r ' 4/il Številka 119 TRST, v torek, 30. aprila 1907. Tečaj XXXII. fV Zzh&J* vsaki dM t«fl »b nedeljah !n prazniVVrfob 5., eb penedeljkih ob 9. zjutraj ♦•aamlrne Številke » prodajajo po 3 »v*. (6 stotini ^ »norih tobakarnah ^ Tretu in okolici, Ljubljam, Gonci, »trnju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CBTE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoire AlL bo: i ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 i to ti d k ; «» osmrtnice. »hvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »• 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-'■Kna vrsts K 2. Mali oglasi po 3 sUt. beseda, najmanj pa »2 0 40 slot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^dinoetr'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je močt Naročnina znate za vse leto 34 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, »» naročbe brez dopoalane naročnine, bb uprava ne odra. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračaj®. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galattl 18. (Narodal do Pofltno-hranilničn! račun St. 841*652. —— TSZ.CFOB mtmT. 1157. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK politično društvo Edinost priredi Vf sredo, dne I. maja t. I. ob 4. uri popolttdne Volilni shod na Konkonelu v gostilni pri g. Štefana fcrtega. BRZOJAVNE VESTI. Gesar v Pragi. PRAGA 29. Cesar je daroval za uboge uiesta Prage 1U.OOO kron, za uboge mest Kadili, Smihov, kraljevi Vinogradi in Žižkov po 2000 kron, manj šini občinam skupno 5000 kron, ter humanitarnim zavodom in društvom Prage skupni znesek 17.O0C kron. Cesar odpotoval is Prag« PRAGA 29. Cesar je danes zjutraj ob navdušenih manifestacijah odpotoval iz Prage oe. Dunaj. C. m kr. vojna mornarica. DUNAJ 29. Vojne ladije „Nadvojvoda *£arolu, „Nadvojvoda Friderik" in „Babenberg" so včeraj dospele v Patras. Avstr o -ogrski delegati v Haagu. DUNA-J 29. Na čelu avstro-ogrskih de-•egatov na mirovni konferenci v Haagu bo oalanik Merev de Kaposmere kakor prvi »lelegat in pooblaščenec, kakor drugi delegat in pooblaščenec bo izredni odposlanec baron Macchio. Pcvodnji. DUNAJ 2u. Vsled neprestanega deževja e Donava narasla 3 in pol metre nad normalno višino. Mnogo zemljišča na levem bregu reke je že pod vodo. Tudi z alpskih pokrajin prihajajo poročila o povodnjih. Blizo Solnograda so utonile -tiri osebe, ki so delale pri nekem mostu. Nadvojvodinja Marija Josipa. OPATIJA 29. Nadvojvodinja Marija Josipa je danes v spremstvu višega dvornika grofa Salma in dvorne dame markize Palla-vicini dospela v Opatijo obiskat nadvojvodo Rainerja. Na postaji v Matuljah je nadvoj--odinjo pozdr&ril voditelj okrajnega glavarstva -Saron St hmidt-Zabierow. DUNAJ 29. Cesar je dospel semkaj ob 2. uri 45 min. ter se je podal naravnost v Schonbrunn. Bombe v Barceloni. MADRID 29. Včeraj so v dveh ulicah eksplodirale tri bombe. Ranjen je bil en delavec in trije otroci. Podrobnosti manjkajo, ker je cenzura zaplenila brojavke. Rusija. Tovarna zaprta. PETROGRAD 29. Tovarno železniških vozov v Petrogradu so zaprli, ker ni naročil. Odpuščenih je 2000 delavcev. številu, živo zanimaj oče se za narod — za svojo bodočnost. (Frenetičen aplavz). Ponosen sem, da mi je tako ljudstvo poverilo svoje zaupanje. Predstavljam se vam kakor kandidat za I. mestni okraj. (Gromoviti klici: Živio Mandić!). Pojasniti vam moram najprej neko nesporazumljenje. Na shodu, ko ste proglašali kandidate, je izjavil jeden gospodov, da jaz ne bi vsprejel kandidature. To je bilo malo nesporazumljenje, Veliki volilni shod dne 26- aprila zvečer v „Narodnem domu". Volilni oklic. Predno pa je kandidat za I. mestni okraj, g. prof. M a t k o Mandić, začel se | svojim govorom, je povabil predsednik gospoda dra. J. Mandić a, naj prečita volilni oklic, V dotičnem pismu sem jaz le izražal neke i ki ga je izdalo politično društvo „Edinost" pomisleke glede moje kandidature, ker ne bi i in ki smo ga priobčili v včerajšnjem iz- hotel, da bi radi moje osebe kaj trpela stvar, danju." Ker pa ste mi vendar poverili svoje zaupanje, Predno je g. dr. Mandić pričel s čita-. izjavljam, da se pokorim narodni njem je naslovil na zborovalce te le besede :'disciplini. Izjavljam, da sem ponosen na Stara navada je, da vsaka politična! vašem zaupanju, da rad vsprejemam kandi-stranka pred volitvami razvija svoj program, v daturo ter da bom vsikdar — kakor doslej katerem pojašnjuje in formulira svoje zahteve in j — vestno vršil svojo dolžnost. (Ploskanje in svoje želje v političnem stremljenju po boljši bo-! živio-klici). Danes bom kratek, ker skličem dočnosti. Političnemu društvu „Edinost" prav j poseben shod v svojem okraju, za prav ne bi trebalo razvijati svojega pro- Morda bo to zvenelo kakor samohvala, ; grama. Ta program je star že trideset let. afco spregovorim par besed o samem sebi. Ta program je časten in zmagonosen. A zna- ^ ^danji trenotek zahteva, da storim to. čilno je. da se ravno nam očita često, da §icer pa ij0^em konstatovati le dejstva. Lahko ; nimamo — programa. A to očitanje prihaja j re<3enij da poznam naš prvi mestni okraj menda ravno radi tega, ker imamo svoj pro- b0ij? neg0 kateri-koli nasprotnih kandidatov gram, ki mu ostajamo nepremično zvesti.: bodi fcatere-koli stranke. V okraju svetoja-(Glasen aplavz). Ravno oni, ki nimajo svo- kobskem delujem jaz že trideset let. (Viharni jega programa, občutijo najživejo potrebo, da klici. Res je t) Deloval sem tam, ko o nasprot-razvijajo svoj program, svojo zastavo. Naše ^h kandidatih ni bilo še duha, ne sluha. No-| politično vodstvo stoji že tri desetletja na gem s tem nik0gar omalovaževati, ampak svojem programu, imamo svojo zastavo. (Burno pritrjevanje). Nepremično stojimo na stabšču, ki je zavzema politično društvo „Edinost". konstatujem le gol fakt. Pomagal sem ustanoviti otroško zabavišče pri sv. Jakobu, sodeloval sem na ustanovljanju naše jedine , Naš program je isti kakor je bil pred 30 leti. slovenske šole v Trstu, vse svoje moči sem Na to je dr. J. Mandk- čital naš oklic, posvečal v to, da se je uredilo naše prevažno ! Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili; konsumno društvo, ki sedaj tako lepo napre-■ čitanju in so ob vsakem važnejem in mar- duje, ima že svoj lastni dom in ki obeta na-! kantnejem mestu — izlasti pa tam, kjer oklic šemu življu lepih materijalnih in moralnih , ubira toli toplo akcente ljubezni do naših koristi. (Tu so posebno delavci iz okrožja širokih trpečih slojev — glasno in radostno; svetojakobskega navdušeno aplavdirali). Ta pozdravljali. j zadruga je eminentno delavsko zavetišče. Ko je dr. Mandić dovršil s čitanjem se j (Frenetičen aplavz). Po svoji vesti in svojih je razlegal po dvorani glasen aplavz, a dr.! močeh sem deloval na korist delavstva tudi Mandić je spregovoril še nastopno : ▼ našem velikem „Del. podp. društvu", ki Uverili ste se — o tem priča vaše odo- Predsednik že 25 let. (Zivio-klici). bravanje - da naš program odgovarja po- j £ *> društvo ima ravno iz okraja svetoja-trebam našega naroda in duhu časa — da kobskega velik kontigent svojih udov - de-je to res častna zastava. (Pritrjevanje). Ta lavcev, ikijih poznam malone vsacega. :Menim naš oklic je diktiralo globoko čutstvo, iskrena J°rej, da imam vsa] toliko pravice, kolikor ljubav: prihajal je iz srca in našel pot do kdor » Jodi, da kandidiram v tem okraju za vaših src. (Viharen aplavz). To je naša na- naše l\uds}™, k sem mu bil vsikdar goreč rodna, prava ljudska zastava. (Ponoven pnjatd). (Glasni klici: Res je!) aplavz). Na tej zastavi je zapisano v s e z a Izjavljam, da kakor poslanec ne mislim naš slovenski narodi (Ploskanje in jahati konja visoke politike, to prepuščam živio-klici). Ljubezen do naroda je naša su- drugim spretnejšim močem. Meni je pred prema lex — najviši zakon. Temu zakonu vsem pred očmi gospodarski in so-podrejamo vse druge morebitne razlike. (Gla-c i j a 1 n i razvoj našega ljudstva, sno pritrjevanje). Pod to zastavo mora biti (Burno odobravanje). Sin delavca sem in de-zmaga naša in naš oklic je najbolja lekcija lavec sem sam, ker se le s svojim delom pre-vsem našim nasprotnikom. Pod to zastavo življam. Poznam težave in potrebe delavskega stopamo v volilni boj in hočemo dne 14. t. stanu — vem, kaj ga tišči. Treba delati na m. častno afermirati svoj obstanek in svoje | to, da se znižajo neznosna davčna bremena, pravo na tem ozemlju ! (Gromoviti klici: Ho- da se vzravnajo krivice in ostrine med kapi-j čemo ! Hočemo !). Naši italijanski nasprotniki talom in delom, da se zboljša obrtni zakon, i se bahajo se svojo prošlostjo. Nu, mi pri-; delati treba na to, da kapitalisti ne bodo znavamo, da je njih zgodovina res velika. Ali krivično izkoriščali delavca in kmeta. Velika mi imamo veliko — pribodnjost. (Aplavz in živio-klici). Ravno zato, ker oni so že živeli, a mi imamo še le živeti, smemo samosvestno in nadepolno gledati v bodočnost. (Frenetičen aplavz po vsej dvorani). Govor prof. M Mandića. rana na našem gospodarstvu je militarizem, ki stane neštetih milijonov, a nam vrhu tega odteza najbolje moči. Delati treba na to, da militarizem ne bo odtezal narodu toliko delavnih moči in da ne bo provzročal tolikih troškov, da se naši mladeniči in možje ne Bratje! Volilci! Menda nikoli še nismo bodo klicali v vojaško službo, ko so doma videli v tej dvorani zbranih toliko zrelih, za-j najbolj potrebni ter da se zniža vojaška pre-. vednih mož, priprostih sicer, ali bistrega zenčna služba. Će je drugod možno, da se ; očesa in železne pesti. Srce mi igra v prsih vojaki sklicujejo v primernem času in da je radosti, ko vas vidim tu zbrane v tolikem! uvedeno dveletno službovanje — zakaj bi ne bilo možno tudi pri nas ?!! (Glasno odobravanje). Ker pa človek ne živi samo od kruha, ampak ima tudi svoje narodne politične in kulturelne potrebe, izjevljam, da se bom potegoval tudi za politične, narodne in cerkvene pravice in interese našega ljudstva [odobravanje]. Zahteval bom, da se po javnih uradih nameščajo naši ljudje, ki bodo ljudstvu govorili v njega jeziku. Zahteval bom za naš narod šol, sosebno ljudskih šol. Ce smo pred božjim zakonom vsi enaki, zakaj naj bi ne bili tudi pred človeškim ? !! Če imajo drugi vsi potrebne šole, zakaj naj bi jih ne imeli mi V ! Vsklikanje : tako je !) Brez šole ni omike, a brez omike ni napredka ! (Viharno odobravanje). Dokler ne bo tudi naš delavec primerno omikan, ne bo mogel tekmovati in vzdržavati se proti delavcem druge narodnosti, ne bo sposoben za konkurenco. Ponavljam : deloval bom po svojih močeh za gospodarske, socijalne, narodne in politične potrebe našega ljudstva. In če bi kedaj zanemaril to svojo dolžnost, ne bi se upal nikdar več prikazati pred vaš obraz. Vse za interese, napredek in b 1 aginj o s 1 o vens kega naroda, a posebej še slovenskega delavstva. (Po teh zaključnih besedah prof. Mandića je zaoril po dvorani pravi orkan odobravanja). (Pride še.) Drobne politične vesti. Cesarski razglas. Iz Prage poročajo od 29. t. m. : Cesar je izdal razglas na obe dve narodnosti v češkem kraljestvu. V razglasu pravi, da se je na podlagi splošne in enake volilne pravice ter ministerstva, v katerem so zastopane različne narodnosti, ustvaril predpogoj za sporazum med vsemi narodi v Avstriji. Razglas zaključuje: ..Smatral bi za svojo največo srečo, ako bi potem, ko sem prestal sam vse bolečine narodnostnega boja, tudi vžival kedaj veselje, da se je povrnil mir med vsemi narodnostmi." Slovanski dijaki pri ministru Pacaku. Iz Prage poročajo, da so bih v nedeljo pri ministru dr. Pacaku zastopniki slovanskega dijaštva. < eški dijaki so mu obrazložili svoje zahteve. Za slovensko narodno-radikalno dijaštvo je predsednik „A-drije" jurist Lipold obrazložil ministru zahteve in želje glede slovenskega vseučilišča. Roosevelt — dosmrtni predsednik? Londonski „Daily Telegraph" poroča iz Bostona, da se je tamkaj pojavila živahna agitacija, ki stremi za tem, da se izvoli Roosevelta predsednikom do smrti. Nova zbornica bo razpuš-č e n a ? Niso še izvršene volitve za nov državni zbor in že se govori o njega razpustu. Tako je te dni bivši dunajski poslanec Stei-ner rekel na nekem "volilnem shodu nastopno: Ne verjamem, da bo mogla zbornica v tem letu storiti kaj dobrega. Štiri tedne ho treba, predno se bo nova zbornica konstituirala; na to predloži vlada proračun za drugo polletje. Gotovo je, da porečejo tedaj agrarci: sedaj je čas žetve, ln zahtevali bodo, da se takoj razpravlja o ogrskem vprašanju. In ker ne bomo odobrili pogajanj, ki se vrše sedaj med Avstrijo in Ogrsko, je možno, da bo zbornica razpuščena. Tržaško volilno Šibanje. Turška svoboda ! Na volilnem shodu, ki ga je sklicala soc. demokr. stranka v gostilno Živic v ul. Fabio Severo, je nek govornik povdarjal, da treba vsakemu, ki bi hotel priporočati kakega kandidata, ki ni socijalni demokrat — dati po ustih ! Kaj bi PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Vreme, ki je bilo od viharja sem milo in vedro, se je prevrglo zdaj zopet z naglico imerikanskega podnebja. Proti večeru je bril mrzel veter z gorovja dol, in snežinke so oznanjale jasno, da je prišel mesec listopad, letni čas, čigar temperatura menjava v tem podnebju med vročino poletja in mrazom zime. Fanika je stala v svoji sobici pri oknu, gledala pogreb in postala od tega turobnega prizora zelo žalostna. • Ko se je ozrla naokoli in videla drevje, ki ga je pripogibal in stresal vihar, gozd, ki je pred kratkim še žarel v naj pestrejših barvah, a zdaj kazal le gole, raztrgane veje, se je polastil tesen občutek njenega srca. V daljavi je mogla razločiti nekaj dra-goncev, ki so stražili soteske in se globoko pripogibali na sedla, kadar so jahali proti vetru, ki je z nenavadno ostrostjo pihal od zahoda. Fanika je videla tudi propast krošnjar-jeve hiše, in to je še povečalo žalost njene duše... Stotnik Singelton je še spal, pri njem je čul njegov sluga, dočim so bih njegovo sestro pregovorih, da si je šla privoščit nekaj ur spanja. Gospodične Singeltonove soba je ležala poleg sob domačih hčera, imela pa tudi vrata na veliki koridor hiše. Ta vrata so bila samo priprta, in Fanika se jim je približala zdaj z dobrohotnim namenom, da bi se prepričala, da-li ne manjka njenemu gostu nOj bene udobnosti — ko je v svoje nemalo začudenje njo, ki jo je mislila trdno spečo, našla pokoncu. Sedela je na stolu in črni lasje, ki so čez dan ovijah v širokih kitah njeno glavo, so jej viseli zdaj razpuščeni čez hrbet in podeljevali vsej prikazni nekaj divjega. Izredna belina njene polti v nasprotju z globokotemnimi očmi, ki so otrplo strmele v neko sliko, katero je držala v rokah, je še povećavala ta vtisk. Zdaj se je Izabela zganila in tu je videla Fanika, da je to slika moškega v dobro- znani uniformi južne konjenice. Fanika je lovila sapo in tiščala roko na srce, da bi utešila njegovo vtripanje, ko je menila spoznati poteze, utisnjene tako živo v lastno njeno dušo .. . Bala se je, da je nespodobno opazovati tako gosta, a njeno razburjenje je bilo toliko. da ni bila v stanu izpregovoriti in se je zgrudila na stol, stoječ poleg vrat. Izabela je bila preveč zatopljena va-se, da bi bila zapazila trepetajočo deklico, in pritisnila je zdaj sliko na usta z gorečnostjo in burnostjo, ki je izdajala najsilnejšo strast. In naenkrat je videla Fanika, kako so iz Izabelinih oči jele kapati debele solze na sliko . .. Tu sta se dvignili obe deklici in v tem hipu se je srečalo modro oko krotke Fanike z ognjenim pogledom Izabelinim. Obe sta zdaj zmedeni povesili k tlom pogled, nato pa sta se približali in si podah roko, ne da bi se druga drugi upala pogledati v oči. ..Ja nanagla vremenska izprememba, morda tudi stanje mojega brata, me dela melanholično, gospodična Hvarton,"' je rekla Izabela s tihim in drhtečim glasom. „Pravijo, da imate le malo povoda, bitij v skrbeh zaradi brata," je odgovorila Fanika v enaki zadregi. „Da bi ga bili videli, ko ga je major Dunvud pripeljal s(*m ..." Ko je Fanika dvignila zdaj pogled, je zapazila, kako jo je Izabela motrila z ostrostjo, ki jej je pognala kri v lica. „Govorili ste o majorju Dunvudu!" je rekla Izabela. ..Spremljal je stotnika Singeltona „Ah poznate Dunvuda? Ali ste ga vidih večkrat ?u Zopet se je upala Fanika pogledati Izabeli v obličje in zopet je srečala isti pogled, ki je strmel vanjo, kakor da hoče prebosti njeno dušo. „Govorite, gospodična, ali poznate majorja Dunvuda ?" „Sorodnika sva," je rekla Fanika, prestrašena nad vedenjem one. „Sorodnika ?u je ponavljala gospodična Singeltonova. „V koliko? O, govorite, gospodična, rotim Vas !u „Najini materi sta sestrični." „In on ima postati Vaš soprog ?" je burno vzkliknila Izabela. (Pride še.) -Stran II »EDINOST« štev. 111» V Trstu, dne i»<>. aprila 1907 rekli socijalni demokratje, ako bi našinci gro- ček Andrejček sam, ki dela čast pisatelju, *1 • 1 1 I 1— 1 ■••>r> I V#» n A«nAn1/n J mtvu" je čista, živa, prava umetnost, ki zborovanje zaupnikov vseh štirih mestnih šen dragocen užitek se mu imamo zahvaliti. Kako si je ta ljubeznivi, dobri starček-rev-ček Andrejček v hipu osvojil naša srca, kako dušo I To tako vpli- Višek svoje dovršene igre je dosegel g. va. okrajev, odpade za sedaj shod, ki je bil Verovšek v zadnjem dejanju, v gozdnem pri-s klican v gostilno „Economo". Gg. zaupniki, ki zoru s Franico oziroma v sklepnem prizoru so nameravali iti na ta shod, naj pridejo vsi — tu je bil naravnost vzoren! Veliko hvale „ Revček An-prepričali na da je v Verovšek na skupno zborovanje, kjer se tudi določi, ke- smo že čuli o Verovškovem dreječku". no, zdaj smo se daj bo shod za četrti okraj. Prvega majnika priredi naše politično lastne oči, kakov res velik mojster društvo rEdinost" popoludne volilni shod na tej vlogi. Imel pa je v nedeljo g. Konkonelu. Čujemo, da se tega shoda udeleže pri nas tudi igialce okoli sebe. s katerimi je tudi vsi pevci bližnjih krajev, ki so običajno i bil lahko zadovoljen, mej prvimi v naših narodnih vrstah. Vsled tega je pričakovati, da se razvije lepa domača zabava ob prepevanju naših slavčkov. pri sebi 5 lisičjih kož, posesti katerih ni mogel opravičiti. Okraden ? Josip Lapanja, stanujoči na Vrdeli, je predsinočnjim ob 10. uri prijavil na policiji, da mu je nezuan uzmovič v ulici Roditeljski večeri imajo blag i« plemenit namen in se vrše lahko v vsaki primerni dvorani. Menim pa, da so tudi dru^tveniki, ki se shajajo slučaino na tabru — naši taram. Čudno res, da svečenik noče med svoje fa- Giosue Carducci ukral srebrno uro in srebrno rane ! Učitelji in duhovniki niso v vasi te za verižico, v skupni vrednosti 48 kron. Lapanja je bil tako grozno pijan, da se sumi, da niti ni bil okraden, ampak da je najbrže izgubil uro in verižico. Pred vsem je imel fino partnerico v go-spej Grmekovi. Ona nas je to-pot kar prese-Kdor ! netila : kakor je napravila nekatere prizore, hoče torej napraviti prijeten popoludanski to je bilo res izvrstno. N. pr. prizor z Zvito- je izvolilo na svojem izlet in družiti korist zabavo, naj gre 1. maja ro^om, tega je napravila že s tako perfekt- zboru, dne 22. t. m. Smeinlca A. (Zagledavši prijatelja 6 . o katerem je bil slišal, da je umrl.): „Glej, glej ! Pa sem slišal praviti da si vmrl še dne 12. t. m. B.: Saj nisem vmrl ne. Sicer pa dne 12. t. m. nisem bil slučajno niti doma." Dvoumna beseda. Ce možke^a sem spola; del roke ti jaz kažem; če ženskega sem spola, pa ti jaz roko vma/em. (liešitev prejšnje: Past. — pest. —pust. -Koledar in vreme. I >anes: Katarina par oseb, oni so za vse : > liberalce« ,n »klerikalce«. Obojni jim zaupajo svojo deco. Da pa ne marate g. kaplan niti k takim sestankom. kakoršen je bil v nedeljo, s tem s*e sebi več škodovali nego koristili. Niti najhuje strankarsko nasprotstvo ne opravičuje tacega postopanja, ki je v direktnem nasprotstvu z njegovim naukom: Mir vam bodi ! S tem završujem. Dal Bog, da bi prvemu I roditeljskemu večeru sledili mnogi drugi v blagor mladine, naše bodočnosti ! d Volilno gibanje. Narodno-napredna Sij en- stranka imela je v nedeljo shod v Mirnem, kamor je imel priti tudi kandidat Miha Ga- post.i ! *ka; Samorad: Večena. — Jutri: Filip in Jakob, Xtti: Ker *slc<> »i prišel, razložil rlj . deževno 10 n,or,r"' nrnrrrom Hr I tinlrn Pur- nnirdariamA Društvene vesti in zabave. Slov. akad. društvo IV. je njegov program dr. Dinko Puc, povdarjajoč posebno agrarne točke. Socijalni demokratje, kolikor je bilo navzočih, ugovarjali so zlabti Ilirija" v Pragi proti carinam, a shod se je vendar na pred-rednem občnem log nadučitelja Urbančiča s pretežno večino sledeči odbor : jur.' izjavil, da se mora kandidat potezati v prv na prijazen konkoneljski grič, od koder je jnostjo. da je zanj ne moremo dovolj pohva- J Dr. Marušič predsednik, tehn. Gvidon Gulič, s vrsti za to, da se naloži carina na italijansko tako krasen razgled na tržaško mesto. liti. Z vlogo^ Franice se g. Grmekova sme po- podpredsednik, tehn. D. Justin tajnik, tehn.. zelenjavo in krompir. Ravnotako se je skle- Javni volilni shod v Trebčah se je našati! G. Šfr.ka se je žrtvoval to-pot. ko je V. Kukec blagajnik, tehn. Allonz Hrovatin vršil v nedeljo v dvorani „Gospodarskega prevzel vlogo Grešnika — prevzel jo je, ker j knjižničar, tehn. Vekoslav Lušin arhivar, teh. društva" in je bil mnogoštevilno obiskan, ni bilo zanjo igralca. To je vloga, da seBog'Svetko Martelanc gospodar. Preglednika g. Miloš K a m u š č i č, i usmili. En ponesrečen deus ex machina je to, jphiL Zvonimir Bernot in jur. Lenart Lotrič. vseh te- Predsedoval mu je ki je v primernem jedrnatem govoru dal ba-sedo dr.u E. SI a viku. Taje v daljšem govoru razložil volilcem postanek volilne reforme. pomen in važnost državnega zbora in volitev ter dokazoval, da morajo Slovenci v tej volilni borbi složno nastopati pod slovensko narodno zastavo. Volilci so zanimanjem sledili temu izvajanju in so z opazkami in odobra- j ta figura banalna vanjem pokazali, da pojmijo in soglašajo s svojimi Grgič je v krepkih besedah s katerim si pomaga pisatelj preko žav v svoji igri. Da je imel to vlogo kakšen slabejši igralec v rokah, bi ne bil vedel kam z njo : g. Stoka je vsaj napravil iz nje, kar se napraviti da — in zategadelj mu gre tu i dvojno priznanje. Večjo srečo je imel g. Co-1 tič z vlogo bedastega Anžeta : kakor je tudi položil ie pisatelj vanjo „Slovansko- pevsko društvo" opozarja svoje člane na pevsko vajo ki se vrši danes zvečer ob 8 in pol uri v prostorih > Delavskega podpornega društva1'. zavarovanja za delavce. Na shodu je bilo skoro 200 ljudij. — Popoludne imeli so v Mirnem shod socijalni demokratje. Govoril je kandidat Milost. Zborovalcev je bilo okoli 80. Shod vršil se je mirno. — Napreden shod je bil tudi v Sovodnjah. kjer sta govorila dr. Puc in nadučitelj Urbančič. Prišlo je skupaj nad 200 ljudaj, ki so se izrekli z m ■» ■ g% m * ■ navdušenjem za kandidaturo Gabrijelčičevo. Vests IZ UOPISKe. Okoli 10 klerikalcev je ugovarjalo, kar je Roditeljski večer v Lokvi na Krasu, provzročilo razburljive scene. — Shodi so še pri sv. Luciji, na Grahovem, v Podna Vogrskem. d Sneg je padel včeraj zopet po vseh olflcem, da seje treba zbirati okolo politič- tič. V tej vlogi "se je pokazaf ta" naš priljub- :že več časa in gotovo je, da so isti zelo ve-j hribih. Po nekaterih krajih v soški dolini pera društva ./Edinost" ki slcrhi 7t\ intpppse llieni igralec naravnost moistra. važnosti za vzgojo mladine. Na teh S1>0- vzgojo ali si ga|znava učiteljstvo stariše šolske spo- snežilo je cel dan. Mrzlo vreme škodilo je tu mladine, na j pa tam sadnemu drevju, ki je ravno zadnji svojini | tek sestankih so predavanja o vzgoji i. t. d. teden začelo cvesti. ike, mi! Gotovo je, da se nikjer ne mere stik med d ..Narodna prosveta" v Gorici upri nega društva ..Edinost", ki skrbi za interese lijeni igralec naravnost mojstra, tržaških Slovencev, kakor koklia za svoja ! Prosim Vas! njegov smeh piščeta. G. predsednik Kamuščič je v nekoli- ;je mogoče misliti bolj pristnega ? S kih umestnih opazkah dal na glasovanje kan- ' Anžetom si je spletel g. Cotič lovorike, didaturo g. dr.a Rvbaia. ki je bila vsprejeta pa izjavljamo prav odkritosrčno, da smo po-'domom m šolo tako lepo izvesti kakor ravno} zori dne 12. maja z velikim navdušenjem. Po shodu je tamošnje nosni na tega igralca. — G. Poharja smo ,na tej} takoimenovanih roditeljskih večerih. belem konjičku". G pevsko društvo „Primorec" prepevalo nekaj doslej še vedno hvalili in pohvaliti ga mora-naših pesmi: vsi so občudovali krasno petje mo tudi zdaj kakor župaaa Jeklena. Karak-in izvrstne glasove. Kamuščič je v lepili teriziral ga je i v maski i v vsem prednaša-besedali proslavil našo narodno pesem a dr. nju prav dobro, a žal da je bil tupatam pre-Slavik je napil pevskemu zboru društva „Pri- malo krepek v nastopu in deloma prepo-morec". Naši vrli Trebenci nam zagotavljajo, časen. _ da bodo v Trebčah skoraj enoglasno volili ! Tudi preveč mrtvo mimiko ima on, kar zborovanje s primernim nagovorom, v katerem našega kandidata. 'je njegovej igri precej na kvar. kajti sicer je Je pojasnil zbranim namen takih shajanj. Volilcem IV. volilnega okraja se na- j g. Pohar jako inteligenten in zmožen igralec,1 nmpninI f1fl ki dela le čast našemu odru. V sklepnem prizoru je bil posebno dober. V gospodu Zvi-torogu smo imeli to-pot čast, pozdraviti po dolgem času na našem odru zopet starega, Tukajšnje učiteljstvo je sklenilo prirediti tak večer tudi v naši občini in prvi sestanek se je vršil, kakor omenjeno minolo nedeljo, je njihov pristaš. V prostorni dvorani društva „Tabor" se je zbralo lepo število očetov, ter nekaj mater. Gospod učitelj Al. Hreščakje otvoril slavnoznano burko „Pri o sto val bo A. Verovšek. d Naši agrarci sklicevali so se često na župana v Standrežu g. Lutmana, češ, da Mnogo jih je celo namiga - znanja, da za danes zvečer napovedano zaupno posvetovanje odpade radi skupnega shoda zaupnikov, ki se bo vršil v prostorih ..Tržaškega podpornega in bralnega društva ulici Stadion. Zaupniki IV. mestnega okraja dičnega in ljubega igralca, g. Grebenca. Na- valo, da bo on jeden kandidatov za deželni zbor. V resnici so ga volili tudi za predsednika eksportni zadrugi, ki je delo agrarcev. Sedaj pa je župan Lutman izjavil, da nim z agrarci nobenega stika in da obsoja agiarno Omenjal je, da to niso nikaki politični j gibanje. Presenetljiva sicer ta vest ni. — shodi, nikaki strankarski sestanki, ampak se- Lutman je podpisal klerikalni volilni oklic, stanski, na katerih naj bi šola in j — Kaže pa zaupljivost agrarcev. dom se približevala. Dalje je pojasnil nekoliko ime in pomen so naprošeni torej, da se polnoštevilno udeleže tega poslednjega posvetovanja. Po dovršenem skupnem posvetovanju bomo imeli svoje posebno posvetovanje. Dnevne vesti. Y Josip Šahar. In zopet je posegla ljuta smrt v vrsto naših boriteljev pri sv. Ivanu Včeraj je preminul v krepki moški dobi posestnik, cerkvena starešina, odbornik {tajnikom profesor Fran Karollus. Za dne 6. stopil je sicer v jako neznatni vlogi, a razveselil nas je tudi s to malenkostjo — naj bi nas hotel še kdaj s čim večjim ! (Konec prib.) Nemško politično društvo v Trstu. Na ustanovnem shodu tega društva, ki se je vršil te dni so bili izvoljeni v odbor: predsednikom dr. Fran Rabi, njegovim namestni sestankov, obžaloval je pa, da se niso udeležile že prvega zborovanja matere v večem ; številu. Priporočal je pa navzočim, naj prive-jdejo drugič svoje boljše polovice s seboj, da j bodo ti večeri, res sestanki starišev. Da so bile njegove besede na pravem mestu in da niso padle na nerodovitna tla, o tem so pri- j čali obrazi navzočih, ki so z največo pazi j i-! vostjo sledili njegovim besedam kakor tudi hranilnice in posojilnice pri Sv. Ivanu, člen mnogih drugih narodnih društev in značajen rodoljub g. Josip Šahar. Žalujočim preostalim naše najiskreneje sožalje. Pogreb se bo vršil jutri dne 1. maja. ob 3. in pol uri popoludne. Gg. dopisnike prosimo potrpljenja. Ob najbolji volji ne moremo vsem hitro ustreči. Pekarije in 1. maj. Zadruga pekov je objavila, da bodo dne 1. maja pekarije zaprte in da bodo raznašali kruh po hišah že 30. t. m. popoludne. Odvetniški izpit je položil včeraj na tukajšnjem višem deželnem sodišču gospod odvetniški kandidat] dr. Srečko K o v a č i č iz sv. Lucije. Čestitamo iskreno. Našim kmetovalcem. r Kmetijska družba za Trst in okolico4" si je preskrbela dva para prešičev plemen j ako v čiste Jorkširske pasmi z namenom, da se olajša dobava prašičev za domačo rabo in da se zboljša domače pleme. Oddala je prešiče na rejo in sicer dvoje (samca in samico) v sv. Križ pri Nabrežini kmetovalcu Mihaelu Sedmak h. št. 83 in drugo dvojico pa v Rojan pri Trstu Julijanu Piščanc h. št. 200. Kedor želi zbolj-Šati domače pleme z meijascom Jorkširske pasmi, naj se obrne do gorimenovanih dveh rejcev. Ker nekateri udje poprašujejo, kje bi dobili pristno žveplo, modro galico in umetna gnojila, opozarjajo se pri tej priliki, da morejo si vse to naročiti v skladišču g. Fr. Rozman-a, ulica S. Maurizio 12 v Trstu, kateri jamči za pristnost blaga in za zmernost cen. Naše gledališče. Začel je Karel Morre, pisatelj narodne igre „Revček Andrejček" stvar čisto dobro in lepo: hotel nam je po dati sliko revčkov na svetu, občinskih siromakov. maja skliče odbor shod, na katerem se bo razpravljalo tudi o državnozborskih volitvah. kom inženir' Ferdinand 'Posch, blagajnikom Sovoru * šolskega voditelja, ki je predaval o viši nadzornik južne železnice Henrik Stumpfl, vzgoji mladine. . . — - — - Govornik je podal v svojem govoru le nekak pregled o potrebi dobre vzgoje. Z dokazi iz narave in življenja je dokazal potrebo iste, dokazal pa tudi, da je narava najboljši vzgojevatelj. Svoje predavanje je podprl j s TRŽAŠKA „Bog daj malo vskliknil lastnik krčme MALA KRONIKA. tacih gostov! Je j0kazi zanemarjenja mladine in Alla Croce rossa v .......- - - - . , . , , . _ .. mladoletnih hudodelcev v Italiji in Nemčiji, zagati dei Coppa, ko so mu predsinočnjim, H sk]epu je prip0ročal kakor sredstvo za x Nesreča na kopanju grušča. I: Gorice se nam o tem dalje poroča : Lahko poškodovana sta delavca Michele Stellacci in Bitonta v Barski provinciji in 44-letni Ivan Visentin iz Gorice. Se živega, a vsega polomljenega so izvlekli Antona Blažic iz Kron-berga. V bolnišnici so mu amputirali levo nogo nad členom, a je danes umrl, ker je bil tudi notranje poškodovan. Mrtve in vse zmaščene, da niso imeli skoraj več človeške podobe, temveč le maso krvavečega mesa, posuto s prstjo in gruščem, so izkopali 58-letnega Andreja Lasič iz Vrtojbe, a stanujo-čega v Standrežu, 18-letnega sina podjetnika Onofrio Romito in 51 -letnega Štefana Trčiča iz Šempasa. Podjetnik Francesco Romito iz Manopoli j v provinciji Bari je izginil, da ni o ?njem mnogimi i sledu. Misli se, da je pobegnil v Italijo. Kako statistiko' je ta delo nemarno vodil in uboge dninarje izkoriščal, dokazuje dejstvo, da ni bil nobeden delavec vpisan v bolniško blagajno. Tu pa nekteri gostje pretepaje se v njegovi krčmi | zboijšanje teh odnošajev, za blagor mladine : prihaja na dan nemarnost magistrata, kateri razbili 10 krožnikov, 4 sipe. o policev m ^stik med domom in šolo, k a t e r e-; drugače to strogo nadzoruje; pri italijansken noć ' Krrmar ip sirer nn7vnl renanp. a ko t _« _ _ _ « • . i t r ................* čaš! Krčmar je sicer pozval redarje, a ko so ti prišli, so bili razgrajači že pobegnili. mu bi pa niti cerkev ne jbiti oddaljena. Dom, šola in imela cerkev, Ptiček Iz Italije. Poneveril je zati trije vzgojitelji mladine, bi morali d e-;83.000 italijanskih lir. Včeraj popoludne i0vati v slogi. Najboljše se te ideje rea- podaniku se pa ni brigal, da bi ta zadosti! zakonitim določbam. Krivda pada na mestnegt inženirja. Današnji laški listi hočejo to stvar nekako prikriti in bi jo hoteli ublažiti, ker trde, da so dninarji delali v akordu, mej t«-m ko da jih je podjetnik za skoraj Italiji. Aretovali so ga na podlagi tiralnice j žeiei} da bi se kmalu zbrali na drugem "takem \ "dvanajsturno delo plačeval po K 1*80 na dan. "__n4nmn nrl ttnliianolrA nklnc-fi _ 'JCt^llkU Fcrlnl ca ia nl-lin r« 1 nroUirol ctvA 73 m 1 - Po par besedah g. učitelja Hreščaka, glede dne, ob katerih bi se shajali, se je malo pred 2. uro so policijski agentje v ulici , Lizujejo, ako prihajajo stariši večkrat v dotiko di Torre bianca aretovali 46-letnega bivšega jz učiteljstvom. Tako bi tudi pri nas vspe— trgovca Adama Moretti, doma iz Rimini v ; roditeljski sestanki (večeri), Ob sklepu vspevali je j je resnica, izdane proti njemu od italijanske oblasti. Adam Moretti je namreč v Rimini poneveril svoto 83.000 italijanskih lir. Moretti je stanoval tukaj v hiši št. 14 v ulici della Ca- Izdal se je oklic na prebivalstvo za milodare družinam ponesrečencev, prvi je daroval župan dr. Marani K 100, ter je tudi v zaključil prvi roditeljski večer v Lokvi, najbrž bolnišnici obiskal pobitega Antona Blažiča. serma in se je izdajal za Josipa Casadei. S !prvi na Goriškem. Navzoči poslušalci so od tem imenom se je tudi kvalificiral, ko so ga aretovali. No, na policiji se je pa slednjič vendar le vdal. da je on Adam Moretti. Našli so pri njem 485 K avstrijskega in 360 lir italijanskega denarja. Grozil mu je, da ga aretuje, a oni je dal njega aretovati. 34-letni davčni eksekutor Adolf S., stanujoči v ulici sv. Ma-vricija, je predsinočnjim naletel v ulici dei Carradori na prodajalca ustnikov, Dalmatinca Josipa Domaceta. Stopil je k njemu ter si izbral ustnik, za katerega je prodajalec zahteval 28 vinarjev, a Adolf mu je ponudil 14 vinarjev. Ker mu pa prodajalec ni hotel dati ustnika za 14 vinarjev, mu je Adolf rekel : I „Jaz sem nadzornik občinskih redarjev, in če I !mi ne daš ustnika za 14 vinarjev, te takoj žalostnega" 'življenja najrevnejših aretujem!" Prodajalec se pa ni dal prestra- ■ siti. marveč je pozval redarja m dal Adolta pozneje pa je pozabil na svoj prvotni namen aretovati. in navlekel v igro celega vraga — in delo je 5 lisičjih koŽ. 27-letni težak Ivan S., postalo takšno, da je v njem dosti šunda, da ki nima stalnega stanovanja, je bil včeraj so figure notri kaj dvomljive [vrednosti in da 1 popoludne okolu 3. ure aretovan na trgu pred je pravzaprav samo glavni junak t. j. Rev- i skladiščem Sjllos, in sicer zato, ker je imel hajali zelo zadovoljni z željo, da bi se kmalu zopet sešli k takemu zborovanju, obljubivši, da privedejo prihodnjič svoje soproge s seboj. K sklepu še nekaj. Splošno se je videlo navzočim neko nezadovoljstvo na obrazih, da ni bil pri tem navzoč g. kapelan. Ne morem pa zamolčati ob tej priliki nekega dejstva. G. šolski voditelj je šel osebno k g. kapelanu in ga povabil na ta sestanek. Saj prihajajo drugod tudi veroučitelji na take shode. G. kapelan pa ni prišel. Seveda ga je bodlo v oči, da je bil sestanek v društveni dvorani, kjer se shajajo udje dič-nega našega pevskega in bralnega društva. G. kapelan naj nam oprosti: nam se zdi tako stališče zelo ma- Ljudstvo se zgraža nad to nesrečo, katero je provzročila pohlepnost Kalabreža. Ostro se obsoja tudi mestnega inženirja Bre-sodola. kateri*se ni potrudil na lice mesta, da bi ustavil nevarno kopanje, akoprem se mu je vse petkrat naznanilo in se ga je obvestilo. da se prav lahko prigodi katastrofa, katera tudi ni izostala. Upa se, da vlada energično poseže vmos in da bo krivce nesreče strogo kaznovala. Najbolje bi se ve bilo, ako bi se splošno prepovedalo, dajati italijanskim podanikom mestna dela v zakup. Magistrat, ta protektor vseh dvomljivih eksistenc iz bližnjega kraljestva, bi se taki naredbi gotovo vpiral, a vlada je dolžna in ima tudi moč za to. da zapreči vedno naseljevanje elementov od one strani velike luže, kateri so tudi javni varnosti škod- lenkostno, ako se bojite priti na roditeljski ljivi, ker ^ imajo hitro nože in bodjda^pn večer, ki se slučajno vrši v našem starem „t a b r ua. Kam pa pridemo, če bomo vedno iskali dlake v jajcu ? ! Po mestih so javni prostori, v katerih se vrše shodi najrazličnejših strank in najraznovrstnejše kakovosti, pa se nihče ne zgraža nad tem. rokah in ki domačine insultirajo, terorizirajo in na življenju škodujejo, dobro vedoči, da ima;o mogočne zaščitnike in da se v slučaju potrebe lahko odstranijo črez mejo v varnost. Po nekoliko dneh pa jo zopet primahajo črez Pontebo v Avstrijo. V Trstu, dne 30. aprila 1907 >EDIJSOST« štv. 111». Stran III Dalje nam poročajo : Italij. podjetnika Fr. j ri * so nas razveseljevale in tudi drevje jej začelo poganjati. Zdaj pa zopet vse belo: k ikor v najhujši zimi in to v neposredni blizini Trsta. To je res nekoliko preveč zime. Okoli in; okoli po višavah sneg in Snežnik v bližnji j K ranjski je še vedno tako bel. da niti starejši j ljudje ne pomnijo, da bi bil v marcu kdaj! ti ko bel, kamo-li v aprilu! Kmetovalci so že v -p preorali, vsadili krompir in druge poljske' idelke. a zunaj še vse pusto, mrzlo. Žalosten pogled. Ce so le prikazale megle in je padlo par kapelj dobrodejnega dežja, že piha burja,; temperatura pada in po noči se dela led na >!j izpostavljenih kraiih. To je bilo v zadnjih nočeh; ali 23. j iijriila^ sneg, to je že preveč zime. Se ob uri predpoludne je bilo tega dne zunaj 3° C, res prava pomlad. Letni vladar je Merkur, no, hvala lepa njegovo vladanje, to je že despot. Upajmo, da je ta eksces muhastega ;iila zadnji v tem letu. Iz Kobarida. Dne 25. t. m. je na vo-a-kem vežbanju zabodel vojak vojaka v lodnji del trebuha z bajonetom. Ranjenca so odpeljali v bolnišnice v Celovec. Vojaško veteransko društvo v Kanalu (pri Gorici) razvije slovesno svojo dru-: šrveno zastavo dne 29. junija t. 1. Druga i jližnja društva so obenem naprošena. da ne >i omenjeni dan prirejale svojih veselic. Iz Ročinja nam pišejo : V noči med 27. ii 28. t. m. je tukaj razsajala burja, ki je . >ravila znatno škodo na cvetočem drevju. noči je začelo snežiti ter je pobelilo vrhove | ... okolici skoro do IJočinja. Na Srednjem majo 20 cm. snega. Že zelena drevesa so se . ela lomiti pod težo snega. Na postaji Avče je padel neki kondukter v uka. ki je ob 10. uri 25 m. zvečer dospel :. postajo iz Gorice. Ko se je začel vlak : -mikati, hotel je kondukter stopiti na stop-1 ■ : e, a se mu je zdrsnilo in padel je na tla.; X srečo se kondukter ni poškodoval, ali v.uk je drdral dalje, a kondukter je žalostno ziedal za njim. d. Slovenski napisi po goriških ulicah dejo naše Italijane v oči. V zadnjih dveh, --h letih pomnožili so se izredno. Tu in tam i najde že tudi kak dobičkaželjni laški rrgovec, ki razobeša slovenski napis. Kolika i;; rememba ! Pred 10 leti skoro ni bilo varno z v oriti slovensko v Gorici. Danes morete v v;Jii prodajalniei zahtevati v materinskem iku in postrežejo vam. Zato je pa vse jo-.-i^nje naših narodnih nasprotnikov brezvspešno. Slovenski uapisi v Gorici so znak prodirajo-1 "eca napredka Slovencev, so dokaz, da Gori 2 ni več laška, ampak da tvorimo Slovenci t^ko veliko manjšino, da jo treba upoštevati, cer se brez nas ne more več izhajati. x. _L'Eco del Litorale". osebno glasilo stolnega prosta in državnozborskega kandidata v gradiščansko-konninskem okraju, katero izhaja vsak ponedeljek, sredo in pek. po-1 je z današnjim dnevom, ponedeljek 29., za časa volilne dobe dnevnik, da se bo mo-z\o po Furlaniji vspešnejše agitirati za dr. Faiduttija. Vzlic temu je pa njegova izvolitev več iivgo dvomljiva. Kandidatovi agitatorji raz--:-;ajo med furlanskimi volilci vest, da so mu - : v . nski glasovi trotovi, akoprem je določeno, i ^e prici vzdrže glasovanja, razun morda par duhovnikov. V Gor. Vrtojbi so pokopali v soboto dne t. m. H7-letnega občespoštovanegadelavca-se-tnika Ivana Ciana. Pokojnik je bil dela-v.c tvrdke Ritter tV Rittme\er v Stračicaii ad svojega 13. leta do svoje smrti, a tvrdka ni dala niti za pogrebne stroške, še manje mu izkazala drugo čast. A marljivi pokojnik je s svojo bornoj i,!..Cico izšolal siua Josipa, uradnika južne i eznice v Gorici in si pripravil eno najbolj-; i: , posestev v Gor. Vrtojbi. Pokojnik je bil •>rat p. Otokarja, Gvardjana. predstojnika | - pucinskega samostana pri sv. Križu na Vipavskem. Lahka mu zemljica ! Zveza poštarjev, katere predsednik je požrtvovalni g. Josip Modic, pcštar v Litiji na Kranjskem bo imela svoj letni občni zbor dne 2H. maja zjutraj ob 10. uri v hotelu! ..Pri zlatem lelemi" v Gorici. Minolo leto je' je bil letni občni zbor v Trstu. x Zdravniška zbornica za Goriškoin , Gradiščansko si je izvolila novo načelstvo in; --icer : predsednik dr. Alojzij Pontoni, pod-1 predsednik dr. Josip Lovisoni iz Gradišča, odbor.: dr. Oskar Morpurgo iz Kormina in dr. I. Bader: namest. dr. Hugo Fink iz Ajdovščine, dr. Viktor Pavia iz Gorice in dr. Artur Rebulla iz Campolongo ; zastopnik pri deželnem zdravstvenem svetu dr. Josip Lovisoni. njegov namestnik dr. Hugo Fink. Vseh zdravstvenikov brez c. kr. okrajnih zdravnikov je na Goriškem 55, mej temi 16 Slovencev in 5 Zidov. Če tudi imajo Lahi in Nemci nad dve-tretjinsko večino morali bi se že iz kolegijalnosti nekoliko več ozirati na slovenske zdravnike. Saj se zatrja, da zdravniki ne poznajo politike, marveč le stanovske interese in — humaniteto ! Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre-jema vsakovrstne transporte od vsake strani in na vsako stran. Ulaga blago, u plačuje cariuo in daj a posojila na blago. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik : Fischer & Kecbsteiner nasl. Zastopstva: Benetke, Milan, Bnsto Arsizio, Verona, Oomo, Chiasso, ----Turin, Luino, Mannheim.---- Vesti iz Kranjske. Velika veselica na korist bodoče Prešernove koče se bo vršila dne 2. (v slučaju slabega vremena dne 9.) junija t. 1. v Zvezdi v Kranju. Prosimo vsa p. t. društva, naj blagovolijo upoštevati omenjeni dan ter določijo ev. veselice na poznejši čas, da se doseže popolnejši gm >tni uspeh. Umrl je v noči od 26. na 27. t. m. na svojem gradiču v Podlirjah pri St. Vidu nad Vipavo veleposestnik Bernard Dolenc v (i^ letu svoje dobe. Pokojnik je bil daleč na okolu znana in priljubljena oseba. Ril je tudi izvrsten poljedelec in sadjerejec. Ponesrečil se je v četrtek bivši župan in lastnik hotela pri „Triglavu" na Bledu. Padel je z odra 7 metrov globoko, zlomil si roko v rami ter se pobil po obrazu in glavi. Nova zima na Dolenjskem. Kakor že brzojavno poročano, je divjal v soboto po Dolenjskem močni viharni širok. Zvečer okrog 7. ure pa se je v spodnih plasteh naenkrat pojavil zopet ledeni severovzhodnik in pričel se je mej obema ljuti boj. Ivonečno je zmagal severovzhodnik nakar so jela padati toči podobna ledena zrna, a kmalo za njimi se je vsul silen dež. Proti jutru pa je začel naletavati sneg. ki je še le proti popoldnevu prejenjal. Nadomeščal ga je pa izvlastni dež, ki bo najbrže nekaj časa še vstrajal. Višje po hribih pa sneži dalje. Ob jednem se opazujejo znaki oddaljenih kritičnih izbruhov. Tako je prišla Dolenjska do svoje nove zime — termometer v jutru je kazal - 2-o C opoldne 6-o C -j- in tako se je prognoza iz nenavadnih luninih kolobarjev tudi za naše kraje v popolnem obsegu uresničila. Rudo antimon je našel v Suhorju kmet Trpin. Veščaki preiščejo, ali je žila rude močna. Tovarna pohištva ulica detla Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. 1 Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez ^ vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. ]. Čer mak m §. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. S Pohištva Pohištvo svetlo in temno, spalne In jediine sobe, divani, obešala, pisalne mize. železne postelje, slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table) VITTORIO DOPLICHER ■■T Najnižje cene. ^fB Vesti iz Koroške. Zahomec v Ziljski dolini. Dne 21. aprila je bil za nas lep naroden praznik. Poročil se je namreč naš rojak. gosp. Josip Z v i 11 e r. uradnik pri firmi (rreinitz v Trstu, z gospico L. Staudacli^r ii? Rorč. Želimo njima iz srca, da bi bila srečna. Poroka, kakor vse ženitovanje je imelo strogo slovenski značaj, kar je napravilo na naše kraje nenavaden utis. Da se je pa to doseglo v polni meri. zato ima zasluge posebno ..B e I j a š k o omizje v Trst uw, katero je povabil ravno iz narodnega ozira ženin, gospod Z\\itter. na svojo poroko. Ker je g. Z\\ itter posebno reden član tega omizja, da se prijatelji njegovi vabilu radi odzvali, posebno pa. ker ravno to omizje ve. kako blagodejno upliva v naših krajili na (Dalje na 4. strani.) Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) -j>rejem:i od J2. do t. in od 5. in pol di. S. in pop. ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst. ulica Torrente št. 34 (t hcti m) „£lta trnova ctttd di Zriests". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tud: blago vseh vrst iz najpopolnejše novost* zamorejo dobiti osebe vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo ugodnimi pogoji- Obrniti se je na Josipa Zidarič a, Trst, u!ica Caserma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 1 2. zj. in od 3.-6. popol. Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu javlja, da je Vsemogočni poklical iz življenja njenega velezaslužaega odbornika in blagajnika gospoda Josipa Sahar posestnika pri sv. Ivanu dne 29. aprila n>()7. Pogreb se vrši v sredo dne 1. maja popoludne ob :>. in pol uri. N. v. m. p. NAČELSTVO Hranilnice in posojilnice pri sv. Ivanu. A „GRAND HOTEL" « DOTOVLJAH v V bližini železniške postaje Dutovije-Skopo. oddaljen od Trsta 50 minut z bohinjsko zeleznico Edini hotel, zgrajen na novo, obdan s cvetlič-I i nimi vrti, gozdiči in kolibami Krasno drsališče, elegantno igrališče. — LAVVN-TENNIS, kegljišče in krogljišče. — Kopelji, velika dvorana in sobe moderno opremljene, napeljava vode, acetilenska luč. Kuhinja Italijanska in nemška^ PLZEN8KO PIVO prve vrste; tu- in inozemska vina, posebni kraški teran, KAVARNA in MODERNI BILJARD OMib'us iii Kočije za vsalci prifiođ in odtod vJaKa. — Daje se ? najem elegantne Kočije. Lastnik: IVAN GUSTINČIČ. jCB IzvrSuje se tuđi naročila za poselmc veterje in koail.t /a društva, klube, družine itd. / uajvečjo toOnot.i*o in po jako nizkih < enab. Zadostuje naznaniti 24. ur naprej. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Denar Zlat* kolajn« : smAj-Tuin Fi J L. Magrini & Figlio [ Zlat« kolajno: DUNAJ - TDXH EO ] TRST, ulica S. Giovannl št. 2 (Palača Salem> Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA m fiLASOVIRJEV — Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrtch Ehrbar na Dunaju. Koncertni tlanrji Ebrbar so na razpolago gg. tonesrtistov. — HARMONIJI, ELEKTR. AUrOMATlCNI PIANINI, PHON0LA. _ W Paja t najot, ? aamano, na obroka. PoprtTlJ*, akordlra. Cono zmarne. g m ^ m solidno, in elegantno OAHlAVtlA »ar po zmernih cenah FOIUSIVO Rafaele italia TR8T — Via Malcanton 7 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARSAp. revmatizmu In protin 3« TEKOČINA GODINfl Steklem on iuuw K 1-4». Iz Trata se ne odpoHja prirejena v Tisto Rafaela (oiiBa, Mtaria „jflla JUdouM delU SaMC od lekarnarjev : SV. IMm in JftSip Godiaa, IckaOU JHY lfea'y faradt 4. 1 je od 4 ateklanac proti po§t povzeli« ali proti anticipatei poftiljntvi rnflra 7 K frnnkoj filKnii in Stran IV »EDINOST« štev. 11/J V Trstu, dne :»<). aprila 1(JU ljudstvo slovenska govorica in pesem iz ust mestjanov, ker pri nas smo vajeni slišati govoriti gospodo le nemški. Prišlo je 7 členov omizja z izbornim svojim kvartetom. Pot je dolga in mučna, tembolj pa znamo ceniti narodno navdušenost in požrtvovalnost tega omizja, katero ie doživelo prej v Beljaku marši kako grenko narodno preganjanje od strani oholega nasprotnika Nemca. Prišlo pa je iz Trsta tudi 5 prijateljev domačinov. Poroka sama je bila na Čajni in je kvartet omizja pel pri poroki v cerkvi krasne slovenske cerkvene pesmi. Utis nad 200 zbranega ljudstva je bil izreden. Vsak je rekel : kaj tacega se tukaj še ni slišalo. Po dovršeni poroki so se podali svatje na vozove, katerih je bilo 16, tem na čelu pa 15 jahačev, čvrstih domačih mož in tantov na lepih ziljskih konjih. To je posebna šega ziljske doline. [Stara navada pa je, da se svatje vstavljajo v vsaki vasi in pri vsaki gostilni. Pri vsaki gostilni se obračajo jezdeci lepo v vrsti proti hiši in zapojejo eno ali dve pesmi, zraven pa kroži med svati, kateri ostanejo na vozovih, bokal vina. Da se tudi pri tej priliki, doseza popoln narodni utis, so zapeli tudi člani b e 1 j a -skega omizja, — kateri se ne sramujejo nikjer, kjer se gre za narodno probujo, — pri vsaki gostilni po dve pesmi. Videti je bilo, kako so prišli celo zagriženi nemškutarji iz svojih zavetišč, ko so začuli ubrane pesmi krepkega kvarteta. Neki nemčur je omenil na Čajni: „Das is a VVindischer". S tem je menil namreč ženina. Mi smo pa ponosni na našega rojaka. Po dveinpolurni vožnji skozi 4 vasi so dospeli svatje v Zahomec, kjer so jih pozdravili vrli narodni tamburaši iz B r n c e z „Lepa naša domovina" in ..Naprej zastava slave". Pri obedu se je razvila živahna, prijetna domača zabava, med katero je neumorno pel kvartet % „beljaškega omizja" in so krožile napitnice. Zal, da so se morali ti narodnjaki že kmalo podati na kolodvor, in večkrat po odhodu se je slišalo : škoda, da so morali že oditi. Iz srca si želimo, da bi nas to omizje kmalo zopet posetilo, ker marsikateri ne brezmejno zagrižen nemčur dobiva ob priliki, ko sliši gospodo občevati in peti slovensko, druge misli o nas Slovencih. Lep naroden praznik je bil, lepo narodno ženitovanje, in kakor se je vršilo vse pri najlepšem veselju, tako v.e sela naj bo tudi pot novoporočencev. Ona dva naj pa bodita slovenskemu narodu v ponos ! To njima želimo vsi iz srca. OmeHiti je še treba, da se ob tej priliki tudi ni pozabilo narodne bede, in se je nabralo pri obedu 61 kron za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožni dolini. Književnost in umetnost. Jubilej Ivana pl. Zajca. V četrtek je hrvatski narod na svečan način proslavil *70-letnico rojstva največega hrvatskega glasbenika Ivana pl. Zajca, ki je v vsem kompo-niral okolu 100O skladb, to je oper, operet, himen itd. „Prvi greh" je po sodbi samega skladatelja njegovo najbolje delov. To delo se je proizvajalo v četrtek. Ivan pl. Zaje se je rodil dne 3. avgusta 1834 na Reki, kjer mu je bil oče kapelnik 46. polka. Zaje je že rano kazal sijajen talent za glasbo. Zato ga je oče leta 1849 poslal na konservatorij v Milan, kjer je sijajno napredoval. Leta 1855. je Zaje dovršil svoje nauke ter zložil prvo opero „La Tirolese". Iz Milana se je Zaje povrnil na Reko, kjer je bil mestni kapelnik šest let, to je do leta 1861. Z Reke je šel Zaje na Dunaj, kjer je dobil mesto kapelnika na „Karlovem gledališču". Tamkaj se je Zajcvspoznal z naj-večimi hrvatskimi umetniki: s Senoam, Mar-kovičem, škofom Strossmaverjem, a to je tako delovalo nanj, da je pričel skladati tudi domače stvari, v obče, da se je pričel zanimati največ za domačo glasbo, da jo popolnoma preporodi. Zato je že leta 1865 izdal svojo znano skladbo: „V boj !" ki je bila vsprejeta z velikim navdušenjem. Nato so sledile druge narodne skladbe. Zajčeve kompozicije so se naglo razširile ne le širom Hrvatske, ampak tudi po drugih slovanskih deželah. Kmalo se je obudila tudi želja po hrvatski operi in ta želja se je izpolnila leta 1870. Zaje se je navdušeno odzval pozivu ter prišel v Zagreb najprej za kapelnika, a je kmalo postal artistični ravnatelj gledališča. Zaje je ostal ravnateljem opere do leta 1«89, ko je bila ista odpravljena. V tem času je uglasbil mnogo krasnih hrvatskih oper in kompozicij, med drugimi divno opero : »Nikola Subič-Zrinjski", s katero je dosegel največ slave. Zaje ima tudi mnogo zaslug za glasbeni zavod v Zagrebu, v katerem je vzgojil mnogo umetnikov. Leta 18H5. je slavil 25-letnico svojega umetniškega delovanja v hrvatski prestolnici, a 40-letnico vseobčnega umetniškega delovanja. O tej priliki mu je bil podeljen od cesarja veliki križ reda Fran Josipa za umetniško delovanje. Izlasti mu je bilo na srcu zagrebško pevsko društva »Kolo«, kateremu je zložil mnogo svojih najlepših sklad eb. Razne vesti. Kaj postane iz mrtvih rib? S tem vprašanjem se bavi neki norveški prirodo-slovec. Vsaka žival, ki pogine v vodi, pride prej aH slej na površje, tako da bi prav za prav morala biti vsa morska površina pokrita s trupli rib in drugih morskih živadi. To se j)a ne dogaja. V globini se mora nekaj go- diti, kar brani mrtvi živali, da ne pride na površje ter ne okužile zraka. V resnici ima tudi morje prav tako svojo zdravstveno policijo kakor tudi kopno. Ako se na vrvici spusti v morje kos mesa, ter se je za nekoliko časa zopet potegne iz morja, tedaj se opazi na mesu vse polno živalic račje vrste. Ako pade mrtva žival na dno, tedaj jo takoj napade množina malih živalnic, ki v kratkem času vse požro. V morju velja isto pravilo kakor na kopnem, namreč da veliki požirajo male, a mali potem velike, toda še le, ko isti poginejo. Bivanje ob morju bi bilo neprijetno, ako ne bi drobne morske živali čistile morje. Osem milijonov mark na leto za opero. Obe operi v New-Jorku sta v minoli sezoni stali 8 milijonov mark. Bruto-dohodki „Metropolitan-Operhause" so znašali 4,801.000 mark. Govori se, da sta obe gledališči vzlic temu dohodku imeli velik primanjkljaj. Mednarodna razstava v Madridu. Od meseca septembra do decembra t. 1. bo v Madridu mednarodna razstava zdravstva, umetnosti, obrti in industrije. W Najbt Ijša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh •o ..MALI OGLASI" v „Edinosti" -mm Podpisani mu v llltt Lu >ar«tt« TttaUt it«T M U to{1q ulio* San Giorgio) o Moril ZALOGO u đonaćo rab«, pridelek ix nojih Tinogradov ▼ Bolu (otok Bra4) (a (* prodajam t (odtokih in iteklenicab. Z t sare kraj Vam cagotorlja, da Je kakovoat najbolja. D* samorem crnjenl« odjamaleem jam (i U za pristno Tino, Mm sklenil, da g* doblna ▼ triflnalnlh aodeaklb naravnost lz mojih klati v Bol« la da c* tako raspoUijam tudi na stanovanja. Za krfimarje in gostilničarje primerna cene. V sadi, 4a soe počastite a Vaio naročbo beleilm se naj* daaej« IVAN CVITANIĆ. Radi odpotovanja jeDja sveta in prvotnih prebiva'cev. Zdravniške knji-j ge vfM-h bolezni, ]er> povrin