0 koristi bralnih draštev. (Iz govora dr. Fr. Jurtela na zboru markovskegj bralnega društva). (Konec.) Dr. Jurtela je opozarjal zbrane gospodarje še na nekatere druge postave ali zakone, za katere se med nami nihče ne briga, s katerimi pa bi se dalo marsikaj za blagor naših gospodarjev doseči. NaStelpaje tudi nekatere načrte zakonov, s katerimi se bode imel državni zbor Se le pečati, n. pr. zakon o davčni reformi, gled6 odpisa dače vsled nezgod (toča, povodenj, suša, trtna uš), o obveznih ali obligatornih zadrugah. Ni še bilo slišati, da bi bili slovenski gospodarji kjekoli dosihdob izrekli svoje mnenje o nameravanih zakonih. In vendar moreta zakona o davčni relormi in o obveznih kmečkih zadrugah naše gospodarske razmere od slemena pa do tal celo predrugačiti. Preveč ali vsega pa ne smemo prjčakovati od novih zakonov. V bralnih društvih se moramo pripravljati na to, kar pride in kar dobimo. Mi moramo biti dobro pripravljeni za ono dobo, ko se • upeljejo nameravane reforme. Ko so čeSki kmetje sprevideli, da se pridelovanje zrnja več ne izplača, so to opustili in začeli sladkorno peso. Ko pa za ta pridelek med fabrikanti ni bilo dobiti dovolj kupcev, napravili so češki kmetje zadruge, osnovali so si svoje tovarne za izdelovanje sladkorja. Slovenski gospodarji v Savinjski dolini so se poprijeli hmeljarstva in dobro se jim godi. V ptujskem okraju smo poskusili Slovenci svoje moui v zadrugi le enkrat, lo je takrat, ko smo osnovali posojilnico, in ta poskus se je dobro obnesel. Zadruge so tisto sredstvo, s katerim še bode v bodoče dalo-Se kaj doseči. Ko bodo naii gospodarji delati začeli poskušnje z raznimi semeni, ko se bodo poprijeli enkrat novodobne živino- konje- in trtoreje, ko bode treba skrbeti za razne gospodarske pripomočke, n. pr. plemensko živino, gospodarske stroje (mašine), iimetna ^nojila (za ameriške nasade in Iravnike), bodo uvideli polrcbo zadrug in ppe/nali trli nio<> in korisli. Ko bi imeli slovenski gospodaiji že danus zadruge, lahko bi prodajali zrnje in krino vojaškemu orarju, kateri no more s posameznhni barantati, in bi golovo za te pridelke več iztržili, kakor dobijo za nje na sejinu ali doma od kupcev. Poduka nam v vsakemu oziru manjka; bralna društva so nam potrebna. V bralnih društvih se moramo na bodoniost resno in vsestransko pripravljati. Zato so bralna društva zdaj koristna; za prihodnjost pa, ker nimamo gospodarskih Sol, ker se ne moremo niti do zimskih gospodarskih tečajev povspeti, so kot predhodniki nove in boljše gospodarske dobe največjega pomena. ' Opravičena je torej želja vseh razumnikov, da si Slovenci osnujemo v vsaki župniji bralno društvo, da se vsako tako društyo uredi po označenem načrtu, kolikor mogočc za naše potrebe gledč vsestranskega, jji^l i*,u bOspodarjciii ^_'.rcbiiCe-> p^_u!;a. Ker pa je od trdnega gospodarskega stanu odvisen obstanek nas vseh in celo celega našega cesarstva, morajo se pridružiti v bralnih drustvih gospodarskemu stanu tudi vsi drugi brez izjeme. Daj Bog, da pridemo na skorem iz bralneh društev do gospodarskih zadrug!