Cena Din l*-g
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne a—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, teL 29-60.
V Celju s Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15,621
St. 212
Ljubljana, nedelja, dne 13. septembra 1931
Leto II.
‘Novi votivni zakon
Volitve na en dan v vsej državi — Splošno, diveklno in javno glasovanje — Vseh poslancev nad 3C5 — 'Dvavstea banovina ima 25 poslancev — Enol-ne kandidatne lisle za vso državo — V vsakem svezu moča bili poslovljen kandidat enolne dvzavne lisle — Žlklivni dvzavni uvodniki nimajo pasivne volivne pvavice — Glasuje se le o polvjenib dvzavnib kandidatnih lislab — Kazenske določbe — SPvehodne določbe
»Službene novine« z dne 12. septembra 1931. objavljajo ta-le zakon:
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, na predlog našega ministra za notranje zadeve, predsednika našega ministrskega sveta, predpisujemo in proglašamo:
Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.
I.	Splošne odredbe
§ 1. Volitve poslancev za narodno skupščino, ki se na redno sklicanje sestane v Beogradu dne 20. oktobra vsakega leta, se vršijo za pe-rijodo štirih let po določilih tega zakona.
Samo v primeru vojne ali kakšnega drugega zadržka sme skupščina zborovati izven Beograda.
Narodna skupščina se redno ali izredno sklicuje s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra.
V primeru, da se narodna skupščina razpusti pTed potekom štiriletnega roka, mora ukaz o njenem razpustu vsebovati narcdbo o novih volitvah, ki se morajo vršiti najdalje v roku treh mesecev, ter o sestanku narodne skupščine najdalje v roku štirih mesecev. Tako se bo postopalo tudi v primeru, če poteče navedeni štiriletni rok.
§ 2. Volitve narodnih poslancev, ki se bodo vršile enega in istega dne v nedeljo, se razpišejo s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz bodo objavile »Službene novine«.
§ 3. V času 15 dni pred volitvami in tri dni po volitvah ne sme nobena oblast sklicati volil-ce h kakršnikoli dolžnosti, kakršne so: skupno delo ali kuluk, vojna smotra ali vaje, razen v primeru izredne potrebe. Prav tako ne morejo sklicati niti posameznih volilcev, razen v primeru neodložljive potrebe ali v primeru, ko je treba zasledovati zločince in preiskovati prestopek kakršnekoli vrste.
V občinah, v katerih se volitve ne bi vršilo onega dne, ki ga določa ukaz, se bodo razpisale druge volitve. To velja tudi za takratne volitve.
Če so bili volilci prej kakorkoli pozvani ali zbrani, se morajo odpustiti najkasneje 16. dne pred volitvami.
Število mandatov
§ 4. Število mandatov narodnih poslancev znaša:
Za inesta: Beograd, Zemun in Pančevo, ki
tvorijo eno področje, se volijo trije poslanci.
Za posamezne banovine se sorazmerno s številom njihovih prebivalcev volijo tako-le: *a dravsko banovino 25, za savsko 58, vrbasko 22, primorsko 20, drinsko 37, zetsko 20, dunavsko
51,	moravsko 32 in vardarsko 37.
Poleg tega se voli še toliko poslancev, kolikor je nosilcev državnih kandidatnih list, ki so dobili nad 50.000 glasov.
To število mandatov po banovinah se bo razdelilo na administrativne sreze, poleg njih pa tudi na sedeže banovin, ki imajo preko 50.000 prebivalcev, in sicer za 50—100.000 prebivalcev po enega, za več ko 100.000 pa*po dva.
Državni odbor
§ 5. Najvišji volilni organ je državni odbor.
Ta državni odbor sestavljajo predsednik in Podpredsedniki senata, predsednik in podpredsedniki narodne skupščine, predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki kasa-cijskega sodišča v Beogradu, stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu in velikega sodišča v Podgorici, ali namestniki vseh teh predsednikov odnosno podpredsednikov, če so slednji zadržani.
Zastopnike predsednikov in podpredsednikov senata in narodne skupščine izbereta že naprej senat in sama skupščina.
§ 6. Najkasneje petega dne po dnevu od ukaza, s katerim so se razpisale volitve poslancev, se sestane ta drž. odbor na poziv predsednika senata. Odbor določi, koliko in v katerih občinah bodo volišča odnosno koliko občin bo ime-
lo	skupno volišče (§ 34), katere osebe bodo predsedniki volilnih odborov.
Ta posel bo državni odbor izvršil in v »Službenih novinah« objavil najkesneje 15. dne pred dnem volitev.
Predsednik senata ali njegov namestnik sklicuje, otvarja, vodi in zaključuje sestanke državnega odbora ter skrbi, da dovrši državni odbor svoje delo pravilno in pravočasno. Predsednika senata nadomešča pri vodstvu državnega odbora eden izmed podpredsednikov senata.
Vse državne in občinske oblasti so dolžne staviti državnemu odboru takoj na razpolago podatke, ki jih rabi in pojasnila, ki jih zahteva, v roku, ki jim ga za to določi državni odbor. Organ, ki ne izpolni zahtev državnega odbora, bo kaznovan po § 71. tega zakona. Državni odbor sme zaradi kakšnega pojasnila pozvati na svoje seje ministra notranjih zadev in ministre, ki mu bodo pri njegovem delu potrebni.
II. Kdo ima volilno pravico
§ 7. Pravico, da voli poslance za narodno skupščino, ima vsak državljan, ki je dovršil 21. leto starosti in ki je državljan kraljevine Jugoslavije.
§ 8. Aktivni častniki kakor tudi podčastniki in vojaki pod zastavo ne morejo izvrševati volilne pravice. Ta odredba ne velja za uradnike in uslužbence civilnega reda v vojski.
§ 9. Volilne pravico nimajo oni:
1. ki so obsojeni na robijo, dokler se jim ne povrnejo njihove pravice;
2. ki so obsojeni na izgubo častnih pravic, za dobo, dokler traja ta kazen;
3. ki so pod stečajem;
4. ki so pod varuštvom;
5. ki so obsojeni na izgubo volilnih pravic zaradi volilnih prestopkov.
III. Kdo more biti poslanec
§ 10. Za poslanca v narodni skupščini more biti izvoljen samo oni, ki ima volilno pravico, brez ozira na to ali je vpisan v volilnem imeniku ali ne.
§ 11. Od vsakega poslanca se zahtevajo ti pogoji:
1. da je državljan po rojstvu ali po priroje-nju v kraljevini Jugoslaviji;
2. da je dovršil 30. leto starosti in
3. da govori, čita in piše službeni (narodni) jezik.
Narodni poslanci ne morejo biti istočasno državni dobavitelji ali državni podjetniki.
§ 12. Aktivni državni uradniki ne morejo kandidirati za državne poslance.
Policijski, finančni in šumarski uradniki, kakor tudi uradniki za agrarno reformo ne morejo postati kandidati, razen v primeru, da so svojo službo opustili leto dni pred razpisom volitev. Predsedniki občin morejo kandidirati. Ce se izvolijo za narodne poslance, morajo takoj po verifikaciji v narodni skupščini izjaviti, ali obdrže mandat ali pa ostanejo predsedniki občin.
Ministri, aktivni in na razpoloženju, morejo kandidirati.
Nihče ne more kandidirati v več nego enem srezu oz. mestu, ki po tem zakonu voli enega ali več narodnih poslancev.
§ 13. Mandat izgubi oni poslanec:
1. ki izgubi volilno pravico;
2. ki se za časa svojega poslanskega mandata sprejme v državno službo;
3. ki za časa svojega poslanskega mandata opravlja i državo dobaviteljske ali podjetniške posle |
4.	ki preneha biti član one skupine, kateri pripada nosilec državne kandidatne liste, na katero je bila njegova kandidatura vezana.
Odredbe pod odstavkom 2. se ne nanašajo na ministre.
§ 14. Ko nastopi kakšen takšen primer ali sploh ko nastane vprašanje o izgubi ali izpopolnitvi poslanskega mesta, mora verifikacijski odbor najkasneje po preteku enega meseca, odkar je bil prijavljen primer, predložiti o njem skupščini poročilo. Če v tem roku odbor ne predloži poročila, sporoči predsednik skupščine na prvi naslednji seji narodne skupščine, da je poslansko mesto prazno, in o tem sklepa nato skupščina še na isti seji.
§ 15. Glasovanje pri volitvah narodnih poslancev se vrši javno in ustmeno na občinskih odnosno mestnih voliščih, to pa po sestavljenih volilnih imenikih.
IV.	Volilni imeniki
§ 16. Stalni volilni imeniki se sestavljajo, potrjujejo, objavljajo in popravljajo po določilih zakona o volilnih imenikih.
V.	Kandidatura nosilcev državnih kandidatnih list in sreskih kandidatov
§ 17. Najkasneje 25 dni pred dnem volitev se morajo predložiti kandidature nosilcev list pri kasacijskem sodišču v Beogradu, da jih potrdi.
§ 18. Kandidatura nosilcev državnih kandidatnih list se sestavlja tako-le:
Na čelu se označi dan volitev, za tem se imenuje nosilec liste, navede njegov poklic In bivališče;
pod nosilčevim imenom se napišeta posebej imeni dveh zastopnikov te skupine za glavni volilni odbor in dveh njunih namestnikov;
k tej listini se priložijo listine s podpisi 60 predlagateljev iz vsakega administrativnega sreza, kakor tudi iz vsakega banovinskega sedeža, za katerega se voli poslanec, in iz upravnega področja mesta Beograda. Nepismene podpišejo po eden izmed prisotnih državljanov, ki se tudi zase podpišejo;
k listi o kandidaturi nosilca so dolžni predlagatelji predložiti sodišču tudi spisan akt o pristanku nosilca državne kandidatne liste;
brez vprašanja in odobrenja ne sme nihče označiti za predstavnika ali namestnika nosilca državne kandidatne liste in ga zapisati na listi;
če kdo izve, da je na katerikoli listi zabeležen za predstavnika ali namestnika, ne da bi sam to vedel ali odobril, ima pravico izjaviti kasacijskemu sodišču, da kandidature ne sprejme, in sodišče ga je dolžno črtati ter o tem obvestiti enega izmed podnosilcev državne kandidatne liste.
§ 19. Za zastopnike državne kandidatne liste v glavnem volilnem odboru morajo biti označeni na listi tisti, ki so vpisani v volilnem imeniku katerekoli občine v državi,
§ 20. Kot predlagatelji smejo podpisati kandidaturo nosilca državne kandidatne liste le oni, ki so vpisani v stalnem volilnem imeniku. Za vse predlagatelje je treba istočasno predložiti uverenje njihovih pristojnih sreskih, odnosno prvomestnih sodišč, da uradno potrde, da so navedeni v stalnih volilnih imenikih. Takšna uverenja izdajo sreska, odnosno prvo-mestna sodišča v roku treh dni.
Podpis more oporekati samo oni, katerega ime je podpisano.
Sodišča morajo vsakomur povedati, ako to izrecno vpraša, ali je on podpisan ali ne. Odgovor sodišč more biti ustmen ali pismen po zahtevi onega, ki vpraša. Ako kdo izmed nepismenih predlagateljev da pred sodiščem ustmeno ali pismeno izjavo, da je brez svojega pristanka podpisan kot predlagatelj, ga mora sodišče črtati in o tem obvestiti enega izmed podnosilcev državne kandidatne liste, ki smejo nato najkasneje v roku pet dni postaviti na njegovo mesto koga drugega. V nasprotnem slučaju bo sodišče odredilo in v listih objavilo,
da ta lista ne velja, Se na njej ni po zakonu
predpisano število predlagateljev.
Na poslednji strani kandidacijske listine se pusti prazno mesto za sodnijsko potrdilo.
§ 21. Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega Breškega kandidata r vsakem administrativnem srezu, po enega kandidata v vsakem banovinskem sedežu, v katerem se voli po en poslanec, po dva v onem, v katerem se volita po dva poslanca, in tri kandidate za upravno področje mesta Beograda. Vsak od teh kandidatov mora imeti svojega namestnika v istem administrativnem srezu, odnosno v banovinskem sedežu, odnosno področju mesta Beograda. Državna kandidatna lista more imeti več sreskih kandidatov, odnosno, kjer se volita po dva ali trije kandidatje, več kandidatnih list.
Kandidature sreskih kandidatov morajo potrditi pristojna sreska ozir. prvomostna sodišča. Sodišče bo potrdilo samo one kandidatne liste, ki vsebujejo: dan volitev, ime in priimek nosilca državne kandidatne liste, kateri pripada;
ime in priimek kandidata in namestnika, njun poklic in bivališče;
spisan pristanek kandidata in namestnika, da kandidirata za administrativni srez ta in ta.., odnosno za mesto to in to..., na listi, na kateri je nosilec ta in ta;
spisan in potrjen pristanek dotičnega nosilca državne kandidatne liste, da se omenjeni kandidat more vezati z njegovo poslansko kandidaturo;
podpis najmanj 200 predlagateljev, volilnih
upravičencev iz navedenega administrativnega sreza oz. mesta;
predstavnika liste in po enega predstavnika in namestnika za vsako volišče.
Za predlagatelje in pravilnost liste ni Obvezno, da se na kandidatni listi omenijo predstavniki in njegovi namestniki za ona volišča, v katerih jih ni.
Zastopnik sreskih kandidatov in njihovi namestniki morajo biti iz občine, v kateri se vrči glasovanje, in morajo biti vpisani v stalnem volilnem imeniku.
§ 22. Beograd a svojim upravnim področjem, kakor tudi tista mesta, ki kot sedeži banovin volijo po dva poslanca, morajo predložiti sodišču v potrditev listo s po dvema kandidatoma oz. s tremi kandidati in pa z dvema oz. s tremi namestniki.
g 23. Vsa mesta tvorijo s srezi, na katerih ozemlju leže, eno volilno enoto, izvzemši mesta, za katera se kot banovinske sedeže po g I voli posebej poslanec oz. poslanci.
VI.	Potrjevanje kandidatskih list
§ 24. Nosilci kandidatskih državnih list, na katerih kandidaturo je vezan vsaj po en kandidat za vsak upravni srez in za vsak banovinski sedež, za katerega se voli poslanec, kakor tudi za upravno področje mesta Beograda, morajo kadar jim pristojno sodišče potrdi to kandidature, predložiti kasacijskemu sodišču vse kandidatne liste v potrditev, kar se mora zgoditi vsaj 10 dni pred volitvami. Kasacijsko sodišče bo te liste potrdilo, ko se prepriča: da je kandidatura nosilca po § 20 in 21 v redu potrjena, da je na njegovo kandidaturo vezan vsaj po en sreski kandidat (§ 21) in da so vse te sreske kandidature pristojna sodišča kot pravilne potrdila.
§ 25. Po dva izvoda tako sestavljene kandidatske državne liste mora najmanj pet podpisnikov predložiti kasacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev in jih izročiti predsedniku ali njegovemu namestniku, ki. izda takoj revera
o	prejemu list. Sodišče se bo nato prepričalo Iz volilnih spiskov, ki so mu jih predložila okrajna, oz. prvostopna sodišča, ali so predlagatelji vpisani v stalne volivne imenike, ali jih je zadostno število za vsak upravni srez in vsako mesto (g 21) in ali je nosilec dal pismeni pri-
JUGOSLOVAN
aaHgamnaanBn
•tanek za kandidature. Ko se o tem prepriča, potrdi listo. En potrjen izvod vrne nato proti reverzu najkasneje v 24 urah po prejemu predlagateljem, drugi izvod pa hrani pod svojim pečatom na varnem kraju. Od tega izvoda poSlje takoj prepis upravi državne tiskarne, ki mora listo objaviti v prvi prihodnji Številki »Službenih novin« kraljevine Jugoslavije In v »Službenih glasilih« banskih uprav pod naslovom: Kandidatje za narodne poslance.
g 26. Poleg izvirne kandidatne državne liste morajo predlagatelji predložiti ie toliko tiskanih izvodov liste, kolikor je v srezu oz. mestu volišč in po dva izvoda za sodišče. Na tiskanih Izvodih mora biti označen samo nosilec liste, ter kandidat in njegov namestnik za dotičui srez oz. mesto (§ 21). in pa predstavnik s svojim namestnikom. Na vsakem takem izvodu državne kandidatne liste mora biti na vrhu natisnjeno:	»Za	volilni	kraj Beograd, Zagreb,
Ljubljana...«. Na izvodih, ki so namenjeni za tiBta volišča, kjer se vrši volitev v več okrajih ali kvartih, mora biti na vrhu natisnjeno: »Za volišča.. .<
Sodišče se mora prepričati, ali so na vseh tiskanih izvodih imena predlaganih oseb označena tako, kakor v izvirnih kandidatnih listah, nakar jih potrdijo s podpisom in pečatom sodišča.
Od vseh tiskanih izvodov se mora razposlati v roku treh dni pristojnim sreskim oz. prvostopnim sodiščem za vsako občino oz. vsako volišče po en izvod, vse proti reverzu o prejemu.
Volivni odbor mora listo na dan pred volitvami prilepiti na volišču na vidnem mestu.
§ 27. Vsakomur je na prosto dano, da prepiše ali pretiska vsako kandidatno listo in vsako kandidaturo, kadar se izroče Javnosti.
§ 28. Kandidatura v srezu ali v mestu kakor tndi kandidatura na državni listi, ki je bila izročena sodišču, se ne more preklicati tudi če ni bila potrjena, niti se ne morejo Izvršiti nobene izpremembe. Ce pa kateri od predlaganih kandidatov umre ali izgubi pravico, da bi bil izvoljen, se more na njegovo mesto predložiti drug kandidat. Za tak predlog mora biti isto Število predlagateljev, kakor je bilo potrebno ca kandidaturo, ki je odpadla. Take spremembe ▼ kandidatnih listah se morejo napraviti samo Se do petega dne pred volitvami. Potrde se na isti način, kakor se potrdi tudi cela kandidatna lista.
§ 29. Ako sodišče potrdi samo eno kandidatno listo, se vrši volitev samo za to listo
VII.	Volilni materija!
g 30. Notranji minister bo odredil vse, kar je treba, da se v državni tiskarni pripravijo in o pravem času razpošljejo vsem občinam v državi v potrebnem številu obrazci za volilne zapisnike.
§ 31. Obrazce za zapisnike in poročila volilnega odbora predpiše notranji mitiister.
§ 82. Oskrbovanje občin s tem materijalom gre v breme proračuna notranjega ministrstva.
VIII.	VoliSča, volilni odbori na voliščih in volitev
§ 83. Volilci smejo glasovati vsak samo enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za potrjene kandidatne državne liste.
Volišča
§ 84. Volišče mora biti v poslopju občinskega sodišča. Ce je to poslopje nepripravno in če se volitev vrši na več krajih, se morajo volitve izvrSiti v šolskih ali drugih poslopjih, ki jih občinsko sodišče za to določi. V nobenem slučaju se volitev ne more vršiti v cerkvi (molilnici). V občinah, ki imajo nad 800 volilcev, se vrSi volitev na več krajih po oddelkih in »icer po tem, kjer volilci stanujejo. Za vsak oddelek je po eno voliSče. Ce pa so stanovanja v kateri občini zelo oddaljena od poslopij, kjer se mora vrSiti glasovanje, tako da bi volilci težko prišli na volišče, lahko državni odbor tudi manjSe občine razdeli na oddelke.
Kraj, kjer se glasuje, in poslopje, v katerem ■o glasuje, mora občinsko sodišče vsaj 10 dni pred volitvami objaviti. Kjer so občine majhne, sme državni odbor, če je to potrebno, določiti za več občin samo eno volišče, toda v tem slučaju ne sme biti več kot 800 volilcev dodeljenih enemu volišču.
Hkrati, ko občinsko sodišče predloži sodišču stalni volilni spisek v odobritev, mora podati pristojni banski upravi poročilo o tem, koliko bi bilo glede na to treba volišč v tej občini. Ta poročila mora banska uprava takoj dostaviti notranjemu ministrstvu, ki bo na njihovi osnovi stavilo državnemu odboru predlog o številu volišč v dotični občini.
Ce bi državni odbor ugotovil večje ali manjše število volišč, kakor pa je bilo v tej občini določeno in pristojnemu sodišču predloženo v odobritev stalnih volilnih imenikov za dotično občino, mora to sodišče v roku 3 dni potem, ko prejme poročilo o tem, preurediti stalne volilne imenike po rešenju državnega odbora in jih predložiti pristojnemu sodišču v potrditev.
§ 85. Vsako poslopje, v katerem se vrši glasovanje, mora, ako ni samo dovolj prostorno, imeti ograjeno dvorišče, ki se da zapreti.
§ 36. Za vsak kraj, kjer se vrši glasovanje, mora biti določen volilni odbor, ki je sestavljen iz enega občinskega odbornika, katerega določi srezki načelnik, dalje iz enega predstavnika za vsako kandidatno listo in iz predsednika volilnega odbora, katerega določi državni odbor.
Ce volilci iz več občin glasujejo na enem kraju (§ 34), pride v volilni odbor ii vsake občine po en občinski odbornik.
Predsednik volilnega odbora ima pravico voliti v občini, kjer na dan volitev opravlja svojo predsedniško dolžnost, če predloži potrdilo, da e vpisan v stalni volilni imenik svoje občine. To potrdilo se priključi zapisniku volilnega odbora.
§ 87. Najdalj 15 dni pred dnem volitev določi državni odbor za vsako volišče predsednika volilnega odbora. Ce bi kdo od tako postavljenih predsednikov imel posebno važne vzroke, da te dolžnosti ne sprejme, mora v treh dneh potem, ko je bil razpored državnega odbora ob-avljen, s posebno vlogo zaprositi državni odbor, za oprostitev in navesti vzroke, zaradi katerih ne more te dolžnosti sprejeti. Ce državni odbor te vzroke upošteva, bo razreSil prosilca dolžnosti in določil na njegovo mesto drugega.
Ce pa državni odbor ugotovi, da vzroki, ki ,ih je navedel prosilec, niso opravičeni, ga obvesti preko prvostopnega upravnega oblastva, da se od njega navedeni vzrok ne more upoštevati.
Po označenem roku se upošteva prošnja za oprostitev samo v izrednem slučaju, ki ga ni bilo mogoče predvideti prej, in le če bi določenega predsednika volilnega odbora kakšen nepremagljiv razlog oviral, da pride. V tem slučaju, ga nadomešča predsednik občine ali njegov namestnik, v občini, kjer se vrši volitev samo na enem kraju. Kjer pa se vrši volitev na več krajih, določi za zastopnika predsednika volilnega odbora sreski načelnik, katerega od kmetov ali občinskih odbornikov dotične občine ter mu izda o tem proti reverzu akt.
Državni odbor izda vsaki osebi, ki jo določi za predsednika volilnega odbora, proti reverzu akt o postavitvi. Ta akt podpiše predsednik ali kateri član državnega odbora, ki ga predsednik določi. Osebam, ki stanujejo v Beogradu, se bodo akti o postavitvi razdelili neposredno, drugim osebam pa po pristojnih upravnih obla-stvih. Te so dolžne reverz o izročitvi akta o postavitvi takoj vrniti državnemu odboru.
§ 88. Prav tako mora sreski načelnik 5 dni pred volitvami določiti enega od odbornikov za člana volilnega odbora in enega od odbornikov, ki prvega nadomešča.'
f 39. Na dan pred volitvami se morajo ob 3 popoldne »brati vsi člani volilnega odbora , ali njihovi namestniki v poslopju, kjer bo glasovanje. Tu prevzamejo proti reverzu od občinskega sodišča stalni volilni imenik, knjigo za vpisovanje volilcev, knjigo za zapisnike, kandidatne liste, občinski pečat in vse drugo, kar Je treba. Vso kandidatne liste se prilepijo na vidno mesto v sobi, v kateri se vrši volitev.
S 40. Kadar volilni odbor vse to uredi in izbere tudi i otrebno število pisarjev ln drugih pomočnikov ter sploh vse, kar mu je za drugi dan, za sprejemanje glasov potrebno, mora napraviti o vsem tem zapisnik, v katerem mora posebej označiti vse prejete kandidatne liste. Zapisnik morpjo podpisati vsi člani volilnega odbora. Nazadnje določi volilni odbor stražo, ki mora neprestano stražiti poslopje, v katerem se bo vršilo glasovanje.
8	41. Na dan volitev se volilni odbor ob 7. uri zjutraj zbere v poslopju za glasovanje in odredi, da se volitve prlčno.
Volitev
S 42. Za vzdrževanje reda med volitvijo Skrbi predsednik volilnega odbora. Predsednik je upravičen zahtevati, če je potrebno, pomoč od občinskega in državnega oblastva, to pa je dolžno odzvati se predsednikovemu pozivu, člani odbora, kateri mislijo, da to ni bilo potrebno, imajo pravico, da dajo svoje mnenje zapisati v zapisnik.
S 43. Med volitvijo morata za volilno mizo sedeti vsaj dva člana volilnega odbora. Od teh dveh mora biti vedno eden predsednik volilnega odbora, ali pa občinski odbornik, ki je član volilnega odbora ali njegov namestnik.
S 44. Ce kateri od predsednikov kandidatnih list odide z volišča ln ne pusti namestnika, se volitev nadaljuje tudi brez njega. V zapisniku pa se to zapiše.
S 45. Nihče ne sme stopiti na volišče pod orožjem, ali z orožjem, ki bi bilo uporabno za boj, izvzemši slučaj, ki ga ima v mislih S 42. tega zakona, kadar predsednik volilnega odbora pokliče zaradi vzdrževanje reda na volišču oboroženo pomoč. Državni ali samoupravni uslužbenci, ki po svoji službi nosijo orožje, ne smejo z njim priti na volišče, da bi tam izvršili svojo volilno pravico.
5 46. V sobo, kjer se glasuje, se puščajo volilci po vrsti eden ali več, nikdar pa ne več, kakor po pet naenkrat.
S 47. Vsak volilec mora, ko pride v volilno sobo, pred volitvijo povedati glasno, tako da ga čujejo vsi člani volilnega odbora, svoje ime, priimek ln poklic, a v mestih, kjer Je več volišč, tudi svoje stanovanje. Predsednik volilnega odbora a- prepriča, ali Je volilec vpisan v volilni Imenik. Ce volllca nihče od volilnega odbora ne pozna, ga vpraša predsednik ali Je res on tista oseba, pod katere Imenom se Je prijavil k volltvi. Nato ga opozori na zakonske posledice, če bi volil na tuje Ime. Ko volilec potrdi, da je on tista oseba, pod katere Imenom se je Javil k volltvi, se sestavi zapisnik, v katerem Je treba podati popis osebe in pa ulico
ln hišno številko njegovega stanovanja. Predsednik ima pravico, da da takega neznanega volllca tudi takoj fotografirati ali daktiloskopl-ratl. Ce tak nepoznan volilec na zahtevo volilnega odbora ne predloži dokaza o svoji istovetnosti, ki bi bil po oceni odbora zadosten za ugotovitev njegove Istovetnosti, ga odbor ne pripusti k volitvl.
Ce se dogodi, da se o kakem volilcu pojavi v odboru sum o njegovi istovetnosti, odloči volilni dbor, z večino glasov, ali naj se ta volilec pripusti k volitvl.
Predsednik volilnega odbora pokaže vsakemu volilen vse kandidatne liste ln ga vpraša, za katero listo glasuje. Ce volilec ni pismen, mora na njegovo zahtevo predsednik, ali kateri od članov voiilnega odbora, prečitati vsa Imena nosilcev kandidatnih list ln sreskih kandidatov za ta srez oziroma za ta kraj na vsaki kandidatni listi. Ce se vse to ne stori, ima vsak član volilnega odbora pravico, da da k temu pripombo ln da da po končani volitvl vpisati v zapisnik svoj protest proti nepravilnemu postopanju odbora.
Volilec glasu*e za listo Javno s tem, da Imenuje ime nje nosilca in sreskega oz. mestnega kandidata. To sc zapiše v poseben spisek, ki se vodi za vsakega sreskega kandidata posebej.
§ 48. Cim je volilec oddal svoj glas, mora takoj zapustiti volišče. Za volišče se smatra zgradba, v kateri se glasuje, in njeno dvorišče (avli ja).
§ 49. Volilni odbor ne more zabraniti glasovanja nikomur, če je vpisan v stalnem volilnem imeniku, če pa ima kdo izmed Članov volilnega odbora kakšno pripombo, tedaj mora volilni odbor ali oni njegov član, ki napravi to pripombo, pripombo zabeležiti v zapisniku. Ce se prijavi kakšen volilec k glasovanju, a je na njegovo ime že kdo drugi glasoval, tedaj postopa predsednik volilnega odbora po odstavku 1. § 47. in se nedvoumno prepriča o njegovem vpisu v stalnem volilnem imeniku, glede takšnega volilca pa odredi, da se njegovo ime, priimek in poklic vpišejo v poseben imenik, ki se vodi kot imenik takšnih oseb; volilcu samemu ne sme dovoliti, da bi glasoval. Ta imenik priloži volilni odbor k volilnim aktom, v volilnem zapisniku pa zabeleži vsak takšen primer in označi Število vseh takšnih oseb. Pri verifikaciji volitev mora skupščina vzeti v poštev vse primere takšnih oseb, če bi ti odločilno vplivali na rezultat volitev.
§ 50. Glasovanje traja ves dan do 6. ure popoldne. Le v primeru neredov se morajo volitve prekiniti za ves čas, dokler se zopet ne vzpostavi red. Povod neredov in čas prekinitve volitev je treba navesti v volilnem zapisniku. Ob 6. uri popoldne se zapre dvorišče ali zgradba. Odtlej se ne sme nihče več pripustiti na dvorišče ali v zgradbo. Glasovati pa smejo nato še oni volilci, ki so ostali na dvorišču ali v zgradbi, ko so jo zaprli. Ce je bilo glasovanje zaradi neredov prekinjeno več ko eno uro, se mora za prav toliko časa podaljšati glasovanje čez 6. uro popoldne.
§ 51. Za časa glasovanja se vodi zapisnik o vsem, kar se zgodi ali kar smatra katerikoli član volinega odbora, da je treba navesti. Vsi člani volilnega odbora se mprajo ob koncu zapisnika podpisati. Ce se zastopnik kakšne kandidatne liste noče podpisati, velja zapisnik tudi brez njegovega podpisa.
Vsak član volilnega odbora sme povedati svoje posebno mišljenje in staviti svoje pribombe.
§ 52. Točenje ali dajanje kakršnihkoli alkoholnih pijač je v vsakem primeru zabranjeno, ln sicer dan pred volitvami, na dan volitev in dan po volitvah. To prepoved mora objaviti pristojno sodišče.
IX.	Zaključek glasovanja in urejevanje volilnih poslov na voliščih
§ 53. Ko se izvrši glasovanje, se po volilnem imeniku prešteje in dožene, koliko volilcev je glasovalo. To število je treba s črkami zapisali ob koncu volilnega zapisnika. In nato se podpišejo vsi člani volilnega odbora.
§ 54. Ko je to izvršeno, se v volilnem zapisniku navede, kdaj se je glasovanje zaključilo, koliko volilcev je glasovalo po stalnem volilnem imeniku, kakor tudi vse ostalo, kar se nanaša na potek volitev. Ko je vse to zabeleženo, se podpišejo vsi člani volilnega odbora, a vsak izmed njih ima pravico izraziti svoje mišljenje in pristaviti svoje pripombe.
§ 55. Po vsem tem se prične preštevanja glasov, ki so bili oddani za posamezne sreski odnosno mestne kandidate. Na vsakem posameznem spisku se navede državna kandidatna lista in sreski, odnosno mestni kandidat, za katerega so glasovali volilci, navedeni v episku. Zabeležiti je treba število volilcev za posamezne sreske, odnosno mestne kandidate, in koliko je bilo oddanih glasov za vsako državno kandidatno listo. To poslednje Število se zapiše z besedami na koncu vsakega spiska, nakar se Se na vsakem spisku podpišejo vsi člani volilnega odbora. Za tem se volilni zapisnik, stalni volilni imenik in spiski, v katerih so navedeni glasovi za vsako kandidatno listo posebej, zložijo v omot in ta se zapečati z občinskim pečatom ter naslovi na pristojno sresko, odnosno prvomestno sodišče za glavni volilni odbor v Beogradu.
Ko je vse to izvršeno, zapusti volilni odbor volilno sobo, pred katero postavi stražo, ki mora neprestano stražiti sobo, v kateri so shranjeni volilni akti. Ključ od sobe shrani predsednik odbora pri sebi.
. Straža, ki se to noč postavi na stražo pred volilno sobo, ne sme pod nobenim pogojem nikogar pustiti vanjo.
§ 56. Dan po izvršenih volitvah se ob 7. url zjutraj setanejo vsi člani volilnega odbora pred vrati volilne sobe, jo odpro in stopijo vanjo. Ko se prepričajo, da je vse v takšnem redu, v kakršnem je bilo, ko so zapustili sobo, naslovijo ves volilni materijal na pristojno sodišče in od njega dobijo reverz.
Ce bi pa našli kaj v neredu, sestavijo poseben zapisnik in ga priložijo k ostalim volilnim aktom, ki jih naslovijo na sresko oz. prvomestno sodišče za glavni volilni odbor. Za tem vzame predsednik odbora omot, ki je pripravljen za glavni volilni odbor, se odpravi na pot in ga izroči pristojnemu sreskemu, odnosno prvo-mestnemu sodišču.
X.	Glavni volilni odbor, zaključno urejevanje volilnih poslov in proglašanje narodnih poslancev
§ 57. Glavni volilni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki kasacijskega sodišča v Beogradu, stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgorici, ali njihovi namestniki, katere oni sami določijo in ki pripadajo istim sodiščem, in po dva zastopnika vsake kandidatne liste. Predsednik 'glavnega volilnega odbora je predsednik državnega sveta ali po rangu najstarejši član volilnega odbora.
Glavni volilni odbor se sestane in takoj prične delovati prvega dne po izvršenih volitvah ob 9. dopoldne. Njegovo poslovanje je veljavno, če so prisotni predsednik in njegov namestnik ter najmanj še trije člani. Vse navzoče je treba navesti v zapisniku.
§ 58. Volilne akte pošlje predsednik glavnega volilnega odbora osebno starešini sreskega, odnosno prvomeBtnega sodišča proti reverzu. Ko sprejme starešina sreskega, odnosno prvo-mestnega sodišča volilne akte za vse sreze, jih pošlje v istih zapečatenih omotih, ki jih ne odpre, po enem sodniku glavnemu volilnemu odboru v Beograd. Določeni sodnik, ki prineso volilne akte glavnemu volilnemu odboru, mu jih izroči v zapečatenih omotih skupno z volilnimi *akti in naknadnimi zapisniki (§ 56.), če ti obstojajo.
O	izročitvi volilnih aktov se sestavi kratek zapisnik, katerega podpišejo predsednik glavnega volilnega odbora ali njegov namestnik in sodnik, ki je volilne akte prinesel.
§ 59. Ce se volitve določenega dne zaradi neredov ali kakršnegakoli drugega vzroka na enem ali več voliščih niso izvršile, odredi glavni volini odbor takoj, da se na vseh teh krajih volitve ponovno vrše naslednjo nedeljo. Predsedniki občinskih sodišč bodo razglasili v dotičnih občinah ponovne volitve še istega dne, ko prejmejo obvestilo glavnega volilnega odbora.
Če se tudi takrat na enem izmed prizadetih volišč volitve ne vršijo, opravi glavni volilni odbor svoj posel, ne da bi jemal v poštev ne-izvršene volitve.
§ 60. Glavni volilni odbor bo pregledal V3e volilne akte, ki jih prejme, ocenil navedena mišljenja in pripombe, ki so zabeležena v zapisnikih.
Pri sklepih glavnega volilnega odbora smejo zastopniki državnih kandidatnih list glasovati le v primerih, ki se nanašajo na njihove državne kandidatne liste.
§ 61. Na osnovi volilnih rezultatov dožene glavni volilni odbor predhodno, katera državna kandidatna lista je dobila največje Število glasov (relativna večina). Pri tem sešteje vse glasove, ki so jih dobili vsi oni kandidati, ki so nastopili v okviru te liste v vsej državi.
Nato proglasi glavni volilni odbor za poslance vse one nosilce državnih kandidatnih list, ki imajo reč ko 50.000 glasov v vsej državi.
Nato se proglasijo za poslance mesta Beograda in njegovega upravnega področja vsi trije kandidatje z one beograjske kandidatne liste, ki je pri volitvah nastopila za najjačjo državno kandidatno listo. Ce je za najjačjo državno kandidatno listo nastopilo več beograjskih kandidatnih list, tedaj se proglasijo za poslance vsi trije kandidatje one beograjske liste, ki so dobili v Beogradu in na njegovem upravnem področju relativno večino glasov.
Državni kandidatni listi, ki je dobila največje število glasov v vsej državi, dodeli glavni volilni odbor dve tretjini vseh narodnih poslancev in sicer od onega števila, ki pride na vso banovine. Odlomke, ki nastanejo pri izračuna-nju teh dveh tretjin, glavni volilni odbor ne vzame v poštev.
Dve tretjini mandatov, ki pripadeta državni kandidatni listi z največjim številom glasov, se razdelita med banovine sorazmerno s številom njihovih prebivalcev in sicer odpade na Dravsko banovino 16, Savsko 39, Vrbasko 14, Primorsko 13, Drinsko 25, Zetsko 13, Dunavsko 35, Moravsko 21, Vardarsko 24 poslanskih mandatov.
Ti mandati v posameznih banovinah se razdelijo po srezih z največjim številom glasov, ki so jih dobili v teh srezih, odnosno banovinskih sedežih kandidati, ki so vezani na državno kandidatno listo, ki ji pripadeta dve tretjini vseh mandatov.
Zatem proglasi glavni volilni odbor za narodne poslance teh srezov kandidate, ki so med ostalimi kandidati teh »rezov — vezanih na večinsko listo — dobili relativno večino.
Za mesta, ki so banovinski sedeži ln v katerih se voli po en poslanec. Je treba postopati, kot pri ostalih administrativnih srezih. V m*-
'irr
stih z dvema mandatoma se bosta proglasila za poslanca ona dva mandata, ki sta po količini glasov, ki so bili oddani za vsako kandidatno listo v tem mestu, vezana na večinsko listo. Ce je več kandidatnih list, ki so vezane z naj-Jačjo državno kandidatno listo, tedaj se proglasita za poslanca oba kandidata one liste, ki je dobila med temi navedenimi listami relativno večino.
Število mandatov, ki preostane od dveh tretjin, kateri sta pripadli najjačjl državni kandidatni listi, razdeli glavni volilni odbor na ta način:
Ce se dožene, da je državna kandidatna lista dobila manj glasov, kakor jih potrebuje državna kandidatna lista, ki je dobila v vsej državi večino, tedaj se razdelijo ti glasovi na vse državne kandidatne liste, tudi na listo, ki je dobila največje število glasov v državi. Število mandatov se razdeli tedaj po banovinah v sorazmerju z njihovim prebivalstvom ln sicer dobi dravska 8, savska 19, vrbaska 7, drinska
12,	zetska 7, dunavska 16, moravska 11 in var-darska 13 mandatov.
To število mandatov, ki še pripade vsaki banovini, se razdeli med vse državne kandidatne liste v sorazmerju z njihovimi glasovi, ki so jih dobili v posameznih srezih kandidatje, vezani s temi kandidatnimi listami; to pa na ta način:
število glasov, ki jih je vsaka posamezna kandidatna lista dobila skupno v vsej državi, se
v	poedlnih banovinah deli z 1, 2, •> itd. ln končno s številom, ki odgovarja številu teh mandatov v banovini. Od dobljenega števila se dodelijo mandati vsaki listi. Razmerje števila mandatov, ki prlp de vsaki posamezni državni kandidatni listi v poedinih banovinp’ srezih ali mestih, odloča o proglasitvi za poslanca onega kandidata, ki pripada prizadeti državni kandidatni listi.
Glavni volilni odbor prosrlasl za narodne poslance kandidate teh srezov odnosno mest, ki pripadajo oni kandidatni listi, ki Je dobila v srezu odnosno mestu največje število glasov.
Ce vsota glasov iz vseh ostalih kandidatnih državnih list znaša več, kakor število glasov kandidatne državne liste, ki je dobila relativno večino, ali je število enako, tedaj se kandidatna državna lista z največjim številom glasov pri razdelitvi tega ostanka mandatov ne jemlje v poštev. Razdelitev mandatov in dodeljevanje mandatov posameznim Breškim kandidatom, se vrši, kakor pod 1., samo da pri razdelitvi ni udeležena najmočnejša kandidatna državna lista.
3.	Če katera od kandidatnih državnih list po vsej državi ni dobila niti toliko število glasov, kakor je potrebno predlagateljev, potem se ne upošteva pri razdeljevanju mandatov pod 1. in 2. Sploh se število njenih glasov ne upošteva pri preračunavanju in razdeljevanju mandatov pod 1. in 2.
Ako bi se dogodilo, da bi imeli dve najmočnejši kandidatni listi enako število glasov, potem se volitve drugo prihodnjo nedeljo ponove, prej pa je moral glavni volilni odbor ugotoviti rezultat prvih volitev.
§ 62. Ko glavni volilni odbor konča svoj posel, mora takoj objaviti rezultat in izdati izvoljenim poslancem pooblastila, katera so dolžni podpisati predsednik in vsi člani glavnega volilnega odbora. Pooblastila se izvoljenim poslancem takoj izroče. Ce izvoljeni poslanec ne biva v mestu in mu glavni volilni odbor ne more takoj osebno izročiti poslanskega pooblastila, potem pošlje poslansko pooblastilo v zapečatenem ovitku, na katerem zapiše: »Glavni
volilni odbor. Poslansko pooblastilo za NN <
pristojnemu upravnemu oblastvu proti reverzu in z naročilom, da ga oblaslvo najkasneje v 10 dneh izroči naslovniku. Formularje za pooblastilo predpiše notranji minister. Pečat za pooblastilo je pečat Državnega Sveta.
§ 63. O vsem svojem delu vodi glavni volilni odbor zapisnik, iz katerega se mora razvideti vse, kar se je po vrsti pojavilo in rešilo in vse,
o	čemur je bilo naprej odrejeno, da se prouči in reši. Posebno mora biti v zapisniku podrobno navedeno, koliko je v vsem bilo predloženih kandidatnih državnih list, katere osebe in na katerih listah, kateri sreski oz. mestni kandidati so bili na te liste vezani, koliko glasov je vsaka lista dobila, katere osebe in s katerih list so bile proglašene za poslance in dobile pooblastila. Zapisnik morajo podpisati vsi člani glavnega volilnega odbora, toda vsak ima pravico, da poda svoje posebno mnenje in svoje pripombe.
§ 64. Tako pripravljeni in podpisani zapisnik se pošlje prihodnji dan z vseini prilogami in z vsemi volilnimi spisi, kar jih je glavni volilni odbor prejel z raznih volišč Narodni skupščini.
Hkrati mora poslati glavni volilni odbor »Službenim Novinam« kraljevine Jugoslavije in banovinskim službenim glasilom kratko poročilo o izidu volitev. V tem poročilu se mora navesti:
1. koliko je bilo vsega volilcev po stalnih volilnih imenikih:
2. koliko je bilo v vsem volilcev pri volitvah;
3. koliko glasov je dobila vsaka lista; in
4.	katere osebe so izvoljene in proglašene za narodne poslance.
Na osnovi poročila glavnega volilnega odbijte, ki se natisne v »Službenih Novinab«, napra-
vi	državni odbor spisek vseh izvoljenih poslancev in ga pošlje Narodni skupščini, skupaj t vsemi volilnimi spisi.
§ 65. Vse pritožbe proti volitvam se pošljejo Narodni skupščini, bodisi neposredno, bodisi po notranjem ministrstvu. Pritožbe vloži lahko vsak volilec, pa tudi notranji minister.
§ 66. Ako po kakršnemkoli slučaju ostane poslansko mesto nosilca kandidatne državne liste prazno, ostane to poslansko mesto za vso periodo nepopolnjeno. Če se po kakršnem koli slučaju izprazni mesto sreskega poslanca, se vpokliče njegov namestnik. Če se izprazni mesto namestnika, potem pride na njegovo mesto tisti sreski kandidat iz istega sreza, ki je imel izmed kandidatov vezanih na istega nosilca kandidatne državne liste, največje število glasov za sreskim poslancem, ki Je mandat izgubil. Če ni bilo več sreskih kandidatov, ki bi bili vezani na istega nosilca državne kandidatne liste, potem pripade mandat srezu iste banovine, kjer je vsota glasov vseh sreskih kandidatov, vezanih na istega nosilca, največja za srezom, v katerem se je poslansko mesto izprazni-
lo.	Mandat dobi oni kandidat tega sreza, vezanega na istega nosilca, ki ima največje število glsov. Prav tako se postopa, če se kasneje izprazni poslansko mesto. To dopolnitev izvrši sama Narodna skupščina v roku 5 dni potem, ko se je mesto izpraznilo in odredi, da se o tem obvesti tisti, ki se mora obvestiti.
§ 67. Narodni poslanci so dolžni, da s svojim pooblastilom na dan pred sklicanjem skupščine pridejo v mesto, kamor je s kraljevim ukazom sklicana Narodna skupščina, da tem na dan sklicanja izroče svoja pooblastila.
§ 68. Narodni poslanci, ki ne stanujejo v mestu, kjer se vrše seje Narodne skupščine, dobivajo iz državne blagajne povrnjene potne stroške za dohod in povratek in sicer v vsoti, ki jo odredi Narodna skupščina. Vsi narodni poslanci, dobivajo ves čas svojega delovanja v Narodni skupščini dnevnice, ki Jih odredi Narodna skupščina.
§ 69. Člani državnega odbora, člani glavnega volilnega odbora, člani odborov na vseh voliščih, dobivajo iz državne blagajne dnevnice in povračilo potnih stroškov, kakor jih določi notranji minister. Toda predsedniki in člani občinskih odborov ne dobivajo dnevnice, kadar so člani volilnega odbora v svoji občini. Ti predstavniki list in njihovi namestniki, dobivajo, kadar nosijo s predsednikom volilnega odbora glavnemu volilnemu odboru volilne spise, povrnjene potne stroške. Vse osebe, ki dobivajo plačo iz drž. blagajne, kadar so člani volilnih odborov v svoji občini, kakor tudi predstavniki kandidatnih list, ne dobe nobene dnevnice iz državne blagajne.
Kadar predsednik občine ali njegov zastopnik, v slučaju § 37 tega zakona fungira kot predsednik volilnega odbora, dobiva po 1. odstavku tega paragrafa dnevnice in povračilo potnih stroškov iz državne blagajne za nošenje volilnih aktov glavnemu volilnemu odboru.
§ 70. Ko Narodna skupščina pregleda poslanska pooblastila in reši vse pritožbe in vprašanja, ki so se pojavila, vrne ministrstvu za notranje zadeve vse stalne volilne imenike, da jih odpošlje občinam, katerim pripadajo, druge volilne akte pa shrani.
XI.	Kazenska določila in kazenski postopek
§ 71. Vsak organ občinskega oblastva, ki opusti ali odreče, da bi izvršil o pravem času dolžnost, ki mu je s tem zakonom naložena, ali ki komu prepreči, aa uporabi pravico, ki mu jo daje ta zakon, se kaznuje z zaporom 30 dni do 6 mesecev in denarno globo od 300 do 8000 Din. Izvzemajo se slučaji, za katere na-dalnji paragrafi tega zakona ali kazenski zakon predpisuje težjo obsodbo.
Če sodni uradnik, ali drug državni uradnik opusti ali neče izvršiti tega, kar mu je naloženo po tem zakonu, se kaznuje z zaporom do
2	let.
§ 72. Kdor z nasiljem ali s pretnjo prepreči enemu ali več državljanom, da uporabi svojo volilno pravico, se kaznuje z zaporom od 1 meseca do 2 let.
§ 73. Kdor volilcu da ali obljubi darilo, ali mu ponudi ali obljubi mesto v javni ali privatni službi, da bi ga s tem zapeljal, da podpiše ali da'ne podpiše kandidatno listo, ali da že dani podpis prekliče, ali da za določeno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do 1 leta in denarno od 30 do 500 Din.
Prav tako se kaznuje tudi volilec, ki sprejme za to dejanje darilo ali obljubo darila.
§ 74. Kot storilci dejanj, ki so našteta v §§ 72. in 73. se kaznujejo tudi tisti, ki so dali sredstva, ali pomagali, da se stori katero od teh del.
§ 75. Volilci, ki bi več kot enkrat volili, se kaznujejo denarno s 50 do 500 Din in z zaporom od 1 do 6 mesecev.
§ 76. Kdor bi namesto drugega in pod njegovim imenom glasoval ali se prijavil, da glasuje, se kaznuje z zaporom od 8 mesecev do
1	leta.
§ 77. Poleg kazni, ki so odrejene v § 73., se krivec obsodi tudi na izgubo volilne pravice najmanj za eno leto, a največ za 6 let.
Kadarkoli se lcdo obsodi na izgubo volilne pravice, kakor tudi v slučaju zapora, se mu čas, za katerega je krivec obsojen, računa od dne, ko je odsedel kazen, ali bil oproščen od obsodbe na zapor.
§ 78. Volilec, ki se pri glasovanju nedostojno vede, ali ki potem, ko je glasoval, na za-
htevo predsednika volilnega odbora noče oditi
1 volišča, se kaznnje z zaporom od 1 do 6 mesecev in v denarju od 300 do 2.000 Din. Takega volilca mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča na zahtevo kateregakoli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatnih list, ali pa pravega volilca. To se mora v volilnem zapisniku zapisati.
Tako se kaznuje tudi tisti, ki pride na volišče in ni vpisan v stalni volilni imenik, pa se na opomin pristojne osebe ne odstrani.
§ 79. Kdor razžali volilni odbor ali katerega njegovih članov, se kaznuje z zaporom od 30 dni do 6 mesecev.
§ 80. Kdor dejansko napade volilni odbor ali kateregakoli njegovih članov, se kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 2 let, če ni ta delikt tak, da bi se po kazenskem zakonu strožje kaznoval.
§ 81. Kdor pride na volišče oborožen z orožjem, ki je uporabno za boj, se kaznuje z zaporom od 1 meseca do 1 leta. Predsednik volilnega odbora je dolžan vsako tako osebo takoj odstraniti z volišča. To velja tudi za vse tiste državne ali samoupravne uslužbence, ki po svojih službenih dolžnostih nosijo orožje, če pridejo na volišče z orožjem, razen slučaja, kadar so po § 42. poklicani, da vzdržujejo red, ali da po § 55. drže stražo.
S 82. Kdor na volišču radi agitacije raznaša lažnive vesti ali širi slike, plakate, ali druga sredstva za agitacijo, se kaznuje z zaporom od
2 do 6 mesecev.
Prav tako se kaznuje tudi tisti, ki s kričanjem, ali s pretnjami moti volilni odbor ali posamezne volilce pri njihovem delu. Vsako tako osebo mora predsednik volilnega odbora odstraniti z volišča, in sicer po svoji službeni dolžnosti, ali na zahtevo članov volilnega odbora, alt volilcev, kadar se prepriča, da se je dotična oseba pregrešila proti predpisom tega paragrafa. To je treba zapisati tudi v volilni zapisnik.
t 83. Ce pregreške, označene v t 81 in 82, zagreši več oseb skupaj, potem se vsaka oseba kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 2 let.
9 84. Kdor namenoma poškoduje, uniči, ali odnese kakršnokoli listino za volitve ali kakršenkoli predmet, ki služi volitvam, ali ki spremeni število glasov, ki so bili oddani za posamezne kandidatne liste, se kaznuje z zaporom od 1 do 5 let in z izgubo častnih pravic. Tu se kaznuje tudi poskus.
Na isti način se kaznuje tudi straža, ki Je po § 55 določena, da čuva volilno poslopje in ki dopusti, da kdo v poslopju zagreši katero od prej navedenih del.
8 85. Ce člani volilnega odbora, razen predstavnikov kandidatnih list 'n njihovih namestnikov, ali r' 'očenl pisarji ali pomočniki, katerim je jilo sporočeno, da so izbrani za ta posel, ne pridejo ob določenem času na svojo službo in ne morejo opravičiti svojega izostanka, ali če p edši na mesto t — opravičenega razloga nočrjo vršiti ali nočejo podpisati zapisnika o volilnem postopanju ali pooblastil za izvoljene poslance, se kaznujejo z zaporom od
3 mesecev do 1 leta in denarno od 1000 do 3000 dinarjev.
Prav tako se kaznujejo tudi oni, ki jih Je državni odbor določil za predsednike na voliščih, če o pravem času ne pridejo na določen kraj in niso bili od državnega odbora razrešeni, niti se ne morejo izgovoriti z neodoljiviml vzroki, ki so jim preprečili, oriti na določen kraj.
5 86. člani volilnega odbora se kaznujejo z zaporom od i do 6 ir 3ecev v teh-le slučajih:
1. Ako vedoma dopuste, da voli kdo, ki ga ni v volilnem imeniku in ki tudi ne predloži sodne odločbe, da bi bil moral biti vpisan - volilni im nik a" če dopuste, da voli kdo, ki je že volil.
2. Ce brez opravičenega razloga skrajšajo ali podaljšajo čas za sprejemanje glasov;
3. ako spremene kraj volišča, ki je bilo na pristojni nači” določeno in ^javljeno.
Kazenska določila
9 87. Kdor namerno nepravilno vodi seznam volilcev ali volilne zapisnike ali bi v njih delal popravke ali vrinke potem, ko so že podpisani — izvzemši primer iz 5 28. — se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 2 let.
5 38. Kdor bi brez poziva predsednika volilnega odbora odredil ali brez naloga privedel na volišče oboroženo silo, se kaznuje z zaporom od enega do 5 let in denarno od 500 do 2000 Din.
9 89. Kdor proti predpisom 9 52. toči ali na na kakršenkoli način daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od & dni do 6 mesecev in denarno od 100 do 1000 Din.
9 90. Dejanja, ki so tukaj navedena, pa bi se po kazenskem zakoniku kaznovala 8 strožjo kaznijo in dejanja, ki niso tukaj navedena, so pa navedena v kazenskem zakoniku, se kaznujejo po kaze-.skem zakoniku.
9	91. Dejanja, ki se po tem zakonu ne kaznujejo s kaznijo, višjo od 6 mesecev zapora ali z denarno kaznijo večjo od 1000 Din, zastarajo v 6 mesecih, vsa ostala dejanja, kazniva do tem zakonu, pa starajo v enem let", ako v tem času ni vložena ovadba pri državnem tožil-
stvu. Od dneva, ko se vloži ovadba, M vsa de*
janja, ako niso medtem zastarela, kazniva po tem zakonu, kr.znujejo po predpisih kazenskega zr VoUka.
I	92. Vsa ka~'*va dejan' ki so navedena v tem zakonu, oa ’' se —>~-"la od dr«va volitev, preiskujejo ln sodijo v prvi stopnji okrožna sodišča na tožbo državnega tožilstva. Zasebne osebe smejo vložiti pri državnem tožilstvu prijavo.
V— kazn’ dejanja, ki so navedena v tem zakonu, se smatrajo za prestopke ln sodišča jih preiskujejo in sodijo kot nujne zadeve.
Za pristojnost sodišč v posameznih primerih, veljajo splošna zakonska določila.
t 93. Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v tem zakonu in ki bi se pripetila šest dni pred volitvami ftli na dan volitev, mora volilni odbor opisati v svojem zapisniku t označbo imen krivcev.
i	94. Osebe, ki zagreše dejanja, kazniva po tem zakonu, sodijo redna civilna sodišča.
f 95. V vseh primerih veljajo določila zakona
o	taksah.
XII.	Prehodna in zaključna določila
t 96. Pri prvih volitvah, ki sc bedo vršile po tem zakonu, vrši dolžnost predsednika, predsednik državnega sveta ali njegov po činu naj-starejši član.
( 97. Minister pravde se pooblašU, da daje avtentična tolmačenja volilnega zakona, v kolikor bi &». pojavile nejasnosti, minister za notranje posle pa, da izda vsa potrebna navodila za izvrševanje tega zakona.
9	98. Ta zakon stopi v veljavo in dobiva obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«.
Niška Banja, dne 10. septembra 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle častni -djutant NJ. V'- '--alja armijski general P. R. “Ivkovič s. r.
' - zakon ^javljen v »Službenih novinah« z dne 12. —itembra 1931.)
Videl
ir pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde:
0-	*- S. Kojič s. r.
Jesenice
»Jugoslovana« dobite na Jesenicah v postajni trafiki g. Nikolavčiča Antona, v trafiki gdč. Mici Mesarjeve in na Savi v trafiki gdč. Ane Klinarjeve.
»Jugoslovana« dobite na Jesenicah v trafiki gdč. Mici Mesarjeve, v postajni trafiki g. Nikolavčiča Antona in na Savi v trafiki gdč. Ane Klinarjeve.
Nov šolski zobozdravnik. Jesenice dobe v prihodnjih dneh šestega zobozdravnika v osebi g. dr. med. univ. Keržana Bartola, ki bo ordini-ral v »Peklarjevi hiši«.
Znišane cene mesu. Jeseniški mesar g. Ambrožič Jože je naznanil z lepaki, da bo pričel prodajati goveje meso po 10 in 12 Din, kar je za Jesenice kot industrijsko mesto vsekakor zelo ugodno.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle častni adjutant NJ. Vel. kralja prmijsu general T. R. Živkovie r.
Ljutomer
Priključitev Strigove. Odkar je zgrajena železnica Ormož—Murska Sobota, Je za zapadni predel Mec’ 'urja najbližja železniška postaja Ljutomer. To se pozna osobito pri Izvozu svinj, telet, goveda, sadja, krompirja in vina; vse te produkte spravljajo kmetje in trgovci iz označenega predela na naš kolodvor. Tudi drugače so trgovski stiki našega mesta in Medmurja Jako živahni. Iz obmejnih krajev hodijo otroci celo v tukajšnje šole. Vsa ta dejstva so odločilni krogi upoštevali, ko so obširno občino Strigo i pridelili Dravski banovini, oziroma ljutomerskemu srezu. Oba kraja bosta imela od tega samo korist.
Izprememba posesti. Vilo g. Alojza Cerčka na Medjiir. irski cesti je kupil g. Franc Zitek.
Nova trgovina. V hiši g. Škofa na Starem trgu, vjer j-; avtoprometna družba imela garažo, Je otvoril g. Ivan Poljanec trgovino s čevlji.
Marenberg
Predrzno izzivanje. So ljudje, ki še vedno mislijo, da živimo v onih časih, ko se je lahko delalo kar se je hotelo in tudi izzivalo Slovence po mili volji. Takim bo treba enkrat pošteno stopiti na prste, da se to ne bo več ponavljalo.
—	Te dni se je kopala znana narodna rodbina inž. P. iz Vuhreda v svojem kopališču. Tam se kopljejo tudi drugi ljudje. Neki mladenič jih je neprestano izzival s precej izbranimi izrazi. Ko ga je omenjena gospa pozvala k redu in dostojnosti, ji je izzivalno odgovoril: »Man sieht, dasa sie eine Slowenin sind!« — Vse kar je prav, toda mimo takih stvari ne moremo in ne sinemo molče preiti, da bi celo tujci druge narodnosti zasmehovali naše ljudi zato, ker so Slovenci. Vsem tem povemo, da so oni časi že davno minuli, ki so nas lahko izzivali. Saj komur ni vseč pri nas, lahko gre na ono stran, saj je meja čisto blizu. — Ravno mi Slovenci ob meji spoštujemo vsakogar, pa bodi te ali one narodnosti, toda Izzivanj ne trpimo! Zavedamo se, da smo na svoji zemlji sami noji gospodarji.
K današnji skupščini CMD v Laškem
Ur. Kušej, novi predsednik CMD.
Kakor smo že poročali, je bil na žalni seji CMD za pokojnim predsednikom notarjem Hudovernikom izvoljen za predsednika CMD vse-učiliSki profesor dr. Radoslav Kušej, ki bo predsedoval jutrišnji redni skupščini CMD v Laškem.
Dr. Kušej, redni profesor cerkvenega prava na juridični fakulteti ljubljanske univerze, je bil rojen 21. julija 1875 v.Libučali, župnija Pliberk, politični okraj Velikovec (Volkermarkt) na Koroškem kot edini sin posestnika* Aleša Kušeja, p. d. Hrasta, in njegove žene Urše, rojene Kralj. Osnovno šolo je pohajal v Pliberku, kjer niso trpeli slovenskega pouka, tako da se je moral sam naučiti slovenskega čitanja in pisanja. Radi izvrstnih uspehov na osnovni šoli ga je vpisal oče jeseni 1. 1888 v gimnazijo o. o. benediktincev v Št. Pavlu v Labodski dolini, kjer je bil v naslednjih letih kot prvi v razredu odlikovan s posebnimi premijami. Od 1. 1890—1896 je pohajal gimnazijo v Celovcu in položil 6. julija na istem zavodu maturo z odliko.
Od 1. 1896 do 1900 je študiral pravne in dr-žavoslovne vede na pravni fakulteti na Dunaju (Wien) in bil 17. junijh 1901 promoviran za doktorja prava.
Dne 31. julija 1900 je vstopil kot sodni kandi-kandidat pri deželnem sodišču v Celovcu v prakso in bil koncem septembra iztega leta imenovan za avskultanta, meseca 1905 pa za sodnika v Črnomelj, toda službe ondi ni nastopil, ker je bil pozvan julija 1905 v tajništvo višjega deželnega sodišča v Gradcu. Še isto leto mu je podelil naučni minister potovalno štipendijo za Nemčijo v svrho izpopolnitve študij na polju cerkvenega prava. Podal se je na univerzo v Bonu in ondi vstopil v vrsto številnih učencev profesorja Ulrika Stutza, sedaj v Berlinu, na čigar pobudo je po daljših študijah v domačih in dunajskih arhivih dovršil delo: »Joseph II. u. die aussere Kirchenverfassung Innerosterreichsc, ki je izšlo 1. 1908 v Stuttgartu v zbirki:	»Kirchenrechliche	Abhandlun-
gen, herausgegeben von Ulricli Stutz, Heft 48_49.< Zemljevid, dodan tej knjigi, ki kaže predjožefinske dieceze v Notranji Avstriji v različnih barvah, je bil tiskan s pomočjo posebne podpore naučnega ministrstva. Delo je našlo najlepšo oceno in priznanje doma in v inozemstvu.
Po izteku studijskega dopusta je bil dr. Kušej 1. 1906. nekaj mesecev dodeljen okrožnemu sodišču v Celju, jeseni istega leta pa se je preselil v Gradec, kjer je služboval v različnih oddelkih ondotnih sodišč z najboljšim uspehom do prevrata 1. 1918. Nemškim kolegom ni bilo prav, da mu je podelil justični minister 1. 1911 mesto stalnega sodnika, 1. 1912 pa mesto okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Gradcu, ker je bilo s tem po Slovencu v štajerski pre-stolici posestno stanje nemških sodnikov za eno mesto prikrajšano. Slovenci so bili dotlej v malem številu zastopani samo pri višjem deželnem sodišču, ne pa pri deželnih in okrajnih sodiščih v Gradcu. Justična uprava je pač vedela, da je narodno zaveden in sposoben slovenski sodnik v strogo nemškem Gradcu politično neopasen, kar ne bi bil v svoji koroški domovini ali na Spodnjem Štajerskem.
V	svetovni vojni je bil radi nepogrešljivostt v sodni službi službovanja v vojski oproščen. L. 1917 je podpisal poleg žene in tašče znano majsko deklaracijo tudi on. Majnika 1918 se je prijavil narodnemu svetu v Ljubljani, da ga vpoklice v službovanje v domovino, čim bodo prilike za to dozorele.
Z odlokom z dne 16. novembra 1918 ga Je poverjenik za pravosodstvo Narodne vlade v Ljubljani g. dr. Ravnihar imenoval za začasnega vodjo okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, kjer je bilo ljudstvo samo ondotnega nemškega sodnika pregnalo, a dne 28. novembra je bil postavljen za začasnega vodjo okrajnega sodišča v Pliberku, in to na željo ožjih rojakov, ki so hoteli imeti domačina kot sodnega predstojnika. Istočasno ga je Narodna vlada v Ljubljani imenovala za deželnosodnega svetnika.
Na potu iz Ljubljane v svoj službeni kra Pliberk je po nalogu g. poverjenika za pravo, sodje izročil mariborskim rodoljubom potrebne odloke za prevzem mariborskega okrožnega sodišča po slovenskih uradnikih ravno 24 ur po ' izvršeni razorožitvi mesta po generalu Mal stru.
Dne 27. novembra 1918 je ob asistenci junaka Malgaja, ki je nekoliko dni poprej dospel z malo četo v Pliberk, prevzel vodstvo oudot-nega sodišča in ostal na tem mestu do 4. maja 1919., ko se je moralo naše uradništvo z vojaštvom vred umakniti pred koroškim Land-wehrom.
Ko so koncem meseca maja 1919. naše čete zavzele Celovec, je dobil Kušej nalog, da prežame mesto obolelega višjega sodnega svetnika Siterja vodstvo ondotnega deželnega sodišča, do česar pa ni prišlo, ker so se morale naše čete na pritisk pri Beljaku stoječih Italijanov umakniti iz mesta.
Po povratku iz Celovca je bil Kušej dodeljen okrožnemu sodišču v Celju, meseca septembra
1919. pa ga je minister za pravosodje imenoval za deželnosodnega svetnika v Ljubljani, v katerem svojstvu je služboval do 20. februarja
1920.
Med tem ga je bil z najvišjim odlokom z dne
27.	januarja 1920. postavil kralj Peter I. za izrednega profesorja za cerkveno pravo na juridični fakulteti ljubljanske univerze. Z ukazom z dne 27. avgusta istega leta je bil imenovan za rednega profesorja in deluje v tem svojstvu še danes.
V	akademskem poklicu mu je bila glavna naloga, spisati v domačem jeziku sistem cerkvenega prava, ki bi služil teologom in juristom kot učbenik, praksi pa kot priročnik v aktualnih cerkvenopravnih in cerkvenopolitičnih vprašanjih. Njegovo »Cerkveno pravo« je izšlo 1. 1923. v prvi in 1. 1927. v drugi, popolnoma predelani in znatno pomnoženi izdaji. Knjiga je bila vrlo pohvalno ocenjena tudi v nemških in rimskih strokovnih revijah, poznajo jo dobro tudi Cehi in Poljaki. Poleg tega glavnega dela je spisal Kušej vrsto znanstvenih razprav, ki imajo več ali manj ozke zveze s problemi, ki so se v poprevratni dobi pojavljali v praksi. *
Ena največjih zmot, ki je po osvoboje-nju in zjedinjenju osvojila naše ljudi, je bila misel, da nam odslej ni več treba na-rodno-obrambnih društev, ki bi delovala ' goslovansl jm .zem.ju. Ta zmota je napravila mnogo škode, ker se vsled nje niso naši ljudje več tako zanimali za naša obrambna društva, zlasti pa ne za našo ve-lezaslužno Ciril-Metodovo družbo. Naravna posledica tega je bila, da Ciril-Metodova družba vsled tega ni mogla tako razviti svojega plodonosnega delovanja, kakor bi ga hotela in mogla, a tudi morala.
Kajti nobenega smisla nima, da bi si zakrivali resnico. Našr n-erna meja ima p< 1-no šibkih mest, ki jib mora v prvi vrsti utrditi privatna inicijativa. Državna pomoč
i-.ore priti šele v drugi vrsti, ko je privatna inicijativa že pripravila tla. Ne more država sama vzgajati v državljanih narodni duh, temveč to je dolžnost družbe, ki je zopet pod uplivom narodnih društev v
ogroženih krajih predvsem pod uplivom narodno-obrambnih društev. Ta morajo z intenzivnim delom vedno znova in znova opominjati ljudi na njih narodno dolžnost, zlasti pa skrbeti, da bo mlada generacija že čisto prevzeta od pravega in samozavestnega nacijonalnega duha. In v tem pogledu naša CMD tudi že deluje in na ljudskih šolah je ona tisti dobri striček, ki skrbi, da imajo tudi najrevnejši otroci svoje šolske potrebščine. A tudi sicer jim pomaga Ciril Metodova družba. Tako spoznava mladina že v šolski dobi, da je nacijonalna ideja tudi socijalna ideja in da nacijonalna skupnost ni le prazna beseda.
Seveda pa ima Ciril Metodova družba še mnogo večje naloge, ki pa jih more izvrševati v zadovoljivi meri le, če uživa dovolj podpore javnosti. Tako je res že skrajni čas, da bi se pričelo delati tudi na to, da bodo vsa posestva ob severni meji v rokah zanesljivih nacijonalnih ljudi. Zlasti pa ne bi smeli biti nayi ljudje na severni meji odvisni od tujega kapitala.
Tuji kapital pa je tudi sicer poglavje za sebe. Mi vedno pozdravljamo tuji kapital, ki pomaga v naših krajih dvigati naravne zaklade, in vedno smo tudi pripravljeni, da mu priznamo pravico na dober zaslužek. Ne moremo pa dopustiti, da bi ta tuj kapital izkoriščal avojo moč v ponem-čevalne svrhe. Vsi pa vemo, da se danes to dogaja in v marsikaterem kraju Sp. Štajerske se je moglo prijaviti dovoljno število otrok za otvoritev nemškega razreda le vsled upliva tujega kapitala. Vemo pa tudi to, da je ta tuji kapital tem bolj agresiven, čim manj odpora je z naše strani. In če smo odkritosrčni, potem moramo priznati, da je tega odpora zelo malo, kolikor ga je, pa je še ta neorganiziran. Vsled tega postaja ponekod ponemčevanje že resna nevarnost, ki je tem večja, ker se je v nekaterih slojih že udomačilo nacijonal-no mrtvilo.
Proti ponemčevalnim poizkusom tujega kapitala je Ciril Metodova družba naravnost poklicana kot organizatorica našega odpora. Boj za otroka se mora vsaj na jugoslovanskem ozemlju docela končati z našo zmago na vsej črti.
Ciril Metodova družba, ki je naša tako preizkušena narodno-obrambna organizacija, bo gotovo na svoji današnji letni skupščini poskrbela, da bo imelo njeno delo čim večji uspeh. Nujno pa je, da se vsa naša javnost zaveda svoje dolžnosti do Ciril Metodove družbe in da ji z vsemi sredstvi priskoči na pomoč,
Sreča v šoli
(Erust Lothar: GlUck des Lehrens. Z dovoljenjem avtorja poslovenil dr. F. Jesenko.)
Da je nekdo odgovoril na vprašanje, kaj je najlepšega na svetu, biti učitelj, in da je bil tisti, ki je to rekel, sam učitelj, nam že s tem postane ta mož simpatičen kot učitelj — in kot človek. Sedaj ga ni več. Samo v svojih zapiskih: Meine Schiller še stoji pred nami, ljubezniv in dober, kakor je bil. On ne vzdihuje, ne lamentira in ne pomiluje samega sebe, kakor profesorji tako radi delajo. Cist zrak je bil namreč v teh šolskih sobah, kjer je ta učitelj učil in bil srečen, ker je učil, kajti profesor Leon Keller je bil zares učitelj in dobrosrčen učitelj v tistih časih, ko dobrota in blagovolj-nost še niso smele ▼ šolo. »Oh, gospod kolega, čemu ta obzirnost, natančnost in rahločutnost s temi paglavci; to je vendar prismodarija.« Leon Keller je bil tako prismojen. Koncem preteklega stoletja je bil namreč velik greh, če je bil profesor v šoli dober z otroci, in se je reklo: ta profesor ni dosti resen. O moj Bog, tisti časi in takratna gimnazija! Tisti profesorski katalogi in tisti tenki svinčniki z belo bunčico na koncu. In vse tisto trpljenje — jaz sem ga prenašal. Dokler bom živel, bom v dno duše sovražil profesorja Umrata. Pa ta ni sam. Ce me danes živci zapuščajo, da si včasih komaj pomagam, ni kriv nobeden drug kakor moji šoski tirani. Mene so trpinčili in vas.
Ali se spominjaš? O, spominjam se, spominjam. Se sedaj mi gre mraz po hrbtu, če se spomnim na tistega človeka, ki Je imel mineralogijo v peti. Več kakor sto kristalnih modelov je prinesel na deski v razred: smo že vedeli, spraševal bo. Iz levega žepa frakaste sukpje je potegnil notez; tako ga vidim, kako odvija gumast trak in ga spusti, da poči na platnicah. Potem spravi ven počasi in nežno še svinčnik z bunčico, naredi šobe, zgubanči čelo, obrača liste in — pokliče mene. »Prihajajte sem,« je imel navado reči. Pa tako milo in hinavsko je spregovoril, da je človeku, ki je vedel, kaj ga sedaj čaka, kar zastala kri. Čakalo ga je namreč tam več kakor sto lesenih in papirnatih kristalov — pinakelni smo jim rekli — in te je bilo treba kristalografsko določiti. Na prvi pogled si moral reči tej spopani papirnati stvari, da je rombendodekaeder ali pa ikositetrae-der monoklinskega ali ne vem še kakšnega sistema, ki je zraven na posebno umeten način zvezan še z drugim sistemom. In ko sem bodel
z očmi na papirnato stvar, ki sem jo čutil kakor da bi držal cent v roki, sem jo v strahu nehote malo obračal. »Ne obračati,« je zatulil eksaminator in bobnal s svinčnikom po katedru. Vse se mi je vrtelo v glavi. No, nazadnje pa slišim: »marš noter«. Svinčnik je zapisal 5...
............. konferenca, premestni izpit, cvek
v izpričevalu, izgubljeno leto ............... P«	to
ni bil sam, ta izprašujoči kavalerist.
Kje le je tisti debeluhar, ki me je prvič, ko je bil pri nas, vzel na piko, in mi je po uri rekel, da nisem tako oblečen kakor se spodobi, in da naj povem doma, da me ne smejo pošiljati v šolo v kratkih nogavicah, v šolo da se hodi v nogavicah, ki so čez kolena. To je bil tisti, ki nas je pri latinskih plezalnih turah: on bi bil bil premagan bil, če bi ne bil, bil bil... kratko ustavil: »ne znate!«. To je bil tisti, ki je potuhnjeno kakor ris prežal s katedra doli, potem se je pa zakadil na svojih kratkih nogah med klopi, v sladostrastnem hrepenenju, da bo vjel tistega, ki ima tiskan latinski prevod pod klopjo. In kje so tisti predstojniki, ki so v geografiji zahtevali, da povemo, kako je treba napasti sovražnika, ki maršira čez Adižo, da ga popolnom pokoljemo, kakor da smo »festungs-komandanti« v Franzensfeste; kje so tisti germanisti, ki so nas učili primerjati: Vogel, Fe-der, Schilf.
Kje so tisti gimnazijski feldvebelni, ki so bili strah in trepet v vsaki šoli. — Res je, gulili smo se pri njih in zato smo odnesli nekaj malega, ali neprimerno več so nam zapravili ti komandanti. Izgubili smo zaupanje v same sebe in tudi vse optimistično veselje je šlo v nič. Osem let v gimnaziji je bilo kakor osem let »na gradu«.
Upajmo, da je danes vse drugače, in da so sedaj po gimnazijah kar od kraja samo taki profesorji kot je bil Leon Keller. Vendar pa niso spomini starih časov, ko smo hodili v šolo, samo historični ostanki, temveč imajo stalno vrednost za presojo otrok, ki so v šoli. Kaj pa je šolar, učenec, dijak? Kakšni pa šo? Čudno, na tako enostavno vprašanje dobimo vedno tako neodločne, zamotane odgovore. Ta opredeli učence po strokovnih zmožnostih, drugi pozna nadarjene in manj nadarjene in če vprašaš tretjega, ti govori zopet o značajih. Nobenemu pa ne pade v glavo, da bi dal vse skupaj v en
KOLINSKA ^ fvORNKA (KORIJI LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA Kolinska kavai
koš, da bi vzel vse skupaj v eno naročje, v naročje mladosti. Učenec, dijak, šolar je — otrok. Ce je šest, dvanajst ali pa osemnajst let star pa stoji pred profesorjem in je »oprašan« — stoji tam otrok.
Pot v šolo ni — kot se tolikokrat zamenjuje
pot v življenje, temveč se v šolo hodi pred življenjem. V šolarju je še vse neodločeno, mehko in gibko. Vse se da še izpremeniti. Otopelost in nejevolja se izpremeni v veselje in ii takih otrok, ki so bolj počasni pri delu, postanejo lahko še živahni delavci. Poslušne pripraviš, da se ti upirajo, če ne znaš ravnati z njimf, nasproti pa vzbudiš tudi lene k marljivosti, če se potrudiš. — Ali ne vidite? Otroci so pred vami. Ali ne veste, kako gibčno je še vse pri otrocih, pa zahtevati od njih tako strašno mnogo in tako strašno malo. Vsak dijak je otrok; šolar je, uči se, več vedeti hoče in sam bi se rad tako izpremenil, da bi bilo prav. Pa pravite, s tem šolarjem ni kar ničesar napraviti. Saj ni res. Vsak šolar je otrok in do neke mere je mogoče izpremeniti vsakega otroka, če mu pomagaš. — Ne verjamem, da bi bila svojeglavost tako pribita v otroku, da bi se kar nič ne dala omehčati. Tudi ni nobenega otroka, ki bi mu bilo vseeno, če ga ima kdo rad ali ne. Nikar me tako čudno ne glejte. Otroci so. Pri otrocih se pa lahko še toliko doseže.
Profesor Keller pride v začetku leta prvič v šolo. V I. A je razrednik. Štirideset parov očesc je pričakujoče uprtih v gospoda razrednika, razrednik pa ogleduje te šolarčke, ki jih danes prvič vidi in 8 katerimi bo sedaj več let skoro vsak dan skupaj. Štirideset ugank je pred njim. Črnolasi so in svetlolasi, zdravi in slabotni, slabo in boljše oblečeni, zali in grdi... ne, grdih ni, vsaj za razrednika I. A ni nobenega teh štiridesetih obrazkov grdega. Fletni so, celo lepi, ker na obrazkih se jim vidi, da so vsi, prav vsi pripravljeni, da vsi samo čakajo. Dolgo jih je treba gledati, pa se prav dobro vidi, kako zelo so pripravljeni sprejeti vse, kar jim šola dati more. In profesor Keller ve dobro, da na ničesar ne sme po pozabiti in na nobenega ne: ne na »repetenta«, ne na tiste, ki znajo »prepisati«, ne na »odličnjaka«, ne na dobrega »suflerja«, ne na strašno šibo »šolske naloge«, ne na puste »šolske izlete«, ne na težke čase, predno »se dobe izpričevala«, pa tudi ne na srečni trenutek, ko zvonec zadnjikrat pozvoni in pove: sedaj se pa prično »velike počitnice«. Glavico ob glavici se vsujejo skoil vrata: pridni in zanikrni, leni in dobri, vsak drugačen, vsi enaki — otroci.
Tako je. In tem otrokom naj vladajo predstojniki, ki samo ukazujejo »od tu do tu«, izprašujejo in zapisujejo rede v notez, v razred pa pridejo le zato, da opravijo svojo uradno
uro. »Ne,« pravi Leon Keller, »učitelj
uči«. Zares uči in vzgaja pa le tisti učitelj, ki ima veselje učiti in ima srce zato. Čemerni, malenkostni, domišljavi ljudje, ki po-dero že tako povsodi dobro voljo, niso za šolo.
Vlada bi pa storila blagoslovljeno delo, če bi plačala učiteljem njih delo čez mero radodarno, kajti človek, ki trpi pomanjkanje in ga grizejo skrbi, ne more biti vesel in dobre volje, učitelj, ki ni vesel, pa učiti ne more. Napravite šole vesele, ker kdor je vesel, je tudi voljan.
Stara,
teika
in
rdeia
vina
najbolje
mešajo
uo mu muli mn.
Ta ne spremeni barve vina ter ustvari res prijetno in zdravo pijačo.
Nadaljevanje ženevske debate o razorožitvi
Govor nemškega zunanjega ministra — »Glavni cilj DN je razorožitev« — Nemčija
za predlog Italije o premirju v oboroževanju
Hooverja in pomen njegovega moratorija, nju vseh držav. Izrazil je svoje zadovolj Dejal je pa, da je kljub temu treba rešiti stvo, da se je zavrnil predlog o odgoditvi pred vsem vprašanje vojnih dolgov. Nem- razorožitvene konference, katero vsi naro-ška vlada je izvedla največjo štednjo. Zato di tako željno pričakujejo. Ta konferenca ima pa tudi pravico, da zahteva, da se na- mora zmanjšati oboroževanje, a tudi vzpo
Dr. Curtius
nemški zunanji minister, ki je govoril včeraj v Ženevi o stališču Nemčije glede velikih vprašanj evropske politike
Slava artilerijskega polka kr. garde
Beograd, 12. septembra. 1. Artilerijski polk kraljeve garde in pionirska četa sta danes proslavili svojo slavo v spomin na dan ustanovitve polka v letu 1924. Slave se je udeležil tudi ministrski predsednik general Peter Živ-kovič. Nj. Vel. kralj Aleksander pa je poslal to-le brzojavno čestitko: »Topničarjem in pionirjem moje dične garde prisrčno čestitam k današnji slavi, prepričan, da je v vršenju svoje službe v zvestobi in vdanosti napram kralju in očetnjavi na čelu moje hrabre vojske. Na to vam pošiljam svoj kraljevski pozdrav. — Aleksander.«
Katastrofa francoskega letala v Rusiji
Moskva, 12. septembra, d. Francosko letalo »Pomišljaj« je danes med svojim poletom v Tokio v guberniji Ufa v sovjetski Rusiji padlo na zemljo. Od treh mož posadke sta dva ubita.
Smrt pomočnika francoskega vojaškega atašeja
Beograd, 12. septembra. AA. Pomočnik vojaškega atašeja francoske republike v Beogradu major Servony je v noči od petka na soboto ipo nevarni operaciji v, Dubrovniku umrl. Pokojnikovo truplo prepeljejo v Beograd, ker je pokojnik izrazil svojo poslednjo željo, naj bi ga pokopali na beograjskem francoskem vojaškem pokopališču in naj bi mu jugoslovanska vojska izkazala poslednjo čast.
Nemški nakupi žita
Pariz, 12. septembra. AA. Havas poroča iz Berlina, da bo Nemčija navzlic temu, da bo sklenila velike nakupe ameriškega žita, kupila žito tudi v drugih agrarnih državah.
Nemčija in teroristične akcije na Poljskem
Varšava, 12. septembra. AA. »Ilustrovani lcu-rier Poznanji«, ki je pred nekaj dnevi objavil senzacijonalne dokumente o nemškem podpiranju subverzijske akcije na Poljskem, odgovarja nemškemu listu »Vossische Zeitung«, ki izraža dvome o avtentičnosti teh dokumentov. Poljski list naglaša, da je pripravljen pred sodnijo dokazati pristnost dokumentov in predlaga njih grafološko proučitev.
Poljski listi zelo živo komentirajo odkritja omenjenega poljskega lista.
Šef ameriškega gen. štaba v Franciji
Pariz, 12. septembra, n. Sef generalnega štaba ameriške vojske Douglas Arthur je prišel v Reims, da se udeleži jesenskih manevrov francoske vojske.
Polet Berlin—Kitajska
Berlin, 12. septembra. AA. Davi se je letalo Junckersovega tipa vzdignilo z letališča v Tempelhofu na polet na Kitajsko. Cilj prve etape je Beograd. Ta proga meri 2150 km.
Tekma za Schneiderjev pokal odgodena
London, 12. septembra. AA. Po uradnem poročilu se tekma za Schneiderjev pokal zaradi slabega vremena danes ne bo vršila.
Letalski poveljnik Orlebar, vodja angleškega moštva, je sporočil, da je vreme preslabo. Če se bo izboljšalo, bo tekma jutri. Letala bodo pripravljena za polet od 8. zjutraj dalje. Po pravilih se tekma lahko odlaga od dneva do dneva. Zato bodo letala pripravljena, na polete ob prvi ugodni priliki. Vest, da je tekma odgodena, je izzvala med številnim občinstvom, ki je hitelo rut letališče, veliko nezadovoljstvo.
Orkan uničil celo mesto
London, 12. septembra. AA. Po uradnem poročilu kolonijalnega urada je v četrtek popolne strahovit orkan skoraj popolnoma porušil •nesto Belize, ki šteje 13.000 prebivalcev. Škodo cenijo na 200.000 funtov sterlingov. Po dosedanjih uradnih poročilih je mrtvih 50 oseb, vendar se boje, da je število smrtnih žrtev veliko večje. Po časopisnih poročilih znaša nad *00. Ranjencev je nad 600. Po orkanu je poplavilo mesto še morje 5 do 9 čevljev globoko.
Italijanski golob-pismonoša v Dalmaciji
Šibenik, 12. septembra’, k. V neki vasi blizu Omiša so ulovili goloba-pismonošo, ki je imel nogi obroček z značko »Italia« ter še neke druge nerazumljive znake. Stvar nadalje raziskujejo.
Ženeva, 12. septembra, n. Davi sta na zborovanju Društva narodov govorila portugalski delegat in belgijski zunanji minister Hymans. Kot tretji je povzel besedo nemški zunanji minister dr. Curtius. V svojem obširnem govoru je dr. Curtius naglasil, da sta na dnevnem redu dve zelo važni vprašanji. Prvo se nanaša na gospodarsko krizo, drugo pa na priprave za razorožit-veno konferenco.
Naglasil je, da do sedaj dosežene rezultate stremljenj DN za rešitev gospodarske krize ni mogoče tako oceniti, ko da bi DN ne bilo opravilo giavnega posla. Zahteval pa je, da DN posveti še večjo skrb gospodarskim problemom, posebno onim izven Evrope, ker se je doslej brigala v prvi vrsti le za evropsko gospodarstvo. Zavzel se je za idejo, da DN pošlje v Južno Ameriko komisijo gospodarskih strokovnjakov, ki naj bi tam proučila obstoječe gospodarsko stanje. Dr. Curtius je nato govoril o finančnem položaju, o pomanjkanju kapitala v državah, ki plačujejo reparacije, in o izobilju kapitala v drugih državah. Poudaril je zgodovinske zasluge predsednika USA
pravi vse ono, kar je mogoče doseči z mednarodnim sodelovanjem. DN seveda ne more urediti vprašanja vojnih dolgov, ker se to vprašanje tiče le nekaterih njenih članic. Vendar zavisi uspeh vsake takšne akcije od mednarodnega zaupanja.
Prešel je nato na bližnji poset francoskih državnikov Berlinu. Dr. Curtius je dejal, da je srečen, da bo ta poset dal priliko za razgovore, ki bodo pripravili zbližanje in učvrstitev miru.
O razorožitvi je dr. Curtius izvajal, da je to glavni cilj DN, od katerega zavisi ves njegov obstanek. Nemčija ne more odobriti vseh idej, ki so se izrazile v govorih na zborovanju DN. Zato pa se tem bolj sklada z Grandijevim predlogom, da tvorita mirno reševanje sporov in razorožitev pogoj za mednarodno varnost. Pakt DN pa pozna samo eno varnost za vse države. Za to varnost pa je potrebna enakost v oboroževa-
staviti enakost. Nemčija se je razorožila v smislu mirovnih pogodb. Toda ta njena razorožitev bi morala biti uvod k splošni razorožitvi. Toda med tem je poteklo 12 let, pa nemška razorožitev še ni našla posnemanja. Nihče ne more zahtevati od Nemčije, da bi pristala na legalizacijo sedanje neenakosti v oboroževanju. Treba je torej zmanjšati tudi ostale oborožene sile, tako da preneha obstajati razlika med premaganci in zmagovalci. Konferenca sicer ne bo dosegla svojega cilja.
Dr. Curtius se je zavzel za Grandijev predlog, da se v oboroževanju sklene premirje vse do zaključka razorožitvene konference. Na razorožitveni konferenci, je dejal, da je treba doseči maksimum razorožitve, to pa zavisi samo od držav, ki imajo močne oborožene sile. Neuspeh konference za razorožitev bo tudi neuspeh DN in njegovega dela za mir.
Angliji je grozila ista nevarnost ko Nemčiji
Velik govor finančnega min istra Snowdena — Proračun je postal pasiven vsled pre velikih podpor brez poselnim — Ali nove žrtve ali popolna propast
London, 12. septemba. AA. Vladni pred
logi za štednjo in uvedbo novih davkov so bili sprejeti splošno ugodno.
Razen opozicijonalnega časopisja, ki stoji na stališču, da je Anglija finančno močna in da bi se proračunski deficit lahko kril na drug način, poudarjajo vsi drugi listi soglasno, da je zakladni minister Snovvden zelo srečno izpolnil svojo neprijetno in težko nalogo. Finančni krogi so ugodno sprejeli njegov govor. Včeraj so angleški papirji znatno porasli.
Snoči je zakladni minister Snowden govoril po radiju o zasilnem proračunu. Dejal je, da je nastala sedanja finančna kriza v Angliji po velikih finančnih težkočali v Avstriji in v Nemčiji meseca junija in julija. Nato je očrtal nevarnost, v kateri je bila Anglija, in dejal, da si poslušalci lahko po dogodkih v Avstriji, v Nemčiji in v drugih deželah napravijo jasno sliko, kako velike nevarnosti se je rešila angleška država.
Zato se morajo odločiti ali za sedanji zasilni proračun ali pa za padec vrednostnih papirjev, ki bi imel vsekakor veliko hujše posledice kot prvo. Zasilni proračun mora obnoviti zaupanje v angleško gospodarstvo in ojačiti angleški kredit. Proračun je postal pasiven v glavnem zaradi prevelikih podpor brezposelnim. Dalje je velika gospodarska kriza zelo zmanjšala državne dohodke. Vlada je zato sklenila, da ne bo dajala skladu za brezposelne posojil in da se bo moral vzdrževati iz lastnih sredstev. Končno je Snovvden omenil, da je moral najti za to leto 70 milijonov funtov šterlingov v kritje deficita in za prihodnje leto 170 milijonov. To se je tudi zgodilo in tako ima Anglija sedaj zdrav in uravnovešen proračun.
London, 12. septembra. AA. Na shodu v Dumfriesu je govoril snoči minister zdravja v narodni vladi Neville Chamberlain. Poudaril je velike zasluge, ki jih imata ministrski predsednik Mac Donald in zakladni minister Snowden pri rešitvi
Nova pomembna inicia tiva glede razorožitve
Sporazum med Francijo in Amer iko glede načela o nepodpiranju
napadajoče države
razorožitveno obveznost v manjšem obsegu ter za princip, da napadajoči državi ne gre nikaka podpora. Za ostale države pa bi se pogoji lahko razširili še v toliko, da proti napadalcu lahko nastopijo z oborože-
Pariz, 12. septembra, d. Francija in Amerika nameravata v razorožit venem vprašanju podvzeti velepomembno inicija-tivo. Obe državi hočeta namreč skupno še pred razorožitveno konferenco vložiti pri DN predlog, o katerem Sta že nekaj mesecev vodili medsebojne dogovore. Gre tu za
no silo.
Pristop Mehike k Društvu narodov
V svoji brzojavki izjavlja, da ni nikoli priznala Monroejeve doktrine
Ženeva, 12. sept. n. Mehiška vlada je telegrafirala generalnemu tajniku DN, da sprejme poziv, ki ji ga je poslalo DN s svojega zborovanja, na katerem je soglasno sklenilo, da povabi Mehiko v svoj krog. Danes se je proglasil sklep brez običajne procedure, da se Mehika prizna za člana Društva narodov. Verjetno je, da dobi Mehika mesto v Svetu DN, ki je bilo sedaj izpraznjeno radi demisije Guatemale.
Leta 1919 Mehika ni bila pozvana v DN zaradi opozicije v USA. Značilno je, da je mehiška vlada v svoji brzojavki izjavila,
da ni nikoli priznala Monroejeve doktrine, katero omenja člen 21. pakta DN.
Monroejeva doktrina se imenuje stališče Zedinjenih držav, da se nima nobena evropska država vmešavati v spore med ameriškimi državami. Dalje odreka to načelo evropskim državam pravico, pridobivati si novih teritorijev na ameriškem kontinentu. Gre torej za stališče in načelo, ki bi se dalo izraziti tudi z geslom »Amerika Amerikancem!« Monroejeva doktrina (anuk) se imenuje to stališče zato, ker ga je leta 1823 javno proglasil kot temeljno načelo politike Zedinjenih držav napram Evropi njihov peti predsednik, ki se je imenoval Monroe.
Težavno vprašanje avstrijskega posojila
Pogajanja o redukciji izdatkov — Glasovi o novih pogojih Francije
Dunaj, 12. septembra, d. V parlamentarnih krogih se govori, da se vrne dr.
Buresch po zaključku svojih pogajanj z ministri glede novega reduciranega bud-žeta nazaj v Ženevo. Zvezni kancelar bo imel tam s člani finančnega odbora posvetovanja glede načrtov avstrijske vlade, ki se tičejo osiguranja ravnovesja v proračunu. V Ženevo se povrne v nekaj dneh.
Po svojem prihodu na Dunaj bo potem predložil državnemu svetu definitivne zaključke kot zakonsko predlogo.
vršila tudi rekonstrukcija vlade v pravcu že napovedane koncentracije.
London, 12. septembra, d. Korespon-dent »Manchester Guardiana« sporoča, da bo francoska vlada povodom pogajanj radi novega posojila zahtevala od Avstrije, da podpiše nov protokol, s kateriin se odpoveduje politični in gospodarski priključitvi Nemčiji. Tudi bo Francija .zahtevala posebno finančno kontrolo v Avstriji.
Nato se prično na Dunaju parlamentarni boji za novi program glede štedenja v državnih izdatkih. Pri tej priliki se bo še
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 12. septembra, d. V Vzhodnih Alpah pretežno mrzlo in deževno vreme. Prehodno zboljšanje ni izključeno.
sedanje krize, in dejal, da je zadovoljen, da se je tako zgodilo.
Vlada je uravnovesila državni proračun, mora pa še uravnovesiti trgovinsko bilanco. Chamberlain je dalje izjavil, da je konservativna stranka za carine in da je postalo to vprašanje zelo aklualno. Govornik je nadaljeval, da je minul čas zavlačevanja in obotavljanj in da bodo imeli volilci v kratkem priliko odločevati o važnih gospodarskih in političnih vprašanjih.
Zaključil je, da bo to odločilni trenutek v angleški zgodovini.
London, 12. septembra. AA. Snoči je korakal po londonskih ulicah nenavaden sprevod. Na shod, ki ga je sklicalo učiteljstvo v dvorani Kingsway, je šlo v sprevodu nad 3000 dobro oblečenih učiteljev. Shoda se je udeležilo nad 5000 oseb, 1000 ljudi je ostalo zunaj. Govorniki so protestirali proti znižanju učiteljskih plač. 53 tisoč učiteljev bo po novem prejemalo manj kot 2 funta šterlinga tedensko.
Odredba o cenah kruha je „ stopila včeraj v veljavo
Beograd, 12. septembra. 1. Današnje »Službene novine« prinašajo zakon o spopolnitvl zakona o prodaji pšenice v državi in uredbo
o	krušnih cenah v vsej državi. Obe objavi sta stopili s tem v veljavo.
Zanimanje inozemstva za naše izvozne predmete
Beograd, 12. septembra. At* Zavodu za po« speševanje zunanje trgovine je zadnje tedne pisalo več tujih tvrdk in ga prosilo, naj jim pošlje ponudbe in pogoje za tele naše izvozne predmete:
Gozdarski predmeti: kostanjev, hrastov in orehov les, inpregnirana in surova bukovina, javorjev les v deskah in hlodih, nepredelan fris in leseno oglje;
poljski pridelki: fižol, sadje, semenje, vino. mezga iz sliv, orehi in razno drugo presno sadje;
živinoreja: svinjska mast, kože, loj, slanina, suha črevesa in ribe; usnje za čevlje, srnine in jelenove kože itd., perutninarstvo: jajca, živa in zaklana perutnina; zdravilna zelišča: beladona in stramoni-um; razni predmeti: hmelj, konoplja, lan, ž<v. latina itd.
Razen tega bi nekatere tuje tvrdke hotele prevzeti zastopstvo naših izvoznikov za nekatere izvozne predmete, kakor n. pr. za poljske pridelke, gozdarske predmete, zdravilna zelišča
i.	t. d.
Naše tvrdke, ki bi imele za to interesa, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in naj pošljejo svoj naslov ter morebitne pogoje glede prodaje omenjenih predmetov.
Monopolski dohodki
Beograd, 12. septembra. AA. Monopolski dohodki so znašali meseca julija 195 milijonov 236.018 Din. V prvih 4 mesecih proračunskega leta 1931.-32. so monopolski dohodki dali G60 milijonov 698.171 Din. Meseca julija 1930 je bilo monopolskih dohodkov 310,183.349 Din, v prvih 4 mesecih proračunskega leta 1930.-31. pa 784,577.768 Din.
Zaključek zračnega prometa
Zagreb, 12. septembra, k. Z včerajšnjim dnem so ukinili promet na letalski progi Zagreb— Sušak, danes pa na progi Zagreb—Split. Davi je odletelo v Split poslednje letalo v letošnji sezoni. Promet na progi Beograd—Zagreb—
O	raz—Dunaj za enkrat še ne bo ukinjen.
ludi za tiijski promerf (reba delati
Leta in leta se že pri nas govori, kako je naša dežela kar ustvarjena za tujski promet. Leta in leta pa se tudi že govori, kako velik in izdaten vir blagostanja bi se s tujskim prometom odprl za vso deželo. Toda večinoma je ostalo le pri govorjenju in dejansko se je storilo sila malo. Nekatera zdravilišča so v tem pogledu sioer izjema, večina naših mest pa je menda hotela, da bi tujci kar sami od sebe prišli in tu zapravljali denar, pa čeprav se ni niti eno mesto potrudilo, da bi tujcu tudi nekaj nudilo.
Višek tujske sezone more biti v slovenskih mestih le v poletnih mesecih. Naša mesta pa so se na to sezono pripravljala tako-le: Vsa gledališča zaprta, kino-gleda-lišča le s slabim in že davno odigranim sporedom, nobenih koncertov, ki bi umetniško kaj pomenili, nobe j prave prilike za promenado, nobenega varieteja ali drugega zabavišča, skratka nič drugega ko nekaj plakatov o naravnih lepotah Slovenije in pa prav silen prah na ulicah. A niti naši hoteli še pred leti niso bili dovolj opremljeni za tujski promet. Če je vseeno prišel k nam tujec in če ni imel tu že od preje znancev, je moral zlasti na deževen dan od dolgočasja umreti, kajti nikjer se mu ni nudilo le nekaj zabave ali razvedrila.
Kakor pa vse kaže, je v zadnjem času nastal popolen preobrat in slovenska mesta so pričela delati na to, da privabijo tujca. Mojster Plečnik, kateremu Ljubljana nikdar ne bo mogla povrniti njegove ljubezni, požrtvovalnosti in njegovega dela, je pričel sistematično odkrivati in večati lepote Ljubljane in je njenemu prebivalstvu odprl perspektivo, ki ga je šele oprostila iz malomeščanske miselnosti. Pričelo se je graditi in Ljubljana je dobila svoje moderno kopališče, krasno promenado in vsako leto so vedno nove prireditve privabljale vso Slovenijo v njeno prestolico. Prav tako se je pričel preobrat v Mariboru, Kamniku, Bledu, Rogaški slatini in po mnogih drugih krajih. Maribor je dobil vzorno >-pališče na Felberjevem otoku, dobi vzpe njačo na Pohorje. Bled je naravnost pre-sene'il « svojo velikopoteznostjo in povsod drugod se je pričelo delati.
Jasno je, da vse te stvari tudi nekaj veljajo, ker je že prastara pesem, da brez denarja ni muzike. A turi? tujskega prometa ni brez denarja, in kdor hoče imeti tujca v deželi, mora najprej nekaj investirati, ker šele potem bo prišel tujec. Nekateri zabavljači sicer tega nočejo razumeti, ali od nekdaj je bilo tako, da so zabavljači capljali za razvojem. Naj capljajo in godrnjajo še sedaj.
Vse to — in priznali je treba, da se je storilo v zadnjem času mnogo — pa le še ne zadostuje. In na popolnoma pravo pot se je krenilo šele s kraljevim tednom in zlasti z gledališkimi predstavami na prostem. S temi prireditvami se je šele storilo nekaj, kar more privabiti tudi tujce. Samo ne sme se le pri tem ostati, temveč morajo postati gledališke predstave na prostem v Ljubljani stalne in se vršiti ne samo v septembru, temveč najmanj tudi ves avgust. Tako »Gorenjski slavček« ko »Slehernik« sta dokazala tako visoko stopnjo našega gledališča, da se nam ni bati nobene tuje kritike. Ko je bila Ljubljana še dolga vas, se je pričela ljubljanska sezona s prihodom študentov v mesto, sedaj se mora pričeti sezona v juliju in avgustu, ko potujejo bogati tujci na morje. Prav isto velja za vsa naša druga mesta, ki morajo enako gledati na to, da tujcem nekaj nudijo.
In še nekaj se ne sme pozabiti. Tujcu je treba nuditi tudi prijeten dohod v mesto, in zato postaja vedno večja nujnost dobra avtomobilska cesta, ki bo vodila iz Jesenic in Maribora sikozi Ljubljano k morju. S takšno cesto se tujca naravnost dirigira čez našo deželo, brez takšne ceste pa naša dežela ne bo postala dežela tujskega prometa in naj ima še toliko in tako divnih naravnih krasot.
Čim bolj pa se bo razvijal tujski promet, tem več novih vprašanj bo tudi nastalo in tedaj bo v kratkem postala aktuelna ustanovitev hotelske družbe, s katero bo šele postal tujski promet za našo deželo res do-bičkanosen.
Brez dela ni nobenega napredka in tudi ne brez potrebni žrtev. To velja za vsako stvar in ne na zadnje tudi za tujski promet.
Pred sestankom nove indijske konference
Gandhi je včeraj prispel v London
Razširjajte Jugoslovana!
London, 12. septembra. AA. Priprave za indijsko konferenco so v polnem teku. Danes bo prispelo v London 7 indijskih delegatov, med njimi tudi voditelj indijskega kongresa Ghandi. Sedaj je v Londonu približno 40 delegatov. Odbor za zvezni ustroj indijske ustave se sestane v ponedeljek. Ob priliki bližnjega Ghandijevega prihoda so objavile »Times« uvodnik, kjer pravijo:
»Prvič se udeleži indijske konference tudi načelnik indijskega kongresa. S tem pade očitanje nekaterih krogov, da najmočnejša indijska politična stranka ni zastopana.
Razprave konference bodo zato veliko bolj reprezentativne, kot so bile doslej, in če bo Ghandi izkoristil svojo prisotnost v Angliji v korist svoje domovine, bo prav gotovo zelo olajšal sporazum med indijskimi aspiracijami in angleškimi odgovornostmi.«
»Times« pa pri tem izrecno naglašajo, da Ghandi ni v nikakem primeru polno-močni zastopnik Indije. S seboj ni prinesel rešitve indijskega verskega in komunalnega problema, ki najbolj ovira rešitev indijskega problema. Prišel je v resnici le kot zastopnik močne in zelo razširjene politične organizacije, ki je ne vodi pravzaprav nihče, in ki le trenutno obožava Ghandija. Ghandi prihaja le, da se udeleži praktične razprave, ki je že zelo napredovala, in ne da načne problem na novo.
Pariz, 12. septembra. AA. Danes je prispel Mahatma Ghandi v Pariz in kmalu prihodu nadaljeval z istim vlakom pot v Calais. Novinarjem je Ghandi izjavil, da bo posetil vse angleške kroge in da se bo napotil tudi v Lancashire. da se tu sestane z zastopniki tekstilnega delavstva, čeprav mu je to delavstvo svojčas grozilo.
Obisk francoskih ministrov v Berlinu
Včeraj je nemški poslanik v Parizu izročil francoskemu ministrskemu predsedniku uradno povabilo
Berlin, 12. septembra, d. Z ozirom na predstoječi obisk francoskih ministrov v Berlinu poročajo tukajšnji listi, da bo bržkone sestavljen poloficielen odsek iz vladnih uradnikov, parlamentarcev in gospodarstvenikov obeh držav, ki bo prevzel nalogo, da nemško-francosko zbližanje na vseh poljih, pred vsem pa na gospodar-
skem polju kar najbolj pospešuje.
Pariz, 12. septembra, d. Nemški poslanik v Parizu von Hdsch je danes predpoldne podal Lavalu olicielno povabilo svoje vlade za njega ter Brianda, da posetita Berlin, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo 27. septembra. Laval je to povabilo sprejel. Nova pomembna inicijativa glede razoro-
Plačevanje menic, izdanih v inozemstvu
Beograd, 12. septembra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam okrožnico s pismom Narodne banke kraljevine Jugoslavije o plačevanju taks od menic, izdanih v inozemstvu. Pismo se glasi:
»Opaža se, da sodišča in finančne oblasti ne Izvajajo enotno tarifske postavke št. 31 taks. zakona z njegovimi pripombami, ki imajo zakonsko veljavo glede taksiranja menic, izdanih v inozemstvu, a se naknadno prinesejo v Jugoslavijo. Iz logične interpretacije tarifne postavke 31 taks. zakona s prvo in drugo pripombo izhaja, da je treba:
a) za menice, izdane v inozemstvu plačati polno menično takso drugega odstavka tarifne postavke št. 31 taks. zakona, ako je na menici označeno mesto plačila v Jugoslaviji. Podobno velja za menico, ki je plačljiva v inozemstvu, ako se naknadno nanjo napiše, da je plačljiva v kakem kraju v Jugoslaviji.
b) za menico, izdano v inozemstvu, ni treba plačati polne menične takse, marveč samo takso 5 Din po prvi pripombi takse postavke št. 31 ne glede na menični znesek, ako je plačljiva v inozemstvu, se pa prinese v Jugoslavijo, da se tu spusti v promet oziroma da se tu plača brez intervencije državne oblasti.
če je torej treba za menico plačati takso 5 Din, zanjo ni treba plačati polne menične takse, če pa za menico plačamo polno menično takso, tedaj ni treba plačti 5 iDn takse po
prvi pripombi tarif, postavne 31. Pogostokrat pa se pripeti tudi to, da oblasti poleg taksiranja menice s polno takso po lestvici tarifne postavke št. 31 in v razmerju z meničnim zneskom pobirajo poleg tega še takso 5 Din na podlagi prve pripombe k tarifni postavki št. 31 taks. zakona. Tako ravnanje po našem mnenju ni v soglasju s pravim izvajanjem zakonskih določb. Razen tega ustvarja okolnost, da tako ravnajo samo nekatere oblasti, in še te ne vedno, nered v denarnih poslih denarnih zavodov pri inkasu menic iz Inozemstva. Zato Inozemski komitenti nekih denarnih zavodov ne morejo vnaprej vedeti, kolikšna bo taksa njihovih menic v Jugoslaviji.«
Glene na to pismo Narodne banke kraljevine Jugoslavije je davčni oddelek finančnega ministrstva opozoril finančne direkcije, naj strogo izvajajo zakon o taksah z njegovimi pripombami, kajti ena taksa izključuje drugo.
Plačevanje kuponov invest. posojila iz 1. 1921.
Beograd, 12. septembra. AA. Kupone 7 odstotnega investicijskega posojila iz leta 1921, ki zapadejo 15. t. m. bodo izplačevale teie ustanove: a) davčne uprave, b) Poštna hranilnica in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in podrejene pošte, c) pooblaščeni denarni zavodi in d) oddelek državnih dolgov in državnega kredita v finančnem ministrstvu.
Prijave za prejemanje rodbinskih doklad
Beograd, 12. septembra. AA. Finančni minister je izdal navodila o izpolnjevanju prijav za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad. Po teh navodilih je ta prijava listina, na podlagi katere se bo državnemu uslužbencu določila in izplačevala rodbinska draginjska doklada. Zato je treba vse zahtevane podatke kar moči točno navesti, kajti drugače zadene predložitelja moralna, disciplinska in kazenska odgovornost.
Razpredelnica I. in V. sla jasni. Izpolniti jih je treba točno po besedilu. V razpredelnici lije treba navesti poklic žene in urad, kjer je zaposlena. Ako ni zaposlena, naj se napiše »Ni zaposlena«.
V razpredelnici III. je treba navesti, ali živi v skupnem gospodinjstvu, če pa živi ločeno, naj se zabeleži »Živi ločeno«. Nadalje je treba navesti razlog te delitve gospodinjstva.
V razpredelnici IV. je treba navesti višino mesečnega čistega dohodka in vir, iz katerega črpa žena dohodek (od posestva, od rente, od osebnega dela). Ako žena nima dohodka, naj se zapiše »Nima nikakega dohodka«.
V razpredelnico VI. je treba navesti vsakega otroka z mesečnim dohodkom in vir teh dohodkov; zavod, v katerem otrok stanuje, ustanove, ki mu dajejo štipendije, podpore ali naklonila. Ako je otrok kot vajenec v trgovskem obratu ali drugem podjetju, naj se navede, ali ga delodajalec vzdržuje in kako: popolnoma ali samo delno. Posebej je treba za vsakega otroka navesti, če je brez dohodka in da ga nihče ne vzdržuje.
V razpredelnici VII. je treba navesti otrokovo ime s šolo oziroma z boleznijo, oziroma je treba odgovoriti na vprašanje, ali je pred-ložitelj prijave vdovec in da mu neporočena hči vodi gospodinjstvo.
Vsako razpredelnico in vso prijavo mora lastnoročno izpisati predložitelj prijave. Takisto
jo mora podpisati. Prijave, izpolnjene od drugih oseb, pa čeprav so podpisane od predloži-lelja, je treba takoj vrniti in se na podlagi te ne smejo opraviti nobena izplačila.
Kot dokazila v zmislu drugega odstavka § 18 uredbe veljajo ta-le:
Za razpredelnico I. poročni list, za razpredelnico III. potrdilo občinske ali politične oblasti o skupnem oziroma o ločenem življenju z izjemo primera § 6,
za razpredelnico IV. potrdilo pristojne občinske oblasti o imovinskem stanju, oziroma davčne oblasti o tem, da žena ne plača davka ali da ga plačuje.
Za rubriko VI. o dohodkih otrok od posestva ali od zaslužka potrdila občinske oziroma davčne oblasti.
Za razpredelnico V. krstni list, o pozakonitvi otrok pa izvirni ali potrjeni prepis sklepa o pozakonitvi.
Za razpredelnico VI. glede štipendij, podpor, naklonil in o tem, da otrok ni v kakšnem zavodu, potrdilo šolske oblasti.
Kot dokaz, da otrok, ki je zaposlen v trgovskem obratu ali podjetju, ne prejema vzdrževal-nine od delodajalca, velja izjava delodajalca, potrjena od policijske ali občinske oblasti.
Za razpredelnico VII. šolsko potrdilo, da je otrok redni dijak, ako hodi v šolo, oziroma potrdilo dveh zdravnikov v javni službi, da je nesposoben za pridobivanje.
Potrdilo občinske ali policijske oblasti, da vodi neporočena hči za svojega očeta vdovca gospodinjstvo.
Za vse ostale razpredelnice in podatke zadostuje prijava predložitelja in se ne bodo zahtevala posebna dokazila.
Krstni list, poročni list, sklep o pozakonitvi je treba predložiti le o priliki predložitve prve prijave. Kasnejšim prijavam je treba predložiti krstni list, oziroma sklep o pozakonitvi le za otroka, ki mu doslej niso bile priznane te do-
1	klade.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
Bled, 12. septembra. Včeraj je bil prost dan. Kljub temu pa se je odigrala viseča partija med Bogoljubovom in Astalošem, ki se je po
52.	potezi končala remis.
Danes se je odigralo 15. kolo.
Astaloš je igral z Maroczvjem in je bila partija po 19. potezi remis.
Prav tako je bila remis partija Stoltz-Kostič. Igrala sta damski gambit.
Bogoljubov je premagal Colla po 27. potezi. Colle je napravil dve veliki napaki, vsled katerih je izgubil najprej skakača, nato pa še stolpa.
Niemcovič je sigurno zmagal nad Flohroin v 42. potezi.
Popoldne so se nadaljevale še ostale tri igre.
Kashdan in Astaloš sta zaključila partijo z remisom.
Partiji Aljehin-Tartakowcr in Spielmann-Pirc pa se še nista končali. Igralca z belimi figurami sta v premoči.
Stanje po 15. kolu: Aljehin 12 in pol (1), Kashdan 8 (2), Bogoljubov 8 (1), Niemcovič 8, Spielinann 7 in pol (1), Vidmar 7 (2), Flohr 7. Astalos, Colle, Kostič, Maroczi 6 in pol, Stoltz
6,	Tartakower 5 (2), Pirc 5 (1).
Jutri se začne šestnajsto kolo. Nastopijo ti-le pari: Spielmann-Stoltz, Kostič-Tartakower, Aljehin -Astalos, Maroczi-Vidmar, Kashdan-Colle, Bogoljubov-Niemcovič in Flohr-Pirc
Damski gambit.
Beli: dr. Vidmar.	Cmi:	Pirc.
(Igrano v XII. kolu blejskega turinrja).
1. d2—d4	Sg8—f6
2. Sgl—f3	d7—d5
3. C2—c4	c7—c6
4. e2—e3
5. Lfl—d3
e7—e6
To potezo Je vpeljal mesto običajnega Sc3 v turnirsko prakso dr. Vidmar.
a7—a6
Bolje in enostavneje je Sbd7.
0.	0—0 Sb—d7	7. Sbl—dS e6—c5
Potrebno, ker prepreči e3—e4. eSdaj igra črni z dvema tempoma manj, vendar je njegova pozicija dovolj trdna.
8.	b2—b3	c5—d4	10.	Ddl—c2	b7—bP
9. e3—d4 Lf—e7
Slabo bi bilo tu 0—0, ker vzame beli na d5 in črni bi moral proti svojemu načrtu vzeti s kmetom nazaj.
11.	c4—d5	Sf6—d5	12.	Ld3—h7	-
Vzeti kmeta je jako riskantno. Na prvi pogled bi moral sedaj črni napad prodreti. Dr. Vidmar pa se v naslednjih potezah jako dobro brani.
12. ------ Lc8—b7	13. Tfl—el ---------
Tudi beli začne z napadom.
13. ------ Ta8—c8	15. Lh7—g6!	_____
1-1. Dc2—bi Sd7—f6
Jako močno. Cmi seveda ne sme vzeti, ker bi po fg6:, 16. Dg6:, Kd7 (ne pa Kf8, 17. Sg5), Sc4 beli napad prodrl.
15- -------- Sd5—f4 16. Lg6—e4 -----------------
To je hotel beli doseči. Preje je bila ta poteza radi. Sc3 nemogoča.
16. ------- Sf6—e4 17. Sd2—e4 Dd8—c7
Grozi vzeti na cl.
18. Lel—f4 Dc7—f4 19. Dbl—d3 Le7—b4
Izgleda, da črni ni najbolje vodil svojega napada, kajti beli se je kolikortoliko konsolidiral in ima kmeta več.
20. Dd3—e3? ---------
Napaka, mesto katere je moral beli igrati Te3. V končnici stoji beli kljub kmetu več, slabše
20. ------- Df4—e3 24. Tal—dl Tf8—c8
21. Tel—e3 0—0	25.	h2—h4 a6—a5!
22. a2—a3 Lb4—e7 26. b4—a5 b6—a5
23. b3—b4 Tc8—c2
Tu je beli ponudil remis s pripombo, da igra
27. Sc5:. Cmi je ponudbo sprejel Po Lc5:,
28. dc5:, Tc5: stoji črni sicer nekoliko bolje, vendar bi beli s pravilno igro dosegel izenačenje.	(Glosiral	V.	Pirc.)
Dovolitev polovične vožnje
Beograd, 12. septembra. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo na naših železnicah osebam, ki se bodo' udeležile 15. mednarodnega kongresa o_ plovbi v Benetkah od 14. do 24. t. m. Udeleženci iz naše države in pa oni iz inozemstva kupijo na podlagi legitimacij na odhodni postaji oziroma na obmejni postaji polovično vozno karto do obmejne postaje. Pri povratku pa kupijo na obmejni poetaji vnovič polovično vozno karto bodisi do druge obmejne postaje ali pa do kraja povratka. Vozna olajšava velja od 12. do 28. t. m.
Zmaga »Jugoslavije« nad »Rapidom«
Beograd, 12. septembra. 1. Danee popoldne se je vršila na igrišču beograjskega športnega kluba tekma med »Jugoslavijo« in dunajskim »Rapidom«, ki se je končala z zmago »Jugoslavije« v razmerju 3 : 2 (1 : 1). Gole za »Jugoslavijo« sta zabila Kesič in Miloševič- Dunajski »Rapid« je razočaral, medtem ko ja »Jugoslavija« podala srednjo igro.
Katastrofalno deževje v Selški dolini
Danes zjutraj okoli pol petih so se odprle nad škofjeloškim okrajem vse nebeške zatvor-nice. Težki oblaki so med možnim pišem, bliskanjem in grmenjem pričeli sipati z neba nepregledne množine vode, ki je grozila povzročiti poplave, kakor so vsem ljudem našega okraja v dobrem spominu izza strahot vodnih nalivov pred petimi leti.
Kakor iz škafa je lilo z malenkostnimi presledki ure in ure prav do poznih popoldanskih ur. Sicer inirua Selščica je divje zabučala v raztogotenih valovih, ki so se čimdalje huje valili proti Škofji Loki in preko Sorškega polja proti Medvodam. Voda je strahovito hitro naraščala. Potočki so pobesneli, divji prirodni element je udarjal z vso svojo togoto na plan. Reka Selščica ni mogla zmagovati vedno novih vodnih množin in je že v prvih urah jutra prestopila bregove po vseh nižje ležečih krajih v dolini, v Škofji Loki in na Sorškem polju. Ljudje so strahoma premišljali, kaj bi storili, ako naliv, prav za prav večurna ploha, ne poneha. Selščica je odnašala s seboj vsakovrstno lesovje, drevje, grmovje, hlode, poljske pridelke itd. V prvem jutranjem svitu je bila reka pri kapucinskem mostu v Loki od hlodov, ki jih je prineslo iz Zalega loga, naravnost zagozdena. Potniki so pripovedovali, da je nekemu
»Sloveni srce sveta«
V	izložbenem oknu trgovine Rojina na Aleksandrovi cesti je bila te dni razstavljena velika diploma, ki jo je poklonila adlešička občina svojemu rojaku dr. Niko Zupaniču, ki ga je imenovala o priliki 301etnice njegovega javnega delovanja kot narodnega delavca in državnika za svojega častnega občana. Diplomo je izdelal umetniški slikar Maksim Gaspari, ki je že zaslovel po svojih umetniško #koko kvalitetnih diplomah. Kot moto je vr'i diplome grb, v katerem so triej veliki S, Ki pomenijo »Sloveni srce sveta«. To je bilo tudi vedno geslo Zupaničevega delovanja. Pod tr-m grbom je naslikana belokranjska svatba, uflto pa sledi besedilo imenovanja Nika Zupaniča za častnega občana občine Adlešiči. V i;i;c;jVi-ki besedila je naslikan grad Pobrežje. Vsa diploma je bogato okrašena z ornamenti z belokranjskih vezenin. To daje diplomi 'vedno toploto, ne da bi pri tem trpela njena visoka umetniška vrednost.
Pri tej priliki naj popravimo, kar smo zamudili o priliki slavnostne seje občinskega odbora v Adlešičih, na kateri je bil izvolj> n dr. Niko Zupanič za častnega občana. Slavnostni govor je imel takrat Stevo V r 1 i n i 5 iz znane belokranjske rodbine Vrliničev, ki ie dala Beli Krajini že celo vrsto uglednih Stevo Vrlinič je v svojem govoru poudaril v glavnem štiri velike zasluge, vsled kiterih se ponaša Bela Krajina na svojega rojaka Zupaniča. Dr. Zupanič je bil vedno človek, ki 'i<-nesebično delal za svoj narod. Prad 'A) Mi je začel s Franjom Dergancem izdajati na Dunaju list »Jug«. Bil je prvi, ki je pričel javno propagirati jugoslovansko misel in tudi prvi, ki je opozoril na Macedonijo ia nn pravilno rešitev macedonskega vprašanja. 1 r. Zupanič je bil nadalje prvi, ki je	da
ne moremo zediniti le v znamenju cen‘.r»l.i':g.i jugoslovanstva, k je razširjeno od 'I 'moka do Sotle.
Historična zasluga dr. Nika Zupaniča je, da so prišli Slovenci v proklamacijo srbske vlade v Nišu dne 7. decembra 1914, kajti vse prejšnje proklamacije so imenovale le Srbe in Hrvate.
Dr. Zupanič jo bil nadalje eden od ustanoviteljev Jugoslovanskega odbora v Londonu ter je bil eden najuspešnejših propagatorjev jugoslovanske misli v tujem svetu.
To so pa le nekatere najvažnejše zaslug dr. Nika Zupaniča, vsled katerih bo Bela Krajina vedno ponosna na svojega rojaka.
Smrtno nevarna obramba proti tatovom grozdja
Kranj, 12. septembra. Letos je bilo tudi na Gorenjskem dosti grozdja. Posestnici Ani U. iz Šenčurja pri Kranju je tudi dobro rodilo. Kljub temu, da Je imela vedno zaprto dvorišče, so se večkrat prikradli vaški otroci, kadar posestnice ni bilo doma, in kradli grozdje. Pri tem pa so Ji precej pokvarili vinsko 'trto. Ko je tožila o tem Mihaelu Z., kolarskemu pomočniku iz Šenčurja, ji je ta nasvetoval, naj napelje z glavnega električnega voda tok po žici do žičnega omrežja, po katereem se spenja trta.
Ves ta pogovor je poslušal 13-letnl sin ime novane posestnice. Takoj je odšel na dvorišče In je res napeljal po žicah trtinega omrežja električni tok. Za vse to nista vedela niti oče niti mati. Ko pa je posestnica opazila smrtno nevarno elektrjtno zvezo, je prosila kolarskega pomočnika Mihaela Z., naj tok odstrani, kar je pomočnik tudi takoj storil.
Ko se je zvečer vrnil mladi domači sin s polja domov in je opazil, da je električni tok z omrežja odklopljen, ga je zopet brez vednosti staršev priklopil. Hotel je na ta način obvarovati trto pred tatovi in uničevalci.
Na praznik Malega šmarna 8. septembra popoldne so hoteli otroci zopet nad grozdje. Prvi se je opogumil osemletni bajtarjev sin P. Z, in se približal trti. Ko je hotel seči po grozdju, se je pri tem dotaknil žice, ki Je bila napolnjena z električnim tokom. Obvisel je na žici nato padel nezavesten na tla. Drugi otroci so takoj začeli klicati na pomoč odrasle, ki so nezavestnega dečka spravili zopet k zavesti. Otrok Je kmalu ozdravil in mu tok nt priza dejal najbrže nikaklh hujših posledic.
trgovcu odtrgalo celo žago in jo odneslo naprej po dolini. .Voda je vse dopoldne naraščala in je okrog poldne dosegla več metrov nad normalo. Hudourniki so vse vprek sipali nove vodne nalove v Selščico, ki silnega pritiska ni zmagovala. Mnogo je trpela tudi Škofja Loka. Voda je udirala v nižje ležeča stanovanja, kleti in gospodarska poslopja ter so vsi lastniki ob bližini vode več ali manj oškodovani. Veličasten, a grozen obenem, je bil pogled na sotočje Po-ljanščice in Selščice v Fužinskem predmestju. Kakor ogromno jezero se je valila Sora razburkano in divje ob zelenih travnikih. V nekaterih javnih lokalih so spravljali vodo s škafi in drugimi posodami proč. V vojašnici so morale opraviti to delo brizgalne. Vse nižine škofjeloškega okoliša so preplavljene in so kakor jezera. Ljudje so imeli vsevprek dovolj dela in še več skrbi, ako poplave ne bi ponehale. Deževje se je popoldne vendarle umirilo in je upati, da hujšega ne bo. Gotovega pa se ne more reči nič, ker je nebo še vedno prepre-ženo z nevarnimi črnimi oblaki.
Škoda je povsod zelo velika in gre v tisoče. Hudo so prizadeti lesni trgovci, kmetovalci in ljudje, ki stanujejo ob vodah. Marsikod so uničeni pridelki, sadje, odneslo pa je tudi mnogo prsti in sveta sploh.
Narodna šola in sokolstvo
»česar ves narod ne zna, nikdo ne zna! česar ves narod ni zaznal, ni nikdo zaznal! Kar ni od naroda nastalo, sploh ni nastalo!«
Dr. Miroslav Tyrš.
Se danes plava ideja dr. Miroslava Tyrša nad vsem slovanstvom, nad vsemi zavednimi Jugoslovani in jih oživlja iz dneva v dan v bistre Sokoliče in krepke Sokole. S ponosom lahko rečemo, da je Jugoslavija prva država, ki je spoznala veliki pomen sokolske vzgoje, to je vzgoja zavednega, močnega državljana ter tako ustanovila sestavo kraljevine Jugoslavije. Kdor Jugoslovan ta Sokol! Saj pravi Tyrš: »Končno si Jugoslovan (v originalu Ceh), sin si naroda, kateremu je treba, da napne vse sile, da ohrani obstanek in to na ta način, da z vsemi v vsem enako napreduje, čim manjše je naše število, tem več se računa na vsa kega poedinca! Smeš li torej kolebati in odstopati? Ne smeš, nikakor ne!«
Zmagovito gre sokolski pokret naprej in prodira v najoddaljenejše vasice. Kakor elektič-na iskra prešinja sokolska ideja našo mladino, naš up; utrjuje se v naših srcih in daje izraza v močnem, odločnem jazu — Sokolu — Jugoslovanu.
Gnilo in uničujoče strankarstvo se je moralo umakniti in izginiti ter dati prosto pot našemu človeku, zavednemu Jugoslovanu — Sokolu.
Oni narod je spoštovan, kateri ima krepke in odločne može. Slovanstvo si mora priboriti pred svetom ugled in spoštovanje. Slabiča in nezna-čajneža nobeden ne spoštuje, človečanstvo nam bodi ideal, a tudi jugoslovanska misel naj nas vedno vodi.
»Mens sana in corpore sano!« Zdrav duh v zdravem telesu. Zdravi, krepki državljani v zdravi državi — to bodi naše geslo. Da pa postane in ostane naš narod tak, oziroma, da se njegova moč vedno krepi, mu je treba zavednih voditeljev, da usmerijo vzporedno z umsko tudi — telesno vzgojo.
Dokler je drevo mlado, se da z lahkoto upogniti! V mladini, v deci in naraščaju je naš up. To je še svež in nepokvarjen del našega naroda; temu posvečajmo največjo pozornost! To so nežna drevesca, katera izravnajmo v krepka debla Jugoslavije, šola bodi temelj sokolstva. Imejmo naraščaj ali deco na vsaki šoli. Nič pomišljanj, nič puhlih predsodkov, naprej na delo! Nič zato, če nima šola telovadnice. Najboljša, najbolj zdrava in najprostra-nejša telovadnica je prosta priroda. Kaj je bolj škodljivo za otroke, kakor prah, ki ga dvigajo po telovadnici? Ven in zaprtih in zatohlih prostorov v prosto naravo, nasolnce; tunajdeca telovadi, skače in se igra! Telovadno orodje bo tudi hitro pri rokah. Obesi na drevo močno vrv, pa imaš plezalno vrv. V različne namene nam služi tudi lestev. Radi bradlje ne bomo dolgo v zadregi. Ali jo kupimo? Ne, je predraga. Na šolskem igrišču ali, če tega ni, na prostem pred šolo prav lahko postavimo primitivno bradljo. Za otroke bo že dobra, štiri kole v zemljo, dva prečna od zgoraj, pa je bradlja tu. Z enostavnim drogom tudi ne bo preveč dela.
Na ta način bomo gojili pri deci in naraščaju tudi oni čut praktičnosti in samostojnosti, ki je itak osnovna poteza Sokola.
Vsak učitelj bodi zaveden Sokol in udejstvuj se, kolikor možno na tem polju. Seveda je tudi dolžnost nadzornikov, da se živo zanimajo za sokolstvo tudi po še najzakotnejših šolah, kjer naj bo telovadba zelo važen del pouka. Naj omenim to tudi z ozirom na šolarje, ki so ponosni, če se tudi eden »višjih« zanima za njih ustanove, jih n. pr. vpraša, koliko Je dece, naraščajnikov in podobno. Kako mu bodo otroci ponosno odgovarjali in zavestjo gledali na prsa, kjer se jim sveti znak naraščaja Sokola kraljevine Jugoslavije.
če hočemo dobro deco in naraščaj, zavedne Sokole — Jugoslovane, mora temeljni kamen pri tej zgradbi Jugoslovanstva položiti ravno vzgojitelj — narodni učitelj.
Vzgajajmo ln vzgojimo deco in naraščaj tako, da bo njegova glasna misel osredotočena na sokolstvo, da bo trden branik ln straža naše domovine — sokolske Jugoslavije! —
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Izza časov naših prababic
pozna in čisla herna gospodinja lo „Jelen”I Štirje dovi perejo že zdaj s tem čistim, izdatnim milom — kar priča, kako je dobro!
SCHICHT
a
SCHJ4
Ml LOJ ELE N
že več ko 80 let vedno enako dobro
Senzacijonalno priznanje roparskega morilca Rudolfa Mohorka
Mohorko je pred štirimi leti ubil tudi posestnika Antona Fingušta
iz Gorice pri Pragerskem
Maribor, 12. septembra.
Že pred približno štirimi leti je bil na cesti proti domu z mariborskega trga zavratno ustreljen posestnik Anton Fingušt iz Gorice pri Pragerskem. Strel ga je zadel v hrbet in povzročil takojšnjo smrt. Uvedena preiskava ui mogla najti nobenega sledu za zagonetnim morilcem, posebno še, ker so pri ubitem Finguštu našli ves denar in torej ni šlo za roparski umor.
Kljub vsemu temu pa je pokojnikov brat Franc Fingušt, posestnik v Orehovi vasi, že kmalu osumil umora sedaj povsod znanega Jelovškega petkratnega roparskega morilca Rudolfa Mohorka, ker je izvedel, da je pripovedoval svoji že pokojni materi še pred umorom, da je bil Fingušt ustreljen. Potom odvetniške pisarne dr. Rapotca in dr. Rosine je napravil na tukajšnje državno pravdništvo tudi tozadevno kazensko ovadbo. Rudolf Mohorko, ki je bil nato aretiran, je dejanje odločno zanikal in ker ni bilo proti njemu nobenih direktnih dokazov in tudi ni bilo jasno, zakaj naj bi ga bil ubil, je bil kmalu zopet izpuščen.
Po strahovitem dejanju v Jelovcu je državno pravdništvo zadevo zopet obnovilo. Rudolf Mohorko je bil tekom zadnjih tednov ponovno zaslišan tudi zaradi umora posestnika Antona Fingušta, vendar je vse do danes dopoldne odločno tajil vsako krivdo. Danes je odnehal in vse priznal; opisal je tudi, kako je dejanje izvršil. Po lastni izpovedi je Mohorko nekega dne doznal, da je peljal posestnik in slaninar Anton Fingušt iz Gorice pri Pragerskem na trg v Maribor voz slanine in svinjine, katero je prodal in se z izkupičkom vračal pozno zvečer domov.
Mohorko je sklenil to priliko izkoristiti in Fingušta oropati. Ni pa sprva imel namena ustreliti ga. Čakal ga je v zasedi na državni cesti v bližini Slivnice in ko je Fingušt privozil mimo, je Mohorko planil iznenada pred konja, ga ustavil in nameril na voznika samokres, da bi ga prisilil do izročitve denarja. Fingušt se pa ni tako naglo vdal. Udaril je po konju, da je planil dalje in z vozom zdrčal po cesti. To je Mohorka tako zbegalo in razjezilo, da je nameril od zadaj na Fingušta samokres ter oddal štiri strele. Trije so zgrešili, četrti pa je zadel žrtev v hrbet in povzročil takojšnjo smrt.
Napadalec je sicer opazil, da je Fingušta ubil ali vsaj težko ranil in bi ga lahko oropal, se je pa svojega naglega dejanja tako prestrašil, da
je urno pobegnil. To je preiskavo silno otežilo ter speljalo na čisto stransko pot, ker je oblast zanikala roparski umor in iskala storilca med eventuelnimi pokojnikovimi osebnimi sovražniki, katerih pa sploh ni imel. Zna« bil namreč kot izredno dober človek in tudi priden ter vesten gospodar.
Po tem priznanju ima Rudolf Mohorko sedaj na vesti že sedem dokazanih roparskih umorov in je v tem oziru pač dosegel na Slovenskem žalostni rekord poslednjih desetletij. Glavna razprava, ki se proti njemu pripravlja, bo zato še bolj napeta.
Oklic prebivalstvu vasi Klanec, Zalog: pri Škofljici, Pijava Gorica, Studenec-Ig, Vrh pri Turjaku in sv. Marija
16.	artilerijski polk bo vršil streljanje z ostrimi topovskimi naboji dne 23., 24., 25., 26., 27. in 28. septembra tega leta iz mesta južno od od vasi Klanec in Zalog (pri Škofljici) ter Pijave Gorice na cilj K. 858, južno od vasi Stade-nec-Ig, ter izpod vasi Brezje pri Pijavi Gorici in vasi Vrha pri Turjaku na cilj Sv. Marija (Kurešček K. 833).
Opozarja se prebivalstvo okoliških občin in vasi, da se brezpogojno pokori nalogu vojaške oblasti, ter da gori označenih dnevih opusti vsako delo v tem pomerju, kakor tudi, da ne prijema z rokami ali kakorkoli eksplodirane projektile — krogle ter njihove odpadke, ker je to smrtno nevarno, temveč da o vsaki najdbi takoj obvesti najbližnji županski urad ali orožniško postajo.	Komandant:
artil. polkovnik: Radovan P. Jovanivič s. r.
Težka nesreča rudarja na separaciji v Trbovljah
Snoči se je pripetila na tukajšnji rudniški separaciji zopet težka nesreča. Pri transportnem traku, ki prenaša premog v pralnico, je bil zaposlen delavec Pucelj Ivan Iz Polaja. Transportni trak, ki se vrti s precejšnjo brzlno, Je nenadoma zagrabil Puclja, ki se mu je očlvidno preveč približal, za desno ramo ter mu jo strašno razmesaril. Nemudoma je bil pozvan rešilni avto, ki je nesrečnež* prepeljal v tukajšnjo rudniško bolnico.
Jz, "Dravske banovine
d Tujsko-prometna razstava, razstava slovenskih mest in poštna razstava na ljubljanskem velesejmu, ki so nameščene v paviljonih J, M, N in K, bodo za obisk šol odprte v dnevih 14. in 15. t. m. od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Šolska vodstva se vabijo, da izrabijo to ugodno priliko in privedejo šlosko mladino na ogled. Vstopnina Din 3’— za učenca, spremljajoče gg. učiteljstvo pa je vstopnine prosto.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 753'3, termometer 16-2, relativna vlaga 78%, smer vetra W 4, oblačnost
10,	dež (18-6 mm), v Mariboru je kazal barometer 757-6, termometer 15'3, relativna vlaga 90%, smer vetra NW 2, dež (15-3 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 22'6 (13*0), v Mariboru 17'2 (14'8), v Zagrebu 24 (16-8), v Beogradu 27-8 (17-3), v Sarajevu 27'2 (17), v Skopi ju 28-0 (15-2), v Splitu 25'4 (18). - V oklepajih je označena najnižja temperatura.
d Opozarjamo na današnji oglas trgovino barv in lakov.
d Nemščina za šolsko mladino se poučuje v Delavski zbornici po dve uri na teden. Začetniški in nadaljevalni tečaj. Mesečno 40 Din. Vpisovanje še ta teden v torek, sredo, petek in soboto ob 14. v dvorani.
d Privatni učni tečaji na Ženskem učiteljišču, Resljeva cesta, so se pričeli. Vpis je še mogoč za začetniški, nadaljevalni in konverza-cijski tečaj nemščine, za knjigovodstvo in za računstvo razen ponedeljka in četrtka vsak dan med odmori ob pol 19., pol 20. in pol 21. Tedensko dve uri, mesečno 40 Din. 2096 d Prepodena vlomilca. 22-letni godbenik Herman Rajhard in 20-letni delavec Anton Pirih sta skušala vlomiti v trgovino Ivana Kokalja v Goričanah in v trgovino Marije Goršetove v Vašah, a sta bila prepodena. Rajhard in Pirih imata več deliktov na vesti in ju varnostna oblast že dalj časa zasleduje.
d Sivini stroj poneveril. 20-letni Franc Škof iz Gorenje Stare vasi pri Orehovici v novomeškem srezu je poneveril trgovskemu potniku Alojziju Radiju iz Dolnje Nemške vasi šivalni stroj, ki ga je prodal za 900 Din in neznano-kam pobegnil.
Obiščite BOX- PRIREDITEV v nedeljo ob 20-30 uri. - Dvorana hotela Union.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
d Bled In okolica — prva domača stenska šolska slika. Učiteljski dom v Mariboru je izdal prvo domačo stensko šolsko sliko »Bled in okolica«. Slika obsega ves gorenjski kot Julijskih Alp in velik del Karavank ter bode našim šolam izborno služila kot učilo o najlepšem in najzanimivejšem delu naše zemlje. Obenem pa bode po svoji pestri izdelavi in okusni opremi v pravi okrar- ne samo šolam, ampak tudi privatnikom in vsem institucijam, ki so v zvezi s tujskem prometom. Sliko je napravil po re-lieiu Gorenjske v ljubljanskem muzeju g. Vokač, natisnila pa jo je litografija Mariborske tiskarne. Velikost ji je 70‘90. Cena je dokaj nižja od podobnih inozemskih izdelkov. S trakom obrobljena in s palicami opremljena stane namreč le 60 Din, brez palic pa 50 Din. Razpošilja jo Učiteljski dom v Mariboru v posebnih ovitkih, tako da je dobi naročnik nepoškodovano. Dobiti jo je pa tudi v vseh večjih knjigarnah. Učiteljski dom v Mariboru je s to izdajo prebil led. Stenskih učnih slik naše šole namreč jako pogrešajo in so navezane docela na inozemstvo. Kakor čujemo, izide v isti založbi še nckai stenskih šolskih učnih slik iz drugih področij. Ta kor-' je le pozdravljati. Saj vodi k osamosvojitvi tudi na tem polju.
d Notar Kolšek umrl. V Marenbergu je danes ob mraku umrl znani notar in javni delavec g. Avgust Kolšek. Bil je delaven občinski svetovalec, član in starosta marenberškega Sokola. Mnogo se je udejstvoval tudi pri ma-renberški hranilnici, pri kateri je bil član ravnateljstva. Po kratki bolezni ga je smrt odtrgala od vseh onih, ki so ga ljubili in spoštovali. Njegove zemske ostanke bodo pokopali v Marenbergu v ponedeljek popoldne. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
£jubljana
Nedelja, 13. septembra 1931: Matija. Pravoslavni, 31. avgusta: P. p. Pr. B.
Ponedeljek, 14. septembra 1931: Pov. sv. kr. Pravoslavni 1. septembra: Simeon.
Nočno službo imajo v nedeljo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti; v ponedeljek pa lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
■ Ruski tečaji. Ni dežele na svetu, kjer bi se danes ne zanimali za rusko kulturo. V času svetovne vojne, posebno pa še po svetovni vojni, se je zanimanje za vse, kar je ruskega, še bolj ojačilo. Najmočnejše se je izrazilo to zanimanje v umetnosti in književnosti. Posebno pa še v poslednji. Ruske pisatelje so začeli prevajati in jih prevajajo na vse jezike. In tudi ruskega jezika samega se ne uče samo ljubitelji, temveč ga tudi uvajajo v srednje šole. Posamezne države, ne samo slovanske, temveč tudi Francija, Nemčija in druge so ga že uvedle kot fakultativni predmet. To je popolnoma umevno. Jezik, katerega govori 180 milijonov ljudi, ki zavzemajo teritorijalno eno šestino sveta, je seveda prav tako važen faktor v gospodarskem, kakor v kulturnem življenju narodov. Tudi Jugoslavija čuti potrebo učenja iu skega jezika in ga zato namerava uvesti v svoje šole. Z ozirom na vse to otvarja Ruska Matica tudi letos, kakor v prejšnjih letih tečaje ruskega jezika. Tečaji se delijo v tri oddelke: prvi je določen za začetnike, drugi za naprednejše in tretji za vaje iz ruske književnosti. Mesečna ukovina znaša Din 20-—. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek in četrtek od pol 7. do pol 8. ure zvečer v knjižnici Ruske Matice, Jurčičev trg št. 3/II. (pri Čevljarskem mostu).
■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči.	1896
Nastopi bivši svetovni mojster znameniti črnec
■ Pevsko društvo »Sava< v Ljubljani naznanja, da se prično v torek 15. t. m. redne pevske vaje. Novi člani se sprejemajo vsak torek in četrtek od pol 20. do pol 22. ure v društveni soi, Mesarska cesta 4. — Odbor.
d Ko se greste kopat, ne pozabite vzeti s seboj steklenico Radenske mineralne vode, ki Vas osveži ter pogasi žejo.	1352a
■ Poroka. Včeraj sta se poročila v župni cerkvi na Viču g. Janez Horvat, uradnik zavarovalnice Jugoslavija in naš sokolski referent z gdč. Slavo Majdičevo iz Rožne doline. Mlademu paru naše iskrene čestitke 1
■ Nova sezona v ljubljanskem Narodnem gledališču. Letošnja sezona 1931/32 začne dne 23. t . m. in sicer v drami. Opera bo začela začetkom oktobra in to radi predelav, ki se vrše v notranjščini opernega poslopja. Otvoritvnena dramska predstava nove sezone bo dr. Grumova izvirna drama »Dogodek v mestu Gogk. Poleg tega dela študira naš dramski ansambel še naslednja dela: Cankar: Kralj na Betajnovi, Cvetko Golar: Dve nevesti, Begovič: Brez tret-
jega, Rostand: Ne ubijaj, Ilirschfeld: Gospa, ki jo imajo vsi radi, in Nestroy: Pritličje in prvo nadstropje. Premijere navedenih del bodo sledile redoma v pardnevnih presledkih takoj za otvoritveno predstavo. Med prve predstave pa pride v repertoar tudi drama hrvatskega avtorja Krleže »Gospoda Glembajevk, ki je bila lansko sezono vprizorjena s tako velikim uspehom. Opera bo prinesla v prvih dneh naslednje premijere: Osterc: tri enodejanske opere: Medeja, Maska rdeče smrti in Dandin v vicah. Dalje: Konjovič: Koštana, Novak: Lucerna, De-lonoy: Damski tekač, Weill: Car se fotografira, Berioz: Faustovo pogubljenje itd. Prva operetna premijera bo Abraham: Viktorija in njen huzar. Ostali dramski in operni repertoar je bil objavljen v razglasu, ki so ga prinesli vsi naši dnevniki. Gledališke interesente opozarjamo, da se sprejemajo priglasi za abonma v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure (razven ob nedeljah). Abonma eene so iste kakor v lanski sezoni in se plačujejo v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Velike ugodnosti abonmaja so znane, saj dobe abonenti predstave skoro za polovično ceno od običajnih dnevnih cen. Abonma ima 38 predstav v sezoni, od teh 20 dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih. Občinstvo prosimo, da se čim preje in v čim večjem številu prijavi za abonma, katerega prijave se zaključijo 18. t. m.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25771	1470
■ Vojni slepec, Ljubljančan, ki mu je ustavljena državna podpora za nedoločen čas, se obrača na vsa usmiljena srca s prav ponižno prošnjo, da bi se mu pomagalo z denarnimi prispevki v svrho rešitve pastorkovega gramofona iz zastavljalnice ter da bi si mogel nabaviti par gramofonskih plošč, s čimer bi, proseč ljudi, poizkušal preživeti sebe, svojo že dve leti in pol v postelji ležečo bolno ženo, ter od svoje pastorke malo hčerko. — Blagohotne darove sprejema iz prijaznosti uredništvo »Jugoslovana«.
Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5.
■ Težka nesreča na Tržaški cesti. Včeraj dopoldne se je ponesrečil na vogalu Tržaške in BIeiweisove ceste 30-letni delavec mestne plinarne Jože Korpes, stanujoč na Vodnikovi cesti 15. Korpes se je peljal s kolesom proti mestu. Za njim je vozil novi tramvajski voz, ki se mu je hotel Korpes umakniti. Nesreča pa je hotela, da je kolo obtičalo v tračnici. V naslednjem trenutku ga je tramvajski voz podrl in ga vlekel par metrov s seboj. Korpes je za-dobil težke notranje poškodbe in poškodbe na rokah in nogah in so ga prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. Še Breča, da imajo tramvajski vozovi varnostne priprave, ki preprečujejo, da bi ponesrečenec prišel pod voz, ker bi drugače Korpes ne bil več med živimi.
A Obleke najnovejšega kroja pri »Uentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
Jz drugih banovin
Vlom v kapucinsko cerkev v Osijeku
Predvčerajšnjem je zapazil okoli pol enajstih zvečer v osiješki kapucinski cerkvi kapucin Sebastian Dorušič neznanega človeka, s klobukom na glavi, ki se je nekako sumljivo tihotapil po cerkvi. Takoj je obvestil o čudnem neznancu druge menihe in opala, ki je telefoniral po policijo. Ko je prišla policija, so prižgali vse luči in začeli neznanca iskati. Toda ves njihov trud je bil zaman in že so hoteli opustiti nadaljne iskanje, ko je zapazil opat za Marijinim kipom človeške noge. — Stražniki so pozvali neznanca, da izstopi iz svojega skrivališča, toda v odgovor so slišali samo strel. Tedaj so tudi stražniki izvlekli samokrese in pozvali neznanca še enkrat, da se preda, toda neznanec je ustrelil še enkrat in stražniki so čuli neko vzdihovanje. Takoj jim je bila jasno, da se je neznanec ustrelil. Izvlekli so ga iz skrivališča in našli možakarja krvavečega iz rane na čelu. Odpeljali so ga na policijo, kjer je neznanec povedal, da se piše Ivan Strasser, doma iz Ptuja in da je brezzaposlen poslednji čas v Osijeku kot tapet-nik. Priznal je, da se je 3kril v cerkev, da bo izropal žare za milodare in da je v eno v resnici tudi že vlomil z uspehom 150 dinarjev. Ko je videl, da so ga odkrili pri njegovem poslu, je hotel napraviti samomor. Cerkev bo ostala do nove posvetitve zaprta.
b Dva tovorna vlaka sta trčila v bližini postaje Novi Marof. Nesrečo je zakrivila gosta'
jesenska megla. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev, pa tudi železniški promet ni bil moten, ker so oba iztirjena vagona hitro spravili vstran.
b Mesu so znižali cene tudi v Varaždinu in Splitu. Kakor pa izgleda, bo vendarle prodrlo povsod pravno razmerje med nakupno in prodajno ceno. To bo gotovo olajšalo konsu-mentu, kakor kmetu težki gmotni položaj.
b Madžarska vrnila dve Zrinjskijevi sliki. Te dni so vendar vrnili Madžari obe sliki Zrinjskih in sicer Nikole Zrinjskega in njegovega sina Adama Zrinjskega, ki je padel v borbi s Turki pri Slankamenu. Slike so bile že od leta 1917 v Budimpešti, kamor jih je poslal čakovski frančiškanski samostan na raz stavo, zadnje čase pa v frančiškanskem samostan v Veliki Kaniži, ki jih je zdaj vrnil ča-kovskemu samostanu.
b Nevaren brivec. V Veliki Kikindi je aretirala policija brivskega mojstra Maksa Re kerja, ki je na zelo spreten način »nrik svoje goste. Beker je namreč hodil brit tudi na dom Ob tej priliki je na premeten način okradel dva svoja gosta in sicer Angela Bila za tri tisoč dinarjev, Dajča pa za dva tisoč dinarjev, Oba po seveda s takim »britjem« nista biln zadovoljna in tako je končno policija aretirala brivca, katerega bodo sedaj na sodišču gotovo pošteno »obrili«. Najbolj žalostno pri tem pa je, da je Beker oženjen in oče dveh otrok, ki bodo sedaj ostali brez svojega hranitelja.
JIM LYGETT, trener svetovnega Maxa Schmellinga.
Vlomila tatvina v Mostah. Poročali smo že
o	vlomni tatvini v Žagarjevo gostilno v Mostah. Tatvine sta osumljena 21-letni delavec Peter Strniša in 20-letni delavec Silvester Ferčnik, za katerima je policija izdala tiralico.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst.
■	Kolo zaplenjeno. Orožniki v Št. Vidu so zaplenili ključavničarskemu pomočniku Antonu Trobcu iz Št. Vida kolo, ki ga je baje kupil od neznanega delavca v Ljubljani za 350 Din. — Kolo je najbrže znamke Puch, precej močno, z nizkim ogrodjem. Kolo je vredno okoli 700 Din.
V	poletfni vročini kutiajie
s plinom!	458
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni
Janez Horvat
uradnik zavarovalne družbe Jugoslavija
Slava Majdič
poročena
Ljubljana-Rotna dolina, dne 12. septembra 1931
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrv-nih, korpulentnih osebah satikarjih in heme-roidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčiča se dobi v vseh lekarunah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
■ Občili zbor Oblastne zadruge slaščičarjev, medičarjev, voščeni nar je v in izdelovalcev kan-dit v Ljubljani se bo vršil dne 16. septembra 1931 ob 14. uri v dvorani hotela »Miklič«, Kolodvorska ulica, z naslednjim dnevnim redom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Letno poročilo. Blagajniško poročilo. Proračun za leto 1931/32. Volitve novega odbora. Slučajnosti. Če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil občni zbor na istem prostoru eno uro kasneje ne glede na število navzočih članov.
■ Mestno kopališče v Kolodvorski ulici se
otvori zopet v ponedeljek dne 14. t. m.
■ Otroka povozila. Občinski cestar Jakob Čuk iz Most je prijavil policiji, da je delavka pri tovarni Saturnus Hermina A. s kolesom podrla na tla blizu Predovičeve ulice njegovega 6-letnega sinčka Franca in mu prizadejala na desni nogi težko telesno poškodbo. Dečka so prepeljali z rešilnim vozom vsplošno bolnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da mu je zlomljena kost nad členkom.
■ Okraden med košnjo. Posestnikovemu sinu Jakobu Kunaverju iz Kleč je ukradel neznan tat s travnika blizu Ceste dveh cesarjev, kjer je kosil, suknjič, srajco in pulover, v vrednosti 250 Din.
■ Posojila uradnikom daje Beogradska zadruga, Ljubljana, Mestni trg 25, I.	1986
Ur. Srečko Puher
0603	zobozdravnik
Gregorčičeva ulica št. 32	Telefon	20-70
zopet redno ordinira.
Dentist-tehnik
Milan Virant
je otvoril v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 7, I. nad.
zobni atelje
ter sprejema od 9. do 1. in od 3. do 7. ure
1972
■	Čigav je pes? Orožniška postaja v Vodicah poroča, da se je 11. avgusta zatekel v Šinkov turn k šolskemu upravitelju Alfonzu Inkretu pes volčje pasme, star okoli eno leto.
fHariftcp
m Lekarniška služba. Nočno lekarniška službo bosta imeli od danes opoldne do pri. hodnje nedelje opoldne Savostc a lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Trgu kralja Petra in oirakova lekarna »Pri angelu varhu«« na Aleksandrovi cesti.
m Orkester kraljeve* garde iz Beograda bo koncertiral početkom oktobra v Gotzovi dvorani. Že leta 1927. je nastopil ta orkester pred razprodano hišo in z najvejčim uspehom. Šteje 80 godbenikov, njegov dirigent je višji vojaški kapelnik Pokorny. Opozarjamo že danes na izredni umetniški užitek, ki ga bo nudil ta simfonični koncert.
m Izobraževalni tečaj ljudske univerze v Mariboru. Tudi letos se namerava otvoriti izobraževalni tečaj po obsegu snovi meščanskih Sol. Pouk se prične 1. oktobra. Prijave sprejema sluga meščanske šole v Krekovi ulici št. 1.
m Dramatska šola. V kratkem se zopet otvori dramatska šola pod vodstvom režiserja g. J. Koviča. Če se bo javilo dovolj gojencev, bosta dva letnika. Šolo toplo priporočamo. Natančen spored in otvoritev šole bosta objavljena v kratkem. Prijave sprejema vsak dan pismeno ali ustmeno od 17. do 19. ure J. Kovič, Gregorčičeva ulica 26, I. nadstropje.
Predprodaja vstopnic: v trafikah Sever, Union, kavarna »Evropa« in Jožo Goreč.
m Iv. Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
ni Samaritanski tečaj. Tukajšnji Rdeči križ priredi v oktobru in novembru samaritanski tečaj. Prijave sprejema okrožni sanitetni referent dr. Zorjan pri okrajnem glavarstvu v sobi št. 42 od 10 do 12. ure dopoldne do 25. t. m.
m Inšpekcija. V petek zvečer je prispel semkaj na inšpekcijo šef vojaške sanitete šef dr. Djordje Stanič iz Beograda.
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9.	1492
m Lovski pevski zbor. Tukajšnja podružnica SLD ustanovi svoj pevski zbor. Ustanovni sestanek bo jutri v ponedeljek ob 20. uri v restavraciji Emeršič na Aleksandrovi cesti.
m Kap. Kap je zadela včeraj 78-letnega vpo-kojenega železničarja Franca Kaniša, stanujočega v Smetanovi ulici št. 44. Ko je prispel do hiše reševalni avto, je bil Kanič že mrtev.
/n Revija motornih vozil. Danes ob 9-30 dop. bo na Glavnem trgu start za propagandno vožnjo vseh motornih vozil, ki bodo sodelovala pri popoldanskih mednarodnih tekmah na Teznu.
V	primeru slabega vremena se bodo tekme sploh odpovedale.
m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit, žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor, Trg svobode 1.	1554
m Gostovanje mariborskega gledališča. Danes v nedeljo 13 t. m. ob 15. uri popoldne bo gostovalo mariborsko gledališče z efektno povojno dramo »Karl in Ana« v Rajhenburgu, zvečer se vprizori ta drama v Krškem. Opozarjamo vse na to zanimivo gostovanje.
IsPECIJALNI ATELJE ZA SPLOŠNO B
ICRKOSUKARSTVCl
I	LJUBLJANA, CELOVŠKA C. M |
i	(NASPROTI VELESEJMA) J
Koča na Mrzlici.
m Po končanih državnih tekmah v odbojki
se sestanejo danes vsi sodelujoči Sokoli na družabnem sestanku, ki bo v veliki dvorani Narodnega doma s pričetkom ob 20. uri. Večer priredimo na čast gostom, posebno dragim bratom iz Češkoslovaške. Vstopnine ni. sodeluje orkester Sokolskega društva Tezno. Vse naše prijatelje in sokolsko občinstvo vljudno vabimo na ta sestanek, da pokažemo bratom iz vse Jugoslavije in iz Češke toplo sodelovanje sokolskega Maribora.
m Imenovanje. Zobozdravnik dr. Boris Kri-etan je imenovan za zobozdravnika železniške bolniške uprave. Ordiniral bo v Tattenbachovi ulici št. 18., I. nadstopje.
m Lahkoatletsko prvenstvo Maribora v skokih. Danes v nedeljo ob 9. uri dopoldne bo na športnem igrišču na Livadi lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Maribora v skokih; ki ga priredi SSK Maraton. Startali bodo vsi najboljši lahki atleti iz Maribora in Ljubljane.
m Nastop Barbiževe in Rasbergerja v radiu. Danes ob 21.15 nastopita v ljubljanskem radiu b šaljivim programom člana tukajšnjega Narodnega gledališča gdč. Elza Barbičeva in g. Pavel Rasberger.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja od danes dalje senzacijonalni velefilm »Rango«, ki je bil posnet na otočju Južnega morja. Poleg tega predvaja tudi tekmo boksarjev Stri-blinga in Schmelinga. Kino Union pa predvaja nemško zvočno veseloigro »Zamenjani soprog«.
m Dei. September je bil v Mariboru in v severnem ter vzhodnem slovenskem ozemlju navadno vsako leto lep in solnčen, zato je bilo tudi grozdje in vino iz Slovenskih goric najboljše. Letošnje leto je grozdje izredno dobro obrodilo in vsi so pričakovali, da bo pridelek obilen in prvovrsten. Prav v teh tednih, ko bi grozdje najbolj potrebovalo solnca, pa neprestano dežuje in tudi temperatura je padla pod normalno. Razen tega pa se opaža ponekod, da pričenja grozdje tudi že gniti. Treba bo, vsaj že kolikor toliko dozorelo grozdje, trgati pred časom, če se vreme ne spremeni. Tako je torej zelo resno ogrožen ves letošnji vinski pridelek v okolici Maribora in v Slov. goricah, posebno glede kvalitete.
m Nesreča dečka. V Spodnjem Jakobskem dolu je v četrtek padel s preše lOletni Jožek Leš in se tako ranil, da je moral v tukajšnjo bolnišnico.
m Napad. V noči na četrtek so v Koprivniku na Pohorju napadli pijani fantje 221eltiega posestniškega sina Franca Maroha in ga s koli pobili, da so ga morali pripeljati v tukajšnjo bolnišnico. V ozadju so dekleta.
m Nemška manjšinska šola v Mariboru. l)o-bro je znano, s kakšno široko gesto so niši voditelji nemške narodne manjšine bobnali in še »»bnajo v svet o nemškem značaju Maribora, prav tako pa vemo tudi, kako odločno so zahtevali za nemške otroke nemške šole ali vzporednice. Kljub vsej agitaciji so pa spravili letos v vsem Mariboru za oba manjšinska razreda skupaj le 52 učencev, in sicer 25 dečkov in 27 deklic. V prvem razredu, torej letos na novo vpisanih, je 22 otrok, v drugem razredu pa jih je 30. Pa 5e med temi 22 letos vpisanimi niso novi pristni Nemci.
m Sobotni trg. Na včerajšnji trg so pripeljali slanvnarjj 50 zaklanih prašičev, mesarji pa 1 govedo iti 4 teleta, ne vštevii stojnic domačih mesarjev. Kmetje so pripeljali 5 vez krompirja, 3 čebule, 6 zelju.h glav, 86 sadja in grozdja kmetice pa so prinesla 46 kokoši 860 piščancev. 28 rac, 18 ^oii, 22 puranov in 26 kuncev. Cene so bile: krompir lTfiO do 2 dinarja, čebula 3 do 6, česen 14, zeljne glave
1	do 3 ena, komare 0-50 do 1; pšenica 1-75 do 2 D’n lite., rž 1-75, ječmen 1 50, oves 1 do 1*25, koruza 1-50, proso 2 50 do 3, ajda 125 do 1-50 in fižol 1-50 d o2 Din, vse liter; kokoši 25	do	40 ena,	piščanci 25	do 50 par, race
20	do	35	ena, gosi 40 do 55,	purani 40 do 60,
morske ribe 16 do 36 Din kg, kunci 7 do 30, fazani 16, zelena paprika 7 do 8 strokov 1 Din, hren 10 Din kg, cvetača 050 do 4 Din ena, ohrovt 1 do 3 Din glava, zelena 1 do 1-50 Din ena, kislo zelje 4 Din kg, kisla repa 2 Din kilogram, paradižnild Ido 2'50, gobe 1 do 2 dinarja kup; grozdje 3 do 6 Din kg, hruške 3 do	5,	jabolka 3	do 4, breskve 6 do 8, slive
pa	2	do	3 Din.	Sena, otave	in slame zaradi
dežja ni bilo.
m Aretacije. V petek so bili v Mariboru aretirani: Zavel P. radi nedovoljenega kroš-njarenja, Ivan F. radi beračenja in potepanja, Marica F. radi tajne prostitucije in utaje, Ivanka H. radi utaje in vlačuganja ter Marija R. radi vlačuganja.
m Tatvina lesa. Iz dvorišča Picklove tovarne cementnih izdelkov je v noči na petek nekdo ukradel 25 kosov 90 cm dolgega lesa, vrednega ol^rog 50 Din.
m Dva karambola. V petek sta na oglu Gregorčičeve ulice in Jugoslovanskega trga trčila skupaj 161etni kolesar Franc Witsl"r, praktikant pri tvrdki Hausmaninger, in šofer tovornega avtomobila št. 2—987. Wilzler je ostal nepoškodovan, potrlo pa se je kolo. Na ojlu Vetrinjske in Tattenbachove ulhe pa je posestnik Ivan Zniegač iz Pekla zavozil s kmečkim dvovprežnim vozom v kolesarja Ivana Krajnika, monterja mestne plinarne, in pa podrl na tla. Krajnik se je pri padcu odrgnil po roki, pokvarilo pa se mu je tudi kolo.
Gel#e
* Na šoli Glasbene Matico v Celju se vrši vse te dni vpisovanje gojencev. V torek 15. t. m. ob 2. popoldan pridejo vsi gojenci 'n gojenke k razdelitvi učnih ur, ki bodo tako urejene, da se pouk na Glasbeni Matici ne oo križal s poukom na drugih šolah. Vodstvo šole poudarja, da si vsak gojenec brez ozira na atlasbeno stopnjo na lastno željo lahko izbere tudi daljšo lekcijo, t. j. podaljšan učni čas, pko prispeva malo razliko v šolnini. Najnižja mesečna šolnina znaša 70 Din ter omogoča tudi revnejšim temeljito glasbeno in instrumentalno izobrazbo, za katero jamčijo odlične učne moči zavoda.
* Nevarnost povodnji. Po hudih nalivih zadnjih dni so Savinja in njeni pritoki že bili precej narasli. V noči od petka na soboto pa se je v Savinjski dolini utrgal oblak, tako da je Savinja začela včeraj dopoldne vidno rasti in je že poplavila travnike in polja pred Celjem. Ker traja slubo vreme še dalje, obstoji nevarnost, da dobimo tako povodenj kot je bila Lni v jeseni.
* Stavbeno gibanje. Te dni so začeli v Razlagovi ulici na dvorišču hiše meščansko-oskrbo-valnega 6klada kopati temelj za hišo, ki jo bo zgradila trgovčeva soproga ga. Stossel. — Palačo Pokojninskega zavoda v Razlagovi ulici bodo začeli te dni ometavati; v zadnjih dneh so na glavni fronti te hiše pritrdili lične železne balkone. — Na hiši Hranilnice Dravske banovine so popravili fasado, tako da je stavba sedaj pravi okras svoji okolici. — Pravoslavno cerkev so končno tudi začeli ometavati; te dni so na oba stolpa ter na kupolo pritrdili velike železne križe.
* Nezgode. 231etni dninar Filip Podgoršek iz Črešnjic pri Frankolovem je padel s hruške in si zlomil levo nogo. — 251etnemu tesarju Nežmanu Juriju iz Sv. Jurija bo juž. žel. je padlo pri delu težko bruno na desno nogo in jo občutno poškodovalo. — 321etnemu rudarju Uduču Francu v Hudi jami sta padla pri delu dva kosa premoga na levo roko in mu zdrobila kazalec. — Vsi ponesrečenci 6e nahajajo v celjski javni bolnici.
f^iu#
p Požar v Senfaku. V četrtek je izbruhnil požar v Senčaku v občini Sakušku, na posestvu nedoletnih otrok Rojtovih. Posestvo je upravljal Štefan Pintarič, posestnik v Senčaku. Ogenj se je razširil na vse stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje, vsi kmetijski pridelki, mlatilnica in tri svinje. Škoda znaša nad 250 tisoč dinarjev. Z zavarovalnino je le deloma krita. Kako je ogenj nastal, se do sedaj ni moglo dognati, vendar je upravičen sum, da je bil ogenj podtaknjen. Orožništvo je uvedlo obširno preiskavo.
p Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima do 18. t. ni. lekarna Molitor (Pri Zamorcu).
Vpisovanje v šolo Glasbene matice se nadaljuje dnevno od 11.—-12. ure v šolski pisarni. — Ravnateljstvo.
p Prevažanje pošte. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani odaja v zakup prevažanje pošte Poljčane—Studenice—Majšperk—Ptujska gora—Sv. Lovrenc na Dravskem polju—Ptuj za dobo enega leta in sicer od 16. novembra 1931 naprej. Ustna pogajanja se bodo vršial 17. t. m. v pisarni občinskega načelstva Jelovci—Makole. Natančnejši pogoji so na vpogled pri mestnem načelstvu v Ptuju in pri županstvih, ki leže v območju te poštne proge.
p Poroka. Dne 12. t. m. sta se poročila Šugman Daniel, trgovec pri sv. Marjeti niže Ptuja, in Meglič Zofka, uradnica mestne uprave v Ptuju. Novoporočenima naše čestitke!
p Požar. Dne 12. t. m. ob 7. uri je izbruhnil požar v Dražencih, občina Breg pri Ptuju. Goreti Je začelo pri posestniku Košobanu. Zgorel mu je le skedenj, ker je hiša zidana. Pač pa se je ogenj razširil na sosedno poslopje posestnika Osenjaka, kateremu je zgorelo vse do tal, tako stanovanjska kakor gospodarska poslopja. Skoda je velika, ker je Osenjaku zgorela tudi mlatilnica in za 10.000 Din nakopičenega sena. Skupna škoda znaša nad 200.000 Din. Pogorelca sta zavarovana za nizko vsoto, tako, da je posebno za Osenjaka povprečna škoda nenadomestljiva. — Ptujska požarna bramba^ je bila takoj na mestu, vendar s svojo briz--galno ni mogla dosti koristiti, ker ni bilo vode in so bili razpoložljivi vodnjaki naenkrat prazni. Kakor povsod drugod, se je pokazala tudi v tem slučaju nujna potreba naprave cistern, ki bi omogočale požarni brambi z uspehom nastopiti in marsikaj dragocenega rešiti, kar Je sedaj pri mnogih požarih nemogoče. Nadrejene oblasti naj bi prisilile občine, da se naprave čimprej 11. t. m. izvršijo.
p Težka nezgoda. Pri parni žagi grofa Dra-škoviča / Maclu, občina Bednja, srez Ivanec, je bil zaposlen Bukovič Metod. Pri žaganju je prišel žagi preblizu, ki mu je v trenutku prerezala trebuh, da so mu čreva izstopila. Tukajšnji rešilni avto, ki je bil poklican na kraj nesreče ga je prepeljal v ptujsko bolnišnico. Poškodba pa je bila tako huda, da je ob eni ponoči umrl.
Zagoneten in nenavaden napad s kamnom
Poljčane, 11. septembra.
V	četrtek predpoldne je našo vas in njene prebivalce razburil sledeči dogodek: Nekako proti 7. uri je peljal skozi Pekel mali avto, v katerem sta sedeli dve osebi. Pred pekarijo Bregar je avto nenadoma obstal. Iz njega je izstopil dosedaj še neznan gospod, pobral na cesti kamen in ga zalučal v izložbeno okno omenjene pekarije. Okno se je razletelo na kosce, skrivnostni napadalec pa je z avtom izginil dalje Kai je neznanca pripravilo do takega barbarizma, še ni ugotovljeno in tudi za enkrat o njem še ni sledu, dasi je tukajšnje orožništvo brzojavno poizvedovalo za njim.
Dan nezgod za rudarjevo družino
Dan nezgod za rudarjevo družino. Neverjetno smolo je imela te dni družina rudarja Andreja Kočarja, stanujoča na Svepovni. Zjutraj je odšel Kočar s svojo triletno hčerko k urarju Motnikarju, da si nabavi tam neke potrebščine. Med tem časom, ko je Kočar izbiral, se je igralo dekletce zunaj pred hišo na cesti. Pa privozi mimo neki voznik, ki se mu dekletce ni utegnilo izogniti — in konj je že dvignil nogo, da bi dekletce pohodil. V zadnjem trenutku se je šele posrečilo Kočarju, da je potegnil z bliskovito naglico hčerko izpred konja in jo tako rešil sigurne smrti.
Doma je pripovedoval Kočar svoji ženi o pravkar preprečeni nezgodi, ko se začuje zunaj vpitje in krik. Nemudoma skočita oba iz sobe in vidita, da je padla hčerka čez obzidje v Kodrežco. Prestrašena žena je skočila naravnost proti obzidju, pa se je zaletela z glavo tako močno ob drevo, da se je občutno ranila.
Ko so rešili hčerko Iz vode in jo prinesli v kuhinjo, sta se vsedli hčerka in mati k štedilniku in sl hladili vsaka svoje bolečine. Ko pa je mati vstala, je zadela gredoč ob ročaj lonca z vročo vodo in voda se je polila hčerki po kolenih ...
Šolski izlet gostilničarske nadaljeval, šole v Mariboru
Dne 31. avgusta je priredil šolski odbor Gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru svojim učencem prav prijetno presenečenje. Okoli 20 učencev te strokovne šole je odpotovalo z zadružnimi člani Gostilničarske zadruge preko Ljubljane na Bled. V Ljubljani so si ogledali velesejem, predvsem seveda one paviljone, ki so bili namenjeni tujskemu prometu in pa gostilničarski stroki. V paviljonu »M« so se znašli tudi drugi gostilničarji in gostilničarke iz Dravske banovine, nakar je navzoči zvezni tajnik g. Petelin obširno raztolmačil pomen te razstave. Učenci, kakor tudi ostali gostilničarji so z zanimanjem sledili tem izvajanjem. Ogledali so si še stroje, posebno hladilne naprave, ki se vedno bolj uporabljajo v gostilniških obratih. Po končanem ogledu so se udeleženci tega izleta
Z mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu
Levo Maroczy, desno Bogoljubov.
podali v restavracijo »Zvezda«, kjer jih je naj-iskreneje -'Zdravil g. Fr. Krapež, ki si Je stekel neprecenljivih zaslug za ra-voj gostilničarske obrti v Sloveniji. Želeti bi bilo le več takih pijonirjev m»'l hotelirji in gostilničarji, ki razumejo biti mojstri, obenem pa iskreni prijatelji mladine.
S popoldanskim vlakom so se udeležene! odpeljali -a Bled, kjer jih je prisrčno pozdravil g Ivan Kenda. Impozanten vtis je napravil na vf' -avzoče Bled v večerni razsvetljavi. Drugi dr- so sl udeleženci ogledali hotelske naprava »Park hotela« in hotelu »Toplice«, ki jih je radevolje razkazal sam lastnik hotela g. Molnar. Seveda si je mladina ogledala tudi Vintgar in pa otok. škoda le, da je bilo vreme na Bledu deloma deževno, kar bi brezdvomno napravilo še ugodnejši vtis in poživilo razpoloženje izletnikov.
Poučni izleti so za gostilničarsko mladino od največje važnosti, ker ima tako potovanje brezdvomno dosti jačji vtis na učence, kakor pa samo teoretični pouk. Čestitamo Zadrugi gostilničarjev v Mariboru, predvsem pa šolskemu odboru imenovane šole, da pravilno razumeva svojo nalogo in da poskuša baš Maribor s svojimi delavnimi gostilničarskimi organizacijami nadoknaditi zamujeno v izobrazbi gostilničarstva.
Podrobnosti o izsleditvi zločinske tolpe pri Rogoznici
Izsledeni zločinci so prekmurski cigani — Vlomili so tudi v gostilno Klemenčič v Vurpergu
K našemu včerajšnjemu prvemu poročilu o izsleditvi zločinske tolpe v gozdu pri Rogoznici smo prejeli še naslednje podrobnosti:
Zenska, katero	so posilili,	je 30-letna	M.	D.
in mati 4 otrok.	D. je šla v	četrtek popoldne
v gozd nabirat gobe. Med nabiranjem sta se ji približala dva tuja moška ter jo povabila s sabo. Ker jima prostovoljno ni hotela slediti, sta jo zgrabila in s silo zavlekla v notranjost gozda, kjer je bilo še pet drugih neznancev. Ti so ji ponudili najprej vina, piva, žganja in jedi, kar pa je žena vse odklonila. Nato so jo pa zagrabili in vrgli na tla ter posilili. Pri teni so ji nastavili na usta	cev nabito	puške, da	se	ni
mogla braniti in	niti kričati	na pomoč.	To	se
je zgodlo med 14. in 15. uro. Po izvršenem zločinu so jo udarili še s pištolo po glavi ter jo občutno ranili, da se je onesvestila. Vendar se je še sama zavedla in jim je, ker so se med tem pošteno opijanili, pobegnila.
Doma je obvestila ljudi o dogodku, ti pa so takoj alarmirali tukajšnje orožnike. Sama je pa morala v bolnišnico. Tukajšnje orožništvo je odposlalo včeraj v gozd pri Rogoznici patruljo 4 mož pod vodstvom podnarednika Lončarja. Da bi lažje našli skrivališče napadalcev, so vzeli s seboj tudi napadeno in ranjeno. Po daljšem previdnem iskanju je patrulja taborišče zares izsledila in obkolila. Dasi so bili napadalci precej pijani, so vendar še pograbili orožje in se z njim pričeli braniti, tako da so bili orožniki prisiljeni, rabiti svoje puške. Zelo previdno so prodirali dalje in naposled se jim je posrečilo ujeti 4 tolovaje, kmalu nato pa še petega. Ostali
4	razbojniki pa so pobegnili. Med ubežniki je bil eden prav gotovo ranjen. Orožniki pa so k sreči ostali nepoškodovani. Ko so vjete tolovaje
povezali, so preiskali tudi njihovo taborišče ter našli v njem veliko zalogo orožja, pušk, pištol in revolverjev ter streliva, nadalje tudi več oblek, perila, 150 steklenic piva, sod pelinkovca, pečene kokoši itd.
Pri poznejši preiskavi so dognali, da so tolovaji pivo in pelinkovec ukradli v Klemenčičevi gostilni v Vurpergu. Sestali so se namreč v noči od srede na	četrtek v Cirkovcih,	šli	potem
do Drave in se	s	čolnom prepeljali	na	drugi
breg. Vlomili so	v	omenjeno gostilno.	O	vlomu
smo že poročali	v	našem listu.
Aretirane tolovaje so orožniki odpeljali \ Ptuj, kamor so prenesli tudi zaplenjeno orožje in blago. Pri zaslišanju so dognali, da so aretirani razbojniki prekmurski cigani, ki so se pred dnevi pod vodstvom Jožefa Kokoša, brez stalnega bivališča in poklica, organizirali v pravo pravcato vlomilsko in razbojniško bando.
Aretirani so Adolf in Štefan Baranja, oba muzikanta s Tezna pri Mariboru, Janoš in Jožef Branja brez poklica in stalnega bivališča, Jožef Baranja vulgo Jirga brez poklica in stalnega bivališča. Aretirani tolovaji so izdali tudi svoje tovariše, ki so Janoš Horvat, brusač iz Murske Sobote, Jožef Kokoš brez stalnega bivališča ’n poklica, vodja tolpe, Mihael Šarkezi brez poklica iz Murske Sobote in Jožef Baranja vulgo Dož iz Cirkovcev pri Ptuju. Vsi so se zadnji čas preživljali izključno od tatvine in vlomov.
Ko so jih zaslišali, so tolovaje oddali v sod-nijske zapore. Za ostalimi so uvedli zasledovanje. Da je bila tolpa izsledena, še preden je mogla izvršiti večje zločine, je v prvi vrsti zasluga naših agilnih orožnikov, posebno orožniškega kapetana Milana Cvetkoviča in podnarednika Lončarja, vodnika orožniške patruljo.
Persil varuje perila!
Poizkusite vendar tudi Vi s pravilnim pranjem in upoštevajte navodilo:
1 zavitek Persila zadostuje za 25-30 I vode. Rastopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat '/* ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi.
Na ta način postane VaSe perilo belo kot sneg.
n
0
Persil u usako perilo!
Nekaj za šolo
Vseučiliški profesor dr. Janez Plečnik piše f zadnji Številki uglednega družinskega lista »Mladike« med drugim tudi to:
»Šolski trikoti imajo tri »stranice«; Šolski četverokotniki imajo štiri »stranice«. Žepni robčki so po večini četverokotniki, ki pa nimajo štirih »stranic«; oni imajo (»ranftelce), oziroma robove. S stranico od postelje ubiješ magari človeka, stranice trikotnika niti prijeti ne moreš. Postelja ima dve stranici, vsaka njih ima dosti robov; mnogokotniki imajo vse polno stranic; nobena njih nima roba. Njiva ima ob-mejke. Učimo se baje za življenje in ne za šolo, pa je torej nujno potrebno, da govorimo drugače v šoli in drugače v življenju.«
Požar v novomeški okolici
Novomesto, 12. septembra.
V petek ob 11. uri ponoči je pričelo goreti na bližnjem Grmu pri posestniku Antonu Malenšku. Lastnik sam je v Kanadi, doma so le žena in pet otrok. Požar se je vnel v hlevu, tik pod streho, prav kakor pred nekaj dnevi v Bučni vasi, kar je nekam čudno. V hlevu je počival betežni siromak Janez Potočar, ki bi bil kmalu postal žrtev plamenov. Potegnili so ga ven, ko se je že rušilo ogrodje strehe. Zgorela mu je vsa obleka in palica, da revež še hoditi ne more.
Sosedje in domačini niso bili kos plamenom, izkazali pa so se naši vrši vojaki, ki so prihiteli z vedricami in pridno nosili vodo iz bližnjega vodovodnega iztoka. Urno so bili na mestu tudi šmihelski gasilci, ki so zajemali vodo kar iz vodovodnega rezervoarja na Grmu, novomeški gasilci pa so nastavili svoje cevi na vodovodnem izteku. Toda vode je zmanjkalo. Z združenimi močmi so rešili vsa tesno na okrog stoječa poslopja in živinske hleve.
Okrog polnoči je na pogorišču znova zagorelo, toda domači so kar sami udušili plamene.
V nekaj dnevih je to že drugi požar v novomeški okolici in le slučaj je hotel, da ni bilo tedaj vetra. Našim gasilcem in vojakom pa vsa čast, ker so napravili vse, da ni prišlo do strahovite katastrofe.
Drzen roparski napad
Iz Kraševca poročajo, da Je bilo v bližnjem kraju Lovci Izvršeno krvavo razbojništvo. Roparji so napadli hišo Velislava Vučkoviča, ki je znan kot bogat človek. Vučkovič jih je še pravočasno opazil ter je pričel klicati sosede na pomoč, zaradi česar so razbojniki pobegnili. Tri ure kasneje so se roparji ponoči vrnili. Razbili so vrata, zvezali Vučkoviča, ga pretepli do krvi ter pobrali ves denar, ki so ga našli v hiši. Razen tega so pobrali še tudi mnogo drugega blaga. Sreskt poglavar, obveščen o roparskem napadu, je takoj uvedel obširno preiskavo, v kateri so kmalu došli do pozitivnega uspeha. Aretirani so tudi trije seljaki, ki so osumljeni, da so izvršili roparski napad.
Dnevno malo veselja
je potrebno tudi naj skromnejšemu človeku. Nedolžno veselje, ki bodri človeka za delo in mu povzroča prijetno čustvo uživanja, nastane z užitkom prave nepo-tvorjene zrnate kave. — Mešanice kave sveto snega slovesa so
one poznate tvrdke
Kamnik
Velika nevarnost poplav je nastopila v kamniški okolici po dežju, ki je lil celo noč od petka na soboto. Strugi Bistrice in Nevljice sta ponekod že do roba polni vode, ki z veliko hitrostjo dere naprej, noseč e seboj velike množine najrazličnejšega materijala, ki ga je vfcda odnesla med potjo. Proti poldne je Bistrica dosegla že svoj maksimum v letošnjem letu, voda pa še vedno narašča. Ljudje se upravičeno boje, da ne bi napravila zopet tako škodo, kol pri dosedanjih poplavah.
Pevski koneert. Zbor »Gorenjcev« pripravlja pod vodstvom dirigenta akademika g. Cerarja pevski konCert, katerega priredi v soboto 19. t. m. v dvorani kamniškega doma.
Kino Kamnik predvaja v nedeljo in ponedeljek kulturni film »Narava in ljubezen«.
Opereta »Čevljar-baron« v Mekinjah. Za današnjo nedeljo, ko se vrši v Kamniku birma, so podjetni Mekinjčani naštudirali znano opereto »Čevljar-baron« in jo bodo vprizorili ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu. Pred igro in po igri bo zapel društveni pevski zbor par pesmi.
Današnji nogomet. Danes gostuje v Kamniku SK Sparta iz Ljubljane in odigra na klubovem igrišču na sejmišču prijateljsko revanžno tekmo s Kamnikom. Prvo tekmo, ki se je vršila preteklo nedeljo, so izgubili Kamničani v razmerju 3:2 (2:2). Za revanž so se Kamničani dobro pripravili.
Kranj
Senzacija za Kranjčane. V četrtek je končno le prispel veliki Fischerjev »Zoo«-cirkus. Zjutraj je prišel, zvečer je bilo že vse postavljeno. Cirkus šteje lepo število artistov in okoli 200 najrazličnejših živali. Otvoritvena predstava je bila dobro obiskana.
V spomin desetletnice kraljevske vlade se je osnoval po vzgledu drugih mest tudi v Kranju poseben odbor, ki si je nadel nalogo, pobirati prispevke za mestne reveže in brezposelne. Vsem onim, ki so na ta tako vzgleden način proslavili desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, iskrena hvala.
Strelske vaje. V nedeljo bo zaključeno tekmovanje v streljanju, ki ga priredi »Strelska družina« na strelišču v Struževem. Razdelile se bodo tudi nagrade. Streljali bodo ves dan.
Cvetlični dan Rdečega križa. Podružnica Rdečega križa v Kranju je sklenila, da bo nadaljevala s cvetličnim dnem v ponedeljek 14 sept.
Obisk tujcev v mesecu avgustu. Letos smo imeli v Kranju zelo slabo letoviščarsko sezono. Lansko leto je bilo avgusta meseca skupaj oko-
li	290 tujcev, letos samo 210. Med temi je bilo 167 Jugoslovanov, 11 Avstrijcev, 11 Čehoslova-lcov, 7 Italijanov, 8 Nemcev in 6 Rusov.
Otvoritev mesarije na Gorenji Savi. Na Gorenji Savi, ki je sedaj predmestje Kranja in ki se lepo razvija radi naraščajoče industrije, je otvoril znani kranjski mesar Osterman Mihael novo mesnico.
Litija
Davica jc hvala Bogu prenehala. Vsega skupaj je bilo 15 primerov. Rešilni avto, ki je bil naš stalni gost, nas je zapustil. K sreči ni bilo nobenega smrtnega primera.
Tombola, ki je bila napovedana za preteklo nedeljo v Šmartnem pri Litiji, je bila prestavljena na danes, dne 14. t. m. Istotako kakor tembola, je prestavljen tudi pevski koncert v Litiji.
Okrevanje. Peter Repovš, ki se je ponesrečil pri sekanju l-~a, bo v kratkem ozdravil. Hrbtenic, za katero 'mo se bali, da je zlomljena, je 'r ;i nepoškodovana. Istotako bo okrevala tu ’< posestnica Zupančičeva iz Hotiča, katero je pred dnevi sm’ ino-nevarno pičil modras.
»Jugoslc—>n« se je pri nas zelo razšlr" To dokazuje posebno nedeljska kolportaža in to radi tega, ker prinaša, razen drugih vesti, izmed vseh č '-ov največ novic lz domačega
kraja.
Šmartno pri Litiji
V nedeljo 13. t. m. vsi na tombolo, ki se vrši ob vsakem vremenu ob 15. uri na Glavnem trgu v prid zgradbi »Narodnega doma«.
Nesreča. Pekovski pomočnik Alojz Savadlal se je v petek zaletel z kolesom na Drčarjevem ovinku v neki ljubljanski avto in se močno poškodoval. Vsekakor so na tem ovinku svarilne tablice potrebne.
Ljubljana, nedelja, 13. septembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje.
10.30 G. Humek: Izdelovanje sadnega vina. 11.00 Koncert Radiio kvarteta. 12.00 Čas, plošče, dnevne vesti. 15.30 Prof. Pengov: Krmljenje srobrodlake lisice. 16.30 Citre solo, g. Mezgolits.
16.30 Veseloigra »Stric v toplicah« (Ljudski oder). 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.15 Cello solo koncert, izvaja g. Leskovic. 21.15 Zabavni večer. 22.30 Čas, dnevne vesti, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 14. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30—22.30 Prenos dunajske opere: »Hoffmannove pripovedke«. 22.30 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu.
Ljubljana, torek, 15. septembra. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
18.30 Salonski kvintet. 19.30 Franc Veber: Etika in sociologija evangelijev. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, nedelja, 13. septembra. 11.30 Plošče. 12.90 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba. 20.15 Kulturne in društvene vesti. Ž0.30 Radio orkester.
22.00 Poročila. 22.10 Lahka glasba.
Zagreb, ponedeljek, 14. septembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 20.00 Književna ura. 20.00 Književna ura. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Prenos — odkod — še nejavljend. 22.30 Vreme in poročila. 22.40 Sprehod po Evropa.
Zagreb, torek, 15. septembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.90 Poročila. 17.00 Radio orkester. 18.30 Poročila. 20.15 Kulturne in društvene vesti.	20.90 Mozart-ov	večer.	21.30 Klasična
glasba. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Lahka glasba,
Beograd, nedelja, 13. septembra. 11.00 Plošče.
12.30 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Delavska ura. 17.00 Medicinsko predavanje. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Narodna glasba. 19.30 Petje v zboru. 21.00 Violinski koncert. 21.40 Dnevne in športne vesti. 22.30 Radio orkester.
Beograd, ponedeljek, 14. soptembra. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester.	13.30 Poročila.
17.00	Narodna glasba.	17.30	Narodne pesmi.
18.00 Lahka glasba. 20.00 Klavirski koncert. 20.40	Radio orkester	(ruska	glasba). 21.30
Plošče.
Beograd, torek, 15. septembra. 11.80 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Pio-
Sokolstvo
Zveza Slovanskega Sokolstva v Ameriki ustanovljena
Na pobudo Ameriške Obce Sokolske (Češke) se je vršil nedavno v dvorani Slavskega Sokola v Chicagu prvi sestanek predstavnikov češkega, slovaškega, poljskega in jugoslovanskega Sokolstva v USA za ustanovitev Zveze Slovanskega Sokolstva v Ameriki.
Na tem sestanku so zastopali češko Sokolstvo: bratje Čerinak, Vlach, Košar, Jelinek, Rabinek in Musil, slovaško Zeman, Bednar in Stibanski, poljsko Kupiszevvski in Kolodziejszyk, jugoslovansko Miloševič in Bazdarič. Za predsednika sestanka je bil soglasno izvoljen br. dr. Zeman, za zapisnikarja br. Košar. Glavna razprava se je vršila o tem, kako bi zveza nastopala tehnično na skupnih nastopih med Amerikanci. Izključene so na teh sestankih vsaktere debate o politiki in verskih vprašanjih. Dalje se je razpravljalo o potrebi bodočega skupnega delovanja na vseh poljih in da bodo v predsedništvu zveze starosta, tajnik, načelnik in urednik sokolskega lista vsake v zvezi včlanjene sokolske zveze. Sklenjeno je bilo nato, da nastopi ameriško slovansko Sokolstvo skupno na IX. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1932 in na skupnem zletu v Chicago povodom svetovne razstave leta 1933.
Po tem sestanku se je vršila nato ustanovna glavna skupščina ob polnoštevilni udeležbi delegatov vseh sokolskih savezov. Predsednik je prečital deklaracijo kjer se med drugim omenja, da je namen Zveze širiti sokolsko misel med našimi izseljenci, gojitev bratske ljubezni in vzajemnosti, prirejanje skupnih zletov in širjenje Tyrševih naukov med ameriškim Sokolstvom. Soglasno so bila nato sprejeta predložena pravila, nakar je bilo soglasno izvoljeno naslednje starešinstvo Slovanske Sokolske Zveze v Ameriki: starosta br. Starzinskjr (Poljak), prvi podstarosta br. Zeman (Slovak), drugi podstarosta br. Miloševič (Jugoslovan), tajnik br. Oslis 10 (Slovak), načelnik br. Jelinek (Čeh).
Po volitvah so sledila poročila posameznih delegatov sokolskih zvez, ki so bila vsa sprejeta z velikim odobravanjem. Prva naloga nove sokolske zveze bo, organizirati čim večje število ameriškega Sokolstva na vsesokolski zlet v Prago ob priliki stoletnice rojstva velikega ustanovitelja Sokolstva br. dr. Miroslava Tyrša.
Bratski Slovanski Sokolski Zvem v Ameriki želimo pri nadaljnem sokolskem delu med našimi izseljenci čim lepših in trajnih uspehov. Zdravo!
Sokolski nastop v Dražgošah
V	slikoviti selškl dolini je sokolska ideja na zmagovitem pohodu. V tem oziru so zlasti agilni in požrtvovalni Sokoli visoko v hribih v Dražgošah, kjer imajo menda najvišji sokolski dom v naši državi. Danes pokaže mlado sokolsko društvo nspehe dela v sokolski telovadnici. Točno ob 15. bo javna telovadba, pri kateri nastopijo člani z župnimi prostimi vajami in posebej s šestnajstorico, sledila bo orodna telovadba in raznoterosti.
K temu nastopu požrtvovalnih bratov Sokolov v Dražgošah bratsko vabimo vse gorenjsko Sokolstvo in izletnike. Rodoljubi, podprite mlado sokolsko društvo pri širjenju državne in nacijonalne misli med našim kmetskim ljudstvom. Sokolu v Dražgošah pa želimo čim lepših uspehov. Zdravo I
Sokolski dan v Veržeju
Sokol v Veržeju je imel 8. t. m. svoj letni telovadni nastop, ki je uspel v moralnem oziru nad vse dobro. Glavni del programa se je začel ob 15. url s povorko po trgu, ki je nudila Impozantno sliko. Po povorki je na zletišču starosta brat Kozar imel na navzoče navdušujoč govor. V jedrnatih besedah je na kratko orisal pomen Sokolstva za posameznika kakor za državo ter naglašal potrebo širjenja sokolske ideje, ki mora pronikniti v sleherno vas. Sledil Je nastop. Posebno dobro je bila zastopana moška deca, ženska deca in moški naraščaj, vsi iz Veržeja, ki so svoje vaje izvajali nadvse dobro, strumno ln v skladu z godbo, za kar občinstvo ni štedilo z viharnim odobravanjem, saj ravno v mladini je bodočnost in moč Sokolstva. Tudi člani in članice deloma iz Veržeja, Ljutomera, Gornje Radgone, Murske Sobote in Križevcev so Izvedle predpisane vaje zelo dobro. Vihamo aklamirana Je bila petorica članov na bradlji, ki je izvajala težke vaje brezhibno!
Po le-^o uspelem nastopu je navdušeno občinstvo ostalo še dolgo na ljubko okrašenem prostoru, kjer so polni šotori in izborna ljutomerska godba "v.dili vsega v izobilju.
Sokol v Zagorju ob Savi javlja, da se je pričela zopet redna telovadba v Sokolskem domu in sicer po tem-le redu: člani v torek in petek ob 20. uri, članice v ponedeljek in četrtek ob 20. uri, moški naraščaj v torek in petek ob 18. uri, ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek ob pol 19. uri, moška deca v torek in petek ob pol 17. uri, ženska deca v ponedeljek in četrtek ob pol 17. uri. Telovadba starejših članov bo pozneje. Vsi telovadni oddelki naj redno prihajajo k telovadbi.
šSe. 17.00 Narodna glasba. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Narodne melodije. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Zagreb. 22.50 Radio orkester.
Praga, nedelja, 13. septembra. 7.00 Prenos koncerta iz Karlovih Varov. 8.30 Plošče. 9.00 Bratislava. 10.20 Plošče. 11.00 Brno. 12.05 Opoldanski koncert. 16.00 Brno. 17.30 Plošče. 19.00 Bratislava. 21.00 80-letnica češkega gledališča.
21.20 Kantata Jan. Seb. Bach-a. 22.15 Lahka glasba.
Praga, ponedeljek, 14. septembra. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava 13.05 Moravska Ostrava. 14.10 Bratislava. 17.10 Mladinska ura.
17.20 Plošče. 19.05 Slovaške pesmi. 19.30 Brno.
21.00	Radio koncert. 22.15 Moravska Ostrava.
Praga, torek 15. septembra. 11.30 Plošče. 12.15 Plošče. 12.30 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.10 Plošče. 17.20 Plošče. 19.20 Večerni koncert. 19.40 Plošče. 20.15 Brno. 21.30 Koncert. 22.15 Plošče.
Spori
Primorje : železničar
Ob 16. na igrišču Primorja! predtekma Grafika : Primorje rez. ob 14'15.
Naposled smo jo pricincali do podsavez-nega prvenstva. Danes začnemo na vsej črti, borba za prve točke bo napeta, ogorčena in zanimiva.
Ilirija gre s posebnim vlakom kibicev v Maribor. Torej ni več prvenstvena nedelja stvar enajstih igračev, ki naj opravijo svojo dolžnost. Samo enkrat v sezoni smo se resnejše pripravljali, ko je bila na programu tekma Ilirija:Primorje. Sedaj je treba potovati, vzeti je vsako tekmo s najresnejše strani, pripraviti se temeljito — pa šta Bog dade in sreča junačka.
Z mnogo manjšim in skromnejšim pom-pom gre ljubljanska Svoboda v Celje, da se ogleda z Atletiki. Atletiki so nekdaj igrali v slov. nogometu prvo violino, potem pa so padli v osamelost svojega okrožja. Sedaj imajo zopet priliko, da se razmahnejo, in ni rečeno, da se bodo zadovoljili 9 podrejeno vlogo.
V Ljubljano prihajajo mariborski Železničarji. V svojih dosedanjih nastopih proti Primorju so umeli vedno ukreniti potrebno, da so jo svojemu protivniku pošteno zagodli. Ali se jim bo ta taktika obnesla tudi v prvenstveni borbi? Na vsak način so protivnik, ki ga nikakor ne gre podce-njevati!
V predtekmi — Grafika : Primorje rez. bo skušala Grafika spraviti prve točke na varno. Ta tekma spada v ljubljanski prvi razred, ki bo v svojem prvaku prezentiral kandidata za podsavezno ligo prihodnje sezone. Zato bodo tudi tekme te skupine sorazmerno s svojo važnostjo zanimive in napete.
Gremo naprej pod novimi avspicijami. Da bi se le obneslo.
Razpis tekmovanja v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo SK Ilirije
V svrho propagande plavalnega športa razpisuje SK Ilirija v Ljubljani za nedeljo dne 20. septembra 1931 tekmovanje v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo SK Ilirije in to po sledečih pro-pozicijah:
1. Tekmovanje se vrši po pravilih JPS-a. Program obsega proge predvidene v Tehničnem pravilniku JPS^a kot juniorske konkurence in to: dame: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4X50 m prosto, skoki. Gospodje: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno 100 m hrbtno, 4X50 m prosto, skoki.
2. Pravico udeležbe imajo vsi oni gojenci ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v šolskem letu 1930-31 pravilno vpisani kot redni učenci.
3. Tekmovanje se vrši v bazenu kopališča SK Ilirije.
4. Vsak zavod more prijaviti na poedino disciplino po dva tekmovalca in eno rezervo. Isto velja za štafete.
5. Prijave, ki naj obsegajo ime, priimek, zavod tekmovalca in disciplino, je poslati do četrtka dne 17 septembra 1931 na naslov: Alfred Poeschl, kopališče SK Ilirije i. b. do 18. ure. Prijavnine ni.
6. Prvoplasirani v vsaki disciplini prejme naziv »Prvak srednjih šok zavod pa, ki doseže največje število točk, prehodno darilo SK Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni osvojitvi v presledkih.
7. Skoki se izvajajo raz desk 1 m ali 3 m in sicer štirje poljubni skoki.
8. Vrstni red in čas tekmovanja se bo objavilo naknadno.
9. Tekmovanje se bo do definitivne osvojitve wrehodnega darila vršHo vsako leto začetkom šolskega leta po i6tem programu in p' >tih propozicijah in se bodo beležili najboljši rezul-t.kot srednješolski ekordi.
Dirka »Save«
Kolesarsko in motociklistično društva »Sava« v Ljubljani je priredilo na praznik dne 8. t. m. u športnem prostoru SK »Ilirije« kolesarske in motociklistične dirke.
Rezultati dirk:
1. Seniorska medklubska dirka: 8 krogi, 1. skupina od 35 do 44 let: Maver Ivan (Primorje)
2-6; 2. skupina od 45 let naprej: Florjančič Franc (Sava) 2-ll; 2. juniorska dirka »Save«:
5	krogov: Škoda Franc 3'30; 3. damska medklubska dirka: 3 krogi: Slamič Draga (Sava)
2-35; 4. Juniorska medklubska dirka: 1. semifi-nale: 5 krogov: Faninger Bruno (Poštela, Maribor) 3-14; 2. semifinale: 5 krogov: Grabec Ivan (Primorje) 3-25; finale: 10 krogov: Grabec Ivan (Primorje) 6-47; 5. glavna dirka »Save«: 15 krogov: 1. Gjorgievič Franjo 12*31; 6. Dirka v vreči s kolesi: 1 krog: Zanoškar Feliks (Pi?-morje); 7. Glavna dirka pododbora »Ljubljana«: 15 krogov: 1. Grabec Ivan (Primorje) 1014; & polževa dirka: Faninger Bruno (Poštela); 9. Motorna dirka s Sachs motorji:	10 krogov:
Trampuš Frane 6-47; 10. Glavna medklubska dirka: 1. semifinale: 5 krogov: Grabec Ivan (Primorje) 3‘21; 2. semifinale: 5 krogov: Rozman Stefan (Perun) 3-14; finale 20 krogov: Rozman Stefan (Perun) 13-38.
VIKTOR MEDEN
velcžganjarna, tvornlca likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač 916
LJUBLJANA, CelovSka cesta O
„Sletvija
99
Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
Podružnice: 'Beograd, Zagrcfi, (Sarajevo, Csijch, SV©vi Sad In Split	1753
Kake naj se vosi kmetijska
Gospodarska kriza se čedalje bolj zajeda v naše narodno gospodarstvo. Osemdeset odstotkov Jugoslovanov pripada kmetijskemu sloju. Bistvo današnje svetovne gospodarske krize sloni na poljedelstvu. Razumljivo je, da radi tega naš kmečki stan najbolj živo občuti težke posledice razrvanosti svetovnega agrarnega gospodarstva. Ponudbe poljedelskih pridelkov se z dneva v dan večajo, povpraševanje pa se čedalje manjša. Zunanje trgovanje posameznih držav rapidno peša. Pojavljajo se vse mogoče krize, ki se osredotočujejo v splošnem pomanjkanju zaslužka na eni in nerazmerno velikih ponudbah proizvodov na drugi strani.
Pri nas je stvar nekoliko milejša, ker nimamo velikega delavskega štaba, na drugi strani pa čutimo, da bi naš konsument lahko mnogo več potrošil, če bi se kriza cen sorazmerno prilagodila potrošnji. V resnici pa ni tako. Od leta 1927 do danes navajajo uradni indeks živil 30 do 40°/o pocenitev, konsument pa tega skoro ne občuti. Jedila na jedilnih listih v restavracijah notirajo skoro ravnotako, kakor pred štirimi leti. Nekateri tujskoprometni kraji pa so cene še znatno povišali, drugi celo podvojili. Jugoslovansko sadje se na Dunaju prodaja znatno cenejše, kakor v Ljubljani. Nabavna in prodajna cena pri zelenjavi prikazuje 50 do lSOVo razliko. Draginja se za konsumenta drži z vso trdovratnostjo, kmetijski producent pa ječi pod popolno propadlostjo cene in vsake kupčij-ske delavnosti.
Ce nima kmet denarja, ga nima nihče, pravi star slovenski pregovor, ki se je v naših prilikah popolnoma uveljavil. Kmečko prebivalstvo trpi pod ogromnim pomanjkanjem denarnih sredstev, trgovci in obrtniki se pritožujejo o čedalje večjem zastoju vsake kupčije; industrija životari in odpušča delavce.
Razumljivo je, da splošne agrarne krize ne moremo rešiti sami. Vse svetovno gospodarstvo išče univerzalnega leka, konference zborujejo na vseh koncih in krajih, pozitivnih rezultatov pa ni nikjer. Stvari gotovo ne bomo koristili, če bomo držali rok navskriž.
Dvigniti treba domači trg!
Samopomoč je edina rešitev vsaj v okvirju lastnih državnih mej. Naš notranji trg je ona najhujša rana, ki poleg splošne agrarne krize najbolj spodjeda naše narodno gospodarstvo. Tu je treba poseči vmes in napraviti temeljiti red.
Mi moramo naše notranje tržišče reorganizirati, v prvi vrsti živilsko tržišče, ki kaže največ neskladnosti. Stoodstotne razlike med posameznimi trgi morajo izginiti. Stoodstotni profiti kopice ljudi, ki izkoriščajo proizvajalca in konsumenta v enaki meri, se morajo brezpogojno znižati na višino pravičnega zaslužka solidnega trgovca. Ce ta kopica ljudi tega ne more ali noče razumeti, je dolžnost države in samoupravnih oblasti, da svojo avtoriteto uveljavijo. Dolžnost našega kmetskega stanu pa je, da seže po samopomoči. Ustvariti si mora lastne zadružne organizacije, ki bodo skrbele, da bo kmet dosegel odgovarjajoče cene, konsument pa dobro in ceneno blago.
Za poljedelstvo je zadružništvo največjega pomena. Zadružništvo si je pri nas ugladilo pot in postalo že dobro vpeljana ustanova. Žal, da se ie predvojni nagli razvoj v povojni dobi zaustavil. Ce bi naše zadružništvo korakalo z onim začetnim tempom, bi danes naš kmetski stan vse drucače prenašal gospodarske pre-tresljaje, kakor pa je to v resnici. Desetletna strankarska gonja gospodarskim vprašanjem ni posvečala pozornosti. Visoka konjunktura deželnih pridelkov v povojni dobi je to zanemarjenost še povečala. Naše zadružništvo se je
Selekcijsko premovanje v Sevnici
I.	selekcijsko premovanje goveje živine v Sevnici dne 2. septembra 1931 je pokazalo, kako potrebna je bila taka prireditev za ves sev-niški gospodarski okoliš. Živinorejci, ki so pravilno razumeli ogromno gospodarsko važnost selekcije goveje živine, so se udeležili premovanja v naravnost odličnem številu.
Na premovanje je bilo prignanih 199 glav goveje živine in sicer iz občin: Anže, Arme-ško, Blanca, Boštanj, Golobnjek, Loka pri Zidanem mostu, Mokronog, Planina, Rajhenburg, Raztez, Senovo, Sevnica, Studenec, Škocijan, Št. Janž, Tržišče in Zabukovje. Od teh 17 občin je 10 iz brežiškega sreza, 6 iz krškega sreza in 1 iz laškega sreza. To je zopet dokaz, kako nenaravne so meje brežiškega in krškega sreza, ki so še ostanek stare Avstrije, ko je Sava tvorila mejo med Kranjsko in Štajersko. Gospodarsko tvori Posavje dve enoti in sicer sevniški gospodarski okoliš s središčem v Sevnici in krškobrežiško polje s središčem v Brežicah. Ta dva gospodarska kompleksa bi morala odločevati pri bodoči razmejitvi srezov v Posavju.
Od prignane živine je bilo premiranih 123 glav, ki se bodo vodile v rodovniških knjigah. Ker pa po pravilih živinorejec ni smel za eno vrsto živine (bike, krave ali telice) dobiti več, nego samo eno denarno premijo, je bilo razdeljenih 7 državnih diplom in 102 denarni premiji v skupnem znesku od Din 1G.800.
Državne diplome so 6e priznale sledečim živinorejcem: o. o. Trapisti v Rajhenburgu, Matilda Traenkel in Trupej Franc iz Sevnice, Jakil Niko in dr. Kobal Alojz iz Boštanja, Bamberg Otinar iz Studenca in Kozinc Martin Iz Zabukovja.
kviza ?
omejevalo v prvi vrsti na kreditne operacije. Denarno zadružništvo se je povspelo na hvalevredno višino, čeravno vzroki niso bili vedno zgolj gospodarsko-naprednega značaja. Nekaj se uveljavljajo tudi razne mlekarske in vinarske zdruge, ki pa so večinoma lokalnega pomena in se jim ne posveča one pozornosti, kakor bi jim morala po njihovi gospodarski važnosti pripadati. Najvažnejših vnovčevalnih zadrug pa naše zadružništvo skoro ne pozna (če izvzamemo sadjarske zadruge v Mariboru in zadrugo za izvoz jajc v Sv. juriju ob j. ž.). Je to deloma tudi razumljivo, kajti ta vrsta zadrug zahteva poleg temeljite zadružne miselnosti tudi sposobno komercijelno vodstvo. Še bolj kakor pri nabavljalnih zadrugah je tu potrebna sodobna trgovska verziranost in široko komer-cijelno obzorje. Na to dvoje vprašanj pa se v našem zadružnem pokrelu polaga vse premalo pažnje. Mogoče je temu kriva tudi prirojena konservativnost našega gospodarskega življenja, ki vse premalo urno koraka za modernimi načeli gospodarskega snovanja. Akademskih zadružnikov imamo malo ali nič, z golim amaterstvom za daljšo dobo ne bomo mogli shajati, šušmarenje na raznih gospodarskih poljih se je pri nas že večkrat prav bridko maščevalo. V normaliziranih razmerah se igraje vodijo gospodarski obrati, v kritičnih časih pa naenkrat zmanjka vsa učenost in pregnanost. Vendar bo treba sedaj v pozni uri misliti na samopomoč.
Naloga zadružništva.
Naloga naših matičnih zadružnih institucij je, da vpostavi dobro, življenj zmožno vnovčeval-no zadružništvo. Zadruge-vnovčevulnice morajo reorganizirati naš notranji trg. Na zadružni podlagi naj se vnovčujejo pridelki, eventuelno naj se članom plačujejo provizorične cene takoj pri prevzemu blaga, razlike pa naj se obračunajo po izvršeni prodaji. Za vsak večji proizvodni, kakor tudi konsumni okoliš, naj se ustanovijo zadruge, ki bodo prodajale živila direktno konsumentu. Odviški, oziroma primanjkljaji naj se medsebojno izravnavajo. S tem se bo dosegla tudi v ceni potrebna arbitraža, ker ne bo nikjer blaga primanjkovalo, niti ga ne bo v preobilici. Zadruge naj uživajo povsem enake pravice, kakor vsak prekupčevalec.
Vprašanje financiranja teh vnovčevalnih zadrug je lahko izvedljivo. Pred časom smo čitali, da znaša dobroiinetje naših zadrug, naloženo v bančna podjetja, 3A milijarde dinarjev. Ta denar se lahko ves mobilizira in ||p s tem šele služil svojim pravim zadružnim namenom. Obenem pa bo baš v sedanjih težkih časih vršil blagodejno socijalno delo.
Kaj bomo dosegli s takim zadružnim delom? Kmet bo svoje pridelke lažje vnovčil, trgovski posel zanj bo opravljala zadruga, ki bo imela drugačne izkušnje in tudi drugačno orijenta-cijo o kretanju cen, kakor pa jo ima kmet, ki je popolnoma navezan na diktat kupca. Radi večje harmonije ponudbe in povpraševanja bodo cene dosegle stalnost. Z izločitvijo vmesnih prekučevalskih členov, se bo blago za konsumenta pocenilo, za proizvajalca pa podražilo.
V	produkcijo samo se bo polagoma uvedla standardizacija, ki je predpogoj današnjega trgovskega udejstvovanja. Konservativnost pridelovanja se bo umaknila modernizaciji, kajti kmet bo uspešno vnovčeval samo tako blago, kot ga bo zahtevala vnovčevalna zadruga.
Kmet bo prišel zopet do denarja, trgovina, obrt in industrija se bodo okrepile, ker se bo zvišala kupna sila prebivalstva v obče. Seveda s tem še ne bodo odpravljene vse težkoče današnjih dni, vsekakor pa bomo s takim delom dosegli, da se v gospodarsko življenje povrne normalizacija.
Za premije so prispevali Kr. banska uprava v Ljubljani, Sreski kmetijski odbor v Brežicah, Županstva občin: Sevnica, Boštanj, Studenec, Rajhenburg, Zabukovje, Planina, Blanca in Raztez, Splošna gospodarska zadruga v Sevnici, Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, Ljudska posojilnica v Celju, Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mostu, Št. Vidu pri Planini, Sevnici in Boštanju, in gg. Korn Teodor iz Ljubljane ter Ciuha Josip iz Trbovelj.
Dobave
Pri komandi 32. artilerijskega polka v Mariboru se bo vršila dne 23. septembra t. 1. licitacija za dobavo živil.
Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo spojnih vijakov in azbestnega škrilja.
Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbe za dobavo žebljev za tračnice.
Direkcija državne željezare v Varešu spreje-
FRANC BOGEL	H
Ljubljana, Bleiweisova 52
Tel. 27-75 (poleg garaže Kopač) ||||||||||l se priporoča ceni. občinstvu za vsa
kleparska in vodovodno
instalacijska dela ||||||||||| Specialiteta:	97
izdelovanje liavinaiHli litsi in vlo^ltov
ma do 23. septembra t. 1. ponudbe za dobavo olja za osi in cilinderskega olja.
Mašinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. septembra t. 1. ponudbe za dobavo steklarskega kita, do 15 septembra t. 1. za dobavo kalcinirane sode ter do
17.	septembra t. 1. za dobavo jekla.
Direkc.ja državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo železnih nosilcev in profilov.
Direkcija drž. rudnika v Zabukovci sprejema
do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo ovsa.
Do 23. septembra t. 1. sprejema direkcija drž. željezare v Varešu ponudbe za dobavo kisika.
Direkcija drž. rudnika v Zenici pa za dobavo »Balata«-jermenov.
Pri direkciji pomorskog saobračaja v Splitu se bo vršila dne 23. septembra t. 1. ofertalna licitacija za dobavo raznih strojnih delov ba-gerja.
Pri direkciji drž. železnice v Sarajevu pa za dobavo portland-cementa.
Sokolsko društvo Marenberg - Vuhred javlja vsem bratom in sestram težko vest, da nam je neizprosna usoda ugrabila našega dobrega starosto in brata
Avgusta Kolšeka
javnega notarja itd.
po kratki in težki bolezni v soboto, dne 12. t. m. Pogreb se vrši v ponedeljek ob 17. uri.
Ohranimo blagega starosto v trajnem spominu!
Marenberg, 12. septembra 1931.
ODBOR.
I
Trška občina Marenberg javlja žalostno vest, da je njen agilni občinski svetovalec, gospod
Avgust Kolšek
javni notar itd.
danes po kratki in težki bolezni mirno v Gospodu preminul. Pogreb bo v ponedeljek ob 17. uri.
Ohranimo blagega pokojnika v trajnem spominu 1
Marenberg, 12. septembra 1931.
Županstvo trške občine Marenberg.
Občinska hranilnica v Marenbergu naznanja tužno vest, da je vsemogočni Bog poklical k sebi gospoda
Avgusta Kolšeka
javnega notarja, člana njenega ravnateljstva in pravnega zastopnika danes, dne 12. septembra ob 17-30. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 17. uri. Ohranimo ga v blagem spominu 1
Marenberg, 12. septembra 1931.
Občinska hranilnica ▼ Marenbergu.
:
Claude Anet:
žlvijtmci
Roman ruske deklice.
Nekega poznega popoldneva, ko je bila sama doma, je pri telefonu pozvonilo. Imela je jasen občutek, da jo kliče »veliki knez«. Tako ga je zdaj tudi ona imenovala. Prebledela je in sklenila, da se ne oglasi. Toda noge so jo nesle proti njeni volji k aparatu, vzela je slušalko v roke in vprašala polglasno: »Halo?« In brez nadaljnjega vprašanja, kdo je pri telefonu, je neki moški glas veselo zaklical na drugem koncu proge:
»Jaz sem! Končno. Pričakujem te in ne mudi se niti trenutek. Vzemi najhitrejšega konja in daj knežjo napitnino!«
Obesila je slušalo, stekla k ogledalu, da si poravna lase in pravkar je hotela stopiti iz sobe, ko se je premislila. Vrnila se je k pisalni mizi in brskala po kupu papirja, ki ga je bila stlačila v predal, dokler ni našla umazanega lista, ga zgrnila in vtaknila v žep.
četrt ure pozneje je potrkala na Konstantinove duri. Medpotoma si je izmislila primeren ravnodušen pozdrav, ko pa je zagledala pred seboj »velikega kneza« z razprostrtimi lakti, jo je jezik pustil na cedilu in z začudenjem je poslušala lastne besede: »Moram reči, gospod, da ste dolgo odlašali s prihodom.«
Jedla sta tesno drug ob drugem v Konstantinovi sobi. Skoraj ni imel časa, da bi ji pripovedoval o svojih poslih. Arijana ga ni poslušala. Bila je vsa srečna, da mu je mogla pripovedovati, kako krasno življenje je živela v svojem južnem kraljestvu. Vse svoje doživljaje mu je pričarala pred oči. Jedva sta pojedla, ko je presenečena videla, da se je Konstantin pripravljal na odhod. Tudi njo je prosil, naj se obleče.
»Greva k tebi,« je rekel.
»K meni ne prideš in tudi ne boš nikoli prišel. Kaj pa hočeš tam?«
»Neumnica mala, ali ne veš, da te nocoj obdržim pri sebi? Toda v hotelu morava po modrih policijskih ukrepih izročiti tvoj potni list. Torej ga greva iskat.«
Arijana je zardela nekoliko v zadregi.
»Slučajno ga imam pri sebi.«
Odprla je torbico in mu izročila listino, ki jo je bila vzela iz pisalne mize.
Spala sta oba v eni postelji. Trije meseci ločitve so ju nesli daleč narazen in ju presadila v tako različne življenske razmere, da se jima je zdelo, kakor da sta stanovala na različnih planetih. Odkod sta prišla, da sta se zopet sestala? Arijana mu je v tako živih barvah opisala svoje življenje, da je Konstantin imel pred očmi tisto južno mesto, v katerem je ona kraljevala, in spoznal je telesne in nravne posebnosti vseh ljudi njene okolice. Sama pa je ostala nepro-dirna. Kakšne skrivnostne sile so živele v njej in kam so jo gnale? Koga je tam zopet videla, ki ga je on sovražil? Kako se je sestala s svojimi starimi pri-
jatelji? S kom se je nanovo seznanila? Nič o vsem tem ni vedel. — Pa tudi Arijana si ni mogla predstavljati, v kakšni okolici je živel »veliki knez«. O sebi je vedno malo govoril. Vkljub temu pa je poznala njegov pogled, s katerim je meril ženske. Ali je bilo potrebno, da bi zvedela kaj več?
In zdaj sta ležala drug poleg drugega utrujena na pragu sna. Toda njih misli so bile tako žive, da je vsak izmed njiju pomislil, zdaj pa zdaj se bodo utelesile in postale vidne poleg ležečemu drugu. »Jeli mogoče, da ne ve, kaj se godi v moji notranjosti?« si je dejal Konstantin in Arijana je pomislila s trepetanjem: »Ne daj Bog, da bi se izdala in bi mi bral iz srca.«
Končno sta zaspala.
XI.
življenje je prešlo v svoj tir, ne da bi ga bilo treba posebej usmeriti. Arijana je bila čez dan na vseučilišču, Konstantin je hodil po svojih poslih. V središču mesta je najel pisarno. Stanovala sta skupno, vendar pa je Arijana obdržala svojo malo sobo. Na ta način si je rešila dobro ime, imela je naslov za pisma in je mogla sprejemati prijatelje. Konstantin je najel v hotelu večje, trisobno stanovanje, vendar pa sta še vedno uporabljala skupno spalnico, iz katere je dala Arijana kar na svojo roko odstraniti drugo posteljo. Postelja, ki je ostala, ni bila sicer široka, toda »nisem debela, ne bom ti v napoto,« je rekla. V salonu je Konstantin delal, tretja soba je bila jedilnica.
Varčevanje v Nemčiji
Težka finančna in gospodarska kriza, ki je zadela Nemčijo, ima za posledico splošno zniževanje prejemkov javnih in zasebnih uslužbencev, posebno onih, ki so imeli doslej res prekomerne dohodke. Tako so določili v Prusiji, da se morajo prejemki znižati za 24 odstotkov; ker pa so enkrat že znižali prejemke za 13 odstotkov, bo znašalo novo znižanje samo še 11 odstotkov. To velja za državne uradnike. Precej bolj pa bodo udarjeni vodilni možje v velikih mestnih občinah v Prusiji. Občinske uprave velikih mest v Prusiji niso bile umazane pri odmeri prejemkov svojih voditeljev in gospodarjev. Nadžupan (Oberbiirgermeister) v Berlinu je prejemal doslej GO.OOO mark na leto, njegov tovariš v Kolnu pa še nekaj več. Poslej pa občine ne bodo smele svojim nadžupanom plačevati več kakor znaša plača pruskega državnega ministra; ta pa prejema na leto še vedno čedno vsotico 31.000 mark. Župani bodo dobivali plačo državnih podtajnikov, to je po
23.000	mark na leto. V mnogih mestih so nastavili tudi razne strokovnjake z visokimi plačami; mestni stavbni načelnik v Hannoveru n. pr. prejema 50.000 mark na leto. To se bo moralo poslej nehati. V mnogih slučajih bodo prejemke znižali za 70 odstotkov. Še hujše pa bodo prizadeti učitelji. Vse mlajše učne moči bodo odpustili iz službe — samo v Berlinu nad 1000! —, izpraznjenih novih mest pa sploh ne bodo zasedli.
Boksar Schmeling -- častni kegljač
Nikjer na svetu ni menda društveno življenje tako razvito kakor v Nemčiji (pravijo, da tudi v Ljubljani ni ravno malo razvit »Vereinsmei-er«-jev). Za vsako reč imajo svoje društvo. Tudi kegljaških društev in klubov se ne manjka. Neko kegljaško društvo pa je hrepenelo tudi po častnih članih in odbor je res ponudil boksarskemu prvaku Schmeling-u častno čldu-stvo. Schmeling je častno članstvo res sprejel iu sedaj ima poleg naslova »prvak v boksanju« še častni naslov častnega kegljača častitega kegljaškega društva v častitem mestecu Angesmunde.
Predrzni sleparji
Pred sodiščem v Rimu obravnavajo sedaj proces, ki prav močno spominja na svetovno-znanega kopeniškega stotnika.
Nekega dne sta namreč vstopila v eno največjih trgovin z dragulji v Rimu dva moža: eden je bil oblečen v uniformo policijskega častnika, drugi pa v uniformo priprostega stražnika. Lastniku trgovine sta pokazala tudi svoje uradne legitimacije, nato pa sta mu povedla »veselo« novico, da imata nalog njegovo prodajalno preiskati in vse dragulje zapleniti in vzeti s seboj, češ da je trgovec osumljen, da prodaja drugod ukradene dragulje. Trgovec je sicer hitel zatrjevati svojo nedolžnost, pomoglo pa ni nič: povelje je povelje, o krivdi ali nekrivdi pa bo že sodišče reklo svojo besedo.
Moža sta nato skrbno popisala vso zalogo in pobrala sta tudi vse dragulje iz blagajne. Nato sta jih lepo zavila, potem pa sta povabila lastnika trgovine, naj sede ž njima v avtomobil, ki je že čakal zunaj, da se odpeljejo na sodišče. Tam sta izročila trgovca ječarju, ki je pogledal nalog, da mora trgovca zapreti in ga je tudi res zaprl; moža pa sta mirno odšla z dragulji neznano kam.
Trgovec je bil zaprt že tri dni, ne da bi ga bili zaslišali. Četrtega dne pa je sam zahteval, da ga zaslišijo. A glej — ko so državnemu tožilcu pokazali listine, ni ta nič vedel o vsej zadevi! Tako se je pokazalo, da gre tu za jako premeteno sleparijo. Obema lopoma pa je še prava policija toliko pomagala, da je vzdrževala pred trgovino red.
Najlepše pa je to, da so takrat vsi rimski listi na dolgo in široko poročali o tem dogodku, »tisti, ki za vse skupaj ni nič vedel, je bil gospod državni tožilec...«
Povodenj na Kitajskem. •
Na sliki vidimo preplavljeno železniško progo pri mestu Ilankau,
Spominska plošča za žrtve zrakoplova »R 101«.
V mestecu Alonne, kjer se je ponesrečil zrakoplov »R 101« na svojem letu v Indijo, so odkrili
spomenik žrtvam nesreče.
Let ž letalom brez »repa«.
Nove vrste letalo brez »repa« je iznašel glavni tehnik Rhon-Rositten-družbe Aleksander Lip-pisch. Letalo bodo preskušali v Berlinu.
Draga operacija
V	Newyorku se je dal nedavno operirati na očeh siamski kralj. Na očeh mu je začela rasti mrena, mreno pa mu je odstranil najznamenitejši newyoršld zdravnik.
Ta zdravnik zasluži na leto do 35 milijonov dinarjev. Koliko bo siamski kralj plačal zdravniku, tega ne ve še nihče, ker pa je znano, da je neki newyorški bančni ravnatelj plačal istemu zdravniku za prav takšno operacijo 12 milijonov dinarjev, je gotovo, da se siamski kralj ne bo dal osramotiti od navadnega bankirja.
Zdravniški pomočniki in strežaji so imeli opravka z bolnikom dva dni. Samo to opravil« cenijo na nadaljnjih'7 milij. dinarjev Za svoje stanovanje in za stanovanje svojega spremstva, ki šteje IG oseb, pa je plačal kralj za dva meseca 14 milijonov dinarjev. Ce pa prištejemo k tem vsotam še potne stroške, ki so znašali tudi 7 milijonov dinarjev, potem pa stroške za posebne zdravniške obiske, ki bodo nanesli tudi okoli 5 milijonov dinarjev, dobimo vsoto 5 milijonov dinarjev — toliko bo veljala operacija.
Za siamskega kralja pa ta znesek ne pomeni mnogo, ker je jako bogat, kakor so pač vsi orientalski mogotci.
Nebotičniki v Afriki
Nebotičniki so nastopili svojo zmagoslavno! pot tudi v Afriki. V mestu Kasbah, starem glavnem mestu pokrajine Alžir, ki ima nad 200.000 prebivalcev, so sezidali že cela nova predmestja samih nebotičnikov, ki imajo po 8 do
10	nadstropij. Tam zazidavajo do 50 odstotkov stavbišča, tako da prihaja v vsako stanovanje dovolj svetlobe in zraka. Zidajo večinoma betonske stavbe, stene pa delajo razmeroma tenke, ker pri tamkajšnji vročini ni treba debelih sten. Strehe so ravne, ker omogoča ravne strehe že podnebje. Tudi vladna poslopja zidaje le na višino.
 ----------------------T.........
Za kratek čas
On: »Prisezi mi, da sem prvi, ki ga ljubiš!«
Ona:: »Moški ste pa res čudni! Ti si že peti, ki to zahteva od mene!«
»Milostiva, ubogajte me: nekaj malega zelenjave, tri prepečence in kozarec slatine, pa boste shujšali!«
»Kdaj pa naj to uživam — pred kosilom aU pred večerjo ali potem?«
Prof. Lujo Brcntano.
Znameniti učenjak na narodno-gospodarskem polju iu odlični socijalui politik prof. Lujo Brentano je umrl v Monakovem v visoki starosti 87 let. Lujo Brentano je bil rojen 18. decembra 1. 1844 v Aschaffenburgu. Učil je na vseučiliščih v Vratislavi, v Strassburgu, na Dunaju, v Lipskem iu Monakovem.
Knjige in ježih
I.
V	teh zadnjih letih se na našem književnem trgu dan na dan javljajo tolikšne množice prevodne književnosti, da so nekateri plahi premišljeval« naše kulturne usode že nekajkrat izrazili skrb, da se pod to povodnijo prevedenega slovstva utegneta zadušiti naša lastna proizvodnja in konzuin. Toda takšne skrbi so zajete iz praznega — življenju nobenega naroda ne more prevzemanje tujih dobrin in vrednot nikoli nadomestiti njegovega hotenja po lastnem izživetju v umetniških in duhovnih likih, in Sim večja je njegova dovzetnost za podobe in stvari, ki so jih druge kulture dale iz sebe, tem večja mora biti njegova žeja po lastni tvornosti. Ta ogromna množica knjig, ki jih naše založbe zdaj ena za drugo sipljejo čez našo deželo, nam je lahko samo razveseljivo znamenje, koliko prostora in koliko žive pripravljenosti za kulturno življenje je v našem narodu, in nobenega dvoma ne more biti, da si bo delavnost naših generacij danes ali jutri priborila častno mesto v tem živahnem obratu.
Toda prevodi niso samo prisvajanje, asimiliranje vrednot, do katerih so se drugi narodi dokopali, niso samo spajanje teh vrednot z živim tkivom našega nacionalnega organizma, temveč so obenem kamni, ob katerih se preizkuša bogastvo našega jezika, ob katerih se zmirom iznova preraja naš izraz in ob katerih se zmirom in zmirom odkrivajo novi viri našega besednega in govornega zaklada. Jezik je zadnje jiajresničnejše merilo za kulturo naroda, jezik je vidni, socialno izoblikovani izraz za vse notranje, intimne napetosti, ki bdijo v njem, jezik je izpoved vsega, kar je narod, kar je človek v tisočletjih svojega obstanka dognal in izgubil, našel in pozabil, zmagal in bil premagan — in izpoved vsega tega, česar lahko še upa in za kar se ima pod solncem še boriti. Vsak naš prevod pomeni srečanje našega izraza z izkustvom tujega življenja — in kakor je v človekovi duši prostora za vse in kakor morajo biti na dnu našega bilja znamenja vsega, kar se je ljudem zgodilo in kar so ustvarili od začetka do danes, tako mora biti tudi v naši besedi prostora in odmeva za vse, kar se zgodi kjerkoli, v kateremkoli času, v kateremkoli narodu, na kateremkoli delu sveta. Prevajanje je neposredno srečavanje našega konkretnega jezika z vsem neznanim, česar je poln ta svet — in tako je prevajanje izmed tistih dejanj, ki jih štejemo v umetnost.
Josip Hladck-Bohiiijnki:
Ob širokih, naglih programih, s katerimi so naše založbe nastopile v zadnjih letih, naši stari mojstri prevoda niso več sami zmogli vsega dela. Skoraj z vsako drugo knjigo, ki pride na trg, se javnosti predstavlja nov prevajalec. Založbe tvegajo — toda to tveganje je zdravo in je že rodilo in še bo rodilo sad. Na vsak način je treba skrbeti, da se tudi vrsta prevajalcev v naši književnosti postopoma regenerira in pomladi. Da pa na ta način ne more biti prav slelirni prevod, ki nam pride v roke, celo, iz enega ulilo dejanje, je razumljivo samo ob sebi. Naša kritika bi mogla sredi tega novega pisanega vrvenja vršiti nekaj prav hvalevrednih opravkov, do kolikor ji Bog za jasnost in čistost jezika ni zaprl duše. Saj prav ta čudovita duhovna razgibanost sodobnega sveta, ki je v zadnjih letih v vseh svojih odtenkih postala tudi delež naših mladih rodov, in pa ta razkošna jezikovna in stilna dediščina, ki jim je bila naložena na pot — prav ta duhovna razgibanost in ta bogata dediščina sta najtehtnejša poroka, da čaka naše književnosti in naše kulture še zavidanja vredna bodočnost.
Kritike jezika in sloga — tega nam manjka prav tako, kakor nam manjka kritike vsebine in duha. Zdi se nam, kakor da nihče ne utegne, da bi se poglobil v stvar. Saj so Specialisti pri nas, to se ne da tajiti, toda ti špecialisti so se Specializirali tako daleč od srede vsega, da se njih učenost ne more dotakniti nobene reči v življenju.
Jezikovna ocena kakšnega književnega dela bi pač ne smela biti samo reven, samozavesten seznamček slabih besed, germanizmov, serbokroatizmov in takšnih stvari, temveč bi se morala temeljito pobaviti z duhom besede, z njenim skladom in neskladjem s snovjo, premeriti bi morala bližine in razdalje od pisanega teksta do žive govorice, pretehtati bi morala, ali je tisto, odkoder so besede pisane, resnica in ali lahko od teh besed kaj kane v življenje nazaj. Toda za takšno delo bi bil samo pogled v zakone jezika premalo — pa saj ni na svetu nobene stvari, katere poznanje bi moglo že samo biti človeku dovolj: povsod je treba tudi za življenje imeti oči in dušo odprto na stežaj. Ob takšnem razgledu bi se pred kritiko dan na dan razgrinjala nova vprašanja — vprašanja, za katerih reševanje bi gole teorije nikakor ne zalegle dovolj, vprašanja, kakršna se človeku, ki dela, neprestano stav-ljajo sredi dela in borbe.	Fri.
Opozarjamo zato starše naše mladine na obrazložena dejstva ter jim najtopleje priporočamo, naj bi ob priliki vpisovanja v šolo Glasbene Matice vpoštevali, da so vsi drugi instrumenti najmanj toliko uvaževanja vredni kakor n. pr. toliko negovana violina in klavir.
Kar se eventualne nabave potrebnih pihalnih instrumentov tiče, bo ravnateljstvo zavoda vsakemu služilo z izčrpnimi nasveti; omogočeno bo, da pride vsak gojenec do lastnega instrumenta brez takojšnjih večjih izdatkov.
Ob tej priliki pa opozarjamo tudi še vse druge, ki se nameravajo vpisati v naš zavod, da ne
Ob pričetku šole Glasbene Matice v Mariboru
Staršem in njih namestnikom.
Pričenja se novo šolsko leto in marsikateri starši gojijo željo, da bi svojim otrokom razen običajne šolske omogočili tudi oni del splošne naobrazbe, ki je za duševno in srčno vzgojo naše mladine nedvomno najuspešnejša, to je glasba.
Gotovo se nudi staršem glede uresničenja take želje v našem mestu dovoljna prilika ter je prav naš javni zavod »Glasbena Matica« porok, da se glasbe ukaželjni mladini poda s smotre-nim delom oni zdravi temelj, ki je v dosego pozitivnih, višjih ciljev neobhodno potreben.
Da so taki višji ciji tudi dosegljivi, o^ tem je naš javni glasbeni zavod mogel prepričati javnost že marsikaterikrat, kakor doma tako tudi drugod, in ni dolgo tega, ko je naša mladina imela priliko doseči obilo priznanja tudi pred najvišjim forumom.
Da bi se ta že itak učvrščeni temelj ne samo obdržal, temveč kolikor mogoče tudi še razširil, hočemo staršem naše mladine podati nekoliko nasvetov, ki naj bi služili zasnovanemu načrtu v krepko podporo.	v
Omeniti moramo namreč, da se pretežna večina naše mladine želi učiti le violine, oziroma klavirja, medtem ko so vsi drugi instrumenti le redko zastopani. Šele lansko leto se je piscu posrečilo po velikem naporu doseči, da ima zavod zabeležiti sedaj lep naraščaj v violinčelu, katerega je javnost imela priliko videti in slišati že pri zadnjih zaključnih produkcijah. Ta poskus je rodil lep in pozitiven uspeh, ki jamči,
Pismo iz Zagreba
Zagreb, v septembru.
Takole je na jesen v Zagrebu, kot je povsod drugod. Na cestah je videti, da več ljudi hodi okrog in da so vsi spet nekam spremenjeni. Kaj bi ne. Komaj so za nami tisti vroči poletni meseci, v katerih se je treba malo spočiti od svojega življenja. In zdaj so se ljudje vrnili iz toplic, iz Primorja, od vsepovsod, in nekateri, ki si nikamor pomagati niso mogli, so tudi umrli. Vsak čas se srečujejo znanci in prijateljice, na vsakem kraju se pozdravljajo: joj, kako dobro izgledaš! Jaz še pomnim iz gimnazijskih let, da nas je razrednik vselej nagovoril prvo šolsko uro: »No, vidite, zdaj ste se vrnili z novimi močmi« itd. Takrat smo še trdno sklepali, kakšni bomo, in tako je menda tudi danes. Poznam študente, ki so si pribili na zid velike koledarje, take, kot jih navadno imajo pisarne, na vsak list pa so zapisali z velikimi črkami, da je čas zlato, non multa, sed multum, kdor ne dela, naj tudi ne je — in tako naprej za vse leto. Res, v tem času se izdelujejo programi. Kakšen uradnik, ki mu že nekaj ukorov dušo teži, obljublja sam sebi, da bo še bolj vestno izpolnjeval zapovedi, in da bo točno prihajal v urad posebno zdaj, ko je šef prišel z dopusta; matere prevdarjajo, kateri otrok pravzaprav najbolj rabi zimsko suknjo, saj vsi je ne morejo imeti; tudi taki, ki so brez posla, pretehtavajo 'ned seboj, katera mestna ogrevalnica bo bolj topla in kje se bo dalo spati. Upi in načrti.
nabavljajo kakih instrumentov, ne da bi se prej tozadevno posvetovali z dotičnimi učitelji, kajti dostikrat se dogaja da pride gojenec v šolo recimo s »celo« violino, medtem ko še niti »polovični« ni dorastel. Prav posebno pa je priporočati v interesu gojencev samih, da ti dobijo kolikor mogoče dobre instrumente, ki so edini pravi posredovalec, da v gojencu dvignejo veselje do instrumenta, medtem ko slab instrument muči ne-le samega učenca, temveč tudi njegovega učitelja ter znatno zadržuje uspehe.
Priporočam torej staršem ali namestnikom te nasvete v dobro uvaževanje.
Mariborsko gledališče
Itazpis gledališkega aboninana
Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1931/32 abonma, ki sc zaključi že koncem aprila leta 1932. ter obsega 20 predstav (12 dramskih in 8 glasbenih) in znači velik popust napram večernim cenam. — Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca.
Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane torej 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži po Din 08, 58, 38, 31, 24; (za uradnike 58, 49, 32, 27, 20); parterni sedeži po 58, 48, 38, 31 (za uradnike 49, 41, 32, 29); balkonski po 58, 42, 29, 22 (za uradnike 49, 34, 24, 18); galerijski po 24, 19, 13 (za uradnike 19, 14, 9).
Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah (izvzete so le one predstave, ki imajo označbo »Izven« na plakatih). Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmanu. — Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne) do četrtka 24. septembra. Za lanske abonente pa ostanejo dosedanji prostori rezervirani do četrtka 17. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čimprej. Opozarja se, da je abonma neprenosljiv na drugo osebo in med sezono ne-odpovedljiv.
Repertoarni načrt, iz katerega se bodo črpala dela za novo sezono:
A. Drama. Anet: Mayerling; Anzengruber: Slaba vest; Cankar: Kralj na Betajnovi; Ca-pek: RUK; Gogolj: Ženitev; Golar: Dve nevesti; Gorinšek: Rdeča kapica; Jonson: Volpone; Kulundžič: Škorpijon; Langer:	Izpreobrnitev Janeza Piškurja; Lengyel: Antonija; Nestroy: Utopljenca; Nušič: Protekcija; Ostrovskij: Ne: vihta; Rajmund: Pohorski kralj in odljudnež; Real-Ferner: Trije vaški svetniki; Sheriff: Konec poti; Szaniawski: Mornar in Šilih: Kaverna.
B. Opera: Offenbach: Hoffmannove pripovedke; Thomas: Mignon in Verdi: Traviata.
C. Opereta: Abraham: Viktorija in njen hu-zar; Audran: Mascotte; Kalman: Ciganski pri-mas; Leh&r: Zemlja solnea; Sancin-Širok: Casanova in Zeller: Ptičar,
da bo izšlo prav iz sredine naše najmlajše mladine v par letih nekoliko uspešnih violinčelistov.
So pa še mnogi drugi instrumenti, katerih gojenje bi bilo za ves naš javni glasbeni-kul-turni nivo prepotrebno, tem več, ko dobro vemo, da je danes pri nas sestava orkestra z, recimo, vsaj le kolikortoliko sposobnim orkestralnim osobjem, ki bi ga baš v našem obmejnem mestu toliko nujno potrebovali (gledališče, koncerti, slavnostne prireditve itd.) skoraj takorekoč nemogoča.
Največ je temu krivo dejstvo, da se naša mladina skoraj popolnoma izogiblje posebnemu učenju lesenih pihal, kakor so n. pr. flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon), čeprav so ti instrumenti najmanj toliko »hvaležni« ko n. pr. violina ali klavir, posebno pa, če vzamemo v obzir večjo lukrativnost omenjenih glasbil, ki jo dotični instrumentalist lahko doseže prej nego z violino ali s klavirjem. Cisto posebno velja to za našo državo; saj je dobro znano, da smo ravno v pogledu teh instrumentov navezani v največ slučajih na drugorodce.
Kakor sploh vso našo mladež, opozarjamo posebno še našo trgovsko in obrtno mladino, naj bi se posvetila študiju teh tako redko zastopanih glasbil, da bi na tak način v nekaj letih bilo paralizirano dauašnje ogromno pomanjkanje.
So pa tudi še trobila, katerih se naša mladina nič kaj rada ne loti, čeprav velja tudi tu skoraj isto, kar je prej bilo rečeno o lesenih pihalih, samo morda v nekoliko blažji meri.
Pred univerzo čitajo mladi ljudje sezname predavanj, nasproti pa stojijo grupe igralcev ob gledišču. Uprava je že izdala oznovo repertoarja. Tam piše, da so ji predali nove drame Mita Dimitrijevih, Božo Lovrič, Ha Mesarič, To-dor Manojlovič in Alojz Krajgher, šest avtorjev pa jih je obljubilo (Branislav Nušič, Milan Bogovič, Miroslav Krleža, Zagorka, Pecija, De Tis) Od klasikov bodo zastopani Euripid-Hofmanns-tlial, Moliere, Racine, Shakespeare, Schiller, Farguhar, Gozzi, Goldoni. Slovane bodo predstavili Katajev s Kvadraturo kroga, Nalkovska s Hišo žen, Perz.vnski z Odpovedujem službo, in Langer s Spreobrnjenjem Ferda Pištore. Nadalje so izbrani izmed Francozov Mussea, Le-normand, Bourdct, Gcraldv-Spitzcr, Vantel; izmed Angležev Wilde, Shaw, Sheriff, Galworthy, Manghain, Carpenter; izmed Nemcev Wedekind, Frank (Vzrok), Gay-Brecht-Weil The Beggar’a opera (Dreigroschen oper), pri kateri bodo sodelovali člani opere, in še dva madžarska pisatelja: Fodor in ZAgon.
Opera bo predvajala Širolino Citaro i bubanj ter Konjevičevo koštano; poleg repriz še Bee-thovena, Boita, Mozarta, Verdija in Wagnerja.
Domačo opereto sta dala Hirati: gradbena noč, in Tijardovič: Jurek i Štefek. Potem še štirji inozemci: Benatzky Kalman, Andran (La Mascotte) in Strauss-Korngold. In par repriz. Balet: Čajkovski Nebdal, Lhotka in Ša-franek-Kavič (Figurne).
Uprava si je pridržala pravico, da napovedana dela in avtorje eventuelno zamenja.
Iz srbsIiobrvatfsLe književnosti
Novele Slavka Batušiča
G. Slavko Batušič je kozmopolit v pravem pomenu besede in se ravno po tej strani zelo razlikuje od ostalih mlajših in trenotno aktivnih srbohrvaških pisateljev. Ne morem reči, da tudi pri drugih nisem opazil večje ali manjše naklonjenosti v to smer. Morda jo je nekaj v liriki Rade Drainca, pa v »Itaki« Miloša Cr-njanskega in še v zadnji prozni knjigi Rastka Petroviča. Vendar vsi omenjeni so le posamezne faze. odlomke svojega življenja prebili v tovrstnih nastrojenjih. Slavko Batušič pa se žl-laveje drži te smeri in ravno zadnja njegova novelska zbirka, ki nosi naslov »čuda 1 čaro-lije«, je karakteristična za njegovo književno vstvarjanje. Pisatelj je posebej predisponiran za fantastiko, ki je v teh novelah tako izrazita in živo podana. Vrednost te zbirke ni samo ozko relativna. Morda nam bo čez čas g. Batušič še kaj obsežnejšega in globljega dal. X. P,
»Muhamed i Koran«
Pod gornjim naslovom je izšla pri g. Gezi Kohnu zanimava monografija o zgodovini in razvoju islama, ki jo je oskrbel g. Osman Nuri Hadžič. Doslej tovrstne študije nismo imeli in bo ta knjiga marsikomu prišla zelo prav. O istem problemu izide še ena knjiga, ki bo nadaljevanje prve. G. Osman Nuri Hadžič je na koncu prve knjige objavil obširen bibliografski pregled, ki bo vsem, ki se detajlneje pečajo z islamom, zelo dobrodošel. Knjiga je izšla v prijetni zunanji opremi in obsega razen življenjepisa Mohamedovega več interesantnih tolmačenj korana .
lija Erenburg »Lule«
Danes je malo ruskih pisateljev, ki uživajo toliko popularnost ko lija Erenburg. On koncem koncev niti mnogo karakteristično ruskega nima v svoji krvi. Po rodu je žid, po poklicu avanturist in bohem, živi pa večinoma na Za-padu, v centrih velikih evropskih držav, posebno v Parizu. Pa ima kljub temu v današnji Rusiji visoke tisoče vernega čitateljstva. Erenburg ni umetnik velikega stila, pač pa je zanimiv zabavni pisatelj in okreten feljtonist, ki vselej dobro zadene okus široke publike. Zato moramo razumeti dejstvo, da gredo posamezni njegovi romani v četrtmilijonskih nakladah v svet.
Pri nas je lija Erenburg daleč bolj znan kot osebnost ko po svojih delih. Prevajali smo ga do danes zelo malo. Na tem mestu bi omenil prevod njegovega romana »Ljubezen Jeanne Grey«, ki je pred štirimi leti izšel v Andričevl »Zabavni biblioteki« v Zagrebu. Pisatelj je v osebi pisatelja Julesa Lebouxa obdelal osebnost Anatola Prance-a. Pred nekaj tedni je v Zagrebu izšla drobna knjiga s tremi prevedenimi Erenburgovlml novelami in z naslovom »Lule«, ki so vzete iz knjige, ki je izšla 1. 1913. in obsega trinajst tovrstnih novel. Prevode je oskrbel g. Boško Vračarevič. To je prva knjiga no-voosnovane »Biblioteke slovanskih pisateljev«.
Byron in Jugoslovani
Prav nič čudno ni, če je široki duh, kot je bil lord Byron, tako bogato vplival na ustvarjajoče evropske duhove onega časa. Tudi pri nas Jugoslovanih Byronov vpliv ni neznaten in g. I. M. Petrovič se je odločil, da v obsežni monografiji obdela pomen in razvoj byronizma v naši književnosti. Prva knjiga, ki je pred kratkim izšla, je predvsem širok uvod v razumevanje Byrona človeka in o njegovih literarnih vplivih, dočim bo druga posvečena v celoti vplivu Byrona in njegove umetnosti na jugoslovanske romantike. Knjiga g. Petroviča (namenil sl jo je za doktorsko tezo) je pisana znanstveno in z dobro poglobitvijo v obsežno gradivo. Dočim je vrednost prve knjige za nas relativno manjša, bo druge toliko večja, ker bo v njej obravnavan eden naj obširnejših kosov srbohrvaške literarne zgodovine, romantizem.	T.	P„
Dijaški koledar
V	založbi Nakladne knjižare v Zagrebu izhaja že šesto leto »Dijaški koledar« v hrvaščini, srbščini in slovenščini. Vsebina koledarja je zelo pestra ter zanimiva. Tako prinaša razne tabele in formulrje, ki so potrebni dijakom, nadalje obširen izvleček iz srednješolskega ter univerzitetnega zakona. Koledar podaja tudi obširen pregled vseh srednjih šol v državi, nadalje pravila za štipendije in navodila za vse ugodnosti, ki jih more dobiti dijak. Seveda ima »Dijaški koledar« tudi vso običajno koledarsko vsebino ter ga krasi več lepih ilustracij. V vsem obsega koledar 288 strani žep. formata ter ima vrhu tega še dodan obširen katalog, ki ga bodo pozdravili zlasti vsi srednješolci. Ker velja lepo vezan izvod »Dijaškega koledarja« samo 10 dinarjev, ga vsem dijakom toplo priporočamo.
človečanstvo
V	izdaji Krekove knjižnice je izšla pod tem naslovom zbirka novel novejših in najnovejših poljskih pisateljev: V. Reymont; Nekega dne, Bolnik pred kočo; P. Goetel: človečanstvo, Ciprljan člž; J. Kaden-Bandrowskl: Raznašalka časopisov; G. Morcinek: Vera — v prevodu Tineta Debeljaka in Franceta Vodnika (Raznašalka časopisov). Knjigi je Debeljak napisal kratek uvod. Tisk je razločen, oprema okusna. Nfiroča se pri Delavski založbi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-J,
Literarna dediščina. Ruska zveza proletarskih pisateljev je začela v zvezi z inštitutom za književnost in jezik na moskovski akademiji znanosti in umetnosti izdajati revijo »Literatur-noje nasledstvo«, ki ima v Leninovem duhu namen, kritično pretresti in predelati vso kulturno dediščino preteklosti.
Rokopisi, ki ne pridejo na dan. Lektor neke ameriške založbe je objavil zanimive podatke
o	svojem delu: v letu 1930. mu je bilo predloženih 633 rokopisov, sprejetih in založenih pa je bilo samo 15. Tl dve številki zgovorno pričata o tem, kako ogromen je — vsaj po količini
—	duhovni napor v posameznih kulturah In kako redka stremljenja se povzpno do izoblikovanega izraza.
Marsejeza miroljubov. Neko pariško društvo za propagando miru je razpisalo nagrado za pesnika, ki bi zložil nove verze za Marsejezo in dal francoski narodni himni čisto novo, skozinskoz miroljubno vsebino, češ da dosedanja bojevitost Marsejeze v teh letih miru in sprave samo kali harmonično ravnovesje med narodi.
S
Novosti za damske plašče pravkar došlel
A. & E. Skabernfc Ljubljana
Razširjajte Jugoslovana!
Ih?i naših umetnicah v Jahcpicevem
paviljonu
Danes je štirinajst dni, odkar so se Ljubljani prvič odprla vrata v razstavo jugoslovanskih likovnih umetnic. Kako je sprejela javnost te ženske goste? Slavnostna je bila otvoritev, udeležili so se je zastopniki vseh poklicanih oblasti in udruženj. Prireditev je pozneje počastila kraljica s svojim spremstvom, knezoškof dr. Rožman in več drugih svečeniških osebnosti je s svojim posetom dokazalo, da uvažujejo umetnostno stremljenje naše žene. Širje občinstvo se pri posečanju drugih umetniških razstav gotovo še ni nikoli tako izkazalo kakor sedaj, dasi je po časopisju le malo reklame in je med nami še prav mnogo takšnih, ki gledajo ženska dela s posebnimi predsodki in ciničnim malodušjem Zato se človek nehote vpraša: kaj je vendar tisto, kar privlači in vabi naše ljudi v to žensko razstavo? Morda pričakovanje senzacij ali sama radovednost', kulturna dolžnost naša ali izredna umetniška vrednost razstavljenih del? Ne? Nekaj drugega je, kar prevzema gledalca, ko hodi od slike do slike in se pred odhodom še enkrat ozre po stenah. Od vsepovsod odseva čisto iskreno doživljanje umetničine duše: resnično realno dojemanje motivov (dasi preprostih, luči in linije ter vestno in jasno podajanje doživljenih lepot. Vse to pa vpliva na gledalca s tihim in prijetnim mirom. Nikjer ne vi-
dimo drznih tehničnih zaletov, ne razglabljanja močnih izrednih motivov, kar Često razburja gledalcu oko in duha, da si ne ve odgovora. Razstavljena dela preveva prijetna umerjenost; tihožitja, portreti, pokrajine, folklora v očeh umetnic, ki imajo v splošnem več zmi-sla za barvo in črto kot za introspektivno razglabljanje kompliciranih socialnih ali duhovnih motivov. Naše umetnice se kažejo na tej razstavi hvaležne in vredne učenke svojih velikih zapadnih učiteljev, ne razodevajo pa močne individualnosti s poglobljenim notranjim svetom in z usmerjeno duhovno in socialno orijenta-cijo. Le pri Pregljevi, Piščančevi in posebno pri Mari Kraljevi lahko zaslutimo ostrejšo pot.
Vendar pa so se razstavljalke s temi, vsekakor resnimi ambicijoznimi deli približale občinstvu veliko bolj kot marsikatera prejšnja naša razstava. Posebno inteligentnim ženam je hudo, ker nimajo sredstev, da bi si kupile to ali ono umetnino. Toda razstavljalke dobro razumejo današnjo krizo, zato ne ponujajo svojih del in se dajo tudi pogovoriti ter privolijo ce-
lo	v prodajo na obroke.
Uverjeni smo sicer, da pojde tudi pot naše ženske umetnosti vedno dalje navzgor, toda slika, kupljena na prvi ženski razstavi, bo vedno imela poleg umetniške vrednosti tudi trajen spominski pomen.	P.
SVase prednice in me
»Ta se je pa dobro oženil.«
Kaj se pravi to danes in kaj je pomenilo to pred vojno?
Takrat je imel svet drugačne pojme o ženitveni sreči in »dobro se je oženil« je značilo »lepo doto je priženil«. Pri računanju z denarjem je pač marsikdo pozabil, koliko drugega vsebuje še pojem zakonske sreče. »Dobrota, vdanost, odločnost, razumna požrtvovalnost: vse te in podobne lastnosti ženine so potemnele pred vsemogočno zmagovalko: pe-tičnostjo. Poslovica »denar dela denar« je bila prečesto geslo mladih ljudi, ki so mislili na ženitev. Zato je tudi toliko deklet, ki so bile pač sposobne, da bi bile mogle vstvariti uajlepšo zakonsko srečo, zaman čakalo snubca.
Res je sicer, da so takozvane dobre partije imele pred vojno tudi višjo izobrazbo, ali večinoma so bila taka dekleta razvajena. Zrasle so pač v ugodnih razmerah, odrekajo in potrpljenja niso poznale. Ko so se omožile, so pričakovale, da jim tudi v zakonu ne bo treba misliti na pridobivanje vsakdanjega kruha. Ce jim je pozneje usoda naložila kako težko preizkušnjo, si često niso znale pomagati in so bile največje reve. Gorje, ako jim je mož nenadoma umrl in jih morda pustil še s kopico otrok ali celo celo dolgom!
Sedanji rod ne vidi v »dobri partiji« več samo mošnje denarja. Življenjska sreča je pač tako opoteča, da je ne jamčijo kupi tisočakov, če ni poleg njih tudi požrtvovalnega srca in iznajdljive misli. Življenje je celo pokazalo, da moralne dobrine žene ustvarjajo moževo in družinsko srečo tudi tam, kjer ni prinesla žena k hiši druge dote, kot pošten značaj in blago dušo. V sedanji življenjski borbi je kaj vredna le ona žena, ki si zna v potrebi sama pomagati in ki se ne opira le na moža in na doto, katero ji je dal oče. Nova, moderna žena je nravno in razumsko močna; ko misli na zakon, si ne išče v njem zaščite ali zagotovljene brezskrbnosti, temveč jo pri tem le raduje misel, da bo mogla skupno z ljubljenim možem živeti ln delati v prospeh družine. Tako so danes »dobre partije« predvsem tiste žene, ki so strokovno sposobne, bodisi za telesno ali duševno delo. Fabrične delavke, šivilje, modistke, trgovke, uradnice po pisarnah, nameščenke po učnih in znanstvenih zavodih imajo v svojem znanju lepšo doto kot »domače« hčerke bogatašev, ki s polovičarsko naobrazbo čakajo doma ženina. Gospodarsko in socijalno naziranje povojnega človeka je prevrednotilo mnogo starih vrednot, med temi tudi nazor o »dobri« ženitvi.
Mož, ki je nekoč svojo ljubezen do izvoljenke tako rad gradil na temelj njene gmotne imo-vine, išče danes ženo najraje med onimi, ki »imajo službo«, če mogoče celo tako, ki je združena s penzijo. V tem pogledu ni razlike med priprostim delavcem in akademskim izobražencem. Ce se je pred vojno možilo razmeroma malo šivilj, učiteljic in poštnih uradnic, pa je danes baš obratno, čeprav marsikatera žena potem to »srečo« bridko poplača. Ne morem pa trditi, da se je to zgodilo na podlagi nekega novega idealizma. Poročena delavka ali uradnica ostane še v službi; nekatera zato, ker jo k temu silijo življenjske potrebe, druga zato, ker se bolje počutijo pri svojem službenem poslu, nego pri nehvaležnih, nikdar do-dovršenih domačih opravkih.
So tudi žene, ki obdrže službo le zato, da si s prisluženim denarjem lahko privoščijo luksus, katerega bi si z moževim dohodkopi ne mogle.
V	zadnjem času opravičujejo poročene žene svoje nadaljnje službovanje tudi z razlogom, da so bile vajene gmotne samostojnosti in neodvisnosti, pa si ne morejo misliti, da bi bile navezane le na možev denar. In to ne v razkošju, nego celo v najpotrebnejših vsakdanjih izdatkih. Marsikatera je tako tankovestna, da bi se ji zdelo izkoriščanje in potratnost, če bi si kupila ne neobhodno potreben par nogavic z denarjem, ki ga mora zaslužiti mož! Koliko pa je takih, ki bi prerade pustile službo in se posvetile samo domu, ko bi se s tem ne zamerile
»ljubečemu možu«, saj bi ta izstop pomenil prevaro v njegovih predporočnih računih.
Nikakor ne smemo misliti, da je strokovno učenje in udejstvovanje v javnem življenju zamorilo današnji ženi zmisel za toplo domače življenje in iskreno materinsko čuvstvovanje. Ne. Saj vidimo, kako moderna prosveta sistematično goji baš tiste panoge, ki omogočajo dobro, zdravo in srečno vsakdanje življenje. Sole, poklicne organizacije, društva prirejajo v obveznih in svobodnih urah predavanja in tečaje za gospodinjstvo, higijeno, dečjo nego, bolniško strežništvo itd. Tako ima ravno poklicna in šolana žena največjo priliko in sposobnost, da znanstveno spozna dobre in slabe živ-ljenske pogoje ter more moža in deco negovati po smernicah, ki so primerne potrebam časa in kulture.
Danes se mnogo govori o krizi takozvanih intelektualnih zakonov, to je takih družin, kjer služita oba z duševnim delom, n. pr. profesor in uradnica, inženjer in učiteljica, zdravnik in zdravnica ter slično, pa sta tako oba po večji del dneva odtrgana od doma in dece. Istotako je seveda potem tudi kriza delavskih, obrtnih, trgovskih, celo kmetskih družin, kjer je žena prisiljena, da moru sama ali skupno z možem delati v tovarni, trgovini ali na polju. Resnica je, do te krize niso vedno tako kritične, kakor jih vidijo nasprotniki moderne življenjske uredbe. Vse je pač odvisno le od preudarnosti in vestnosti žene in moža. Zena, ki si je svesta svojih dolžnosti in odgovornosti, zna svoj kratko odmerjeni svobodni čas uporabiti tako, da je vsaka minuta v prid domu, deci in njenim duševnim potrebam; pa tudi med odsotnostjo poskrbi, da ni dom na moralni škodi. Ljubeči in skrbni roditelji imajo, tudi če so z doma, tako uravnane niti svojih vzgojnih in odgovornosti si svestih misli, da često prospeva njih dom lepše nego tam, kjer sta oče in mati neprestano doma.
V	starih, dobrih časih — pravijo — je bilo vse drugače, vse bolje, ko so se žene posvečale le domu. Ali mislite, da so se mu res posvečale? Ne govorim pri tem o naših kmečkih razmerah, ki so v tem pogledu ostale nespremenjene, v mislih imam takozvane »boljše« hiše. Koliko zlatega časa so izgubile ženske s pogovori, s kavnimi krožki, s kartanjem itd. Nezmiselna, dolgotrajna ročna dela so bila marsikateri več, nego skrb za vzgojo dece.
Pa bi kdo rekel: ko danes žena toliko dela izven doma in po službi še doma, ali ni to na škodo njenega zdravja in zdravja otrok? Tudi v tem pogledu se more oporekati. Nespametna, pretisnjena moda, bivanje v zaprtih sobah, nepravilna prehrana in nepoznavanje higijene, vse to je pač vsaj toliko škodilo zdravju kakor današnja prezaposlenost, ki spričo izboljšanih industrijskih in higijenskih naprav ne rodi toliko slabih posledic. Znanstvena statistika kaže, da se danes res rodi manj otrok kot prej, toda ti otroci so zdravejši, nego njih predniki; statistika namreč dokazuje, da umira danes mnogo manj dece, nego prejšnje čase. Istotako se je tudi življenjska doba človeštva podaljšala, nalezljivih bolezni je čimdalje manj. In konečno: poglejte danes ženo, ki se duševno ali telesno trudi pri izvendomačem pridobitnem delu 'n potem še z domom in otroki, pa jo primerjajte z njego prababico v isti starostni dobi, ko je živela le domu, možu in deci. Ali vidite, kako je moderna trpinka pri petdesetih letih še sveža in podjetna in kako je njena prasestra istih let že stara ženica, ki se je že odpovedala svetu in svet njej! Pa naj je to posledica mode v obleki, športa, higijenske življenjske uredbe ali česarkoli, dejstvo ostane neovrgljivo. Nikakor ne mislim onih modnih žen, ki v brezdelju in razkošju zapravljajo življenje, ki prikrivajo svojo življenjsko naveličanost in onemoglost s krinko šminke in pudra, tudi nimam v mislih onih nesrečnic, ki si ne znajo v življenju po-iskati zaslužnega vžitka, nego mislijo, da izpolnijo svojo usojeno dolžnost s tem, če brezmiselno robotajo od rane zore do trdne noči t
blodni zavesti, da so izpolnile svojo žensko nalogo s tem, če za družino delajo, pešajo in one-morejo, ne pa da zanjo poleg dela tudi prijetno in dolgo žive v radost deci, možu in sebi. Človek z modernim življenjskim nazorom ne vidi junaštva več v oni romantični ljubezni, ko
se je znala žena za ljubljeno osebo vsemu odpovedati, žrtvovati in umreti, nego vidi junaštvo v sili, da more za osebo, katero ljubi, delati in živeti. V delu, borbi in življenju je danes ideal ljubečih se ljudi, ne pa v sainouničevanju in umiranju!
Francoske arheologinje v Alžiru
V okraju Konstantine je že tri leta zaposlena pri izkopavanju Cane Mme Al g u i e r. Tam so ostanki velikega rimljanskega mesta, toda noben arheolog se doslej ni pustil pregnati v ta kraj, ki je oddaljen celih 20 km od vsakega človeškega bivališča. Dežela je nezdrava, brez vsakih pomožnih virov in tudi kljub neprijaznosti domačinov in upravnih uradnikov ee je gospa Alquier tu naselila ter dosegla znatne uspehe. Medicinski študij, s katerim se je prej bavila, ji je vcepil natančnost delovnih metod. Odkritja razvalin Čane je opravljala prav tako mirno in natančno, kakor bi secirala mrtvo truplo; varovala se je vsake pretiranosti in prenagljenosti v raziskovanju in ravno ta metoda ji je prinesla velikih uspehov. Dva krasna rimska slavoloka tla vstala iz razvalin, za enim lokom se je prikazala bizantinska trdnjava, ki je krasila lok. Delavci so podrli trdnjavo in slavolok stoji v vsem svojem prvotnem sijaju. Izkopali so tudi forum, ki meri nad 3000 kv. m ter gr. očistili, da je popolnoma prost.
V Djemili, razvalini elegantnega rimskega mesta, deluje gospa de Crčsolles. S prvega početka je postala sotrudnica svojega soproga, po njegovi smrti pa je delala s svojim očetom. Ko je tudi ta umrl, je vlada poverila vodstvo izkopninskih del gospej de Crčssole, ki je bila vsled svojega temeljitega poznanja Alžira in domačinov ter tudi kot prvovrstna strokovnjakinja najbolj primerna, da nadaljuje pričeto delo. Vse leto živi sredi mesta, ki ga zopet dviga iz pozabnosti; v potovalni sezoni sprejema turiste z vso gracijo visoke dame, ki se je svojevoljno izobčila, ves ostali čas pa živi odrezana od vsega sveta, med hribovjem in razvalinami, popolnoma udana svoji življenjski nalogi.
Razgled po ženskem svetfu
Francija.
O	priliki svojega bivanja v Parizu je maroški sultan odlikoval soprogo maršala Lyantey-a. Izročil ji je najvišje maroško odlikovanje, veliki red šefirov, v znak svoje hvaležnosti. Ta red je bil doslej podeljen le v zelo redkih primerih.
Gospo Curie, ki je s svojim soprogom odkrila radij in kateri je že bila podeljena Noblo-va nagrada, je ravnokar ameriško društvo radiologov odlikovalo z zlato kolajno
Nizozemska.
Od zadnjih občinskih volitev se bavijo z vprašanjem, ali sme biti izvoljena v občinski odbor žena, katere mož je občinski uradnik. Do enotne rešitve tega vprašanja še ni prišlo. V Zeelandu so pripustili ženo občinskega uradnika v odbor, v Haagu Je pa morala odstopiti po 12 letnem delovanju v občinskem odboru neka gospa, ker je njen mož policist. Zahtevala je to njena lastna stranka (soc. dem.).
Nizozemska plavalka Mej Braun, ženski evropski šampijon v 400 m prostem plavanju, je dosegla v Parizu svoje drugo evropsko prvenstvo in je zboljšala dosedanji evropski rekord. Premagala je Angležinjo Cooper in Francozinjo Godard.
Velik spiritističen kongres se vrši sedaj pod predsedstvom lady Conan Doyle. Med mnogo-brojnimi predavatelji je tudi več žen.
Stockholm.
Mednarodni kongres »Open door« za gospodarsko osamosvojitev žene, ki se je vršil v Stockholmu, je sklenil med drugim tudi to, da ne moreta niti zakon niti materinstvo vplivati na prosto izbero poklica in odločevati, ali hoče biti žena zaposlena tudi izven doma.
gospodinjstvo
Razni nasveti Kako hranimo sir. Sir se hrani po navadi v olju, vendar mnogim ne ugaja okus, ki ga dobi sir po olju. Zato hranijo sir še na drug način: sir omočijo v dobrem vinskem kisu ter ga zavijejo v krpo, ki so jo prej namočili v slani in papricirani vodi; krpo je treba dobro izžeti. Nekateri tudi močijo sir z žganjem ter ga zavijejo v krpo, namočeno v žganju, l a način je sicer dober, toda drag. Namakati je treba vsak drugi dan.
Izvrsten sadni kis za domačo rabo napravimo iz sadja, ki ni za drugo porabo. Sadje očistimo, zrežemo na drobne kosce, denemo ga v lončeno posodo ter nalijemo vode, toliko da je sadje pokrito. Posodo pokrijemo s čisto krpo ter jo postavimo na solnce. Po devetih tednih je iz vode postal izvrsten kis. Kadar ni solnca, postavimo posodo k peči.
Kako peremo zelenjavo. Zelenjavo moramo oprati šele tik predno jo denemo kuhati ali na mizo. Krompir, repa, redkev, zelena, korenje itd. izgube v vodi zelo hitro svoj okus, če operemo zelje mnogo prej nego ga denemo kuhati, se pokvari in izgubi okus. Še hujše je s solato. Ta se mora oprati zadnji hip, predno jo zabelimo. Tudi glejmo, da dobimo salato Čisto svežo. Ako je solata dolgo časa iz zemlje, ni dobra. Glavno je, da ne pustimo solate nikdar dolgo v vodi.
Moda
Nijansirune barve. To jesen bomo imeli veliko veselje nad nijansiranimi barvami. Kombinirajo se navadno v treh nijansah, čisto svetle, srednje in temne barve. Posebno živahna bo ta igra barv na bluzah in na rokavih od zapestja do lakta ali od lakta do rame. Najbolj priljubljene barve za takšno nijansiranje so: zelena, rujava, živo rdeča in modra.
Jopice v obliki bluze. Vidi se mnogo malih jopic iz baršuna, svilenega otomana ali tudi iz mehkega tafta z zobčastim ali plisiranim bočnim delom. Pas iz enotnega blaga daje tem jopicam značaj bluze. Pas ima vedno spredaj kovinasto zaponko ali geometrično oblikovan okrasek.
Praktična in lepa volnena obleka z malimi rokavci in z usnjatim pasom.
Kostim iz lahke volne s svileno bluzo. Jopica je brez ovratnika in ima okroglo ukrojene žepe.
Novi rokavi. Dolgo časa zanemarjeni obračajo rokavi zopet enkrat vso pozornost nase. Med mnogoštevilnimi modeli, ki se skušajo uveljaviti, so tri oblike posebno zanimive. Prva je precej bogata od rame do komolca, kjer se zoži in se tesno prilega roki do zapestja; ta nas zelo spominja rokava iz 1. 1900, samo da ni tako širok. Druga oblika se začne širiti šele pri komolcu navzdol ter je tesno nabrana ob zapestju v robček. Tretja oblika končno kaže široke in skoro do komolca visoko manšete. Vsi drugi modeli z volanami, nabirki, s krznom in vezeninami se naslanjajo na te tri tipe, ki bodo karakterični za prihajajočo sezono.
Okraski ob vratnem izrezku. Izrezek ob vratu ni več tako zelo enostaven, skuša se olepšati z raznim nakitom. Izmed najbolj posrečenih okraskov je kitica spletena iz baržuna-stih trakov v treh nijansah. Ako se ta nakit ponavlja tudi na rokavih, imamo zelo lep in
!"Recepti
Kolač z grozdjem. Napravimo na hitro testo iz 20 dkg moke, 12 dkg masla, 6 dkg sladkorja, 5 dkg olupljenih in na drobno zmletih mandeljnov, sok in olupek pol limone in dveh rumenjakov. Testo razdelimo na polovico. En del napravimo okrogel, v obliki torte, iz druge polovice napravimo za mali prst debele palčice, katere razvrstimo križem na kolač, da napravimo iz njih enakomerne kvadrate. V te kvadrate denemo grozdnih jagod, potresemo vse skupaj z vanilijino sladkorno sipo ter spečemo.
Kisla paprika za zimo. Napolnjena paprika Je zelo okusna Jed, zato radi hranijo papriko za zimo in sicer na ta način: Velike, zelene parike, po možnosti enake velikosti, dobro operemo, jim Izrežemo peclje ter skrbno odstranimo vse seme. Nato vložimo paprike v globoko skledo, jih polijemo z vrelo vodo ter jih pustimo kakih 10 minut v njej, nakar jih vržemo na sito, da se voda dobro odcedi. Papriko vložimo potem na gosto v velik kozarec ali v lončeno posodo, prej še pokrijemo vsako papriko spet s pecljem. Na paprike nalijemo potem kuhan, ne preveč mo-, čan kis, dodamo kos hrena (kakih 5 dkg) ter dobro pokrijemo posodo s pergamentnim papirjem. Da ne splavajo paprike na površino kisa, jih pritrdimo navskriž v posodo. Posodo s papriko hranimo v suhem hladnem prostoru. Tako pripravljena paprika ostane okusna in močna ter se da lepo polniti. Odjemljemo Jih lahko sproti, ko Jih potrebujemo, moramo le posodo vedno dobro spet zamašiti s pergamentnim papirjem.
Danilo Gorinšek.
Dve lučki
Majdiča ima dve lučki, ki ko solnce svetita; atu upa žar ugaša -lučki ga podnetita.
Včasih lučki sta ko ročki, atu jemljeta gorje; pa — saj nista niti ročki -očki Majdini sta lel
Ivan Brlič-Mažuranič:
Kostfa Siriborova
Prevedel Radivoj Rehar.
II.
Zvečer je rekla sinaha starki:
»Z možem greva v goste k botri; glej, da mi segreješ vodo, predenj se vrnem!«
Sinaha je bila skopa in požrešna, zato je rada hodila na obiske.
Ko sta sin in žena odšla in je ostala starka sama, je vzela one treščice, katere ji je podarila deklica, zanetila na ognjišču ogenj in odšla v izbo po drva.
Ko je v izbi izbirala drva, je nenadoma zaslišala, kako v kuhinji nekaj poka in trka: trki trk!
»Kdo je zunaj?« je vprašala starka iz izbe. »Domačini! Domačini!« so se oglasili iz kuhinje drobni glasovi, podobni ščebetanju vrabcev pod streho.
Zazdelo se je starki čudno, kaj bi moglo biti tako sredi gluhe noči, pa je odšla v kuhinjo. Ko je vstopila, je opazila da so se treščice lepo razgorele, a krog ognja so zaplesali kolo »domačini«, vse sami možički komaj pol lakta veliki. Na sebi so imeli ko plamen rdeče kožuščke, čepice in opanke, njihovi lasje in brade so bili sivi ko pepel, očesa pa žarka ko žareče oglje;
Drug za drugim so prihajali iz ognja; iz vsake treščice eden. In čim so se porajali, že so se smejali in vreščali, prekopicavali se po ognjišču, vriskali ter se sprijemali v kolo. Zaplesali so: po ognjišču, po pepelu, po polici, po stolu, po zglavniku in po ldopi. »Pleši! Pleši! Hitro, hitreje!« so kričali, vreščali, suvali se in premetavali. Raztresli so sol, razlili vodo, raztepli moko — vse od same preobjestne veselosti. Ogenj na ognjišču je prasketal in žarel, svetil in grel — starka pa je gledala in gledala. Ni ji bilo žal razlite vode, tako se je veselila veselja, katero ji je Bog poslal v tolažbo.
Zazdelo se je starki, da se je še sama pomladila — zasmejala se je kakor grlica, poskočila kakor deklica, uvrstila se je v kolo z »domačimi« in zaplesala. V srcu pa ji je vseeno še ostala bolest in bila je tako težka, da se je ples kmalu nehal.
»Bratci po Gospodu Bogu!« je dejala teda starka »domačinom«. »Bi mi li mogli pomagati in storiti, da bi zagledala jezik svoje sinahe? Ko bi potem povedala sinu, kaj sem s svojimi lastnimi očmi videla, bi se morda le spametoval?!«
In starka je povedala »domačinom« vse, ka kor je bilo. »Domačini« so posedli po robu ognjišča, nožiče obesili navzdol, nanizali se kakor pišče do piščeta, poslušali starko in od začudenja zmajevali z glavami. Ko so z glavi cami zmajevali, so jim žarele rdeče čepice
vsakdo bi mislil, da so le plameni ognja na
ognjišču.
Kadar je starka nehala pripovedovati, je eden iztned njih, ki mu je bilo ime Malik Tintilinč, junaško vzkliknil:
»Jaz ti bom pomagal! Takoj se bom napotil v solnčno deželo in ti prinesel sračjih jajec. Položili jih bomo pod kokljo, in kadar se bodo izvalile male srake, se bo sinaha gotovo izpo-zabila: zaželela si bo, kakor vsaka gozdna kača, mladih srak in iztegnila bo svoj kačji jezik...«
Vsi »domači« so zavriskali od veselja, da se je Malik Tindilinič domislil tako sijajne nakane. Prav ko so se najbolj smejali in veselili, se je sinaha z velikim kolačem v roki vrnila z gostije.
Jezno je planila skozi vrata, da bi videla, kdo je v kuhinji tako glasen. Ko pa je .vstopila: top!
je prasnil plamen, poskočili so »domači«, udarili vsi hkratu z nožicami ob ognjišče, dvignili se nad ogenj, poleteli pod strop — da so zahreščale deske — in izginili.
Samo Malik Tintilinič ni pobegnil; skril se je v pepel.
f
rt
Ko je plamen nenadoma švignil proti stropu in so vrata sama udarila ob podboje, se je sinaha tako zelo prestrašila, da se je kakor vreča sesedla na tla. Razdrobil se ji je kolač v rokah, razpustili so se ji lasje in oči je izbuljila od jeze:
»Kaj je bilo to, nesreča stara?«
»Veter je dvignil plamen, ko si odprla vrata«, je dejala starka modro in resno.
»Kaj pa je ono v pepelu?« je vprašala sinaha, ki je opazila rdečo peto opank Malika Tin-tiliniča.
»Žerjavica je«, je odvrnila starka.
Sinaha ji pa ni verjela; vstala je, razmrščena kakor je bila, in pohitela k ognju, da bi videla, kaj se skriva v njem. Nagnila se je tik do pepela, toda Malik Tintilinič je naglo izprožil no-žico in brcnil snaho s peto v nos. Zakrčala je sinaha kakor da bi se v morju utapljala, vsa je bila opečena po nosu in pepel se ji je usul na razpuščene lase.
»Kaj je to, nesreča stara?« je tulila sinaha.
»Okrcal te je kostanj iz žerjavice«, je odgovorila starka, a Malik Tintilinič je v pepelu pokal od smeha.
Ko je sinaha odšla, da se umije, je starka Maliku Tintiliniču pokazala prostor, kjer je si
naha v izbi podvalila kokoš, da bi dobila za Božič mlada piščeta. Se tiste noči je prinesel Malik Tintilinič sračjih jajec in jih zamenjal za kurje.	(Se	bo	nadaljevalo.)
Ivan Albreht:
Pajek in muha
Pajek muho v hišo vabi: »Ajte, strina, malo noter!«
»O, prav lepa hvala, boter l Se mi preveč mudi.
V	hiši rado se pozabi, kot spet venkaj pot drži.«
Pa se prejec modri skrije, ko spet muha pribrenči:
»Za trenutek, se mi zdi, bi pogledala lahko, kaj je z botrom in kako, če bom vsaj kaj reči znala, če bi sestra me vprašala.., Radovedno jo zavije v pajčjo mrežo in že vpije:
»Boter, boterček, nikar, jaz uboga mušja stvar, ne mi vse krvi izpiti!«
Ji odvrne pajek zviti:
»Nisi uboga, le poredna in pa preveč radovedna. Kar mi dano je, storiti moram jaz, a ti lahk6 sestram še poveš v slovoi
—	Radovednost je pošast, ki vas vselej pahne v past.
Kralj se je prestrašil.
»Ce je tako, bom moral večno živeti! Pa tako sem že truden! Kako naj dobim od svojega siromašnega ljudstva dija-mantno krono, saj niti za suhi kruhek nima!«
Modrijan mu ni odgovoril. Prijazno se je nasmehnil in izginil.
Kralj se Je staral. Njegova glava Je postala golobje bela. Telo mu je trepetalo kakor listje trepetlike. Umreti ni mogel.
žalosten je ležal v svoji postelji ln klical rešiteljico smrt.
»Da bi le za trenutek mogel dobiti dragoceno krono, samo dotlej, da bi mirno umrl!« je vzdihoval v svojem srcu.
Tedaj je zasijalo okno njegove spalnice. V sobo se je razlila slepeča bleščava. Skozi okno je priplaval bel an-
Gustav Strniša:
Vladar brez krone
živel je kralj, ki je bil zelo usmiljenega srca. Njegova država je bila siromašna. Ker ni mogel revežem drugače pomagati, je ukazal svojemu zlatarju, da je razdrl njegovo dragoceno zlato krono in jo prelil v cekine. Te zlatnike je kralj potem razdal revežem.
Na njegov dvor je prišel neki dan siv starček, o katerem so trdili, da vse ve.
Kralj je ukazal, da so možu postregli. Potem ga je vprašal, če je res tak vedež.
»I, nekaj že vem, tako pravijo drugi ljudje. Meni se pa vedno bolj dozdeva, da zmerom manj vem!« je odvrnil starček.
»Morda mi moreš povedati, kdaj bom umrl?« ga je vprašal kralj, ki je bil že zelo star.
»O kralj! Dokler ne dobiš krone iz samih dijamantov, dotlej ne boš zatisnil svojih trudnih oči,« mu je odvrnil vedež.
gel z dragoceno diamantno krono, ki jo Je položil staremu kralju na glavo.
Krona se je zalesketala, da je jemalo kralju vid.
»Odkod ta sreča? Kdo mi pošilja to krono, da me reši življenja? Tako sem si želel smrti!« je zašepetal umirajoči kralj.
Angel se je nasmehnil in odgovoril:
»Ta krona je tvoja! Bil si krušni oče sirotam in siromakom. Njih solze hvaležnosti sem zbral in jih prelil v dragoceno krono, ki se zdaj leskeče bolj kakor bi bila ulita iz čistega zlata in okrašena z naj dragocenejšimi diamanti!«
Kralj se je hvaležno nasmehnil in obležal mrtev.
Zvesti podaniki so se začudili, ko so zagledali po njegovi smrti na glavi dragoceno krono. Ko so pa dvignili kraljevo truplo, da bi ga odnesli se je krona zaiskrila v zlati zarji, izhlapela v drobno, komaj vidno meglico, ki Je splavala kvišku in izginila na obzorju.
Uganka.
Najprej na varnem mirno spim, pozneje rastem in visim, naposled z vetrom odletim in vel na zemlji obležim.
Rešitev prejšnje uganke: SLIVA.
Pravilnih rešitev smo prejeli 21. Nagrado, mladinsko knjigo, je žreb določil Martinu Goričan« v Jurovcah pri Ptilju. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana«: v Mariboru, Aleksandrova cesta 24, do srede, dne 16. t. m. opoldne.
Vinko Bitenc.
Zgodba o žogi
Vroč, soparen poletni dan. Ležim na žgočem pesku ob savskem bregu. Sava teče počasi, kakor da je utrujena dolge poti z daljnih gorenjskih strmin. Solnč-ni žarki se igrajo z malimi valčki, ki se pode nagajivo drug za drugim in skačejo čez veliko skalo v sredini reke. Za skalo je globok temnozelen tolmun. Tam se sučejo vrtinci. Par streljajev od mene nalaga kmet na voz mivko; v plitvi vodi ob bregu pa stoje ženske in splakujejo perilo. Temnozeleni valčki čofotajo okrog njih po vodi. Na produ pred menoj leži kos pretrgane gumijaste, žoge. Poberem ga in ga ogledujem. Barvasta slika na njem je že nekoliko obledela od vode in solnca, vendar še razločno predstavlja punčko s košarico v roki. Za punčko pa se podi jata gosi. Ena izmed njih jo vleče za predpasnik. Spodaj pod sliko pa so z okornimi črkami napisane tele besede:
Naši Verici za god.
Zamislil sem se. Kos raztrgane žoge mi je zdrknil iz rok. Spomin mi je splaval preko širokih savskih bregov proti lepi Gorenjski...
V	ozki dolini Save stojijo tri hiše. Kraj se imenuje Soteska. Majhne hišice čepi-
to tesno druga ob drugi, kakor bi se lale samote. Najbornejša Strunarjeva koča. Tu je prebivala vdova Strunarica s kopico otrok. Najmlajša je bila petletna Verica. Na sejmu v Kranju ji je kupila mati za god s podobami poslikano žogo. Verica Je ni mogla prijeti s svojimi
malimi ročicami ;nosila jo je kar v naročju, skrbno jo stiskajoč k sebi. Od tistega dne je bilo vse Veričino veselje osredotočeno na pisano žogo. Ves dan se Je igrala z njo ln Jo kotalila semintja po dvorišču. Psiček Belin pa je Verici delal družbo.
»Na, Belin, steci za žogo,« se je smejala Verica, ko je zakotalila žogo po tleh. Kužek Je kaj rad ubogal. Skakaj e se je pognal za žogo. Ker je ni mogel takoj prijeti z zobmi, je pričel lajati nad njo. Pa je že pritekla Verica, pobrala žogo ln igra se je pričela z nova. Sčasoma se je kužek Belin toliko privadil, da je lahko prijel žogo z zobmi in jo nepokvarjeno prinesel Verici nazaj.
Ob vročih poletnih dneh so se vaški otroci hodili kopat v bistro Savo. Tudi Verica s svojima starejšima bratcema
je bila včasih med njimi. Sprva jo mati ni pustila. Sele ko sta ji desetletni Mirko in sedemletni Jožek obljubila, da bosta pazila na sestrico, je mati le nerada dovolila. Se na pragu je klicala za njima:
»Da mi ne izpustita male izpred oči, zapomnita si!« Ej, na Savi, to vam je bilo življenje za mladino. Smeh, kričanje, čofotanje in pljuskanje po vodi se J čulo vsepovsod!. Samo solnčno veselje!
Mirko, Jožek in Verica so se bili nekega popoldneva spet odpravili k vodi. Spremljal Jih je seveda psiček Belin. Verica je nesla svojo ljubljeno žogo s seboj.
Boltarjev Polde je tistega dne nekaj imenitnega »pogruntal«, kakor je rekel. Na produ je našel debel, preperel hlod, ki ga je bila naplavila voda. Dečki so zrinili hlod v vodo in Polde je samozavestno prvi stopil na trhel les.
»Najprej se bom peljal jaz na splavu, potem pa pridete drugi na vrsto.«
Otroci so bili vsi navdušeni za tako velevažno iznajdbo. Tudi Mirko in Jožek sta bila med navdušnimi. Samo Verica s svojo žogo in kužek Belin se nista zmenila za vseslošno zanimanje. Verica je stopicala vzdolž Save, kužek Belin pa pohlevno za njo. žogo je držala Verica z obema ročicama tesno ob sebi.
»Veš Belin, če izgubim žogo, da mi jo boš poiskal!
Kužek je veselo pomahal z repom, kakor, da bi razumel Veričine besede.
Prišla sta do neke škarpe. Zarjavela žica, s katero je bilo prevezano protje in ogrodje škarpe, je s koničastim koncem molela iz vode. Verica se je nenadoma spotaknila in zdrčala z brega v
vodo. Punčka je zajokala, psiček Belin pa je pričel obupno lajati.
»Joj, Belin, moja žoga,« je med Jokom kričala Verica, ki pri padcu ni spustila žoge iz rok, zato se je žoga nasadila na več centimetrov debelo žico. Voda je bila pri kraju plitva in je Verici komaj segala do gležnjev. Prestrašena punčka je skušal osvoboditi žogo; pri tem pa se
je žoga pretrgala na dvoje, Verica le zgubila ravnovesje, zakričala je in padla v vodo, ki jo je hitro nesla naprej. Polo-
vica pretrgane žoge pa je plavala za njo. Belin je lajal'in tulil; nekaj časa je tekel ob bregu, nato pa se je zagnal v vodo, da reši svojo malo prijateljico. Nesrečna Verica pa je že izginjala pod vodo.
Medtem so prihiteli otroci, ki so bllt slišali krik in lajanje. Mirko in Jožek sta bila vsa iz sebe, ko sta zanala, kaj se je zgodilo. Nekateri dečki plavači so poskakali v vodo, da bi rešili Verico. Toda to delo je že opravil namesto njih — psiček Belin. Ves izmučen se je Belin s težkim bremenom skobacal iz vode. Med zobmi je držal za oblekco Verico. Spustil jo je na breg in pričel nato veselo lajati in skakati okrog Jokajočih bratcev. Toda Verica je bila na žalost
—	mrtva. Z ročico je krčevito stiskala polovico žoge.
Poznal sem Verico. Mamica bi si bila kmalu Izjokala oči, ko so prinesli njeno ljubljenko mrtvo domov.
Kos Veričine žoge pa še vedno leži na pesku ob Savi in čaka, da ga jesensko vodovje spet odnese naprej. In bo kje znova pripovedoval svojo žalostno zgodbo.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 15.881/3.	2528—3—3
Razpis.
Po pooblastilu ministrstva za finance z dne 11. junija 1930, štev. 79.560/11, in na osnovi določil členev 82 do 105 zakona o državnem računovodstvu se razpisuje prodaja barake invalidskega doma v Toplicah v Novem mestu potom javne ustne dražbe, ki se bo vršila na licu mesta dne 15. oktobra t. 1. ob trinajstih.
Izklicna cena Din 14.000-— (štirinajst-tisoč Din). Kavcija 10% izklicne cene.
Dražbeni pogoji se morejo vpogledati med uradnimi urami pri VI. oddelku kraljevske banske uprave pri sreskem načelstvu v Novem mestu, pri občinskem uradu v Toplicah in pri dražbeni komisiji pred početkom dražbe.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v	Ljubljani, 4. septembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C III 133/31-6.	2550
Oklic.
Tožeča stranka: Orlič Ines, pos., Ljubljana, Križevniška ul. 6, ki jo zast. dr. Go-ljar Srečko, odvetnik v Ljubljani, je vložila
E roti toženi stranki Kremzir Artur, potnik, jubljana, prej Križevniška ulica št. 6/II, sedaj neznano kje bivajočega, radi Din 450 8 prip. k opr. St. C III 133/31-1 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dne 18. septembra 1931 ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi št. 50.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. pr. pr. Petrovčič za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. septembra 1931.
$
C 502/31.	2540
Oklic.
Tožnica Čarni Verona, pos., Kukeč 11, je vložila proti tožencema Fartely Ivanu in Klari roj. Ktironja, pos. v Moravcih 9, zadnja neznanega bivališča v Franciji, radi 3250 Din, k opr. št. C 502/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
2	9. septembra 1931. ob enajstih pred tem sodiščem v sobi št. 23.
Ker je bivališče tožene stranke Fartely Klare neznano, se postavlja g. dr. Vesnik Slavko, odv. v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 14. avgusta 1931.
*
E 272/31/7 in E 263/31/15.	2544
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 2 dražba sledečih nepremičnin:
1. Dne 2. oktobra 1931. ob osmih vi. št. 137 k. o. Višnja gora: hiša in vrt, cenilna vrednost Din 20.700'—; najmanjši po-nudek Din 13.800—;
2. Dne 23. oktobra 1931. ob devetih, Skupina a)
vi. št. 32, 230 in a/» inkl. vi. št. 34 k. o. Dob: hiša št. 1 v Hrastovem dolu z gospodarskim poslopjem in 16 zemljiškimi parcelami v cenilni vrednosi s pritiklinami Din 308.831'—; najmanjši ponudek Din 220.554'—;
Skupina b) vi. št. 3 k. o. Št. Vid: hiša št. 4 v Št. Vidu z gospodarskim poslopjem in 5 zemljiškimi parcelami v cenilni vrednosti s pritiklinami Din 187.584'—; najmanjši ponudek Din 125.592-68.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražr beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. II., dne 1. septembra 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
957	Sedež: Sromlje.
Dan vpisa: 2. septembra 193L Besedilo: Suša Franc.
Obratni predmet: Trgovina t mešanim
blagom in deželnimi pridelki ter izvoz sadja.
Imetnik: Suša Franc, trgovec v Sromljah.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 2. septembra 1931.
Firm 451/31 - Rg A III 131/2.
Vpisale so s e i z p r e m e m b e ln dodatki pri nastopnih firmah:
958 Sedež: Celje.
Dan vpisa: 2. septembra 1931.
Besedilo: Ciril Vajt, tovarna pletenin.
Obratni predmet: Izdelovanje pletenin.
Izbriše se dosedanji imetnik: Vajt Ciril.
Vpiše se kot imetnica: Vajt Kati, trgovka in posestnica v Celju, Kralja Petra c. 29.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju,
. dne 2. septembra 1931.
Firm 453/31 - Reg A III 38/3.
959 Sedež: Gotovlje.
Dan vpisa: 2. septembra 1931.
Besedilo: M. Jošt, Žalec-Gotovlje.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki, lesom, kmetijskimi in stavbenimi •potrebščinami ter mlinskimi proizvodi.
Imetnik: Jošt Miha, veleposestnik in trgovec v Gotovljah št. 15.
Prokura je podeljena Jošt Martinu, lesnemu trgovcu v Gotovljah št. 5, ki bo tvrdko podpisoval s pristavkom: p. p.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 2. septembra 1931.
Firm 454/31 — Rg A III 132/21.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
960 Sedež: Radmirje.
Dan vpisa: 2. septembra 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Radmirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v organizacijo v obliki pravne osebe, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi,
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v zmislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh,
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hle-
vi	itd.,
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga dopustna sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 2. avgusta 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Javni razglasi zadruge se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in iz nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva so:
1. Klemenčič Franc, kovač iz Radmirja, načelnik;
2. Vrtačnik Matevž, posestnik iz Ratmir-ja, podnačelnik;
3. Ermenc Ivan, čevljar iz Radmirja, odbornik;
4. Poličnik Alojz čevljar iz Radmirja, odbornik;
5. Krajnc Ivan, krojač iz Radmirja, odbornik.
Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V	svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. štev. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 2. septembra 1931.
Firm 452/31 — Zadr. IV 32/2.
*
961	Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 4. septembra 1931.
Besedilo: Kmetska gospodarska zadruga v Ribnici z okolico, r. z. z o. z.
Obrat in premet:
Namen zadruge je pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov s tem, da
1. za svoje člane prodaja vse njih kmetijske, gospodarske in obrtne pridelke in izdelke na debelo in drobno, oziroma take kupčijske posle za svoje člane posreduje,
2. preskrbuje svojim članom poljedelske stroje in orodje, semena, umetna gnojila, močna krmila, plemensko živino in druge domače potrebščine, oziroma te posle za svoje člane posreduje,
3. industrijsko predeluje pridelke in potrebščine svojih članov,
4. skrbi za strokovni pouk in poglobitev zadružne misli med svojimi člani,
5. si oskrbi v dosego teh namenov potrebne stavbe in tehnične naprave ter pridobi zato potrebno koncesijo.
Pravila z dne 16. avgusta 1931.
Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati ali takoj ob podpisu izjave ali pa
v	od načelstva določenih obrokih.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem objavljanju v zadružni pisarni z nabitjem zadevnega oznanila in enkratnem oglasu v glasilu zadružne zveze, katera izvršuje nad zadrugo revizijsko oblast.
Načelstvo obstoji iz 6 zadružnikov, člani
načelstva so:
Marolt Janez, posestnik in kolar v Gorenji vasi št. 23,
Joras Anton, posest, in konjar v Ribnici štev. 148,
Mihelič Alojzij, pos. v Sajevcu št. 6,
Jecelj Seter, pos. v Hrvači št. 5,
Kmet Herman, šol. upravitelj v Ribnici,
Perovšek Alojzij, -pos. v Bukovci št. 25.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujejo skupno dva člana načelstva ali en član načelstva in en pooblaščenec.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Firm 263/31 — Zadr. IV 34/1.
*
962	Sedež: Sv. Martin pri Vurbergu.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Sv. Martinu pri Vurbergu, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba z dne 17. avg. 1931.
Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Grafoner Franc, posestnik v Ciglencah št. 10 (načelnik),
2. Novak Jakob, posestnik v Sv. Martinu pod Vurbergom (podnačelnik),
3. Lešnik Ivan, posestnik v Sv. Martinu pod Vurbergom (tajnik),
4. Šmigoc Jakob, posestnik v Ciglencah,
5. Vuzem Jožef, posestnik v Ciglencah.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo,
ki podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 20. avgusta 1931.
Firm 729/31 — Zadr. V 17/1.
2515	Proglasitev	za	mrtve.
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1 cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancu, označenem z *) pa po § 24., št. 1 obč. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču, ali pa skrbniku. Pogrešance same pa poživlja sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje:
Ime in rostni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št.	Oklicni rok poteče
Rus Gregor, rojen 17. 1. 1883 v Raplo-vem, posestnik v Raplovem št. 8	Odšel ob izbruhu vojne s 17. pešpolkom na gališko fronto in se je udeležil bitke pri Goli gori.	žena Rus Marija, posestnica na Raplovem	Jarc Ivan, vpok. sodni pristav v Novem mestu.	28.18. 1931. T ‘21/31/6	1./4. 1932
*) Stalzer Ivan, rojen 30. 10. 1869 v Škrilju št. 6, nazadnje delavec v Ameriki	Odšel leta 1899 v Ameriko, od 22. 6. 1914 ni več glasu o njem, baje je 22. 6. 1914 umrl v Brooklynu na zastrup-ljenju.	žena Stalzer Petronela, posestnica, Dol. Topli vrh 17.	1»	26./8. 1931 T 28/31/2	1./10. 1932
Knafelj Janez, rojen 30. 5. 1890 v Štrifu št. 23, zasebnik istotam	Odšel začetkom vojne s 17. pešpolkom na rusko bojišče. Od 8. 9. 1914 ni več glasu o njem.	sestra Bregar Marija, pos. žena v Štritofu št. 6.	1»	26./8. 1931 T 29/31/2	1./4. 1932
Kolenc Ivan, rojen 21. 12. 1891 v Pod-gori št. 27. pristojen v Prečno	Odšel leta 1914 s 17. pešpolkom na gališko fronto, od 8. 9. 1914 ni več vesti o njem	brat Kolenc Franc, posestnik v češči vasi 10		26.78. 1931 T 30/31/2	1./4. 1932
*) Gril Jernej, rojen 23. 8. 1878 v Uršnih selih, posestnik v Dobin-dolu št. ‘20	Odšel leta 1911 v Ameriko, je bil nazadnje v Joliex Jll. Od leta 1920. ni več glasu o njem.	sin Gril Jožef, Dobindol 20	»♦	26./8. 1931 T 31/31/2	1./10. 1932
Vidmar Josip, rojen 19. 1. 1880 v Fužinah, posestnik ondi št. 7	Odšel 1914 s 17. pešpolkom na rusko fronto, kjer je bil ujet od Rusov in se od tedaj ni več oglasil.	žena Vidmar Marija, posestnica, Fužine pri Zagradcu.		5./9. 1931 T 23/31/5	1./4. 1932
Pugelj Jože, rojen 15. 4. 1888 v Podtaboru, posestnik v Podtaboru št. 24	Je bil v svetovni vojni na soški fronti kjer je navodno dne 24. 7. 1915 padel.	mati Pugelj Terezija, posestnica v Podtaboru 24.	n	5./9. 1931 T 25/31/5	1./4. 1932
Zgonc Martin, rojen 26. 10. 1898 v Kroriovem, delavec, pristojen v Belo cerkev	Je služil v planinskem strelskem polku št. 2 in se je udeležil bojev v Galiciji; se pogreša od 18. 8. 1916.	Ferkolj Alojzij, posestnik v Dol. Kronovem 19.	Ferkolj Alojzij, Dol. Kro-novo 19	13./7. 1931 T 22/31/2	1./4. 1932
					
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 5. septembra 1931.
963 Sedež: Sv. Lenart nad Laškem.
Dan vpisa: 24. avgusta 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Sv. Lenartu nad Laškem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. ekspropri-irani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno paš-njo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi ia teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hle-
vi	itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in iz-korišačti vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 19. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Javni razglasi zadruge se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva so:
1. Salobir Ivan, posestnik, Vel. Gorelce št. 4 — načelnik;
2. Rabuza Stefan, posestnik, Kujert št. 17
—	podnačelnik;
8.	Božak Martin, pos., Vel. Gorelce št. 6;
4. Brečko Valentin, pos., Razbor št. 15, in
5. Frece Jožef, posestnik, Gordec št. 11. Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo. Besedilo firme podpisujeta skupno dva
člana načelstva.
V	svrho revizije v smislu zakona z dne
10.	junija 1903 drž. zak. štev. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd, I., dne 24. avgusta 1931.
Firm 447/31 — Zadr. IV 30/2.
*
Vpisale so s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah:
964 Sedež: Loče pri Poljčanah.
Dan vpisa: 19. avgusta 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Ločah pri Poljčanah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva: Ošlak Franc, posestnik v Ločah; vstopil je pa novoizvoljeni član načelstva: Ojsteršek Anton, posestnik in kovač v Ločah 8.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 19. avgusta 1931.
Firm 433/31 — Zadr. I 5/40.
*
965 Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.	_
Besedilo: Stavbena zadruga »Počitniški dom« v Mariboru, registrovana zadruga i omejeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 1, 17, 21, 23 in 24.
Besedilo firme odslej: Stavbena zadruga »Pohorski dom« v Mariboru, reg. zadruga z omejeno zavezo. Načelstvo obstoji iz načelnika, njegovega namestnika in 9 odbornikov.
Vpišejo se novoizvoljeni člani načelstva Gorup Jože, magistr. pis. asistent v Mariboru, Ribič Ivan, mag. uradnik v Mariboru, Pukl Ivan, mestni izterjevalec v Mariboru, in Pukl Konrad, san. sluga v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. avgusta 1931.
Firm 719/31 — Zadr. IV 73/4.
•gg
966 Sadež: Hrastnik.
Dan vpisa: 2. septembra 1931.
Besedilo: Bikorejska zadruga v Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno zav.
Po sklepu občnega zbora z dne 1. junija 1931 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: dosedanji člani načelstva. Likvidacijska firma: Bikorejska zadruga v Hrastniku, r. z. z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 2. septembra 1931.
Firm 293/31 — Zadr. II 162/10.
*
967 Sedež: Mozirje.
Dan vpisa: 2. septembra 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Mozirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Istopila sta iz načelstva: Goričar Matija in Lesjak Anton
Vstopila sta v načelstvo: Strucelj Franc, pos. in župan v Brezju št. 11, kot načelnik in Fužir Vinko, pos. v Lepi njivi, kot namestnik člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 2. septembra 1931.
Firm 457/31 — Zadr. III 174/10.
*
968 Sedež: Sv. Jurij ob j. ž.
Dan vpisa: 2. septembra 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri
Sv. Juriju ob južni železnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se iz načelstva vsled smrti: Zličar Franc.
Vstopil je v načelstvo: Jager Martin, posestnik v Botričnici.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 2. septembra 1931.
Firm 458/31 — Zadr. I 277/72.
$
969 Sedež: Semič.
Dan vpisa: 4. septembra 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Semiču, r. z. z n. z.
Vpiše se izprememba pravil:
Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati; zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da:
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu,
b) si pridobiva nadaljna denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom, v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani,
c) daje svojim članom posojila,
d) oskrbuje svojim članom inkaso. Načelstvo obstoji iz načelnika in osem
odbornikov, katere izvoli občni zbor za tri leta. Načelnik in vsak odbornik mora biti vešč pisave in branja.
Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje postava od dne
9.	aprila 1873, in podpisuje v imenu zadruge na ta način, 'da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko ali en ud in v to pooblaščeni uradnik.
Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora je razglasiti vsaj osem dni prej po v uradnici nabitem naznanilu in po razpisu v Ljubljani izhajajajočem glasilu Zadružne zveze »Narodni Gospodar«; — če načelstvo odnosno nadzorstvo (§ 34) spozna to kot potrebno ali umetno, pa sme občni zbor razglasiti po svoji previdnosti še v drugih listih in po oklicu pred spodaj označeno cerkvijo.
Če zgoraj navedeni list preneha ali če drugi tehtni razlogi govore za izpremembo zadružnega glasila, določi načelstvo skupno z nadzorstvom tisti list, v katerem se ima v bodoče občni zbor razglašati, ter naznani to svojim članom vsaj en mesec pred razpisom prvega sledečega občnega zbora z oznanilom, nabitim v uradnici, in pa, če to kot potrebno spozna, tudi z oklicem pred župno cerkvijo v Semiču.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Firm 248/31 — Zadr. I 67/49.
*
970 Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 4. septembra 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sodražici, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Pakiž Ivan, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Pšenica Josef, posestnik v Sodražici hšt. 27. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Firm 146/31 — Zadr. II 68/12.
971 Sedež: Št. Jernej.
Dan vpisa: 4. septembra 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Št. Jerneju, r. z. z o. z.
Naziv zadruge odslej:
»Živinorejska selekcijska zadruga v Št. Jerneju, r. z. z o. z.«
Namen zadruge je odslej:	pospeševati
gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji liasno-vitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
V	dosego tega namena zadruga:
1. preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje; "■
2. skrbi, da rodovna ‘komisija redno odreja izbrane plemenjake za oploditev po-edinih ženskih plemenskih živali zadružnikov;
3. skrbi, da rodovna komisija redno vsako leto klasificira celokupni zarod zadružne živine z ocenami plemenski vrednosti in s pripombami o njenih dobrih in nepovolj-nih lastnostih;
4. vodi rodovno (matično) knjigo;
5. označuje živino z vidnimi znaki;
6. 'skrbi za umno vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovno knjigo;
7. varuje živino kužnih bolezni in v ta namen kar najstrožje uporablja predpise o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni; skrbi, da se živina cepi zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje živine;
8. skrbi za umno travništvo, za skupne pašnike za plemensko živino in po možnosti za zavarovanje živine, kar se uredi s posebnim pravilnikom;
9. dobavlja članom potrebščine za plemensko živino, toda le proti takojšnjemu plačilu;
10. posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovne knjige in vodi seznam živali, ki so na prodaj; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine;
11. širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pekolenje in vzrejo živine;
12. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovno knjigo.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. septembra 193-1.
Firm. 237/31 — Zadr. III 59/4.
*
972	Sedež: Trebnje.
Dan vpisa: 4. septembra 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Trebnjem, r. z. z n. z.
Izbrisali so se načelstveni člani:
Oblak Anton, Plantarič Josip, Pekolj Janez in Cuderman Kristjan;
vpisali pa novoizvoljeni načelstveni člani:
Novak Jožef, posestnik, Breza 12,
Čeh Jože, posestnik, Ludovk 14,
Tomažič Ivan, dekan, Trebnje, in
Fink France, posestnik, Gor. Ponikve 6.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Firm 90/31 — Zadr. II 42/15.
•j.
»73	Sklep.
V	firmksi zadevi Poljedelske zakupne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani, se vsled predloga Zadružne banke, d. d. v Ljubljani, za kuratorja te zadruge imenuje g. Vilhar Franjo, ravnatelj v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 24. avgusta 1931.
(Firm 782 — Zadr. VII 283/12.)
Konkurzni razglasi
S 12/31—1.	2546
974 Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Štern Arnolda, trgovca v Puconcih.
Konkurzni sodnik: dr. Šuinenjak Slavko, starešina okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Upravnik mase: dr. Fleck Friderik, odvetnik v Murski Soboti. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 19, une 21. septembra 1931. ob devetih.
Oglasitveni rok do 2 4. oktobra 1931 pri okrajnem sodišču v MursM Soboti.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 4. novembra 1931. ob enajstih.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 10. septembra 1931.
Sa 27/31—2.	2547	;
975 Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Parth Josipa, čevljarskega mojstra in posestnika v Muti.
Poravnalni sodnik: čerček Janko, starešina okrajnega sodišča v Marenbergu.
Poravnalni upravnik: Kolšek Avgust, javni notar v Marenbergu.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 22. oktobra 19 31. ob devetih.
Rok za oglasitev do 17. oktobra 193 1. pri okrajnem sodišču v Marenbergu. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. septembra 1931.
Sa 5/31/58.	2523
976	Oklic.
S tusodnim sklepom od 4. aprila 1931, opr. št. Sa 5/31/3 otvorjeni poravnalni postopek o imovini Kumpa Franca, trgovca v Novem mestu, se proglaša v smislu § 55 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja dovršenim, ker je poravnava pravomočno odobrena.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 4. septembra 1931.
Sa 4/31/8.	2524
977	Oklic.
S tusodnim sklepom od 19. februarja 1931, opr. št. Sa 4/31/1 otvorjeni poravnalni postopek o imovini Rebolja Franca, trgovca in gostilničarja na Gmajni-Krka št. 18, se proglaša v smislu § 55 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja dovršenim, ker je poravnava pravomočno odobrena.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Sa 6/31/13.	2526
978	Oklic.
S tusodnim sklepom od 23. aprila 1931, opr. št. Sa 6/31/4 otvorjeni poravnalni postopek o imovini Podlogar Frančiške, trgovke v Ivančnigorici pri Stični, se proglaša v smislu § 55 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja dovršenim, ker je poravnava pravomočno odobrena.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Sa 9/31—16.	2648
979	Oklic.
Poravnalna stvar Postržina Vekoslava, trgovca v Krškem.
Pri naroku 27. junija 1931 dosežena poravnava, da plača dolžnik svojim upnikom 40% kvoto njih terjetev tekom enega leta po pravomočnosti tega sklepa v treh štirimesečnih obrokih pod poroštvom svoje žene Postržin Toni, se v smislu § 46 zak. o p. p. odobri.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
2652
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 8. septembra 1931.
Aktiva.
Dinarjev
0	^ n&
podloga . . 2.118,422.963-96 (-85,968.250 72) Devize, ki niso v podlogi . .	199.960.018-90	(—	49.917-26)
Kovani novec v niklu ....	31,544.483-97	(+ 1,681.762-26)
Demouetizirano srebro . . .	33,907.917-65
Posojila . . . 1,702,604.967-11 (+28,300.022-81( Vrednostni papirji ....	27,420.000-—
PrejSnji predujmi državi . 1.824,420.708-81 (—	37.917-—)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni . . 470,000.000'—
Vrednosti re-zervn. fonda 90,873 648'26 (+ 224.406-76) Vrednosti ostalih fondov .	4,180 817-73
Nepremičnine .	140,662.547-08	(4-	269.284‘05(
Razna aktiva .	37,059.301-10	(-f	1,605.217'04(
6.681.057.374-47 P&sivA
Kapital ....	180,000.000-—
Rezervnlfond .	97,773.080-38
Ostali fondi . .	4,181.464-90
Novčanice v obtoku .... 5.071,198.840 — (-j-87.851.850-—) Obveze na pokaz 53f>,1584p4'61(—111,887.326"33) Obveze z rokom 717,550.070'67 (+14,407.662-67) Razna pasiva ■	75,195.563'91	(-j- 6,642.410"59)
6.681.057.374-47
Obtokinobve e5.606,357.194-61
Celotno kritje . . . .37"78°/o Kritje v zlatu .... 27-55%
Obrestna mera: po eskomplu .......... 7
po lom ba rdu.................9%
*
Št. 1838/3—31.	2536—3—2
Razglas o licitaciji.
Uprava obče bolnice v Ljubljani razpisuje za
oddajo trafike
na vrtu bolnice v najem I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za soboto dne 17., oktobra t. 1. ob enajstih v upravni pisarni obče državne bolnice.
Pojasnila glede dražbenih ter najemninskih pogojev se dobijo pri upravi gornjega zavoda v uradnih urah.
Vojni invalidi uživajo pri licitaciji zakonito prednostno pravico.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani, dne 10. septembra 1931.
Razne objave
2542
Preklic.
Na podlagi sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva Splošne gradbene gospodarske produktivne zadruge »Naprej«, r. z. t o. z. v Celju, z dne 8. septembra t. 1. se preklicuje objavljeni občni zbor imenovane zadruge in se ne vrši, ker izključeni član kot sklicatelj g. Alojz Leskošek v Celju ni upravičen v imenu zadruge ničesar zastopati ali objavljati.
Celje, dne 10. septembra 1931.
Splošna gradbena, gospodarska produktivna zadruga »Naprej«, r. z. z o. z. v Celju.
*	2545
Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo drž. realke v Ljubljani za leto 1930. na ime: Gornik Rado, rodom iz Rakeka. Proglašam ga za neveljavno.
Gornik Rad«, s. r.
P. Ripson:
61
Marsove skrivnosti
(Roman.)
»Vila Alberta« je stala v globoki dolini, in se dvigala proti nebu kot snežnobel marmornat otok iz oceana zelenja in cvetja. To je bil grandiozen san, vresničen potom čudežne moči milijonov dolarjev. Lepota arabske arhitekture je bila tu kombinirana z najplemenitejšim, kar nudi benečanski stil, ki je že tako blizu Orijentu. Barvana opeka, ki je posnemala »azulejos« Alliambre, vitki beli stebriči in galerije, pozlačene kupole in modra streha, vse je dajalo temu poslopju nekaj nezemeljskega. Take palače si človek predstavlja samo v sanjah ali v bajkah. Prelepo je bilo to, da bi bilo resnično. Izgledalo je tako, da bi moral samo lahen vetrič že razdreti to sliko, ki jo je pričarala Fata Morgana na temnomodro ozadje jasnega neba.
Pavel Garel se je bil vstavil in gledal s takim začudenjem ta bajni grad, da je pozabil na Pinta, na Indijanca in na dolgo povest o hudobnih duhovih. Kaj tako lepega še ni bil nikoli videl v svojem življenju.
— Kaj pravite k našemu bivališču, gospod Garel? je vprašal Pint in se nasmehnil, ko je videl, da je mladi mož kar ves iz sebe.
— Pri moji veri, je odgovoril Pavel, kaj takega pa v istini ne bi bil pričakoval.
Pet minut pozneje so pred vilo došli na široko avto-mobilno cesto, ki je vodila iz notranjosti dežele, in vstopili v vrt. Pavlu se je zdelo, da je začaran in se sprehaja po svetu orijentalske bajke. Se večje pa je bilo njegovo začudenje, ko je stopal po stopnicah navzgor in ga je Pint vedel v sobo, ki mu je bila začasno določena za bivališče. V najelegantnejšem hotelu v New Yorku ne bi bil mogel najti tako udobno in moderno opremljene sobe. Ko se je skopal in uredil svojo toaleto, je bil že čas za večerjo. Pint je prišel k njemu in ga je najprej vedel seboj v sprejemnico, kjer se je seznanil z miss Alberto, kakor tudi z astronomom Krasinskim.
Z miss Alberto sta se prisrčno pozdravila.
— Iste oči imate, gospod Pavel, je dejala Alberta, kot Robert, in že po očeh bi Vas takoj spoznala. Bodite iskreno pozdravljeni v moji hiši. Veseli me, da ste končali tehniko. Vidi se, da ste vreden brat mojega Ro-
berta. Jaz bom rabila mnogo inženjerjev, da se uresniči moja želja, in prosim Vas, da stopite v mojo službo.
— Z največjim veseljem je odgovoril Pavel, se hočem udejstvovati v delu, kojega cilj je, rešiti Roberta.
Alberta mu je po teh besedah stisnila roko in vsi trije so se podali v jedilnico. Pogovor pri večerji se je vrtel edino okoli Roberta.
— Še nekaj moram reči, je dejal Pint, ko je Alberta pripomnila, da trdno veruje, da se bo neki dan sestala z Robertom, Robert Garel živi. Vzroki pa, da se je njegovo potovanje na Mars posrečilo, so tako skrivnostni in globoki, da ijh morda zaenkrat ne razumemo, vendar pa takšen junaški poskus ni mogel ostati brez vspeha. Ona najvišja sila. ki vlada svetovje in vse življenje na njih z najtočnejšo logiko, ni mogla dovoliti, da se takšno potovanje izvrši brez vspeha. Lahko mi očitate, da sem mistik, toda jaz verujem, da je bilo že od vekomaj usojeno, da oba bratska planeta, Mars in Zemlja, stopita v medsebojno zvezo. Usojeno je bilo, da se je Robert Ga-relu posrečilo njegovo potovanje, enako kot je usojeno, da se povrne in da oplodi vse človeško mišljenje in znanost s civilizacijo novega sveta. To je zame jasna in neomajana resnica.
Drugače hladni Pint se je bil ves razgrel pri teh besedah in oči in lica so mu kar žarela. Pavel je v svoji mladeniški navdušenosti občutil pri teh proroških besedah, da je v istini njegov brat izvoljenec, ki igra največjo vlogo v zgodovini obeh planetov.
— Sicer pa je dodal Pint, ne bomo čakali, da se Robert vrne, temveč bomo šli sami ponj in to še letos, ako se nam naši poskusi posrečijo.
Po večerji so se vsi trije podali v park, ki je obdajal grad. Bila je krasna, topla kalifornijska noč. Vse je duhtelo in opajalo s svojim močnim vonjem, v grmičju je prepeval slavec in na nebu je žarelo nebroj zvezd. Nekaj časa so sedeli tiho, potem pa so prižgali cigarete in se začeli pogovarjati. Prvi je bil prekinil molk Pavel, ki je vprašal, kje se nahaja Mars ob tem času.
— Trenutno je neviden za neoboroženo oko, je odgovoril Pint, toda pa treh mesecih ga boste že videli s prostim očesom. Nahaja se približno poleg one velike zvezde. In po treh mesecih bomo videli, ali se bodo ponavljali signali, po šest mesecih pa upam, da bomo mi na daljnjem potu.
Naravoslovca je prekinil Indijanec Tehi, ki je bil brezslišno kot mačka pristopil in položil na mizo pred nje nekaj čudnega. Pavel ni mogel dobro videti, kaj je bil prinesel, toda miss Alberta je že bila pritisnila na gumb in zasvetila se je električna luč. Pint je začudeno vskliknil. Na mizi je ležala mrtva mačka, toda izgledala je, kot bi jo kdo izpraznil in bi bila ostala samo koža, napeta preko kosti.
Indijanec se je kar tresel od groze, a molčal je in čakal, kaj bo rekel naravoslovec. Miss Alberta in Pavel nista razumela, kaj to pomeni. Cernu ta neumnost z mačko? Toda Pint jo je bil že vzel v roko in jo ogledoval od vseh strani z največjim zanimanje. Našel je za ušesom veliko rdečo točko. Pokazal jo je s prstom ter dejal:
— Tu je neka zver izpila mački kri in jo izsesala do zadnje kaplje.
— Toda kako je to mogoče, je dejala miss Alberta, saj vendar v Kaliforniji ne poznamo nikakih krvosesov.
— To je bil hudobni duh, je dejal Tehi tresoč se kot šiba na vodi, oni, ki sem ga videl danes v gozdu.
— Čudno je to, je dejal Pint. Ne vem, kaj bi rekel, vsekakor takšnih živali tu ni, a tudi nikjer ni tako velikih vampirjer, da bi napadali kar žive velike mačke ter jim izsesali kri. To mi je pa res uganka. Tehi, odnesi to mačko in ne boj se, kajti edino živa žival je mogla storiti kaj takega.
Tehi je vzel mačko in nemo odšel. Trojica je pa še sedela pozno v noč, pokadila nekaj cigaret in uživala lepoto južne noči. Nato so se podali spat. Pavel je bil izmučen od dolgega pota in neštetih novih vtiskov in je prav hitro zaspal, toda Pintu današnji dogodki niso dali miru. Sedel je na balkon svojega nadstropja in je mirno pušeč cigareto razglabljal vprašanje čudne živali, ki je bila zadela ob Indijanca in ki je bila nato zvečer izsesala mački kri. O tem ni dvomil, da mora to biti ena in ista žival. Toda odkod naj bi prišla? Kar meni nič, tebi nič se ne more prikazati takšna zver v Kaliforniji. Odkod naj bi bila prišla? Z Jave? To je bilo malo verjetno, kajti med Javo in Kalifornijo je ležal Tihi ocean in tega ne more preleteti nobena ptica, tudi če bi letela od otoka do otoka, ker so razdalje prevelike, kaj pa šele leteči pes ali veliki nočni vampir, ki more k večjemu leteti eden do dva kilometra daleč. Strast naravoslovca se je zbudila v Pintu in mislil je, kako bi se dalo vjeti to zver.
Drva, deske, stavbni les
po naj nižjih cenah
Ljubljana-Šiška
Gubčeva ulica štev. 23 Telefon 52-52	1829
KONCESION1RANA PRIKROJEVALNA ŠOLA ZA v
ŠltflUE i» KROIOCE
Krojni vzorci se izd«, ljujejo točno po jouir* nalu in meri.
Pojasnila daje lastnik
T. Kunc, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 4/11
2084
A. Ponikvar
izdeluje vse vrste pletenin po najnižjih dnevnih cenah
Kolesa Šivalni stroji OtroSki vozički
se kupijo najbolje pri tvrdki
Primi to lil
Splošno strugarska delavnica za vsakovrstne lesne izdelke n. pr. električna stojala, električne lestence, ovalne rozete z rameni, ovalne okvirje in drugo Specijalni izdelek: »Biljard palice«
Karol Hlupič
strugarstvo
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Izdeluje vsa v stru-garsko spadajoča dela po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna 1752
LJUBLJANA
Florjanska ulica 22
2085
VILA
v lepem kraju, v Sloveniji, obstoječa Iz 5 solnčnih sob, velike pokrite verande, kuhinje in pritiklin v I. nadstropju. Zraven vrt za povrtnino in vodovod. Vila je oddaljena l1/, km od železniške postajo in mesta Ko-njice.Ob vili avtobusna postaja Celje-Maribor. Avtobus trikrat dne vno. Odda se v najem s 1. oktobrom proti mesečni najemnini 400'— Din.
Pojasnila pri gospej K. H er tl, Slovonske Konjice.	2094
Gojzerji, čevlje za turiste
in čevlji za razni šport
JOSIP PEKLENIK
izdelovanje in EKSPORT ČEVLJEV
ročnega izdelka. LJUBLJANA Kolizejska 20 Popravila točna in solidne cene.
1627
Išče se
posojilo na 1 mesto trgovske hiše v cen-trumu Ljubljane po 70/° obrestovanju. — Ponudbe pod šifro „Posojilo“. 2086
Stavbeno, galanterijsko In umetno kleparstvo
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 18
Pocinkanje In pocinjenje vsakovrstnih železnih izdelkov
Točna postrežba Cene solidne i64S
Krojaštvo
za dame in gospode, po najnovejši modi in kroju — nizke cene, solidna postrežba. — Vzorci češkega in angleškega blaga vedno na razpolago. Jakob Smerajc modna krojačnica 1710 ljubi jana Tržaška cesta št. 5
Kartonaža
izdelovanje vsakovrstnih kartonov Točno — Solidno delo Nizke cene
Ižanc Makso
Ljubljana, Mirje št. 4
2091
čevljarstvo
gojzerice smučarce
fine damske In moške čevlje ter vsa popravila Izvršuje najceneje
SESEK IVAN
Ljubljana
Gerbičeva ul. 9
2092
Krojaškega vajenca
sprejmem Ljubljana Cankarjevo nabrežje 25
pritličje
u-»»«ra
za V°A°
■jel®*0	-i2.00b-
C* «»•*
Neprijeten dnh ust
Je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi od-enkratai vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste.
i	v.pc/ dobijo zobje krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo po Din 8,—Velika tubaDin 13,— Dobite Jo povsod.
Slovenia
Žeiezniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje Špedicija — Ocarinjonje Tarifni biro
Telefon 27-18
Transport
Ljubljana, Miklošičeva cesta 21
Mednarodni transporti Prevozi — Preselitve 1
IHJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii už|
Zahvala
Ob prebrldkl Izgubi nepozabnega soproga, očeta, ,3	oziroma starega očeta, gospoda
ferneja Kilar-ja
računskega nadsveinika v p.
1	se najlskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija-
J	teljem In znancem za številne Izraze tolažečega sožalja,
1	kakor tudi za poklonjeno cvetje In vence.
Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, prija-
3	teljsko-skrbnemu zdravniku gosp. dr. Albertu Trtniku,
3	oficirskemu zboru na čelu z divlzljonarjem gosp. div.
|	gen. Iličem, ravnateljstvu in uradništvu Trboveljske preji	mogokopne družbe ter vsem, ki so spremili predragega
=	pokojnika na zadnji poti.
Maša zadušnica se bo darovala dne 16. septembra §	ob 8. url v Križevniškl cerkvi.
Ljubljana, dne 12. septembra 1931.
II 2097	Žalujoči	ostali
inuiiiHiiiniimi
Zanalska banka kraljevine Jugoslavije a. J.
Dunajska cesta St. 31 (hiša Zidarjevih ded.) podružnica
Centrala: Beograd Glavna podružnica: Zagreb Podružnica Sarajevo
Ljubljana Račun poštne hranilnice št 14.003 • Telefon 30-20
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posofujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilflto vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in žiro račune. — Izdaja kavcije in garancijska pisma. — Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne poslg.
kje naj kupim
Tudi Vas se 4o
Oče!
Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa Se nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor
150 do 300
dinarjev dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko ! Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307 889
L. Ornik
manufaktura Maribor Koroška cesta 9
Plačilne olajšave! 697
Specijalne
gojzerje
in smučarske
čevlje
in vsa popravila najceneje pri
ALBIN ERŽEN
LJUBLJANA Tavčarjeva (Sodna) 4 1840
Modni a lelje
Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene Kossi Franjo Ljubljana Streliška ulica št. 24 1861
Turisti 1 Izletniki 1
Prvovrstni turistovski provijant samo pri
»TURISTU«
K. J A R C
1380 delikatesa
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9
Priporoča se
Josip Bajde
Gosposvetska cesta 12
Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše. _______________1435
Pralnica likalnica
Ljubljana
Mostni trg štev. 8 Telefon 3493 1290_______________
Barvamo
in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. Koliaš, Kranj 1154
Kovinska industrija
JAKŠA & Co.
Ljubljana VII
izdeluje rinčice, kljukice In podkvice za čevlje, vlasnice, kovinaste gumbe, rinčice za nahrbtnike, naramnice, bičev nike, okovice za trakove, plombe in krampone za gra-vuro firme, spojke, sponke, ploščice, zaklopke za regi* stratorje in mape 1. t. d.
Karto nažna tovarna
izdeluje škatle za zaklopnice, in pomične, signature, tekture, kuverte za recepte, vrečice iz papirja, kartone za zalogo, bonbonjere, konfeti, karto* nažno embalažo za Industrije, lekarne, drogerije, parfumerije Itd. Na zalogi razne mape Dobava točna.
Telefon 31-42
1841
Izdelujejo se otroški vozički, razna dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. — »Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c.4
Brivski 1 salon
za gospode. Solidna postrežba. Striženje bubifrizur.
Mirko Zaleteli
Brivski salon za gospod«.
Ljubljana. Rimska cesta 24
na križišču Bleiwe!sove, Rimske in Tržaške ceste.
Fe r d o ^
erenz
stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov pod jetje za Izvrševanj e lesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem
Ljubljana ms Mirje 2
Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68
Kolesa, šivalni stroji, gramofoni Avgustf Pečnik
Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani
1401
Ivan Zakotnik
Me8'nl tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobaridska ulica št. 45 Telefon interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488
Ustanovljeno leta 1855
Makso Ferjan
Ljubljana Zvonarska ulica št. 7. Izdelovatelj tehtnic in blagajniško ključavničarstvo — Strokovno popravlja tehtnice vse vrst po nainižjih cenah 1475
izdelava vsakovrstnih Železnih konstrukcij
(ostrešie, podpore, nosilce) ter
popravila stralnih delov
po nainovejših in najcenejših metodah
Unger & Ko.
elektrovarilnica LJUBLJANA VII
Lepodvorska ul. 20
Pojasnila In proračun' brezplačno
1589
CENJENIM DAMAM
se priporočam za moderniziranje klobukov po najnovej* ših modelih Preoblikovanje 1913 Din 28*—
SOLON „lfl FENNE CH.C,, Ljubljana, lelenburgova 6/1.
Najnovejša kontrola I Elektropodjetje
A. Arhar
Celovška cesta 80 1517 Sp Šiška prevzema vsa električ na dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizko cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410
Auiogeni{no 1516	varjenje
aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničarstvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene.
Mirko Kosirnik
Ljubljana VII. Sp. SiSka
Frankopanska c. 26
Telefon 34-77.
Damske, 1549 moške
ter vse vrste športne in gorske
čevlje
najfinejše izdelave in vsa popravila solidno Izvršena, nizke cene nudi Vam
Ivan
Kostanjšek
Ljubljana
Krakovski nasip 10
ANTON KOZINA
matematična
mehanična
delavn.ca
LJUBLJANA
Smartinska cesta 8
(Martinova c.) SPECIJALIST za popravo GEODETSKIH FOTOAPARATOV in precizno mehaniko
Ivan Molk
umetna knjigoveznica, prej Jakopič Ljubljana. Cankarjev« nabrežje 13
se priporoča za vsa knjigoveška dela, trpežna, okusna in po zmerni eteni. _________________1698
AUIO GARAŽE MOTOR
bencin, olje, pneumatika v
IVAM KOPAČ
mehanična delavnica
Ljubljana
Bleiweisova 52 Telefon 2775
1626
Splošno mizarstvo, raznovrstno poklilvo, pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Kari I
mizarstvo Ljubljana, Cegnarjeva ulica ii. 4
Klavirje, pianine
svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv. Petra cesta 40.
1269
la Premog
trboveljski In
drva
Vam nudi najugodneje trgovina s kurivom
Franc Slovia
Ljubljana Kolize jska ulica 19.
Cene solidne, postrežba točna!
1642
Stavbeno, galanterijsko in splošno
kleparstvo
vodovodne instalacije, kopališčne in klosetne naprave. Instalacije in popravila najugodneje pri
Rafael Kašča in drug 1652 Ljubljana
-Cegnarjeva ulica 12.
Telefon št.
26-79
T A O A, cementni izdelki Ljubljana, Rožna dolina. jc87
Splošno mizarstvo
stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-cirarsko stroko.
Specijalni oddelek za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, zaboje za premog, pod-nožnice (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenah. Albert Černe, miz. mojster,Ljubljana Zg. Šiška (poleg re-mize),	1675
Viktor Kleini k
sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska
cesta 49. Zaloga vsakovrstnih konjskih oprem. Priporoča se za vsa v to stroko spadajoča sedlarska dela tudi po naročilu. Prejemajo se vsa popravila. Konkurenčne cene. Točna postrežba.
1569
Stavbne
nasvete
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	570
pri kolodvoru, blizu mesta s šolo, cerkvijo, pošto, auto-zvezo, od tujcev živahno obiskanim jezerom, na ravnem ležeče, arondirano, se takoj proda.
Vprašanja in ponudbe na upravništvo lista pod »KOROŠKA J E PA 100“
188G
Elektrotehnična delavnica
L Medveilek, Ljub-Ijana Vllr, Celovška 42
Specialna delavnica za previjanje ter popravila vseh vrst elektromotorjev, električnih aparatov, transformatorjev in avto-dinam.
1590
V	1644
Čevlje
vsakovrstne popravlja kakor tudi izdeluje po najnižjih konkurenčnih cenah
Tome Ivan
Ljubljana
Židovska steza štev. 1
Prva specijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. — Postrežba točna, cene nizke, delo garantirano 30% ceneje kot pri nestrokovnjaku.
Se priporoča
tmil Klobčaver
specijalni mehanik Ljubljana Sv. Petra cesta 47
1709
Škornje
damske in moške
ievlje
vsakovrstne, najmodernejše mode
gojzerce
za turiste in sportiste Vsa popravila po najnižjih cenah
A. JUNTES
Ljubljana, Dunajska 15
(na dvorišču)
1703
Vsa pleskarska in soboslikarska dela, najmodernejši zadnii vzorci, izvršuje točno, solidno in po nizki ceni z garancijo trajnosti 1714
JUG JOSIP
slikar in pleskar Ljubljana, Gajeva ul. št. 2 Naročila za slikarska dela se sprejemajo Gajeva ul. št. 2
Mreže za postelje
dobite na)cenejše In solidno izdelane pri tvrdki
Pavel Strgulec
Gosposvetska c. 13
(Kolizej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložlive postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik 1705
Čevlje
(ročno delo)
vsakovrstne za modo, turistiko in šport izdeluje in popravlja po nainižiih cenah
Leopold Pirnat
splošna čevljarna Ljubljana VII. Jernejeva 18.
Sprejema v popravilo tudi galoše in sneške. Cene nizke, postrežba solidna. 1637
Cementni izdelki
Cevi za kanale, kanalizacije — vsake dimenzije. Opeka zarezana,
razni cementni okraski, splošno vsi cementni izdelki. Solidno delo in zmerne cene pri tvrdki
FRANC PEKLAJ
VIČ-GLINCE Tržaška o. 19
1680
Go ko
Pipenbaclier
konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
Ustanovljeno I. 1852
Teodor Kom
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Rorn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov : kopališke in klosetne naprave 792
čevlje
vsakovrstne, ročno
delo. Gojzerce
čevlje za turiste in za šport. Moške, damske
Škornje
najboljše delo, solidne nizke ceno Vam nudi čevljarna
Josip Omejc
Ljubi ana Florijanska ul. 3.
1638
Kislo
zelje-repa
vsaka množina v sodčkih & 25. 60in 100 kg, izvrstne kakovosti, nizka cena, dobavita
Gustav Erkljavec
Ljubljana-Kodeljevo Povšetova ul. 10
Ure popravlja,
renovira — večletno jamstvo — Fran Koro-seo, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska o. št. 1 (skozi dvorišče).
1736
Vse vrste
HARMONIK
kakor tudi kromatič-ne, najbolje in najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
postajaDrenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Priznano najboljša domata Izdelovalnlca. • Nizko cene.
« Q) x S
N* (fl :« « » Z e S ®
S E
IB (0
z X
® m-
N §55 £
M M
a Sj
CO ^ f ©
N '5 Jd co a
NJ -
-	I®
° « t;
b xi £ N 3 O
■s
“ >h &
09
o £ J
rt r 1 d
C0
o -
M >
0 *H JT
-g U°
►13
SoloSno čevljarstvo
za Izdelovanje vsakovrstnih čevljev, goj-zerc, škorenj kakor tudi za vsa popravila se priporoča
Anton Brecelj Ljubljana
Vodovodna cesta št. 6 nasproti topniške vojašnice v lastni hiši. Cene najnižje!
1SM
Spalnice I
smrkove, p oljubno pleskane
E o Din 2.900'— In rastove spalnice, polirane po Din 5700 nudi v najsolidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo
Anton Bizo vilar Ljubljana
Glince, cesta II./l postaja cestne železn
Harmonike
in vsa glasbila popravlja najceneje in Solidno 1849
Karol Janc
Ljubljana
Bohoričeva ulica 9.
USNJE
vsakovrstno in vse 1872 čevljarske potrebščine najnižje
nudi
FRANC
EEE ERJAVEC
L1UBL1ANA, Stari trg 11 a
VreJe 1758
nakup in prodaja Alojz Grebenc
Ljubljana, Dunajska cesta 36
0
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta — Vošnjakova ulica št. 3
(« bližini restavracije „Novl ml")
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in raš-pel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pri vetjem naro-tilu primeren po« pust. Plažam enostransko 1742 tovornino.
le se
sliliaie
za 6 kart v ateljeju
Josip Pogačnik
dobite zraven brezplačno krasno, natančno podobno risbo. Oglejte si iste neobvezno v ateljeju Ljubljana, Mesini itg i<ev„ II 1685
Pozor!
Za kralj ev teden okrasite svoja okna.
—	Oddati imam lepe dekoracijske rastline, lovorje, palme, in veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pa»el Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubljana, cvetličarna Sv. Petra cesta 33, Te-lelon St. 27-29.	1910
Novo ustanovljeni kiparski, pozlatarski in rezbaraki atelje
STANE VIDMAR
Ljubljana
Galusovo nabrežje 33
Izdeluje vsakovrstne altarje, kipe, okvir-je, okraske pohištva in razna druga rez-barska dela po najolijih cenah 1797
Stavbno pod ete
Rudolf Terčelj
pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana VII. se toplo priporoča ter Izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah ysakovrstne nove druSinske hile, restavriranje in popravila stavb. Nažrti in proraluni za to brezplačno.
1784
Opekarna „EM0NA“
d. d. Ljubljana • Vič. Velike zaloga vsakovrstne opeke, zl-dak, votla opeka, oblikovna opeka za ielezobetonske strope, strešniki, zareznl in bob* rovcl, drenažne cevi. Na za, htevo postavljeno na stav* bliče ali aa kolodvor. Cene izredno nizke, za dobro ka* kovost blaga jamčimo. Razprodajo Ima s OGRIN IVAN' Ljubljana, Oruberjevo na brežje 8, tel. 2426, kateri daje tudi vsa ooiasnlla. 173
Mizarstvo
za vsa pohištvena Izloibena dela in vsakovrstne proda* JalniSke, pisarni.
ika in razne druge opreme.
Solidno delo, nizke cenel Proračuni in načrti brezplačno
Goljar Ivan
LJUBLJANA Linhartova ul. štev. 31 1760
Kleparstvo
Franc KoSnik
Ljubljana VII.
Celovška cesta 42 se priporoča p. n. avtomobilistom za popravila blatnikov in hla' dilnikov. Prevzema vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
ma
„H A M A D“
prašek
Sigurna smrt ščurkou, stenicam, ušem, mravljam, muham, bolham Pazite na zakonito rdečo etiketo z muhol Dobi se na pismeno naročilo — Glavno zastopstvo za Dravsko banovino:
Ciril Strainšek
Dev. Marija v Polju pri Ljubljani
3821
ZALOGA <608
KOLES
pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka
Stane Rakoš
mehanična delavnica
LJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2
Vsakovrstne
ževlje
ročni izdelek specljalno;
GOJZER JI
čevl|e za Šport in turistiko. Najboljeblago. Najnižje cene. WABRA FRIC Vit-Gline« Tržnika cesta 12 Vsa popravila čevljev-galoš itd. točna In solidna. 1639
Nogavice, roka« vice, volna in bomba2 _
sajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska
slitt is itaii lis.
„3d/er
kolesa
Najboljša kvaliteta!
Nizke cene!
. Edino prava	mJL	99
^dler Ztclesa
/ro/77? suojstvo ie lahek tek in izborna kakovost, dobite samo pri	jlscJf€£&&
Jo«. PefeHnc, £/«bl/ano ^	_ NaWsIJjB
LIITZ PEČI
po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi
Ing. Guzelj
Ljubljana — Šiška
BeljaiLa ulica Uev. 4
Lastna tovarna „EMAJL“
za emajlirane peči za galvanično poniklanle in izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne številke, občinske in uradne napise i. t. d. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lufaove peli
1912
Olomane
v različnih vzoreih in najmodernejših oblikah, zložljive postelje, postelj, vložke, peresnice, žimnice, divane, pat.fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri
F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6
GROZDJE
prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal, čim dozori, po Din 3‘60 za kg, franko postaja Središče,
vinogradnik R. Košar Sv. Bollenk pri SredlSCu.
Naročite takoj I	1379
Kmetijska družba v Ljubljani
TurjaSkl trg št. 3
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
t r, - f .	KMETOVALEC
Ta list jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo. ©S Družba dobavlja
članom tudi razne kmetijske potrebščine.	459
Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe!
L SLANOVIC
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
Drva - premog - trame
in deske dobite pri
Josip Prelesnik nasl. Drobniča
LJUBLJANA, Janševa ulica. * Telefon 3389 Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi obroke. Dostavljeno na dom. Cene ugodne.
I 1519 1
Gramofonske ploSfc po 3 Din
izposojuje JLRGER", izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2.	1501
M«k
1934
priznano dobre kakovosti iz Forgasc-evega mlina Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani
Pe
Cl sisiema
Lu4z
in emajlirane napisne, nad- 1685 pisne table vseh velikosti. —
Pasje znamke. Najsolidnejši izdelki in najnižje cene le pri
tfvrdki Golob Alojz
Ljubljana, Puharjeva ulica 5
Pisarna
2083
zastopnik
FRANCOSKE LINIJE (FRENCH LINE) IVANKRAKER
se presoli dne 1. oktobra t. I. iz KOLODVORSKI ULICE STEV. 35 na
Masttvyhovo cesto št. 19
v palačo Grafika, nasproti izhoda glavnega kolodvora.
h
0
N
O
&
h
0
N
e
&
VSEH VRST AKUMULiTORIE
strokovno polni in popravlja
1473
A IFNKA Oblastveno dovoljena akumulatorska delavnica v]l0(j Miklošičeva ccsta poleg palače Delavske Ljubljana zbornice
P VIII 221/30 - 125
Prostovoljna sodna dražba
v Si. Vidu nad Ljubljano.
V	nedeljo, dne 20. septembra ob dveh popoldne se bodo na licu mesta v ŠtVidu prodale
hiše št. 16 v St.Vidu,
takozvane Fernadove hiše, stoječe sredi vasi ob državni cesti, pripravne zlasti za obrt, in k tej hiši spadajoči vrt z dvema šupama in kozolcem. Vrt se razdeli na
štiri stavbne parcele.
Izklicna cena za hiše je 80.000 Din, za posamezne stavbne stavbne parcele pa po 18.000 Din. Kupnina se plača v obrokih. Dražba se vrši ob vsakem vremenu. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd.Vlil.,
dne 1 septem bl36lBr.*
1970
Albin Šifrer,
puškar
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12
Poleg restavracije „Novi svet"
Potrebitine za lovski in rlbarskl šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. Cene najnižje, postrežba točna I
1521
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti ln oblik
STEKLO
crcalno 6—8 mm, maSlnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telef. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK
tovarna Sodavice
Slomškova ulica 27
priporoča svoje najboljše brezalkoholne pijače, kakor Soda-voda, pokalice in okrepčujoči »Sanltas".
Telefon štev. 3813	1071
V*a pleiLarska, litanU, »oba- ia irloililanka ■*“ I*v»luje specialna, itara domala tvrdka
Jvan Uvicolj
Ljubljana, Dunajska cesta 15
Teleloa ile*. 3307	1599
•	Cene solidne, delo solidno, postrežba točna. Vzorci moderni.
SIROJIO PODJETJE
R. Willmann, Ljubljana
SLOMSKOVA UL. 3
1621
Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmeniki, krožne žage, nihalne žage, transmisijski deli
l. MIKUŠ
Ljubljana • Mestni trg 15
g Telefon Itev. 2283 Ustanovljeno 1839 Na malo!	Ha	volikol
Mošt,
crm in
beli
po 10—11 Din
Posebno prvovrstna kvaliteta vinogradniške zadruge Jesenice pri Splitu ravnokar dospela. Sezija morskih rib redne pošiljke, kakor tudi druga Jedila v veliki izbiri. Cene zelo nizke.
Operna kletf	»Ljubljanski dvor«
Gledališka ul. 2.	Kolodvorska ul. 28.
Nasproti palače ravnateljstva Drž. želemlo
Brzojavni naslov t KREDIT LJUBLJANA
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila
Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 In 2806
Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd.
JEjubljana
Pvesernova ul. št. 50
(v lastnem poslopju)
Icdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lek. — Urednik Anton Podbevšek Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani