Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
IST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Uredba o prostovoljcih. — Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpuščata občinska odbora v Cerkljah in v Kropi. — Kazglasi osrednje vlade: Razglas o prodaji lesenega skladišča, ki je last sekvestrirane firme ,,Futtermittolstelle“ v Loki pri Zidanem mostu. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo : Izpremembe v osebju. Razglas glede policijskih uradnikov, ki opravljajo službo izvun uradnega poslopja. Razglas o pristojbinah za preizkušnjo strelnega orožja. Podelitev pravice javnosti glasbeni šoli in konservatoriju „Glasbene Matice“ v Ljubljani. Začašna tarifa o konjaških pristojbinah. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 28. decembra 1919. do dne 3 januarja 1920. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
38.
V imenu Njegovega Veličanstva
I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, in na podstavi pooblastila (člen 53. ustave) Njegove kraljevske Visokosti prestolonas 'ednika
Äleis:sainö.K*Es,
je ministrski svet kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog ministra za socialno politiko sklenil in predpisuje
Uredbo o prostovoljcih.*
I.	Kdo je prostovoljec.
Člen 1.
Za prostovoljca v zmislu te uredbe se smatra vsak državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je kot vojak ali podčastnik prostovoljno vstopil v srbsko vojsko, in sicer do vštetega dne 18. novembtal 1918., ostal v njej do demobilizacije ali bil iz nje redno izpuščen kot nesposoben.
Člen 2.
Vsak prostovoljec, ki misli, da sme ukoristiti to uredbo, se mora obrniti do ministrstva za socialno politiko, ki po ministrstvu za vojno do-žene njegovo prostovoljsko lastnost v zmislu člena 1.
Člen 3.
O	vsakem sporu, ki nastane glede vprašanja, ali je koga smatrati za prostovoljca v zmislu te uredbe, razsodi interministerialni komitet. za prostovoljce, ki posluje pri ministrstvu za socialno politiko.
II.	Podpora in njene oblike.
Člen 4.
Vsak siromašni prostovoljec v zmislu člena 1., ki je priznan za takega, ima pravico do podpore po tej uredbi; če pa je umrl ali padel, imajo pravico do podpore člani njegove rodbine, ki jih je bil po zakonu dolžan vzdrževati.
Člen 5.
Oblika* 1 in višina; podpore se ravna po prejšnjem poklicu prostovoljčevem, po njega sedanjem gmotnem stanju in sposobnosti za delo, toda v zmislu naslednjih členov.
Člen 6.
Tistim prostovoljcem, ki so trenutno brez zadostnih vzdrževalnih pomočkov in brez možnosti, da bi bili zaposleni, naj se da izvestna trenutna podpora: v denarjih iz. kredita ministrstva za socialno politiko, v obleki po njih okrožnih komandah in v hrani in kurivu po ministrstvu za prehrano, oziroma po njegovih organih v posameznih pokrajinah.
Člen 7.
V prehodni dobi za rešitev prostovoljskega vprašanja bo ministrstvo za socialno politiko
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca" št. 1, izdanih dne
1.	januarja 1920.
I	gledalo na to, da brezposelnim prostovoljcem I preskrbi delo.
Člen 8.
Ob enakih pogojih imajo prostovoljci in invalidi prednost za sprejem v državno in samoupravno službo kakor tudi pri zakupovanju železniških restavracij, kantin, bufetov itd. za dobo treh let potem, ko stopi ta uredba v veljavo. Te druge ugodnosti ne morejo: ukoriščati prostovoljci istočasno na dveh ali več. krajih, nego samo na enem kraju, in sicer osebno ali če prostovoljcu to ni mogoče, kdo izmed članov njegove rodbine, s katerim živi skupno. Vsak prenos takega zakupa je neveljaven, in prostovoljec v tem primeru kakor tudi zaradi vsake druge 'zlorabe te ugodnosti izgubi pravico, da bi jo v bodoče ukoriščal na drugem kraju.
Člen 9.
Prostovoljcem državnim uradnikom se vra-čuni čas, ki so ga prebili pri vojski, za službena leta; potemtakem se izenačijo s tovariši, ki niso bili prostovoljci. Ta ugodnost gre tudi prostovoljcem častnikom nekvarno členu 1.
Člen 10.
Prostovoljcem dijakom je zagotovljena prednost pri podeljevanju državne podpore za do-vršitev njih študij. Kot štipendist mora prostovoljec ustrezati splošnim pogojem za državne štipendiste; na to pazijo pristojna ministrstva, ki jim dotični prostovoljec pripada kot tak. To ugodnost smejo tudi ukoriščati prostovoljci častniki nekvarno členu 1.
Člen 11.
Prostovoljcem obrtnikom in trgovcem je zagotovljeno izvestno brezobrestno posojilo z dolgim rokom, da obnove svoje obrate, iz kredita ministrstva za prehrano in obnovo dežel in ministrstva za trgovino in industrijo. Razen tega se bodo podpirali pri nabavljanju potrebnih lokalov, obrtniki pa tudi pri nabavljanju potrebnih sirovin.
C1 c n 12.
V državnih in samoupravnih koncesioniranih podjetjih, istotako pri ponudbah za državne in samoupravne nabave gre prostovoljcem z invalidi vred ob enakih pogojih prednost za dobo treh let, ko stopi ta uredba v veljavo. Vsaka zloraba te ugodnosti ima tiste posledice, ki jih navaja člen 8.
Člen 13.
Prostovoljcem poljedelcem se razdeli zaradi naselitve, in sicer kombatantom po 5 ha, ne-kombatantom po 3 ha plodne zemlje tam, kjer se bo naseljevanje vršilo po načrtu, ki ga izdela ministrstvo za agrarno reformo.
Pravico, da se smatra za prostovoljca, izgubi tisti, ki je na podstavi izjemnega postopanja s prostovoljci zahteval in po tej zahtevi dosegel, da se je iz kombatantske službe uvrstil v nekom-batantsko. Ce pa se je ta uvrstitev med nekom-batante izvršila zato, ker je zdravniška komisija prostovoljca spoznala nesposobnim za komba-tanta, se prostovoljec če nadalje smatra za takega glede uporabljanja te uredbe.
Člen 14.
Zemlja se bo dajala samo tistim siromašnim prostovoljcem, ki jo bodo obdelovali sami, o čemer se bo vodila posebna kontrola. Ce se ta pogoj ne izpolni, se jim podeljena zemlja odvzame.
Člen 15.
Dobljena zemlja se ne sme niti zadolževati, niti odsvajati, niti za dolg prodajati, v zmislu splošnih načel o kolonizaciji, ki se sprejmejo po predlogu ministrstva za agrarno reformo.
Člen 16.
Ves posel, ki se tiče podeljevanja žemlje prostovoljcem, se bo organiziral skupno z našo splošno notranjo kolonizacijo; potemtakem spada v področje ministrstva za agrarno reformo. Pri tej kolonizacijise bodo prostovoljci vpoštevali v prvi vrsti.
C1 e n 17.
Prostovoljcem zemljedelcem se bo po možnosti in potrebah razdelila živina, ki ostane državna last za tri leta; po tem roku postane dotični prostovoljec njen lastnik.
III.	Izvršitev.
ClenlS.
Da se prostovoljsko vprašanje reši čim hitreje, popolneje in pravilneje, se pri ministrstvu za socialno politiko ustanavlja poseben odsek za prostovoljce in interministerialen komitet kot posvetovalen organ ministrstva. V sestav tega komiteta spadajo zastopniki ministrstev za vojno in mornarnico, za agrarno reformo, za notranje zadeve, za prehrano in obnovo dežel, za kmetijstvo, za trgovino in industrijo in za socialno politiko. Te zastopnike imenuje vsak pristojni minister.
Razen tega sme glavna zveza prostovoljcev poslati v ta komitet dva svoja zastopnika.
Člen 19.
Ministrstvo za socialno politiko opravlja ob sodelovanju omenjenega komiteta te-le posle: vodi točen kataster prostovoljcev, zbira in ureja ves material, potreben za rešitev prostovoljskega vprašanja, ter ga pošilja pristojnim ministra stvom; pripravlja in stavlja obrazložene predloge v istem zmislu ter vodi kontrolo o poslovanju referentov za prostovoljce pri posameznih poverjeništvih.
Člen 20.
Interministerialnemu komitetu predseduje minister za socialno politiko ali njegov namestnik, ki sklicuje seje tega komiteta, jih vodi ter potrjuje njih zapisnik skupna s tajnikom, ki ga vodi in sestavlja.
Člen 21.
Seje komiteta so sklepčna, kadar je navzočna večina članov. Komitet sklepa s prosto večino javno oddanih glasov. Posebno mnenje vsakega člana se mora sprejeti v zapisnik tako, kakor ga izrazi in obrazloži.
- Člen 22.
Da se ta uredba izvede čim bolje, se pri poverjeništvih za socialno politiko v Zagrebu, Sa-
rajevu, Ljubljani in Splitu še ustanove posebni referenti za prostovoljske stvari. Istotako se po potrebi pri pokrajinskih vladah še ustanove komiteti za prostovoljce po vzoru interministe-rialnega komiteta v Beogradu, ki bo posvetovalen organ pri izvajanju te uredbe v dotičnih deželah.
Za prostovoljce v Vojvodini in na ozemlju bivših kraljevin Srbije in Orne gore skrbi neposredno samo ministrstvo za socialno politiko.
IV.	Organizacija prostovoljcev.
Člen 2 3.
Vsi prostovoljci, ki se jim ta lastnost priznava po tej uredbi, se morajo organizirati v pokrajinske zveze in v eno glavno zvezo za vso državo, katere pravila odobri minister za socialno politiko.
Zveze zastopajo koristi prostovoljcev, imajo v prostovoljskih stvareh posvetovalen glas pri-vseh pristojnih oblastvih, se udeležujejo anket, organiziranih za rešitev prostovoljskega vprašanja, ter imajo svoje zastopnike v komitetih za prostovoljce.
V.	Splošna določila.
Člen 2 4.
Minister za socialno politiko in drugi pristojni ministri se pooblaščajo, da predpišejo potrebne pravilnike za izvršitev te uredbe.
Člen 20.
Vsak prostovoljec, ki organizira pokrete zoper državna oblastva in javni red ali se udeležuje zločinstev in zlobnih dejanj katerekoli vrste, izgubi pravico, da bi ukoriščal predpise te uredbe.
Člen 2 6.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V B e o g ra d u, dne 18. decembra 1919.
Minister z«rsocialno politiko:
V.	Korač s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Ljub. M. Davidovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta: Juraj Biankini s. r.
Zastopnik ministra za prosveto, minister za pravosodje:
K. L. Timotijević s. r.
Zastopnik ministra za zunanje zadeve, predsednik ministrskega sveta:
Ljub. M. Davidovič s. r. Minister za finance: dr. V. S. Veljković s. r.
Zastopnik ministra za promet, minister za gradbe:
Velislav N. Vulović s. r.
Zastopnik ministra za kmetijstvo in vode,
podpredsednik ministrskega sveta: Juraj Biankini s. r.
Minister za pravosodje:
K. L. Timotijević s. r.
Minister za gradbe:
Velislav N. Vulović s. r.
Minister za notranje zadeve:
Sv. Pribićević s. r.
Minister za pošto in brzojav: dr. Lukinić s. r.
Minister za verstvo: Alaupović s. r.
Minister za socialno politiko: Vitomir Korač s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Kramer s. r.
Minister za vojno in mornarnico: general Štev. S. Hadžić s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežel: Bukšeg s. r.
Zastopnik ministra za gozde in rudnike, minister za prehrano in obnovo dežel: Bukšeg s. r.
Minister za agrarno reformo: Krizman s. r.
Minister za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
dr. Paleček s. r.
Minister za narodno zdravje:
Sp. Piletić s, r.
Naredile deželne vlade za Slovenije,
39.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se razpuščata dva občinska odbora.
Občinski odbor v Cerkljah (Krško) je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov je poverjeno gerentu Francu But ko viču, posestniku v Leskovcu pri Krškem.
Občinski odbor v Kropi je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov je poverjeno gerentu Karlu Smrekarju, skladiščniku žebljarske zadruge v Kropi št. 16, ki so mu dodeljeni za pri-sednike: Anton Ažman, posestnik v Kropi št. 16; Luka Hafner, posestnik in trgovec v Kropi št.55, in Florijan Resman, verigar v žebljarski zadrugi v Kropi.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo: dr. Žerjav s. r.
Razglasi osrednje vlade.
St. 4401 ex 1919.	3—-3
Razglas.
Podpisani oddelek proda na dražbi leseno skladišče, last sekvestrirane firme „Futtermittelstelle“ v Loki pri Zidanem mostu, stoječe na svetu Alojzija Löwensteina.
Skladišče je bilo zgrajeno jeseni, leta 1918. ter je stalo 45.000 K.
Najnižja ponudba je 20.000 K.
Pravilno kolkovane ponudbe naj se vlože pri podpisanem oddelku najkesneje do dne 25. januarja 1920.
Reflektanti naj si ogledajo skladišče na licu mesta ter naj se za eventualne informacije obrnejo na sekvestra firme „Futtermittelstelle“, gospoda Franca Košenino, notarskega namestnika v Šoštanju, oziroma na občinski urad v Loki pri Zidanem mostu.
Ministrstvo za-trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 5. januarja 1920.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
I21>r«memb8 f ssebfia.
Deželni komisar pri komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani Venčeslav Polak je vpoklican v nadaljnje službovanje k deželni vladi, poverjeništvu za notranje zadeve.
Provizorni vladni koncipist Ivo Vrečer je od okrajnega glavarstva v Ptuju premeščen k okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
Dr. Žerjav s. r.
Bivši policijski kanclist v Trstu Ivan Ka-rara je v svoji sedanji službeni lastnosti začasno sprejet v službo državne policije za Slovenijo ter dodeljen v službovanje policijskemu
komisariatu v Mariboru. __	„ ,
Kremensek s. r.
Stalna učiteljica Julija Fister v Šmartnem ob Paki je začasno prideljena v službovanje na šestrazrednici v Šoštanju.
Vadnjal s. r.
Začasni strokovni učitelj na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru inž. Valentin Petkovšek' je imenovan za definitivnega strokovnega učitelja v IX. činovnem lazredu.
Dr. Vrtačnik s. r.
St. 12.685/pr. ex 1919.
Razglas, y
Policijski uradniki, ki opravljajo službo izvun uradnega poslopja, morajo nositi vidno prsni trak v državnih barvah z napisom: „Policijski uradnik“.
Vsakdo je zakonito obvezan slušati odredbe teh uradnikov, ker imajo vse pravice javnih straž in zakonito varstvo, označeno v § 68. kaz. zak.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Kremenšek s. r.
St. 5934.
Razglas.
Izza dne 1. decembra 19.19. se računijo za preizkušnjo strelnega orožja te-le pristojbine:
za I. preizkušnjo....................K—-80;
za II. preizkušnjo za vsako cev ... K 1’20; za III. preizkušnjo, če se orožje le
ogleda............................K 1*50;
za III. preizkušnjo, če se orožje s strelom preizkusi, za vsako cev ... K 3-50; za IV. preizkušnjo z brezdimnim smodnikom:
za enocevke.......................K	3—-;
za dvocevke	 ...................K	6’—;
za trocevke	.	.	. ..............K	8-50;
za repetirke	vseh	sestavov ... K	5*—.
Municijo pri repetirkah mora dobaviti tisti, k'i prosi za preizkušnjo.
Za revolverje in pištole-repetirke se računi za vsak strel, ki ga je sploh mogoče nabiti v valjček revolverja ali v magacin pištole, K—-50.
Municijo za preizkušnjo mora dobaviti tisti, ki prosi za preizkušnjo.
Za orožje, ki se uvaža iz inozemstva, veljajo še stare naredbe; vendar je, če se orožje na tukajšnji preizkuševalnim res preizkusi, računiti zgoraj označena nova pristojbina.
V	Ljubljani, dne 5.januarja 1920,
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Vodja poverjeništva: dr. Lubec s. r.
Podelitev pravice javnosti.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 5. januarja 1920., št. 6453 iz leta 1919., glasbeni šoli in konservatoriju „Glasbene Matice“ v Ljubljani podelilo pravico javnosti in s tem pravico, da izdajata državnoveljavna izpričevala.
V	Ljubljani, dne 5.januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Vodja poverjeništva: dr.Lubec s.r.
St. 18.
Začasna tarifa o konjaških pristojbinah.
Namesto pristojbin, ki so predpisane v § 23. zakona o konjačih za vojvodino Kranjsko z dne 5. oktobra 1860., št. 15.022, velja odslej do preklica za vse ozemlje v področju deželne vlade za Slovenijo nastopna tarifa:
Plačati je treba:
La) za to, da se velika žival (konj, govedo)
dene iz kože, ...................10 K,
b)	da se zagrebe, ....... 10 K,
c)	da se raztelesi, ako raztelesitev zahteva stranka ali če se izvrši
uradno,..................... .	. 10iK.
II. Za opravila, našteta pod točko L, je plačati, ako se izvrše pri malih živalih (žrebetih, goveji živini pod enim letom, ovcah, kozah, prašičih, psih), polovico pristojbin, navedenih pod točko I.
III.	Razen tega je plačati konjaču za prevoz mrhovine kot odškodnino (za tja in nazaj):
a)	za pot do 5 km.......10 K,
b)	za	pot	od	6 km do 10 km.18	K,
c)	za	pot	od	11 km do	15 km	....	24 K,
č) za	pot	od	16 km do	20 km	....	30 K,
d)	za	pot	od	21 km do	SO km	....	36 K,
g) pot nad 30 km........40 K.
IV.	Ce pa se mrhovina zakoplje na občinskem mrhovišču, če je torej m treba prevažati na mrhovišče v konjaščnici, ali če je tak prevoz nedopusten iz vetermarsko-policijskih ozirov, gre konjaču le polovica teh pristojbin za pot.
V.	Koliko teh pristojbin more stranka celotno ali deloma nadomestiti s tem, da mrhovino prepusti konjaču, je prepuščeno medsebojnemu sporazumu med konjačem in stranko.
VI.	Ce konjač po uradnem naročilu zaradi zatiranja pasje stekline lovi proste, nezavarovane pse, veljajo te-le pristojbine:
a)	za pokončatev vsakega psa, ki ga konjač ujame ali ki mu ga kdo odda iz drugih vzrokov zato, da ga pokonča, 4K;
b)	dnevnina za konjača 12 K, za konjaškega pomočnika 8 K;
c)	kot odškodnina za pot one pristojbine, ki so določene pod točko III.
VIL Občinam se daje na izvoljo, ali konjača odškodujejo po pričujoči tarifi ali pa se z njim dogovore za letno.plačo.
V Ljubljani, dne 1.januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Vodja: dr. Vrtačnik s. r.
St. 270/zdr.
Tedesskl izkaz o aalezljivih bolesnili sa
ozemiju deželne vlade m Slovenijo.
(Od dne 28. decembra 1919. do dne 3. januarja 1920.)
Politični okraji	Ostalih	Na novo obolelih	i Ozdravljenih j	Umrlih	Ostali v na- | daljnji oskrbij
Škrlatica (S c ari		11 i n a).			
Kamniški okraj		1		11 •		
Ljubljana mesto		1	1	• 1 •		2
Davi ca (Diphteria).					
Brežiški okraj		1	#	1		
Ljubljana mesto		2	.	1		1
j Mariborski okraj		3	.	3		
Slovenjegraški okraj .	.	.	1		1		
Velikovški okraj		1	*			1
Trebušni tifuz (Typhus abdominalis).					
Brežiški okraj		2	.	.		2
Ljubljana mesto		3	1	3		1
j Litiiski okraj		3	.			3
Ljutomerski okraj ....	1				1
1 Mariborski okraj			J			X
Novomeški okraj		2	.			2
Slovenjegraški okraj . . .	1				1
Griža (Dvse	n t e r i a).				
Celjski okraj		1			,	1
Ljubljana mesto		2	' .	2	.	•
! Mariborski okraj		s	1	.		1 1
Slovenjegraški okraj . . .	4			1	3 1
P ega vi ca.					1
Ljubljana mesto		l		• 1 •		i!
	(rojak)		1		
Koze (Variola).					' 1
Brežiški okraj		.	1			11
Celjski okraj		2	•	.	.	2
Krški okraj		5	•	•	2	3
Ljubljana mesto		1	•		.	1
Ptujski okraj		4	5	4	1	4 i
SlovenjegrašKi okraj .	.	.	1	•	1	•	•
Velikovški okraj .....	9	•	3		6
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 1Ö. januarja 1920.
Sanitetni šef: dr. Oraien s. r.
«EJW
Razglasi drugiii uradov in otetev.
Št. 247/44 iz 1919.	K. SÄ :s i as.	85
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
Zaporedna številka	Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike	Pristojno vodstvo	Kosmati dobiček v letu pri				zadnjem		Ponudbe jo vložiti pii finančnem okraj-		Jamščine
		preglednega okrsja finančne straže	tobaku		kolkih		poštnih znamkah		nem ravnateljstvu v Ljubljani		je položit'
			K	V	K	V	K		do dne	do ure	K
1	Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 50	Ljubljana I, Breg št. 6	40.371	81			156	26	6./2. 1920.	10	4000
2	Želeče št. 28 pri Bledu	Kranj	2.729	22	3	50	—	—	6/2. 1920,	10	270
3	Mirna št, 22	Mokronog	1 392	04	—	—	—	—	31./1. 1920.	10	130
4	Št. Jernej št 65	Mokronog	4.479	26	—	—	—	—	3./2. 1920.	10	450 i
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pa pri gori navedenih pristojnih vodstvih priglednih okrajev finančne straže.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani tu na uradni deski za vsako posamezno trafiko pristojne občine. Interesenti se na to posebno opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 27. decembra 1919.
Preds. 5066/18/19—11.	98
Razglas.
Za I. redno porotno zasedanje imenujem predsednike in njih namestnike sodnih dvorov porotnih sodišč:
L pri deželnem sodišču v Ljubljani:
za predsednika: predsednika deželnega sodišča drja. Otona Papeža; za namestnike: podpredsednika deželnega sodišča Frana Re-ga 11 y j a, višja deželnosodna svetnika Frana Veder n jaka in Frana Peterlina in de-želnosodnega svetnika Antona N a g o d e t a;
II.	pri okrožnem sodišču v Celju:
za predsednika: predsednika okrožnega sodišča drja. Josipa Kotnika; za namestnike: višjega deželnosodnega svetnika drja. Miroslava Bračiča, deželnosodna: svetnika drja. Hinka Stepančiča in Ivana Premschak'a;
III.	pri okrožnem sodišču v Mari-
boru:
za predsednika: dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča Tomaža C a j n -kar j a, za namestnike: višja deželnosodna svetnika Aleksandra Ravnikarja in drja. Karla Kočevarja in deželnosodne svetnike Frana P o s e g o, Oskarja Deva in drja. Frana P i c h-1 er j a;
IV.	pri okrožnem sodišču v Novem
mestu:
za predsednika: predsednika okrožnega sodišča Josipa Žmavca; za namestnike: višja deželnosodna svetnika drja. Antona Furlana in drja. Jurija Polenška in deželnosodnega svetnika drja. Vladimira Foerster j a.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 5. januarja 1920.
___ Kavčnik s. r.
Cg I 1/20—1.	94
Oklic.
Zoper zapuščino po Julijani Kvasovi, posestnici na Brdu pri Konjicah, je podal pri tukajšnjem sodišču Franc Kos, posestnik v Kasa-zah št. 55 pri Petrovčah, tožbo zaradi podpisa kupnega pisma s pripadki.
Na podstavi te tožbe se je določil prvi narok na dan 2 8! j a n u a r j a J 9 2 0.
ob pol devetih pri tem sodišču v razpravni dvorani št. 2.
V obrambo pravic dedičev zapuščine po Julijani Kvasovi se postavlja za skrbnika gospod Stefan Kvas, posestnik na Brdu št. 7 pri Konjicah. Ta skrbnik bo zastopal imenovane dediče y oznamenovani pravni stvari na njih nevarnost m stroške, dokler se ali ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 2. januarja 1920.
Preds. 8/26/20.	58 3—3
Oklic.
Pri podpisanem sodišču se hranijo i’z kazenskih preiskav iz leta 1903. do leta 1919. različne stvari, denarni zneski, žepne ure, verižice, prstani, jedilno orodje in perilo.
Lastniki teh stvari se pozivljejo, naj se javijo pri tem sodišču do dne
15. januarja 1921. in dokažejo svoje lastninske pravice.
Po brezuspešnem poteku navedenega roka se te stvari prodado, izkupilo in hranjeni denarni zneski pa izroče državni blagajni. Zoper to bi se morali potem morebitni zahtevki uveljaviti s civilno pravdo.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 7. januarja 1920.
Natečaj.	99 s-1
Na univerzi kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani se bo namestilo po potrebi več s 1 u g z normiranimi prejemki.
Prosilci, ki niso v javni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi ter prošnji priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dalje izpričevalo uradnega zdravnika o sposobnosti za zaprošeno službo in izkaz, da so izpolnili svojo aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože pri podpisanem rektoratu do dne 15. februarja 1920.
Rektorat univerze kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani (deželni dvorec).
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske.
(Od dne 4. do dne 10. januarja 1920.) Število novorojencev 26, mrtvorojencev 3, umrlih 28. Od umrlih je 13 domačinov in 15 tujcev. Umrli-so: za tifuzom 1, za jetiko 7 (med njimi 6 tujcev), vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 19. Med njimi je 15 tujcev in 19 oseb iz zavodov. Za infekcioznimi boleznimi sta obolela: za grižo 1, za vratico 1 (tujec).
Mestni fizikat v Ljubljani, dne 14. januarja 1920.
St. 29.	71 3—3
Razglas.
Občinski lov podpisane krajevne občine se odda na javni dražbi v najem za dobo pet let, to je za čas od dne 25. januarja 1920. do vštetega dne 24. januarja 1925.
Javna dražba bo dne
2	5. januarja 192 0.
ob desetih v šolskih prostorih v Ločah ob Baškem jezeru. Izklicna cena je 5000 K.
Občinski urad v Ločah ob Baškem jezeru, dne 10. januarja 1920.
I*!? o i sa, s it-sre szs», asm^tvegg-jBu
Pristojni sodni dvori so uvedli postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivljejo sodišča, ki so uvedla postopanje, naj se zglase pri njih, ako še žive, ali naj jim dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešnu eevo	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče kuratorja, ki je bil postavljen pogrešancu	Sodni dvor, ki je uvedel postopanje, dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Jans z Janežič, rojen dne 8. januarja 1876., oženjen delavec v Tržiču št. 211.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku v Galiciji; tu zbolel meseca oktobra 1914. za kolero in odšel v bolnico v Nowem miastu. Zadnjič pisal dne 20 oktobra 1914.	Zena Katarina Janežič.	—	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 254/19-4.	15. julija 1920.
Frano Lakota, rojen dne 15. maja 1887 3 oženjen mizarski pomočnik na Rečici pri Bledu.	S užil pri 12. pehotnem polku v Galiciji; meseca septembra 1915. prišel v rusko ujetništvo, kjer je baje umrl. Zadnjič pisal dne 14. oktobra 1916.	Žena j Jerica Lakota.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 76/18-6.	15. julija 1920.
Alojzij Srna, rojen dne 15. jun,ja 1891., posestnik v Spodnj h Gorjah št 59	Služil pri topniškem polku št. 3 v Galiciji; prišel bajo meseia septembra 1914. v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal dne 11. avgusta 1914	Sestra Frančiška Bizjak.	—	Ljubljana, dne 30. decembra 1919 ; T 241/19-2.	15. julija 1920.
Miha Koncilija, rojen dne 23. oktobra 1885., oženjen posestnik v Bukovici št. 30.	I Služboval pri 17. pehotnem polku v Galiciji, j Koncem leta 1914. baje blizu Gorlio dobil strel v glavo, da je mrtev obležal. Zadnjič pisal meseca decembra 1914.	Zena Frančiška Koncilija.	—	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.;, T 250/19-4.	15. julija 1920.
Ignacij Česen, j rojen dne 31. julija 1874 , oženjen po-1 sestnik na Brodu pri Št. Vidu nad Ljubljano.	Služboval pri 27. brambovskem pehotnem polku; bil due 6 decembra 1914. pri Cacku v Srbiji ujet, pozneje odveden v Italijo in bajo dne 11. januarja 1916. v Asinaru pokopan.	Žena Marija česen.	Ivan Stiene, davčni pristav r p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 123/19-4.	15. julija 1920.
Ignacij Jelenc, i rojen dne 1. avvusta 1886., posestnikov sin v Dražgošah št. 2.	Služboval pri 27.brambovskem pehotnem polku v Galiciji; zadnjič pisal leta 1914.	Sestra Ivana Jelenc.	—	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 209/19 -3.	15. julija 1920.
Leopold Omahna, ! rojen dne 9. marca 1896, posestničin sin v Trnovčali št. 20	Služboval pri 40. pehotnem polku; bajo dne 7. oktobra 1915. umrl v bolnici v Komornu.	Mati Julija Omahna	—	Ljubljana, dne 21. oktobra 1919.; T 268/19-3.	15. julija 1920.
Jožef Šmid, j rojen dne 10. marca 1875 , oženjen posestnik v Podlonku št. 9. !	Služboval pri domobranskem topniškem oddelku 6/3 v Przomyslu ; ko je padla trdnjava, prišel v rusko ujetništvo v Taškent. Od tedaj ni nobenega glasu več o njem.	Žena Marija Šmid.	Franc Šmid, lesni trgovec v Češnjici št. 14.	Ljubljana, dne 29. oktobra 1919.; T 258/19 - 3	15. julija 1920.
Frano Kos, rojen dne 29 novembra 1879., oženjen posestnik v Dolenčicak št. 6.	Služil pri 17. pehotnem polku; dne 12. marca J	Žena 1916. ga na St. Višarjah zasul plaz.	j	Marija Kos.		Ivan Krek, vrvar v Škofji Loki.	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 167/19 7.	15. julija 1920.
Karel Breindl, rojen dne 15. novembra 1862., oženjen polkovnik v Ljubljani.	Udeležil se dno 26. avgusta 1914. bitke pri Gologorih in Przemjšlauih ter bil težko ranjen; prišel v rusko ujetništvo ter bajo v Moskvi umrl. Od meseca avgusta 1914. ni nobenega glasu več o njem.	Žena Roza Breindl.	Franc Pristave v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10	Ljubljana, dne 30 decembra 1919.; T 294/19-2	15. julija 1920.
Frano Pirnat, rojen dne 3. aprila 1878., samski posestnik na Vrhniki, občina Stari trg pri Ložu	Služil pri gorskem strelskem polku št. 2; jeseni leta 1917. ga je na gori Sv. Gabriela zasula italijanska granata. Zadnjič pisal dne 31. avgusta 1917.	Ivan Pirnat.	Ljubljana, —	! dne 30. decembra 1919.; T 264/19-3.		15. julija 1920.
Anton Klemen, rojen dne 19. aprila 1889., oženjen rudar v Karnagu, Rheinland, Neu,čija.	Služil pri 17. pehotnem polku v Galiciji; zadnjič pisal dne 8. avgusta 1914.; od tedaj pogrešan.	Mati Marija Klemen.	Ljubljana, —	j dne 30. decembra 1919.; j 15 julija 1920, 1	T 139/19-4.		
Lovro 3erleo, rojen dne 9. avgusta 1893., samski posestnikov sin v Kamniku.	Služil pri 17 pehotnem polku; bil pri Grodku ranjen ter prišel v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal iz Krasne, gubernija Smolensk, dno 12 marca 1916.	Brat Jernej Berlec.	— ■	Ljubljana, - dne 30. decembra 1919.; T 168/19-2.	15. julija 1920.
Lovro Ferjan, rojen dne 6. avgusta 1882., oženjen posestnik na-Sein, občina Ribno.	Služil pri 17. pehotnem polku ter se dne 8. septembra 1914. udeležil bitke pri Grodku; od tedaj pegtešao.	Žena Neža Ferjan.	— /	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 175/19-6.	15. julija 1920.
France Stalič, rojen dne 11. decembra li<91., samski posestnikov sin n« Martinjvrhu št. 7.	Služil pri 17. pehotnem polku v Galiciji; koncem meseca oktobra 1914. prišel v rusko ujetništvo Ztidniič pisal dne 15. septembra 1914.	Brat Janez Stalič.	—	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 179/19-5.	15. julija 1920.
Frano Sedej, rojen dne 18. novembra 1869., samski kočarjev sin v Poljanah št. 4.	Odšel leta 1888. v Bosno na delo; od tedaj ni nobenega glasu več o njem.	Sestra Frančiška Sedej.	- —	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 198/19-1.	15 januarja 1921.
Janez Perdan, rojen dne 19. decembra lt-87., oženjen delavec v Vevčah.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku 1	Žena v Galiciji ter prišel v rusko ujetništvo; iz |	.	p i Omska pisal zadnjič, dpe 18. decembra 1914. |		Ivan Stione, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 202/19-4.	15. julija 1920.
Janez Lampret, rojen leta 1882., posestnikov sin v Pod-strani, občina Moravče.	Služil pri 7. lovskem bataljonu v Galiciji, piišel meseca decembra 1914. v rusko ujetništvo ter baje dne 19. oktobra 1917. v Je-katarinoslavu umrl.	Sestra Jožefa Lampret.	—	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 217/19-2.	15. julija 1920.
Janez Benedičič, rojen dne 4. februarja 1884., oženjen krojač v Železnikih	Služil pri 7. lovskem bataljonu na tirolski fronti; dne 24 julija 1916. ga je na Cimi dodici baie zadela krogla1 v gla»o.	Andrej Šolar.	—	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 249/19-4.	15. julija 1920.
Janez Pintar, rojen dne 21. aprila l-'92., posestnikov sin v Dolenc,cah št. 8.	Služil pri 17. pehotnem polku ter se udeležil bitke pri Zaleszc ykih dne 13. septembra 1915; zadnjič pisal meseca oktobra 1915.	Mati Marija Pintar.	—	Ljubljana, dne 30. decembra 1919.; T 58 19 9.	15. julija 1920.
Matevž Cvenkelj, rojen dne zO. julija 1875 .oženjen krojač v Kamni gorici.	Služil pri 27. brambovskem poho nem polku, potem pri 4 poiku tirolskih lovcev v Galiciji; dne 23. oktobra 1914. baje padel pri Urško Rudniku.	Žena Jožefa Cvenkelj.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 174/19-6.	15. julija 1920
Ferdinand Malot, rojen dno 18. aprila 1874., oženjen trgovec v Ljubljani.	Odšel meseca oktobra 1909. v Ameriko; odtod pisal čez kakih 14 dni, pozneje nikdar več.	Žena Jožefa Malot.	Ivan Stiene, davčni pristav v p v Ljubljani.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 223/19—7.	15. januarja 1921.
Valentin Fajfar, rojen dne 9. februarja 1886., oženjen posestnik na Rudnem, občina Selce. I	Služil pri 17. pehotnem polku v Galiciji; pogrešan izza bojev pri Nowem miastu. Zadnjič pisal meseca novembra 1914.	Žena Frančiška Fajfar.	Janez Pintar, posestnik na Rudnem.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 226/19-6.	15. julija 1920.
Janez Čuden, rojen dne 23. oktobra 1887., oženjen posestnik v Spodnjih Jezercih.	Služil pri 4. domobranskem pehotnem polku v Galiciji; dne 4. julija 1914. baje umrl v neki bolnici Baje pokopan v Nyiaukowyczah. Zadnjič pisal meseca septembra 1914.	Zena Urša čuden.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 255/19-3.	15. julija 1920.
Frano Mohorič, rojen dne 10. oktobra 1889., posestnikov sin v Podbel ci št. 24.	Služil pri 7. lovskem bataljonu v Galiciji; zadnjič pisal dne 19. aprila 1915.	Stric Anton Mohorič.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 257/19-2.	15. julija 1920.
Janez Kotnik, rojen dne 6. junija 1887., oženjen posestnik v Vrhu, občina Stari trg pri Ložu.	Služ 1 pri 27. brambovskem pehotnem polku v Galiciji; pogrešan izza dne 21. septembra 1915. Zadnjič pisal dne 26. februarja 1915.	Žena Marija Kotnik.	Jožef Ködere» v Vrhu št. 10.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 265/19-5.	15. julija 1920.
Primož Urbano, rojen dne 6. junija 1848. r Zalogu, i	delavec istotam.	Odšel pred 45 leti z doma po sretu. OJ tega časa ni nobenega glasu več o njem.	Tomaž Kokalj, j	—		Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 276/19-2.	15. januarja 1921.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.