PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n >n >, Abb. postale I gruppo - LiClla 4U liT A4 PREDLOG SENATORJEV KPI IN PSIUP Leto XX. St. 217 (5900) Senat zavrnil s 107 glasovi proti 101 vladni zakonski odlok o povišanju 1GE Zasedanja se ni udeležilo 64 senatorjev vladne večine in 38 senatorjev opozicije - 14 senatorjev KD glasovalo z opozicijo, ki zahteva odstop vlade - «La Voce repubhlicana» podpira stališče Saragata RIM, 24. — V senatu, kjer je finančni minister Tremelloni govoril po zaključku splošne razprave o vladnih ukrepih proti konjunkturi, so senatorji s 107 glasovi proti 101 odobrili pred-senatorjev KPI in PSIUP, naj senat ne preide na proučitev posameznih členov vladnega zakonskega odloka o povišanju splošnega davka na promet (IGE). S tem je senat zavrnil ta vladni ukrep in tako ostane od polnoči danes v veljavi prejš-nJi odstotek v višini 3.30. Spričo tega se je v senatu vnela diskusija o pomenu tega glasovanja, ker so senatorji opct-kieije zatrjevali, da bi vlada motala zaradi tega podati ostavko; senatorji vladne večine pa so k temu pripomnili, da 77. člen ustave določa v zadnjem odstavku, da ttodloki izgubijo svojo učinkovitost, če se ne sprejmejo v zakon v roku 60 dni po njihovi objavi«; 55. člen senatnega poslovnika pa določa, da •zakonskega osnutka, ki ga je senat zavrnil, ni moč ponovno pred-l0‘iti, če ni preteklo vsaj šest me- secev*; končno pa je tu še 94. člen ustave, ki pravi: »Nasprotno glasovanje ene zbornice ali obeh glede nekega vladnega predloga ne vključuje obvezo o ostavki vlade.* Od povišanja splošnega davka na promet si je vlada obetala 227 milijard jn 800 milijonov, od katerih bi 27 milijard uporabila za regres izvoznikom Vladna koalicija je sicer imela v senatu večino, tudi kljub temu, da je bilo odsotnih mnogo poslancev večine in opozicije. Odnos sil je bil: 115 proti 92 (od mešane skupine pa je bil prisoten le senator iz Doline Aosta Chabod). Iz tega potegniti le zaključek: izhaja, da je 14 senatorjev večine (verjetno KD) s Chabodom glasovalo za predlog KPI in PSIUP. Vodstvo socialističnih poslancev se je sestalo po izidu glasovanja v senatu in poverilo svojemu predsedniku Ferriju, naj izrazi vodstvu stranke mnenje socialističnih poslancev, da ne obstajajo ustavni in politični razlogi za to, da bi vlada podala ostavko po glasovanju v senatu. Nasprotnega mnenja pa so poslanci KPI in PSIUP, kakor je izjavil v senatu Terracini, ki je poudaril med drugim, da ima to glasovanje izrazito političen pomen in da mora vlada zaradi tega podati ostavko; isto stališče zastopa tudi tajništvo PSIUP, ki dodaja v svojem sporočilu, da je današnje glasovanje v senatu «odraz poslabšanja forumle in politike levega centra po kongresu KD in odkritih polemik med strankami vladne večine«; spričo tega da mora vlada VČERAJ NA SEDEŽU VZHODNONEMŠKE VLADE Podpisan sporazum o propustnicah Willy Stoph predsednik vlade DRN Donska vlada je po podpisu sporazuma ponovila, da se s tem ne priznava vzhodnonemška vlada ■ Podpredsednik pankovske vlade pa je poudaril, da gre za uraden sporazum med vzhodnonemško vlado in zahodnoberlinskim senatom BERLIN, 24. -~JS(a sedežu vzhodnonemške vlade v Berlinu ° danes podpisali sporazum, ki dovoljuje zahodnim Berlin-irn°m obiskati svoje sorodnike v vzhodnem Berlinu. Sporami?1 sta podpisala funkcionar zahodnega Berlina Horst Kor-rLln državni tajnik v vzhodnonemški vladi Erich Wendt. linA emst° tisoč zahodnih Ber-mcartov bo moglo obiskati svoje sorodnib-« .. r._i_j_ nu S**ro?,mke v vzhodnem Berli-zaiWilnkrat na let°. in sicer v 4a°etku novembra, za božične danes »ia J® včeraj zavrnil s 107 odlnt prot* tCt vladni zakonski |ta „ 0 Povišanju splošnega dav-bo 1* Promet (IGE), in tako se dan« davek plačeval od danes Je v vuini 3,30 odst., kakor se VlaHoCeval Prcd avgustom, ker i Sif. te znašla v manjšini, jev i ., ° odsotnih 64 senator-sen»oJa?ne večine 'n ker je 14 lo ■* o ,ev, (verjetno KD) glasova-hai ,aP57ciJ°- Opozicija zahteva, bit i in; ? Poda ostavko in ute- jevan! to svo.io zahtevo z zatrle tehno:’ da izid glasovanja ni l"ačaG v?*?' •ampak političnega ki.iaio J’«iHilad"'a krogi pa to spod- Wčbe vstavi.86 na ustrezne sPori»,a^ bi* končno podpisan je o propustnicah, ki ga Kka vi jCeraJ ,nj'm odobrila bon-nim Dada in ki omogoča zahod-to ohuir,,Hcanom štirikrat na le-Vzhorin katl "jlkove sorodnike v VeIjavenm i Berlinu- Sporazum je toda do 24. septembra 1965, Ijen ??gptavlja se, da bo obnov-takni 4a kodno berlinski senat je z»mJ «nbjaivil izjavo, da se spora-hoberiila.*?lost tlee samo zahod-tistih ni?akih prebivalcev in samo batni ’ kl so v sorodstvu z ose-da «n.v vzhodnem Berlinu« ter "la - .Pomeni nobenega prizna-st*» p* h a na drugi strani meške ' J "“Predsednik vzhodnonem-lpeni' *de pa je izjavil, da po-Ur.*,danes podpisani sporazum Nem«?en sPorazum» med obema 8o«n„!i ma’ «naj bo nekaterim ne, K,°la v Bonnu to všeč ali »ob, . Namesto umrlega Grote-predš»,i„„bil včeraj imenovan za de nioUri ja vzhodnonemške vla-Wiliv o. dosedanji podpredsednik C«, , toph. »k* *“« ali pet dni bo Sovjet- ?P°razumZa p"dpisala s Ciprom ‘jan lej™ w?B brezplačno dobav-Je iziavli clprski vladi. Tako *a tinv c*Prski minister dejal,*7.1 n.° *n industrijo, ki je V la v riv,. * p?m"č ne bo spra-Jtt, «kerV^IIl clprske nepovezano-kl je v -,*** sni° niajhna država, ?°l*nost nr:arnosti in njena prva (*r prosili6’ n,lsliii na obrambo Prijatelje 1 ™ Pomoč naše močne •ter Da tl 9*prski zunanji mini-*Ud( jvt .Jc izjavil, da bo morda Viej.j karios obiskal Moskvo. — *yed»k,h° ar?i*rali na Cipru pet •'lam o»v,v"jak°v, ki pripadajo j* ciprskih k^r ?° tihotapili orož- *S°dovini l'",, Prv*4 v povojni "* zgodilo, da Je grški zu- me- vmil bistra "‘farskega zunanjega mi-baneš Atenah. Verjetnn S*e -b°do nadaljevali in Na!01?1 Predsednikom !*• 'ki'6?«k' predsednik de Gaul-bolumhi« raključil svoj obisk v °biak * jji. je prispel včeraj na v Ekvador.. praznike, za veliko noč in za binkošti. Dovoljenje velja samo za prebivalce zahodnega Berlina, ki imajo ožje sorodnike v vzhodnem Berlinu. Danes so že začeli na nekaterih mestih podirati berlinski zid. da se olajša prehod v obeh smereh. Prihodnji teden bodo v zahodnem Berlinu odprli šestnajst uradov, ki bodo sprejemali prošnje za prepustnice. Poleg tega bo v zahodnem Berlinu stalno odprt poseben urad za izredne prepustnice v nujnih primerih. V šestnajstih rednih uradih in v posebnem uradu za prepustnice bodo poštni funkcionarji Vzhodne Nemčije in zahodnega Berlina, ki bodo sprejemali prošnje, katere ho potem proučilo vzhodnonemško notranje ministrstvo, ki bo neodvisno odločalo, ali naj prošnje odobri ali ne. Zahodnoberlinski senat je objavil danes izjavo, v kateri pravi, da se sporazum «na žalost, tiče samo za-hodnoberlinskih prebivalcev in samo tistih, ki so v sorodstvu z osebami v vzhodnem Berlinu«. Izjava pravi, da sporazum ne pomeni »nobenega priznanja režima na drugi strani mesta«. Bonska vlada pa Je objavila izjavo, v kateri pravi, da s podpisom sporazuma «se nič ne spreminja niti kar se tiče berlinskega statuta niti kar se tiče vezi med Berlinom in Zahodno Nemčijo«. Izjava ponavlja, da je bonska vlada »edina svobodno izvoljena predstavnica nemškega ljudstva«, in da je privolila v sklenitev sporazuma, «ker je mnenja, da je storila svojo dolžnost do prebivalstva«. »Toda namen bonske politike je, doseči združitev Nemčije s svobodnimi volitvami.« Predstavnik vlade von Hase je na tiskovni konterenci izjavil, da «današnii sporazum pomeni znatno izboljšanje v primerjavi s sporazumom, kl je bil sklenjen za božič 1963, in vsebuje nekatere določbe, ki onemogočajo lažna tolmačenja«. Dodal je, da »protidemokratična vlada sovjetskega okupacijskega področja nima nobenega pravnega pomena in zato je brez vsakega pomena tudi njen podpis na sporazumu«. Na tiskovni konferenci so razdelili tudi tekst zapisnika, ki je bil danes podpisan. Med drugim je v zapisniku rečeno: »Obe strani izjavljata, da se nista sporazumeli o sedežu, oblasti in pristojnosti podpisnikov.« Zapisnik določa veljavnost sporazuma do 24. septembra 1965. Podpredsednik vzhodnonemške vlade Abusch je danes izjavil: »Naj bo nekaterim gospodom v Bonu všeč ali ne. pomeni danes podpisani sporazum uraden sporazum med Nemško demokratično republiko in zahodnoberlinskim senatom Zapisnik o sporazumu, ki je bil podpisan danes, je bil v celoti sestavljen že 4. septembra. Zatrjevanje bonske vlade, da je nekaj dosegla, s tem da se Je zadnji trenutek nedopustno vmešala v notranje zadeve zahodnega Berlina, ni nič drugega nego politična sleparija.« Zahodnoberlinski župan Brandt pa Je v poslanski zbornici izjavil: «Dosegli smo ne samo človeški u-speh, temveč tudi politični uspeh človeškega Interesa. Potrebno je, da nadaljujemo naše delo in naše napore, da dosežemo stalno izboljšanje človeških odnosov med obe ma Berlinoma in obema Nemčija-ma.» V vzhodnem Berlinu so uradno Willy Stoph imenovan za predsed- nika te vlade zaradi smrti Grote-" seTTtrnj«. wohla. Imenovan je bil tudi za podpredsednika državnega sveta; kakor je znano, je predsednik Walter Ulbricht. V ljudski skupščini so danes razpravljali o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu ter medsebojni pomoči in medsebojnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Pogodba je bila zvečer odobrena. Stoph je v svojem govoru izjavil, da ostane politika vzhodnonemške vlade nespremenjena. Dodal je, da združitev Nemčije ne bo mogoča drugače nego «s postopnim zbliževaniem obeh nemških držav in zahodnoberlln-skega ozemlja s posebnim statutom«. Pozval je zahodnonemško vlado, naj preneha hladno vojno, naj opusti revanšistično politiko in nai unošteva politično stvarnost. Stoph Je govoril nato o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in le ponovil že znane predloge o sklenitvi mirovne pogodbe z obema Nemčijama in o demilitariziranem zahodnem Berlinu Ponovil je predlog. naj se vsa Nemčija določi za brezatomsko področje ter naj se začnejo nogajania med obema Nemčijama na nodlagi načel o miroljubnem sožitju. KOPENHAGEN, 24. — Kralj Je dal mandat dosedanjemu predsedniku vlade Kragu za sestavo nove koalicijske vlade. Po posvetovanju s predsedniki drugih strank pa je Krag sporočil, da mu ni še uspelo, sporazumeti se. Jutri bo poročal kralju. Mogoče je, da bo kralj ponovno dal Kragu mandat, naj sestavi enobarvno socialdemokratsko vlado, ali pa bo poveril to nalogo kakemu voditelju opozicije. ostavko. Po zaključku diskusije je senat odobril vse druge vladne ukrepe proti neugodni konjunkturi. V poslanski zbornici so se najprej poklonili spominu 1830 žrtvam nacističnega nasilja v Marzabottu, nato pa so po govoru ministra za državne soudeležbe Boja odobrili ukrep o EFIM (ustanovi za financiranje mehanične industrije) z 240 glasovi proti 142; ratificirali so priključitev Turčije k EGS z 246 glasovi proti 136, spremembe davčnih pristojbin na sladkor, na sladkorne proizvode pa so odobrili z 245 glasovi proti 135. Jutri bodo na dnevnem redu vprašanja in interpelacije. Predsednik vlade Moro Je sprejel danes člana tajništva PRI ing. ferrano in ing. Salmonija, da bi slisal njuno mnenje glede upravnih volitev in glede predsednika republike. Po razgovoru sta izjavila novinarjem, da PRI ni postavil vprašanja odložitve upravnih volitev in tega ne namerava postaviti niti sedaj. Glede tega mora le vlada sprejeti ustrezen sklep tudi v zvezi s stanjem na vrhu države, «ki ga je treba oceniti le na podlagi objektivnih elementov«. Moro je imel tudi sestanek z ministri Tremellonijem, Colom-bom, Scaglio, Delle Fave in Andreottijem; proučili so vprašanje proračuna. Po sestanku so se novinarji obrnili na finančnega ministra Tremellonija in ga vprašali, kaj bo storila vlada po negativnem izidu glasovanja v senatu glede povišanja IGE. Odgovoril jim je, da si vlada pridržuje pravico, da postavi svoje predloge in da bo proučila način, kako jih uveljaviti. Andreotti pa je pripomnil, da pri tem glasovanju ne gre za politično dejanje, ampak tehnično-organizacijsko dejstvo, ker se 57 senatorjev vladnih strank ni udeležilo današnjega za- podati ga socializma. Hkrati imamo tudi ideološko in politično revizijo komunistične stranke, kakor to dokazuje dokument iz Jalte. Očitno je, pravi *La Voce repubblicana* da je v reviziji celoten sektoi laičnih strank levice.* Glasilo PRI zaključuje, da ni moč ignorirati vseh teh sprememb in dl sta zaskrbljenost in opozarjanje Saragata spričo tega več kot u-oravičeni; to pa tem bolj, kei • izhaja iz bistvene velike politič ne perspektive, ki zadeva ves laični svet*. WASHINGTON, 24. — Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča VVarren, ki je tudi predsednik komisije, ki je vodila preiskavo o umoru predsednika Kennedyja, je izročil danes v Beli hiši predsedniku Johnsonu poročilo komisije. Poročilo ima sedemsto strani; izročili ga bodo tisku v nedeljo zvečer. ____________________TRST, petek 25. septembra 1964 Komisija OAE poziva ameriško vlado v naj ukine vojaško pomoč Combeju V Kongo še vedno prihajajo tudi tuji plačanci - Ameriška vlada namerava še dalje podpirati Combcja LEOPOLDVIUl-E, 24. — KongoSki predsednik Kasavubu je sporočil glavnemu tajniku organizacije afriške enotnosti, da se kongoška vlada ne bo mogla več podrediti sklepom te organizacije, ker da se je ta «odkri to vmešavala v izključno notranje zadeve Konga«. To Kasavubujevo sporočilo je v zvezj s sporočilom, ki ga je v to- rek objavil predsednik posebne komisije za Kongo Jomo Kenja-ta, da je komisija ugotovila, da ne bo prej mogoče doseči miru v Kongu, dokler bo tujina pošiljaj vojaško pomoč. Zato so sklenili zahtevati od ameriške vlade naj takoj preneha pošiljati Combeju vojaško pomoč. Zahtevo bo predložila predsedniku Johnsonu delegacija komisije, ki jo bo vodil kenijski minister Murumdi. V delegaciji bodo tudi zunanji ministri Gane, Gvineje, Nigerije in ZAR. Proti temu sklepu je seveda protestiral tudi Combe, češ da bi bil odhod komisije v ZDA v nasprotju s sklepi organizacije afriške enotnosti. Na predvčerajšnji popoldanski seji komisije organizacije afriške enotnosti so predstavniki narodnoosvobodilnega odbora Konga povedali svoje predloge o rešitvi kon-goške krize V zadnjih dneh so govorili, da bo prispel v Najrobi tudi Gizenga. Toda zvedelo se je iz zanesljivih virov, da je Gizenga že nekaj časa v hišnem priporu. Po vesteh iz Konga (in v nasprotju s Combejevimi trditvami, da je skupina tujih plačancev že zapustila deželo) še naprej prihajajo v Kongo Combejevi tuji p.ačanci, v glavnem iz Južne A-frike. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da ZDA proučujejo zarite vo komisije organizacije afriške enotnosti, da pošlje svojo delega c;jo v Washington. Do sedaj ni bilo še nič sklenjeno. Predstavnik je dodal, da so ZDA pripravljene sodelovati z organizacijo afriške enotnosti, toda želijo, da se razgovorov o vojaški pomoči udeležijo tudi predstavniki Konga. Sinoči je državni departma sporočil, da ameriška vlada ne more diskutirati o problemih, ki se tičejo vojaške pomoči Kongu, brez navzočnosti kongoških predstav nikov. Predstavnik je dodal, da je ameriška vlada sklenila daiati Combejevi vladi vojaško pomoč • na zahtevo suverene /lade* Kon ga- V krogih blizu državnega departmaja se je zvedelo, da Johnson «ne bo mogel sprejeti delegacije zaradi številnih obveznosti*. Ameriški • poslanik v Leopold- iiitMiiiiiniiiiiiiiMJiimiimimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiirfiiiiiiifiiiiiiimmmiiiiimimniimiiiiifiiitiiiiiiiiHiiiiiiiif im umu min Sovjetska vojaška pomoč Cipru Švedski vojaki tihotapili orožje Čez nekaj dni bodo v Moskvi podpisali sporazum o vojaški pomoči - Na Cipru so aretirali pet švedskih vojakov, ker so tihotapili orožje Turkom Končno je Moro sprejel še ministra za reformo javne uprave Pretija in italijanskega veleposlanika v ZDA Fenoalteo. Vodstvo PSI je razpravljalo o vprašanju predsednika republike in poudarilo, da je treba to vprašanje resno proučiti. Kar zadeva upravne volitve, pa potrjuje svoje stališče, da morajo biti v zakonskem roku, in je sprejelo na znanje, da je tako tudi stališče vlade. Vodstvo PSI se bo ponovno sestalo, da bi nadaljevalo proučitev rezultatov kongresa KD in novih vprašanj, ki jih zadnji dogodki postavljajo pred delavsko gibanje. Hkrati bo določilo datum zasedanja centralnega odbora stranke. Vodstvo PSI se je ponovno sestalo nekaj pred 22. u-ro; te seje se je udeležil tudi podpredsednik vlade Nepni. Po opozorilu, ki ga je voditelj PSDI Saragat naslovil KD v svo jih polemičnih člankih, ko je komentiral zaključke demokristjan skega kongresa, se tudi današnji uvodnik v glasilu PRI «La Voce repubblicana* zadržuje na tem vprašanju in tudi s svoje strani opozarja KD, naj ne podcenjuje vloge strank laične levice, ker bi sicer utegnilo priti do krize in razbitja vladne koalicije, če bi KD dala vtis, da gleda na resna politična in ustavna vprašanja, kakor da spadajo v izključno sfero njenih koristi. Glasilo PRI zatrjuje, da sedanje stališče Saragata zajema bistvena vprašanja. • Očitno je, da politika levega cen tra ni le pospešila procesa socialistične združitve, ampak je pospešila tudi ideološko revizijo stare- MOSKVA, 24. — Ciprski minister za trgovino in industrijo Araouzos je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo Sovjetska zveza podpisala v štirih ali petih dneh sporazum s Ciprom za dobavljanje orožja ciprski vladi. Dodal je, da bo sovjetska pomoč «brezplačna, dezinteresirana in brez nobenega pogoja«. Na vprašanje glede morebitne gospodarske pomoči Cipru je minister odgovoril, da je z vojaško pomočjo povezana tudi gospodarska pomoč. Na vprašanje, ali bo sovjetsko orožje zadostovalo, če bo potrebno odbiti turški napad, je minister odgovoril: «Prav zaradi tega smo zaprosili pomoč. Nočemo vojaške pomoči v vojne namene, temveč za mir, ker se hočemo braniti pred napadom in pred neposrednim vmešavanjem v naše zadeve.« Na vprašanje, ali ne bo sovjetska vojaška pomoč spravila v dvom ciprsko nepovezanost, je minister odgovoril: «Ko je neka država v nevarnosti, mislim, da je njena prva dolžnost misliti na obrambo. Ker smo mi zelo majhna država, prosimo pomoč naše močne prijatelje. Mislim, da je to naravno.« Ciprski zunanji minister Kipria-nu bo kmalu prišel v Moskvo na zaključne razgovore. Araouzos pa je izjavil, da bi mogli pogodbo skleniti tudi brez navzočnosti Kipria-na. Pripomnil Je, da je mogoče, da bo tudi Makarios obiskal Moskvo Turška vlada je sklenila preklicati vse dopuste vojakom in je prekinila odpust vojakov, ki so dokončali svoj službeni rok. Danes Je turška vlada začela pošiljati grškim državljanom v Carigradu obvestila, da bo začela Izvajati ukrepe za njihov Izgon 16. oktobra. Varnostni svet Je imel danes kratko sejo v zvezi s Ciprom in jutri bo nova seja. Po dolgih po- iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinvniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu UGRABITELJI TREH OTROK V FRANCIJI ZAHTEVAJO NAD MILIJON NOVIH FRANKOV Vse dosedanje iskanje policije je bilo zaman . Ugrabitelji so dali rok do 19. ure nocoj in grozijo z usmrtitvijo otrok PARIZ, 24. — Iskanje treh otrok, ki so jih neznanci ugrabili včeraj na področju Poitiers, se mrzlično nadaljuje. Pri iskanju sodeluje na stotine policajev, žandarjev ln specializiranih agentov notranjega ministrstva. Danes pa so na pošti v Mamey blizu Poitiersa prestregli pismo ugrabiteljev, s katerim zahtevajo milijon in 50 tisoč, novih frankov (približno 135 milijonov lir) za vrnitev otrok. Pismo ima podpis «odgovomi» in sporoča, da morajo omenjeni znesek izplačati nekateri trgovci iz Poitiersa, ki Jih nato poimensko našteva. Dalje je rečeno v pismu, da morajo trgovci izročiti denar v bankovcih po sto in petdeset frankov družini Guil-lom, kateri pripadata dva od u-grabljenih otrok. «Odgovorni» dodaja, da računa, da bo obveščen o zbranem denarju po radijski postaji #Evropa I« in dodaja, da bodo otroci umorjeni, če ne bo plačana odkupnina. Pismo Je bilo baje oddano na nošto v Parizu. Pismo je zasegla policija na pošti in ni sporočila celotnega besedila prizadetim družinam. Na podlagi tega, kar je sporočila policija o vsebini pisma, se da sklepati, da ugrabitelji izrecno izjavljajo, da so otroci še živi. Nocoj so na pošti prestregli novo pismo ugrabiteljev. Zvedelo se Je, da ugrabitelji zahtevalo plačilo odkupnine do 19. ure 'utri. Medtem pa se iskanje nadaljuje. javili, da je bil dosedanji pod- ] Sistematično so začeli pregledovati predsednik vzhodnonemške vlade I vsa stanovanja na tamkajšnjem pod- ročju, gasilci pa pregledujejo vse potoke, vodne kanale in mlake. Dela so se lotili tudi grafologi, da ugotovijo, ali je pismo napisala ista oseba, ki Je ob ugrabitvi pustila med knjigami otrok listek, v katerem javlja, da bodo dobili navodila v štiriindvajsetih urah. Policija upa, da bo na podlagi gra-fološke analize pisma mogla dobiti kaj več podatkov za nadaljevanje preiskave. Grafologi, ki so proučili prvo pismo ugrabiteljev, so mnenja, da je dotični, ki je to pismo napisal, «zelo nevarna oseba, ki je sposobna izvršiti svoje grožnje«. V krogih policije so mnenja, da so ugrabitev organizirali poklicni zločinci. Ugotavlja se, da je prvikrat, ko se v Franciji dogodi primer ugrabitve, ki so Jo zločinci organizirali z namenom, da zahtevajo odkupnino od oseb, ki nimajo nobene zveze z žrtvami. Znano (e, da so družine ugrabljenih otrok revne, ln prav zaradi tega ni bilo do danes Jasno, kakšni so razlogi ugrabitve. Pet mrtvih pri eksploziji v orožarni CASERTA, 24. — NekRj pred poldne je nastala v tovarni n La Precisa-Teano« v Teanu eksplozija, pri kateri je zgubilo življenje pet oseb, štiri pa so bile ranjene. Eksplozija Je nastala v oddelku, ‘kjer polnijo naboje z eksplozivno snovjo. Od mrtvih so štiri ženske in en moški, med ranjenimi pa so same ženske. Eksplozija ie nastala, ko so v omenjenem oddelku polnili ročne bombe z eksplozivno snovjo. Vzroki nesreče še niso ugotovljeni, zdi pa se, da je neki ženski padel iz rok zaboj z eksplozivno snovjo. V tovarni dela približno 200 delavcev. Na kraj eksplozije so takoj prihiteli gasilci iz Caserte in iz drugih krajev. Ker so ugotovili, da so pod ruševinami paviljona še neeksplodirani naboji, so varnostni organi dali odstraniti množico radovednežev. Nato so gasilci usmerili močne curke vode na ruševine in na vse področje okoli tovarne, ker se je zaradi eksplozije razstre-sla velika količina eksplozivnih snovi vse naokoli. Nato so odstranjevati ruševine. Trupla petih žrtev so odnesli v bližnjo barako, kamor je pozneje prišel državni pravdnik, ki je dal dovoljenje, da jih odnesejo v cerkev. Poi?reb bo jutri na stroške občine Teano. Prefekt iz Caserte je odredil denarno pomoč družinam žrtev. gajanjih so se sporazumeli o podaljšanju mandata *iT OZN na Cipru za druge tri mesece. Jutri bodo o tem sklepu glasovali. Takoj nato bo ciprski zunanji minister odpotoval v Moskvo. NIKOZIJA, 24. — Predstavnik Združenih narodov je sporočil, da so aretirali dva švedska častnika in tri vojake, kl pripadajo silam OZN. Aretirali so jih zaradi tiho tapljenja orožja ciprskim Turkom. Orožje, ki je bilo v dveh švedskih oklepnih vozilih, so odkrili pripadniki grške narodne straže. Poveljnik sil OZN general Timaja je takoj prišel na kraj incidenta in je prisostvoval pregledovanju vozil. General Timaja je odredil strogo preiskavo. Orožje so izročili ciprskim oblastem. Orožje, kl so ga zaplenili, so švedski vojaki peljali iz Kokine in namenjeno je bilo v Lefko. Skoraj vse orožje je ameriškega izvora. Poveljnik narodne straže na Cipru general Grivas je izjavil na tiskovni konferenci, da je on osebno ukazal, naj pregledajo dve o-klepni vozili OZN, kjer je bilo o-rožje, ker je o tem dobil informacije. švedski vojaki na vozilih so se uprli pregledu in celo grozili s silo, toda so popustili pred odločnostjo ciprske narodne straže. Nekaj prej je skozi isti blok šel poveljnik švedskega kontingenta major Ollson. Grivas je mnenja, da je Ollson vedel za tihotapljenje orožja. Protestiral je pri poveljniku sil OZN generalu Timaji. švedski predstavnik pri Združenih narodih je sporočil svoje obžalovanje zaradi dogodka. nje, ne da bi podrobneje obravnaval njihove primere in da to prepušča javnemu tožilcu. Razpravo so odložili na torek, ko . bo govoril javni tožilec Romolo Pietroni. BEJRUT, 24. — Avtobus s 34 potniki se je trčil s tovornim vlakom na cesti, ki veže Bejrut s Trlnoli-snm. 14 potnikov je zgubilo živlie-rje, 19 pa jih Je bilo ranjenih. Trije vagoni so se iztirili. Odvetnik državne uprave zahteva obsodbo Ippolita RIM, 24. — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu in njegovim domnevnim sokrivcem Je odvetnik državne uprave Bronzini danes zaključil svoj govor in zahteval obsodbo Ippolita za vsa kazniva dejanja, za katera ga bremeni obtožnica. Odvetnik Bronzini je danes govoril izključno o odnosih Ippolita z družbo «Archimedes» in z drugimi družbami, ki so bile vezane z družbo »Archimedes«. Odvetnik je dokazoval, da je Ippolito. kot glavni tajnik CNEN vnašal v odnose s temi družbami svoje osebne koristi, da jih je favoriziral, kljub temu, da se te družbe nikakor niso mogle strokovno uveljaviti niti doma niti v tujini na področju in za dela, zaradi katerih so bile ustanovljene. Odvetnik Bronzini je ovrgel argument obrambe, češ da ti odnosi prof. Ippolita z omenjenimi družbami niso povzročili nobene škode CNEN ali državni upravi in poudaril, da bi kaznivo dejanje Ippolita obstajalo tudi v primeru, da bi bila ta trditev obrambe resnična. Po govoru odvetnika Bronzinija je predsednik sodišča dal besedo drugemu odvetniku državne uprave Piergiorgiju Ferriju, ki se je zadržal le na treh obtožencih, na Ippolitovemu očetu Girolamu, na in?. Ramoolllju del Tlindaro in Ma. rlu de Giovanniju, ki so bili na čelu treh družb. Odvetnik Perri je zaključil svoj govor z zahtevo, naj se tl trije obtoženci kaznujejo kot sokrivci bivšega glavnega tajnika, ki da je ravnal v popolnem soglasju z njimi. Kar zadeva druge nbte^pce pa je odvetnik Ferri dejal, da zahteva obsodbo tudi za- Kostopulos v Sofiji ATENE, 24. — Grški zunanji minister Kostopulos je prispel nocoj v bolgarsko prestolnico. To bo prvi uraden obisk nekega grškega ministra v Bolgariji po drugi svetovni vojni. Kostopulos je bil povabljen na obisk v Sofijo julija, ko so v Atenah podpisali dvanajst grško-bolgarskih sporazumov o rešitvi številnih spornih zadev. Pred odhodom Iz Aten je Kostopulos izjavil: «Ne bi bilo pravilno tolmačiti moj obisk v Sofiji kot novo usmeritev grške zunanje politike. Moj obisk pomeni vrnitev obiska bolgarsk''~a zunanjega ministra Baževa v stenah. Prav tako ne bi bilo pravilno, če ne bi poudarili dejstva, da je podpis sporazuma letošnjega Julija izbrisal grdo preteklost, kl je slabo učinkovala na grško-bolgarske odnose. Grčija, katere politika je vedno stremela po miru, bo zelo zadovoljna, če se bo z izpolnitvijo podpisanih sporazumov ustvarilo ozračje stalnega boljšanja odnosov med Grčijo in Bolgarijo.« Po obnovitvi cestnega prometa med obema državama je včeraj prišla skozi Solun iz Sofije v Atene prva skupina bolgarskih turistov. Avtobus z grškimi turisti je sedaj na poti v Sofijo. villu je takoj odšel k Combeju, kl je sedaj v Jadotvillu, da se razgovarja z njim o tei zadevi. V Kairu je včeraj stalni odbor nevezanih držav potrdil, da bi navzočnost Combeja na konferenci nevezanih držav »spravila v veliko zadrego* nekatere državne poglavarje in bi ovirala delo konference. De Gaulle v Ekvadorju QUITO, 24. — Predsednik de Gaulle je odpotoval davi iz kolumbijske prestolnice Bogote v Ekvador, kamor je prispel popoldne. Na letališču ga je skupno s elani vlade čakal predsednik Ramon Castro. Na Trgu neodvisnosti, kjer je palača, v kateri bo de Gaulle bival med svojim obiskom, se je zbrala velika množica, ki je vzklikala francoskemu predsedniku. Ta se je pojavil na balkonu in je imel kratek govor v španščini. Na koncu je izjavil: «Ekvador in Francija se danes bolj ko kdaj trudita, da se razumeta in da sodelujeta.« Uradno sporočilo o de Gaullovih razgovorih v Kolumbiji pravi med drugim, da Francija želi nuditi francosko-kolumbijskemu sodelovanju vse, kar bo v njeni moči. Sporočilo Javlja, da bo Francija povečala svojo kulturno izmenjavo s Kolumbijo in da je pripravljena proučiti raztegnitev tega sodelovanja na nova področja. Predsednika Francije in Kolumbije sta sklenila obnoviti in razširiti trgovinski sporazum med obema dr . vama. Francija namerava sodelovati pri raznih načrtih za razvoj Kolumbije, zlasti na petrolejskem področju. Sinoči je de Gaulle govoril v kolumbijskem parlamentu. Ital. restavracija v Beogradu, jugoslovanska pa v Rimu BEOGRAD, 24. — V Beogradu je že nekaj dni delegacija Nacionalne ustanove za usposabljanje trgovinskih delavcev ENALC iz Rima, ki jo vodi predsednik ustanove Giuseppe Rafelli. Na včerajšnjem sestanku v Gradski kavarni v Beogradu so sklenili, da se čimprej odpre italijanska restavracija v Beogradu, jugoslovanska pa v Rimu. Poleg tega bodo v prihodnjem letu v Beogradu organizirali seminar za natakarje, ki bodo delali v italijanski restavraciji. Na seminarju bodo predavali italijanski strokovnjaki. Sovjetska delegacija pojde v Peking MOSKVA, 24. — Agencija Tass javlja, da je Sovjetska zveza sklenila poslati .v Peking delegacijo, ki se bo 5- oktobra udeležila proslav ob 15. obletnici ustanovitve LR Kitajske Tass javlja, da so dobili po diplomatski poti pismo voditeljev partijskih in vladnih organizacij, ki vabi sovjetsko delegacijo na proslavo. V pismu je rečeno, da Sovjetska zveza »lahko pošlje partijsko ali vladno delegacijo ali javno delegacijo ali pa ne pošlje nobene delegacije*. Delegacijo, ki bo odšla v Peking, bo vodil predsednik glavnega sveta sovjetskih sindikatov Grišin, PO OBISKU V KRAGUJEVCU NOVOTNY V KRANJU LJUBLJANI IN ZAGREBU Danes bo predsednik ČSSR na Brionih nadaljeval razgovore z maršalom Titom LJUBLJANA, 24. — Predsednik CSSR Antonin Novotny Je danes zjutraj s soprogo v spremstvu predsednika Jugoslavije maršala Tita in njegove soproge prispel z vlakom v Ljubljano, kjer so ga na železniški postaji pozdravih tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, zastopniki okrajnih in občin skih skupščin, okrajnega in občinskega komiteja ZK in druge oseo-nosti Predsednika sta ob pozdravih prebivalstva glavnega mesta Slovenije odpotovala na Gorenjsko. V Kranju je ugledne goste pozdravila množica meščanov in delav cev. Dobrodošlico jim je izreke) predsednik občinske skupščine Košir. Po kratki zakuski na Brdu sta se predsednik Tito m njegova soproga poslovila od visokega gosta in odpotovala na Brione, kamor bo prispel jutri zvečer tudi predsednik Novotny po obisku Ljubljane in Zagreba. Na poti v Ljubljano je predsednik Češkoslovaške s člani svoje de. legacije obiskal kombinat «Emona» v Smledniku in Ihanu, ki po svoji organizaciji in industrijskimi uspe hi spada med najbolj napredna po-ljedelska-industrijska podjetja Jugoslavije. Po ogledu kombinata |e predsednik čestital kolektivu za zelo dobre uspehe Popoldne ie predsednik skupščine Ivan Maček v prostorih skupščine v čast visokega gosta Češkoslovaške priredil kosilo, katerega so se udeležili tajnik CK ZKS Miha Marinko, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, predsednica glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Vida Tomšič in drugi. Med kosilom sta si Ivan MačeJc in No-votny izmenjali zdravici, v katerih sta poudarila zadovolsjtvo nad u-spehi in razvojem odnosov med obema državama m želela nadalj-ne uspehe. Po kosilu so člani Slovenskega okteta izročili predsedniku Novot-nyju in njegovi soprogi darila in zapeli več slovenskih pesmi Po ko. šilu je če koslovaška delegacija odpotovala v Zagreb, kjer so predsednika Češkoslovaške in njegovo soprogo pozdravili tajnik CK Zveze komunistov Hrvatske dr Vladimir Bakarič s soprogo, predsednik izvršnega sveta sabora Hrvatske Mitja Nika šplljak, zastopniki mesta Zagreba in druge osebnosti. ZA UREDITEV OTOKA V Benetkah nagrajeni slovenski arhitekti LJUBLJANA, 24, — Ljubljanski arhitekti Vido Ravnikar, Majda Kregar in Vido Ravnikar mlajši so na mednarodnem natečaju za ureditev zahodnega dela Benetk dobili denarno nagrado v znesku dva milijona 800 tisoč lir. Natečaj je razpisala beneška občina ta ureditev otoka Tronchetto, Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 14,4, nb 19. url 18,6; zračni tlak 1019.5 raste, vlage 84 odst., veter jugovzhodnik 7 km, nebo Jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 25. septembra Uroš Sonce vzide ob 5,55 in zatone ob 17.58. Dolžina dneva 12.03. Luna vzide ob 20,12 in zatone ob 10.02 Jutri, SOBOTA, 26. septembra Just DEJAVNOST DEŽELNE UPRAVE Nakazani prvi obrisi in smeri deželnega gospodarskega načrtovanja Računajo, da bodo proučevanja za sestavo načrta trajala dve leti, nakar se ga bodo lotili pripravljati V deželnem odboru so zadolžili za gospodarsko načrtovanje odbornika Cociannija, ki je že navezal prve stike, kar kaže, da l-ma odbor za eno izmed svojih glavnih nalog razno pripravo gospodarskega načrta. Sam predsednik dr. Berzanti je že poudaril važnost načrtovanja in bo v svojih programskih izjavah na prihodnji seji deželnega sveta obravnaval tudi to vprašanje. Odgovornost za deželno načrtovanje bosta seveda nosila deželni svet in odbor, a sam načrt pa bodo pripravili s pomočjo strokovnjakov izven deželne uprave, to je univerze im strokovno pristojnih ustanov. Doslej pa je odbornik Co-cianni že stopil v stik z delegacijami kmetov, zemljiških lastnikov, obrtnikov, trgovcev, indu-strijcev, Intersinda in voditeljev podjetij iz Trsta. Po mnenju deželnega odbora je deželno gospodarsko načrtovanje predvsem nujno zaradi številnih nesorazmerij, kar se posameznih krajev pa tudi panog dejavnost: tiče, zaradi česar so tudi precejšnje razlike v porazdelitvi dohodkov. V deželi vlada gospodarska neskladnost v Furlaniji, kjer kaže, da ne bo mogoče prebroditi zastoja s spontanim gospodarskim razvojem, kakor tudi v tržaški in goriški pokrajini, ki sta v primeri z državnim povprečjem nekako zaostali področ- Bistvena težnja, ki je že prišla do izraza v okviru pokrajin, je težnja po okrepljeni in bolje porazdeljeni industrializaciji, kar pa ne pomeni, da bi nameravali zanemarjati poljedelstvo v Furlaniji ali trgovinske in prometne funkcije na Tržaškem. Proučevanja v zvezi z načrtovanjem pa bodo nakazala tudi človeški in materialni potencial v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga še niso primerno in racionalno uporabili in razvili v proizvodnem procesu v deželi. Deželni upravitelji pa poudarjajo, da ni končni smoter načrtovanja le najvišja proizvodnost in s tem gospodarska korist, marveč tudi večji družbeni in človečanski napredek, kajti treba je upoštevati splošno dežel-ni blaginjo. Odbornik Cocianni in njegovi sodelavci pa se niso omejili le na stike z raznimi predstavniki strok, marveč so se povezali tudi s strokovnjaki in ustanovami, ki nudijo razne informacije. Mesec dni od tega je obiskal deželno upravo prof. Saba, član CNEL, ki je svoj čas bil udeležen pri izdelavi gospodarskega načrta za Sardinijo. Te dni pa je bil v Trstu in Vidmu na povabilo odbornika Cociannija prof. Ferrario s katoliške univerze v Milanu, ki spada v skupino strokovnjakov, kateri izdelujejo pokrajinske načrte. Ta skupina je med drugim izdelala gospodarski načrt za pokrajino Varese, pri čemer je bilo treba uskladiti finančne možnosti raznih krajevnih ustanov. Koristne napotke so dobili tudi v uradu za načrtovanje pri ministrstvu za proračun, kjer je podpredsednik vsedržavne komisije za načrtovanje prof. Saraceno o-risal odnose med vsedržavnim in deželnim načrtovanjem ter nakazal tudi prispevek, ki ga lahko dajo dežele s posebnim statutom. Odborništvo je stopilo v stik tudi z ministrskim odborom za Jug in za zaostala področja v srednji in severni Italiji. Med že ustanovljenimi deželami je doslej pripravila gospodarski razvojni načrt samo Sardinija, in sicer s precejšnjimi težkočami. Toda med našo in sardinsko deželo so precejšnje razlike, kajti tam so izdelali in odobrili načrt 7 državnim zakonom. Tu pa pojdejo najbrž po drugačni poti in bodo uveljavili načrt z deželnim zakonom, ki ga bo spremljal državni zakon le za njegovo finančno kritje, kot določa člen 50 statuta. Zi pripravo sardinskega načrta je bilo potrebnih 10 let, pri čemer je treba upoštevati, da so ga sestavljali v času, ko sploh niso gledali na načrtovanje s posebno naklonjenostjo. Zakon o načrtu so odobrili maja 1962 in predvideva 400 milijard Izdatkov v 13 letih, medtem ko nosi odgovornost za njegovo uresničenje odbor ministrov za Jug. Izvajati pa so ga začeli šele lani in k njegovim sredstvom so dodali še sredstva, ki jih je že prej nakazala blagajna za Jug. Načrt so razdelili v dva petlena načrta, ki se zopet delita v enoletne načrte. Računajo, da bo priprava načrta pri nas mnogo hitrejša in preprostejša. Odbor bo skupno z zunanjimi sodelavci določil postopek ter bo pričel s prvo fazo, ki bo zahtevala dve leti in ki se bo t'kala zbiranja podatkov gospodarskih raziskav, proučevanja položaja na posameznih področjih, ugotavljanja težkoč in možnosti razvoja Potem bodo na politični in tehnični ravni določili stvarne cilje načrtovanja in usmeritev deželnega razvojnega načrta, ki ga bo odobril deželni svet. Razgovor dr. Marpillera glede gradnje naftovoda Obisk v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah V sredo je deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpil-lero snrejel inž. Renata Di Mon da, tržaškega ravnatelja Italijan ske družbe za transalpski naftovod. Med dolgim razgovorom je odbornik Marpillero poudaril, da je deželni odbor še posebno za: interesiran na čimprejšnji ugodni rešitvi vprašanja naftovoda, ki je temeljne važnosti za Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Vsi se namreč zavedajo važnosti te pobude; če se bo uresničila, bo močno vplivala tudi na izdelavo deželnega načrta za gospodarski razvoj ter na izbiro bodočih smeri v deželnem gospodarstvu. Deželne oblasti se trudijo, da bi po eni strani ministrstvo za industrijo in trgovino čimprej dalo družbi dovoljenje za gradnjo, po drugi strani pa da bi spre-jeli vse varstvene ukrepe, tako da ne bi naftovod povzročil škode turizmu na r.aših obalah. Kar se tiče dovoljenja, je prejela deželna uprava od rimskih oblasti povoljna zagotovila. Da pa bi premostili razne težkoče, so predlagali, naj bi bilo izhodišče naftovoda v industrijskem pristanišču v Zavljah namesto pri rtu Sdob-ba. • • • Dr. Marpillero je bil včeraj na obisku v ladjedelnici Felszegy v Miljah, kjer ga je sprejel inž. Giacomelli z drugimi voditelji, ki so mu nakazali težave, ki čakajo ladjedelnico, če ne bo kaj kmalu odobren zakon o finansiranju gradnje ladij. Ladjedelnica namreč ne bo mogla sprejeti naročil. Dr. Marpillero se je razgovar-jal tudi s predsednikom goriške trgovinske zbornice inž. Rigona-tom in s predsednikom tržaške zbornice dr. Caidassijem. 1. oktobra seja deželnega sveta Deželni svet se bo zopet sestal v četrtek 1. oktobra ob 10. uri. Na dnevnem redu so sklepi o začasni namestitvi državnega osebja pri deželni upravi ter razna vprašanja, interpelacije in resolucije svetovalcev. Dve vprašanji se tičeta položaja v ladjedelnici Felszegy v Miljah ter brzojavne in telefonske službe ob praznikih v nekaterih krajih. Prva interpelacija se tiče škode, ki jo je povzročila nevihta 8. junija v nekaterih furlanskih krajih; druga interpelacija podjetij IRI v deželi, tretja pa nameravane ukinitve nekaterih stran, skih železniških prog v videmski pokrajini. Dve resoluciji pa se tičeta potreb Furlanije . Julijske krajine glede vsedržavnega gospodarskega načrtovanja in naftovoda Danes pa se sestane na sedežu deželne uprave na Trgu Oberdan deželni odbor. S SINOČNJE SEJE PREDSEDSTVA NAVDUŠENI IN POLNI NOVIH ENERGIJ ZA DELO V ŠOLI Povratek slovenskih tržaških šolnikov z desetdnevnega seminarja na Bledu Med vrsto zanimivih predavanj univerzitetnih profesorjev . koristni izleti - Velika požrtvovalnost in vljudnost organizatorjev - Prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem Izvršni odbor SKGZ se bo sestal 8. oktobra Razpravljal bo o desetletnem obračunu londonskega sporazuma ter o vrsti aktualnih vprašanj Sinoči je predsedstvo Slovenske štirih okoliških tržaških občinah kulturno gospodarske zveze na dalj- ter tržaški pokrajinski svet. •' ' — • '—1 Na isti seji bo izvršni odbor na predlog načelnikov komisij razprav. Ijal in odobril sestav komisij, ki so sestavni del Zveze. Gre za naslednje komisije; za kulturna, šolska gospodarska, upravno-politična vprašanja, za komisijo za tisk in komisijo za Slovensko Benečijo. V tej zvezi je predsedstvo podrobneje razpravljalo o nalogah posameznih komisij in se dalj časa ustavilo pri pomembni vlogi komisije za šolstvo ter nekaterih perečih šolskih vprašanjih ter nujnosti, da se enotno rešujejo. Podpredsednik Zveze Izidor Predan je poročal, da bo na pobudo prosvetnega društva «Ivan Trinko« v nedeljo nastopila kot gost čedad-ske občine folklorna skpulna «Tone Cufar» iz Jesenic in to v gledališču v Čedadu, zvečer pa bo ista skupina nastopila v Codroipu. Predan je tudi poročal o vabilu, ki ga je dobilo beneško slovensko prosvetno društvo, da se je udeležilo razgovorov o ustanovitvi koordinacijskega odbora vseh prosvetnih društev, ki delujejo v pokrajini. Oba primera pričata o pomenu in o uveljavljanju prosvetnega društva «Ivan Trinko» tudi izven ožjih lokalnih okvirov. V nedeljo bodo svečano proslavili 20. obletnico nacističnega požiga beneških vasi Nem, Ahtna in Fojde. Proslavo organizirata partizanski organizaciji ANPI in APO s sodelovanjem prizadetih občinskih uprav. Predsedstvo SKGZ je pozdravilo toplo to proslavo, ki je izraz naporov za združevanje naprednih in demokratičnih sil, ki so se borile proti nacifašizmu. ši seji obravnavalo vrsto vprašanj, ki zadevajo delo zveze same kot tudi delo včlanjenih organizacij. Predsedstvo je sklenilo, da se sestane izvršni odbor Zveze v četrtek 8. oktobra in da bo ob tej priložnosti -odbor razpravljal prvenstveno o zaključkih desete obletnice podpisa londonskega sporazuma. V tej zvezi bo pripravljeno obširnejše poročilo. Na isti seji bo predsedstvo zveze tudi poročalo o delu Zveze v zadnjem razdobju in v tej zvezi prvenstveno o naporih za enotno upravljanje in uporabo osrednjega Kulturnega doma v Ul. Petronio ter ostalih dveh domov pri Sv. Ivanu in na Opčinah, ki so bili z londonskim sporazumom vrnjeni slovenski skupnosti. Predsedstvo je ponovno poudarilo znano stališče SKGZ, da morajo ti domovi služiti vsem Slovencem in da je tudi dolžnost vseh slovenskih kulturnih organizacij, da skrbe za njih upravo in izkoriščanje. V okviru tega poročila bo nujno tudi govora o sedanjih perečih političnih vprašanjih predvsem v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami, ki bodo letos jeseni in ko bodo izvoljeni novi občinski sveti v vseh Sinoči ob 20.30 se je preko bloka pri Fernetičih vrnila skupina slovenskih učiteljev in profesorjev s Tržaškega, ki so bili na desetdnevnem seminarju na Bledu. V tej skupini, ki je bila letos prvič na takem seminarju v okviru dogovorov mešane jugoslov.-ital. komisije, je bilo 13 profesorjev in 12 učiteljev Vrnili so se navdušeni nad prisrčnim, toplim sprejemom in gostoljubnostjo, katere so bili deležni od prvega do zadnjega dne, polnih svežih energij in elana za delo, ki jih čaka z novim šolskim letom. V Sežani sta jih sprejela dr. Ivan Baša, konzulent za slovenske srednje šole pri šolskem skrbništvu ter prof. Vladimir Turina, ravnatelj trgovske akademije. Na seminarju, ki je bil v hotelu Toplice, so z velikim zanimanjem sledili predavanjem, ki so jih imeli priznani univerzitetni profesorji in strokovnjaki. Predavanja, ki bodo našim šolnikom zelo koristile, niso bila suhoparna in dolgočasna. Sledile so jim živahne in zanimive diskusije o raznih problemih, o pe-dagogiji, vzgoji, kulturni umetnosti, šolski reformi, jezikoslovstvu itd. Naj navedemo naslove predavanj; Glasbeni pouk v osnovni šoli, Novejša slovenska glasba, Jugoslovanski film, Pouk slovenskega šolstva v srednji šoli, Slovenska povojna literatura, Slovenska upodabljajoča umetnost. Pouk slovenščine v srednji šoli, Nekatera poglavja iz slovenskega pravopisa in pravorečja, Novosti novega slovenskega pravopisa, Reforma strokovnega šolstva, Reforma pravopisa, Reforma osnovne šole, Organizacija šolstva v Jugoslaviji. Razen predavanj in diskusij so šli profesorji in učitelji na izlete na Vogel, v Velenje, Celje, Vrbo, na Jesenice, kjer so sl ogledali razne šole in tovarne. Ko so nam ob prihodu čez blok povedali svoje vtise, so dejali, da Di kar še ostali na seminarju. Od prihoda v Sežano v torek 15. t. m, do včerajšnjega povratka v Sežano, jih je spremljal višji svetnik sekretariata za šolstvo SR Slovenije prof. Stane Mihelič, ki bo novim šolskim letom prevzel mesto pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem. Vsi profesorji in učitelji, ki so bili na seminarju, se mu ponovno zahvaljujejo za njegovo požrtvovalnost ir* skrb, da so se tako dobro poje seminar tako lepo uspel. Prav prisrčno ozračje pa je bilo na sprejemu, ki je bilo v soboto p/opoldne na Bledu in katerega so se udeležili sekretar sekretariata za šolstvo SR Slovenije prof. Lipužič ter predstavniki oblasti. Uspešna intervencija obč. svetovalcev PSI o problemih Lonjerja Na opozorilo prebivalcev Lonjerja sta načelnik svetovalske skupine PSI v občinskem svetu Arnal-do Pittoni in občinski svetovalec PSI Dušan Hreščak, v preteklih dneh posredovala pri pristojnem odborniku dr. Verzi glede nekaterih perečih vprašanj Lonjerja. Gre za vprašanja, ki kljub vsem dosedanjim intervencijam še niso bila rešena. V prvi vrsti za vprašanje ojačanja dobave električnega toka, ki je predvsem v kritičnih urah povsem nezadostna; za vprašanje kanalizacije v ulici, ki zanima zlasti prebivalce poslopij s številkami od 346 do 374 in ki je sedaj tako slaba, da povzroča v deževnih dneh poplave stanovanj in vdiranje vode v kleti in druge podzemne prostore; za vprašanje odlaganja smeti na prostem ob izhodu iz vasi proti Katinari, ki posebno v poletnih dneh povzroča neznosen smrad in ki krši najbolj osnovna pravila o higieni. .. • , Odbornik df. Verza je po ugotovitvi dejanskega stanja včeraj sporočil občinskima svetovalcema Pittoni ju in Hreščaku, da se bodo v prihodnjih dneh začela dela za ojačanje napeljave za dobavo električnega toka. Prav včeraj so začeli odnašati smeti, ki so se doslej nabrale, v pričakovanju in proučevanju dokončne ureditve tega vprašanja pa bodo že sedaj namestili na obeh koncih vasi dve posodi za odlaganje smeti, ki jih bodo nato uslužbenci čistoče odvajali enkrat na teden. Pristojne občinske oblasti bodo morale še proučiti vprašanje kanalizacije, ki je povezano s težavami finančnega in tehničnega značaja. Želeti pa je, da bi tudi ta problem bil čim hitreje rešen. Dr. Mam prispeval 150.000 lir za žrtve neurja pri Devinu Vladni komisar za deželo dr. Mazza je poslal devinsko-nabrežin-skemu županu Škrku 150.000 lir s prošnjo, naj jih nameni za pomoč družinam v devinsko - nabrežinski cbčini, ki jim je zračni vrtinec dne 21. t. m. povzročil škodo. ji«*"*?«« 4 viK je izšel v uradnem listu st. * dne 3. avgusta 1964. .. Dijaki, ki so končali katerokou nižjo strokovno šolo in ki Dl ^ leli nadaljevati šolanje na Dr*a*" nem trgovskem tehničnem zavorni, se lahko vpišejo v prvi razred u° danes 25. septembra. • • • Ravnateljstvo Državne nižje sr** nje šole ter Nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4, sporoča: da se vpisovanje za vse tri razrede nadaljuje do danes 25. sept. vsak delavnik od 10. do 12. ure. ”* čenči, ki se vpišejo v I. razred, mm rajo predložiti naslednje dokumente. 1. rojstni list od anagrafskega urada 2. potrdilo o precepljenju 3. potrdilo o zdravih očeh 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila daje tajništvo šole. • • * Državna srednja šola ln nižja *•* dustrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (R°Ja"; Ul. Montorsino 8) obvešča, da se v-ši vpisovanje učencev in učenk vključno danes 25. septembra. • * * Na Državnem znanstvenem licej® s klasičnimi vzporednicami s s ’ venskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1964-1965 . četrtek dne 1. oktobra 1964 ° 8.30 s Sv. Mašo v cerkvi na Mon tuzzi. • * * Ravnateljstvo Slovenske srednje šele pri Sv. Jakobu, Ul. L. Frausun opozarja na natečaj za eno štuo j sko nagrado (60.000 lir), za kat lahko prosijo učenci-ke. ki so 1Z tali drugi razred v poletnem ro tega šolskega leta. -a Rok za vlaganje prošenj je do ” ■ septembra. Vsa potrebna pojasn se dobijo v tajništvu. • • • Ravnateljstvo Slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin obvešča, da se bo začel tfduK 1. oktobra. “ Šolska maša bo ob 8. url v ce kvi v Ul. Besenghi. Igrajo; JAVNE MANSFIELD, BARRIE NIGHOL8, FRANK SHIN, MARGO MOORE in BRAD DEXTER POLICIJA MRZLIČNO NA DELU Morilcu Bearzottove so dnevi šteti? Zdi se, da so dnevi svobode zagonetnega morilca 43-letne Irene Bearzotto že skoraj šteti. Na letečem oddelku tržaške kvesture odgovorni funkcionarji ln njih so delavci delajo noč in dan. Baje poznajo morilca po videzu, čeprav še ne vedo za njegov priimek in za njegovo ime. Do teh ugotovitev so preiskovalni organi prišli na podlagi sistematičnega zasliševanja skoraj 200 oseb, ki so bile več ali manj v stiku s pokojno Bearzottovo. Spočetka se je zdelo, da bi morilec utegnil biti kak šofer tovornikov, ki občasno prihajajo v Trst. Med preiskavo pa se je ta sled izkazala za popolnoma jalovo. Od tistega trenutka dalje so funkcionarji letečega oddelka ponovno posvetili svojo pozornost tržaškemu kriminalnemu podzemlju v Cavani. Zdi se, da policisti Iščejo nekega mladeniča, ki Je star okoli 25 let ter je zelo prikupne postave. Njemu je baje Bearzottova podarila prstan z dragocenim kamnom, ki ga preiskovalni organi niso še našli do sedaj. Kdo je ta mladenič? Kako se piše? Zdi se, da so policisti sinoči obiskali razne osebe v mestu, da bi zvedeli za njegov priimek. Prerešetali so mesto od Barkovelj do Zavel], toda baje do sedaj brez uspeha. Posrečilo se Jim Je sicer, da so zvedeli za marsikakšen dragocen podatek, toda do sinoči krivca še niso prijeli. Upati pa Je, da bo morilec v kratkem padel v roke pravice. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21. 9. - 27. ».) AlTAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. GlnnasMca 44; Nlcolt, Ul. dl Ser-vola 80 (Skedenj); AUa Basillca, Ul. S. Glusto l; Busolinl. Ul. P. Revol-tella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2, NOČNA SLUŽBA LEKARN (II. ». - 27. ».) AH'Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Glnnasth* 44; Nlcoll, Ul. dl Ser-vola 80 (Skedenj). Nazionale 16.00 «11 piacere e H stero« Technicolor. Prepoveda mladini. Arcobaleno 16.00 «Per un pugno dollan« Technicolor. , Excelsior 15,30 «Una nave tuttt m*' ta« Technicolor. Robert Walkc • Buri Ives, Millie Perkins. Penice 15.00 «Mamie» Technicolor. Tipi Hedren, Sean Connery. P™ povedano mladini. , Grattaclelo 16.00 «11 gaucho« Vin rio Gassman, Silvana Pampam11 • Nino Manfredi. Alabarda 16.30 «G11 animall« 2ivlJ nje živali v naravi. . Fllodrammatico 16.30 «11 pelo n mondo« Technicolor. Prepovedan mladini. Zadnji dan. ,0 Aurora 16.30 «11 mlstero del temp Indiano«. .. Crlstallo 16.00 «Se permettete P«"'*" mo di donne« Prepovedano mlad1" ■ Capltol 16.30 «Viagglo indimenttean le«. Technicolor. - Garibaldi 16.30 «Glorno por P°r.n disperatamente« Prepovedano m* dini. Impero 16.30 «7 giorn! a maggio*-, Moderno 16.00 «La strage del sel mo cavalegeri« Technicolor. U* Robertson. ... Astra 16.30 «Come sposare una Elia«. , Astorla 17.00 «1 re dl Roma (AdU-la lmperiale«. , 0 Abbazia 16.00 «11 segreto del narC*.. d’oro» Cristopher Lee. Prepovem* no mladini. Ideale 16.00 «1 tre soldatl« Stewa Granger, David Niven. Skedenj 18.00 «11 m-io corpo M ™ partlene« Marlon Brando. Tere VVright. Včeraj-danes pallšče. žalujoči sinovi, vnuki In ostalo sor ROJSTVA, SMRTI IN POROK® y Dne 24. septembra 1964 se J* j Trstu rodilo U otrok, umrlo Je oseb- i , zec- UMRLI SO: 67-letna Maria ^ chln vd. Ruzzier, 65-letnl Francete Catolla, 69-ietm Paolo Colagram’1' 70-letn! Ettore Slnlgaglia, 66"!5,,t, Potenza Miletl por. Virgillo, ”7-ni Michele Lukič, 76-letna P'er Purgher por. Corettl. Razna obvestila Na sedežu Združenja Italija - v Trstu, Ul. S. Nlcolč 29-403, je v teku vpisovanje v te Je ruskega Jezika. nDf. Kdor se želi vpisati, naj se ne na sedež Združenja vsak od 17.30 do 20. ure. MLADINSKA INICIATIVA ohv^* vse člane, da ho v ponedeljek, g septembra ob 20.30 v Ul. Gep|Tr». seja njenega glavnega odbora. * j. di važnosti sklepov, je zaželen® sotnost člmvcčjega števila ®1® «. p***7 Naznanjamo žalostno vest, o® -ga je v starosti 83 let zapustil® draga mati, nona ln tašča. Ivanka Križman 25* ' Pogreb pokojnice bo danes ^Ljjgi m. ob 16. uri lz hiše žalosti, .l0. Repen št. 34 na domače F1* V PREDVOLILNI KAMPANJINA ANGLEŠKEM SE MARSIKAJ OPAZI Točke iz laburističnega programa: stanovanja, šolstvo in bolnišnice Ne živijo vsi Angleži v prijetnih hišicah z značilnim vrtom - Bolnišnice še iz viktorijanske dobe - Tudi šole stare nad sto let - «Državljani drugega razreda Na Angleškem se pripravljajo ha parlamentarne volitve. Za razliko od prejšnjih bodo sedanje v duhu velike, rekli bi raje izredne napetosti. Ko so namreč pred meseci napravili anketo o javnem mnenju, ki jo je izvedla ustanova vrste ameriške «Gallup», so bili njeni rezultati porazni za konservativce, ki so že 13 let na vladi, in so opoziciji — laburistom — Ugotavljali ne le prepričljivo, pač Pa izredno volilno zmago. Bilo je i° spomladi. V zvezi s tem so bila zanimiva tudi nekatera mednarodna, predvsem tako imenovana bilateralna «srečanja», ko so Predstavniki tujih sil ali vodilnih strank poluradno ali celo uradno obiskali London in se »mimogrede« sestali tudi s šefom laburistične opozicije — kot z bodočim predsednikom vlade. Pred nedavnim pa je to gotovost laburistov v zmago zmotilo nekaj dogodkov, ki narekujejo laburistom večjo zavzetost in vnemo v volilni kampanji. Ena teh potez je tudi pravočasna objava in temeljita raztega laburističnega volilnega programa. V enem dopisu je nemogoče obdelati in prikazati ves volilni program, s katerim se britanski laburisti predstavljajo volivcem, za-t° se bomo omejili le na nekatere točke programa, ki obravnavajo bolj otipljive težnje angleškega povprečnega človeka. Gre namreč za nekatere izrazitejše raz-bke med enim programom in drugim, saj je znano, da so se laburisti do pred nekaj leti v svojem programu kaj malo ločili °d konservativcev tako v notra-Pjl kot v zunanji politiki. y tem primeru se bomo ome-P'i samo na problem šolstva, na stanovanjski problem ter na problem zdravstva in socialnega skrbstva. Kot vidimo, gre za tri vpra-Sanja, ki imajo lahko najširši od-Ptev, saj se več ali manj tičejo Vseh Angležev. Stanovanja, šole in bolnišnice v vsaki deželi eden glavnih elementov, na katerih se more Preizkusiti neka vlada. V teh treh Problemih so se britanski konservativci zelo slabo izkazali. Glede tega imajo britanski laburisti zelo hvaležno področje dela, posebno, ffr ,so se v svoji prvi povojni ladi na tem področju kaj dobro; Izkazali. ,Y angleških industrijskih me-“tut cela tretjina hiš nima pri-"ternih higienskih naprav, ali jih Ploh nima. Na Angleškem je tret-Pha domov brez tople vode. Se-®da moramo to problematiko je-Ptati z vidika angleške življenjske avni in hkrati tudi posebnih živ-Jenjskih potreb severne države, ahko bolj problematična je za-eva bolnišnic. Polovica angleških "Olnišnic izhaja iz viktorijanske °be in je v njih stanje dobe-,r'° bedno. Nad polovica šol-* Poslopij je stara nad eno sto-tje in vse šole so preveč natr-Pane, vsekakor nezadostne. Veli-a mesta na industrijskem seve-mso skoraj v ničemer drugač-RtH, , so bila v dobi prve indu-ijske revolucije. Značilni »slum-rm «° ostaH kot žalostna dedišči-tak , iz Dickensove dobe in » 0 lmen°vana «affluent society», rn družba blagostanja, se še ni ferii a iz Središe mest na peri-»» ~e' V Liverpoolu, Glasgowu in nchestru ge vedno prevladuje Rosiva mračna barva. vil, _ bolj izrazite, konkretne šte-ja y letu 1963 je britanska dr-vati ’ 40 se Pravl sedanja konser-vOi vlada- zgradila 124.000 no- ‘ stanovanj, kar je za 60.000 leto so J Ib laburisti zgradili Pomanl8- 1168 Je> da Je bll° tedaJ še wJkanJe stanovanj mnogo huj ske °l danes> toda tudi ekonom jnPrr,razmere 80 bile tedaj nepri to 710 te^e kot so današnje, za stifn razlika med tedanjo laburi Pofii°* ln sedanjo konservativno lasti t°S^° Izredna. Krajevne obse „k° imenovani Councils so žar«Jr * sedaj v izrednih težavah grarta pomanjkanja stanovanj in Plačo°enih zemlJlšč. Primorani so nim * ^ čredno visoke cene razpravi 1pelcutentom. Laburisti zato Plačoi ’ da J® britanska skupnost m- ala., cen°, ki je ti špekulanti n*°U zaslužili. haserf angleških mest in večjih v j- ^ se v pretežni večini kaže dve ® , m°notoniji, ki pa kaže vidimaz ifinl Plati. Na eni strani eami ° naselja z majhnimi hiši-rm.iv’, ““danimi z vrtičkom ali da Parkom, ki dajejo videz, Na dl V zadovoljna družina. Ionu« *i.strani Pa imamo cele ko-med u ftarih stanovanjskih hiš, •še stnfterlmi 80 mnoge, ki komaj ske his p°k°nci. So to stanovanj-lavci 7 katerih stanujejo de-KOBinj?,, k* 80 jih njihovi lastniki vložili a!L?° kosti«, niso pa vanje trebno R t toliko, kolikor je po-So tn Za normalno vzdrževanje. Rn« 2naCllni «slumsi». °bljub^rVat^Cl 80 m v sv0'lh dar v ,,vedno velikodušni, ven-bo)nl«m 13 . letlb oblasti niso za »o m.!ye daU ničesar ali pa skraj-skrb^tv« ,lsto velia za socialno Prvih laburistična vlada je v Plačnn^111 letih uvedla brez-( zdravstvo: brezplačni so 111 huii,i,,,,,,,,,i l,„u r PREJELI smo J*?««* PISARNA. Revij« ra ^realizacijo in mehanizacijo. 5 Štev. 3-4. Ljubljana bili zdravniški pregledi, brezplačna je bila bolnišnica, brezplačna so bila zdravila. Ko so 1951. leta prišli konservativci ponovno na oblast, se niso upali lotiti tega ukrepa laburistov, ker bi bila to preveč nepopularna gesta. Zato pa niso tega ukrepa niti izboljšali v njegovih morebitnih pomanjkljivostih, razen neznatnega vendar negativnega popravka, da mora pacient ceni vsakega zdravila nekaj dodati. Gre komaj za dva šilinga, kar je okoli 200 lir, toda že ta gesta je dovolj značilna za konservativce. Kar pa se tiče bolnišnic, niso napravili prav nič. Sicer pa je vsa gradbena industrija na Angleškem bila vključena v velik aparat špekulacij in cene stanovanj so se od 1951. leta do danes več kot podvojile in to prvenstveno na račun špekulacij na gradbenih zemljiščih in le malo na račun gradbenih stroškov. Ce je obračun konservativcev na tem področju negativen, ni nič boljši na področju šolstva. Tu je morda še slabši. Zato so laburisti v svojem programu izkoristili tudi ta moment in njihov volilni program predvideva temeljito obnovo. Predvsem predvidevajo v svojem programu učilnice z največ 30 učenci, obvezno šolo pa do 16. leta. Glede slednjega je značilno to, da so konservativci ohranili stari sistem, da se otrok že pri 11 letih «odloči»: gre namreč za izpit, ki ga mora opraviti učenec, ki namerava v višje šole ali v obrt. Samo ob sebi se razume, da je starost 11 let prenizka in otroci, ki pri 11 letu izpita ne prestanejo, jim ne preostane drugega, kot da se vpišejo v nekakšne obrtne šole, iz katerih pa čez dve ali tri leta pridejo tako slabo pripravljeni, da jih nočejo sprejeti v nobeno panogo. Zaradi tega laburisti nameravajo premakniti «odločitev» na 16. leto. » Toda ne le učni sistem, tudi šolska poslopja so nezadostna. To velja tako za osnovno, kot za srednjo šolo, pa tudi za univerze. Celo za Oxford in Cambridge, ki sta bolj za privilegirance. Tako imenovane «public schools» so še vedno dostopne le bogatejšim slojem in študijske štipendije, ki so jih uvedli laburisti 1951. leta niso na stvari veliko spremenile. Tudi problem pokojnin je treba temeljito spremeniti. Milijoni britanskih državljanov so se zaradi tega spremenili v »državljane druge stopnje« in laburisti obljubljajo, d", ce bodo tudi tega problema lotili temeljito. Prikazali smo le nekaj točk, s katerimi se laburisti lotevajo nekaterih britanskih problemov. Toda že to nam pove, da sta blagostanje in bogastvo na Angleškem bolj navidezni. Analiza, pa čeprav gre za predvolilno, govori o velikih napakah, ki jih je treba čim-prej odpraviti. Lepa Macha Meril, ki je igrala glavno vlogo v filmu «Poročena žena« I. L. Godarda. Macha je Parižanka, toda po starših Rusinja, saj je njeno pravo ime Macha Gagarin in se je prvič oglasila v dobi Gagarinovega podviga KAKO SO TRŽAŠKI TABORNIKI PREŽIVLJALI POČITNICE Končno smo bili tudi v Dubrovniku in na slavni Sutjeski Po obzidju Dubrovnika in v muzeju - Dolga vožnja proti Sutjeski, kjer se je med peto ofenzivo bil odločilen boj - Zalostinka ob kostnici 3301 junaka Kostnica na Sutjeski, kjer so posmrtni ostanki nad tri tisoč junakov, ki so leta 1943 padli v borbi proti nacifašistom iiiiiuiiiimiiiimmiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiimiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiimiiiaiimiii Nov sovjetski uspeh v proučevanju plazme Toplota več milijonov stopinj in izredna gostota MOSKVA, 24. - Agencija «Tass» sporoča, da je skupini sovjetskih fizikov uspelo doseči «plazmo» s temperaturo več milijonov stopinj in z gostoto elektronov na kubični centimeter, ki jo označimo z 10 na 17. potenco. Poskus so napravili v laboratoriju prof. Aleksandra Prohorova, člana sovjetske akademije znanosti. Sovjetski strokovnjaki so si pri tem poskusu pomagali z izredno močnim rabinskim «laserjem». «Plazma» je imela zelo kratko življenje, komaj eno desetmilijo-ninko sekunde, torej dobo, ki je preveč kratka, da bi mogli kontrolirati «plazmo». Kljub temu sovjetski znanstveniki smatrajo, da bi metoda, ki so jo pri tem poskusu uporabili, mogla služiti za rešitev problema termonukle-arne reakcije. Osnovni problem na tem področju fizike obstaja v tem, kako doseči «plazmo» s temperaturo 100 milijonov stopinj C ter z gostoto elektronov na kubični centimeter, ki bi bila večja od 10 na 17. notenco. «Tass» poudarja, da Je poskus, ki so ga izvedli v laboratoriju prof. Prohorova zelo važen, ker bo omogočil «začetek podrobnih raziskav o .plazmi' pri visoki temperaturi in z veliko gostoto, torej o .plazmi’, katere lastnosti so doslej ostale neznane«. Slavni «01d Globe* bo oživel LONDON, 24. — V Južnem predmestju Londona Southwarku bodo zgradili gledališče, ki bo poustvarilo vzdušje Shakespearove dobe. Načrt, katerega uresničitev bo stala okoli sto tisoč funtov šterlingov in bo dokončan v dveh letih, je bil prikazan na neki tiskovni konferenci. Gledališče bodo zgradili s prispevki, ki jih bodo dobili iz raznih strani. ?,e v prvi fazi načrtovanja, za katerega je dala pobudo neka skupina mladih ljubiteljev umetnosti, so uporabili 10 tisoč funtov šterlingov, ki so jih dobili kot darila. Novo gledališče bo povsem enako nekdanjemu gledališču «01d Globe«, razen strehe. Kot v dobi Shakespeara, bo parter približno poldrugi meter pod ravnijo odra. Gledališče bo imelo prostora za 750 oseb. Točen kraj, kjer bo postavljeno novo gledališče, še ni bil določen. Vodja načrta 28-letni Harvey De-clan je izjavil, da se glede tega že vodijo pogajanja z občinsko upravo v Southwarku. V Dubrovniku Bilo je čez sedem, ko smo se zbudili. Sonce je skozi veje košatih in visokih borov sijalo na nas in nas vabilo, naj vstanemo. Skozi bore smo videli modro morje, nad nami pa jasno nebo. Takoj smo vstali, zmetali trenirke, odeje in blazine v nahrbtnike ter odšli proti tramvajski postaji. Spali smo namreč v predmestju Dubrovnika, hoteli pa smo čimprej dospeti v mesto. Tramvaj nas je pripeljal prav pred obzidje. Izstopili smo, pustili prtljago kar na tramvajski postaji in se vsi razšli. Le dežurni je ostal pri prtljagi. Brat Skala in sestra Snežka sta odšla iskat #Izvidački dom«, mi pa smo šli po mestu, da bi poiskali mlekarno ali kaj podobnega. V naših želodcih je že prav pošteno krulilo. Dobili smo kavarno, a niso imeli ne kave ne mleka. Zato so se nekateri zadovoljili z jogurtom, ostali pa s sadnim sokom. Vrnili smo se k našim nahrbtnikom in dežurna sta pripravila malico. Kako do^-bra je bila marmelada na komaj pečenem kruhu! Sedeli smo na zidku, bingljali z nogami in čakali, da se brata vrneta. Res sta se čez nekoliko časa vrnila. Rekla sta nam, naj takoj pobe^ remo svoje nahrbtnike, zakaj imeli smo malo časa za ogled mesta. Odnesli smo prtljago v dom. Zmenili smo se, da si gremo ogledat akvarij in pomorski muzej, popoldne pa bi šli na obzidje. Ko smo si ogledali akvarij, smo stopili v pomorski muzej. Star mož, ki je sedel pri blagajni, nas je vprašal, odkod smo. Ko je zvedel, da smo iz Trsta, se mu je obraz razjasnil in nam dal vstopnice po znižani ceni. Poleg tega pa je bil tako prijazen, da nam je ob vsakem razstavljenem predmetu kaj posebnega povedal. Ko smo si vse ogledali, smo prijaznega starčka lepo pozdravili in odšli v center mesta. Sonce je bilo že visoko nad nami in občutili smo lakoto. V samopostrežbi si je lahko vsakdo vzel, kar je hotel do določene cene. Po kosilu pa smo se šli kopat. Piavo morje, od katerega so se odbijali sončni žarki, nas je vabilo, naj čimprej slečemo kroje in skočimo v vodo. Ko smo prišli iz vode, smo legli na kamne in na soncu zaspali. Kako lepo je bilo gledati mesto z obzidja! In morje! Prav pod obzidjem je bučalo in kakšne barve je bilo! Ribiški čolni so se oddaljevali od obale. Sonce se je rdečilo in se vedno bolj bližalo morju. Morje in hiše so se barvale z rdečo barvo, nebo pa je postajalo vedno bolj temno. Hiteli smo, da bi v času obšli 4 km dolgo obzidje, zakaj vhode so zapirali točno ob sedmih. Pravočasno smo prišli do konca in se po stopnicah spustili z obzidja. Bil je mrak in brat Skala je odločil prosto do osmih. OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojo dinamičnostjo boste premagali vse težkoče. Začelo se bo kar najbolj udobno obdobje za vaše srčne zadeve. BIK (od 21 4. do 20.5.) Danes se boste zelo uspešno uveljavili, kljub vsem spletkam. Preveč ste nagnjeni k sanjarjenju. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odločno se boste postavili po robu neki akciji svojih nasprotnikov. U-gotovill boste, da je bil neki razgovor za vas pozitiven. BAK (od 22.6. do 22.7.) Ne prepustite so obupu, vaši sodelavci vam bodo priskočili na pomoč. Vaši čustveni odnosi bodo ogroženi od zavistnežev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo u-godni vplivi za neko sporazumno rešitev starega spora. Pazite se HOROSKOP pred nekaterimi sebičnimi prijatelji. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Dosledno uveljavljajte svojo zamisel, ne da bi se oddaljili od stvarnosti. V svojem čustvenem odnosu pokažite več popustljivosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes bodo prišle do izraza vse vaše najboljše lastnosti. Primorani boste braniti mir lastne družine. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zagotovljene so vam dobre finančne perspektive, če boste znali izkoristiti vse ustrezne priložnosti. Deležni boste nepričakovane moral- ne pomoči. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Lepo si boste pomagali s svojo dobro voljo, ne izgubite zaupanja v srečo. Lahko bi se zgodilo, da bi vsi vaši najboljši ukrepi bili ogroženi od nekega prikritega sovražnika. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes je zagotovljen uspeh vsem intelektualcem in raziskovalcem. Pazite se pred osebami, ki preveč govore. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za delo, ki yam Je bilo naloženo, sprejmite vso odgovornost. Napeto vzdušje v družinskih odnosih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V finančnem pogledu Izredno napet in zanimiv dan. S svojo odkritosrčnostjo boste premagali marsikatero zapreko. Ko smo se spet združili, smo šli proti domu, kjer sta dežurna pripravila večerjo, mi pa smo dali na tla blazine, da bi spale na tleh. Vsakdo je pojedel svojo porcijo, nato pa legel. Straža je kmalu ugasnila luč in v sobi je nastala tišina. METULJČEK Na Sutjeski Gacko je bilo že daleč za nami in sedaj se je avtobus spuščal po strmih serpentinah v dolino. Vročina je že krepko pritisnila in večina naših je dremala na sedežih ali pa se zabavala s tem, da je dremajočim jemala iz žepov razne drobnarije. Opazoval sem pokrajino, ker sem slutil, da bomo kmalu na cilju. Spraševal sem se, ali bom spoznal kraje in njihove značilnosti, o katerih sem toliko bral, slišal in premišljeval. Sklepal sem, da visoke pečine na desni pripadajo Magliču in da mora biti visoko gorovje na levi Ze-lengora. Se in še se je cesta spuščala v dolino, ki je postajala čedalje ožja. Zavili smo na desno čez most, ki je povezoval dva bregova skoraj suhe struge in takrat sem zagledal tablo z napisom: »Nacionalni park Sutjeska«. Takoj mi je bilo vse jasno: soteska pred nami je bila korito reke Sutjeske, ki smo je ravnokar prečkali na mestu, ki mu pravijo Suha. Suha — zmagoviti proboj proletarskih brigad v smeri Zelengore, edini prehod za tisoče ranjencev. Pet kilometrov drvi sedaj avtobus po ozkih ovinkih skozi sotesko; v dneh pete sovražne ofenzive so izčrpani borci potrebovali tudi štiri ure za to razdaljo, da so prišli iz Tjentišta, kjer se soteska razširi v polje, do Suhe. Na desni in levi samo skalovje, pod nami pa si voda išče pot, da bi čimprej prišla, tam daleč naprej, v Drino. Prehitro smo prešli teh pet kilometrov, da bi nam ostalo kaj živega v spominu. Zato pa smo si pri izstopu na Tjentištu dolgo ogledovali o-kolico. Malce po zemljevidu, malce po intuiciji sem na desni dobil Drag9Š sedlo in sklepal, da se zadaj razprostira planota Vučevo; spredaj se je dolina spet ožila v smeri Foče in Drine, na levi pa se je dvigal Košur; in tam nekje na neki vzpetini je visoko plapolala rdeča zastava. Spomnil sem se: 13. junij 1943. Sava Kovačevič je s svojo brigado šel v poslednji juriš, da bi prebil trikratni nemški obroč, ki je zapiral prehod zadnjim dvatisoč ranjencem in pegavič-nikom. Malo niže sneženo bel spomenik Kosturnica (okostni-ca), kjer je zbranih v skupni grob 3301 borec: večina tistih, ki so bili v zadnji skupini in so padli zadnji dan ofenzive, a slaba polovica vseh, ki so na Sutjeski padli v boju proti šestkrat močnejšemu sovražniku. Po daljšem iskanju smo šotore postavili neposredno ob reki in s praznim želodcem naganjali ekonoma in dežurne, naj že vendar pripravijo kaj za pod zob. Kosilu je sledil počitek, kajti zjutraj smo vstali že ob štirih in vročina nas je na potovanju po hercegovskem krasu pošteno zdelala. Pri tabornem ognju smo zvečer dolgo peli in s pesmijo dajali duška vtisom tega dne. Nič se ni bilo treba meniti, katero bomo zapeli: zdaj je začei eden, potem drugi in vsi smo se pridružili mislim in vzdušju tistega, ki ie pesem začel. Vsi pa smo bili z mislijo v letu 1943 in smb si skušali v večerni tišini ob šumenju Sutjeske in bukovega gozda predstavljati, kako je bilo. Naslednje jutro smo vstali, .otelovadili, se umili, spili čaj n že smo bili pripravljeni za kratek pohod. Med potjo, ko smo se vzpenjali na Savin grob, smo se od časa do časa ustavljali in st ozirali na drugo stran doline fr proti Dragoš sedlu, od koder so se v tistih dneh spustile vse enote po dolgem maršu čez Vučevo, da bi prečkale reko in se prebile na Zelengoro. 19.000 borcev, ■ ranjencev in pegavičnikov se je v krvavih juriših prebijalo in prebilo skozi elitne nemške divizije, ki so štele i 17.000 mož. Vsi so se prebili razen zad-njih. , , Ob Savinem grobu smo peli žalostinko in mife¥il'i', nŠ*'Ustih 20 borcev iz Dalmatinske brigade, kar jih je ostalo od celega bataljona, ki so držali važno koto, da bi branili prehod glavnine in ki so svojemu štabu poročali: «Dokler boste z naše smeri slišali streljanje, se ne bojte sovražnika, a ko streljanja ne bo več slišati, potem vedite, da tu gori ni več živih tovariševo) Spet smo zapeli žalostinko pri Kosturnici in mislili na tistih 150 otrok, ki jih je nemška pa-trola do zadnjega postrelila, ko je v noči zaslišala jokanje o-troka, kr mu je kri bruhnila iz nosa in ust zaradi lakote in izčrpanosti. Ogledali smo sj še Mladinski center t. j. skupino zgradb, v katerih letuje mladina iz vse Jugoslavije in tudi iz inozemstva. Sem prihaja na počitnice, da bi se med oddihom seznanila z vsem, kar se je zgodilo za časa pete ofenzive. Slučajno sem prisostvoval predavanju, ki so ga imeli sredi jase in na katerem jim je predavatelj podrobno opisoval vse dogodke in njihov pomen. Bilo je nad sto fantov in deklet, toda razen predavatelja je bilo slišati le šumenje gozda in marsikomu so se iskrile oči. Takrat sem se spomnil verzov nekega mladinskega pesnika, ki so mi stalno prihajali na misel do odhoda iz tega nacionalnega parka: junaki Sutjeske, le mirno spite, v krogu strnjena mladina je vredna slave vašega spomina. SKALA (Konec) BIOLOŠKI ČUDEŽ PROF. PETRUCCIJA Znanstveni svet dvomi vanj Biolog iz Bologne, ki je «ustvaril» osemindvajset živih otrok - Ostre obsodbe najvidnejših predstavnikov znanosti - Na svetovnem zdravniškem kongresu Petrucci ne bo smel prikazati svojih teorij Profesor Daniele Petrucci, biolog iz Bologne, je ponovno predmet pozornosti in razgovorov vsega znanstvenega sveta, in to v zvezi z njegovo izjavo, da je «in vitro« omogočil rojstvo 28 otrok, od katerih ima danes eden že pet let. Njegova izjava je povsod povzročila velikansko presenečenje, tako da so o tem na široko poročali ves tisk, radio in televizija. Nekateri gledajo na senzacionalno novico z razumevanjem, drugi spet z velikim navdušenjem, strokovnjaki pa hočejo o tem vedeti kaj več. Zanimanje za sam primer je, kot že omenjeno, ogromno. Tembolj, ker je štiridesetletni biolog eden od udeležencev zdravniškega kongresa, ki se je prav zdaj začel v Glasgowu, in kjer bo glavna tema razpravljanj prav uporaba v medicini kisika pod visokim pritiskom, ki se je v svojem senzacionalnem poizkusu k njej zatekel tudi Petrucci. Sam ni nikakor zadovoljen s hrupom, ki ga je bila dvignila njegova objava. «Manj se o meni govori,« je pred kratkim izjavil skupini novinarjev, «boljše je. Sicer pa je danes sistem oploditve ,in vitro’ samo še stvar tehnike. Tako operacija za pridobitev jajčnika kot ona v zvezi s presaditvijo, oziroma prenosom em-brija iz .mehaničnega’ v materini trebuh nista prav nič zapleteni, marveč zelo enostavni. Bitje — razen načina, kako je bilo spočeto — se rodi na docela naraven način.« Po prvih indiskretnih poročilih preteklo nedeljo o obstoju 28 o-trok, ki jih je «ustvaril» bolonjski znanstvenik, so številna, posebno britanska časopisna uredništva skušala vzpostaviti z njim telefonski stik. Petruccijevo ime je namreč zaslovelo že 1. 1962, ko je v epruveti omogočil življe-lje človeškega bitja, ga pustil rasti 29 dni, nakar je to življenje pretrgal, ko je ugotovil — kot je izjavil kasneje — da so se pri njem začele kazati «pošastne značilnosti«. ; «Petruccijeva metoda« je sestavljena iz štirih faz: prvič — odvzem jajčnika materi; drugič ! — jajčnik se preiibse .Včjjhfiietp, nakar se ga oplodi-s semenom očeta; tretjič —embrij, plod takšnega spočetja, se zatem postavi v »mehanični trebuh«; četrtič — po 7 ali 8 dneh se ga prenese v materini trebuh, kjer se normalno razvija, zatem pa pride na svet, kot vsaki drug otrok. Osemindvajset otrok je na takšen način prišlo na svet, danes žive v raznih krajih Italije in so vsi pri dobrem zdravju. Njihova starost gre od nekaj mesecev do največ petih let. Petrucci poudat^ ja, da so vsi spočeti od poročenih staršev in da je za svoj uspeh zelo ponosen. «Omogočil sem srečo zakoncem, ki niso več niti u-pali, da bi mogli imeti otroke. Vsak dan se na stotine parov o-brača name s prošnjo, da jim pomagam,« pravi sam. Toda, kot katoličana ga vznemirja možnost vatikanske obsodbe, kakršno je — in sicer v zelo trdi obliki — že doživel leta 1961. »Po načelih katoliške cerkve,« pravi Petrucci s tem v zvezi, «kdorkoli skuša posegati v delo narave, greši proti morali. Oster dvom pritiska, potemtakem, na mojo dušo: sem postopal prav ali napak?« Od strani cerkvenih krogov doslej še ni bilo izrečeno nobeno uradno mnenje. Toda, poznavajoč katoliška načela v zvezi s tem delikatnim vprašanjem, ki zadeva sam vir človekovega življenja, je moč z gotovostjo pričakovati, da bi poizkus profesorja Pe- truccija — v kolikor bi bil priznan tudi od strani uradne znanosti — od katoliškega sveta v vsakem primeru bil sprejet z veliko previdnostjo. Tako je bilo tudi prvo mnenje, ki so ga v zvezi s tem vprašanjem iznesli angleški katoliški hierarhični krogi, bolj previdno kot negativno. Monsignor Bruce Kent, tajnik katoliškega nadškofa v Westminstru, je npr. izjavil sledeče: «Preden se o tem izrazimo, moramo pazljivo proučiti vsa dejstva. Vendar Rimska cerkev ne prepoveduje umetne oploditve, seveda pa le v primeru, ko gre za moža in ženo.« v Po drugi plati je tudi v znanstvenem svetu glede na Petrucci-jev uspeh opaziti dokajšnjo skeptičnost. Slavni francoski znanstva nik, biolog Jean Rostand je npe. Izjavil, da so vse informacije v zvezi s Petruccijevim delom dvomljive, njemu samemu pa je očital, da svojih kolegov ni obveščal o poteku raziskovanj. Rekel je med drugim: «Petrucci se nikoli ni vedel s korektnostjo znanstvenika, ker ni nikdar uradno obvestil o tem Medicinske akademije ter ji predložil neizpodbitne dokaze o doseženih rezultatih. Leta 1961 sem bil med redkimi, ki so mu izrekli svojo zaupanje, ker sem menil, da nam bo še nudil bolj prepričljive dokumente od filma, ki nam ga je bil prikazal. Sicer pa to, kar danes on zatrjujejo, ne predstavlja kakega posebnega znanstvenega čudeža. Pred nekaj meseci je belgijskim znanstvenikom prav tako uspelo v umetnih okoliščinah razviti prve razvojne faze mišjega embrija. Prav lahko bi ga bili zatem mogli prenesti na ustrezno mesto samice in omogočili prihod na svet normalno razvite živali.« Tudi v Ameriki je v zadnjih letih prišlo do številnih podobnih poizkusov. Tako je skupini znanstvenikov iz Clevelanda u-spelo več ur ohraniti pri življenju možgane opic. Vtem je iz Glasgotva, kjer se vrši omenjeni mednarodni zdravniški kongres, prišla vest, da profesorju Petrucciju ne bo dovoljeno, da bi tu prikazal, oziroma pojasnil svoje teorije. V tem smislu se je namreč izrazil sir Charles Illingveorth, docent za kirurgijo na tamkajšnji univerzi in predsednik kongresa. «Doktor Petrucci,« je dejal sir llling-worth, «mj je poročal, da je v posesti določenega števila zanimivih argumentov, ki jih želi prikazati, kot tudi, da je s seboj prinesel ustrezni material. Toda jaz sem mu jasno prikazal svoje stališče: namreč, da lahko prisostvuje kongresnemu delu, ne more pa razpravljati o svojih teorijah, ki zanje nimam prav nobenega zanimanja. Za omenjenega zdravnika sem prvič slišal, ko sem čital njegovo ime v tisku, ni pa nikoli bil povabljen sem.« Vsekakor je primer profesor ja Petruccija in njegovega senzacionalnega podviga, kot tudi njegovih teorij, precej nejasen. Gre, namreč, kot se zdi, za vprašanje znanstvene resnosti samega primera, ki zanjo obstajajo očitno izraženi dvomi, brž ko se uva-ževani in svetovno znani znanstveniki, kakršen je Rostand, izražajo o tem tako, kot smo s tem članku že prikazali Vendar bi v tem primeru bilo morda mnogo bolje, če bi Petrucciju dovolili prikazati njegove argumente, zakaj le-te, v kolikor v resnici nimajo neke resnejše znanstvene podlage, ne bi bilo težko pobiti, a sam primer bi pred javnostjo bil razčiščen, tako da bi ta ne bila primorana ugibati, kaj vse se za njim skriva. g '///////j 3 '///////. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 žena in dom; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Ansambel F. Russo; 17.20 Pesem in ples: 18.15 Umetnost in prireditve; i8.30 Čajkovski: Simfonija št. 6; 19.15 G. Budal: »Plovba«; 19.30 Domači in tuji motivi; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Slovenski motivi; 21.00 Koncert operne glasbe; v odmoru Mladina na Zahodu; 22.15 Večerni ples. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Lahka glasba; 13.35 Zborovsko petje; 14.25 Poje Helga Chius-si; 14.40 Električne kitare. PETEK, 25. SEPTEMBRA 1964 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni kamet; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Rahmaninove variacije; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Iz Shakespearovega »Beneškega trgovca«; 18.40 Plesna glasba; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Ameriško novinarstvo; 21.00 Simf. koncert. II. program Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Orkester Capitol; 14.30 Melodije; 15.30 Polke in valčki; 16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kvintet Dimitrijevič; 19.30 Prenos RL; 22.15 Bossanova; 22.40 Brittenove iluminacije. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Roman; 11.00 Sprehod skozi čas; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Fausto Cigliano; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 17.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.38 Družinski slovarček; 17.35 Enciklopedija; 17.45 S pesmijo po svetu; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pisan program; 21.40 Glasba v večera. III. program 18.30 Severnoameriška kultura; 18.45 Bettinellijeve skladbe; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Dve Pou-lencovi skladbi; 21.20 Trodejanka: «Potovanje». Slovenija 7.15 Od uverture do finala; 8.05 Zabavni ansambli; 8.30 Jug. skladatelji; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Zabavne melodije; 10.15 Pihalni orkester; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači pele-mčle; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Radijska šola; 14.35 Operni pevci; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Mladinski zbor iz Trbovelj; 16.00 Vsak dan; 17.05 Poletni sprehodi; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Promenadni koncert; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V studiu 14; 20.33 Zbor radia Sarajevo; 20.50 Violinistka N. Skolj-nikova; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Slovenski solisti. Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kitajske melodije; 19.50 Vatikanski koncil; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 J. L. Caragiale: »Izgubljeno pismo«; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Zgodovina ZDA; 22.05 Jazz; 22.50 Športne vesti. Jug. televizija 17.10 Učimo se angleščino; 17.40 TV v šoli; 18.10 Marsak Pavček: Prtljaga — slikanica; 18.25 Napoved in obzornik; 18.45 Tribuna; 19.15 Glasbeni pejsaži juga; 19.40 Propagandna oddaja, 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.35 Prenos; 22.05 Kamen, les, kovina — Forma viva; 22.35 Obzornik. VESTI iz podgorske tekstilni tovarne izpred okrajnega sodišča - ---------------------s**.----- V treh oddelkih tovarne bo jutri ukinjeno obratovanje S tem se bo delovni čas skrajšal na 10 ur - Delav-ke podvržene hitrejšemu proizvodnemu ritmu Jutri 26. septembra bodo ustavili ra en dan proizvodnjo v treh oddelkih v opdgorski tekstilni tovarni (filatura, cascamificio in fibra lunga). Ukrep zadeva okoli 1.200 delavk. Z ukinitvijo obratovanja v soboto, ko izmene delajo samo po 4 ure, se bo delovni teden delavk mižal na 40 ur. Obrat utemeljuje svoj ukrep z opravičilom, da nima naročil. Pojavljajo pa se tudi druge bolj ali manj alarmantne vesti v zvezi s Stanjem v tekstilni tovarni, ki pa so vse preračunane na to, da bi med delavkami zavladalo malodušje in da bi ravnateljstvo laže uresničilo svoj načrt, ki je zelo preprost in vsem jasen: skrčiti število delavk in delavcev na minimum, preostalim pa naložiti toliko dela, da se proizvodnja ne bo zmanjšala, ampak morda celo povečala. Ni izključno, da ravnateljstvo, ki je dodobra proučilo svoj načrt, ne bo ukinilo nočno izmeno, v kateri so zaposleni moški, ker so nočne ure dražje kot dnevne. Prevladuje mnenje, da odpuščanje delavk ter njihovo vpisovanje v dopolnilno doklado ni samo posledica slabega gospodarskega stanja odnosno pomanjkanja naročil, ampak spada v okvir splošnega političnega pritiska, ki ga kapitalisti vršijo na oblasti, predvsem pa na vlado levega centra, da bi jim ne prizadejala njihovih koristi. ter delegate za pokrajinski kongres, ki bo 4. oktobra. Udeležili se ga bodo člani mestne sekcije, svetoval, ci raznih ustanov. Politično in organizacijsko poročilo bo imel tajnik Giorgio Dellago. Sekcija je poslala vsem delegatom material, ki ga bodo mogli proučiti do samega sestanka. V poročilu se poudarja uspeh stranke na deželnih volitvah, obravnavajo se mestna občinska vprašanja, za katere se je posebno zavzemal poprejšnji tajnik Sergio Rovis. Kar zadeva vprašanje osebja ATA sta PSDI in PSI zavzela skupno stališče. Stranka izraža željo, da bi se med njima kar najbolj okrepilo sodelovanje v korist interesov meščanov. Novi izvršilni odbor sekcije bo štel devet članov, nadaljnjih 12 članov pa bodo izvolili kot delegate za pokrajinski kongres. Dvoboj kolesarja in skuterista na mostičku v Stražicah Obtoženec je bil obsojen na dva meseca zapora pogojno Dne 13. maja letos okrog 14. ure je 43-letni Vittorio Kaučič iz Gorice, Ul. Lunga 58, hotel s kolesom preko mostička ki iz Stražic pelje v Podgoro, da bi šel na delo v tekstilno tovarno, kjer je zaposlen Pri dostopu na mostiček pa je naletel na 18-letnega Gio-vannija Cravosa, iz Gorice, Ul. Generale Papa 2, ki je tudi tekstilni delavec ter je bil s skuterjem na začetku mostička in ki mu je po njegovem zatrjevanju oviral dostop na mostiček. Cravos je bil v družbi z dekletom 14-letno Mario Gra-zio Pazienzo, s katero se je raz-govarjal. Kot je Kaučič navedel v obtožnici, ki jo je vložil pozneje, je opomnil Cravosa, da ovira promet in da naj se umakne. Ta pa da se je čutil užaljenega spričo take opombne in da je Kaučiča udaril v obraz, nato pa takoj pobegnil. S svoje strani pa je tudi Cra- lllllltintlllf I MIHI Hill Ut III lili llllllllllll III Ulil lllflllll llltltllllllltllllltHII Hill llllll Hill lili IIIIIIIIIIIIIHIII lllllll NA DVORIŠČU ZASTAVLJALNICE V CARDUCCIJEVI ULICI Razgovor z deželnim odbornikom o goriških problemih Predsednik trgovinske zbornice v Gorici inž. Rigonat je imel včeraj razgovore z deželnim odbornikom za trgovino in industrijo Marpille-rom o gospodarskem položaju na Goriškem. Posebno in podrobno Na včerajšnji javni dražbi hitro prodana samo zlatnina Na dražbi je bilo 18 zlatih in 50 drugih kosov blaga vos prišel dve uri pozneje na kvesturo in trdil, da ga je neki kolesar, ki je bil Kaučič, začel zmerjati z «bastardom» in se nato približal ter mu prisolil klofuto ker da je oviral promet na mostičku. On pa je nato odgovoril s tem, da ga je večkrat udaril s pestjo v obraz. Nato je odšel, ker ni hotel imeti drugih sitnosti. Dekle je bilo z njim in je potrdilo njegovo izjavo. Zadeva je prišla včeraj pred o-krajnega sodnika v Gorici, kjer je zastopnik civilne stranke odv. Bles-si hotel prikazati Cravosa kot enega izmed motoriziranih razgrajačev, kar naj bi izdajala že njegova o-bleka. Zaradi tega je prišlo tudi do prerekanja med odv. Blessijem in branilcem obtoženca dr. Ture-lom. Sodnik je obtoženca spoznal za krivega tudi zato, ker ni predložil zdravniškega potrdila o poškodbi, ki naj bi jo dobil od udarca. Branilec ga je opravičil, češ, da je Cravos bil pri zdravniku, ki pa ga ni pregledal ker je bil ta odsoten. Sodnik Fabiani je obsodil Cravosa na dva meseca zapora vendar , pogojno in brez vpisa v kazenski j list. Obtoženec je proti razsodbi vložil priziv. Na dvorišču zastavljalnice v Car-duccijevi ulici so včeraj na dražbi prodajali 18 zlatih predmetov, zlasti ur, zapestnic, prstanov ter 50 kosov drugega blaga. Dražbo je vodil predsednik dr. Polesi ob pomoči predstavnika davkarije in pomočnika. Zlatnina je bila vsa razprodana. Vzklicne cene so ponudniki prekoračili za 50 do 80 odstotkov. Nekaterim predmetom so ceno višali po 200, drugim pa po 500 lir hkrati. Zamudnejše je bilo prodajanje manj vrednega blaga. Posebno o-blačila, dasiravno so bila nova, nista razpravljala o goričkih zahte- s0 šla v prodajo. Tako je na pri-vah po večjih naložbah v industriji mer ostai zavoj s petimi popol- bra. Kogar se to tiče, naj se zglasi v tajništvu. Medtem se nadaljuje vpisovanje gojencev v normalne tečaje, ki bodo v tem šolskem letu. Nekaj mest je še prostih za dva dnevna tečaja za tajnice — strojepiske in stenografistke ter za nezaposlene radijske tehnike. Za vsa pojasnila je na voljo tajništvo, ki je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. in za javne gradnje. Odbornik Marpillero bo šel v soboto skupaj z odbornikom Le- noma novimi kosi obleke (dva suknjiča, par hlač in dva dežna plašča), dasiravno je bila vzklicna schiuto tudi v Tolmezzo, kjer se cena 13.000 lir. Zanimanja ni niti bo sestal s predstavniki karnijske skupnosti. Na tem sestanku bodo obravnavali tudi speljavo naftovoda na Nemčijo sfcozi Kamijo. V nedaljo bo skupščina mestne sekcije PSDI Na nedeljski mestni skupščini PSDI bodo izvolili nove odbornike VERDI. 17.30, zadnja ob 22: «L’uo-mo di Rio», J. B. Belmondo in F. Dorleac. Francoski film v Darvah. CORSO. 17.15: «Zulu», Stanley Baker in Ulla Jacobson. Cinemasco. pe v barvah. Ameriški film. V UTORI A. 17.00, zadnja ob 21.30: «Serengheti non morirš«. Žani-miv ameriški dokumentarni film v barvah, ki prikazuje zaščito v prostosti živečih živali. CENTRALE. 16.30, zadnja ob 21.30: «11 leone di Tebe», M. Forest in za obuvala (pet parov novih ženskih čevljev za 8.000 lir). Hitreje pa so se prodali radijski sprejemniki (za io.000 lir), računski stroji, pisalni stroji in podobni tehnični predmeti. Med občinstvom je bilo nekaj poklicnih prekupčevalcev z zastavljenim blagom, zlasti z zlatnino, vsi ostali pa so prišli predvsem gledat, kako poteka prodajni postopek. Ponavadi pridejo bolj iz radovednosti kot pa z resnimi nameni, čeprav odhajajo z ugotovitvijo, da bi se ta ali oni predmet zares izplačalo kupiti, ker je bil napol zastonj. Ko je predsednik zazvonil in rekel «In tretjem«, je bila vsaka kupčija sklenjena in poglavje se je začelo znova; tako tja do okoli 18. ure. Nagrajevanje najboljših tečajnikov ENCIP-CIFAP V šolskem letu 1963-1964 je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo podelilo zaključne nagrade Yvonne Fomeaux. Cinemascope v' najboljšim obiskovalcem poklicnih barvah. Ital.franc. koprodukcija, tečajev, in sicer 500 lir prvemu ter 3.000 lir drugemu najboljšemu učencu vsakega tečaja. Ravnateljstvo ENCIP-CIFAP, ki i-ma svoj urad na Korzu Italija 65, sporoča, da bo na podlagi sporazuma z občinskim Udarom za delo razdelitev nagrad učencev, ki so obiskovali navadne tečaje za stenografiste in strojepisce ter šolskem letu DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči Je odpr. ta v Gorici lekarna «AL CORSO), na Korzu Italia 119, tel. št, 24-43. 1’EMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici, najvišjo dnevno temperaturo 24,2 stopinje ob 14.10 ln najnižjo 7,7 nad ničlo ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 70 odstotkov. Gojenci šole fin. stražnikov na goriškem Gradu Ob svojem dvodnevnem obisku v Gorici, si je 56 gojencev šole za finančne stražnike včeraj dopoldne ogledalo goriški grad in z njegovih okopov tudi potek državne meje,,-Ob-tej priliki jih je v imenu občinske uprave pozdravil odbornik Scarano. Popoldne so si ogledali vojaški muzej na Debeli griži pri Vrhu. Danes so odšli na obisk v Trst. Na Kaninu najgloblja jama Društvo za raziskovanje jam v Julijskih alpah je te dni odkrilo na pobočju Kanina v Reziji jamo, ki je najbolj globoka v naši deželi in spada med najgloblje v Italiji. Pri prvem pregledu so prišli 360 m globoko, od tu pa je še ena prepadna jama v globino 30 m. Domnevajo, da gre iz tega prepada še ena Jama še bolj v globino, ki pa jo bodo podrobneje raziskali prihodnje leto. Novi jami nameravajo dati ime tržaškega jamarja Eugenia Boegana. Dobri obeti za trgatev v Benečiji V Čedadu in njegovi okolici grozdje lepo zori. Sončno vreme izredno povečuje odstotek sladkorja. Po vseh dosedanjih predvidevanjih bo letošnji pridelek tako po kvaliteti kot po količini zadovoljiv. Niti toča, ki je pred časom zajela Beneško Slovenijo, ne bo vplivala na pridelek; padala je namreč na robovih vinorodnih krajev. Zakonca v smrt zaradi trčenja Prejšnji dan se je na ovinka «Pri bajti« v Rožni dolini pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje zakonca, ki sta se vozila v osebnem avtu. Carinski uslužbenec 29-letni Peter Mi-rič se Je z ženo Tatjano na ostrem ovinku zaletel v nasproti vozeči avtobus. Avtomobilista Je zaneslo na splozkl cesti, žena Tatjana je umrla že med prevozom, njen mož Peter pa dva dni kasneje. Vozili nista utrpeli hujše škode: na avtobusu znaša 50.000, na osebnem avtu pa 70.000 lir. ŠE 15 DM D0 0LlMPIADE v TOKIU V združeni ekipi Nemčije več atletov z Vzhoda Nihče še nima rezultatov za zlato kolajno V nemški atletiki je ena najpopularnejših panog skok s palico. Pred uvedbo palice iz fiberglasa so bili vzhodni specialisti s Preuss-fterjem na čelu evropski konkurenci z izjemo redkih rekorderjev iz drugih držav. Razmeroma pozna pridobitev novih rekvizitov je Vzhodne Nemce potisnila v ozadje in po dolgi letih je moral Preuss-ger državni rekord, ki je bil tudi evropski, predati mlademu Reinhardtu iz Leverkusna. Reinhardt je imel priliko, da se skakanja z novim rekvizitom uči skuono z nekaterimi odličnimi ameriškimi specialisti, ki so služili vojaški rok v Nemčiji Napredek mladega Nemca je bil nezadržen in kmalu je Reinhardt nremagal letvico na višini 5 m. Mimogrede je tudi za 10 cm premagal svetovnega rekorderja Hansena. Končno je Reinhardt dosegel tudi sam evropski rekord s 3.11 m, ki je bil tudi tretji rezultat na svetu. Malo pred Reinhardtom je evropski rekord 502 cm postavil za nekaj dni tudi Preuss-ger. ki se je neverjetno lahko privadil palici iz steklenih vlaken. Preussger ie bil na višini 5 m zelo stalen in malo dni pred tekmo v Jeni je ponovno prinesel evrnn-Ski rekord na Vzhod z znamko 515 om. Uspešen je bil nato tudi v Jeni s 5 m. Drugi ie bil tu Lehnertz (Z) s 4.R5, hlizu propada "a je Ir' Beinhardt. Skočil ie le 4.80 in je tretje mesto osvoiil pred Nordwi-gom (V) le zaradi manišeea števila napak. Po dolei in kljub obilici rekordov, nesrečni karieri, misli Ipreusseer v velikem slogu zaključiti svoie udejstvovanje z eno olim-piisko kolaino. Skok v dalfino ie tudi osnova, Irier je Nemčija skopni s SZ. ^in-s^o, Fmnoiio in Anglijo vodilna Sila v Evroni. Kvaliteta se je pravzaprav izboljšala komai v teku sedanje sezone; po Steinbachu namreč Nemci kar tri leta niso dosegali dobrih rezultatov. Na izberem tekmovanju v Jeni se ie predstavila odlična skunina atletov: za vzhod Beer (7 04) in rvuins r>n") za zahod pa Klein (7.90) in Trenje (7.73). v Jeni je bil n«iboUši Klein, za niim na se iwntU maihno presenečenje pa ie tretje mesto Trenseia, ki fe premazal si-’er žele redno-a Gollosa. V troskoku so na izbirnih t°kmah skakali ! pomočio vetra in dosežene znamke ne nredstavliaio realne kvall-ete nemških skakalcev. Nepričakovano le prvo mesto zasedel Krivec (Z) s 16,29 m. gotovo naiboM-fa nemška specialista Hinze in p.iickborn (nha Vzhod) pa sta se s 16 35 in 16.16 uvrstila na častna mesta. Hinze in Riickbom dosegala v normalnih nogoiih znamke od 15.80 do 16 m. kar je za olimpijsko konkurenco samo povprečno. Oster je hd tudi soonad med skakalci v višini v Jeni. Pred tem nastopom so bili na prvih treh Danes koncert v UGG Danes zvečer z začetkom ob 21. uri bo v veliki dvorani UGG v Gorici četrti koncert Tržaike filharmonije v tej sezoni. Orkester bo dirigiral Miles Morgan, na violon-cello pa bo igral Gianni Chiam-pan. Na sporedu so skladbe Schuberta Saint-Saensa in Prokofieffa. Tudi za ta koncert veljajo znižane cene: sedeži v parterju po 300 in radijske tehnike v šolskem letu. cene: seaezi v parier, 1963-1964, v ponedeljek 28. septem-1 na galeriji po 100 lir. niiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiii(iiii*(iii'*tttiiiiiiiiii»iiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii PO URADNEM OBVESTILU CONI Dionisigre v Tokio Beograjski in slovenski atleti na mitingu v Rimu RIM, 24. — Italijanski olimpijski odbor je danes Javil, da bo Renato Dionisi odpotoval na olimpiado v Tokio. Prireditveni odbor je namreč sprejel prijave CONI za nastop Dionisija v skoku s palico in tudi za nastop štafete 4x400 m. Italijanski rekorder Je trenutno na skupnem treningu z olimpijci v Formiji in bo v torek odpotoval v Tokio. • • • BEOGRAD, 24. — Danes Je odpotovala v Rim beograjska atletska reprezentanca, ki bo v soboto nastopila v dvoboju z rimsko. Beograjčani bodo nastopili v tekih na 100, 200, 400, 800 in 5000 m, v štafetah 4x100 in 4x400 m, v teku na 400 m ovire, v skokih v višino, daljino in s palico ter v metih diska in kladiva. V Rim je odpotovala tudi reprezentanca celjskega Kladlvarja, ki bo nastopila na mednarodnem atletskem mitingu za Memorial Bruna Zaulija. NOGOMET MILAN, 24. — Zaradi sobotne tekme z Independiente bo Inter igral tekmo A lige z Messino, ki je bila na sporedu v nedeljo, v sredo 7. t. m. ‘ TENIS CLEVELAND, 24. — Od jutri do nedelje bo v Clevelandu achallenge. round« za letošnji Davisov pokal med ZDA in Avstralijo. Danes so izvedli žrebanje parov, ki Je dalo naslednje Izide: Američan Chuch McKinley bo igral proti Avstralcu Fredu Stolleju, Dennis Ralston pa bo imel za nasprotnika Roya Emersona. je bila določena dokončno skoraj cela reprezentanca. Prvič v zgodovini združene ekipe, ima Vzhod prednost nad Zahodom. BRUNO KRIŽMAN mestih Pfeil, Dlirkopp in Koppen (vsi Vzhod) z znamkami 210 cm. V direktnem srečaniu je od vzhodnjakov vzdržal le Kopoen. Zmagal je Schillkowski pred Koppenom, na tretje mesto pa se je uvrstil Dre-coll (Z). Vsi ti atleti so dosegli rezultat 208 cm. Pfeil in posebno Dlirkopp, sta doživela nepričakovan poraz in s potovanjem v Tokio ne bo nič V našem predolimpijskem pregledu nemške atletike nismo še govorili v metalcih kladiva in kooia. Ti sc za sedai v svetovnih lestvicah še na povprečni ravni in tudi konkurenca med obema deželama ni izredna. V konju so absolutni gosnodarli atleti iz Zahoda. Letos so RO m presedli Herings, Stumoo in Salomon. Se’omon. ki je od vseh naiboli rentabilen, se je kot prvi uvrstil o limonsko ekino. presene-čenie pa Dredstavlja drugo mesto pnhenka. k* je dosegel nov osebni rekord 7« 19 'm. Herings je metal boli slabo in le za 22 cm vzdržal nan^d Stumona., Na oiimolisvsh i^rah bi morala bit' najboljša Salomon in Herincs. M°d kladivarii .sta se zelo lahko v ekino uvrstila T ot.z (V) in Be"er (Z' oba s solidnima znamkama nad 64 m. Ne gre pozabiti, da je Lot,z i°fos že dosegel državni rekord 6614 m. Veliko presenečenie le novrat^k k dobrim rezultatom fahsla (Z), ki je izločil Loscha (V). Nemški dolgoprogaši so v zad-niih časih razen mRVih iziem. nod svetovnim povprečiem. Presenečenj na izbirnem tekmovanju ni mani-kalo: naivečje ie vsekakor izločitev jankeia. četrtega v Fimu na 5000 m in drugega na 10 000 m v Beogradu na pvs. Na 5000 m ie suvereno zmagal Nomoth s 13’5*”4 nred Letzerichom in pbilipnnm. Vsi ti takari so 'z Zahoda. Nomoth. ki ie letos tekel še nekaj sekund h't,reie. ima možnost, da na oHm-niadi svni rekord krenko izboljša, ni na izrazito ofenziven tekač in boliša uvrstte.v v fina bi bo z«"i zelo težka. Poraz v teku na 5000 m so predstavniki Vzhoda pošteno msšževpu na dališi progi. Hermann, Hannemonn in Both® bodo zastopali Nemalo v T^kin. Za nai-bolišega od ni!h bi bil usneh uvrstitev od 6. do 10. mesta: vsi so namreč sedai zmožni časov od ?9”05’ do 29T5”. Tudi teki čez zapreke niso na izredno vi«oki ravni. če izvzamemo nroeo 400 m. V teku na 3000 m steeole so se na nrva t.ri meta uvrstili atleti iz vzhoda Hartmann. Dftmer in DSring. Naivečje nresenečenie ie tu izreden napredek Hartmnnna, ki ie v dobrem mesecu izboUšal svoj o-sebni rekord od R’5R" do R’42”. Zaradi splošnega napredovanja v tej panogi na svetu, je verietno, da se Nemci ne bodo uvrstili v olim-Diiski finale. Tek na 110 m životari na novnrečnih mamkah od 14”1 do 14”5. Naiboli stsbUpp j« John (Z), ki na je na izbirnih tekmovaniib utrpel dvojni poraz. Prvi Je bil namreč Trzmtel (Z) s 14”3, drugi oa Voigt (V) s 14*’4. Časi dovol) zgovorno govorilo, da Nemci niso več svetovni moistri. Kvalitetno nal-bollši je tek na 400 m. Velik napredek Je tu napravil zlasti Singer (V), ki je tekel 50”6. Z*>bodnia1a Gieseler (50”7) in Haas (50”8) sta se uvrstila na častna mesta Preseneča izločitev Janža. Z nekai sreče ori de Singer lahko do finala na olimniadi. Čeprav ie Nemčija četrta atletska velesila na svetu, nima n'ti enega atleta, ki bi imel zlato kolajno takorpkoč že v žepu Povsod so >T«mci le malo ood vrhom ln morali bi osvatati predvsem srebrna in bronasta odltčla. Po izbirnih tekmovanjih v Berlinu in Jeni V SUPER LAHKI KATEGORIJI Piero Branili osvojil italijanski naslov TREVISO, 24. — Po zelo razburljivem dvoboju z bivšim prvakom Sandrom Lopopolom je Piero Brandt osvoil nocoj naslov italijanskega prvaka v super lahki kategoriji. Sodniki so Brandiju, ki je bil ob koncu popolnoma izmučen, prisodili zmago po točkah. • * * RIM, 24. — Nemška boksarska zveza je javila EBU, da bo dvoboj za naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije med Gustavom Scholzem (prvak) in Erichom Schoeppnerjem (izzivač) 14. novembra letos v Dortmundu. Zmagovalec bo moral braniti na-slov v dvoboju z Italijanom Gw liom Rinaldijem. • * • MANILA, 25. — Ce Tajlandec PO-ne Kingpetch ne bo nastopil v dvoboju za naslov svetovnega Prv"c® mušje kategorije z Italijanom Sa-vatorejem Burrunijem, mu naslov odvzeli. To je danes izjavil NA 200 M METULJČEK Evropski rekord vzhodne Nemke Ute Noackove BERLIN, 24. — Vzhodnonemška plavalka Ute Noack je danes izboljšala s časom 2’33”5 evropski rekord na 200 m metuljček. Prejšnji rekord je z 2’35”4 pripa-.- - - dal nizozemski plavalki Marianne podpredsednik World Boxmg Heemskerkovi. I cil Justiniano Montano. V ODLOČILNI TEKMI INTER-INDEPENDIENTE Herrera in Giudice upata na zmago Srečanje bo v soboto ob 20.30 v Madridu MILAN, 24. — Igralci Interja so danes odpotovali z letalom v Madrid, kjer se bodo v soboto spoprijeli v tretji odločilni tekmi za pokal prvakov z argentinsko enajstorico Independiente. V Španijo so odpotovali Tagnin, Della Giovanna, Domenghini, Peirb, Sar-ti, Facchetti, Malatrasi, Guameri, Picchi, Jair, Mazzola, Milani, Sua-rez in Corso. Čeprav je bil Jair diskvalificiran za eno nedeljo, bo v Madridu vseeno igral. Vse kaže, da bo Herrera poslal v soboto na igrišče isto postavo, ki je včeraj premagala Argentince. Edino Burgnich, ki se je poškodoval, bo odsoten. Njegovo mesto bo prevzel Tagnin ali Delih Giovanna. Burgnichevega namestnika bo Herrera določil šele v soboto. STANDKEZ Odbojkarski turnir «Standrež 64» bo v nedeljo, 27. t. m. z začetkom ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje pri Gabrijelu Petejanu in Viljemu Zezllnu najkasneje do torka 22. t. m. Organizatorji opozarjajo naj ne bodo moštva opremljena tako, kot vidite na gornji sliki; lestve in druge podobne naprave Je prepovedano nositi na igrišče. Inter bo stopil na Igrišče za tretjo tekmo z boljšim količnikom,- ki mu bo koristil edino, če se bo odločilni dvoboj zaključil tudi po podaljških neodločeno. Herrera j* prepričan, da bodo njegovi igralci premagali Independiente, pa čeprav je ta trenutno najmočnejša južnoameriška enajstorica. M • * RIM, 24. — Argentinski igralci so danes prispeli iz Milana v Rim. kjer’ so si pred odhodom drid, ogledali mesto. Trener Argentincev Mariuel Giudice Je izjavil, da je sodnik precej spremenil potek tekme v San Siru. V Madridu bo z boljšim sojenjem položaj popolnoma drugačen. O Interju je 'z' javil, da je zelo hitra enajstorica, homogena in zelo praktična. Včerajšnja tekma Je bila tehnično boljša kot prva v Buenos Airesu 2al pa je sodnik precej razburil duhove v argentinskih vrstah. Giudice meni, da ima Independiente še vse možnosti, da v Madridu ne izgubi tekme. • * * MILAN, 24. - Odločilna tekma Inter - Independiente za svetovni pokal bo v soboto ob 20.30 na stadionu Bernabeu. Tekmo bo vodila španska sodniška trojica. Igralec Independienta, katerega je madžarski sodnik včeraj isklju-čil Iz Igre, na podlagi čl. 5 ^*tr' tega odstavka pravilnika v (•oto ne bo mogel igrati. -v. - ~BOKS LONDON, 24. - Britanska bo-ksarska zveza je danes obvestila EBU, da Henry Cooper ne bo mogel, zaradi poškodbe med treningom, braniti naslova evropskega prvaka težke kategorije v dvoboju z Nemcem Karlom Mildenberger-jem, ki bi moral biti 17. oktobra. Vodstvo EBU Je že predčasno javilo, da bodo Cooperju, če do *'• oktobra ne bi branil naslova, tega tudi odvzeli. V tem primeru W■ * za evropski naslov spoprijela • denberger ln Italijan Sante Arnom • C IVAN REGENT Socialistično gibanje Slovencev in Hrvatov na Primorskem, v Trstu, v Istri in v delu Notranjske, ki je bila izročena I-taliji, je začelo po tržaškem sestanku v novembru 1918, na katerem je bila ustanovljena samostojna Socialistična stranka Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini in novo Pokrajinsko socialistično vodstvo, počasi, toda močno naraščati. Slovenske in hrvatske množice so dnevno sejale v Delavskem domu. Začele so se u-stanavljati socialistične sekcije, podružnice Ljudskega o-dra, nova prosvetna društva, nove sindikalne organizacije, začela je izhajati revija »Njiva«, in nazadnje se Je na željo slovenskih kmetov in vrtnarjev ustanovila zares velika socialistična Kmetsko-vrtnar- ska zadruga za Julijsko krajino. Zmagal je razum in zmagala Je ideja socialističnega in-temacionalizma. Verjetno tudi kot protiutež neplodnemu, fraze rskemu, reakcionarnemu narodnjaštvu in njegovemu peto-lizništvu. Kot zmago te ideje se imajo smatrati tudi sklepi meddeželne konference samostojne Socialistične stranke Slovencev in Hrvatov Julijske krajine 6. aprila 1919 v Trstu. Konferenca je zborovala po dogovoru sodrugov, ki so naložili tedanjemu strankinemu Političnemu odboru v Trstu, naj to konferenco skliče v tržaški Delavski dom. Konference so se udeležili zastopniki socialističnih organizacij Primorske, Trsta, Istre in Notranjske; podrobneje: socialistični zastopniki strankinih or- ganizacij Gorice in okolice, Brd, Soške doline, Idrije, Postojne, St. Petra, Ilirske Bistrice, Krasa, Vipave, Istre in Trsta. Konferenca, ki je bila zelo živahna in burna, je sprejela naslednjo resolucijo; «Početek, razvoj in izid svetovne vojne ln sledečih ji mirovnih pogajanj so Jasno pokazali popoln polom in gnilobo buržoaznega kapitalističnega sistema in buržoazne ideologije ter dokazali, da je pravična rešitev političnih, ekonomskih, kulturnih in socialnih vprašanj mogoča ln tudi dana le s pomočjo diktature proletariata. Zaradi tega slovenski proletariat: 1. sprejema načelo in taktiko ruske proletarske revolucije ob strani italijanskih sodrugov ln sodrugov vseh drugih narodov, ki so neustrašeno in neupogljivo vzdrževali revolucionarna načela pobudnika in ustanovitelja I. Internacionale in utemeljitelja proletarskega gibanja Karla Marxa; 2. poziva politične organizacije, naj strnejo vse moči slovenskega delavstva v smeri ln po poti revolucionarnega proletariata, aa bo pripravljen u-porabiti odločilne trenutke; 3. poziva vse strokovne, go- spodarske in kulturne organizacije, naj napno vse svoje sile za združitev slovenskega delavstva v svoji sredi ter ga pripravijo za združitev z enakimi organizacijami drugih narodov, da bi se v odločilnem trenutku skupno polastili vodstva in u-prave vseh političnih, gospodarskih in kulturnih institucij...* 1) Na konferenci so tudi sklenili ustanoviti Višji kulturni svet. Ta Višji kulturni svet je imel nalogo voditi vse socialistično prosvetno delo v Julijski krajini in v Istri. Ustanovljen je bil z bogato dotacijo Tržaških delavskih zadrug. Uničili so ga fašisti 1921. Tedanje glasilo slovenske so-cialno-demokratlčne stranke v Ljubljani «Naprej» Je komentiralo konferenco in sklepe na kratko tako: «Konferenca je bila resnična slika položaja in hrepenenja svetovnega proletariata, ki se je naveličal hoditi po shojenih poteh in vedel, da je prišla njegova odločilna ura.* Na tej konferenci je bila tudi potrjena ustanovitev Neodvisne socialistične stranke Slovencev in Hrvatov Julijske krajine, ki ji bila ustanovljena. kar smo že povedali, v novembru 1918. Njeno življenje je bilo sicer kratko, toda bogato in bujno. Meddeželna konferenca te stranke, ki je bila 21. septembra 1919 v Trstu, je namreč že sklenila svoj pristop k Socialistični stranki Italije. Na tej konferenci je bila sprejeta naslednja resolucija; «Meddeželna konferenca slovenskega proletariata, zborujoča dne 21. septembra 1919 v Trstu, priznava potrebo strnitve slovenskega proletariata i organizacijo italijanskega proletariata v Julijski krajini 2) ter nalaga Izvrševalnemu odboru naj proglasi Izvrševalnemu odboru italijanske organizacije v Trstu pristop organizacij slovenskega proletariata v komunistično 3) organizacijo delavstva Italije. Sklep o spojitvi slovensko-hrvatskega proletariata z italijansko socia llstlčno organizacijo ne prejudicira stališča socialno-demo-leratične stranke glede samoodločbe narodov, zato ta spo Jitev nima nikakega stika s političnimi, državnimi ln na cionalnimi vprašanji.* 4) Po sprejemu te resoluoije Je konferenca izvolila delegate za socialistični kongres Socialistične stranke Italije, ki je bil v oktobru 1919 v Bologni ter določila besedilo poslanice slovenskega in hrvatskega proletariata bolonjskemu kongresu. Osnutek poslanice Je pripravil dr. H. Tuma, ki mu Je bilo tudi naročeno, naj na kongresu v Bologni prečita poslanico. S poslanico — ki je v celoti objavljena v V. tomu Zgodovinskega arhiva KPJ, stran 364-365: «Slovenski socialisti Julijske krajine najiskreneje pozdravljajo svoje proletarske brate iz vse Italije, ki so se zbrali..., da bi manifestirali z neuklonljivo voljo, ustvariti nov red na vsem svetu za blaginjo delavstva, ljudstva in celotnega človeštva... Slovenski proletariat Julijske krajine... se je iz lastne volje odrekel organizacijski avtonomiji, ki jo je doslej užival in tako izpričal svojo popolno solidarnost s celotnim proletariatom Julijske krajine. Slovenski proletariat poudarja v tem slovesnem trenutku znova svojo najpopolnejšo solidarnost v skupnem boju proti kapitalizmu, nacionalizmu in imperializmu mednarodne bur-žoazije, a še posebej proti ita- lijanski in slovenski buržoazi-ji ...Slovenski proletariat se v tem za vse človeštvo usodnem času čuti del ljudstva prebivajočega na ozemlju, ki sl ga lastita dve buržoaziji v sporu med seboj zaradi izkoriščanja zemeljskega bogastva in delovne sile proletariata, čuti se del ljudstva na ozemlju, kjer se umetno ustvarja sovraštvo, ki utegne biti klica bodoče nacionalne in imperialistične vojne. 8’ovenskl in hrvatski proletariat Julijske krajine vidi na lastnem ozemlju, kako imperialistične države zlorabljajo najbolj vzvišene ideje samoodločbe, ki jih je oznanila in skušala uresničiti ruska revolucija, ki pa jih one uporabljajo v prid zmagovitih in vladajočih narodov, a v škodo manjših premaganih in zatiranih narodov, kakor tudi ideje gospodarstva, od koder izvira osnova blaginje ljudstev... Zato je slovenski in hrvatski proletariat na konferenci 21. septembra 1919 v Trstu Iz javil, da zanj Je Julijska kra Jina zemljepisna, gospodarski) in narodna enota, ne glede na etnične razlike, ker Je prepričan, da tudi italijanski prole tariat vidi v Julijski krajini novo torišče vnetega boja proti zlorabi teh vzvišenih socia*-nih in političnih načel.« 1) Resolucijo smo P9,v/eJi Zgodovinskega arhiva KPJ) * .-J V Resolucija ni popolna niti t _ na, kakršna je bila sprejeta pr.: V tekstu, ki ie objavljen v imenovanem Zgodovinskem hivu, je rečeno, da Karl Mar* je ustanovitelj socialno demo* tične stranke. Glasiti P* b* moralo, kakor smo navedli v šem besedilu, to je, da Karl M je bil pobudnik in ustanovijo Internacionale in utemelji tel) vestnega proletarskega *,ba''J* Na konferenci so bHe **«n**"l samo slovenske socialistične ganizacije. Hrvatske so izostal- 2) V tistem času so v Trstu š rabili ime Julijska Benečija ( venski prevod italijanskega 1 na Venezia Giulia). Katneje it začeli rabiti ime Julijska kr»,,nf,‘-Oče imena «Julij»ka kranna* , bil pokojni dr Josip Vilfan 3) Stranka ali organizacija bila socialistična. Le dr. Hen Toma je vse sekcije na Gori. začel imenovati komunistične < njim so začeli tudi drugi tov Si imenovati sociabstične '-e_; , kot komunistične. Od tod de', da mnogi starejši tovariši n» j riškem iteieio svoj komunist* staž od 1919, 4) Zadnji stavek naved,,I,^rJd-soluciie ji je bil dodan na P , log pisca tega sestavka. (Nadaljevanje sledit _____ , -- - ,-------——————————————— ■■ ■■■■ *—*—«■ ■me«. TEST - m. SS^scm '■» —ge um - ******* 5ŽTBAS Jg ST i^SSS^STSS letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFTU^ v tednu » din,^6*^420 d^1]ls^ed^8 0|{P1°^™e““ VMk mm v itrini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške ln gorlške pokrajin* ^ ^ raCUn ^‘naS^pri^ri- ^TsLh^ugTS^jin1*S$ KENKO 1 Izdaja in tiska Založništvo Iškega tiska, Trst