DELAVSKA POLITIKA - 11 - " -ii IZHAJA TRIKRAT TfiBENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH O novem redu in načrtnem gospodarstvu O novem evropskem redu vedo mnogo povedati. Pozabljajo pa, da novi red ni srajca, ki jo vsak dan oblečemo in po potrebi menjamo, da služi svojemu namenu. Novi red je gospodarskopolitična stvar, ki naj bi se uveljavil po vseh evropskih deželah. Ali te dežele imajo vsaka svoje gospodarstvo, vsaka svoje gospodarske razmere, kmetijstvo, rudarstvo ali industrijo. To gospodarstvo je odvisno 3.v 6 . .L i,.i s ; ' - : »* od tal ali zemlje, naravnih dobrin in geografične lege, ki je za gospodarstvo ali ugodna ali manj ugodna. Od vseh teh stvari je odvisna uvedba načrtnega ali dirigiranega gospodarstva, če red ni bistveno v temelja izpremenjen. Oznanjevalci novega reda pravijo, da za novi red ni važen ugoden socialni položaj ali standard prebivalstva, ampak le delo, produkcija, blago. S temi izjavami priznavajo, da pomeni napovedovani novi red predvsem pospešeno izkoriščanje dela, \ ».j sunti !\fl IH t Z novim redom torej ne mislijo na novi red, ampak le na novo disciplino in kanalizacijo gospodarstva, ki ga je dosedanji liberalizem pritiral do nekakega anarhizma. V gospodarstvu sta važna dva momenta, produkcija in konzum. Pripovedujejo, da je bogata Jugoslavija kakor ustvarjena za novi red. Ta trditev pa skoraj ne velja. Jugoslavija je agrarna dežela, nekaj rud ima in nekaj premoga. Njena geografična lega pa ni gospodarsko tako ugodna, kakor trdijo nekateri. Nahaja se v zapuščenem kotu Evrope. Razvita še ni dovolj, ima razmeroma malo industrije in na severu in severovzhodu se nahajajo dežele, ki so tudi agrarne in močno konkurenčne. Pšenica, ki je pri nas veljala domala 200 din 100 kg, je bila postavljena na Reko v veliki množini po 90 din 100 kg. Enako je z drugim blagom. Trg, ki ga ima Jugoslavija sedaj, je nestalen in tudi o sedanji trgovini se lahko reče, da bi se morala štirikrat povprečno povečati, da bi postala krepka opora našega gospodarstva. Iz vseh teh razlogov in ker Jugoslavija od zunanje trgovine trajno ne bo mogla živeti, sta v našem gospodarstvu predvsem dve stvari. — Pospeševati je treba agrarno produkcijo in jo negovati, da bomo imeli kruh doma, ker sedaj znaša uvoz kmetiških produktov skoraj toliko kakor izvoz, in pa predelavati moramo pričeti naše surovine doma. Z izvažanjem nepredelanih produktov, surovin, si napravljamo eno največjih škod. Tu sem ne spadajo samo rude, sem spada les, kože, volna, razna semena itd. Naše gospodarske reforme morajo torej iti v tem pravcu. Rekli smo, da je sedanji trg nestalen. Ugodne so zanj sedanje razmere. Napačno bi pa bilo, če bi se pričakovalo, da je trg stalen ali kateremukoli drugemu gospodarstvu v eksploatacijo. Naša tendenca mora biti res, da se ustvarijo med državami enakopravni gospodarski sporazumi glede produkcije in konzuma, torej glede izmenjave blaga, toda načela gospodarskih podreditev bi ne mogli odobravati. Jugoslavija ima svojo gospodarsko bodočnost ob Sredozemlju in v Orientu, z zahodno in centralno Evropo )o bodo pa v bodoče vezale samo bolj. prometne vezi, ki bodo vezale Evropo in Azijo. — 'To bi bilo tudi tedaj, če bi se opustile carinske meje in bi Evropa postala gospodarska enota v obliki zveznih držav. Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprav at Maribor. Raška testa 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De* lavska zbornica ** Celje. Delavska zbornica s-t Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji vsaka beseda Din 7.—s mali aglasi M služijo v. s ostala e namene delavstvu ta nam e H e ne e m. vsaka beseda Din 030 Štev. 98 • Maribor, torek, dne 27» avgusta 1940 e Leto XV Obletnica hrvaškega sporazuma Včeraj dne 25. avgusta 1940 je minilo* eno leto od takrat, ko je bil podpisan na Bledu hrvaški sporazum. Sporazumi sta podpisala predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS in. SDK dr. Vladko Maček. V državi je po podpisu sporazuma nastalo nekako psihološko olajšanje, ker se je s tem poravnal spor, ki je izraziteje trajal nad deset let. S podpisom sporazuma je bilo ustreženo zahtevam Hrvatov, ki so se pritoževali, da v državi niso enakopravni in zahtevali, da se v polni meri vpoštevajo njih narodnostne in kulturne kakor tudi gospodarske svojstvenosti. Princip sporazuma je bil enakopravnost in demokracija, kakor je opozicijonalna koalicija na dr. Mačkovi listi pri zadnjih volitvah v narodno skupščino posebej poudarjala. Hrvaški sporazum je za naše državo zgodovinsko važen dogodek. Če bi se izvrševal skoz in skoz v duhu, v kakršnem je bil sklenjen, bi okrepil državo in jo privedel do mirnega demokratičnega razvoja vsaj, ko minejo sedanje neprijetne mednarodne trzavice, Sporazum doslej namreč ni prinesel tega, kar se je od njega pričakovalo z ozirom na preureditev države. I (SS se je, skoraj bi rekli, odrekla načelom, za katere je šla v boj skupaj z združeno opozicijo. Zato smatramo socialisti za potrebno, da o priliki obletnice sporazuma naglasimo ponovno potrebo njegovega izvajanja v duhu načel demokracije in svobode, zlasti pa socijalne enakopravnosti za vse državljane in za vse dele države. Pred napovedanimi reformami Seja ministrov v Zagrebu Za obletnico sporazuma je napovedana seja vlade v Zagrebu. Tja so prispeli vsi ministri že v nedeljo. Ta dan se je vršil pred dr. Mačkom in člani vlade nastop hrvatskih kulturnih društev v »Narodnem gledališču«. »Hrvatski dnevnik« napoveduje, da bo seja vlade dne 26. avgusta sklenila velike gospodarske reforme. Zaključuje pa svoje poročilo o kulturni smotri z besedami: »Države, sistemi in režimi so prehodni, ono kar je trajno, je narodova duša.« 500 letal nad Angllio Ojačanje nemških letalskih napadov na Anglijo Dne 25. avgusta so pričeli Nemci ponovno z večjimi letalskimi napadi na Anglijo. Sodijo, da je pri teh napadih sodelovalo vsaj 500 letal. Popoldne so letala napadla London. Toda samo okrog 20 letalom1 se je posrečilo predreti obrambno črto in prispeti nad sredino mesta, kjer je bila vržena ena bomba, Angleži poročajo, da so sestrelili 48 letal, sami pa so jih izgubili 10. Skupne izgube Nemcev od sobote in nedelje znašajo 99 letal. Celotno število sestreljenih nemških letal nad Anglijo se je povzpelo na 1175. V tednu od 18. do vključno 25. avgusta je bilo sestreljenih 387 letal. Največje izgube so imeli Nemci po angleških poročilih v tednu od 11. do 18. avgusta, ko je bilo sestreljenih 544 letal. V Londonu so Nemci napadli z bombami neke tovarne in letališče v predmestju. Napadi Angležev Istočasno javljajo Angleži, da so, napadla njihova letala nemška oporišča v Franciji, Belgiji in Holandiji ter tovarno avtomobilov Daimler v Stuttgartu. V tej tovarni so bombe povzročile požar, ki so ga angleški letalci videli na razdaljo 100 km. Nadalje so bile bombardirane1 tovarne v Ludwjgshafenu, Frankfurtu na Meni in ponovno elektrarna pri Kolnu. Razen' tega so angleška letala metala bombe in obstreljevala tudi ‘opniška oporišča Nemcev na francoski obali od Calaisa proti Boulogne sur Mer, od koder Nemci obstreljujejo angleško obalo. Nemška poročila o letalskih napadih Nemci so po večdnevnem presledku izvršili reorganizacijo svojih letalskih sil in so njihovi napadi dne 24. in 25. avgusta bili izvršeni na vsem področju južne Anglije tja do londonskih, predmestij. Nadalje so napadla letala največjo vojno luko Portsmouth in se pojavila tudi nad srednjo in severovzhodno Anglijo. Te srdite napade nemških letal spravljajo v zvezo s prihodom Hitlerja v glavni stan nemške vojske, ki je nekje na zapadu. Italijanski tisk je bil prvi, ki je opozoril na to, da bi obisk Hitlerja v glavnem stanu vojske utegnil pomeniti pričetek nemške akcije velikega obsega. Nemško poročilo pravi, da so dosegli nemški letalci največji uspeh z bombardiranjem tovarne za izdelovanje motorjev za angleška lovska letala, na katero je bilo vrženih več ton bomb. Nadalje so Nemci razdejali dvoje letališč v Mastonu in Canterburrvjn. Nemci tudi poročajo, da je obramba angleških lovskih letal zadnje dni močno popustila. Skupno so Nemci sestrelili nad Anglijo v soboto, dne 24. avgusta 65 angleških letal, izgubili pa so 20 letal. Obstreljevanje preko Kanala Nemška in angleška artiljerija se sedaj stalno obstreljujeta preko Kanala. V koliko je to obstreljevanje vojaško vzeto učinkovito, je težko presoditi. Gotovo pa je, da je zelo drago in: da, ako ne bi imelo posebnega učinka, bi se1 ne izplačalo. Volna v Afriki Letalski Po zavzetju angleške Somalije ni iz Afrike nobenih poročil o kakšnih večjih akcijah. Obe strani se omejujeta na letalske napade na razna oporišča. Italijani razen tega poročajo o uspešnih napadih svojih letal na Malto, kjer so sestrelili 4 angleške, d oči m so sami zgubili eno letalo: Neko letalo pa je obmetavalo Gibraltar in tam zasidrane ladje z bombami. spopadi Nekatera poročila ameriške CBC javljajo, da je pričakovati italijanskega napada na Sudan, vzdolž Nila. AngleSkl napadi na mesta v severni ltall|l Angleži poročajo, da so v zadnjih 14 dneh izvedla angleška letala že četrti napad na Milan, kjer so bombardirala tvornice za letala. Ameriški novinar Stuart poroča gotom CBC, da so ti napadi imeli velik učinek, ker so bili izvedeni po načrtu in da bi utegnili napadi z najnovejšimi letali povzročiti še večja opustošenja. Isvoz In uvoz Anglije v juliju Tajnik angleškega trgovinskega ministrstva je objavil podatke o zunanji trgovini Anglije v juliju. V tem času je Anglija uvozila 4 in pol milijona ton živil in raznih surovin. Od januarja dalje se uvoz1 povečuje. Od začetka nemške blokade jo pristalo v angleških lukah 33.000 ladij. To se smatra kot eden največjih uspehov angleške vojne mornarice, ki te ladje spremlja. S tem je zagotovljena prehrana prebivalstva in preskrba tovarn s surovinami. Vo|na bo trajala dolgo Zaenkrat ni misliti na to, da bi sedanja vojna skoro zaključila. Do tega naziranja prihajajo tudi švicarski listi, ki pravijo, da bi sicer ne imelo pomena, da je Nemčija razglasila totalno blokado Anglije, ako bi računala s skorajšnjim koncem vojne. Tudi nemški časopisi opozarjajo na to, da bo vojna še trajala in da bo težavna. 1 j ^ 1. IUH HrvaSka mora dobiti Se vet ozemlja, sicer ne more živeti. »Hrvatski dnevnik« piše: »Najvažnejša posledica sporazuma z dne 26. avgusta je vsekakor osnovanje banovine Hr-vatske. Ta akt predstavlja zmago hrvat-skega narodnega načela in začetek afirmacije hrvatske državnopravne federativne misli. Izven banovine' Hrvatske je ostala Subotica. En sam pogled na zemljevid nam pokaže zemljepisni politični nesmisel položaja turške Hrvatske (Bosna!) ... Brez žitorodnih krajev Banata, vzhodne Hrvatske in rudarskih krajev Bosne je otežkočeno rešenje takozvaniK pasivnih krajev.« Hrvati torej zahtevajo še več ozemlja za svojo banovino. Za se reklamirajo tudi Bosno, Muslimani pravijo, da hoče-tudi Bosno. Muslimani pa pravijo, da hočejo imeti lastno banovino. Težko je, kana načelo življenjskega prostora. Iulici Hi « »rt(* im 0 mntt ?« utriaela samo 20 odstotkov, mr,d mora uvoziti M odstotkov, masla za 15 milijard, jajc pa za 5 milijard dinarjev letno. 75. letnica smrti dr, Semmelweissa, ki ie odkril povzročitelja porodniške mrzlice, se ie spominjal svet te dni. Njegovo .odkritje ie rešilo življenje tisočerim materam, ki so do tedaj u-mirale na porodih. Vsa modrost pa obstoja v tem, da mora babica ali pa zdravnik temeljito razkužiti sebe in orodje, predno nudi pomoč porodnici, ali pa gre od ene porodnice k drugi. Torej v bistvu gre za to, kar je za splošno medicino odkril tudi slavni Pasteur. Ogromno potniško letalo. Med Ameriko in Evropo vozi veliko vodno letalo, ki tehta 40.000 kg. V trupu letala je pet sob, prenaša lahko 5.000 kg pošte in prevaža po večini po 40 potnikov. S tem bremenom preleti letalo 6.000 km, in sicer največ 300 km na uro, Letalo ima 18 prostorov, dolgo je 30 metrov, široko pa 8.50 .metrov. Čez krila je široko 48 metrov. Čez dan ima v njem prostora 74 potnikov, ponoči zaradi spanja pa 40, Letošnji Ljubljanski velesejem bo prirejen kot 47. razstavna prireditev. Trajal bo od 31. avgusta do 9, septembra. Obeta se nam več bogatih gospodarskih in drugih posebnih razstav. V splošnem delu bodo razstavljeni izdelki različnih industrijskih in obrtnih strok. .Dobro bo zasedena živilska industrija, lep oddelek bo imelo stav ibarstvo, kakor tudi glasbila, mnogo bo razstavljene fine keramike, bižuterije, stekla in porcelana, obetajo se nam pa tudi razne privlačne novosti. Posebne, zaključene razstave bodo naslednje: Obširna bo pohištvena razstava. Mala obrt bo zastopana tako dobro, da bo tvorila že sama lepo obrtno razstavo. Posebno pozornost bo zbujala razstava o obrambi pred letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena aktivna in pasivna obramba. Posebnost 'bo razstava pod naslovom »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 30 letnici. Zveza gospodinj bo priredila aktualno razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja prehrana«. Mimo tega bodo prirejene še razstave: Cvetja in zelenjadi — Vrtnarski odsek SVD v Ljubljani. Motorna in brezmotorna letala ter modeli — ljubljanski Aeroklub »Naša krila«. Perutnina, golobi, kunci — Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani, — Turizem — Zvezi za tujski promet v Ljubljani in v Mariboru. Likovna umetnost, ornitološka razstava. Dne 8. septembra bo tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev. Razstavljalci imajo prevozne in trošarinske olajšave. Na naših železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za din 2. Vozne olajšave veljajo za dopotovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek od 31. avgusta do 14. septembra. Tudi letos ibo imel velesejem prostrano zabavišče. Obljubljajo nam posebno zanimivost večerne predstave »Totega teatra«. 350 ton paraiina morajo uvoziti izdelovalci sveč, sicer ne bodo ljudje v krajih, kjer ni elektrike in petroleja imeli s čim svetiti pozimi. Očitki novi Franciji. Zadnji čas so nemški listi (ponovno očitali novi francoski vladi v Vichyju, da še vedno plove v starih vodah. Sedaj so pričeli z, enakimi očitki tudi italijanski listi. »Regime Fascista« piše, da se v zasedeni Franciji razvija vse v miru. Ljudje gredo za svojim delom in so pod nemškim vodstvom popolnoma zadovoljni. Nasprotno pa ni izključeno, da se bo nezasedeni del Francije vrnil že v par mesecih k stari židovsko-framasonski politiki. Zato je treba največje previdnosti napram totalitarnemu režimu vlade v Vichyju. Ljudski tednik »Marianne« ima baje čisto iprav, če trdi, da ni mogoče tekom 48 ur spremeniti mišljenja ^0 milijonov Francozov. Gospod Laval to dobro ve, pa vendar upa, da bo vlada Petaina učinkovala na totalitarni državi Nemčijo in Malijo. Uspeh pa bo samo negativen. Tirolci iz nemške južne Tirolske, ki so se odselili v Nemčij.o niso požgali svojih domov, kakor poroča agencija Štefani, Ruski film »Peter Veliki«, Že par let kroži po Evroipi in Ameriki kot eden najboljših filmov svetovne produkcije. Pravkar ga predvajajo v Švici, ter se baselska »National Zeitung« izredno pohvalno izraža o tem (filmu, zlasti o predstavniku Carjeviča. »National Zeitung« pravi, da je ta film izredno značilen za tendence moderne ruske produkcije, ker v njem polagajo izredno važnost na podajanje posameznih oseb in ne toliko na dejanja skupin. Bilo bi želeti, da bi tudi pri nas čimpreje predvajali ta zgodovinski film* ki nekako simbolizira tudi sedanjo rusko svetovno politiko. Nemški pisatelji v Mehiki, DNB javlja, da so prejeli mehikansko državljanstvo nemški emigranti, pisatelji: Franc Werfel, Leonbard Franck, Konrad Heiden, Alfred Doeblin, Friderik Wolf, Walter Mehring, Ana Seghersova, Adrienna Thomasova, Alfred Kantorovič in drugi. DNB trdi, da ie med temi večina Židov in da vsled tega Mehiki čestita. Pred novim Šolskim letom ' braževalno delo ni ostalo brez dobrih posledic , .... 'za delavca in njegovo-družino, feda tega izo- V vseh delavskih ni namescenskih družinah je braževalnega dela je bilo mnogo premalo, da v navadi, ua rriozje prepuščajo vprašanje go- lahko zajelo vse delavstvo, ki je izobrazbe, sipouinjstva m otroške vzgoje svojim ženam, željno in potrebno. Žal pa smo v tem pogledu tudi me žene mnogo sokrive. Nismo se pravočasno zavedale ogromnega pomena delav- skih kulturnih in strokovnih organizacij in Cesto svoje može celo odvračale od delavskega pokreta, namesto da bi se v prostem času tudi same udejstvovale in pomagale pri skupnem, delu za našo boljšo bodočnost. Delavska mati. Na plačilni dan izročijo uvidevnejsi možje po navadi vso mezdo ženi, žal pa je teh uvid&v-nih mož malo, dočim večina izroči le del svojih prejemkov ženi in si po navadi pridrži več zase, kakor pa za preživljanje družine. Mno-go je seveda tudi takih, ki cesto po več mesecev ne izročijo ženi za preživljanje družine ničesar od svojih prejemkov, ker vse zapijejo v gostilnah in lokalih Zene morajo torej prenašati vse skrbi, ki so v zvezi z gosipoumj-stvom in zlasti skrbeti tudi za otroke. — Najhujše je seveda v tem pogledu pred pričetkom novega šolskega leta, ko je treba za obisk Prikuha iz mlada repe Izvrstno prikuho lahko prirediš iz mlade repe. Liste repe oskubi pecljev, pri starejši repi srednjih šol plačati razne takse, ki znašajo že vzarnj [e srednje liste, za kuhanje pa vzami le za enega samega otroka precejšnjo vsoto, kjer pa je več otrok, so ti izdatki tako veliki, aa jih delavski roditelji večinoma ne zmorejo. Prav take skrbi pa povzročajo materam tudi učenci osnovnih šol, ko jim je treba nabaviti knjige, zvezke itd. ter jih primerno obleči. Ce je doslej to vprašanje povzročalo materam hude skrbi, bo letos tem hujše, ker je draginja silno narasla in često ni pri hiši najpotrebnejših sredstev za vsakdanji kruh. Otroci v svoji nerazsodnosti terjajo seveda predvsem od mater vse te potrebščine in nikakor ne morejo razumeti, ako jim mati ne more ustreči, zlasti, ker v šoli vidijo, da drugi otroci, ki imajo imo-vitejše starše, ne poznajo pomanjkanja. Lahko si predstavljamo, kako je pri srcu materi, ki mora odreči svojemu otroku najskromnejšo željo, ko jo prosi za košček kruha, dasi bi ga bila tudi sama nujno potrebna. Poleg kruha pa morajo številne matere odreči še nešteto drugih malenkosti, ki bi jih otroci nujno potrebovali, čeprav stanejo le nekaj borih dinarčkov. Tam, kjer vrhu tega — čeprav družina nima najpotrebnejših sredstev za preživljanje — mož zapije poslednji dinar, je trpljenje ubogih mater še neprimerno hujše, ker vedo, da bi bilo lahko vsaj nekoliko boljše, če bi mož ne bil pijanec. • t . i-.«. »* - ■■•V. - - irti * . s lem, da se sicer skuša v časopisju poveličevati družino in jo prikazovati kot svetišče, ki je podlaiga civiliziranemu človeštvu, ni ničesar storjeno. Vsako leto se enkrat družba spomni tudi matere. Poveličuje jo v dnevnem tisku in na iposebnih prireditvah, pozabi pa se na 'to mater med letom, zlasti pa ob pričetku šolske dobe, ko se prepusti materam vsa skrb za preživljanje družine in vzgojo otrok. Ugotoviti je treba, da se je v družinah organiziranih delavcev zadnja desetletja v tem pogledu mnogo, mnogo zboljšalo. Izo- malo \ode. Nato sesekljaj in nekoliko časa miši na pres.nem maslu, kateremu dodaj malo sesekljanega česna in zelenega peteršilja. Za-lij s par žlicami juhe ali krompirjevke in osoli po okusu. Dobra je tudi ta prikuha-, če ji primešaš nekoliko kuhane mlade repe, zrezane na listke ali sesekljane. Glavice repe kuhaj kar skupaj. Sladka repa Repo olupi in zreži na male kocke. Razgrej malo masti, prideni košček stolčenega sladkorja, ko sladkor zarumeni, dodaj repo in pari tako aolgo, da postane mehka. Pari počasi,, da se ne pripali. Paradižniki z jajci V kozici razgrej žlico olja, dodaj (če imaš) malo sesekljane slanine, še predno slanina zarumeni dodaj malo sesekljane čebule, sesekljanega zelenega peteršilja ter strok s soljc stlačenega česna. Pol kilograma paradižnikov operi, olupi, oostrani koščice, zreži na rezine' in jih daj na cedilo, da se odteče voda. Paradižnike stresi v kozico, kuhaj četrt ure, da se voda povre. Ko so iparaaižniki mehki ubij 2— 3 jajca, osoli in popraj, nekoliko časa mešaj, pazi, da se jed ne osuši. Tako pripravljene paradižnike porabiš lahko kot samostojno jed, ali Ca daš zraven dušen riž, odnosno rezance. Zelenjavo ohraniš svežo in sicer dalje časa, če jo spraviš v lončen lonec, katerega postavi v shrambi bolj na temno mesto. Meso ohraniš sveže v toplih (poletnih dneh, če ga zaviješ v platneno krpo in tako zavito daš med koruzno zrnje. Surovo maslo se ne pokvari, če ga shraniš zavitega v temnem prostoru. Delavski pravni svetovalec Odgovornost radi varstva nad otroci (Šmarje pri Jelšah) Vprašanje; Svojo 7 letno hčerko sem imel na počitnicah pri sorodnikih. Sosedov 12 letni fant jo je nagovoril, da se je šla z njim voziti na leseno kolo. Pri tei vožnji po bregu je hčerka padla s kolesa in si zlomila levo roko v laktu in nad njim. Ali lahko od fantovih starišev zahtevam odškodnino za poškodbo? Odgovor: Stariši odgovarjajo za škodo, ki jo storijo njih otroci pod 14. leti, če je -škodo pripisati malomarnemu nadzorstvu starišev. V pred metnem primeru gre za otroško igro odnosno zabavo in ie verjetno škoda nastala le vsled nesrečnega naključja. Verjetno so tudi sorodniki nezadostno nadzorovali Vašo hčerko, da je šla na tako neprimerno vožnjo na lesenem kolesu, ki ga je prejkoslej vodil zato še neizkušen 12-letni fant. Če se je nesreča pripetila zgolj vrsled nesrečnega naključja in ne vsled zanemarjenega nadzorstva, za poškodbo nihče ne odgovarja. Sprejem vajenca na poskušnjo (Trbovlje) Vprašanje: Mehanikarski mojster je sprejel mojega sina za vajenca na 14-dnevno poizkušajo. Radi tega je sin pustil stalno službo pri TPD. Po poskusni dobi je mojster sina odpustil, češ, da z njim ni zadovoljen. Kasneje ga ie^ zopet povabil nazaj v uk, češ, da je bil napačno informiran o sinu. Temu povabilu se je sin odzval, toda ker mojstra ni našel doma, se je vrnil. Nato je sin še posebej pisal mojstru, kdaj na) nastopi, nakar mu je slednji odgovoril, da je sprejel v uk že drugega. Ali lahko zahtevam od mojstra odškodnino, ker je radi njegovega postopanja sin izgubil stalno službo pri TPD? Odgovor: Kot navajate, je 'bil sin sprejet v uk le na poskušnjo, nakar ga je mojster odslovil. Po obrtnem zakonu je mojster upravičen sprejeti vajenca na poizkusno dobo največ pa do enega meseca. Zato od mojstra ne morete zahtevati večje odškodnine kot je plačilo za del** Vašega sina tekom poizkusne dobe. Zahtevate tudi lahko povrnitev potnih in drugih stroškov, ki ste jih imeli radi mojstrovega ponovnega povabila v uk, če se svojega predloga ni točno držal. Radi tega, ker je Vaš sin^ pustil stalno službo pri TPD, ne morete z ozirom na Vaš©‘ podatke zahtevati od mojstra večje odškodnine* Za: šolo i Šolske torbice, nahrbtnike, aktovke peresnlce v veliki izbiri priporoča Ivan Krave s, Hi US ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo' za ženske, moške, otroke. Šlvllske potrebščine,, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). Za Ungordl Mala in metale Adolf Jelen v Mariboru, « Tiekm Lindeka tiskarna, d. k*, v Maribora, predetavnik Viktor Erien v Maribora.