Poitnlna plačana v gotovini
Stev. 274.
V Ljubljani, sobota 3. deccmbra 1938.
Cona Din 1*-
Leto III
V torek - podpis francosko nemške skupne izjave o nenapadanju
Pariz, 3. dec. V torek, 6. t. m., 1)0 prispel t Pari* nemški zunanji minister von Ribbentrop, da podpiše francosko-nemško izjavo o nenapadanju. Ribbentrop bo dopoldne gost predsednika francoske vlade Daladierja, zve* čct pa bo priredil gostu na čast večerjo zunanji minister Bonnet. V sredo pa bo v čast. von Ribbentropa slovesno kosilo v nemškem posla, ništvu. Von Ribbentrop se bo vrnil v Nemčijo v četrtek.
Francosko-nemŠka izjava bo podpisana v torek popoldne po kosilu, ki ga bo Daladier priredil na čast. nemškemu zunanjemu mini-
stru v. Ribbentropu. Po podpisu bodo tudi obširni politični razgovori med v. Ribbentropom, Daladierom in Bonnetom, nakar bodo ministri sprejeli zastopnike tiska in jim podali skupno izjavo.
Berlin, 3. dec. o. Vse nemško časopisje poroča o pomenu Ribbentropovega potovanja v Pariz. »Volkischer Beobachter« pravi, da je zdaj nastopil čas, ko Francija in Nemčija ne bosta več ločeni. Med nemškim in francoskim narodom ni naravnih nasprotij in ovir, marveč samo umetne. Nemško ljudstvo ni nikdar izgubilo stvarnega čuta za zdravo razmerje s
svojini velikim zahodnim sosedom. Oba naroda torej zdaj enako veselo pozdravljata važni dogodek v Parizu.
Drugi listi navajajo Hitlerjeve izjave glede razmerja med Nemčijo in Francijo ter pravijo, da je Hitler ne samo letos, marveč ves čas, kar je na oblasti, poudarjal, da nima Nemčija do Francije več nikakih zahtev glede ozemlja, marveč da si želi z njo poštenega sporazuma. Tudi v Franciji so bili ljudje iri skupine, ki so delali za zbližanje med obema narodoma. Prvi uspeh tega dela je podpis irancosko-nemške izjave o nenapadanju.
Posledice ponesrečene stavke v Franciji
Kazenski ukrepi vlade proti državnim in zasebnim nameščencem
Pariz, 3. dec. o. Francoska vlada bo takoj za-(fela izvajati napovedane kazenske ukrepe proti vsem državnim uslužbencem, ki so se udeležili ponesrečene stavke zadnjega novembra. Predsednik vlade Daladier je včeraj imel dolg razgovor z delovnim ministrom Pomaretom glede kazenskih korakov, ki jih bo vlada storila proti uslužbencem in stavku j očemu delavstvu v zasebnih podjetjih.
Vlada je izključila iz vseh uradnih organizacij in odpustila iz vseh državnih podjetij ter ustanov, ki so pod državnim nadzorstvom, vse voditelje levičarske glavne delavske zveze, ki so pripravljali zadnjo politično stavko. Tako je glavni tajnik levičarske delovne zveze in voditelj levičarskih strokovnih organizacij Jouhaux takoj izgubil mesto v upravnem svetu državne banke. Dalje ga je vlada odstavila kot zastopnika Francije v mednarodnem delovnem uradu pri Zvezi narodov, kjer je dobival plačo 300.000 švicarskih frankov na leto. Jouhaux le bil izključen takoj tudi iz raznih drugih upravnih odborov državnih podjetij. Vsa ta mesta so rdečemu delavskemu voditelju poleg trgovine z orožjem za rdečo barcelonsko vlado nesla toliko, 3a je spadal poleg bivšega ministrskega predsednika Bluma med najbogatejše ljudi v Franciji. Drugi tajnik delavske zveze Semard je odstavljen z mesta v upravnem svetu francoskih državnih železnic, ravno tako tudi tretji tajnik te organizaci je Jarriglion. Glavni tajnik strokovne zveze učiteljev Delmais je izgubil mesto v višjem državnem svetu za ljudsko vzgojo. Začele so se tudi že disciplinarne preiskave in sodno postopanje proti večjemu številu višjih in nižjih uradnikov, ki so hujskali na 6tavko ali so se je udeležili. Vsi ti bodo kaznovani v globami in z zaporom od šest dni do pet let, kakor določa zakon.
Večina velikih letalskih, avtomobilskih in drugih tovarn v Parizu ter okolici je zaprla obrate ter odpustila delavstvo. Lastniki izjavljajo, da jih kolektivne pogodbe z delavstvom, sklenjene lani, ne vežejo več, ker so delavci začeli stavkati iz političnih razlogov, ne da bi bilo prej uvedeno po-
Neredi v Romuniji
Bukarešta, 3. decembra, o. Ker je po vsej Romuniji razglašeno izjemno stanje, ne prihaja nič vesti o tem, kakšen je položaj po umoru voditeljev Železne garde. Madžarska poročila pravijo, da se demonstracije in nasilja proti Judom ter njihovim uradnim pokroviteljem nadaljujejo. Madžarska poročila pravijo, da je Železna garda v Černovicah požgala vse sinagoge in uničila veliko judovskih trgovin. Pet sinagog je zgorelo tudi v Temešvaru. Podobni neredi so bili organizirani po vsej državi. Vojaštvo je v stalni pripravljenosti, ker se boje, da bi Železna garda zaradi umora svojega voditelja ne poskušala zanetiti splošen prevrat. Oblasti so dobile nalog, da morajo brezobzirno zadušiti vsak tak poskus.
ravnalno postopanje kakor določajo podobe. Tako je zdaj v Parizu in okolici okrog pol milijona ljudi brez zaslužka. Stroške za stavko, katero je zapovedala Moskva, nosijo, kakor vedno in povsod delavci, in sicer najsiromašnejši med njimi.
Socialistična stranka je sinoči imela v Zimskem dirkališču zborovanje, na katerem so govorili glavni tajnik stranke Faure, Leon Blum in bivši finančni minister Auriol, ki ga dolže, da je razmetal kdo ve kam 8-milijardno posojilo za državno obrambo. Govorniki so napadli Daladie-
rovo vlado ter napovedali neizprosen boj socialistov proti Daladieru.
Predsednik vlade Daladier je včeraj izjavil zastopnikom tiska naslednje;
Vlada je pozvala na sodelovanje in sporazumno delo delodajalce in delavce. To je mogoče posebno sedaj, ko je velika večina delavstva odbila sodelovanje pri splošni stavki. Vsem prefektom sem naročil, da naj čimprej ukrenejo vse potrebno, da bi se delavci vrnili na delo in da bi se tako v vseh podjetjih zopet začelo normalno delati. Vlada pa poudarja, da so dogodki z dne 30. novembra kršili delovne pogodbe in tako spremenili temelje, na katerih slone kolektivne delovne pogodbe. Vendar pa se delovni pogoji ne bodo spremenili, posebno pa ne mezda in druge prednosti, ki jih uživajo delavci. Pač pa je vlada prepričana, da so podani vsi pogoji za normalno delo v podjetju.
Nov spor med Francijo in Italijo
Zaradi protiffrancoskih demonstracij na zadnji seji fašistovske zbornice
Rim, 3. decembra, o. Francoski poslanik Fran-cois-Poncet je včeraj obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in v imenu svoje vlade ugovarjal proti demonstracijam na račun Franclje, do katerih je prišlo na zadnji seji fašistične zbornice. Tedaj so fašistični poslanci vzklikali, da mora Francija Italiji dati Tunis, Korsiko in obalne pokrajine do Nice. Zaradi tega je v francoski javnosti nastalo silovito razburjenje, ker nihče ni pričakoval, da bi moglo priti z italijanske strani do takega napada prav zdaj, ko si Anglija z vsemi silami prizadeva, da bi pomirila Francijo in Italijo. Ta nastop v italijanski fašistični zbornici razlagajo kot pritisk na Francijo, naj popusti italijanskim zahtevam glede Španije in naj privoli v priznanje vojnih pravic generalu Francu. Če ne, ni mogoče misliti na kak trajen sporazum med
Italijo in med Francijo.
Pričakujejo, da bo zaradi tega neljubega dogodka protestirala v Rimu tudi angleška vlada, ki bo opozorila italijansko, da gonja italijanskega časopisja proti Franciji ni umestna, zlasti zdaj ne, ko je napovedan obisk angleškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Rimu. Francija jB angleška zaveznica in lete napadi proti njej posredno tudi na Anglijo.
Poročila iz drugih virov pravijo tudi, da je te napade na Francijo treba razlagati kot italijansko zahtevo, da se miinchenska določila glede narodnih manjšin in samoodločanja raztegnejo tudi na francoski Tunis, kjer že nad 100 let živi kakih 600.000 Italijanov, ki so s svojim delom prav za prav ustvarili sedanje bogastvo te francoske pokrajine v Afriki.
Nekaj številk iz Sovjetske Rusije
Podatki italijanskega lista o morijah v državi, ki jo vladajo Judje
Rim, 3. dec. »Giornale d’Italia« piše o hrušču, ki so ga v svetu vzbudili zadnji nemški ukrepi proti Judom in o sočutju, ki ga usoda teh, sorazmerno maloštevilnih Judov, vzbuja v vsej svetovni javnosti. List pravi, da je to sočutje pristransko, zakaj ni slišati, da bi se bila ta svetovna javnost kaj vznemirjala ob preganjanjih mirnih ljudi v Španiji in Sovjetski Rusiji. Milijoni žrtev v Rusiji niso bili v večini angleškega in ameriškega časopisja niti z besedo omenjeni.
List navaja nato uradne številke o umorih v Sovjetski Rusiji in pravi, da je bilo v zadnjih treb letih, kar se je začelo Stalinovo čiščenje, po uradnih sovjetski podatkih v Rusiji postreljenih 126 tisoč 68 ljudi. V primeri s to številko niso finančni ukrepi proti Judom v Nemčiji nič. List navaja dalje, da je bilo v letih 1920—1923 ustre*
Tajna oddajna radijska postaja za politično propagando odkrita v Ljubljani
Ljubljana, 3. decembra Ljubljanska policija je v sredo zvečer izvedla preiskavo v stanovanju »Jutrovega« urednika Čora Skodlarja, ker je ugotovila, da je neka skupina ljudi v tem stanovanju uredila tajno radijsko oddajno in sprejemno postajo. Stanovanje je v hiši Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti 34 na vrhu. Tajna oddajna postaja je delovala nekaj dni. Prve oddaje so bile zgolj tehnično poskusnega značaja. Ker je postaja oddajala z energijo, da jo je bilo moči slišati po vsej Evropi, so jo seveda ujeli tudi ljubljanski poslušalci radia in med njimi oblast. Sprva so mislili, da gre za poskus kakega amaterja, toda po začetnih oddajah je nova postaja pokazala pravo barvo. Začela je s silovito politično gonjo proti sedanji vladi in sedanjemu redu v državi, napadala predsednika dr. Stojadinovifia, dr. Korošca in politiko sedanje vlade ter širila izmišljene, zlobne vesti o vladnem delu in o osebnostih v sedanji vladi. Iz tega je bil očitno razviden namen, da je postaja urejena nalašč za volitve in naj služi za propagando določeni politični skupini. _ S pomočjo najmodernejših tehničnih priprav je policija takoj našla mesto, kjer je bila montirana tajna postaja. V sredo zvečer so policijski organi obkolili omenjeno hišo na Miklošičevi cesti. Ker jim v stanovanju »Jutrovega« urednika Skodlarja niso hoteli odpreti, so morali v stanovanje vlomiti in so dobili oddajalce in flagranti. Dva izmed njih sta pobegnila, pač pa so policijski organi prijeli mestnega uradnika Rudolfa Marinčiča, podstarosto viškega Sokola na Viču, ki je pri tej politični °<idajni postaji imel vlogo napovedovalca, X tre-,
nutku, ko je v omenjeno stanovanje prišla policija, je bila postaja popolnoma pripravljena za oddajanje in ni bilo moči izgovarjati se, da bi šlo samo za poskuse kakih amaterjev. Oblasti so uvedle obširno preiskavo, ki naj ugotovi, kdo je dal pobudo in denar za to skrivno oddajno postajo, in pa, kdo je določal spored ter skrbel za oddajano besedilo.
V zvezi s tem odkritjem krožijo — kar je razumljivo — po Ljubljani najrazličnejše govorice. Tako se sliši, da sta v zvezi s tem dogodkom pobegnila »Jutrova« urednika g. Seunig in Skodlar ter vodilni član »Jutrovega« konzorcija g. Brezigar. Govore tudi, da sta v zvezi s tem dogodkom takoj v sredo odpotovala v Belgrad glavni tajnik JNS dr. Kramer in senator Ivan Pucelj.
Zadeva je resnega značaja, ker gre pri tej oddajni postaji nele za navaden prestopek zakonitih določil o izdelovanju in obratovanju radijskih oddajnikov, marveč tudi za nezakonito agitacijo proti voditeljem države in za motenje prijateljskega razmerja med nami in sosednimi državami. Ugotovljeno je namreč, da se je ta tajna oddajna postaja predstavila kot nemška kratkovalovna postaja iz Celovca z znamenjem: »Achtung, Achtung, hier spricht deutscher Kurz-wellensender Klagenfurt D. 4 F, A Welle 48,5 Meter!«
Napadi na vlado in na njeno delo, naj bi po volji organizatorjev te postaje šli na račun sosedne države, kar je seveda vsega obsojanja vredno, zlasti v današnjih časih, ko si vlada dr. Stojadinoviča z vsemi silami prizadeva ohraniti Jugoslaviji mir ia prijateljstvo z ysemi sosedami.
ljenih" 28 škofov, 1215 duhovnikov, 6575 profesorjev, 8800 zdravnikov, 54.650 višjih in nižjih častnikov, 260.000 vojakov, 505.000 policistov, 48.000 miličnikov, 12.850 višjih in nižjih uradnikov, 355 tisoč 250 ljudi iz razumniškh krogov, 124.000 delavcev, 32.000 kmetov. Judje, ki so bili imeli tedaj vso oblast v Rusiji, so odgovorni za ta uradna pobijanja, Judje tudi še danes v veliki meri vladajo sovjetsko državo. V svetu ljudskih komisarjev je od 22 članov, 18 Judov. V vojnem komi-misariatu od 43 članov 34 Judov, v komisariatu za notranje zadeve od 64 članov 45 Judov. V zunanjem komisariatu od 17 članov 13 Judov. V finančnem komisariatu od 30 članov 26 Judov in v trgovinskem komisariatu od 23 članov 21 Judov. List zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da ni bilo še slišati, da bi tako imenovane demokratične države in njehovo časopisje kdaj ugovarjalo proti tem morijam, katere so zapovedali Judje v Sovjetski Rusiji.
Shodi ministra Cvetkoviča vživkovičevem rojstnem kraiu
Negotin, 3. dec. m. V Negotin 6e je včeraj pripeljal minister za socialno politiko in narodno zdravje Drajjiša Cvetkovič. Imel je tu shod, ki se Ra je udeležilo okoli 3000 volivcev. V svojem govoru, ki ga je imel na shodu, se je med drugim bavil tudi z zadnjim dr. Mačkovim letakom, ki poziva zagrebško meščanstvo, naj na državni praznik 1. deccmbra ne razobeša zastav. Minister Cvetkovič je pozval Pero Zivkoviča, naj mu zdaj po tem letaku pojasni kraljevo oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo«!
Celjske novice
Polkovnik g. Mihajlo S. Golubovič, bivši priljubljeni poveljnik 39. p. p., je bil z vojaškim ukazom z dne 1. decembra povišan v čin brigadnega generala. Iskreno čestitamo!
Vokalni koncert priredi jutri v nedeljo 4. decembra operni pevec g. Slavko Lukman v Celju ob 4 popoldne v mali dvorani Uniona. Prijatelji lepe pesmi vljudno vabljeni!
Danes vsi v kino Metropol, kjer se bo predvajal zanimiv film »Jugoslavija včeraj in dane««. Vstopnine ni. Vabljeni!
Kolesarji, ki se pripeljete na manifestarijski shod JRZ v Celje jutri v nedeljo ob pol 9 dopoldne, v Ljudsko posojilnico, shranite svoja kolesa v Domu v Samostanski ulici. Prostori za vozove so določeni v Strossmayerjevi ulici, za avtomobile pa na Dečkovem trgu. Jutri vsi v Celje na manifesta-cijski shod JRZ v Celju. Naj ne bo zavednega Slovenca, ki bi ne prišel poslušat besedo našega narodnega voditelja g. dr, A. Korošca,
Vesti 3. decembra
Japonci so končali vse priprave za novo ofenzivo od Hankova v notranjost Kitajske. Začetek ofenzive je določen za prihodnji teden.
Novi predsednik turške republike Izmet Ineni bo v kratkem odšel na daljše potovanje po državi, da se seznani s potrebami prebivalstva.
Količine za uvoz blaga v Italijo v prihodnjem letu je po tridnevnem delu določila italijanska komisija pod Mussolinijevim predsedstvom.
Angleški letalski minister Wood je včeraj priletel v Pariz in si bo ogledal nekaj državnih letalskih tovarn ter letalsko razstavo v Parizu.
70 hiš . so razstrelili angleški vojaki v palestinski vasi El Lehma, kjer so Arabci iz vasi uničili neki angleški oklopni avtomobil.
Švedska vlada bo prihodnje dni imenovala svojega stalnega diplomatskega zastopnika v na-I cionalistični Španiji.
■ Na včerajšnji seji madžarske zbornice so sprejeli v parlament 16 poslancev iz pokrajin, ki so I prišle pod Madžarsko po dunajski razsodbi.
Trije angleški vojaki iz palestinske vojske so pred dvema dnevoma pobegnili s tankom čez ™?°* Vi	Francoski vojaki so jih mogli usta-
viti šele blizu Tripolisa v severni Siriji. Angleži so dejali, da so pobegnili, ker se ne marajo več bojevati proti Arabcem.
Velik volivni govor je imel včeraj Hitler v sudetskem središču Reichenbergu. V nedeljo bodo namreč v vsem na novo zasedenem ozemlju dopolnilne volitve za nemški državni zbor. V govoru je Hitler dejal, da je narodni socializem ustvaril novo Nemčijo in jo bo povedel do ne-slutenih zmag.
Predsednik holandske vlade Colin je na včerajšnji seji poslanske zbornice zavrnil zahteve socialistov, da bi vlada dovolila neomejeno priseljevanje Judov iz Nemčije. Dejal je, da Holandija dovoli nemškim Judom samo prehod čez svoje ozemlje, drugega pa ne, ker ostale evropske države tudi ne ravnajo drugače.
. v. Poveljstvo poljske vojske je zbralo močne vojaške oddelke ob meji Podkarpatske Rusije. Boje l	j °d.°, Poljaki izvali kake objnejne spo-
pade, da bi lahko vdrli na karpatsko ozemlje.
Konferenca za Palestino, ki jo pripravlja angleška vlada, bo sklicana v Londonu prve dni januarja.	1
Mednarodni odbor, ki pripravlja odhod tujih prostovoljcev iz Španije, je svoje delo v Barceloni S1 ,n \° odpotoval v Madrid, da organizira odhod prostovoljcev tudi od tam.
Italijansko časopisje je za 20 letnico naše države prineslo lepe in simpatične članke, v katerih poudarja pomen tega jubileja in pomen volitev 11. decembra.
1000 judovskih otrok iz Nemčije in Avstrije bo do konca prihodnjega tedna dopotovalo v Anglijo, kjer jih bodo dali v rejo raznim judovskim rodbinam.
m j?'	8*-e’	8Preinen'la sedanje meje med
Madžarsko in Romunijo, je izjavil romunski zunanji minister Petrescu Comnen angleškemu Časnikarju Wardu Priceu. Pač pa bi mogli Madžarska I in Romunija govoriti o izmenjavi manjšin.
• IPr<?ti ”emškim zahtevam glede vrnitve kolonij je imel oster govor angleški poslanec Sandvs.
Vladar Transjordanije, Emir Abdulah, je imel v Jeruzalemu važne politične razgovore z angleškim visokim komisarjem.
... Slavnostna proslava 20 letnice Jugoslavije je bila 1. decembra zvečer v Pragi pod pokroviteljstvom zunanjega ministra dr. Chvalkovskega. Na s^redu prosiave je bil koncert, na katerem je sodeloval tudi praški pevski zbor »Smetana«. Proslav se je udeležilo več ministrov, generalov in drugih odličnih osebnosti iz češkoslovaškega javnega življenja.	8	J
Nemško potniško letalo družbe »Lufthansa« se je blizu Dunaja vnelo in treščilo na tla. Vsi potniki in posadka so bili precej hudo ranjeni.
Slovaška vlada zahteva od osrednje češkoslovaške vlade, naj imenuje za poslanike v tistih državah, kjer žive slovaški izseljenci v večjem številu, Slovake.	J
• i	češkoslovaškega	zunanjega	mi-
nistra dr. Chvalkovskega v Berlinu še ni določen I tako uradno izjavljajo v Pragi.
Pogreb pokojne norveške kraljice je določen za 18. decembra.
Med nemškimi in angleškimi rudarskimi družbami so se začela pogajanja za ustanovitev mednarodnega premogovnega kartela.
Davke in takse na kolesa bodo z novim le-om odpravili v Italiji in je vlada že izdala potrebno uredbo. Tak ukrep v Jugoslaviji bi z ve-
I kolesarjev^™™10 ^ Žetrt milii°na slovenskih
Italijanska vlada bo odslej podeljevala posebno častno državljanstvo zaslužnim mohamedan-cem v svojih afriških pokrajinah.
^ ^ ^ %
Kostanja mu niso spekli, pa je zažgal hlev
tw 1 o 11 v .	Maribor, 3. dec.
I .. Un(r 12-. oktobra je nastal v Podložu pri Ptui-
ti1if0n x?,rii.,pose^tlliku Simonu Melavniku požar, ki je uničil hlev. Požar je podtaknil domač 32letni sin Simon, ki je potem, ko je že ogenj objemal poslopje, branil očetu in sosedom, da bi rešili živino. Omenjenega dne so pri Melavniku mlatili pa si je sin Simon izgovoril za večerjo pečen K° je prišel v kuhinjo, mu je sestra dejala, da kostanja m pekla, pač pa ga bo dobil
hurH n? ?!- 3m,°U £? ie. Zaradi tega tak0 razburil, da je odšel v hlev ter ga zažgal. Oviral je
potem gasilce, ki so skušali ogenj pogasiti. Zaradi tega dejanja je prišel Simon Melavnik danes pred sodnike mariborskega okrožnega sodišča. Deianie priznava, pravi pa, da je bil silovito jezen, ker e oče pred nekaj dnevi izgubil neko pravdo, pa c moral dati svoji jezi duška. Simon je menda duševno nekoliko zaostal. V šolo ni hodil ter ni posebno bister. Kljub temu pa je služil vojake in tu,dl sod"1 zdravnik pravi, da je za svoje dejanje odgovoren. Razprava ob času poroičla traja.
Narodna in mednarodna usoda Slovencev
in Slovenije
Prosvetna zveza kot nositeljica in Siriteljica narodne kulture med najširše plasti naroda je sinoči priredila slavnostni večer, ki je bil obenem mišljen kot proslava praznika zedinjenja. Moški kvartet (gg. inž. Kerin, Trampuž, Tozon in Jurjevčič) je zapel »Od Urala«, »Zdravico« in za zaključek državno himno, nato pa je g. dr. Cesnik obširno obravnaval naslovno vprašanje.
Zavedam se — je dejal —, da je ta problem velik in težak ter da je težko odkriti vso njegovo globino in širino. Srednja Evropa je doživela v zadnjem času važne politične spremembe. Narode v pasu med Rusijo in Nemčijo je zaskrbelo, kaj bo z njihovo bodočnostjo. Tudi mi se nehote izprašujemo, kaj bo z našim narodnim in državnim čolničem. Od svoje zemlje smo do danes izgubili dve tretjini, bodisi ker smo bili preredko naseljeni, bodisi da je bila naša politična okolica premočno razvita, da bi se mogli Slovenci svobodno in organsko razvijati. Vendar pa smo ostali in ohranili do danes evojo zemljo, dočim so drugi veliki narodi izginili, ker junaške življenjske sile nam ni manjkalo, čeprav so čez nas vihrale galske, rimske, mongolske in druge vihre. Pri feni pa ne smemo pozabiti nauka zgodovine: samo moralno zdravi in religiozni mali narodi so si ohranili svojo samostojnost in svobodo. 0 tem nas prepričuje tudi današnje stanje majhnih narodov. Kajti pri velikem delu našega naroda, zlasti inteligenci je opaziti neki duševni razkol, ki se izraža v omalovaževanju lastnega naroda in v zmotnem vrednotenju njegovega verskega življenja.
Slovenija je važno vozlišče prometnih žil. Tuji geopolitiki so našo ozemlje označili za prostor nerazrušljive ugodne lege. Pri tem je treba poudariti, da vsaka dinamika, ki je zavladala na našem ozemlju, je imela za svojo nujno posledico ekspanzijo proti jugoslovanskemu Balkanu. Iz tega sledi, da pomeni Slovenija za Jugoslavijo ne samo veliko aktivno gospodarsko prometno postavko, ampak tudi naravnost za garancijo njene bitnosti. Predor ene ali druge dinamike skozi Slovenijo bi imel vse drugačne posledice, kakor so jih imeli dogodki zadnjih mesecev. Zavedati se moramo politične važnosti, ki jo ima posest Slovenije za našo s tolikimi žrtvami pridobljeno državo.
Socialni problemi Slovenije so zelo pereči:
na eni strani težko gospodarsko stanje, ki ima za posledico padec naravnega prirastka, na drugi strani pa naš najtežji problem — izseljevanje. Glavni vzrok težkega socialno-gospodarskega položaja je, da je naš nacionalni teritorij razkosan in da je Slovenija odrezana od svojega izhodišča v svet.
Kakor je Slovenija za Jugoslavijo velikega pomena, ravno tako je Jugoslavija za Slovenijo rešiteljica njene bitnosti. Zavedati se moramo, da je Jugoslavija za Slovenijo političen garant nacionalne in kulturne bitnosti. Ta resnica mora prešinjati vsakega Slovenca. Inteligenca pa je dolžna, da svojega naroda ne bega z raznimi političnimi načrti, posebno v tako kočljivem času ne. Današnji inteligenčni rod se mora zavedati, da Jugoslavija ni samo njegova hiša, marveč da je to dom bodočih jugoslovanskih narodov, ki kličejo, da se jim skupni dom zgradi in ohrani tako, da bo v njem prijetno stanovanje za vse brate.
Drugo je vprašanje naše krvi v tujini. To nam mora biti glavno vprašanje in tudi važen državni problem. Nase manjšine se morajo ohraniti in kulturno zdrave in zavedne. To nam ne sme biti samo naše čustvovanje, ampak naša last
Kakšna je bodočnost? Gotovo je, da je zapad na obstoječem redu jugovzhodne Evrope mnogo bolj zainteresiran kakor na spremembi, ki se je izvršila. Pri stvarnem političnem gledanju na našo usodo je vsaka nevarnost izključena, dokler bo vladal politični razum, kar upajmo, da bo — pri nas in drugod. Samo v primeru eksplozije, ki bi šla preko vsakega razuma, bi bili lahko izpostavljeni nevarnosti. Nikdar pa ne smemo ne kot posameznik no kot narod verovati v trajnost katastrofe. Vsaka neumerjena gesta in dejanje se maščuje. Vera v idejo pravičnosti daje človeku poguma.
Toda ne glede na vse to, imamo velike dolžnosti do naroda. Posvečati moramo v prvi vrsti večjo skrb našim manjšinam in izseljencem. V ta namen je potrebna narodno-obrambna organizacija, kajti vedeti moramo, da gre za vzgojo narodne zavesti, take, kot jo imajo veliki narodi. Seznaniti moramo mednarodni svet o naših narodnih manjšinah in o vlogi, ki jo ima slovenska zemlja v geografsko-prometnem in političnem oziru za Evropo.
Trnovčani!
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 3. decembra.
Prvi dnevi decembra so topli kakor spomladi; suknje so skoraj odveč, prav nobenega mraza še ni tudi zgodaj zjutraj. Dežuje pa prav pridno. Ljudje so zadovoljni s takim vremenom, pritožujejo se le smučarji, ki bi radi spet »napregli« svoje dilce in jo ubrali v prirodo. Vsem pa seveda ne more biti ustreženo, in če so eni zadovoljni, drugi godrnjajo.
Ponoči i« gorelo
Ob tričetrt na dve ponoči so bili poklicani reševalci v Zgornjo šiško. Gorelo je v leseni baraki na sokolskem letnem telovadišču. V baraki so prenočevali neki ljudje, ki so preveč zakurili, pa so se lesene stene vnele. Društvo trpi približno 15.000 dinarjev škode, ker je imelo v shrambi pet ton premoga in nekaj telovadnega orodja. Pri gašenju so pomagali gasilci iz Zgornje šiške, prišli pa 60 tudi Draveljčani, ki pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo.
V bolnišnico so prlpelfali
petletno posestnikovo hčerko Kavčič Marijo iz Iške vasi. Dekletce je po neprevidnosti vtaknilo roko v slamoreznico, ki ji je zmečkala prste. Vrtnar Železnik Martin iz Komende je obsekaval grmovje, pa mu je sekira izpodrsnila, tako da se ja
i*h .dh dfc dfc tšt	Nfc
»o** '"**•/	1	'H—IH
Volivni shod Jr. A. Korošca v Mariboru
Jutri, v nedeljo, dne 4. decembra, bo v Mariboru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 velik volivni shod, na katerem bodo govorili notranji minister dr. Anton Korošec in drugi vodilni možje JRZ. Shod se bo pričel ob 10.30 dopoldne. Ker dvorana sama ne bo mogla sprejeti vseh zborovalcev, bodo na dvorišče napeljani zvočniki, da bodo mogli tudi oni, ki ne bodo dobili prostora v dvorani, poslušati govor našega voditelja. — Pristaši JRZ iz Maribora in okolice, v nedeljo, dne 4. decembra vsi na shodi
V nedeljo, 4. decembra ob 10 uri dop. bo v Prosvetnem domu, Karunova ulica 14, volivni shod. Govoril bo ljubljanski župan dr. Adlcšjč Juro in namestnik prvega kandidata v Ljubljani gosp. dr. Golia.
Trnovčani, pokažite z udeležbo na shodu, da ste odločno v taboru slovenskega voditelja, notranjega ministra g. dr. Antona Korošca.
Filmi
vsekal v roko in si odrezal prste. Pri delu je
kamnoseškemu pomočniku Gabrijelu Zahermanu odletel v oko kamnitni drobec. — Kakor vse kaže, bo letos letna frekvenca v bolnišnici precej večja kakor je bila lansko leto. Doslej je iskalo v bolnišnici pomoči že 29.100 ljudi.
Žimnica se mu |e vnela
Predvčerajšnjim se je — kakor smo zvedeli — ko je spal, nekemu fantu vnela žimnica. Gorelo je in se kadilo, da je bila kmalu vsa soba polna dima, fant pa se še ni prebudil. Šele ko so prišli reševalci, so ga zbudili iz trdnega spanja.
Lublina pred volitvami
Še dober teden nas loči od volitev in to 6e v našem mestu močno pozna. Kamor zdaj greste, povsod slišite samo o volitvah in o kandidatih. Seveda so vsi optimisti, vsak veruje, da bo zmagala njegova stranka. Gostilniška omizja, ki zborujejo zvečer, se včasih hudo sporeko, stari prijatelji se skregajo zaradi te preljube politike. V kavarnah stikajo glave in šepetajo o najnovejšem »šlagerju«, ki ga je vrgla v svet ta in ona stranka. Doma potem še nimajo miru, dokler tudi ženi ne razlože, kar so bili novega izvedeli. Jasno je, da se predvolivna mrzlica zadnje dni le še stopnjuje, stopnjujejo jo najrazličnejša sredstva: govori in shodi, plakati in letaki. Zlasti zadnji teden je treba dobro izkoristiti. Še osem dni teh priprav in pospešenega dela, potem pa se bo mesto 6pet pomirilo.
Društvo »Naša skrinja« bo za 20-Ietnico Jugoslavije začelo izdajati tromesečnik »Naše noše, naše dečle, naši domovi In naši športniki«. Revija pride v promet prihodnji teden.
Naši najboljši zborovski skladatelji, Jakob Gallus
in Škerjanec, dalje Slavenski, Odak ter Paščan, Ma-nojlovič, Milojevič, Konjovič, Vuk Dragovič, Bolgar Štefanov in Rus Stravinski so zastopani na koncertnem sporedu, ki ga bo izvajal Zenski zbor novosadskega ženskega muzičkega združenja v petek, dne 9. t ra. ob 20 v Veliki Filharmonični dvorani. Zbor je prvovrsten ter je prejel na tekmovanju prvo nagrado južnoslovcnskega pevačkega saveza, zlato liro, dar blagopokojnega kralja Aleksandra I. Umetniško vodstvo zbora ima dirigent Svetolik Paščan. Vstopnice so že v predprodaji v knjigami Glasbene Matice.
Ječa brez rešetk (Kino Matica]. Ta film je bil letos nagrajen v Benetkah s prvo nagrado — in po pravici! Zanimiva snov: življenje deklet v poboljševal-nici, prikazano z realizmom, ki je zdrav in ne oster, režiser, ki ima izreden čut in vpogled v dekliško dušo, in superiorna igra mlade Duchesnejeve, ki fascinira s svojo svežostjo in mladostno nepokvarjenostjo. Njena igra je neodoljiva, mojstrska, taka, da se je mlada Francozinja zgolj s tem enim samim likom postavila ob stran najboljšim zvezdnicam. Režiser Mogny, po čigar žilah teče slovanska kri, je s tem avojim delom dosegel popoln uspeh. Živa plemenitost človeške prisrčnosti, ki preplavlja in je podlaga slednji sceni, učinkuje tako lepo, tako enovito in resnično kot v malokaterem filmu. »Ječa brez rešetk« zasluži velikega obiska in ga bo tudi deležna. Vse je v redu: glavne osebe, mojstrsko izbrani statisti, ki razodevajo Mognyjev smisel za tipiko (kakšna galerija obrazov, svojsko podčrtanih karakternih emociji) Film je originalno, veliko delo, ki dela čast francoski produkciji.
Iz Cerknice
Volitve se bližajo. Politično življenje se je tudi pri
nas precej poživilo. Sestanki, ki jih prireja naš kandidat g. Franc Gabrovšek, so dokaz, da ljudstvo hoče in odobrava politiko sedanje vlade. Tisti pa, ki se zbirajo pod »pisano marelo«, tudi že sedaj vedo, kaj jim bo prinesel tl. deoember. To jim pričajo sestanki, ki pa so bolje rečeno — vedritev pred dežjem. Naše jludstvo je zavedno slovensko, zato bo 11. decembra volilo za slovensko stvar, z izdajalci pa bo obračunalo enkrat za vselejl 11. december bo pokazal, kako malo je tistih, ki so proti nam, toda naše vrste in naša moč jim bo pokazala, koga hočemo, da nam vlada. Zato pa bodo vsi zavedni Cerkničani oddali glas za g. Gabrovška!
B vil bogataš umrl v gozdu kot berač
Maribor, 2. decembra.
Pred nekaj dnevi je šel posestnik Jožef Robič s Slemena pri Sv. Križu nad Mariborom skozi svoj gozd. Kakih 150 metrov od svoje hiše in 30 metrov vstran od občinske poti je naletel v gozdu na strahotno najdbo. Na tlen je ležal v cunje zavit človeški skelet, 20 metrov vstran pa človeška lobanja, ki se je od okostja odtrgala ter 6e zatrkljala po strmini. Obvestil je o tem takoj orožnike. Skraja se je ugibalo, da so morda naleteli na žrtev tihotapske strasti, ki 6e je obstreljena od graničarjev zavlekla v gozd, potem pa so našli v žepu suknjiča okostnjaka preperele listine, na katerih se je vendarle dalo čitati ime hrane Kramberger. Na podlagi tega so ugotovili, da je mrtvec res Franc Kramberger, 79 letni prevžitkar iz Ruš, ki se je klatil okrog ter se preživljal z beračenjem. Truplo je moralo že dolgo ležati v gozdu. Posestnik Robič se je spominjal, da se je omenjeni Kramberger meseca junija zglasil pri njem, gostilničarka Marija Hlade, ki je nečakinja omenjenega Krambergerja, pa je vedela povedati, da je bil njen stric pri njej prati koncu junija ter mu je dala takrat hlače. Res 60 na mrtvem našli hlače, ki jih je dobil pri Hladetovih. Njegova identiteta je bila s tem ugotovljena in ker je jasno, da je umrl zaradi starostne oslabelosti ali nenadne bolezni, ni sodišče odredilo druge preiskave ter so truplo pokopali pri Sv. Križu. Pokojnik je bil včasih bogat posestnik, pa ie celo 6vojo premoženje zapravil s pijančevanjem
Smrten sunek
Maribor, 3. dec.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes 23 letni Jožef Huzjan iz Pinc v Prekmurju, ker je dne 29. septembra 1934 zabodel z nožem v Lendavskih goricah Marka Raja v prsi, da je ta čez mesec dni na posledicah zabodljaja umrl.
Huzjan je bil dotičnega dne v gorici pri posestniku Josipu Gaborju, nasproti katerega je imel svojo klet Marko Raj. Ker je dajal Gabor svojemu gostu piti, se je oglasij Raj iz svoje kleti ter ga vprašal, zakaj napaja takega reveža, češ tak Človek ne spada v gorice. Huzjana so te besede silno razsrdile, pa je potem pričakal na Raja ter ga je napadel s kolom. Nastalo je med obema ruvanje, v katerem je Raj ugriznil Huzjana v prst, ta pa je izvlekel nož ter ga nasprotniku zasadil v prsi. Raj je obležal hudo ranjen ter je čez mesec dni zaradi gnojenja pljuč umrl. Huzjan se zagovarja s silobranom. Razorava ob čas" poročila še ni končana.
Nimam miru, moram dati v javnost. Kupil sem zimsko suknjo in obleko, pomislite, oboje me je stalo samo Din 780'—, nad vse sem zadovoljen, kaj mislite kje?
vNvnann ‘aisod snavio
IlOMdSVN : 3X3*180 UVAIJL
Mlada vlomilca sta se ujela v past
Maribor, 2. dec.
Trgovec Ivan Lah v Mariboru ima na Koroški cesti 8 skladišče svojega trgovskega blaga. Danes je Lah prišel v to skladišče po blago, pa je opazil, da so vrata že odklenjena. Ko jih je hotei odpreti, je začutil na drugi strani odpor. Nekdo je z vso silo tiščal v vrata. Trgovec se je takoj zavedel, da so v skladišču nepovabljeni obiskovalci, ki so odprli vrata s ponarejenimi ključi, da bi si nabasali žepe^ z njegovo^ robo. Duhaprisotno je potegnil ključe od skladišča iz žepa' ter zaklenil vrata. Vlomilci so bili na ta način ujeti v past. Odhitel je na policijo ter se kmalu vrnil z več stražniki. Odklenili so vrata, sredi skladišča pa so zapazili dva mlada, komaj 15 letna fantalina, ki sta sc tresla od strahu kot šiba na vodi.
Eden oproščen, dva pa obsojena
Maribor, 2. dec.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bili danes — kakor je poročal današnji »Slov. dom« — dve zanimivi razpravi. Pri prvi se je zagovarjal 26 letni delavec Franc Banfič iz varaždinske okolice, ki je bil obtožen, da je dne 17. septembra vrgel iz ptujskega vlaka svojega tovariša Franca Hrnčiča, ki je vinjen sitnaril ter se pretepal s sopotniki. Hrnčič se je pri padcu iz vlaka ubil. Mrtvega pa je potem razkosal še drug vlak, ki je pripeljal po progi. Banfič je dejanje odločno zanikal ter je dejal, da se je s Hrnčičem pač malo spoprijel, ni ga pa sunil iz vlaka, temveč je Hrnčič sam padel, ko je skušal med vožnjo prestopiti iz enega vagona v drugega. Banfič je bil oproščen. — Pri drugi razpravi sta se znašla na zatožni klopi dva tatinska tovariša, in sicer Ignac Ran-zinger z Jesenic in Jožef Tavželj iz Starega trga na Kranjskem. Prispela sta v Maribor z namenom, da izvršita tatvine v tukajšnjih trgovinah, pa se jima je že pri prvem poskusu v Lahovi trgovini na Glavnem trgu ponesrečilo. Med kupovanjem sta izmaknila tri bale platna ter jih skrila pod plašče, kar pa je prodajalec opazil. Bežala sta iz trgovine vsak v svojo smer, pa so ju stražniki ujeli. Ranzinger je bil obsojen danes na 10 mesecev strogega zapora, Tavželj pa na eno leto robije, oba tudi na tri leta izgube častnih pravic.
Ribnica na Pohorju
V našem kraju in okolici jc precejšnje število delavcev. Mnogokrat omenjajo časopisi ime našega kraja v zvezi s stavkami in drugimi delavskimi gibanji. Lahko rečemo, da je naše delavstvo pridna in delavno, tudi štedljivo. Saj so zgovorna priča za to številne hišice, ki eo si jih delavci že postavili, ali pa jih še grade. Reči pa je treba, da te hišice niso zrasle s podporami kakih delavskih ur-ganizacij, temveč edino le s podporo naših kmetov. Kmetje znajo razumeti težke razmere delavcev — svojih sosedov, pa jim zato zmerom dajo brezplačno les za gradnjo. To sožitje pa kalijo vedno znova demagogi in agitatorji, ki zavajajo delavce mnogokrat v stavke, iz katerih potegnejo delavci dostikrat več škode kot koristi. Zadnja stavka je v tem pogledu zelo poučna. Mnogo delavcev bo preko zime brez zaslužka. Prišel pa je tudi Mačkov kandidat in priredil sestanek, katerega niti prijavil ni. Tri leta se ta mož ni prikazal. Šele €edaj, ko rabi glasove za dr. Mačka, se jc začel z veliko vnemo zanimati za delavske potrebe in podobno. Zato je treba reči našim delavcem, naj premislijo, komu bodo oddali svoje glasove in kje bodo iskali zaščito za svoje težave. Zadnja leta so nam jasno pokazala, da so znale sosednje občine pomagati svojim revežem in dobile za to večje podpore, le pri nas ni krenilo nič na boljše. Opozicijski kandidati nas poznajo le zaTadi glasov in nič drugega. Vsak trezno misleč delavec in kmet bo volil dne 11. decembra le listo dr. Milana Stojadinoviča in našega voditelja dr. Korošca.
Širite najboljši slovenski oopoldnevnik »Slov. dom«
Že tretja pošiljka zimskih sukeri), seda’ po znižanih cenah, od cenenih do najlinejših
TIVAR OBLEKE
NASPROTI GLAVNE POŠTE, UUBUANA
Warren Dulf — Robati Buckner:
SADOVI ZEM L J E
Roman e slikami
40
Nenadno je a ceste zadonelo naglo konjsko topotanje. Temne cevi pušk so se kakor na povelje obrnilo tja, odkoder je prihajalo kopitanje. Vsi so napeto pričakovali, koga bodo zagledali.
Pred vhodom v rudnik se je nenadno prikazal inženir Whitney.
Zadonela je zapoved:
»Odprite! Inženir Whitney je. Nič nevarnega!«
Ko so odprli vrata, je inženir pognal konja proti vhodu v rudnik. Tam je skočil z njega, se naglo ozrl naokoli, videl, kaj se godi po rudniku in strogo dejal: »Čemu vse to?«
Delavci so zmigavali z rameni, češ, kaj vemo mi. Inženir se je obrnil k nadzorniku:
»Kaj pričakujete napada?«
Slag Minton je odgovoril:
»Ne želimo, da bi nas kaj presenetilo! Zato sem velel ljudem, naj se pripra vi jo.«
Inženir jc bil razjarjen, da so naredili nekaj brez njegove vednosti in brez njegove zapovedi. Zato je zavpil nad nadzornikom:
»Nikomur ne grozi nevarnost! Kaznoval bom vsakogar, kdor se bo začel prepirati ali pretepati s kmeti!«
Rudarji so gledali neodločeno. Niso vedli, kaj naj store. Zdaj se je inženir razjezil do kraja in zatulil:
»Ljudje, na svoja mesta! In takoj!« Nihče se ni premaknil, kakor da inženir sploh ne bi bil ničesar velel.
Whitney se je začudil. V kratkih mesecih, kar je vodil rudnik, je bil rudarje temeljito navadil reda in pokorščine. Poslušali so na migljaj, da ni bilo treba izgubljati praznih besedi. Zdaj so ga samo v zadregi gledali in niso dobro vedeli, kaj bi.
Inženir se je obrnil k nadzorniku Slagu Mintonu, ki je stal nedaleč od njega in vrtel puško po rokah. Vprašal ga je s strogim glasom:
»Kaj delate, Slag?«
Nadzornik je v zadregi zmignil z ra nieni. Inženir je zavpil nanj:
»Kdo vam jo dejal, da oborožite delavce? Zakaj niso pri delu?«
Nadzornik je dejal obotavljaje se: »Imam zapoved od MacCooeya! Dejal je, da ste vi odpuščeni in da nimate več besed v rudniku.«
Whitneya je popadla besnost, česa takega ni bil pričakoval. Mislil je, da govori Slag Minton te besede kar tako v prazno, ker so mu pač zapovedali, na da delavcem puške, pa se boji, da ne b; inženir storil drugače, on bi pa odgovarjal. Zato se je zravnal pred rudarji, ki so gledali, kaj bo prišlo zdaj, ter za vpil:
»Lej! Stran puškeI .Veni Sodnija je
dala rudnik zapreti!«
Slag Minton je stopil pred inženirja in si obrisal pot z obraza. Silil se je govoriti odločno:
»Rudnik bo delal, kakor je delal do-zdaj! Tako se glasi povelje. Ne smemo se ozirati na sodnijo, ne na koga drugega.«
Začel je nekaj brskati po žepih in je nazadnje privlekel od nekod kos papirja, katerega je pomolil Whitneyu:
»Poglejte, tu imam vašo odpustnico! Umakniti se morate!«
Whitneyu se je pred očmi malo zameglilo. To je bila torej nagrada za novo ureditev v rudniku, za razširjenje obrata, za misli in načrte, katere je za majhno ceno prodal gospodarjem. Milijone in milijone so si ti naredili z njegovim delom. Zdaj so ga brcnili samo zato, ker je hotel, naj spoštujejo postavo in pravico, katere ne dajo uživati nikomur druge mu kakor sebi.
Ni imel česa več reči. Naglo se je obrnil in se počasi odpravil proti svojemu staremu prebivališču. Vedel je, da nima v rudniku več nobene besede in nobene moči. Vedel je tudi, da nesreče ne bo mogel ustaviti in preprečiti. Prišla bo navzlic njegovi volji.
MacCooey je dobro vedel, kaj je storil, ko je dal na tihem odpustiti inženirja in poveril nadzorniško službo ter začasno upravo nad rudnikom staremu Slagu Mintonu. Vedel je, da se ta ne bo umaknil pred nikomer, če mu je tako zapovedano. Izpolnil bo sleherno zapoved in ne bo izpraševal, zakaj in kako.
Ko je inženir odšel, se je Siag Minton popraskal za ušesi, potem je odšel k
rudarjem. Hodil je od moža do moža, od položaja do položaja. Potem je krenil k vhodu ter ostal tam. Pripravljen je bil na skrajni odpor, tudi na smrt, če bo treba; tako je bilo pač zapovedano...
Od straže tam gori so mu zdaj sporočili:
»Kmetje prihajajo!«
Po poti, ki je držala iz doline Sacra-menta, so prihajali Lance in njegova tovariša. Lance je jezdil previdno na svojem napol divjem žrebcu. Na njegovi levici je jezdil Mac Kenzie, na desnici pa oni drugi kmet. Resnega obraza so se bližali zagrajenim vratom.
Lance je držal v rokah sodbo. Rudarji na vratih so pripravili puške na strel. Nadzornik Minton se jim je postavil na čelo.
Ko so se odposlanci približali, je Minton porogljivo dejal:
»To jo Ferrisov sin. Zatrdno je pijan!«
Prekrižal je roke na puški, kakor da ni nič nevarnega.
Toda Lance je bil že toliko blizu, da je slišal porogljivo pripombo. Zavpil je nad nadzornika:
»Koristneje za vas bo, če boste držali jezik za zobmi in malo pazili, kaj blebetate!«
Po teh besedah je s spremljevalcema previdno jezdil dalje.
»Nikar se ne postavljaj! Saj ni inženirja, da bi te videl!«
Lance je zavpil s trdnim in jeznim glasom:
»Saj ga ni treba! Prinašam vam sod bo Odložite puške!«
Rudarji so se na njegove besede za
krohotali. To je Lanceja silovito razjarilo. Minila ga je vsa volja, da bi bil kaj obziren in potrpežljiv. Če ne bo drugače, 1)6 s silo udrl do inženirja in mu izročil sodni sklep. Vedel je, da ga boo Wliitney sprejel in ne bo pustil, da bi prelivali kri.
Ko je Whitney zaslišal vpitje od vhoda, je naglo stopil iz svojega brloga. Videl je Lanceja, ki se je pregovarjal z Mintonom in se je preplašil v strahu, da se bo kaj zgodilo. Tekel je po bregu navzdol, kar je le mogel. Razprl je roke in mahal z njimi.
Med tekom je zaslišal ostri, zapovedujoči glas Slaga Mintona:
»Obrnite se in stran odtod! Takoj!« Videl je, da je Slag pri teh besedah pritisnil puško k obrazu. Meril je. Naj se Lance samo neprevidno obrne, tako da ne bo všeč tej surovini tam doli, pa bo po njem.
Inženir je tekel, preskakoval podrta debla in vpil na ves glas:
»Lance, Lance, ubili te bodo!«
Toda opomini so bili prepozni! Ferrisov rod je bil ponosen in trmast in ni maral poznati in priznavati zaprek. Lance je vzpodbodel konja, nategnil uzde ter planil proti vhodu, da ni preskočil ograjo. Konj se je vzpel in v divjem skoku prenesel gospodarja čez rudarje, ki so klečali za ograjo in pritiskali puške k licem. Vse to se je zgodilo tako naglo, da se niso mogli znajti.
Z enim samim skokom je bil Lance na drugi strani ograje in je gnal konja dalje, da bi prišel do Whitneya. Hotel je temu izročiti sodni sklep ter tako izpolniti svojo dolžnost
Od tu in tam
Velik del belgrajskih obrtnikov s® je organiziral v Jugoslovanski radikalni zajednici. Zlasti v zadnjem času so se prijavili novi člani, ker so uvideli, da za pravega obrtnika ni drugje mesta kakor v JRZ. Silen gospodarski napredek, ki ga je doživela naša država v letih vlade dr. Stojadi-noviča, dr. Korošca in dr. Spahe, je prinesel tudi med obrtnike nov polet. Kolikor več denarja so imeli ostali stanovi, toliko več zaslužka je prišlo tudi med obrtnike. Po zgledu delavskega zavarovanja namerava vlada obdariti tudi obrtništvo. Zadnja kriza je obubožala obrtnike. Poslej jih je treba usposobiti, da bodo mogli vzdržati konkurenco z industrijo. Zato bo morala vlada dati za obrtnike na razpolago cenena dolgoročna posojila. Ko se bo zanje uveljavilo še zavarovanje za starost, onemoglost in smrt, bodo.obrtniki lahko I rokli, da se niso prevarali v vlado* če so ji poverili 6voj glas ob volitvah.
Vsa država je na veličasten način proslavila 20. praznik zedinjenja. V vseh krajih in mestih so bite baklade, slovesne akademije, govori in podobne prireditve. Vse ljudstvo se je moglo teh slavnosti udeležiti, ne da bi jih kdo odganjal od tega, da bi dali duška svoji državljanski zavesti in zvestobi do države. Tudi Zagreb je imel lepe proslave. Dan poprej so se pojavili letaki s podpisom dr. Mačka, ki so priporočali ljudem, naj ne izobesijo zastav. Koliko so imeli ti letaki vpliva, se ne da točno ugotoviti, ker je imel Zagreb za praznik prav tako lice kakor ob vseh enakih prilikah.
Jutrišnja nedelja jo zadnja pred voli vna nedelja. Zalo je razumljivo, da je za ta dan napovedano veliko število shodov, da o manjših volivnih 'Stankih ne govorimo. Med drugimi je napovedano zborovanje b. HSS za mesto Zagreb, na katerem lio govoril tudi dr. Maček. V Zagrebu se nadejajo, da bo shod dobro obiskan, ker bodo prihiteli tudi kmetje iz zagrebške okolice.
Nad časopisjem in nad javnostjo se pritožujejo Vildcrjevi pristaši in sodelavci zaradi napačnega tolmačenja njihovih odnosov do dr. Mačka. Kakor znano tvorita b HSS in b. SDS skupaj ožjo delovno enoto, ki je znana poti imenom kmečko demokratska koalicija. Ko so se pa za volitve nalepile na listo dr. Mačka vse drobne strančice od komunistov do fašistov in polovcev, so ljudje govorili, da ima značaj »votivnega tehničnega sodelovanja« tudi kandidatna lista Večeslava Vil-derja. Pogosti sestanki med bivšima političnima bratcema dr. Kramerjem in Vilderjem so namreč povzročili govorico, da se nameravata sprti struji bivše Pribičevičeve samostojne demokratske stranko združiti in nadaljevati stari boj proti vsemu, kar je slovensko in hrvaško Včeraj pa se je v Zagrebu oglasil tajnik b. SDS dr. Ljubo Leontič in povedal, da njegova stranka ni v takem razmerju do dr. Mačka, kakor so ostale skupinice. Mačka in Vilderja veže globlji politični sporazum (bržkone iz časov, ko je Vilder kot podtajnik v notranjem ministrstvu komandiral policaje in detektive, da so prav na smešen način vlekli 1. 1924 Stipico Radiča iz skrivališča pod posteljo v njegovem stanovanju. Takrat je dal Vilder napolniti vse zagrebške zapore s stotinami radičevskih prvakov in pristašev).
Na pragu lastne hiše je ubil svojega brata Sima Zagorac iz Slišiča pri Sinju. Sima in Laza sta se rodila v revni bajti. Laza je zaradi tega odšel v Belgrad in si služil kruh kot šofer. Zaslužil je lepe' denarje in vse prihranil. Ko je nekega dne dobil obvestilo, da vlada v njegovem rojstnem domu revščina in da bo šla hiša na boben, je sklenil, da bo e svojimi prihranki rešil dom pred propadom Poslal je denar bratu Simi in mu naročil, naj hišo odkupi in njegovo terjatev vknjiži na hišo. Toda Sima je hišo odkupil, a posojila ni vknjižil. Laza je zaradi tega sam odšel domov. Toda Sima in njegova žena sta sklenila brata spraviti s poti. Ko je Laza potrkal ponoči na okno, so se odprla vrata, nakar ga je Sima prijel za roke, njegova žena pa je brez vsake besede udarila s sekiro po Lazi in ga ubila. Po storjenem zločinu sta se obadva prijavila oblastem.
Kanarčki bodo peli jutri opoldne na zagrebški radijski postaji. To bodo ptički, ki.so dobili na razstavi kanarčkov prve nagrade. Razstava ptic pevk se je začela včeraj v paviljonu Zagrebškega velesejma. Pevske sposobnosti kanarčkov je ocenjeval Štefan Gozdnikar iz Ljubljane.
Krvav ples so doživeli v Gornjem Daruvaru
na Hrvaškem. Imeli so zabavo, pa so se takoj v začetku sprli godbeniki in plesalci. Prišlo je do neizogibnega pretepa, v katerem so jo trije precej izkupili. Morali so jih prepeljati v bolnišnico. Zabava in ples sta se potem nadaljevala. Najbolj vneto in brez prestanka je plesala Magda Šerbič. Ko se je pa po dolgem plesanju vrnila k svoji mizi, je padla na tla. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je dekleta zadela kap.
Francosko gospodarsko odposlanstvo, ki se je
mudilo v Belgradu tri dni, je včeraj odpotovalo v Francijo. Francozi so stopili v stik z vsemi našimi državnimi gospodarskimi strokovnjaki in z ustanovami, da bi ugotovili, za koliko bi se dali izboljšati trgovineki stiki med našo državo in Francijo. 'Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe napovedujejo za januar.
Svojega prijatelja je ubil zaradi žene delavec Ja noš Kongo iz Bačke Topole. Kongo in Josip Horak sta bila dolga leta prijatelja. V zadnjem časti pa je Kongo zvedel, da ga prijatelj vara in da hodi k njegovi ženi v vas. Zato je Horaka počakal na cesti in ga opsoval. Brž sta potegnila obadva noža in se začela mesariti. Slednjič pa je Kongo zasadil nož prijatelju v glavo, da je mrtev obležal.
Umor In morilca, ki j« pred 4 leti ubil svojega družabnika, so odkrili te dni v Belgradu. Pred 6 leti je prišel v Belgrad Sofronije Čerepnalkovič in se začel baviti z govedorejo in mlekarstvom. Kmalu je dobil iz svoje rojstne vasi Mazlana Ademo-viča, da mu je služil kot neke vrste kompanjon in hlapec obenem. Imela sta 12 krav in sta vsak dan precej izkupila za mleko. Posli go šli spočetka precej dobro, dokler se niso začeli oglašati upniki. V prvi vrsti trgovec z živino, ki je Sofroniju prodal krave, a zanje še ni dobil plačila. Končno »o morale krave iz hleva. Sofronije pa je bil povrh 'ega Mazlanu dolžan plačo za V6a leta službe. Med Prepirom je Sofronije Mazlana ubil, truplo pa zakopal v svojem hlevu v globoko jamo. O zločinu ®e ne bi nič izvedelo, če ne bi nedavno nekaj prekopavali v hlevu in pri tem odkrili skelet. Morilec ie takoj po izvršenem umoru pobegnil v Aleksandrijo, a ni nikjer našel miru, ker ga je preganjala vest. Letos pa ga je egiptska policija pregnala kot nadležnega tujca in tako je Čerepnalkovič prišel v domovino. Takoj pa aretaciji je priznal svoj zločin.
Izseljenski leden:
Slovensko izseljenstvo v evropskih državah
Po naši zgodovini je razumljivo, da je od evropskih držav najmočnejše nase izseljenstvo v Nemčiji. Rudarstvo in industrija v Porenju in Vestfaliji sta včasih zaposlovali še mnogo več naših ljudi kot danes, ko štejemo v teh predelih okrog 50.000 naših izseljencev. Njihovo socialno in gospodarsko življenje je slično onemu nemških tovarišev in v vprašanju pokojnin, zavarovanj in rent nemška zakonodaja ne dela rzlike med nemškim in tujim delavstvom. Gospodarsko torej žive naši ljudje po nemškem načinu urejeno življenje. Še pred vojno so si ustvarili svoja narodna društva »Društvo sv. Barbare« in »Bratovščine živega Rožnega venca«, po vojni pa še različna »Jugoslovanska narodna društva«. Na žalost pa imajo v teh društvih veliko odziva vedno tudi domače jugoslovanske politične homatije, ki preprečujejo skupen nastop in enotno narodno delovanje teh društev pod vodstvom osrednje slovenske organizacije. Narodno delovanje številnih naših društev je torej razbito in vedno bolj propada. Najmočnejše naše kolonije v Vestfaliji so: Bochum-Gerthe, Bottrop, Buer, Castrop-Rauxel, Dortmund, Erkenschwick, Essen, Gladbeck, Hamborn, Homberg-Hochbeide, Mors-Meerbeck, Osterfeld, Recklinghausen, Wan-ne-Eickel, Wehofen. Med našo mladino v Vestfaliji, kakor tudi v številnih društvih in med zasebniki deluje naša izseljenska učiteljica Ažman Marija, Bismarckstrasse 71, Mors-Meerbeck, Deu-tschland. Izredno požrtvovalno deluje tudi naš rudar Dobravec Josip, Landstrasse 48, Gladbeck 1 W., Deutschland. Središče vsega našega duhovnega kot kulturnega delovanja pa je nemški duhovnik, ki se je samo zaradi pastirovanja med Slovenci naučil slovenščine: Tensundern Božidar, geist. Rat, Hovel beim Hanim, Vestfalen —-Deutschland.
Poslaništvo v Nemčiji je v Regentstrasse 10, Berlin XVII. (Aleksandar Cincar-Markovič). Konzulat: Kapelstrasse 9 a, Diisseldorf (Dušan Pantič).
Po vojni, zlasti v času strašne nemško inflacije 1. 1922. in 1923. so mnogi naši izseljenci šli za »gosposkim« frankom v Francijo, Belgijo in Holandijo. Njim so kmalu sledili še številni rudarji iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja in za njimi naravno tudi naši Dalmatinci s svojimi krošnjami, ki danes v Franciji prav za prav najboljše poznajo naše kolonije.
Čeprav naši izseljenci v Franciji, ki jih je okrog 40.000, sorazmerno še dovolj dobro zaslužijo, jih vendar moremo imenovati v njihovih umazanih kolonijah najbolj zapuščene in ta zapuščenost nam tudi pomaga razumevati njihovo veliko vdanost pijančevanju. Najmočnejše so kolonije naših izseljencev, rudarjev in tovarniških delavcev, v departmanih: Pas-de-Calais (Lievin-Lens, Bruay-en-Artois, Sallaumines, Vendui-le-Vieil), Nord (Dounai, Gravellines, Lourche, Roubaix, Toure-quoi), Moselle (Merlebach-Freyming, L’Hopit.al, Jeanne-d’Arc, Habsterdick-Stiring, Stiring-Wendel), Meurthe-et-Moselle (Tucquegnieux, Montiers, Gi-raumont, Piennes, Maneieulles, Crusnes, Aumetz) in v departmanu Haut Rhiri. V vseh teh kolonijah imamo številna jugoslovanska rudarska in podporna društva, ki so združena v »Zvezi jugoslovanskih rudarskih društev severne Francije«, 4 Rue de Bresil, Bruay-en-Artois, Pas-de-Calais, »Zveza jugoslovanskih narodnih društev kraljeviča Andreja« in »Federacija jugoslovanskih sindikalnih sekcij«, Rue Casimir Beugnet, Lens, Pas-de-Calais. To zveze so si med seboj v ostrih nasprotjih. Med našimi izseljenci delujeta dva slovenska učitelja: Šlibar Anton, Rue de la Victoire 40, Aumetz, Moselle, France, in Jankovič Janko, 17 Rue St. Avold, Freyming, Moselle, France, in štirje naši duhovniki: Grims Stanislav, Aumdnier Slovfene, Rue 1’Eglisse 15, Merlebach, Moselle, France, Švclc Anton, Aum8nier Slovfene, Aumetz, Moselle, France, Zupančič V., Aum3nier Slovfene, 17 Rue Mozart, Lievin, Pas-de-Calais, France, in Orešnik Franc, Aumdnier Slovfene, 57 Bd. Voltaire, Pariš XI, France.
Poleg omenjenih naših izseljencev v severni Franciji, ki so večinoma rudarji, pa imamo še mnogo naših ljudi raztresenih po vsej Franciji, zaposleni bodisi kot poljski ali gozdni delavci. Naše služkinje so raztresene po vseh večjih francoskih mestih. Ravno tako tudi naši sezonski delavci, ki jih odhaja v Francijo letno do 3000. Vsi ti raztreseni drobci naših ljudi nimajo nobene narodnostne skupnosti.
Jugoslovansko poslaništvo: Lčgation du ro-yauine Yougoslave, Rue Leonce Revnaud 7, Pariš XVI, France (poslanik: dr. Božidar Purič).
Konzulati: Consulat du royaume Yougoslave, Lille, (48 bis Rue de Valenciennes), Marseille (Boulevard Rivet 4), Metz (Avenue Joffre 3), Bordeaux (Rue Condorcet 1), Lyon (Rue de 1’Esperance 20).
Kakor v Francijo, tako se je naše izseljenstvo po svetovni vojni selilo iz Nemčije tudi v Belgijo in Holandijo.
V Belgiji so naši izseljenci zaposleni največ kot rudarji. Naše najmočnejše kolonije so v Waterschei (kjer je tudi slovenska zasilna šola),
Vinska razstava in sejem v Ormoiu
Ormož, 1. dec. Kletarsko društvo v Ormožu, r. z. z o. z., priredi vtorek, dne 20. decembra t. L, svojo IV. vinsko razstavo in sejem v lastni dvorani v Ormožu.
Razstavljena bodo predvsem ormoško-ljutomer-ska, deloma pa tudi haloška in slovenjegoriška vina.
Letošnja štajerska, zlasti ormoško-ljutomerska vina so prav dobre in odlične kakovosti. Kipenje letošnjih moštov je poteklo hitro in v redu ter bodo vina do razstave že dobra. Na razstavi bo najlepša prilika za vse interesente, da si izberejo na hiter in lahek način taka vina, ki njihovemu okusu in potrebam najbolj ustrezajo.
Prijavnice vina za razstavo so razstavljalcem na razpolago pri Kletarskem društvu v Ormožu, katero jih na zahtevo pošlje tudi po pošti. Izpolnjene prijave je vložiti najkasneje do 12. decembra v pisarni Kletarskega društva.
Vse razstavljeno vino bo še pred razstavo ocenjeno po posebni komisiji strokovnjakov ter bo ta strokovna ocena na razpolago razstavljalcem in interesentom.
Eysden (isto), Winterslag, Zwartberg (slovenska zasilna šola), Louvan. Po teh kolonijah delujejo večja in manjša »Jugoslovanska podporna društva«, ki pa med seboj niso zvezana in so lokalnega značaja. Duhovno življenje naših izseljencev vodita: P. Hugolin Prah, Rond Plein 5, Waterschei, Belgique, in belgijski frančiškan Teotim. Kulturno in narodnostno življenje pa vodi slovenski učitelj Svatopluk Stoviček, Avenue des Marroniers 29, Eysden St. Barbara, Belgique. Naših izseljencev v Belgiji je okrog 0000.
Jugoslovansko poslaništvo: L6gation du ro-yaume Yougoslave, Avenue Louise 271, Brisel (Bruxelles), (poslanik: dr. Branko Lazarevič).
Konzulati: Consulat du royaume Yougoslave, A n ver s (Plače Meir 23), Liege (Boulevard Frčre Orban 46).
V Holandiji je naših izseljencev okrog 3000. Narodnostno delo je zelo otežkočeno zaradi vedno bolj prodirajoče agitacije nemškega nacionalnega socializma, ki potegne z aseboj tudi naše ljudi. Požrtvovalno deluje med našimi izseljenci v Holandiji g. Selič Rudolf, Horstplein 16. Hoensbroek, Limburg, Holland.
Vremensko poročno
»Slovenskega doma«
Občni zbor lahlcoatletov
Jutri bo v Zagrebu občni zbor Jugoslovanske lahkoatletske zveze, pri katerem bodo lahkoatleti polagali račune enoletnega dela.
Nekaj statistike nam bo prav lepo pokazalo, kakšen je položaj v jugoslovanski lahki atletiki, Pri Zvezi jc včlanjenih skupaj 58 klubov, 5 več kakor lani. Zveza pa je bila prisiljena v teku leta črtati 7 klubov, ker niso izpolnili svojih dolžnosti. Število lahkoatletskih klubov v v6ej Jugoslaviji je torej le 51. Zveza ima svoje štiri podzveze, med katerimi je daleč najmočnejša ljubljanska podzve-za, ki ima 24 klubov, sledi zagrebška z 12 klubi, belgrajska z 8 in splitska s 7 klubi.
Lahkoatletskih tekmovanj v letošnjem letu jc bilo skupaj 202. Od teh prireditev je bilo zveznih 5, podzveznih 16, ostale prireditve pa so priredili klubi. Najdelavnejši klubi so bili letos v zagrebški podzvezi, ki so priredili 45% vseh tekmovanj — po številu 89, ljubljanska podzveza je imela 54 tekmovanj, belgrajska 35, splitska pa 19. Ljubljanska podzveza je imela torej v primerjavi s številom klubov malo več prireditev, kot pa splitska podzveza. Lahko rečemo, da se je letos pri nas tudi močno poznalo, da je število lahkoatletskih prireditev občutno padlo. Premoč slovenske lahke atletike, na katero smo lansko leto lahko s ponosom pokazali, je letos izostala. Slovenski lahkoatleti nimajo v jugoslovanski lahkoatletiki nič več onega gospodovalnega položaja. V gotovih — zlasti tekaških disciplinah smo še vedno najboljši, vendar bomo morali v prihodnjem letu svojo delavnost povečati, sicer nas bodo Zagrebčani in Belgrajčani prehiteli. Velik napredek zaznamujejo letos zlasti Belgrajčani. Balkanske igre so dale Belgradu mnogo pobude in veselja za lahko atletiko.
Letošnji najboljši rezultati so bili: Tek na 100 metrov Kling (Belgrad) 10,7, izenačen toda še ne priznan rekord. Na 200 m isti 22.4, tudi izenačen, a ne prizna rekord. Na 400 m Pleteršek (Celje) 49.9, nov jugoslovanski rekord. Na 800 dl Goršek (Celje) 1:56.3 nov jugosl. rekord. Na 1500 m Kotnik (Zagreb) 4:03 (njegov rekord 4:02.2 še ni priznan). Na 3000 m Kotnik 8:56.4, nov jugoslov. rekord. Na 5000 m Krevs (Ljubljana) 15:39,4 (Kotnikov rekord 15:29.8 še ni priznan). Na 10.000 Krevs (Ljubljana) 33:06.4. Štafeta 4X100 m:	Jugoslavija	(Belgrad)
44.6. (Rekord jugosl. reprezentance 43.2 še ni priznan.) Štafeta 4X400 m reprezentanca Jugoslavije (Pleteršek, Nikhaze, Kling, De<spot) 3:25.4, nov rekord. Štafeta (80X40X200X100) reprezentanca Jugoslavije (Goršek, Nikhazi, Kling, Bauer) 3:25.2, nov rekord. Na 110 m preko zaprek Hanžekovič (Zagreb) 15, izenačen, a ne priznan rekord. Na 400 m zapreke Pleteršek (Celje) 57.3.
Skok v višino Martini (Celje) 187 cm še ne
priznan rekord. Skok v daljavo Lazarevič (Belgrad) 7 m, nov rekord. Triskok Lazarevič (Belgrad) 14.35 m, nov rekord. Skok ob palici Lenert (Sombor) 370 cm. Met kopja Mrkušič (Varaždin) 59.83 m, še nc prizna rekord; met diska Kleut (elgrad) 46.18 m; met kladiva inž. Stepišnik (Ljubljana) 50.24 m.
Med 12 novimi rekordi, ki so bili letos postavljeni, beležimo torej Slovenci 4. Jutrišnji občni zbor ne obeta posebne senzacije. Upamo, da bodo možje izbrali dobro in delavno upravo, ki ji bo edini cilj napredek lahke atletike v Jugoslaviji. Kaikor vidimo iz gornjih rezultatov, je bila letošnja sezona zelo uspešna vsaj glede doseženih uspehov,
Iz Legije koroških borcev
Litija, 30. novembra.
Sledeč številnim sestankom, ki so bili v zadnjih dnevih pod okriljem Legije koroških borcev, so sc tudi borci iz Litije zbrali na sestanek, katerega je vodil predsednik kraj. organizacije Barčon, ki je v uvodu pozdravil zastopnika glavnega odbora ter članstvo. Po poročilu upravnega odbora jim je zastopnik glavnega odbora tov. Šefman v lepem govoru pojasnil, da moramo ravno mi koroški borci biti tudi v bodoče vestni čuvarji naše severne meje. Glavni odbor je že storil vse potrebne korake, da se tudi severnim borcem da priznanje za delo, katerega so pred 20. leti prostovoljno izvršili. Ne zahtevamo več kot to, da se nam pripoznajo one ugodnosti, katerih so bili deležni ostali prostovoljci. Vsak, kdor le količkaj pozna domovino, ve, koliko vrednost predstavljajo osvobojene pokrajine in koliko bi izgubili, ako bi nas takrat naši neprijatelji prehiteli
Po govoru zastopnika glavnega odbora je bila ®prejeta resolucija, v kateri poudarjajo bivši borci svojo zahtevo po narodnem priznanju,
S pozivom na složno in tovariško delo je bil lepo uspeli sestanek zaključen.
Slovenska javnost pa naj ne pozabi zaslug 6vojih najboljših sinov, ki so se prostovoljno borili za njeno severno mejo, katera bi brezdvomno teklu drugje, knt pa je sedaj.
POHIŠTVO!
L ZELENIH
tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme
MARIBOR. Ulica 10. okt. 5
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkib cenah in solidni izdelavi Dobite pa tudi vse na obroke!
Naročajte in širite Slovenski dom
Kraj	Barometer-1 sko stanje 11	Tempe- ratura v C		Relativna ; vlaga v % |	J. O a Qj f—< 3! o	Veter	Pada- vine	
		• * O a	« • « "3a a b a			(smer, iakoRt)	S S	vrsta
Ljubljana	761-3	9-6	7-2	92	10	SE,	6-2	dež
Maribor	761-7	7-6	5-0	80	10	NW,	5-0	dež
Zagreb	759-7	8t)	5-0	90	10	E,	180	dež
Belgrad	7b0-3	12-0	7-0	90	6	NE,	—	—
Sarajevo	761*	11-0	2-0	90	6	0	4-0	dež
Vis	757-7	16-0	90	90	10	0	—	—
Split	758-5	18-0	140	90	7	SE,	—	—
Kumbor	757 5	18-0	120	80	8	SE3	—	—
Rab	759-2	120	9-0	90	10	SE,	15-0	dež
Oubpovnin	757-7	18-0	12-0	90	10	E,	—	—
Vremenska napoved. Nobenih bistvenih sprememb.
_ Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Iz noči do 7 je nepn trgoma rahlo deževalo, čez dan pa z manji-presledki pršilo ali malo deževalo. Ves dan je I oblačno in visoka megla. Zvečer in ponoči je tudi deževalo, po polnoči nekoliko močneje.
Koledar
Danes, sobota, 3. decembra: Frančišek Ksav. Nedelja, 4. decembra; Barbara.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Mestno zdravniško dežurno službo v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj ima mest. zdrav. dr. Jože Žitko, Pleterniškova ulica 13-1. Telefon št. 47-64.
Za cestne kanale potrebuje mestna občina ljubljanska za 200.000 din cementnih kanalskih cevi in za 150.000 din litoželeznih izdelkov ter je dobava razpisana v »Službenem listu« 3. t. m.
Volitve narodnih poslancev. Občinstvo 6c opozarja na razglas o volitvah narodnih poslancev, ki je nabit po mestu. Iz razglasa je razvidno za vsakega volivca, na katerem volišču glasuje.
Ljubljanski velesejem bomo tudi v letu 1939. imeli dvakrat. Spomladanski bo od 3. do 12. junija, jesenski pa od 2. do 11. septembra. Na spomladanskem velesejmu bodo sodelovale vse važne panoge obrta in industrije, jesenskemu pa bo priključenih več posebnih gospodarskih in kulturnih razstav.
Dražba vseh vrst krzna divjadi v Ljubljani bo 23. januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene ua »Divja kožar, Ljubljana, Velesejem, c v,T; Miklavž v Trnovskem prosvetnem domu. ov. Miklavž bo prišel s svojim.lepim spremstvom v trnovski prosvetni dom v ponedeljek 5. t. m.
6 zvečer bo obdaril vse male. ob pol 9 pa odrasle. Darila sprejemamo v nedeljo od 3—7 zvečer m v ponedeljek od 10 dalje
Bežigrad. Miklavž bo prišel v dvorano bežigrajske ljudske sole v ponedeljek, dne 5. decembra ob 6 zvečer z vsem svojim spremstvom obdarit otroke in odrasle. Vse želje in naročila za darila za otroke in odrasle sprejema dnevno pri cerkovniku župnije sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu.
Ljubljansko gledališče
»»
.k
O r a m a. — Začetek ob 20.
Sobota, 3. decembra: »Dobrudža 1916«. Premierski abonma.
Nedelja, 4. decembra, ob 15: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Nastop sv. Miklavža. Izven. Ob 20: »Brezov gaj«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 5. dec., ob 16: Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera. — Začetek ob 20.
Sobota, 3, decembra: »Na sinjem Jadranu«, Red A. Nedelja, 4. decembra, ob 15: »Trubadur«. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven.
Ob 20: »Roxy«. Izven.
Ponedeljek, 5. decembra: zaprto.
Popotnikove misli
Prejmite, g. urednik, tudi od mene, večnega cestarja in popotnika, nekaj misli. Vse kraje nekdanje Kranjske sem že neštetokrat oblazil in obhodil. Marsikaj vidim in slišim, kar bi morebiti kdo drugi ne. Znane so mi vse razmere pod prejšnjimi režimi in tudi kaj se je zgodijo in gradilo pod sedanja vlado.
Volitve se bližajo. Od mnogih strani čujem to in ono pritožbo zoper dr. Korošca. Nekateri ljudje mislijo, da zastopa dr. Korošec vsa ministrstva, ko mora biti vendar vsakomur znao, da je on samo notranji ministerl Opazujem dalje, da so vsem nasprotnikom sedanje vlade največji in najbolestnejši trn v peti naši domači duhovniki. To vas vse vprašam, kako bi mogel slovenski duhovnik želeti svojemu narodu slabo! Saj ima on sam tudi koristi, ako se njegovemu narodu dobro godi.
Pravite, da je dr. Koroieo vodja Slovencev, ■dr. Maček pa vodja Hrvatov. A Maček je slep. Kaj pa so bili razni Jevtiči in Zivkoviči, bi pa morali tudi še vsi dobra vedeti. Na žalost pa Slovenci take reči radi pozabljamo. Preveč smo vajeni hlapčevanja. Zato se radi ponašamo s tujo besedo pred vsakim krošnjarjem katerekoli narodnosti, Ali ni iste pesmi pri nekaterih naših ljudeh tudi v politiki? Za tujcem derejo, domačina prezirajo...
Pokazal bom še na eno rano, ki jo opazujem zlasti po dolenjskih krajih. Tam krvavo manjka zdrave pitne vode. To rodi pijančevanje na debelo. Sam sem bil dostikrat priča, ko so ljudje govorili: »Pijmo vino, voda ni zaničl« Ali je pa celo ni dobiti. Naj se prihodnji zastopniki našega naroda zavzamejo v prvi vnsti za zdravo pitno vodo. Potem pa več bolnišnic in sirotišnic.
Časopisu vseh vret bi zelo priporočal: Manj tistih velikih reklamnih črk, pa več naj poročajo o naših potrebah in za naše potrebe izvršenih delih. Ljudstvo naj vidi in sliši, koliko se je za njega naredilo.
Rad bi šc omenil tiso prikazen iz zadnjih dni, ki sc ji pravi leteča policija. Prav je, da nam skuša urediti cestni promet. Ali ljudje se zelo pritožujejo, da je pri njej premalo pravičnosti. Ozira naj se na naše, dostikrat v resnici preozke ceste in zaveda naj se, da naši vozniki niso tiste moči, kakor jo je imel nekdaj znani Martin Krpan. Oko postave naj se ozira z isto strogostjo tudi na mnoge luksuzne avtomobile, ki dostikrat ovinke kar režejo in po naiih vaseh drvijo kakor divja jaga in se brez kazni in brez graje posmehujejo preplašenemu kmečkemu prebivalstvu. Eden izmed tisočih.
n m spremenjen, imel ‘29 let, amp
i
Pohod francoskih stavkujočih delavcev v Parizu. Splošna stavka je prenehala brez hujših posledic.
kariere je izglasoval cel kup zakonov za zaščito gozdov in danes je član pri več kakor 500 društvih za zaščito gozdov. Plavanje je bilo že od nekdaj njegov najljubši šport. Od njegove bolezni dalje pa mu je postal strast, kajti ravno s tem si je spet v največji meri pridobil zdravje. Leta 1933
je 43 ameriških dnevnikov priredilo zbirko, da bi mu poklonili bazen za plavanje v Beli hiši. In vsi Američani brez razlike mišljenja so prispevali svoj obulus, cente ali dolarje, da bi naredili veselje človeku, katerega življenje vodita čudovita volja in optimizem.
Olimpijske tekme v Helsinkih leta 1940
Večje kot v Berlinu! - 133 zlatih kolajn - V St. Moritzu nastopi tudi naša vo:ska
Čez dve leti bodo na Finskem v Helsinkih dvanajste olimpijske tekme. Prirejene bodo še v večjem obsegu, kot prejšnje v Berlinu pred dvema letoma, o katerih so dejali, da bolj popolne ne morejo biti. Na prihodnji olimpijadi pa bo razdeljenih tudi več nagrad, kot jih je bilo v Berlinu. Zlatih bodo leta 1940 razdelili 133, dočim so jih na berlinski olimpijadi »le« 129. Pred nekaj dnevi je prirediteljski odbor ja te tekme objavil tud.i žc podroben spored tekmovanja. Iz njega je razvidno, da bodo sicer odpadle nekatere športne panoge, kakor hockey po travi, polo tekme in rokoborba, namesto teh pa eo uvedli nekatera nova tekmovanja, med drugim: Hoja moških na 10 km, tek žensk na 200 m, suvanje krogle in skok v daljavo (za ženske) in streljanje s puško. Čisto nova panoga tekmovanja pa je tudi rajalno letenje. Za to tekmovanje bi 6e pri nas v Jugoslaviji moral
V 15 urah iz Rima v Ncwyork
Na svoji poti preko Italije je zadnjič sloviti ameriški letalski konstruktor Igor Si koraki — njegovo Ime ravno ne pravi, da bi bil Ameri* kanec — povedal zastopniku italijanskega časopisa »Popoio d’Italia« med drgim tudi tole:
»Prepričan sem, da ae bo že prihodnje leto, prav gotovo pa leta 1940, odprl redni trgovski letalski promet čez Atlantski ocean. Čim se to uresniči, bomo lahko rekli, da je trgovsko letalstvo na višku. Poleg tega pa mislim, da ne bo več tako dolgo, ko bodo letala redno čez ta ocean orjaška luksuzna letala, e katerimi bo lahko potovalo naenkrat več kot sto potnikov. V teh letalih bodo lepo opremljene spalnice, jedilnice, prostori za kadilce in vse druge najmodernejše stvari, kakršne danes vidimo po najbolj razkošnih parnikih. Posebnost teh letal pa bo tudi v tem, da bodo mogla leteti z velikansko hitrostjo, ki je do danes še nismo dosegli. S takim prekooceanskim orjakom bo možno preleteti progo Rim— Newyork v dvajsetih, morda celo v petnajstih urah.«
Muzej Romea in Julije
V Veroni, v »rojstnem« kraju Romea in Julije, nameravajo ustanoviti muzej, ki se bo imenoval »Muzej Romea in Julije«. Vanj bodo spravili vse, karkoli spominja nanju. Dramo s tem naslovom je
v prvi vrsti zanimati letalski klub »Nova krila«.
Pri zimskih tekmah, ki bodo v St. Moritzu, bodo nastopili tudi naši vojaki.
Na prihodnjih olimpijskih tekmah, ki bodo leta 1940 na Finskem, bodo pri zimskem tekmovanju v St. Moritzu nastopili tudi naši vojaki-smučarji. Na sporedu teh zimskih tekem je samo tekmovanje vojaških patrol. Te tekmo so bile do sedaj samo neuradni del zimskih olimpijskih tekem, izven okvira olimpijskih tekem v ožjem smislu. Po sporu med mednarodnim olimpijskim odborom in FIS-o je to zdaj edini del smučarske olimpijske panoge. Naše vojaško zastopstvo je doseglo mnogo uspeha tudi že pri tekmah za prvenstvo Male zveze. Zaradi velikih vrlin, ki jih je pokazala naša vojska že na teh tekmah, pričakujemo, da se tudi na prihodnji olimpijadi ne bodo izkazali naši vojaki ravno jiajslabše.
napisal angleški dramatik Shakespeare. Zato zdaj posebno v Angliji stikajo za vsem, kar je v zvezi s to dramo, da bi razstavili v omenjenem veronskem muzeju. V poštev bi prišle predvsem prve izdaje te drame, obleke, v katerih so igrali prvič vlogi Romea in Julije angleški igralci, in vse drugo, kar je s tem v zvezi.
Programi Radio L|ubl|ana
Sobota, 3. decembra: 12 Plošča za pložfo — pisana zmes, firodhm vesela in pesmice vmes — 12.45 Poročita — 13 Napovedi — 13.2 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela ln pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Nlels Hol-gersen potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) gdč. Manica Komanova — 17.40 Plošče — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Zagorje v zgodovini (g. Arnošt Adamič) — 19 Napovedi, pročila — 19.30 Nac ura — 19.50 Beseda k prašniku (g. F. S. Finžgar) — 30 O zunanji politiki (urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pisan glasbeni večer. Sodelujejo: gg. Fr. Petan in A. Stanko (orglice in harmonika), gg. Prek, Privšek, Slovnik (kitarski trio) in ženski povski duet, vmes nekaj šal (čl. rad. igr. druž.) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 3. decembra: Zagreb: 20 Opera — Sofija: 20 Beethovnove skladbe — Varšava: 10.50 Ogrski napevi, 21 Orkestor in solisti, 23.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba. 21 Pisan koncert, 21.50 Izbrana glasba — Rlm-Bari: 21 Igra —Dunaj: 20.10 Pisan koncert, 22.30 Plesna glasba, 24 Zabavni orkester — Koln: 20.10 Opereta — Frankfurt: 20.15 Opereta — Monalcovo: 20.10 Rudarski koncert — Deromunstcr: 20.40 Harmonike, 21.25 Narodne posmi, 22.05 Plesna glasba — Strasbourg: 20.15 Lorenske narodne pesmi, 20.30 Orkester in solisti — Sottens: 21.30 Masscnetova opera «Thais*.
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Kača ee je začela plaziti po sobi naokoli. Zdelo se je, kakor da bi si svojo pot skozi sobo utirala s svojim črnim razcepljenim jezičkom. Končno se je po nekako dobri četrt uri vnetega iskanja spet vrnila mirno v svojo vrečo in se zvila v klobčič
Mnombibis je pihal.
Bilo je tako, kakor si je bil mislil. Kvarni vpliv ni bil iz te hiše. Moral ga je iskati zunaj. Za vsak primer pa je Chichinega kameleona privezal na kačo. Nekaj minut je strmela dvoglava pošast iz vreče. Male tačice in glava kameleonova s svojimi naglo mežikajočimi zlatimi očesci so molele iz goba kače. Neleta pa je še vedno kakor prikovana stala na stolu.
Mnombibis je govoril z njo, medtem ko je kačo spet varno spravil. Stopila je s stola in prinesla Antonijevo krtačo za lase iz sobe. Potegnila je iz nje nekaj kostanjevih las in jih izročila Mnom-bibisu. Ta je odprl svojo škatlico iz ebenovine in začel naglo oblikovati neke vrste moško figuro v sirovi obliki iz voska in pepela. V vosek je skrbno vtisnil Antonijeve lase.
Tedaj je zahteval svoje dvojno plačilo in ga dobil. Bil je že dobro navajen ceniti vrednost zlatnikov. Tako dolgo, dokler mu jih je odštevala v desno roko, je držal voščeno podobo v levici. Neleta ni imela niti najmanjšega dvoma, da je to njen mož, ki ga' je držal Mnombibis v šapi. Zato je bila vesela, da mu je žrtvovala dvakrat toliko, kakor pa mu je bila prej obljubila.
Tedaj ji je dal Mnombibis nadaljnja navodila in ji ponudil rog črne koze, ki naj ga obesi pod svojo posteljo. Zagotavljal ji je, da bo dobila otroka, čim se njemu posreči dobiti pod oblast belega čarovnika. Moževa duša bo ostala zmerom pri njej, dokler bo podobo na varnem hranila. Nato jo je vprašal Se nekaj o bratu Fran-coisu ter jo svaril pred tem, da bi šla k njemu. Vsako blebetanje o današnjih dogodkih bi vzelo čarovniji vso mož.
Nato je odšel in spet vzel s praga presušeno otročjo lobanjo. To je delovalo. Dekle so sedele pot pribite na dvorišču. Zdivjal je na svojih majhnih podplatih k njim ter jim obljubil pavijane za može, če bodo izustile le besedico o njegovem obisku. Neleta je zaprla voščeno podobo Antonia v svojo skrinjo. Z zadovoljstvom je
opazovala, da je bila od tega dne njena tudi najbolj tiha želja pri deklah že zapoved.
Ferinando, ki se je vrnil po celodnevnem bivanju pri Mongo Tomu, je obstal na poti navzgor, kjer se je cepila stezica k majhni naselbini brata Francoisa, da bi napolnil svojo pipo. Stopil je za skale, da bi se zaščitil, da mu ne bi odpihalo iz škatle zažigalnika ter potegnil iz žepa železo in kresilni kamen. Ta trenutek pa je drsel Mnombibis od zgoraj navzdol kot senca mimo njega in izginil v goščavi. Ferdinando ja obstal, še preden je kresnil z železom. Nato je opazil, da ga ta zdravnik, ki ga je dobro poznal, ni opazil.
Od časa do časa je videl črno postavo, ki se je plazila skozi plantažo. Tako sta prišla skoraj do bližine majhne kapele. Zdelo se je, da je prazna. Lahno mrmranje iz kočic in glas potočka sta se razlegala. Ferdinando je postal nestrpen. Čemu neki je prišel semkaj ta čarovnik?
Sedaj se je začel Mnombibis plaziti iz goščave kakor kača. Pre-prečkal je po trebuhu ozki travnik do vhoda v kapelo. Previdno se je izognil senci križa, ki se je sedaj tik pred sončnim zapadom na dolgo vlekla čez	tla. Pri	vratih je	počakal	trenutek, se pritisnil
tik ob zid in zazijal	noter.
Mnombibis ni videl nič	drugega	kot	gladko kamenito kočo z
enim oknom, katere	križ je	metal na	tla	isto	čarobno senco, kakor
je ležala zunaj na ruševini. V globini je stala kamenita miza z enim svečnikom. Sedmeroglava kača — si je mislil Mnombibis. To je bila očividno miza, na kateri kristjani uživajo svojega Boga. O tem je slišal. Prostor je bil na videz kot umetna votlina, v kateri so držali Boga ujetega. Tam je celo visela majhna luč na verižici, da je mogel Bog kaj videti. Svetilka je imela rdeče oči. Mnombibis se je tega zbal. Zdelo se mu jo, da ga opazuje. Toda moral je kljub temu vreči vsaj en pogled na Boga.
Kljuboval je temu čuvajskemu očesu, se splazil na pol li mizi in pogledal navzgor. Na steni je bil Bog belega čarovnika, raztegnjen in z žeblji pribit na drevo. Tako — to je bil torej način, kako so njihovega Boga držali v ujetništvu. Kaj pa, že bi mogli belega čarovnika ujeti in ga prav tako pribiti z žeblji... eh? Potem bi imeli oba skupaj: Boga in belega človeka, ki prvega drži v ujetništvu! Oba pribita na drevo! S tem bi se naredil kon6c čarovniški konkurenci belega moža. In vso moč Boga na drevesu bi spravil pod svoj vpliv. Za prvi znak svoje moči je odrezal Mnombibis razpelu en košček. Obrnil se je in se splazil k vratom. Naenkrat pa je zaslišal od zunaj človeške korake in glasove v največji bližini. Skočil je in naredil korak.
Med vrati je zadel na brata Francoisa in starega lovca iz rodu Susus, ki je služil tu kot zakristan in je prišel, da bi pozvonil Avemarijo. Za trenutek so obstali vsi trije kot okameneli. Rdeče pod-
plute oči Mnombibisa so sikale iz svojih belih obročev peklensko v brata Francoisa.
Ferdinando se je močno razburjen dvignil, da bi boljše videl. S svojimi napol divjimi možgani, v katerih so se mešali strogi latinski obredi barcelonske katedrale in prejšnji poganski pojmi iz materine bajte v Bangalangu, je nagonsko zaslutil tukaj dvoboj nadnaravnih umetnosti. Tani je stal čarovnik proti duhovniku.
Prestrašen zaradi nenadne prikazni na vratih svoje kapele, je svečenik naredil znamenje križa. Mnombibis mu je takoj pomolil svoj pobarvani kokosov oreh, se skril v travo ter smuknil kot kača skozi grmovje, ki se je šumljaje zapiralo za njim.
Brat Francois je bil tako	presenečen zaradi	tega pripetljaja,	da
je	nehote zagrabil za to redko stvar,	ki mu je prifrčala nasproti,
in	jo je napol zmešan držal	in vrtel	v rokah.	Živinska spaka,	ki
je	bila na njej narisana, je	strmela	vanj.
Nato pa je sledila cela vrsta pomembnih dogodkov.
Stari Susu je zagledal hudičev obraz v rokah brata Francoisa in začel peklensko rjoveti. Slednjič ga je bratu Francoisu zbil iz rok. Nato jo še nekaj zakričal v svoji materinščini, očividno neke vrste svarilo svečeniku. Oreh se je zatrkljal nekoliko naprej. Medtem pa je stari v<yščak skakal okoli in nekaj iskai. Slednjič je planil k bregu potočka in se vrnil s težkim krepelcem. Zavihtel ga je in krepko udaril po orehu. Oreh se je razklal, a iz njega je skočil rumenkasti orjaški pajek. Splazil se je ritensko v travo in krilil s svojimi kleščami. Vsem trem je zagomazelo po udih. Mahoma pa je Susu skočil proti njemu in ga hotel pohoditi. Toda pajek se je začel vzpenjati po njegovih nogah. Človek je poskočil, začel kriliti in mahati. Rezki pisku podobni krik se je izvil iz njegovih ust. Brat Francois in Ferdinando pa sta videla, kako je pajek padel z iztegnjene roke in pobegnil v prod.
»Ubij ga, oče,« je zavpil Ferdinando, ki je tedaj priskočil, »ubij ga^, ubij gak
Svečenik se je neznansko prestrašil. Prav nič ni vedel, da je Ferdinando v bližini.
Prijela sta za palici in stekla za živaljo. Toda bilo je prepozno. Videla sta ga sicer še enkrat, toda pajek je že izginil uied čerovjem.
»Ukradel je dušo tega človeka,« je vpil Ferdinando, ki se je vedel kot kak blaznež ter se tresel po vsem telesu.
»Bodi miren, moj sin. Saj si predober kristjan, da bi kaj takega veroval!« je rekel brat Francois. Tolažeče je položil mešancu roko na ramo. Ferdinando jo je odbil.
»Videl boš oče, pri Bogu, boš že videli« je kriknil. »Tudi ti mu ne moreš več pomagati.« •
Stopila sta nazaj in našla Človeka, ki je ležal z obrazom proti zemlji. Lasje so mu stali pokonci. Ko sta ga obrnila, sta videla pene na njegovih ustnah.
»Slovenski dom« iihaia vsak delavnik ob 12. Mosetna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjev« n lir a 6/III. Telefon 4001 do 1005. Unrava: Kooitarieva . nlira
Za Jugoslovansko tiskarna v Ljubljani: K.	r;daiatclil in*. .Tole Sodja Urednik: Jože Količek.
Roosevelt - človek, ki ni nikdar obupal
Krinka, ki si io je nadel na shodu, mu je pomagala do zmage
Ali ni to mož, katerega življenjska pot je bila končnoveljavno zapečatena zaradi hude nesreče? Leta 1921 je pri volitvah propadel, in da bi to pozabil, ee je s svojim prijateljem podal na potovanje na jahti Sabalo. Ko je tako križaril, je nekoč opazil na bližnji celini — gozdni požar. Hitel je pomagat gaeit, potem pa je skočil ves vroč v hladno vodo v zalivu Fundy, da bi se skopal. V treh dneh je postal — hrom. Marsikdo na njegovem mesilu bi obupal, zlasti še, ker so zdravniki rekli, da ni nobenega upanja več in da se je bati, da postane hrom po vsem telesu. Tudi njegova žena si ni obetala najboljšega. »Človek ne umrje prej, kakor pa mu je določeno,« je rekel v teh težkih dneh svojemu prijatelju Louisu Mc. IIcnryu Howeu.
Franklin Delano Roosevelt pa je hotel živeti, na vsak način živeti. Vse je opustil in se vrgel z nadčloveško voljo samo na to, da bi premagal svojo strašno bolezen. Zdravnik mu je predpisal posebne vaje, da bi si noge opomogle. Te vaje jo vsak dan vestno vadil, čeprav je pri tem trpel bolj, kakor pri najtežji operaciji. Uspeh ni izostal, ozdravel in je leta 1932 pri predsedniških volitvah zmagal ta »živi mrtvec« tako prepričevalno, kakor se v ameriški politični zgodovini še ni zgodilo.
Franklin Roosevelt je sin-edinec inteligentnega tarmerja (kmeta), ki je pri 50 letih vzel v zakon mlado ženo flamskega rodu z imenom Delano. 1’redscdnik Združenih držav se še danes podpisuje Delano-Roosevelt, da ne bi opustil ime svoje matere. Vedeževalke in karte mu niso prerokovale nič dobrega, razen tega, kar je Mrs. Anna Eleonora Roosevelt, sama odlična novinarka pripovedovala, da se je njegov oče poročil, ko mu je bilo že več kot 50 let, da se bo njegova kariera začela s 50. letom in da bodo
zimski meseci za njegov poklic značilni
In v resnici je največ svojih uspehov dosegel pozimi in za predsednika Zedinjenih držav je bil izvoljen, ko je bil star 50 let — tudi pozimi.
Ravno zaradi svojega imena pa je imel velike težave. Politični nasprotniki so ga dolžili, da hoče živeti na račun slave in popularnosti Theo-dorja Roosevelta. In ob vsaki priliki so mu metali v obraz: Sorodnik T. Roosevelta. Preden je to mnenje ovrgel, je potreboval pol stoletja.
Po amerikansko
Nekoč je moral govoriti na sestanku v neki mestni četrti, kjer so imeli njegovi nasprotniki večino. Šel je z dvema prijateljema tja, toda tako oblečen in spremenjen, da je izgledal, kakor da ne bi imel 29 let, ampak 45 do 50.
»Someščani!« je roKel. »Moj tovariš Franklin D. Roosvelt se je opravičil, ker ne more priti na sestanek, ker je nenadoma zbolel. Naročil mi je, naj ga nadomestujem jaz in upa, da bo na prihodnji sestanek lahko že sam prišel.«
Strahopetec! Neznačajnež! in podobni klici 60 padali po dvorani.
»Pustite me, da govorim, meščani!« je nadaljeval ^skrivnostni prijatelja, toda ne ravno preveč s korajžo. »Moj tovariš Roosevelt me je pooblastil — evo papirjev! —, da s tega mesta v njegovem imenu razpravljam z vami o vseh vprašanjih njegovega programa. V primeru pa — dal mi je častno besedo —, da me v razpravljanju porazite, bo svojo kandidaturo umaknil. Čeprav sem v politiki novinec — bil sem živinozdravnik v Texasu —, vendar sc mi je zdel njegov program tako odličen, da sem ga sprejel. Pričakujem torej vprašanj in argumentov.«
Nasprotniki so si meli roke, ker so mislili, da posel ne bo težak. In konec? Na vsa, še tako zamotana vprašanja je tako sijajno odgovarjal in vsa dokazovanja tako ovrgel, da so najbolj uporni poslušalci Vzklikali: »Kakšna škoda, da niste vi naš kandidat, ne pa oni neznosni Roosevelt!«
Na te besede si je strgal ponarejeno brado, brke in odložil očala ter vzkliknil: »Smejali ee boste! Vaš kandidat sem jaz!«
Ta dogodek mu ni pripomogel samo zagotovilo, da je pri volitvah zmagal, ampak tudi, da je postal popularen, in sicer tako, da 60 ga imenovali odslej naprej »naš Franklin«.
Njegova pomočnica
Kakor pa je on odličen in osvajalen govornik, prav tako je njegova žena Anna Eleonora Rooseveltova odlična književnica in časnikarka, ki svojega moža pri delu krepko podpira tudi še potem, ko je bil izvoljen za predsednika, in svojega poklica kljub temu ni opustila. Leta 1933, ko je bila prohibicija ukinjena, bi moral govoriti o vlogi žene pri prehodu iz »suhe« v »mokro« dobo. Ko so govor časnikarjem že razdelili, je zvedel, da je njegova žena Mrs. Rooseveltova v zadnji številki neke znane revije že razpravljala o tem vprašanju, kar pa on zaradi pomanjkanja časa ni bral. Ker ni hotel, da bi ga dolžili, češ da mu govore žena piše, je svoj govor popolnoma spremenil in se je časnikarjem na njemu lasten ljubezniv in preprost način opravičil.
Dve ljubezni: gozd in plavanje
Po svojih prednikih je podedoval ljubezen do narave, zlasti do drevja, do gozda. V tem ee spozna, kakor malokdo v Združenih državah. Ena njegovih prvih političnih funkcij je bila v odboru za gozdove, ribolov in lov. V času svoje politične
Rumunska obramba zoper letalske napade.
Tudi Romunija se izpopolnjuje ▼ tej obrambi. Na sliki so člani civilnega prebivalstva ▼ polni opremi.