T " ' JLO SLOVENSKE >ne podporne jednote ŠTEV.—NUMBER 168 Stavka cestnik delavcev Hooverjev načrt rešil Nemčijo pred revolucijo Brtn ptzviR, saj prične h * um, ko j. grosu M__L J nemškem« finančnemu slste- boj priti Maohadu mu popoln poiom Uprli no h* mezdnim redukcijam in organizirali unijo V Parizu ao ee ba je poboUH in položili staro netnšfco-franco-ttko mržnjo na potico. Finančna konferenca v Londonu. Bankirji t Nemčiji ae organizirajo. Strah, da propade nemška valuta, še vedno drži nemško ljudetve v pesteh. Pariz. 20. jul.—Uradno poro-Silo »poroča, da ata ae francoski iremijer Laval in nemški pre-nijer Bruening sporazumela na rčerajšnji konferenci v Parizu dede pogojev za mednarodno »sojilo Nemčiji in glede drugih »roblemov, ki so ovirali rešitev lanašnje ekonomske krize. Na ;onferenci sta bila navzoča tudi iemški zunanji minister dr. torti u s in francoski zunanji mi-lister Briand. Sporazum sloni "na zelo široki »dlagi," na kateri ae danea na« a! j ujejo pogajanja v Londonu, jer so se sešli zastopniki sedlih velesil. Ta podlaga aporaz-ma—če ae more še imenovati porazum—pa še ni znana; vaaj i uradnega komunikeja ni ras-mljiva. Govori se dosti, da ata s sta Anglija in Francija pre-ej narazen glede programa te [onfe renče in glede načina porine akcije v prid Nemčiji. Anglije je dala vedeti Fran-ozom, ds ne bo sodelovala pri posojilu sa Nemčijo, dokler ae le poravnajo val evropski problemi, ki so odgovorni ss današ-ijo krizo. Kakor je razvidno iz azgovorov z nekaterimi angle-ikimi državniki, bi Francija ra-I* kar sama rešila vprašanje »oso j ila za Nemčijo .oziroma ho-!e imeti glavno besedo, in slosr iar privatno. To pa niti malo >e Ugaja MacDonaldu In ostalim flsnom angleške laboriteke vla-1*. ki zahtevajo formalno kon-ferenco, na kateri naj se rašeta-(o vsa vprašanja Evropo—voj-»ih dolgov in reparacij, rasoro-litvene politike itd—ki so odgo-roma ss današnjo kriso. Ameriški drtavnl tajnik Stlm-igra vlogo posredovalca mod "rsncijo in Nemčijo. Pariški In Dndonskl politični krogi sklepa-o iz tega, da je Amerika opo-tila svojo Izolacijsko polHiko, ti Jo je šampionlrala vladajoča »publikanaka stranka v Zdruše->ih državah zadnjih deaot lat. u*Jo se glasovi, da je Hoover **** novo f«so ameriške zuna-tfe politika. White Platna, N. Y—(FP)— Več kot tisoč delavcev, ki so bili zaposleni pri gradnji cest, je za-stavkalo, ko jim je bila mezda znižana od |6 na $3.20 ns dsn. Vsi so se potem organizirali v Construction VVorkers uniji. Te dni se je vržila konferenca med sastopnikl unije ln delodajalci, kjer so bile predložene zahteve za osem ur dels ns dan, pet dolarjev dnevne mezde, is-plačltev mesde vsak teden, čas in pol sa nadurno delo ter priznanje unijo« _ J® Delodajalci so odklonili ts zahteve in zagrosili, ds bodo lm-portirsli stavkoksse is New Yor-ka. Polioija je še pokazala, da Je pripravljena na boj. Oborožila ae je s bombami za solzsnja, revolverji in drugim oroŠjam. Stavkarji so pokaaali, da se ns bojijo policijo in da so pripravljeni bojevati ae za višje meade ln ugodnejše delovne razmera. WiekerMhaatova k o m i s IJ s ae zgraža aad metodami proae-kutorja In vrhovnega sodišč«, ki je odklonlo Mooneyju novo obravnavo. —- Kritizira nišja sodišča In pripbroča reorganl-ziranje 2n3 Berlin.—(FP)—»Nemški kapi-talizem ae Je izognil rassulu s nenadno iapremembo politike Hoovarjeve administracije. Njegov predlog enoletnega moratorija medzavezniških dolgov In nemških reparacij je prišel v zadnjem trenutku. Eden ali dva dni pozneje bi bili morda nemški delavci zaposleni pri gradnji temeljav sa novo sovjstsko republiko. Nsmžkl kapitalisti ao bili prestrašeni ln se že pričeli Izmenjavati nemške marke v ameriške dolarje in angleške funte zter-linge. V dveh dneh je na ta način odšlo 60,000,000 mark lz Berlina. Sedanja generacija nem* ških industrijcev Je zelo nervozna, ker še nI pozabila Inflacije la 1. 1921-28 Ur takoj poakoči, ako kdo omeni finančno neetabUnoet. Ako ne bi bil Hoover objavil avojaga načrta v fcritttnem čaau, bi dva dni poaneje svet videl totalno zrušenje nemškega finančnega aiatema. To zrušenje v zvezi š polomom avatrljakega Kredltanstalta bi ustvarilo kaos v centralni Evropi ln sledila bi revohiolja. Tu mnenje Je prevladovalo poveod ln jf bilo tudi Javno izraženo. Evropako kapi-taliatično časopisje Je pozdravilo Hooverjev načrt z velikanskim veealjem ln ga oenačllo sa direkten udareo revolueionarne-mu gibanju v deželah eentralno JCvrope. '-4j i V dnevih napetoatl ln vznemirjenja, ko ja predsednik Hin-denburg pošiljal deaperatne ape-4j ameriški vladi, ae delavci žq pripravljali nairte za ravoluclo-narn;>atcl^edra^knkl> ae širile govorice, da bo sovjet-aka rdeča armada a to pila na nemška tla, kakor hitro bo prišlo do finančnega In ekoiiomskegu poloma. Sicer niao* imele te govorice nobene realne podlage, toda veliko število nemških delav-oev računa na pomoč sovjetske Rusije v slučaju Izbruha revolucionarnih aktivnoetl. Hooverjev načrt Js začasno rešil Nemčijo. Kapitalistična ekonomije je bila stabilizirana delno na račun delaveev, katerim so bila reducirane meeds. Revolucije Je bde preprečena morda sa par meseesv, za eno leto, morda dalj, toda nihče ne ve sa koliko časa. Kubanski delavci sahtsvajo od nJega, da vrže moč federacije proti diktaturi Waahlngton. — (FP) — Wil-liam Green je sadnje čase prejel več pisem od konservativnih unij a Kubr. v katerih ga krltislrajo kskor tudi druge voditelje federacije radi tndiferentnoatl napram Machadovl strahovladi. : Zadnja konvencija fedaraoije se je is rekla proti oboroženi intervenciji s strani amsriške vlade. Kubanske unije pravijo v svojih pismih, da js to stališče pravilno, ns opravičuje pe ameriških unijekih voditeljev az njih indiferentno stališče napram trpinčenju, stradanju ln ubijanju delavstva na Kubi. Ako si hoče fsdersclja obdržati ugled med kubanskim delavstvom kakor tudi ugled Paname-riške delavake federacije, tedaj morajo Green in drugi voditelji napovedati boj Machadu, pravijo unije. Sugestirajo, da federacija deluje za civilno intervencijo a-merlške vlade, ksr ssdanja razmere so neehosne ln nevzdržne, v "Ako nam daste vašo oporo, bomo laglje odprto delovali/' pravijo unije. 4,Ako verujete, da smo vrsdni vsšs lojalna, trdne ln odločne pomoči, sahtevajte ga-rancije otPameriške vlade, kate-rs ml potrebujemo ln kar bi vi morali storiti. Aktinlamo tega vredni, alfe mislite, da bi more! biti dslavaki razred pokončan Z kubanaktnr Uidet jp| preostaja drugega kot da (ostanemo Šrtvef • * Iv < «< i»t » V drugem pismu obtošujejo Greena, da de s.svojlm protestom proti intervenciji faktično pema-gal Machadovl dlkUturi, ksr nI niti t eno leeedo zshteval pravl-oe do šlvljenja ln Imetja kubanskega IJulštvs. V tretjem pismu pravijo, ds Js vss govorjenje o komunistični nsvsrnosti golš pretveza, katera služI Kaehadovi strahovladi sa teptanje ljudskih pravic. "Delavci ifct Kubi umirajo gladu. V imsnu OoveŠtva vas prosimo, de storite nekaj sa ravno kubansko ljudstvo." Kaj bodo voditelji federacije storili, ni jasno. Gotovo js Is to, kot Js poročal glavni urad, da "skrbno Študirajo pisma v avr-ho, da federacij« formulira pravo taktiko.9* Greenu in večini vo-dlteljev hI ničesar bolj soprnegs k (H boriti ke »roti kspltsllstlčnlm oblastem bodisi v Ameriki ali drugje. O grozodejstvih, ki Jih je kubanški diktator še storil , nad ddevaktrni1 voditelji in dre* : giml vplivnimi opozicionald, nimajo besede. Green ln Woll molčita. Nikdar pa njima ne-smanjlu besed, ako nanese prilika sa obsojanje Rusija In njene delaveke vlade, ; Poljaki streljajo ovoje oficirje radi žplonatva Varšava, 20. Jul.—Major Peter Damkovski, štabni oficir poljska armade, Je bil v soboto i obsojen na smrt, kar Je prodal neke vojaške tajnoetl ruskim sovjetom. Bil je takoj ustrsljsn. —V Vilnl je pa bil obsojea na smrt In takoj ustreljen korporal S. Zymko|aa, ker je prodal taj-1 ne vojaške načrte lltvinekl vladi. Sadjarski trgovec pretrgal trgovske stike s Kalifornijo radi Mooneyja. — Gibanje do-biva odsiv med unijami Breapoaelnl prepuščeni laatai «- politične podrepnlke Phlladelphla. Pa. - (FP) — Ze akoraj dva meaeca, odkar J« radi prasne blsgsjne bilo ustavljeno podpiranje 260,000 bres-poeelnlh In njihovih družin v tem mestu. De ss akciji odpomo-re, Je v to avrho leglslatura pred rasidom dovolila Phlladelphljl izdan je bondov za tri milijona. J Heč&nl kontrolor Handley je sedaj ssnenja« da mesto najbrž ne bo moglo najeti po&JItž, ker Je že do skrajnoatl sadolše-no. Na drugi strani pa politični korumpirani Varejev! mašini ne primanjkuje sredstdv ss krmljenje svojih podrspnlfcov. Ker bi imelo biti nekaj usluš-bencev v rekorderjevem uradu odslovljenlh radi pomanjkanja dela, so politični bosi (staknili star zakon, ki dovoljujs prepisovanj 100 let starih aktov. Ker so bili prlsadeti politični uslužbenci, je mestni svet v to svrho dovolil 1200,000. Eksperimentiranje a šolo bodočnosti Henryetta, Okla.—Okrog 600 brezposelnih delsvcev lz okolice je v soboto popoldne prikorakslo pred mestno hišo in zahtevalo živeža. Delavci so naznanili, da so se sami organizirali za pomožno «kcljo, ker jim nihče drugi noče pomagati. Meatni uradniki ao brž apelirali na trgovce z živili, naj pomagajo pomiriti množico, da ne bo kakih izgredov. Trgovci so se odzvsll ln prispevsl! več zsbojev jestvln. Ker vse tovarne in premogovniki v bližini počivajo, so delavci v obupnem položaju. Prestrašena meatna uprava je sdaj sklicala zborovžnje z namenom, da najde kako delo v mestu za najpotrebnejše. o* ... r h Nemška krtae sdsrila aaglsšfci trg London, 20. Jul.—Krlss v Nemčiji J« povzročila vsllko reakcijo na angleškem trgu, zlasti na trgu sadja. Velika količina sadja, poslana lz Kalifornije in Nove Zelandije v Nemčijo, Je zdaj prišla v Anglijo, ker Nemci ne morejo plačati. To sadje zdaj ponujajo v Angliji po tako nizkih cenah, da je domača trgovina s sadjem ogrožena. Ekeplosija v oljajaku; 7 mrtvih Mt. Pleaaant. Mfch.—V sobo-to je bila velika rasstrelbs v tanku tukajšnjega novega oljnega vrelca in sedem oeeb Je na mestu zgorelo, trinajst pa je težko opečenih. Eksplozija, ki Je prišla vsled velikega pritisks v tanku. Je užgala oljnjak, ki sdaj gori s 40 čevljev visokim pta- Madrid, 20. jul.—Španska vlada Je priporočila novi rapubll. čanakl zbornici, nsj sankcionira zasežbo in razdelitev med kmete 100 akrov veleposestnlžkega sveta v provincama Andaluzija ln ttstnmadura. Tamkajšnji kmetje so se orgsnisirall ln obvestili vlsdo, da sami razlastijo sristokrata in občine, ako se vlada hitro ae zgane. Prieedeta zemlja obstoji večjidcl is pašnikov. f^^ael videli" Rim, 20. Jul.—-*P«pež Pij j« včeraj molil sa "čudež," da bi "najslepejši med slepimi videli." Razume se, da je a tem mislil Mussollnljs ln njegovs fašiste. Papsž fe govoill v rssignlranem tonu. kakor da ga Js mlnHa bojev! tost zadnjih dni, ko js pri nsklh ceremonijah mnenje! čudeže In rekel, da so danes zelo potrebni, ko "trpi vsa eerkev, ker trpi njena glava/' ......n i Zamorci ae orgaalairaje Chicago.—Nedavno Je bila tukaj ustanovljena organlsaeije, ki js prevzela nalogo, da organizira vss zamorske grupe v enotne orgsnlsaclje, da Isvojuje za zamorce socialno, politično, predvsem pa ekonomsko svo-bodo. Zamorci ss savsdajo, da trpijo bolj kot katera druga skupina radi Industrijske depresije In da niso deležni od dobrodelnih organizacij tiste podpoip kot Jo prejemajo belopolte!. Chicago.—Leseno In a platnom pokrito plesišče na vrtu Celtfc Grove v Englewoodu se Je v nedeljo zvečer podrto pod težo množice piknlkarjev I« IS oseb Je bilo ranjenih. Nek« deklica je tako poškodovan«, d« morda Umrje. Neereča ae je zgodil« med veliko ploho dsžjs, ko j« vse dr vilo |»>d streho plo-siMa^mnik Je HI neke irske 8timson In finančni tajnik Mellon sta sinoči dospela lz Pariš« v London. Tu bosta prisostvovala kot sastopnika Združenih držav pogajanjem sa veliko In dolgotrajno p<>*"Jil" Nemčiji, s katerim jI hočejo pomagati Is sedanje ekonomsks krize. WUmlngton, Dal—Rdbert Bl-Hot, star SS let, je bil obtožen, da je ukradel nekaj kokoži v <;«,i mi obsojen Je bil na šeat let zapora in dsast udarcev e težkim jermenom po golen hrbtu. i .a i tli do spremembe ? izraz* Obraz doj?! tisti iersz, H r9 m+mm rioivivi PROIVETA IN l AhTMNA NI Jutmum Civilizacija Civilizacijo definirajo zn etopnjo kulture, kl se odlikuje po relativnem napredku znanosti uoM-thonti m drŽavnHtW_W zgled postavljajo moderno Evropo in Ameriko napram zaostalim krajem drugih kontinentov. V vsaki dobi zgodovine je taka najvišja stopnje socialne kultur« slutila za zgled napredka narodom na nitjih stopnjsh. Poleg te označbe sa splošno civilizacijo ao ie tffuge, Id označujejo narodne UrHtiriJe* le proDosti poznamo babilonsko^ egipčansko, kre-Čansko, punsko, perzijsko, grlko in rimsko ci-vllfzectjo; v srednjem veku se odlikujete krščanske In srabeka civilizacija; za Asi jo veljata htndeka in kttajsks. ClviHzaciJa, ki domi-ntra danes v kulturnem smislu, se navadno imenuje zapednješke (po zapadnl Evropi), v ekonomskem smialu je pa kapitalistična kakor Je bila prej fevdattsMMk Vseka civilizacija, narodna In splošna, nosi v sebi ostanke prejšnjih dvilizecij in ima svoje kerakteristlčne zneke. Ns primer znek modeme ameriške (narodne) slvilisecije Je nejvišje razvita tehnika industrijske (strojne) produkcije ns eni strani In mrzlična gonja sa privatnim Imetjem ne drugI. Te gonja ss ne ustavi niti pri reketlrstvu. Sesterske civilizacije drugod smatrajo to ameriško gonjo sa višek napredke, sato pridno posnemajo Ameriko. ' H V zadnjem stoletju, še bolj pa v dvajee-tem, eo začeli Izginjati tipi posameznih narodnih kultur. Splošna dvIMzacIja. sleneše na principih kapltallatlčne ekonomije, je posplošila tudi svoje aoclalno-kulturne In politične znake. Na drugi strani pa vidimo v Rusiji prve pognenl»i nove elvfltasrifif kl je funda-mentalno nesprotns kapitalistični, to je drušbi privatnega kapKelisma, Prva dbpnja sovjet-ske civilizacije v ekonomskem aepektu je državni kapitalizem. Vae kaše, da ti dve civill-zaeijl snačlta dobo velikega konflikta, kl se še nl dobro aašel. '^^P ■"• Iggdevhisku dejstvo je, de je bila v vseh debeh In Je4lenea ekonomija podlsgs vsaki po-ae mesni dvlllsaciji. Ekonoma k i način življenja je po svojih potvskah oblikoval vae druge karakteristične znake: socialne in kulturne institucijo, veraki- in c-tičflg pojavi*, politične forme ltd» Ta način ah sakon se imenuje determintsem. Osnovno pravilo |ae sdi, de je: Kakor livtš (pridobival Uvljenjaks aredetva) taka delaš In misliš. Glasovi iz naselbin Zenhai* beležke la rasnih krajev Javna zahvala - Slovenski socialistični pevski zbor "Zarja" si šteje v dolžnost, da ae zahvsli vsem društvanv klubom In posa-mesnikom, ki so mu rtali na strani z moralno in materialno pomočjo v tožbi iproti onim. ki so hoteli na vsak način aaičiti delavski pevski sbor!J Pokazali ste, da ste proti destruktivni taktiki raakolnikov. ki ao na podlagi Ustne zaprla« žene izjave zatrdili: "Yes, but we know legally if we eome to geivt we would come out ali rigUt** Vedite, da vaša podpora je bila tl-ata sila, katera je ugnala "na-la" nadebudne republika!* njih advokate. Brez vale pomoči bi oni gotovo aapeli s svojim načrtom — uničenjem petnajstletnega dele, ki so gs napredni cievelandaki delavci položili na delavske kulture. ________ m., Pravica sa ženske V New Yorku se je ag<>diio zednje dni. de se Je neki ze)futal mlado tenako, ki si Je prižgala et* gareto. KeBeher je keaneje rekel, de mu je ee vrele kri, ko ja vidri žensko s cigareto v tistih, kajti po nj«Kov«m mnenju al večje sramote kot U šsnska kadi. Nepadene ženska ga je dela aretirati in sodnik mu Jeirisodil št i H dni aapera, da ai male ohladi vročo kri. Sodniku je kmalu tudi zavrela kri, ko je slišal obtožnico, toda ae nad žeaeko a cigaretami. Rekel je, de ženske imajo pravico kaditi kjerkoli Hi kadarkoli hočejo ia moški zagrizene! nimajo pravice, da bi jih motili. Ta dogodek je, kot običajno. Izsval kopico komentarjev v časopisih. Eden teh komentarjev v čikašlcem listu je, ds Je sicer modema paihoanallse še veliko doaegla, toda ekatrem-nlh slučajev reformarakege kompleksa e le Kelleher še nl razjasnita. Vprašanje teh tipov je važnejše kot pa vprašanje kadeče ženske. Zakaj ne bi amela ženska kaditi, če hoče? Zadovoljivega odgovor« na to vprašanje še al bilo. Vaa ko ugovarjanje, ki ga slišimo, je mešanica golih predsodkov, Edini taktni agov bl bil s strani kompetentnih zdravnikov, da k jeni« ženskam bolj škodi kot moškim, da je « k«»t ig nevarnejši aa ženske kakor je sa moške. Te lajava pa še ni. Z zdravstvenega stalil kajenje cigaret enako učinkuje pri obeh spolih ; nekaterim škodi, drugim, kl ao zmerni, i nič. Mi vemo, de je bil denar, ki a ga poelail v obrambo, zelo trdo prialulent poslali ste gs, razumeli delavsko solita skupnost, ki jo ims delavstvo, katere se tudi navada, da jo mora močno gojiti, ako hoče, da bo njegova zastava za vihrala enkrat ne vrhuUeuf Razumeli ste to In čast vam! Mi vemo, de bl ae Ml ta denar, lahko porabil ae bolj potrebna dela kot tožbo, katero so naperili proti nam ljudje, ki so bili nej-glssnejši pri republikanski kuhinji okrog "Enakopravnosti", da se pomaga najbolj "udarjenim" s h) venskim, delavcem. AH ker smo MU prisiljeni v obrambo, nsm nl preoetajelo drugo, kot de poberemo umassno rokovico "kulturnih republlkaneev" In de iščemo naše pravice potom prlziva. •, >,- f i. Mi vemo tudi to, da pri odstopil skupini vsi niso tako daleč zakrknjeni, da bl jim bUe ljubo vlečitl ubogo slovensko in kulturo po sodnijah ; •K Mar človek zslde med "volkove", mora s njimi MU, če ne, je uničen. "Človekoljubne" ambicije "dekarekihT fssjkšdfev" so vaegamevašnet . Mnogi eo ki v privatne^) j>omenku prianavaje, da ao naredili napako, nlao pa sedesti močni, de bl to pHpaali v jsvnosti. Mi nismo nikdar in tudi danes ns obsojamo vseh, ker jih je pel od- de tiste, ki so hodili ns vsje celih prt let, ps so na sodni j i pričeli, da nlao vedfU kam hodijo. Z veseljem poaodM»pri| u jamo, de V8E. aa kar ao raskolnlki tožili In dobili na nižjem sodišču, smo dobili naaaj potom prialve. Prlsivao sodišče je ovrglo tnjunkeijo proti nam. odlok, da laplačamo preko $860. da oddamo vse koatume. note MU. VSE je ostalo nam. CAR-TKH. ki nam daje pravico do imena originalne "Zarje" tudil Vee to amo dosegli edlnola s va šo dela veko pomočjo -r- a pomočjo nad 70 klubov In društev in aavednlk naprednih slovenskih delavcev Sirom Amerl ke, Ifuoig van^t • ,uJ V obrambni fond kluUive In i no prave "Zarje" val pri *|Htvki anašajo vsoto $9U.»7 HodnUski In odvetniški straškl znašajo HT*M. Ostane še ■■■■■^B f J a—- aik "A. D." piše z dne t. t de ae bede letos v jeseni vršile v Clevelandu mestne volitve. List seveds piše, da bo morala demokratska stranka dobiti nadpolovično večino v mestni zbornici. Papir je nedolžen in se lehko zapiže Ur aa hoče. Moje mnenje pa Je tak doma. Prej bo moral spet dve leti delati v rovu, de se tako tudi seznani z razmerami. - *«|>al je: kdor sprejme službo policaja, miličnika, konatabler-js. stražarja pri zaporih ali če na kakrženkoli drug! način o-pravlja kakšno alično službo, ki je naperjena proti delavskemu gibanju, ne more biti član "rank and flle" UMW of A. Dne 16. julija ae tukaj aboro-vali operatorji premogokopov in ae posvetovali, kaj jim je v sedanji eituaciji storiti. Kaj ao de-finftivnega ukrenili, mi ni znano. pač pe ao dali razumeti, da bodo priznali "rank and file" skupino. • .,«- PreČItano je bilo poročilo od Wickershamove komisije, v katerem komisija obsoja razredno justico v zadevi Moone^e in Billingsa. o katerih poročilo pravi, da je sramota, ker ti dve žrtvi trpita v zaporih že 16 let po nedolžnem. Takoj nato jeJdljiprejet predlog soglasno, da naša konvencija brzojavi predsedniku Združenih držav Hooverju, da 'prisili državne oblasti v Kaliforniji, da izpuete oba delavska mučenika na proato. ^ S pravili je bilo delo končano popoldne. Prečitana je bila "nagrobnica" Walkerju, kar je povzročilo burne demonstracije. Jutri popoldne se pa konvencija skoro gotovo konča. Delegacija je izmučena po desetdnevnem zborovanju v tej hudi vročini, ko je toplomer kaaal vsak dan nad 100 stopinj toploto. Ko si malo odpočijem, kadar pridem domov, bom spet kaj poročal, ker bom imel tudi več časa za to. John PuteL Df. E. F. o človek umre? Vdrrfttcd rflaaMUUvv- To Je slika Geo. W. Wlrker-shama, predsednika Hooverjeve komisije za izvajanje zakonov, predvsem prohlbičnega < zakona. Komisija je umrla 30. junija, potem k? je sklenila, da ae objavi poročila tatfiHh zvedencev glede elučaja Mooney-BiHingae. Kritik! pravtjcVda bi morale bi-ti na nagrobnem spomeniku te komisije ena sama beeefše: zadnji slog imena njenega voditelje —Wlckershai0 —»hame!— kar Je po naše sramota. na konvenc|- pridejo as s« luknje ia naa Amerika rešuje nemško kriso a — aoviasl posojili Velika butara dolgov mota kiti še večja — te je rešitev. En nove dolgove ha a rel priti nov moratorij, nato pe novi dolgovi ia take dalje ad inflafcuaa. Ameriška denarna Injekcija be na bonov atrup sa Nemčijo In F.vrapat Zrno zrna pogača, kamen do kamne palača —• pum-jilo do poaojlls pe kača klopotača. fondu $840.04.' U pamo, da bomo to vso lahko po-propagando in delavsko politično laobraabo, kajti le v delavski isobrssbl je rešitev delavca. Razume ae, da gotovega ui la nič, ker ljudje, kl ao naa tožili enkrat, lahko zopet svetlo Iz kak« drage priellljo v nove 'konstruktivno delo", bi dejal njih vodja, ker zgodovina se Jako rada ponavlja pri maščevat-nih la maleakostnlh ljudeh Dali ste sa pravično delavsko etvar. Naš peres bTbll vaš po-ras. V tem pravcu moramo ped-plraU eden drugega Gornje številke jasno govorijo, ds sše MM . delavsko aolidarnent In skupnost, kl Jo imamo VSI delavci v borbi proti tonsčl ra-akdjl. Jtivela dsUveks solidarnosti Ponovna aahvsia vsem t Obrambni odbor klubove | Jeespšj A. Hlakevleh. J. Skuk. ee ne je bila prsd par dnevi odpoklicane. In vrnile se je 1C><> , kajti njm članstvo ji je dela vso oporo. Ta vest je bila s ve-tv llklm veseljem ln jeplavdiranji-m sprejeta od llK,rnic^^|cik]i a read^IjTmt ki jih jelbŽk jI ' Uradniki ae bodo volUi dni in aamo za <*n termin, aa dve leti. Ako hoče kateri radnik ponovno kandidirati, ra spet preje dve leži rovu. Na ta način as bo čile ^^^CDICA y MnfIBA Sen Frandseo, Calif. — Dne 6. julija je minilo leto dni, odkar je preminul moj ljubljeni bratranec na Slovenskem, kjer je pri plavanju utonil. Čeravno je bil v Ameriki 14 let in vsa ta leta slu-čll Stricu Samu v vojni mornarici, kar ga je tudi. usposobilo za Izučenega plavača, je usoda za-htevala, da ga je zadela nesreča V rojstnem kraju, kamor pe je podel na obisk, da vidi svojo staro mater. Po poklicu je bil mehanik. Na dragega bratranca se spominjam vaak dan, posebno ko pridejo v zaliv Zlatih vrat v Sen Franciack ladje, vojne in druge. A njega ni več. , .Dne 4. julija Je izgubil tukaj življenje nadebudni mladenič v 18. letu starosti. Aoton Stari ha ki ga Je povosil drveči avto do smrti. To je bil velik udarec sa starže. kajti Tonček ie bil njih e-dina opora. Njegovi starši so doma ia semiške okolice. Njegovi materi je pred mesecem umrl bret, John Judukb Pogreb našega mladeniča je b}) selo ganljiv, kejti pokojnega.sme,vsi visoko oenili in čislaU. Dektl je sa West-ern Union Telegraph družbo. O-eobje mu je iakasalo zadnje časti ln šest mladeničev od te družbe, njegovih sodelsveev. Je neslo njegovo krsto pgi pogrebu. Pokojnemu bodi ohranjen trajen spomin, prizadetim pa globoko eošeljel—AgMe Maikovieh. Kdo laže? Plney Pork, O, — Poznam ljudi,i^i Proaveto nikdar ne Čttajo. ali čejo, pa čitajo le j>ovršno. Pa ji sklepejo pri mun-češ, da Proeveta ni se nič, da lale, ker ni komunističen Kst. Nevedno ao ukt ravolucionarji sa pUžko le toliko čaaa, dokler se jim munšajn ne Iskadi is aiete- Kder s odprtmi očmi poglede ftievcto, vidi lahko vesti is svata, dolavakfc ;|pži in Proeveta priobčs vesti od kl je komuni- stične ustanova. In Prosveta je članica F. P. Potemtakem komunisti lalejo in potom F. P. laži razpošiljajo v sveti Prosveta pa jih seveds ponatiskuje. (Mogoče-je tako.) Dokler bodo taki. ptiči med delavci, ki nasprotujejo delavskim listom, ki so bili resnično ustanovljeni po delavcih za delavce, katerih smernic se tudi trdno drže, toliko časa se ne more pričakovati skupnega nastopa in dobrih rezultatov. Mesto da bi jih podpirali, pa vodijo proti njim sabotažo. Zato pa je veČina stavk izgubljena — in so vsč "revolucije" ponesrečene. Gornje vrstice niso na le za Plney Fork, ampa šno.—Nace Zlemberger. MonlfHir Mih,- No, le Dva klubova izleta,, t Det rok, Mlch.—Delavske raz mere kažejo na slabše, načetna blagajna je prazna, podpora brezposelnim je s tem odpadla, pod milim nebom pa prenočujejo mnogi. Na drugi strani pa avtni baroni odalavljajo delavce vsak dan. Fordova družba je prošlem mesecu odslovila od 16,-000 do 20,000 delavcev. Tudi druge so reducirale Število delavcev. V takih razmerah ao seveda prizadete vae delavske organi zacije, ker jih tvorijo le sami delaVd. Veselični odbor soc. kluba št. 114 je zaključil,«da priredi večerni piknik (moonllght picnlc) v korist svoje blagajne v soboto, dne 26. julija, na dobro-znani Travnikarjevi farmi; 11 Mile rd. in Dequlndre. Apeliramo na vse zavedne delavce, da pridejo zagotovo vsi na ta piknik. Zabave bo obilo za vaer--do nedelje zjutraj do 6. ure. Igrala godba in postrežba bo odrih izborna. Prlpe svoje prijatelje, ebor "Svoboda," od 114, priredi izlet dne 2./ avgtista na Huron Rlver Drive. Vse tlakirane < padno ia Detrolta peljejo do Middlebelt rd. Tam kranale levo, potem se ps peljite pe Middlebelt rd. do konca, kjer krenete desno po Huron Rlver Drivu do prostora. Tam vaa bo čakal klubov Član In vaa pri vedel na plknlški prostor. Člani "Svol*>-de," ne pozabite pripeljati boj svojih prijateljevi Peter Benedkt bo Ta urejajo pogosto razpredeni mreži iiv. čevja vse organe v njihovem življenakem dihanje, utripanje srca. prožnost ošilja. p*! snovo, nrejevanje toplote in vode in druga vst na opravila. Ta središča imajo svoje mesto,* podaljšku hrbtnega mozga prav v zgornje« koncu tilnika na temenu med možganov, lv^ no ostenje tretjega moiganakega prekata, ki j« sedež središča za urejevanje spanca, igra tu zelo važno vlogo. > Prav za prav je vaaka smrt možganska Vendar pa ni to mišljeno v starem in splosn«« smialu besede, temveč le zaradi larednega pomena življenjih središč v mozgu. Smrt pričenja z izločitvijo teh življenskih srediAč, d se bodisi zadušijo zaradi pomanjkanja kisika, ali pa jih zastrupijo v telesu krožeče strupe* snovi, Življenska središča so namreč silne ob-čutljiva. Pri izkrvavljenju ali hudih boleznih, kjer primanjkuje nosilcev kiaika, rdečih krvnih telesc, se izklopijo življenska središča, ki se nad vse občutljiva za pomanjkanje kisika in preobilico ogljikove kisline, že preden občutij« drugi organi ali tkiva pomanjkanje kisika. Pri tem se polagoma zadušijo središča. Zadu&enje nastopi tudi hipoma pri popolni prekinitvi krvnega toka k možganom (n. pr. pri obeženju aH pri prerezu utrtpne žile). Mimo Šoka in kolsp. sa (nenadnega prenehanja arčnega bitja), ki sta tudi osrednjega izvora in vodita k padcu toplote, razširjanju glavnih žil, otvoritvi kapi-larij (koncev žiHc), je navadno pomanjkanj« krvi (kisika) glavni vsrok hipno smrti. Prav tako igrajo seveda mehanične poškodbe živ-Ijeskih središč (močni električni toki, streli, ubodi Itd.) in tudi notranje poškodbe (krvavi-tve, zamašitve žil, sploh vse, kar imenujemo kap) prav važno vloga Dočim je pri ustavi-tvj srca še vedno možna pomoč, ao vsi oživlja, valni poskusi pri za dušenju življenskih sredi« zaman. •V s se- Vsi vzroki, ki privedejo do smrti, končsjo v poškodovanju življenskih središč. Pri hudik in dolgotrajnih boleznih (vnetju ledvic, obok-1 nju trebušne slinovke itd.) vplivajo nakopičene strupene snovi ohramljajoče na življenska središča. Kakor rečeno, stojijo življenska sra-■> dišča nad življenskimi živci, ki ao združeni v Živčnih poveskih. Kakor hitro se izklopijo ti življenska središča, ostanejo živci raznih organov brez osrednje pobude. Njihovo delovanj« prestane in ugasne tudi življenska inervacijs (delovanje živcev), ki ureja redno delovanj«' • organov in vsega telesa.' Nastopi srarto ^Hj, Stopnje Umiranja so L. R. Mueller njegov! sodelavci stopoma zasledovali, kako pojenju je življenska inervacija in kako nastopu smrt. Najprej ugasnejo kožni odzivi (refleksi). Istočasno popusti napetost počesnegs mi-, ŠiČja, k * obraza škitravnik Hipokrat: Ošiljen nos, priiiljens, brada, štrleče čeljusti, upadli eenci, Štrleča uhlja itd. Človek je tedaj še lahko pri zavesti, vendar težko misli in sodi, Velika ntrujenod in želja po počitku prevladujeta. Nato izgine samokritika in nastopi po zrahljan ju miselne zveze otežkočenje spomina, aamrafenoat is zmešsnost, ki preide počasi v popolno nezavest Sedaj pade tudi krvni tlak. Poepešeni utrip tile postane prav majhen, neenakomeren, prenehava in se da komaj otipati.. Obras, roki in nogi postajajo modrikasto si v kast i, polni pots in mrzli. Zenice se zožijo in se ne raztegni« več pod vplivom svetlobe. Odzivi v očesni v*-niči in rolenici pa ne izginejo vse do agonije (smrtnega boja). Ko ugasne še ta odziv, ugasne z njim tudi oko. ko se posuši roženica. U dihanje le trnje dalje, površno sioer in v presledkih. Hropenje povzroča sluaaeta snov t bronhijah, ki je ne more bolnik več izkašljsti. ker je že ugasnil refleks sa kašelj v mozga Nepoeled opeše tudi dihalno središče. Ls p« dolgih neenakomernih presledkih le neksjkrat umirajoči globoke sasepe, včasi se še zgane mišičevje goltanca, kakor sa poti rek in ves m stane. ' ' !je i ■ ■ ■ Tako Človek umira. Na srečo mi viefi tega zavedno na dodivlmo. ker. zagrne dobri mati narava navadno Še pri početku umiranji bolnika a kepreno dobrega počutja. Pri viea tem pa ne govorimo le o njegovem telesu, kaki v njem izginja uiejene vodstvo organov. Ko 1» vodetvo popolnoma odpove, pričnejo posamezne celice razpadati in aa človeško telo povrheijd v mrtvo materijo zemlje. — 2is. (KOMBO.) Letna domova aeja SpriagfleM. IB. — Letna seja tukajšnjega Slovenskega narodnega doma ae vrši v domovi dvorani v nedeljo, dne 28. julija db 2. popoldne. Ker je letna aeja važna zadeva, se vsM vse delničarje in dclničsrke, da se udeležite. Podano bo celoletne poročilo direktor!Js o poslovanju do- Ker je na* dom vae« v delujmo skupno se dose veL Pridite na aejol—Jee. Ovca, tafnik. USTNICA URCDNlftTVA < arHnville. ItU L. M.:—O •tvori sme le FHH-BODY * RADIATOR WORK8 Bodle«. Ftndera sad Radiator« popravljamo hi prenavljamo ANTON g. RKRIVANgK S7SI Ofdm Ave* Cktotgo, HI. gegs kakor ob vseh stenah od vrba do tal sajnaosainre in police. V teh omarah imajo shranjen takorekoč ves svet. Ce hoče n. pr. krojač za kostume vedeti, kako so oblečena dekleta, ki strežejo bolnikom v Karlovih varih ob zdravilnih studencih, gre v ta oddelek in v par sekundah ima že sliko v svojih rokah. Mizar, ki ima itelog izdelati mizo, kakršne so v navadi na otoku Korziki, dobi tukaj risbo. Kdor hoče vedeti, kakšna je bila kopalnica, kjer Je bil umorjen kruti francoski jakobinec Marat, dobi sliko v "Research"-oddelku. Ta oddelek ima po vsem svetu svoje agente, ki mu požiljajo razne izrezke iz časopisov, vzorce železniških kart, bankovce in kovani denar vseh vrst, narodne noše, razglednice Itd. Vse to natanko opišejo in popišejo, po- TORgK,21.JlJUJA tem pa shranijo vse v search" -oddelku, da morajo film izdelati zgodovinsko n čnl AH to ali prijatelja tU sorodnik* domovino? To je edini trojne vrednosti, Id g* g ntl denar lahko pofilj* svojcem v domovino. Najdite 4 skrite vohune ___ —Omogočite si priliko dobiti $2,250 Ako m vam poMvti v U »mini u-Unn to«Ui vu ml vtpotofchno prtMk* WT v gotovini alt Bulah ktro in v u** I I vomOhI h vaAo m-Ml bomo lipUMi Md IM7S.M * M SnkShilfcM« auUaoobUih in gotovini HI .mo pUfeli Miaa LIHk Hm Pennv. 9SMI.M; Ur.. iMUm MeCro«. III. •H40.MS allMVt Hamoa, Mini., (»ll.uo; mr*. p. j. %un n. v sssmo. KR4AT. Čemu NE VI? PRIJATELJ r i'••;« - tu**pgfa • 4 wfe i|i. T%T , je ta poznana banka vaem svojim odjemalcem, katerim vedno rada ^ pomaga In daje naavete. Ona obavlja vzah vrat bančne posle ln prodaja "šifkarte" vseh družb. Ne pozabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. Vaši prihranki ao zavarovani pri KASPAR MERICAH STATE BAS ker nI Ml navedite etngl In novi Neži aaatoanll št veni tajniki In ^ pri kater* h S2 BNPJ deplačaje |4LM aa leta aa pel klš IMš* leta pel Ista toda Soapr jo je oeor- l pravništv« TR08VE1A-mi 8- Learadnfee Am, Cklcage SPREJEMA S^BA V TISKARSKO OBRT SPARAJOČA RELA Tiakm vabila u veselice in »hod^ vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem j^tiku in drugih »«1 i i 1L J.," . I • . VODSTVO TISKARNE AEKURA NA ČLANSTVO 8.NJJ. DA TI8KOTIN1 NAROČA K SVOJ I TISKARNI JTea pojasnila Baje vodstvo TS. N.|P. J. PRINTERY MS74S Bfc Uwalala A CBJCABO. H« TAM 81 DOBI NA tBLJO TUDI fBA U8TMENA POJABNUTA