1 kro&o. la pnsa&«*. »»it. «* a fm NiMttap Im Wi atn l*» K, ,«U*fcw ** *• • k, atmiiM J6 K« Pri fea*£XXT nsout. PO&l'NINA 1ABOR BR rb«tnezm Stcvflfcs« 1 krono, nvn^nt »(»N* «m> tM, MUm »L to. *, 1 glresj*. taiatsa Mmfe. M. M, fn&TA m «»taj» * itaSAhmi Mdiii HttUfr, «mm. M» !■ k, M. to smUsoMmi«! ■»> tel »^!u1bi Jfe snteJa« kan Amafr. •» m Leto: II. Maribor, sobota 19. novembra 1921. Številka: 262. .y Siio za ognjilo. (f/i pravniških krogov). Poznavamo, da je avstrijsko pravo-*°dno ministrstvo na Dunaju izreklo ^ojo končno besedo v pravdi koroškega Tojak» drja Boštjana Schaubacba, odvetnika Demokrati proti zavlačevanju pogajanj. TIP Beograd, 18. nov. Včeraj je čil sklepe demokratskega kluba. Obenem imel demokratski Hub sejo, na kateri je je izjavil v imenu demokratov, da od-sklenil, de se poilftli ministrstva za no- klanja demokratska stranka vsako odgo-trame posle ne prepusti kaki drugi stran- vornost radi zavlačevanja sklicanja na-ki, 8mpak, da morB na vsak način ostati rodne skupščine, ki je posledica radi-v rok j-h demokratov. kslskega pomišljanja in zavlačevanja pri TIP Beograd, 18. nov. Demokrat- podajanjih z demokrati. Pašič je oblju-ski klub je na svoji seji včeraj popoldan bi! Davidoviču, da bo delal pri radikal mi»n .. p. ,. , rr* , « ._______ „ » »hi niuu it no o»vii ov m »vti« uuuuiun \ i uis Boiovljah. Ta bese a srn novan 10S|r0 obsodil zavlačevanje pogajanj radi tih na to, da se pogajanja čimprej za ™,asti, na katero je naš koroški rojak st,upnega parlamentarnega delovanja med ključijo._ apeliral, se glasi pravici v Svoji dobri ne! Slučaj drja Boštjana Scbgubsdia ifi znan. Pečalo se je z njim svojča-. *BŠe dnevno časopisje in tudi odvetniška zbornica v Ljubljani. Da povzamemo: dr. Boštjan Schaubsch je ro Korošec iz onega predela, ki je po Zgubljenem plebiscitu lanskega leta Pripadel koroški deželi in s tim avstrijski republiki. Za časa ko je bil še ta Predel v smislu sanžermenske mirovne Pogodbe v jugoslovenski upravi, je dr. Schaubach položil pri vitjem deželnem Sodišču v Ljubljani odvetniški izpii in vpisal pri odvetniški zbornici v M&bljani za odvetnika s sedežem v Borovljah. Po izgubljenem plebiscitu je *aprosil za vp s v odvetniško zbornico v Celovcu. Odvetniška zbornica v Celovcu pa mu j« vpis v imenik odvetnikov ne ssmo odrekla, ampak ga je! *elo preganjala radi zakotnega pisaštva. Odklonilno stališče odvetniške zbornice v Celovcu je s pravnega vidika popolnoma nevzdržno. Vstrezalo je pa namenu, da se na ta način znebe edinega odvetnika slovenske narodnosti, ki bi ob svojem prostem poklicu dajal oporo ,n zaščito našemu koroškemu življu, ^teretnu dajejo kamen, mesto da bi 1,1,1 rezali kruh pravice. Kdor pozna stremljenje celovške gospode in njenih Priganjačev, ki je že desetletja dosledno Zasledovala cilj, da naš koroški živelj °8tane brez domačih inteligentov; kdor ^»dalje vpošteva okolnost, da se v po-^aničnih krajih, kjer se pleme meša s Pomenom, podobni slučaji ne rešujejo * razumom po pisanem zakonu, marveč °lj po vztreznostiali nevztreznosti za dotič-^o narodnost, se odklonil, odloku celovške ^vet. zbornice ne bo čudil. Pričakovali demokrati in radikalci s strani radikalcev Obsodil je nadalje tudi delovanje zunanjega ministra v važnih mednarodnih dogodkih zadnjih d ii ter sklenil staviti v skupščini tozadevne interpelacije. TlH Beograd, 18. nov. Včeraj zvečer je posetil Ljuba Davidovič ministrskega predsednika Pašiča ter mu sporo- Tl P Beograd, 18. nov. Danes zvečer se sestanejo zastopniki demokratov in radikalcev l< ponovnim pogajanjem, o katerih se v političnih krogih sodi, da bodo trajala najmanj dva tedna. Med tem časom pa se bo pripravil tudi že nov volilni zakon tako, da se bo v slučaju nesporazuma moglo apelirati na naiod. Odnošaji s severnimi bratskimi državami. LDU Beogrp d. 17. novembra. O LDU Beograd, 17.novembra. Kralj odnošatih med Jugoslavijo in Poljsko je danes snrejel češkoslovaškega podpol-je izjavil novi poliski poslanik v Beo- kovnika Frana Selicharja, ki mu je v gradu. Onoczki, dopisnifcu .Novosti8, imenu češkoslovaškega 48. pp., ki nosi da obe dizavi nista imeli skoro nobenih ime ^Jugoslavija", poklonil od kiparja stikov med st boj. Ko bodo urejene trgo- Siurdse izdelan kip, predstavljajoč Ikaija. vinske razmere se bo doseglo bol še Poklonil mu je tudi kmigo bivšega srb-spoznavanje. Izmenjava produktov, trgo- skegs dobiovolica Cermaka • ..Zvestoba vinski stiki, zleti prt fesorjev, novinarjev za zvestobo". Kralj se je zahvalil za dar in dijakov z bregov Save k poljski Visli, in čestital čehoslovsški republiki k nie-nodo • repko služili medsebtjnemu spo- riemu napredku in k uspehu mobilizacije znavanju. ob priliki Kailoveg3 pustolovstva. Vprašanje našega trgovskega pouka. LDU Beograd. 37. novembra. V minististvu za trgovino in industrijo je bila dne 16 t. m. konfeiema glavnih zastopnikov naših učiteljev na trgovskih in obitnih šolah, ki so tazpravljali o vprašanju imditve trgovskega in obrtnega pcuka. Konferenca se je razdelila v dve učiteljsko osebje, sekciji: v sekcijo 2a trgovino in v sek- cifr* za industrijo in obrt. Na dnevnem redu so bila ta !e vprašanja: Cilj in naloga pouka v trgovskih vedah, pri nas osnovani tipi trgovskih šol, pristojnost osrednje uprave, javna in zasebna ini-cijativa glede otvoiitve zasebnih šol in Kam so izginili fašisti? Albanska komisija. TIP Trst, 18. novembra. Z mnogih DKU R i m, 17.. nov. (Brezžično). Svet strani Italije se poroča, da je več fašistov, zveze narodov bo odposlal posebno koki so odkem štetju 1. 1910. Pri tem moramo naglašati, da je to službeni avstrijski popis, ki se je vedno vršil na škodo Slovanov. Po avstrijski statistiki je bilo 365.320 Hrvatov, a 63.538 Slovencev, ssupaj 218 858. Lahov je bilo 145.552 a Nemcev 7186, sfctspnj 152.537. Lahi jo Nemci so imeli v rokah vso oblast M se to na šolstvu jasno vidi. Na vsakega hrvatskega in slovenskega učitelja pride povprečno C6 učencev, a na laš-foega 53 učencev. En narodni učitelj je prišel na 576 prebivalcev a 256 Lahov iie imelo svojega učitelja. Krivica je bila očitna 1 A sedaf je propadlo še to. Družbine <(C. M.) šole- so zaprli Lahi takoj skraja, a druge satvarjajo po vrsti. Ze so zaprte v srednji, zapadni in južni Istri vse iiole ob prometnih žilah Satno tu in itam po zapuščenih vaseh se še najde Usaka naša šola. Tu učitelji ali učiteljice ■jed v a životarijo. A to ne bo dolgo trajalo, ker še bodo morali seliti tudi oni, ali pa pričeti poučevati laško. Šolskih knjig r.i, ker so jih Lahi mnogo zažgati, druge pa poskrili. Preteklo leto je knjigar Novak v Pazinu tiskal novo izdajo »Počitnice*. Ljudje so takoj celo naklado razgrabili, ker ipoučavajo sami doma svojo deco. Laška vlada je sicer obetala, da bo sama izdala šolske knjige. A obetov ni izpolnila io jih tudi ne bo, ker namerava vse hrvetske šole zapreti. Izgubili smo veliko gimnazijo v Pa-dinu, malo reslno gimnazijo v Ojatiji, sasebno žensko učiteljišče v Pazinu in rvsa zabavališča. Osvobojeno je samo raoško nčiteliišče v Kastvu. Med vojno se je otvorilo nekaj novih šol, a mnogo se jih je še nameravalo. Sedaj je vse it o propadlo. Tako je v Istri do temelj« porušena veličastna zgradba narodnega šolstva, katero so Istrani neumorno gradili petdeset let. Pii šolah so se nahajale knjižnice, čitalnice iri razna prosvetna društva, a to sedaj po vrsti pro pada. Gospodarska organizacija ni tako stara in tako dobra, kakor prosvetna Na tem poliu se je delalo približno 30 let A tudi ta smo dosegli izvanredm-uspehe. Tudi tu so nam Lahi indirektno itanogo škodovali. Sigurno je, da Lahi računajo, da bodo z gospodarstvom in politiko našega naroda v Istri kmalu gotovi, ako se jim posreči uničiti njegovo prosveto. Računajo povsem točno. Narod si zna pomagati: sam poučuie dotna deto. Tu jim moramo pomagat Mi iz Jugoslavije. Potrebne so kn|ige: ureba je ustanavljati zasebne šole, treo* je deci obleke in obuvala, a za vse to rabimo denar, mnogo denaria. Poleg vse te matenjalne pomoči jim morami muditi tudi moralno pomoč. Prosveta v Jugoslaviji mora hitro prevladati prosveto v Istri. Naše šoNtvo naj čimpreie pride do one višine, na kateri je bilo v Istri I. 19.3. Razvijmo prosvetno delo med našim narodom, pa se bo prosveta sama pre- Ekspoza min. predsednika dr. Bsneša. Praga, 16, novembra. V včerajšnji seji poslanske zbornice je podal min. predsednik dr. Beneš eks-ooze in ugotovil, da je zaželjeni cilj dosežen. Pričakovati je, da bo kraljevsko vprašanje na Madžarskem rešeno v »porazumu vseh prizadetih držav in ne f*» več povod raznim sporom v srednii Evrogi. Rešitev celeua kompleksa habsburškega vprašanja bo omogfočilo nor. malni razvoj političnih razmer na Madžarskem. Ta razvoj bo omogočil stremljenje Češkoslovaške, ustvariti oni srednjeevropski sistem, ki bo pomenil skupno delovanje in mirno s^urmost Ceškoslo vaške z vsemi sosednjimi državami. Z Avstrijo se je že pričelo skupno delo« vanje in se bo, kakor upa, še povečalo, DDvodom njegovega sestanka z avstnj skim kanclerjem Schobrom. I4i til' zgleduje tudi pogodba med Poljsko in Češkoslovaško. V ruskem vprašanju bo zasledovala Češkoslovaška slej ko prej politiko nein-tervencije. Gospodarska konvencija med Češkoslovaško in Rusijo bo sklenjena v naslednjih dneh. Glede odnošajev z Nemčijo je dr. Beneš izjavil, da so bili že koj od p<>-Cetka odkritosrčni. Nemčija je največji sosed Češkoslovaške, ki je zelo navezana na njeno sodelovanje. Naš cilj je mir in pacifikacija Evrope. Glede mobilizacije je min. predstd nik izjavil, da je prebivalstvo vseh na rodnosti izpolnilo v polni meri svojo lolžnost in da se je tudi v Slovaški izvršila mobilizacija brezh bno. H koncu je dr. Bentš izjavil, da jt cilj vlade, v notranji politiki doječi sporazum med narodi, da prevl-ida duh 'Pravljivosti in sodelovanje med narodi Češkoslovaške* Kajti le na ta način ho CeškO'lovaška močna in bo pro^vitala. Tenst govora se je včeraj prvikrai razdelil v nemškem jeziku med nemškt joslance. Politične vesti. Hvala preko meje, ker |e ni take sile, ki bi zamogla to preprečiti, če je dovoli Jaka. V prosveti hočemo biti eno, <■« fedo nam more zabrauiti, da bomo tu tadi v politiKf. Ne pozabite naročnino! |Možnosi zvize z Ma som Učeni svet se že dolgo bavi z idejo, kako stopiti v zvezo s prebivalci drugih planetov. Pri tem so seveda vzeli v obzir one planete, ki so najbližji naši zemlji. O mesecu je še danes večina učenjakov overjenih, da nima ne vode, ne zraka, zato pri njih tudi zveza ž njim ne prihaja y. poštev. Tem bolj pa se bavijo z vzpostavitvijo zveze z Marsom; ki nam je precej dobro poznan. Vendar pa je tudi pri njem kljub temu, da se često znatno približa naši zemlji, potrebno ostro oko in miren zrak, da se zamorejo opazovati najtinejše podrobnosti na njegovi površini. Najugodnejši čas za proučevanja Marsa so #rije meseci pred in trije meseci po opoziciji- Ker traja od opozicije do opozicije 2 leti in 49 dni, so prisiljeni proučevalci Marsa počivati vedno 20 mesecev. To je morda tudi razlog, da se tako malo astronomov posveča proučevanju Marsa, ker sl je večina njih že za nekaj let naprej sestavila programe za proučavanja, v katerih ne nastopajo daljše pavze, kakor bi se jim dogodilo, če bi od časa do časa posvetili vso svojo energijo samo Marsu, * Muslimanska zahteva. Muslimanska sekcija anketne komisije za ureditev verskih odnošajev v naši državi je ministru za vere predložila zahtevo, naj se v anketno komisijo sprejmejo tudi zastopniki muslimanov v Sandžaku in Macedoniji. Minister za vere je obljubil, da bo čimprej odgovoril, in sicer bržkone jutri * Beneševa brzojavka Pašiču. Ministrski predsednik Nikola Pašič je prejel od ministrskega predsednika in zunanjega ministra češkoslovaške republike dr. Beneša brzojavko, v kateri izraža radost in zadovoljstvo češkoslovaške povodom skupnega nastopa z Jugoslavijo ob priliki dogodkov na Madžarskem ter uspehov, ki sta jih s svojo skupno akcijo dosegli obe državi. Ministrski predsednik Nikola Pašič se je zahvalil na prisrčni brzojavki in izrazil nado, da bosta obe državi tudi v bodoče v enaki slogi in tesnem sporazumu delovali za dobrobit obeh bratskih narodov. ker sc tudi on zasuče v 24 urah okoli svoje osi ter kaže tako tekom noči na svoji površini vedno nove kraje. Dolgo časa se je mislilo, da na Marsu ni oblakov, ker so se glavne temne sence, ki se vlečejo nad vodno površino ali nad področji vegetacije, pojavljal vedno v isti obliki. Pozneje pa so tudi na teh sencah opazili izpremembe. Najboljša raziskovalca Marsa sta Amerikanec Lowell in Danec Lau. Lau je že proti koncu svojega dela sestavil skico o izpremembah slik na površini Marsa s posebnim ozirom na njegove letne dobe, iz česar je razvidno, da je na Marsu mnogo več oblakov, kakor se je poprej mislilo. Tako izginejo v isti letni dobi vedno velike temne površine vsled megle, ki jih zakrije. Na polih je Lau zelo točno razločeval beli sneg od sivkaste megle. Poleg tega pa se je opazilo tudi, da mnoge temne površine, ki se smatrajo za vegetacijska področja menjajo v jeseni barvo ter dobe v jeseni nekako medlejši ton Skratka čim dalje proučujejo Mars, tem Solnce—ZemljaMars doseže 90 stopinj, bolj se zdi sličen naši zemlji. Vedno bolj Meja med dnevno in nočno stranjo se zo-prihajajo učenjaki do prepričanja, da so ve terminator. V bližini terminatorja so na njem življenski pogoji slični kakor pri na nam vidni nočni strani večkrat opazili nas, ter da je vsled tega obljuden z živimi j svetle točke, katere je Francoz Flamma- * Državni budget za leto 1922., kate rega so tiskali v Sarajevu, je bil doposlan v Beograd in bo predložen nar. skupščini 19. t. m. Kakor smo že javili je tudi že dokončano delo na finančnem zakonu, katerega so tudi že poslali v tiskarno. * Konference s tujimi poslaniki. Gosp. Nastasijevič zastopnik min. za zunanje zadeve, je sprejel v sredo poedine tuje diplomatske predstavnike in konferiral ž njimi o tekočih vprašanjih, * Jugoslavija sprejme albanske meje. Iz laških virov poročajo, da je svet zveze narodov dobil drugo brzojavko od jugo-siovenskega ministerskega predsednika Pašiča, v kateri naznanja, da Jugoslavija sprejme odlok sveta zveze narodov o albanskih mejah. * Blokada Jugoslavije. Pod predsedstvom belg. veleposlanika se je sešel svet zveze narodov, ki naj razpravlja o eventuelni blokadi Jugoslavije, ker ni izpraznila Albanije, kakor to predvideva XVI. člen pravil sveta zveze narodov. * Radičeva »miroljubnost«. Namest ništvo v Zagrebu ju Izdalo komunikej, v katerem navaja nekatere značilne dogodke, ki so se odigrali na Hrvatskem o prilila mobilizacije. Iz teh avtentičnih po datkov je razvidno, da so se kmetje v ne katerih občinah zoperstavljali mobilizaciji, sklicujoč se na Radiča. V Novom gradu pri Koprivnici je poslanec Radičeve stranke Franjo Brpar javno izjavil, da bo Hrvatski svet v Zagrebu sklical narodni zbor, ki bo proglasil hrvatsko republiko. Te vesti so širili Radičevi agenti od vasi. do vasi. Pri Sv. Ivanu Zelini pa so se mudili neki tuji agenti, ki so pripovedovali, da se bo vrnil kralj Karel. V Brezovici pri Zagrebu so aretiraii dva kmeta, ki sta hodila od vasi do vasi in naznanjala, da je Radič na njuno vprašanje, ali se naj kmetje odzovejo mobilizaciji, odvrnil: »Niko nikuda!« (Nihče nikamor!). Da so Radičevei hujskali proti mobilizaciji, bomo radi verjeli, če se spomnimo, kako so pri nas hujskali njihovi bratci klerikalci, ki so imeli še pred enim letom, ko je dr. Korošec navijal železniške proge, polna usta »jugoslovanstva Zanimivosti. Razkritja hazardistov v Merami. — Zali* mlv dogo tG ja j v uredništvu »Tribune«* Roman zapuščene Rusinje. Nekega večera prošlega tedna je prt* šla meranska policija v neko tamkajšnje internacijonalno društvo, ker je izvedela, da se tam hazardira. Vspeh policijske«* poseta je bil nenavadno povoljen, kajti našla je družbo ravno pri hazardiranjfc Hazardlralo' je krog 40 oseb, med njiirf tudi par dam iz najuglednejših krogov. Bakkarat je bil prekinjen ter zaplenjeni 20.000 lir. Ta denar sc je nahajal »v igri*’ dočim se je nahajalo »v rezervi« 3® 230.000 lir. Med hazardisti so bili štiri® Romuni, en Švicar, en Holandec, Francoz, dva Italijana in en Grk. Vsi sff bili aretirani, denar pa je seveda zapadi * Prošli teden je pisala beograjska »Tri* bunac o proslavi nepoznanega itaiijaG' skega vojaka v Italiji ter pri tej priliki 0” menila nekoliko tudi o »junaštvu« Italil®" nov pri Kobaridu. V soboto pa sta pri&® v uredništvo »Tribune« neki polk«vn* beograjskega poslaništva in njegov P0" bočnik ter zahtevala zadoščenje in P°* pravek. Uredništvo pa tej zahtevi itall* lanskega polkovnika ni ugodilo, vsled sar je prišlo do prerekanja in suvanja. K® pa je uredniški sluga opazil, da je preše* razgovor z besed na udarce, Je prijel pol' kovnika ter ga vrgel s tako silo v straft da je priletel v neko omaro, zdrobil vraj ta ter obtičal v omari, ne da bi si mJ$* pomagati in so ga morali komaj drugi vleči ven. Njegov pobočnik pa jo je v strahu neopaženo pobrisal, prav po itafi' jansko. Baje se je polkovnik radi tega pritožil pri ministerskem predsedniki1 Pašiču in sedaj imamo tako zopet 110^ »diplomatično afero«. ■ * V soboto so našli pasanti na prehodu čez železniško progo med Nussdorfons Kahlenbergerdorfom pri Dunaju razatf' sarjeno truplo neke ženske. Preiskav« & Sestanek dr. Beneša z zveznim kan- ugotovila, da je bila to Rusinja Ana Vr celarjem Schoberom. Kakor poročajo listi l-ievna.’ ki *e »edavno prišla na Dunaj se bosta sestala neposredno po konferen- j vstopila v službo pri neki gospej kot ci v Portorose dr. Beneš in Schober. — barica. Fo je bilo mlado 24 letno Vzrok sestanka so predvsem gospodarski p’ vs<;; svoic življenje prebilo pri m** odnošaji med Češkoslovaško 5n Avstrijo. | v * Češki narodni demokrati proti dr Benešu. Zadnji ekspoze češkoslovaškega min. predsednika dr. Beneša je bil razdeljen prisotnim diplomatom v Češkem, francoskem in nemškem jeziku. Demokrati napadajo vsled tega dr. Beneša, ker je s tem prekoračil poslovni red, v katerem sc ne nahaja nikaka taka odredba. * Postopanje proti posl. Friedrichu ustavljeno. Madžarska vlada je vsled po manjkanja dokazov ustavila postopanje proti iz karlističnega puča znanemu poslancu Friedrichu. Atentat na Čičerina. DKU London, 15. nov. Po poročilih iz Moskve je bil poskušen 4. nov. atentat ................ na ljudskega komisarja za zunanje zadeve I razdora je bil, da je mehanik izjavil RusF Čičerina. Poizkus se je ponesrečil. Več|njj, da je ne more poročiti. Rekel ji je, <** Jekatarinoslavu. Med vojno se J® Jek le seznaniio z nekim dunajskim 0e' hanikom, ki je prišel v Jeka tar ^nosla,,' kot vojni vjetnik. Mehanik je delal v BC" ki tamkajšnji tvornici, se z dekletom ročil ter preselil k njeni materi. Ko so bi» vojni vjetniki poslani domov, se dekle hotelo ločiti od zaročenca ter je na vsak način hotelo iti žnjim. Toda kako. On K odšel; sama pa ni dobila potnega dovO* ljenja. Radi tega je sklenila z nekim zaaO' cem boljševiški zakon ter tako res prišl* do potnega dovoljenja. Končno je res P**' šla na Dunaj ter tudi izsledila ženinov^ stanovanje. Razmerje sc je pbnovilo & mladi par je bil srečen vse do pred nek®" liko dni, ko je prišlo do razpora, najbrž* vsled tega ker se je mehanikova m*# protivila temu odnošaju in rezultat teg® tisoč aretacij je bilo izvršenih. bitji. Sedaj pa pridemo do vprašanja: Živijo li na Marsu miselna bitja, taka ka-koršna smo mi? Za sedaj moremo na to odgovoriti samo: to ni nemogoče. Toda, ako so na Marsu taka bitja potem moremo z veliko verjetnostjo predpostaviti, da je njihova kultura večja kakor naša, da so oni mnogo prej nego mi poznali naše izume, ki se osnavljajo na istih zakonih prirode kakor na Marsu ter da razpolagajo s sredstvi, ki jim prožijo možnost, da z nami občujejo, dočim moramo mi ta sredstva komaj najti, skratka, da so nas tem pogledu prehiteli. Mi moremo to ugotoviti, ker nas astronomija s popolno sigurnostjo uči, da je Mars nastal prej nego naša zemlja, da se je prej ohladil in e tako mogel biti tudi prej nastanjen z živimi bitji, ki so v kulturi pred nami. — Dokaze zato iščejo sedaj učenjaki. Za časa opozicije obseva solnce ves Mars. Čim bolj se Mars oddaljuje od opozicije tem bolje vidimo njegovo nočno stran. Maksimum se doseže, kadar kot jtnu je žal, toda da ne more drugače. rion takoj proglasil za signale prebival'' cev na Marsu. Toda kmalu se je ugot®' vilo, da so te svetle točke, ki sc pojavlj*' I jo vedno na istem mestu Marsove pov1" I šine vsekakor vrhovi visokih gor, katej® J obseva solnce ob zahodu ali pa viso*® oblaki. Signali s svetlobo bi se morali 0* vsak način prekinjati, da bi jih spoznaj [Vendar pa signali niso nemogoči. Vzen*^ bi mo, da bi bila dovelj velika površina krogu s premerom 2 km, v katerega postavili na vsakih 10 m po cn moč3« električni reflektor, s katerimi bi daJ®* Marsu vidljive signale. V to svrho bi trebovali 30.000 reflektorjev. Vsak flektor bi moral biti Opremljen s ta^coZ^0, no paralaktično napravo, katera bi ga mikala skupaj z vsemi ostalimi sorazu1® no s pomikanjem Marsa na nebu. tega pa bi morali postaviti dinamo str za prpizvajanje električne struje in okr 8.000 ljudi za uravnavanje in nadzor® ^ nje teh strojev. Troški za tako podje^u ^ presegali danes tudi v najboljši va ,riliacdc- ie dekle tako potrlo, da je odšla ven v predmestje ter se vrgla pod vlak na o-mestu, kjer je hodila tolikokrat na sprehod v srečnejšem času s svojim zaročencem. Dnevna kronika. — Umrla je v Gorici v bolnišnici usm. bratov dne 11. t. m. (na dan izgube Pri-Morske) g. Frančiška Zorzut, vdova nadučitelja iz Medane v Goriških Brdih — globokoverna, preblagega srca, narodno zavedna, znana kot »mati ubož-cev«. Tako umirajo naše najboljše matere nesrečne goriške domovine. Blag ji domini Premešceuje profesorjev. Iz Murske Pobote sta premeščena začasni ravnatelj 'giiiinazije na gimnazijo v Celje ter gimnazijski učitelj Alojz Španger na meščansko J?'0 v Dolnjo Lendavo. Na gimnazijo v burski Soboti je premeščen iz Zemuna w°f. Rudolf Pregelj, na meščansko šolo ‘“Dolnjj Lendavi pa prof. Fran Finžgar iz 'Oorice. - Srednje šole v Sloveniji. Na zadnji ;ieii višjega šolskega sveta v Ljubljani je ®0r°čal srednješolski nadzornik dr. We-'j/er; da imamo v Sloveniji 21 srednjih šol ^er 11 gimnazij, oziroma realnih gim-2 realki, 7 učiteljišč in 1 dekliški li-oziroma reformno dekliško gimnazijo, ^fcazijccv je 3717 rednih in 97 ekster-iftoV’ med njimi 302 deklici. Realcev je J1S9 rednih ter 7 eksternistov, med njimi J1 deklica. Učiteljiščnikov je skupaj 904, njimi 519 žensk. Ljubljanski dekliški “7ei lina 506 učenk. Vseh srednješolcev je torej v Sloveniji 6390. Največ ^r®°cev ima ljubljanska realka, namreč hp ?a ni° pride I. drž. gimnazija v Lju-Jj”ni ki ima 734 učencev, ostali zavodi 04 iih imajo sorazmerno manj. ^ Imenovanja na meščanskih šolah v 'Noveaijr. Višji šolski svet je na svo;i zad-^ seji imenoval definitivno za učitelje ca “ganskih šolah gg. Josipa Gršarja za 3 T^Pino v Žalcu, Josipa Vutkoviča za skit-v Krškem ter Ivana Verbiča za 2 ^D^no v Krškem. G. Verbič je obenem ^cftieščen iz Ljutomera v Krško. Učiteljska nameščanja na Siajer-žfjT* .^a definitivne učitelje na ljudskih ■oiah bivše Štajerske so imenovani: Ma-■Sjf vfOrivc na Ščavnici, Marica Furd pri oy. Duhu na Stari gori, Emilija RUdolf-.na Hajdini, Fran Jaušovec pri Sv. , « °n Ščavnici, Štefanija Fink na Po- j^saku, Janko Žel pri Sv. Ani na Krem-. T£w, Anton Volavšek pri Sv. Emi, Mari-. okeržnik-Lazar v Skalah, Josip Cu ax,."a ^regu pn Ptuju, dalje istotam še *ač i Marija Drobnič in Albina Ko-jej, ‘Van Burdian je imenovan za naduči-lde^ina ,P°nikvi. Za začasno učiteljico na (ta * dekliški šoli je imenovana učite- Eieonora Korošec. Pouk srbohrvaščine in cmejl-^"'mščlne na naših šolah. Viši *i»iin! Svet s{?,enil» da se Ukede čim vseh 2’vnel§i poUI< srbohrvaščine na šolah, dočim se nenBčiu-mo J*8 opasti, deloma pa pomakne sa-9hvp» ViS|e raztede srednjih šol Kot ne-en učni predmet, v »Slovenski učitelj* prepovedan m-.k,h i učiteliskih knjižnicah. Viši '»eosJ Sve* i® prepovedal naročanje .Slu-Ni*Sea učite‘ia’ za šolske in učiteljski šVtT~ o*!ižane vožnje dijakom Zagreb C* POfoča iz Beograda, da ji »Set, .23 promet odobril dijakom Sol 75«f Sp' in učencem liudskin Dij*^ /o pooust na železnicah in ladiah Pt«dl0*y Ptosijo za ta popust, morajo *' šolske legitimacije s sliko. Posl8ncf° novem tiskovnem zakonu ko?nj |.r 8*.bodo smeli biti več odgu-^dniKi listov. ^Pvin, JrS°v,nska mornarica. Naša J»ik n a mornarica je dobila nov parali deotirBcl“. katerega je naročila v Pk q» ra*ba »Dalmacija*, podpisujejo l §»Iitu 'ce 23 novo ,adi° •I',ra* krsti,j . °h obletnici Rapalla pre ^stovo« d‘^e v »Gorico*, »Zadar* in !«i5v.zW;v.“ prekmurskega uči-5*e»»i»vo on So,8,ti svet je odobril z»-^•gimi c,ore,. — Karl in Clta dospela na Madeiro. A igleSva vrižai«a „C»rdiff" p iospela v luvo Funchala na Madeiii. VhrleposDnišua Konferenca se bavi sed- j /. vprašanjem. k»«a svota se naj d» oivši Kraljevski dvo|ici za vzdrževanji gospodarstva. — Iz Slovenske Bistrice nam pišejo: Na Vseh svetih dan tokrat ob lepem vremenu smo obiskali grobove naših rajnkih sorodnikov in znancev, ki počivajo na tem pokopališču. Po običajnih obredih, ki so se vršili v cerkvi, jel se je premikati prav počasi in pazljivo sprevod do pokopališča, ki se nahaja pod gozdičem. To je bila prava trnjeva pot. Na to široko ilovnato razorano in od vode zjedeno cesto so pred več leti ko že ni bilo mogoče hoditi, navozili pametni ljudje, kakor se sploh še sedaj v tem kraju nahajajo, dosti velikega kamenja, da se je vgreznilo v ilovco, in bila pot vsaj nekoliko rabljiva. Ker se pa ta cesta kakor tudi druge niso več popravljale, prepustile so se usodi in tako se posebno ta nahaja v najslabšcm stanju tako, da sploh pri belem dnevu ni več varno hoditi po njej, kaj šele ponoči V dobrem stanjn to pot, ki pelje marsikaterega k večnemu počitku pa ima sveto dolžnost ohraniti slovenjebistriški cer-kveno-konkurenčni odbor. Pa kaj ta cer-kveno-konkurenču odbor; vanj so izvoljeni gospodje, ki imajo vse bolj za drugo smisel, kakor pa za to, za kar bi pravzaprav morali imeti. Pred več kot 20 leti je bila ta pot lepo urejena in se je lahko ponašala z marsikatero grajsko potjo; bili so pa takrat tudi ljudje, ki so imeli smisel za praktično in za olepšavo. Med vojno je bistrško olepševalno drušvo spalo spanje pravičnega, po vojni se je tako nekoliko oživelo. Pri večkratnih sejah, ki so se vršile, oziralo se je pa le edino na drevored, lei pelje na kolodvor in t. zv. »SSufzer ille« (drevored vzdihujočih). V najnovej-šem času se je olepševalno društvo pobrigalo, da je prišlo mesto zopet do poštenega kopališča, v katerem sc perejo zamorci. Prišel sem letošnjo leto po o-pravkili večkrat in kot rojak v Slov. Bistrico; imel sem priložnost vsikdar pogledati v potok po katerem drvi mrzla, v Pohorja izvirajoča Bistrica. Vslcd letošnje suše so bili več ali manj vsi potoki suhi in tako je ta usoda zadela tudi bistriški potok. Zapazil sem, da je bil potok, do polovice poln belega gramoza m peska, ob straneh pa je bujno rastia trava ter se pasla živina, ki so jo gnali napajat. Z lahkoto bi se dobilo par tisoč voz lepega gramoza in peska in bi se z njim lahko posulo Vsa pota in ceste, katere oklepajo Slov. Bistrico, da bi se ne bilo treba spod-ikati ob štrlečem kamenju in pogrezati se : strašno blato. Gospodje meščani in farani, vzemite si ta dopis k srcu, uvažujte vse to, da dobi mesto vsaj nekoliko lepše lice. _________________________________ Mariborske vesti. Uaribor, 18 novemnra 1921 m Stanovanjske zadeve. Odkar je prevzela mestna občina vodstvo stano-vanjsue komisije, se obrača nebroj stranK -a mene s prošnjami za podporo v nii-novih stanovanjsKih težnjah. Vse inte-'esente prosim, da vzamejo na znanje, da jaz nisem član ali prisedmk stanovanjske komisije, temveč le nadomestu-lem gospoda župana ob njepovi slučajni odsotnosti v predsedovaniu seianu na katerih pa odločajo prisedniki. Na te zadnje naj se blagovolijo obračati ■rosiki. Meni raztolmačevati stanovanj-Nve težn e v posameznih slučajih, pomem zgubljati čas, ker ne morem storiti drugega, kakor prizadetega poklati k predsedniku in prisednikom. Meni je ob mnogem drugem poslu za občino nemogoče zgubiti zadnji, itak pičli č*s. ki naj služi moii lastni eksistenci. Na -tdiiovaniske zadeve ne morem imeti vpliva, ker sejam niti ne prisostvujem. Moji referati v občinski unravi so: fi uanie, gospodarstvo, elektrika in stavbe. Ivan Roulič, podžupan. m Užalieni socijaFsti. V upravni svet »Mestne hramlnict" mariborske ie uoslala občina Kot zastopnika JSDS ug Hojnika in Poštiaka. Ker pa upravni svtt ni sorejel nekega protesta, ki sta ga omenjena gospoda stavila v zadnu seji, sta odložila svoja mesta. m Zopet izbto mleko na trgu Kmetica Matilda Toplak iz Smarjete je v tore« zlila na trgu 4 '/» ,dra thleka ker ga ni notela prodati po maksimalnih cenah. Pri tem je rabila besede: .Kdor nima lenarja, naj ne nuai!“ Odvedli s » jo po stražniku pred - predsednika sodišča .,rvo pomoč ter jo nato z rešilnim automobilom prepeljal v splošno bolnico. m Velika kavarna. Danes zvefier koncert prvovrstne salonske godbe profesorja Kuličeka. 1253 m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelll, začetek! ob 8. urL 1751 Narodno gledališče. V gteuaUSKl dvormii NaroiiUcga doma. Repertoar: V nedelin 20.: Ernst Lanovem* V torek 22 : Kn»blauch »Favn*. Delavska predstava v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 20 nuvem-brs pruedi utirava N»rodiiega gledališča v Msribu u prvo delavsko predstavo in sicer ob polovičnih cenah. Vprizori se v dvorani Nrttodoega doma Otto Erostuve satira .V/gojitelj Lanovec*. Začetek db l9l/2. Piedpr« da|a vstopnic v dnevni blagajni Narodnega gledališča v Slovenski ulici vsak dan od 9.—i2‘/8 ter od 15.—17. Kultura in umetnost x Nove slovenske knjige. V samozaložbi profesorskega zbora juridične fakultete v Ljubljani je izšel prvi letnik; »Zbornika znanstvenih ved«. Dobi se vseh knjigarnah. — V založbi Jugoslo-venske knjigarne v Ljubljani je izšla zbirka štirih gledaliških igric »Gledališke igrice* v prevodu St. V. — V Maribo skl tiskarni Izide v kratkem Oskarja W1Jeja drama »Lady Windermere« v prevod« Radivoja Reharja. x Program plesnega večera Aime Jelenske Predigra: Igra na uDsovirjtt Vera S"iger, »bs. konservatonstsinja ig Zagreba, i. Cujkovskjr, Polunaisa. 2. J. Strauss, Valček. 3. OflrovsVy, „Nass-| fcnscker". 4. Raznovrsine porcelanske! figure: a) Mcwait, Nymfenbuiškj; to) dan-| siti ljudski napevi, Kopenbagem; e)Slaro-dunajska igračka. — Odtnur. — 5. Grieg, Jutro. 6. Mac Dcyvell: Contes d’un netit ačgre. 7. Sihytte: Humoreska. 8. Rahmaninov, Ruska polka. — Plesni večer se vrši v ponddjek 21. t. m. ob 20. uri w Narodnem domu. x Zanimanje za antično kulturo vzbuja med širjimi sloji pranega prebivalstva jednota čeških filologov s tem, da prireja antične večere. Na teh večerih se vrši kratko, poljudno in zanimivo predavanje o posameznih grških klasikih, na to pa igralci in igralke recitirajo izbrane prevode iz grške lirike. Poslušalci, med katerimi ie marsikateremu srednja Sola samo odtujila antično kulturo, na mesto da bi ga zbližala ž njo, se ne morejo načuditi lepoti in neumrioča svežosti grških pesniških protavi dov. Na ta način se znatno poglabljajo in utrjujejo temelji splošne naobrazbe. x Madžarske knjigarne na Slovaškem. Dr. Fr. Kraus piše v „Oš. Osvety*, da je bilo na Slovaškem 475 javnih madžarskih knjižnic s 95.000 žvezki. Tako so Madžari skrbeli za tnadžarizacijo Slovakov. Cehe in zavedne Slovake čaka precej dela, predno bodo paralizirali ta vpliv. x Novi časopis za slavistiko. Namesto znanega Jagičevega »Anhiv ffir slavische Philologie0 bo izhajal v Piagi časopis „Slavie*, ki bo objavljal prispevke ir vseh slovanskih jezikih. Profesorja češke univerze v Pragi Murko in Hujer sta se Osebno pogajala z jugoslovenskimi slavisti, ki bodo stalni sotrudniki »Slavie*. Dr. Murko je bil v tej misiji tsadi na Bolgarskem, na to pa je potoval na Poljsko (Krakov, Varšava, Poznani.) Sokolstvo. o Za sklad Sokolskega doma v Hočah so darovali gg. H ra šo v ec Vekoslav, poročnik 60 K, lesna družba .Drava” 200 K, Lovro Petovar 80 K, Bacnler, Račje 480 K. Kranjc, Fram 400 K. Turner, Fram 400 K, Zamolo, Fram 400 K, Ro ko Maks 400 K, Boebm, Fram 400 K. Iskrena hvala ! Posnemajte 1 Zdravo 1 Kino. i. mariborski biosKop. V soboto, nedeljo, pondeliek in torek se predvaja sen-zacijonalna diama iz daljnega zapade: „Atlas\ V tem filmu se odigrava krasna drama, prepojena z izbornimi točkami nastopov prvovrstnih atletov in telovadcev. Krasne naravne slike, pretresljivi momenti, vratolomne piete in pa dobra vsebina odlikujejo ta amerikanski film. Dnevno pri vseh predstavah salonski orkester. Mestni kino. Pustolovski film v dveh epohah: .DedSčina devetih milijonov*. 1. del ..Crm domino" v 4 činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeliek Z ozirom na visoko posojnino f Ima so popusti tokrat neveljavni. Dvorana je zakurjena. Mala oznanila. Sprejme se za Maribor prodajalka, star« iSa,