Političen list za slovenski narod, Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji se cona primerno zmanjša. Itokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Semoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/s6. uri popoludne Štev. 240. V Ljubljani, v petek 21. oktobra 1887. Letnik; XV Iz državnemu zbora. Z Dunaja, 20. oktobra. Politično obnebje se še ni razvedrilo. Ministri večini državnega zbora še niso naznanili svojih sklepov, zato se tudi desnica še ni odločila, kako iu kaj. Liberalni listi sicer redno poročajo o političnem stanji, ali zanesljivega ne vedo nič povedati. ,.N. Fr. Presse" piše, da je bil včeraj ministerski sovet, danes pa je bil dr. Rieger poklican k cesarju. Kaj so sklenili ministri, bode eksekutivni komite še le zvedel, dr. Rieger pa tudi ne bode na veliki zvon obesil, kar so mu cesar rekli. Gotovo pa te prilike ni opustil, da ne bi bil cesarju razložil jako kritičnega iu kočljivega položaja na Češkem, kjer čedalje huje vre in je poslancem skoraj nemogoče iti dotnov, predno za trdno ne vedo, kako in kaj. Tudi vladi ne more biti vse eno, ali na češkem gospodarijo Mlado- ali Staročehi. To se je očividno pokazalo pri današnji seji. Pri razpravi o začasnem pobiranji davkov poprijel je mladočeški poslanec dr. Vašatty besedo in v imenu svojih tovarišev naznanil, da oni nikakor ne morejo glasovati za dotični predlog. Dr. Gregorec se je v tem vprašanji ločil od svojih ožjih zaveznikov. Oglasil se je namreč za odsekov nasvet iu povdarjal, da bode sicer glasoval za provizorični državni proračun, ker to zahteva državna korist, ali ob enem je hudo grajal ravnanje vladnih organov na spodnjem Štajarskem in zlasti obširno razpravljal zadeve Ptujskega okrajnega zastopa in okrajnega šolskega sv&ta. Minister Gauč ga je v začetku poslušal veselega lica, ali pozneje sprehajale so ga razne barve in proti koncu se je uruo vzdignil in šel k ministerskemu predsedniku, s kterim se je nekaj razgovarjal. Govor Gregorčev Vam pošljem po stenografičnem zapisniku. Da se vrnem k zadevam na češkem, naj še povem, da so glede Kaizlovega odstopa češki poslanci ravno tako sodili, kakor jaz v svojem do- tičnem dopisu. Tudi potrjuje najnovejša novica s Češkega, da hoče namreč Kaizl zopet kandidirati in osnovati srednjo stranko. Čemu pač ta trud? Ako hoče tako stianko snovati v državnem zboru, bilo bi to odveč; saj jo je že zdavnej ustanovil grof Coronini, in kdor po njej hrepeni, naj se pridruži Coroninijevemu klubu. Dosegel bode seveda ta klub tako malo s Kaizlom, kakor doslej brez njega. Na češkem pa se mu tudi ne bode posrečilo osnovati take stranke. Nemci je ne marajo, Mladočehi pa še manj ; Staročehoin pa je Kaizl že dozdaj presedal in ga ne marajo več videti v svoji sredi; zato ga njih zaupni volilni odbor ne bode več priporočal za kandidata, atnpak bode izbral druzega moža. Obravnave. Razun dr. Gregorca in Vašatty-ja govoril je pri državnem proračunu še Tridentinski poslanec Bertolini, potem je bilo začasno pobiranje davkov potrjeno. Pri zakonu glede nabiranje vojaških novincev, kterih število ostane nespremenjeno, govoril je poljski poslanec Popovski, potem je bil dotični predlog vsprejet v drugem in tretjem branji. Na vrsti so bile potem peticije za posebno že-lezničuo zvezo med Trstom iu Rudolfovo železnico. Tržaški poslanci so podpirali to zvezo in jo priporočali kot neobhodno potrebno za Trst, tudi Rus iu še nekaj drugih pgslancev se je oglasilo pri tej priliki. Prihodnja seja bo jutri in se bodo vršile volitve za delegacije. Kranjski poslanci bodo izbrali dr. Poklnkarja, kot namestuika pa Kluna. C.Vh i in lVmci. (Dalje.) Na Moravskem in češkem traja še vedno narodnostni prepir: vrh tega pa je še vsaka narodnost za-se razdeljena: Čehi v Staročehe in Mladočehe, Nemci v „nemške Avstrijce" in „uemške narodnjake". In ti domači prepiri so ravno tako strastni kakor proti skupnemu nasprotniku. Mladočehi hočejo biti demokrati ter tako sovražijo Nemce kakor nasprotno čehe „nemški nacijonalci". Vlada je že sama resno razpravljala to vprašanje, previdni in modri možje so pri mnogih prilikah priporočevali spravo. Tako je dr. L. Rieger 1. avgusta 1883 pisal pismo dr. Schmeykalu, načelniku nemških zaupnih mož v Pragi, ter priporočal spravo. „Najboljše sredstvo", piše dr. Rieger, „da zagotovimo trajen mir v deželi, je pogodba med obema narodoma. Ta se mora skleniti med strankama, deželni zbor jo mora potrditi ter kot deželno postavo postaviti pod varstvo krone." Dr. Rieger je povabil Nemce, naj pošljejo tri ali pet svojih zastopnikov, ki se bodo z enakim številom čehov na podlagi obestranskih predlogov posvetovali o postavi narodne enakopravnosti. Nemci so odločno odbili dr. Lav. Riegerjev predlog. V državnem zboru govoril jo dr. Rieger 17. okt. 1885: „Vendar bi morali enkrat pomisliti, da moramo po svojih močeh skrbeti za spravo iu harmonijo. In položimo roke na srce ter izprašujmo svojo vest, smo li vsi storili svojo dolžnost v tem oziru?" Povodom »Sokolove" slavnosti v Iloteboru v septembru 1885 je dr. Rieger javno obsojeval vedne prepire med Nemci in Čehi ter rekel med drugim: „Tukaj si ne smemo nikoli sami pomagati. Držati se moramo svojih pravic in tem pravicam pridobiti postavno veljavo. Vršile so se krivice, ktere moramo obžalovati. Sovraštvo potrebuje časa, da se poleže; upati sinemo, da bo kmalu mir." Enako jo dr. Rieger letos govoril v „Politiki", kar je dalo povod tem člankom. Ali trditi smemo, da sovraštvo ne potrebuje le časa, marveč i pravega spoznanju in dobre volje na obeh straneh. Tega pa manjka ravno v nemških krogih na Češkem. Ko je dr. Russ svojim volilcem pri- LISTEK, Kedaj je g. nadlogar največ prestal. (Dogodek iz lovskega življenja, zapisal y.) (Dalje.) „Luna je sicer svetila prav svetlo, pa smreka iu hoje so temno senco razprostirale na okrog, kakor bi bili sami strahovi poleg pota. Zdaj nam skoči nekaj črnega nasproti ter se spenja proti vozu. Strahu zaupijem, bila bi kmalu omedlela, ko bi ne bila spoznala našega Turka. Zalajal je namreč iu to tako bolestno, da sem se popolnoma zdramila. In v kakšnem stanu je bil! Ves moker, od mraza se tresel, po vsem životu držala se ga je črna mlakuža. Illapcu ukažem, uaj ustavi. Kličemo: Janko! Janko 1 pa nobenega odgovora. Dospemo blizo močvirja. Pes skoči naprej, teče nekaj korakov, ustavi so in pogleduje nazaj, ali mu sledimo. Voz šel je počasi za nami po cesti, da bi se no zgrešili, ali pozneje brez potrebe ne iskali." Zdaj poprime besedo zopet g. nadlogar. „Za-pustil sem voz ter se počasi približal močvirju. Turko je kmalu obstal. To je znamenje za lovca: pazi, tii blizo je divjačina. Ko nekoliko opazujem, res zagledam sredi dolzega bičja zvedavo pogledovali eno raco. Petelin bil je že prej napet, urno puško na lice, sprožim iu debela raca se prevrne iu znak obleži. Drugih pet odleti, ter so komaj dvesto korakov od meno vsede zopet na tla. Eno raco sem tako že imel, lovska strast me poprime. Zakaj bi še onih ktere ne prinesel domu? Res so mi pozneje posreči še dve ustreliti. Dovolj je za danes, mislim si, mra-čiti se jo že začelo, sedaj se no vidi iu ne zadene več tako dobro. Vendar sem pa še dvocevko z nova nabil, da bi bil tako za vsak slučaj pripravljen. Zašel sem bil že precej daleč v močvirje, vdiral sem se do členkov, pa kaj to briga lovca, ki ima že nekaj plena, da se lahko skaže doma. Noč je bila že nastopila, luna je sicer svetila, pa tako slabo, da se ni dalo natanko razločiti, in iz močvirja se je vzdigovala tanka meglica. Počasi in oprezno korakam nazaj. Toda kaj je to? Nad mauo plapohi kakih osem rac kar skupaj proti globoki vodi. Naglo se sklonim v gosto bičevje. Saj bi ne škodovalo, ako tudi teh ktero dobim. Začnem jih posnemati, da jih tako phvabim blizo sebe. Res v polukrogu poletavajo, prvi pot še bolj daleč, vendar se mi čedalje bolj bližajo. Komaj štirideset korakov sedaj lete nad menoj. Priložnost je preveč zapeljiva. Vzdignem puško in kar dvakrat zapored ustrelim. Prva raca pade tik mene, druga je bila premalo za- deta. Pomaga si naprej, pa vendar okoli petdeset korakov od mene cepno v lužo. Pokličem Turka, naj jo gre iskat, pa se daleč ne upa. Vdira so mu, od-skoči nazaj in se mi dobrika, naj ne bom hud, ker povelja izpolniti ne more. No, si mislim, če se ti ne upaš, bom pa jaz poskusil. Pustim je pa le ne. Grem naprej, pa čedalje bolj se vdiram. Komaj dvajset korakov imam šo do tje, kjer je morala ob-tičati. Tii je bil mal prekop. Na drugi strani so tako lepe zlatice rastle in cvetele. Poskočim na prvo grudo čez prekop, pa vdrl sem se skoraj do kolena. Hitro si pomagam, poskočim na druge zlatice misleč, tii dobim bolj trda tla. Pa varal sem se. Še enkrat se mi posreči izkobacati se iz močvirja. Storim dolg korak, pa sedaj se vdere mi po! života v mlakužo. Hočem nogo potegniti iz blata, pa no gre. Pomagam si z rokama, pa nič ne izdii; kakor bi imel svinec na nogah, vdiram so počasi vodno globokeje." Tu si g. nadlogar malo oddahne in krepko potegne iz kozarca; njegova gospa si zakrije obraz. Nobeden izmed nas si pa ne upa s kakim vprašanjem pripovedovalca motiti. »Čedalje bolj seui se pogrezoval v močvirje. Sklonil sem se naprej, da bi tako zlezel na površje, vležom so nazaj, pa nič ne pomaga ; maham z rokama na desuo iu levo, pa nič no koristi. poročni zmernost in sporazumljenjo, nupuli so ga takoj nemški časnikarji tur zdcluvuli h tako silo, da jo moral utihniti tor potegniti zopot z možmi, ki imajo močna prun in pesti. Molje, kol llorbst, NVol-fruni, Mauhaus in drugi so sicer odločni Nemci, vendar tudi nekoliko pravični drugim narodnostim iu no skrivajo avstrijskega mišljenja. Sovoi o - češki tevtoni pa so jih pregnali iz njihovih volilnih okrajev ter jih politično ohladili. Narodnostna Jurija" razgraja najbolj na so-vernem Češkem ter vso podira, kar so ji no ukloni. Nemški fanatiki pa iščejo tudi v inozemstvu raznih prilik, da pri telovadnih in pevskih društvih tožijo o zatiranji Nemcev, o pristranski vladi iu kličejo tujo oblasti na pomoč. Sploh pa li ljudje moralno ubijejo vsucogu, kdor kažo le nekaj ljubezni do Avstrijo. Dr. Knolz govoril jo nedavno: „Nemško geslo mora biti: ,,1'roč s starimi tradicijami I" Kajti na podlagi teh tradicij boleli so Nomeo prepričati, da so v Avstriji no smejo čutiti Nemce, temveč lo kol, lep iu kloj." Glasilo državnega poslanca Prudo-ju pišo: „Tudi ■ni hočemo slogo i.....iškoga naroda v Avstriji, toda na trdni podlagi, iu ta podlaga jo narodni program, ki so no ozira vedno na dolofcono državno misol in svojo vlado - možnost. Narodnostna vzgoja iu b r o z o z i r n i b o j z u a s p r o t n i k o m n u p O-liti č, u o m i u so c i j a I n o m p o I j i j o glav u a točka našogu programa." Začetkom tekočega leta pisal jo isti list, („I)oulscho Volkszoituug"): „Nomško - narodna stranka no moro bili nikoli izključno avstrijska. Za koristi avstrijsko državo moremo so lo tedaj navduševali, "ko se popolnoma sirili jujo z blagrom našega nemškega naroda. Lahko si mislimo, da 10 v gotovem stadiji razvoja narodnega življenja za drugi stadij primernejša druga državna oblika, da, državna zveza." S lomi besedami jo označen program, kterega razširja znani „spiritus motor" protiavstrijskih Nemcev, dr. Kriodjung. Vsebina temu programu jo: ,,1'roč. s staro šaro državno idoje; parlamentarno naj so zve/,o Avstrija z nemško državo." Ti nemški rogoviloži hočejo preiti »na dnevni red" o Avstriji kol samostojni velesili. Kaj naj poročomo na lo? Ker so na (loškem in Moravskem vodno bolj giblje socijalna revolucija, in vedno glasneje prepeva bojni klic „ proti gnjili državi", naj Iu morodajni možjo oboli strank skrbeli za spravo in mir. ("»'j" Politični preglod. V Ljubljani, 21. oktobra. Nolr»ii|c ilc*.«1*!«1*. Dno I H. oktobra poklical jo cesar grofu Iloln ii ir,u tom, da me tii čuku počasna smrt. Uboga žena I ubogi moj Kurlo, tako zgodaj bosta liroz varuhu, liro/, zaslombo I Moj liog, tako šo mlad m luko žalostno umreti I Zdaj čutim pod nogami nekaj trdega. Vso moči zborom iu hočem preskočiti nu drugo grudo, kjer so ho tri zlatico tako prijazno majalo v večerni sapi, l'a bilo jo I,o no lilijo. Ko ni 7, ono nogo pomagam kvišku, prišla jo vsa loža mojega života na drugo nogo. 1'rodobro čutim, kako no nekaj vlomi pod njo. Ililu jo rahla, trohljiva vojn, ki ino |o šo držala, u zdaj pogrozujom ho zopol glo-bokeje. (Vini mlakuža obdaja mo od vseli Hlrnnl, lo h 11 roki iu glava so prosto. Kako mi prsi lišei nkupaj, da mi kar dihati uo pusti, v glavo prihaja neznosna vročina, nogo no popolnoma mrzlo, nkoraj no čutim I i 11 voč. Hpomiu in pamet mo zapuščala, prod očmi ho im lenim, zdi so mi, kakor bi luna, zvezdo iu vso okoli 111 <• ii 11 no vrtilo. Zaprem oči, A ko zopol spregledani, plešejo bieovjo iu tri zlatico prod menoj. Z IIompiii žena! uročiio Kurlo! vzkliknem neliolo." (Koniie prlli.) V parlamentarni kamin!jI izjavil so jo grol llohonw»rt, da jo razpor mod večino m vlado noodvničljiv, ako bi hotela vludu natančno izvršili uuučnogu ministru nurodbe. Grof Taallo mu jo na lo odgovoril, da dobro vri, ako gu zupuslo Čehi, ostali tudi njemu ni mogočo več v službi. Ogorskl finančni minister Tiszu predložil bo jutri državnemu zboru proračun, ob onem pa tudi pojasnilo in voč družili predlog, ki nameravajo poni no/,i tov državnih dohodkov. Viiaujc države. Srltska komisija za presojo linančuogu položaju končala jo svojo delovanje. Včeraj izročila jo (luančnomu ministru svojo poročilo. Ker so jo treba posvetovali šo o mnogih važnih predlogah v navzočnosti kraljevi, preložilo jo ministerstvo skupščino do sredi novembru. ■ Nu meji pri Mavrici zbranih jo 500 Arnuvtov, ki so dud IS. t. m. planili nu Nrbsku tla pri Materovi. Tri stružo spoprijelo no ko ž njimi ter jih konoČno tudi prepodilo. Trije srbski vojaki ho težko ranjeni; koliko izgub imajo lopovski Arnavtje, šo ni znano. Itolf/arskl knez bival bo dlje Časa čez zimo v Kuščuku, kjor no delajo žo dotično priprave. Ni res toraj vest, tla bo prišel v Bukarešl, Nekaj dni som jo nenavadno gibanje med izseljenci ob Nrbnki moji. Bolgarska vlada so boji, da bodo planili čez mejo lor vpihuli vstajo. Srbska kakor turška iu rumunsku vlada ho zatrdile, da no bodo trpelo ni-kakoršnih honiutij ob mejah svojih proti Bolgariji tor da bodo strogo postopalo proti vsaklorcmu neumnežu. V vladnih krogih ho govori, da metropoli!,u Klomontu ni dovolil knez avdijonce. Ituskl finančni minister rešiti no Iiočo iz svojih denarnih zadreg s tem, da ho zoinljiščni duvek povišal v 27 poglavarstvih srednjo in južno Rusijo, ker jo tukaj zemlja rodovilnejšu od ostalih pokrajin. Vladu kupuje veliko število konj za topničarstvo iu konjiču. Nemška predlogu o povišanji žitno carino jo dodelana tor so bo v kratkem predložila zveznemu Hovotu. Oujo no, da ho ta predlog no obrača proti ti vožnji avstrijskega, marveč lo ruskega žitu. liipska „diskonto-družbu" ustavila jo svojo plačevanje. Finančni svet nemški jo zelo vznemirjen, kajti razno banke imajo poleg delnic logu zavoda v znesku 7 milijonov tudi menico v istem znesku, ktero jo izdala „diNkonto-družba". Tudi upniki njeni, ki imajo lirjuli blizo 10 milijonov od njo, ho večinoma Bero-linei. Noinšku llnuncu imu itak žo preveč zavezano roko vslod boju zoper rusko vrednosti; uko ho no-povoljno reši tu kriza iu ako postane občinstvo nezaupljivo vslod propada Lipskogu zavoda, nastal bo v Borolinu brž ko uo silen „krah". Z ozirom na Ijuli boj zoper rusko papirje reklo bi so polom lahko prav opravičeno, du kdor drugemu jamo kopijo, sam vanjo pade. Radikalni člani francoske proračunsko komisije interpolovali bodo vlado zaradi indokilujHko unije. Pravijo, da jo minister zunanjih zadev Klourons zlorabil službino oblast, ker jo izdal v loj zadevi dekret, namesto du bi bil nastopil zakonodajsko pot. Italijanski v Mosini izhajajoči list „lmpiir-ziulo" objavlja z velikimi črkami poziv, nuj ho nici-lijanski mladeniči zbero iu nuj gredo pomagat ibogim Bolgarom zoper krutega Rusu. To navdušenje jo puč nekoliko prezgodno, kujli pri nas na Slovenskem vo pač vnuk kmelič, ki lo količkaj čila listo, da do iluuoH So ui ruskih vojakov v Bolgariji. V Notlinghamu zbrali ho so dno I K. oktobra člani angleške liberalno stranko k zborovanju, kterega ho ho udeležili tudi Gladstono, lliircourl, Morloy in drugi vodjo, Gludstonou pozdravljal jo narod navdušeno na poti v Nollingham. Pri nhodii jo govoril zoper posilno postavo irsko, ki ni naperjena zoper hudodelstvo, marveč zoper društveno življenje iu tiskovno prostost. Vladno postopanje imenoval |o h skupnim imenom „imporlinenou". Kur ho jo zgodilo v zadnjem časi na Irskem, bi vladu Humu uo bilu trpela niti eden trenutek na Angleškem. Ako ho vladu onI.iiIii trmoglavo pri Hvojem dosedanjem VHporodu, poNlalo jej bo nemogočo vzdržali no na krmilu. Treba jo korenitega vladnega prodrugačonja, ki ho moro izvršili lo tedaj, ako bodo postali vsi poilložuiki angleško krono prosti. Isti d»n bilo jo prod Londonskim sodiščem IH oneb, ktero jo rudarstvo zaprlo pri zadnjih delavskih nemirih. Nekaj izmed loh obsojenih jo bilo nu eden do šenl iiiohooov težko ječo. To jo bila prva taka obravnava, ktori bo hIoiIiIo ho mnogo družili. Pri loh izgredih zapazili so policijski uradniki mod delavci mnogo inozemskih iu zlasti nemških sociju-listov m anarhistov, posebno tudi zloglasnega auarlii-Htičnoga vodjo DouboiiHpoika. Kur jo propovo-dauo razgrajalcom zbirati no na Trululgurs<|uur0, Hhajajo ho sedaj v llvdepurku. Predvčerajšnjim govorilo jo mnogo soeijulistov v llvdepurku raz vozove zbrani množici. Redarslvo spoprijelo so jo le h posamezniki, toda bojo ho, da bo uaslul ljul boj prej ali sloj. Razburjeni ho delavci že toliko, du napadajo miuiogrodočo ljudi h kamenjem. linmunskl kralj povrnil ho |o i/, Slatine, kjer |o bil navzoč, pri vojaških vuiuli prvega vojnega oddelku lor bo takoj odpotoval v Knkšuiii, kjer imajo svojo vajo drugi, tretji m čelrli vojni kor. Tarčlja odklonili bo najnovejšo rusko zahtevo, vsaj tako no pišn iz (liirjogugrudu v ,,'l'inn'H", n ij namreč pozove Kohuržuuu du zupinii Bolgarijo, in proglasi neveljavnimi zadnje volitve v sobranje. Razposlala bo novo okrožnico velovlustim, \ kteri jim bo razjasnila iu utrdila svojo dosedanjo politiko, po ktori nočo nu nobtfdon nftfiiu i posredovati v Bolgariji. Ruskim listom brzojavi ho iz Merva, da so je pokazal «/'f/«»»/«^»«.v^/,,prostolonaslediHk ua uf-ganistansko-ruski moji tur da skuša UmosM" bojevito rodove spuntati zoper einira, Klrusktlli pridružili so ho Kjubu kuiiu. Ubežniki iz Afganistana pravijo, da popravlja Ujub kun splošno vnlajo v provinci ji lleratu in alganist»uskem Turkostunu. Vslod vojaških vaj italijanskih vojakov pri Arkiku in Otmulu v Abcslufji mislil jo Ras Allula, da ho pomikajo Italijani proti njemu. Zaradi toga poslal jo svojo hčer in dragocenosti v Aduo, z vojaki pa jo zapustil svoja stališča lor odpotoval proti Ajletu in Ghiudl. Pozneje pa, ko jo uvidu) svojo zmoto, zašel jo zopet, svojo prejšnjo mesto, • Neguš je sodnj v Dobnitaboru. V njegovem generalnom štabu jo neki šest ruskih častnikov, V Otmulu razgrajajo hudo kozo. Iz Tangora no poroča, da jo bil nutročanskl sultan pretekli potok žo v mošoji, kjer jo opravljal svojo molitev, iu da so mu jo zdravje zdatuo zbolj-Snlo. Koliko pu so verjetne vse take vesli, kažo nam sporočilo z drugo strani, ki ravno nasprotno pripoveduje, da sultana ni bilo isti dan v mošojo, iu du so zdravniki obupali nad njim. Udjo njegovi so neki popolnoma utrpnili, da uiti formunov no moro sum podpisuvuli. Pri tem poslu drži ga za roko mlajši njegov sin ter vodi poro, da moro postaviti svojo ime uu vladne listine. Boni llasi-rod ho jo spuntal. V' Tungeru jo prebivalstvo v groznih skrbeh. Izvirni dopisi. Z Jožico, 10. oktobru. Kakor jo bilo v „Slov." nuzniinjono, praznovala se jo pri nas minolo nedeljo Hi. t. m. stoletnica ustanovljenju župnijo. Ko se jo bila tu novica naznanila, težko so pričakovali žup-njuiii zasoljenega dnevu, kajti „Posavec" veseli se cerkveno svečanosti in jo ponosen nu svojo olopšuno cerkev. Akoravno je vos leden dež lil, kukoi In gu bil skozi reščoto vlival, vendar ho jo vsa priprava za olepšavo cerkve z veseljem zvršilu, Mladeniči postavili so pred cerkvijo voč večjih in manjših mlajev, nu kterih so narodno zastavo visoko v zraku vihralo, ozuuuovujo dan veselja; dekleta so pa, kakor pri vsaki svečanosti, znotraj cerkev s svežimi cvetlicami in venci mirno oznljšulo. Slovesno sv. mašo z obilno asistenco domačega gosp. župnika in noHudnjih gospodov duhovnikov služili ho mil. gosp. proftt dr. Aut. Jure. Slavnostni govor prevzel jo č. gosp. o. Jožef Bizovlčiir ter jo premišljeno in obširno razlagal dolžnosti župnjunov do cerkve iu pojnsnovul dobrote, ktero od njo prejemamo. II koncu govoru slišali smo pa zgodovinsko črtico ustanovljenju župnijo, kakor tudi občno polivalo, da smo župnjuni vrlo vneti za hišo Gospodovo, kar priča lepa znolruuja cerkvena oprava. Pokanje možnarjov in vbruno zvon jen je, kakor tudi domači pevski zbor, ki je pri tej priložnosti pokazal, du nuprodujo, so poveličevali zgodovinski dan. Vam pa, mil. gospod prost iu sosednji gg. duhovniki, posebno pu Vam, č. gosp, župnik, lopa livulu, du sto nam preskrbeli tako veličastno hIo-vesnost 1 Ko bodemo mi žo zduvnoj v hladni gomili počivali, bodo ho naša docu šo vedno logu veličastnega dnevu spominjala. Od sv. Gro(|orja, IU. oktobra. Tucega pu še nisem doživel v svojimi življenji, tako jo dejal danes možiček. ki žo HO let, biva uu zemlji. Kuj neki moril bili? bole vprašali gospod vrednik. Sneg iiniimo iu sicer uo mulo. Padel jo čez koleno visele. Ljudje govorijo: ko bi mimo niieg padel, bi žo potrpeli; pu h neg jo veliko škodo naredil. SI. Grcgorska tara ima veliko Hitdiiogu drovju, da ho kmetovalci pridelali v dobrih lotili nekteri po 2000 litrov mošta, iu šo jim jo sadju ostalo, du no ga tujcem prodajali, To sadno drevje jo pokončano ! Žalosten pogled uu vrtove. Staro drevje jo popolnoma uničeno, da samo štorov i molijo kvišku; mladim drevescem jo Hiiog vrhove polomil, du imajo boljši kmetje po ItOO do 100 ghl. samo na vrtovih škodo. Kaj pu je z druzimi jesenskimi pridelki? Do malega jo šo vso zunaj. Ropa iu korenje sta pod snegom, tudi krompirja in koruzo nekteri šo uiso spravili pod streho. Za te pridelke ho ljudje jako hoje, da bi jih sneg iu mraz ne uničila, ('o bo jug, imamo upaiiio, da bomo spravili (osensko pridelke; ako burja pride, bo vso odnesla. Tako in ouake pritožbo ho pogostomu nuni ljudmi slišijo. Ubogi kmet jo ros usmiljenju vreden. Zadnji čas jo, da bi so tudi ua kmetu nekoliko oziralo, iu ho mu breme nekoliko olajšalo. Veliko se je o tem govorilo iu pisalo, storilo pa malo. Z Goriškega, 1 r». oktobra. (Najimenitnejši svetišči u a Goriško m ; b u r k o d r u š t v a „P r o p a t r i u" v (i r a d i š k i 25. s o p t o m b r a t. I.; loti n a p o g o r i š k o m r r i lil o r j i ; i z s o I j o v a n j o v A m e r i k o , pa v r u m o,) | Konec. | Vaš list ni menda šo ničesa omenil o slovesnosti, ktoro jo napravilo politično društvo ,,1'ro pulriii" (reci: ltalial) duri 25. septembru t. I. v laški Grudiški. Naj toraj „Sloveni'c", ki donnšn rud vesti od vseh kotov Slovenije, zlusti šo od roba narodnostnih ali državnih mej, saj nekaj o tej slovesnosti svojim čitateljoiii pove, kar som jaz šo le nedavno ml nekega tam doli bivujočogu prijatelju zvedel, kteri jo pu to lahonske burke lo od daleč so vdeležil. Ljudi ji' neki, ker je bila nedelja in lop solnčou dan, veliko skupaj privrelo iz vse avstrijsko Kurlunijo, kakor tudi nekaj od onstran meje. Pripravo so bilo neki velikanske, tako, da so znesli pripruvljiivni stroški 1400 gld., kakor pravijo, iu vendar jo bilo čistega dohodka 1100 800 gl. Kako da so volocipedisli ,ili »kolovruturji", tudi »kolesarji" tii imenovani, dirjali iu so pehali za minljivo slavo in polivalo, lahko si čilulolj sum prodoči, ki je imel priliko tu najnovejši „šport" v Gorici, v Trstu, v Ljubljani ali drugod gledali. Lopo je bilo pa tudi na daleko gledati listi dvo električni luči, pu le kedar jo bil človek proč obrnjen ; kajti proti njima gledati od blizo, so jo preveč bli-ščalo. Lo to nuj šo povom, du med drugimi telegrami laških patriotov (?) jo društvo ,,1'ro patria" dobilo tudi originalen, zelo pomenljiv telegram iz slovenskega trga K., v kterem je bilo rečeno, kakor mi ju pravil neki Lah sam, „da bi bilo boljšo, ako bi bili za tisti denar rujšo slradnjočiin Kurlunom polente nakupili!" Se ve, du jo Goriški ,,1'orrioro" modro o tem molčnl, pa resnica je vendar-le! konservativni Goriški katoliški list ,,L' Keco", je lepo ob vsej tej nepotrebni slovesnosli iu potrati molčal, kur je gotovo znamenje, du omenjeno društvo, kakor mi jo pravil neki »Kccovnc", (t. j."čitutelj „L'Meca), uo deluje v avstrijskem smislu iu duhu. ampak jo celo v tajni zvezi z irredentovskiini društvi onstran mejo, kakor jo dokazala „Sočo" 40., 41. in TJ. številka t. I. v uvodnem članku z napisom; Jrrodonta, oziroma: Priznana irredoutu," Kdor ni slep in gluh, lehko vidi iu sliši, kuj ona vsega no počenja po našem lepem avstrijsko • slovenskem Priinorji; najnovejši dokaz življenja irredonte je bil pa pogreb Henrika Jurotiču, sinu bivšega c. kr. gimnazij-skega profesorja, ki je bil rojen v slovonsko-kuiiiil-skoiii okraji. Ta jo očitno delal propagando za Italijo, prej v Goriškem dviitedenskein listu „1/ lsonzo", kterega naslednje sedanji »Oorriero di Goriziu" (»Goriški brzotok"), po prestani poldriigoletui kazni v ječi pa jo »uviincirul" r.u vredniku pri Tržaškem irreilentovskem dnevniku »Ind.pendente". Mnogi celo mod dobrimi avstrijskimi Lahi so čudijo, kako da dopušča višja oblast tukošon list, ki ima očitno težnjo, ter tlela edino le na lo. da bi ne laški čevelj zakrpal s Trontinom, goriškim 1'riiiiorjem iu Istro, in čo mogočo Ijo do Save, nli vsnj do Vrhniko, kakor jo videti zaznamovano na zemljevidu „ 11 uliti unitu mit iioii eoinpiiilu" (t. j. „/od i njena pu ne še dovršena Italija!")? • l'u upati je, du lo luške utopijo iu neopravičeno zahtevo so jim no bodo nikdar izpolnilo, ker se hočemo temu vsi slovanski prebivalci, kterih nas je v veliki večini, vselej odločno zoporstuviti do skrajno meje, kakor smo žo to javno pokazali no lo po svojih časnikih, ampak zahtevni jo to tudi narod na taborili. On se no bode nikdar hotel prostovoljno ločili od Avstrije, ampak hoče h svojimi prvaki vodno z Avstrijo stati ali pasti ! Da jo imel prav oni, ki jo tolcgriilovul iz K. omenjenemu društvu, nuj bi kupilo rujšo toliko polente stradajočemu furlanskemu ljudstvu, nuvidi so i/, si I uo slabo letine vsled hudo suše, ki ji1 bila mulo da ne po vsej Ktirhiniji. \ iim jo bilo prav pičlo, prvega žitu šo nekaj, koruzo skoraj nič. Ljudstvo jo proubogo, ker so večjidel koloni (gosposki kmetje) ter no sejejo druzega žitu, kakor pšenico, ki pa jo gospodarjeva, k,ton pu mora plačati obilne davke, m pu koruzo, ki jo njih (t. j. kmetov), ako je kuj pridelajo. Ituzun koruze (»bluvu" v liirlunsčiui imenovana) ni navada kaj družeča stavili v zemljo, niti repo, niti zelju, ali ajdo, nuuii malo fižola ali k večjem tudi malo zelja (»beržot"). Co zmanjka toraj koruzo, zmanjka jim ob enem ves živež. Živino imajo primeroma tudi malo, ker travnikov imajo lo mulo, lo zu rili imajo vožno govejo živino, krav jo pa tudi malo število, tako da jedo večjidel lo suho polento, iu tudi s to bi bilo ubogo ljudstvo letos zadovoljno, ko bi jo lo dovolj imelo. Zalo pa mislij o zopet ua muogohrojiio izseljeujo v Ameriko, ali kamor si bodi, med ostalimi bo pa zopot »pollugra" (milanska rožu!) razsajala, pa glad. Ali vkljub temu uboštvu jo laška mladina zelo zapravljiva, ker prerada napruvlja vodno iu vedno po vseli tamošnjih vaseh plese ob nedeljah iu praznikih, ter onečastuje, oskrunjujo Gospodovo dneve, kar jo zapeljuje lo v zupravljivost in uonravna dejanja, v čemur bi moglo ravno glasovih) Gradiške ječo marsikaj povedati, ko bi smeli pogledati v zapisnike njenega vodstva. Posebno so pa »I/ Kcco" od 12. t. m., št. 82, v dveh dopisih (del Masno Krilili) o toni in radi hudobij, ki so navadno gode pri takšnih divjaških plesih, silno pritožuje. Skoraj vsaka večja občina ima svojo (navadno unilormirano) godbo in žo zopet so snuje nova godba v neki neveliki občini, ktera bi bila potrebna vsega druzega duhovnega dobrega, kakor pu piskanju, ki mladino lo k plesu podžiga! Naj pomaga proti temu zlu, kdor moro in ima oblast za lo! Tudi po slovenskem (goriškem) 1'riinorji jo letos lo pičla letina; vina jo sicer povsod nekaj več od lanske slabo letino, iu to prav dobrega, kakor ni bilo že od 18(15. I. som. Koruze je tudi prav malo, ker so jo marsikje zaradi sušo žo naprej poželi; ajdo po Krasu jo tudi mulo, ker jo je suša zadržala, le po slovenskih gorah jo bode več, ker so imeli v vseh pridelkih boljšo letino, kakor po ravninah. Tako bo šlo zopet veliko denarja iz deželo za živež ruzun onega, ki so potrošil loto za letom za razno obleko iz vnanjih tovarn. Tako jo nušo Priniorjo skoraj v vseh pridelkih ruzun malo vinu iu živino pasivno; u prebivalstvo se vondar-lo vedno množi, tako da v 20 letih se je namnožilo lo v Goriški liudškoliji od 200.000 duš do lotos na 22:1.000 duš, zemljo pu\ ni nič več, kakor jo jo bilo pred leti! Zdaj imamo po vsem Goriškem skoraj dan uu dan mrzel dež, po Tolminskih gorah in ua Olivnu iu Merzavcu (140(1 metrov) pa jo tu teden padal sneg! Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem. Včeraj jo minolo loto, kur so so vpisali prvi člani v tukajšnjo društvo rokodelskih pomočnikov, ki se jo osnovalo iiiitunčno po pravilih pokojnega blagega dobrotnika rokodelskega stanu, Adollu Kolpingu, kojuga življenje jo tako niično podpisano v letošnjih »Drobtinicah". Ker so jo v »Slovenci" žo večkrat omenilo našo društvo, vstrogel pač bom njegovim čitatoljoni, ako nekoliko opišem delovanje, vspoli i sedanji stan omenjenega društva. Vsi, ki smo se lotili težavnega dolu v družbo zbrati tukajšnjo pomočnike, smo res nekako otožno gledali v bodočnost, kajti mnogim so se zdelo zapreko nepremagljivo, du liiili najboljši možje so nus plašili, češ, vse jo zastonj, tukaj je 111 pomoči. Totlii zaupajo v Koga in gledo uu lepo vspoho, ki so so vkljub mnogim zaprekam vendar dosegli, nismo nikakor obupali, in upanje nas ni varalo. Precej nu prvo vabilo jih jo prišlo mnogo, in ko so se jim prebrala pravila, vpisalo so jih 20, kojo število pu jo so ruslo v naslednjih dneh. If.es jo sicer, du so se nekteri nekako porogljivo poHinohoviili, toda občevanje ž njimi, prijazni pouk, zlasti v petji i. t. d. jih je kmalu prepričalo, du duhoven 111 tak »biiv buv", kakoršnogu so jim slikali nekteri. Gospod načelnik jih je poučeval ob nedeljah in ponedeljkih, pa tudi drugo duovo posebno v lom, kar so tiče društvu; nekteri blagi gospodje pu so so drage voljo ponudili, du ho poučevali v petji, branji, pisanji, risanji, v geograllji iu liziki. Rokodelci so prihajali dovolj pridno, ob nedeljah li krščanskemu nauku 111 k petji j a k o pridno. V kratkem ho je večina tako privadila društvenemu življenju, du je bilo gospodu načelniku mogočo S. decembru dati !IS pomočnikom sprejeninice, Z.".odilo ho je to zvečer v »Narodnem domu" vpi ieo mnogoštevilnega občinstva. \ polji in nektei ih deklamaeljah ho pokazali člani mladi',",u društva, du trud gospodov učiteljev u* bil zastonj: vse točko so bilo sprejete s plošno polivalo. Tombola, zu kojo ho ho dobili zastonj lepi dobitki, prinesla je čistega dohodku 22 gl. Da ho bode društvo precej pokazulo tako čvrsto, ni pričakoval nihče. To je bilo pa tudi vzrok, du ho mu jeli sedaj prihajati prav obilni darovi • - to tem bolj, ker so no rokodelci tudi javno sedaj jeli jako razlikovati od prejšnjih. Vsak Novoineščan ti sedaj prizna, suni som .slišal žo iz nekteri h ust — du jo sedaj drugačno nego poprej, ko ni bilo društva. Po noči jo mir, po dnevu ti dolnjo, ob nedeljah ho čedno oblečeni. Nekako samo ob sobi se je porodila med dru-štvoniki misel i želja, naj bi se preskrbela društvena zastava. Gospod načelnik so je nekako ustrašil in upiral, todu izpodbujen od višjo struni, zlusti od mil. g. prešla ho jo vdal 111 glejte v kratkem ho je nabrala precejšna svota od dobrotnikov v mestu in drugod. Omislili smo si krušno zastavo, ki stane brez podob 224 gl. Podobi, Marijo brez madeža sp ičeto iu sv. Jožetu pa nam jo mojstorsko naslikal g. Tome iz Sont Vida zastonj! Ilog 11111 povrni velikodušni dur. Prod biiikoštnii nam jo došlu zastavil od gospe Ilofbiiiierjeve, pripeljali so nuni jo blagi bratje Šentviški pomočniki. Mlugoslovili ho jo binkoštno nedeljo mil. g. prosi. Počastili so nas pri tej slavnosli razun že omenjeno Šentviško družbe tudi Ljubljanska s svojim načelnikom preč. g. Gnjezdo. liili ho to za družbo res dnevi veselju; ali du ne hodom preobširen, ne stilom jih daljo popisavati. Dosegli smo mnogo več, nego smo se nadejali, bodisi, kar so tiče občnega priznanju, bodi si, kar se tiče denarno podporo zlasti je bilo to zvečer pri sluviiostiioj besedi v »Narodnem domu", kjer jo petje pod vodstvom vrlega g. patra Olokurjii Aleša navzoče kar elektrizovalo, iu tudi drugo točke so so kuj dobro izvršile. Nu duševno izobražbo in na oliko srca med tem društvo nikakor ni pozabilo. Poučevalo ho je pridno iu vdoleževalo se tudi verskih vaj. V postu smo imeli skupno hv. obhajilo, ob priliki sv. misi-jona so nosili vrli pomočniki radovoljno misijonski kri/. Prvega maja, bila jo ravno nedelja, varstvo sv. .ložolu, smo napravili izlet nu Trško goro. kjer je imel g. načelnik za rokodelce primeren govor in pelo sv. mašo. Vdoležili ho ho drušlvcniki prav spodbudno procesijo sv. Košu. Telesa v mostu in Sinilielii. Ljubljansko društvo jo bilo tako srečno, da si jo lotos sezidalo po neumornem trudu svojega vrlega gospoda načelniku krušen dom. Dolžnost jo nastala našemu društvu, du sosedu vrne prijateljski pohod o binkošlih. Od nas v Ljubljano priti iu sicer pri naših dohodkih ni mula reč! Ali vendar premagale ho ho vso zapreke; došlo j o v Ljubjituo 2t». sept. IS članov iiiišegu društva. Reči smem, da ho tudi pred Ljubljančani pokazali h svojim peljem, du ni prizadevajo biti vrli člani katoliškega društva po Kolpitigovem načelu. (Konce prili,) Domnce nmirr. (V Itim) odpeljeta ho jutri v spremstvu hciiio-niškogu podvodjo čast. g. Žigu li o h I 11 c u bogosloven Janez Koren in Kriino I! š o n i č n i k, du so ondi v ustavil, ustanovljenem po sv. Ignaciji letu 1552, temeliteje izobražiln \ modroslovji in teologiji. Ilog blagoslovi pričet,ek, trud in izvršetok! (PclindvajNcIleliiica čilalniee Ljubljanske.) ('etri stoletja je dolgu veriga let onemu, ki ho ima neprestano borili za svoj obstanek. Malo j^ onih vrlih mož, ki so v svoji narodni zavesti 111 navdušenosti zu sveto našo stvar krepko stopili uu nogo ter osnovali Slovencem svoj dom. Skromno jo bilo v začetku število udov čitalničnih, požrlovaliiosli jo bilo treba velike, du so je vzdržalo to narodno podjetje, poHvočono izomiki, družbi 111 poštenemu ruz-voHoljovunju. /iiiiirom bolj in bolj spoznalo je ob-1 činstvo koristi čitah.ice, 111 Hestricu zu sestrico ro-| dilo no so po vseli slovenskih pokrajinah, veselo ' narodno gibanje ho je oživelo, naša čitalnica je bila | matica, naša pravilu mlajšim sestricam vodilo, 111 v malih lotili imelo jo malo da 110 \sako mesto nu Slovenskem svojo čitalnico. Koliko koristnega hiiio i Hlišali \ čitalnici, koliko krušne ..1 petju, koliko iz srcu k i poči h govorov, ne manj Ji .iiiiatienih proizvodov so je \telesilo |>o naših eo/,i'tovulnili diletautih na domačem odru. Kolikor Vas je, dragi rojaki, da ste k temu pripomogli ua kteri-koli način, veselja Vam more igrati srce videčim lep plod zrna, ki ste ga položili z umno roko v rodovitna tla. V nedeljo praznovala bo čitalnica petindvajsetlotuico v svoji novi, krasni dvorani. Kog daj, da bi se tudi v bodoče procvitala na korist narodni probujenosti, ki se najbolje razvija v domačinskein društvenem življenji. Hvala prisrčna pa vsem onim, ki so pripomogli po svojih močeh, da imamo sedaj shajališče, na ktero se smemo s ponosom ozirati. (Vabilo) na občni zbor Rrazlovške podružnice sv. Cirila dne 23. oktobra 1887, popoludne ob 4. uri v Letuši v gostilui na Rizjakovem. Dnevni red: 1. Volitev stalnega odbora iu načelništva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Upisanje novih društveuikov in uplačevauje društveniue. K obilni vdeležbi vabi z a č. odbor. (Tehniško društvo za Kranjsko) ima jutri zvečer ob 8. uri v hotelu „pri Maliči" prvi svoj letošnji shod. Na dnevnem redu so društvene razmere. (Iz deželnega šolskega sveta): Učitelj pri sv. Križi poleg Tržiča, g. Josip Ažman, dobil je stalno službo na Mrežnici; dosedanji začasni učitelj v Mehovom, g. V. Zavori, nameščen je stalno ravno tam; prestavljen je g. J. Jaklič, s Smuke v Poljanice, g. T. Kalinger iz Vavtavasi v Ra-dovieo, od tod pa je prišel na njegovo mesto gosp. Martin Judnič; četrto učiteljsko službo v Senožečah dobila je gdč. K. Perušek. (Stritarjevih zbranih spisov) izide jutri 17. in 18. snopič, s kteriina bo končan drugi zvezek. (Konflskovano meso.) Josipu Štruklju, klavcu drobnice, konfiskovali so v šolskem drevoredu goveje meso, ker ga jo sekal, ne da bi imel dotično pravico za goveje meso. (Surovost.) Predvčerajšnjim vjel je konjašk hlapec psa, ki se mu je ustavljal, a hlapec ga jo zavihtil in lopnil ob tla v pričo mnogih ljudi iu celo na mestnem trgu, da se je pes takoj stegnil. Kaj so si morali naši kmetje misliti, videč toliko surovost ? (Zaupni možje Logaškega okraja) imeli so 3. t. m. shod v Logatci. Vsled inicijative gosp. c. kr. okrajnega glavarja dr. Russa so sklenili prositi, naj bodo na Notranjskem vsako loto pokrajinska razstava živinska, in sicer naj bi se razstavni kraji tako menjali , da pridejo polagoma vsi na vrsto. (Plemenske bike beljauske pasme) so na javni dražbi S. t. m. v Kranj i kupili naslednji gg.: .Janez A h 1 i 11 iz Cerkljan, baron L a z z a r i u i iz Smlednika, Adolf G a 1 l e iz Šiške, Jakob Lazar iz Zirov, Aleš P a v 1 i 11 iz Podbrezja, Aleš M o 1 iz Trboj, baron Apfaltrern iz Križa iu Simon Jereb iz Urnikov. (Štiri bike muricedolskc pasme) prodajala bode kmetijska družba v Litiji 31. t. m. dopoludne ob 10. uri na dvorišči Oblakovo gostilne. (Jezikosloven prispevk.) Gospod Š. navaja med raznimi narodnimi besedami Adlešičkega okraja na Belokranjskem tudi izraz: »i zla ta ti se; ječmen se je iz 1 a tal". Ta izraz tudi nam Gorenjcem Kranjskega in Kamniškega okraja ni neznan, lo da da ga rabimo v zvezi z drugo vrsto žita, s prosom namreč. O prosu pravimo, kedar so spusti bilka v tisti del, na kterem so dela zrno, »da gre v lato vj o (latujo", ječmen ima pa pri nas klasovje kakor pšenica in rž. Poleg ječmena ima tudi oves za ta del bilke, oziroma za dotični njeni prostor poseben izraz: metulju ali meteljii se. Substanti-vuraa temu nisem nikjer zasledil. Kedar toča na jesen po polji pobije, kedar sta proso in oves še zunaj, slišal sem kmeta-recenzenta vselej reči, da je toča prosu »latovje os mu kal a", ovsu jo pa več ali manj »zrnja izbila". — Od glagola „od-južiti" imamo pri nas samostavnik: „odjuga" >= »T h a u vv e t to r". Na pustni dan prešine pa našega kmeta kolikor toliko tudi poezija, kedar mu cvrtja duh pod nos šine in tedaj se gospodinji na ognjišči croči sladko namuzne iu jo vpraša: „čo jo žo o d-juga", kar hoče parabolično reči, če se je ji žo v ponvi mast stopila. (Uboj.) Dne 15. t. m. odpustili so v Poličanah iz ondašnjo Neuss-ove tovarne delavca Antona Novaka zaradi tatvine. Novak se je popoludno v tovarno vrnil, kjer jo s štirivoglatim lesom svojega tovariša Krancota K o p r i v n i k a iz Oplotnice s tako silo dvakrat po glavi česnil, da ga je ubil. Koprivnik je bil namreč Novaka zaradi tatvine ovadil in je moral ovadbo s svojim življenjem plačati. Novak jo takoj zbežal, zvečer pa so ga žo orožniki našli. (V okrajni zastop v Celji) bode jutri volitev zastopnika za tako, ki plačujejo največ davka. Do-sleduji zastopnik, g. Julij P o g a č u i k je namreč to poletje umrl. (Otroka umorila) je samska dninarica Neža G maj 11 ar dne IG. t. m. v Celji. Vrgla ga je namreč v zahod pri Zimijaku; dete jo takoj umrlo, brezsrčno žensko jo pa gosposka vzela. (Všel je) iz zapora c. kr. okrajne sodnije v Šmariji kaznjenec Anton Kušuar 10. t. m. (Suega) jo po Štajarskem povsod dosti, kjer je lo količkaj višavo. Gradec iu okolica ga šo nimata, pač pa so višji vrhovi po okolici poboljeni. (Iz Maribora, 18. okt.) Tako dolgo smo čakali s trgatvijo, da bi morali sedaj skoraj grozdje izpod snega vleči. Sedaj, ko nam je sneg vse vrhove okoli in okoli pobolil, nam pač druzega 110 kaže, kakor požuriti se s trgatvijo, kar so d A, sicer nam utegno grozdje zmrzniti. Poslednja nedelja jo našemu trsju mnogo škodo napravila. Ponoči pridivjal je namreč hud vihar, ki je mnogo trt po tleh razmetal, da so je grozdja prav veliko osulo. Akoravuo je bilo letošnje leto neznosno vroče, vendar mnogo grozdja ni še dozorelo, iu to jo bil še največ povod, da smo tako dolgo oprezovali. Posebno muškatovec jo letos jako slabo dozorel. (Lastovke) obletavale so v manjših četah v torek v C e 1 o v c i poslopja blizo roalke. (Dunajsko - Tržaški nagliči), ki po dnevu vozijo, imeli bodo od 20. t. m. na celi progi od Dunaja do Trsta in nazaj tudi vozove III. roda za celo zimo. Telegrami. Pariz, 21. oktobra. Oaffarola odpeljali so zvečer v Koncijeržerijo (jetnišnico). London, 21. oktobra. Blizo 3000 delavcev brez službo zbralo sojo včeraj v Hydoparku ter sklenilo odposlati deputacijo k ministru notranjih zadev. Odposlance spremljali so skozi mesto, redarstvo pa jih je razkropilo. Trije delavci vpuščeni so bili v ministerstvo notranjih zadev. Lordmajor sklical jo zaradi teh nadlog odbor, da so posvetuje o položaji. Madrid, 20. oktobra. Urzojavi iz Tangera si nasprotujejo. Kakor poroča „Iboria", pro-klicujejo zasobno vesti zboljšanje maročan-skega sultana. Atene, 20. oktobra. Kralj in kraljica prišla sta včeraj semkaj, kjer so ju sprejeli ministri, diplornatje in dostojanstveniki. Kainora bo v kratkem sklicana. ITinrli no: li). oktobra. Marija Cerne, hišnega posestnika žona, 41 lot. Gradišče št. 15, pljučnica. — Jožef Valdnchor, prisiljene«, 24 let, Poljanski nasip št. 50, srčna hiba. V bolnišnici: 15. oktobra. Noža Cerne, kramarica, 50 lot, Marasmus. — Katra Žnidaršič, dninnroa, 25 let, kron. katar. — Frane Dolenc, usnarijar, 30 let, Morbus Brigthii. — Marija Hot, gostija, 77 let, Marasmus. 17. oktobra. Marija Kipoo, delavka, 4:i let, Oareinoma vontriculi. 18. oktobra. Mirija Prologur, perica, 2!) lot, osepniee, — Franc Vcncaj/,, učitelj, 72 lot, ostarolost. VrcinciiNko »poroči I o. © v ** g Ciih Stanje S g --V o t o r V r o 111 o JS «# | ninv/nviinin *r»kom»r» toplomera ,2 opazovanja v mm p0 ColzIJu ^ g ItTii. zjuFl -f~F2 si. evzli. mogla 20.2. n. pop. 740 50 +11-8 si. zap. oblauno 0.00 9. u. zveu. 740 10 -j- 0 2 hI. zap. jasno kr. Zjutraj megla in slana, če/, dan jasno, zvočor oblačno. Srednja temperatura 0 2" C., za 4 0" pod normalom. Dunajska borza. (Telegradnno poroči lo. i 21. oktobra. Papirna ronta 5% po 100 gl. (h I (I "/„ davka) Sroberna „ 5% „ 100 „ (s 1(1% davka) 4% avstr. zlata ronta, davka prosta . . . Papirna ronta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogorsko banko ...... Kreditno akcijo .......... London ............. Srobro ............. Francoski napoleond.......... (lesarski nekini ........... Nemško marko .......• . , 82 82 lil 96 884 281 125 !) gl. :io „ 45 „ !)() „ 20 »1 „ 40 .. 30 SI, 12:10!). (2) Dijaška ustanova. S pričotkom šolskega lota izpraznjeno jo pri mestnem magistratu eno mesto cesar Fran Josipovih po mestni občini Ljubljanski ustanovljenih štipendij po 50 gold. na leto. Pravico do teli štipendij, ktoro podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljani pristojni ali ko bi tacih no bilo, sploh na Kranjskem lojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki. Prošnje s krstnim iu ubožnim listom in s šolskima spričevaloma zadnjih dvoli semestrov vložiti jo «lo 2) Anton HraSovic, posostnik. Vhrnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1880. Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča so pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) M n ogo-t o r o o z d r a v i 1 a pri rabi tega živinsko g a p r ah u, kakor njegove dobrodelno lastnosti pri različnih bolezni h, pripravilo so živinsko zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter so priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da so ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno so rabi ta živinoredilrii prah, ako živina noče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka. Prodaja iu razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Triik6czy, zraven rotovža v Ljubljani. *) Konjski lluid I steklonica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl. EaassagaMMiMffimi^^ v? Najboljši i piipir za cigarete I LE HOUSLOEf | Francoski iy; 1 Bj S t*A £3 """ — Sg D f Ai- aiMii.i! nn i.Vn,,•■1:111; 17. iih Bfaugtr,» PARIŠ OCXXXX5£X)OOOOOC.OOOOaODC Izvožno marčno pivo v MleldiMiloali (40) dobiva so v pivovarni •lanoza Perlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenico z B/l0 L. „ t, 50 „ „ ,, '/|„ L. oooooooooocc