Ček. račun: Ljubljana št 10.6V) in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 2*.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 nočna 2996, 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 Nemčija zahteva enakopravnost Mir na vzhodu Mednarodna politika sovjetov zabeležuje velik uspeh. Dočim se je pred leti snoval blok baltiških držav, ki naj bi bil pod vodstvom Poljske, imamo danes pred seboj celo vrsto prijateljskih pogodb, ki jih je sklenila Rusija s posameznimi baltiškimi državami pretežno v svoj prid. Prvotna zasnova, ki je imela svoj izvor v francoskem generalnem štabu, je imela nekako ideološko podlago: idejo obrambe Evrope in zapadne kulture pred navalom boljševizma. Namesto tega se je sedaj Rusiji posrečilo ta barjero podreti in navezati posamezne baltiške države nase s trdnimi vezmi skupnih gospodarskih interesov. Poljska, ki se je trudila, da ustvari solidaren blok od Baltika do Črnega morja, je menila, da bo mogla s takšnim mogočnim orožjem v rokah prisiliti sovjete, da sklenejo s svojimi sosedi modus vi-Vondi pod nnjugodnejš-imi političnimi in gospodarskimi pogoji za poljsko-baltiški blok. Poljska diplomacija si je zamislila način postopanja tako, da bi Rusija sklenila pogodbo z baltiškim blokom kot enoto; pozneje bi se bila zadovoljila tudi s pogodbami, ki bi jih bila Rusija sklenila in istočasno ratificirala z vsako baltiško državo posebič, vendar pa bi bile morale te pogodbe imeti mutatls mutandis enako besedilo. Vse te pogodbe bi morale garantirati tako Poljski in Romuniji kakor baltiškim državam njihove sedanje meje. Prišlo pa je popolnoma drugače. Ruska diplomacija je spretno izrabila gospodarske težave ;n ! potrebe svojih sosedov v to, da je sklenila garan- I cijske pogodbe s posameznimi državami sosedami po načelu divide et impera. Na ta način je dosegla, da je vsaka pogodba neodvisna od druge in da se vsaka glasi drugače. Tako na primer se je Rusija obvezala, da bo spoštovala obstoječe meje samo napram Finski, dočim tega napram Poljski in Estoniji ni storila. Pač pa se je obvezala, da ne bo podpirala Nemčije, ako bi le-ta napadla Poljsko. Dočim sta se Rusija, Latvija in Estonija obvezale, da ne bodo druga napram drugi izvajale finančnega in gospodarskega bojkota, pa ta določba v pogodbah s Poljsko in Finsko manjka. Vidimo torej, da so razlike med posameznimi pogodbami v nekaterih ozirih precej bistvene, kakor je to pač odgovarjalo ruskim interesom. Pogodbe se tudi niso podpisale istočasno niti ni hotela Rusija vedeti o principu, katerega je forsirala francoska diplomacija, da sme vsaka baltiška država podpisati garancijski pakt z Rusijo samo pod tem pogojem, če sklenejo podoben pakt s sovjeti tudi vse ostale sosede. Pogodba s Finsko je bila podpisana že 21. januarja tega leta, z Lat-vijo 9. februarja, z Estonijo 5. maja, s Poljsko 24. julija, z Romunijo pa sploh še ne. To se pravi, da bo morala Romunija skleniti garancijski pakt z Rusijo pod mnogo neugodnejšimi pogoji, nego bi jih dobila, ako bi se bila s sovjeti domenila preje, in čisto izključeno je, da bi se sovjeti sedaj obvezali, da priznajo Besarabijo Romuniji, ampak ee bodo k večjemu obvezali na začasno spoštovanje miru in obstoječega stanja ob Dnjestru. Antiboljševiška barjera od Baltiškega do Črnega morja se je torej podrla. Virtualno je bila podminirana že takrat, ko so zapadne velesile začele sklepati v prid Vpadnega kapitalizma trgovinske pogodbe z Rusijo, dočim naj bi male države na Vzhodu branile pred boljševiki »krščansko« kulturo evropske in ameriške družbe. Na drugi strani pa se je tudi v Rusiji precej omilil prvotni naivni komunizem, ki danes sklepa že zelo dalekosežue kompromise s principom individualističnega gospodarstva. Če danes Anglija niti 6vojim dominionom noče storiti te usluge, da bi omejila uvoz ruskih poljedelskih produktov, ki tvori silno konkurenco avstralskemu in južno-afrikanskemu pa kanadskemu izvozu, čemu naj bi potem Poljska in baltiške države bile tako idealno požrtvovalne, da bi v kvar svojemu gospodarstvu branile takozvano zapadno kulturo pred azijatskim barbarstvom? Ker sovjeti čisto dobro vedo, da Evropa Idealne vrednote vedno žrtvuje dobri kupčiji, so lahko prisilili baltiške države k pogodbam, ki pomenijo predor antiboljševiške fronte, tembolj, ker je gospodarska solidarnost Rusije z njenimi sosedami spričo sedanje svetovne gospodarske krize postala neobhodna nujnost. Baltiške države postajajo tembolj odvisne od ruskega trga, čimbolj zastaja izvoz njihovih industrijskih proizvodov na zapad. 3S do 40 odstotkov latiškega izvoza industrijskih produktov se izvaža v sovjetsko Rusijo in od poživitve tega izvoza je odvisno tudi tnižanje števila brezposelnih v Latviji. Isto velja ta Finsko, ki ne more danes oddajati toliko svojih produktov v Nemčijo in Anglijo, kakor bi rabila la aktivnost svoje trgovinske bilance. Treba je pomisliti, da bi Finska lahko oddajala v Rusijo najmanj za 160 milijonov finskih mark blaga, če bi njeni odnošaji do Rusije bili tudi v političnem oziru normalni. Sedaj, ko ima pogodbo s sovjetsko Rusijo, so se ruska naročila na čolne, motorne čolne in poljedelske stroje pa tudi na agrarne produkte močno zvišala. Nezaupanje med državami na vzhodu Evrope se je umaknilo treznemu gospodarskemu duhu ki v Rusiji vidi predvsem kupca in dobavljalca, ne pa kakor preje, samo nevarnega nasprotnika. K temu pa ni pripomogla samo gospodarska stiska baltiških držav, ampak, če hočemo govoriti po pravici, tudi gospodarske težave, ki so se pojavile In se čedalje bolj množijo v sovjetski Rusiji. Na drugi strani pa se mora tudi pomisliti, da je Rusija ogrožena od japonske ekspanzije na Daljnem Vzhodu in da je zaradi lega primorana, da išče prijateljstva svojih vzhodnih sosed in Evrope spioii, napram kateri je do nedavnega časa po- Newyork, 28. jul. Znana »United Press« objavlja intervju z nemškim državnim kanclerjem Papenom, ki je zbudil v mednarodnih diplomatskih krogih precejšnjo pozornost. Von Papen je izjavil, da je najodličinejša naloga njegove vlade, da izvojujejo Nemčiji gospodarsko in politično samostojnost v družini narodov, kakor je to njena pravica. To ne bi samo poživilo Evrope, ampak tudi zelo pripomoglo k rešitvi svetovne krize. V to svrho je treba, da se napravi konec gorostasnim obdolžitvam, ki jih je formulirala verzajska pogodba, da je kriva vojne Nemčija. Nemčija je izgubila svojo kolonije pod pretvezo, da so Nemci najslabši kolonizatorji. Paragrafi, ki Nemčijo postavljajo iiven kroga kulturnih držav, se morajo v interesu sveta črtati. Najboljše sredstvo, da se svet vrne k normalnemu stanju, je upostavitev Nemčije kot enakopravne države tako v političnem kakor v gospodarskem oziru. Vprašanje bodoče večine Reichstaga Vprašau po kakovosti in trdnosti bodoče večine nemškega državnega zbora, je kancler odgovoril, da se o usodi njegove vlade spričo negotovosti volilnega izida dne 31. t. m. ne da ničesar prerokovali. Misli pa, da bi bila možna večina narodnih socialistov (Hitler) in nemških nacionalcev (Huggenberg) ali pa vlada, sestavljena iz teh dveh strank in centruma. Možna pa je tudi stara vlada, ki bi se naslanjala na tako večino. Nemčija hoče moderno armado Kar se tiče razorožitve, je von Papen mnenja, da do nje še dolgo ne bo prišlo, kakor kaže borzni rezultat dosedanjih posvetovanj. Na vsak način Nemčija ne misli povečati svoje armade, ako bi to storile druge države, ampak ona hoče samo armado, ki bo zadostovala za njeno sigurnost in za obrambo njenih meja, ki niti iz daleka niso lako zavarovane, kakor meje Francije. To pa se ne pravi, da zahtevamo armado, ki bi bila enaka po številu francoski, ampak da vstrajamo na moralni enakosti in na pravici, da imamo moderno vojaško opremo. Kancler je nadalje izjavil, da ni nikoli predlagal vojaške zveze med Nemčijo in Francijo, pač pa se mu zdi dobro, če bi se semtertja vršili razgovori med nemškim in francoskim generalnim štabom glede aktualnih vprašanj. Monarhija ni aktualna Na vprašanje, ali bi moralna rehabilitacija Nemčije pomenila obenem upostavitev monarhije, je kancler odgovoril sledeče: »Mi moramo rešiti druge probleme, ki so daleko važnejši nego vpra- šanje monarhije, in današnje razpoloženje ljudskih množic v Nemčiji izključuje zaenkrat možnost upo-stavitve monarhije. Jaz na primer sem monarhist, toda to vprašanje danes ni aktualno. Komunizem ni nevaren Kar se tiče komunizma, meni kancler, da se država nima bati te nevarnosti. Ni treba komunistične stranke razpustiti, niti je po volitvah postaviti izven zakona. Najboljša borba proti komunizmu je borba proti njegovemu duhu in njegovemu pojmovanju kulture. Nemčija bo plačata svoje privatne dolgove Med glavnimi vzroki sedanje gospodarske stiske sveta je po mnenju kanclerja neenaka razdelitev zlatih zalog. Potrebna je pogodba o novi raz- Berlin, 28. julija tg. Francoski in angleški listi se še vedno pečajo z brezžičnim govorom generala Schleicherja. »Times« pravi, da bo general Schleieher najbrže še celo vrsto let igral v nemški politiki odločilno vlogo. Želja Nemčije po enakopravnosti je eden najglobljih vzrokov političnega nemira v Evropi. Francoski tisk zahteva naj Herriot po Schleicherjevem govoru zavzame aktivno vlogo proti nemškim zahtevam. »Echo de Pariš« zahteva, naj se vendar zasliši glas, ki naj izjavi, dn nemške zahteve po enakopravnosti niso nc pravno ne taktično utemeljene. Levičarski >Quotidicn« pravi, da se Nemčija oborožuje, ako sc Francija razorožil jc. Pariz, 28. julija AA. Čeprav se uradno ni nič poročalo o današnjem dolgem razgovoru med Herriotom in nemškim veleposlanikom v. Hoeschom, so listi mnenja, da se je ta razgovor tikal govora nemškega vojnega ministra v. Schleicherja in intervjuja, ki ga je v. Papen dal dopisniku agencije »United Press«. »La I.iberte« glede na to pravi, da je Hitlerjev program sprejela tudi sedanja nemška vlada in da se zdaj pričenja dramatična perioda francosko-nemških odnošajev. Iz Schleicherjevega govora in Pavenovega intervjuja »La Liberte« sklepa, da sestoji program nemške vlade z teh-le točk: 1. z Nemčije se mora z uradno izjavo vzeli odgovornost za svetovno vojno. 2. Reparacije se morajo brezpogojno ukiniti. delitvi ilatih rezerv sveta. Nemčija in druge drža ve n« morejo igrati njim pripadajoče vloge v gospodarskem življenju sveta zaradi valutnih težai in zaradi težav v mednarodni trgovinski izjnenjavi izhajajoči iz nezadostno zlate valute. Kljub temu, da je zaloga zlata in deviz, na katere se naslanja nemška valuta, nezadostna, pa Nemčija ne bo opustila zlatega standarda. Pač pa bodo potrebne odredbe, da se odtok nemških zlatih zalog ustavi. Glede privatnih dolgov Nemčije, ki se inozemstvu ne zdijo varni, je kancler naglašal, da ima Nemčija na vsak način namen, da svoje privatne dolgove plača. Nemčija bo pa rada diskutiral« o znižanju obrestne mero, kar pa so bo na vsak način zgodilo le po sporazumu z upniki. Če se privatni upniki Nemčije sporazumejo z Nemčijo glede znižanja obresti, se bo lahko mogoče ogniti transfernemu moratoriju. 3. Vprašanje poljskega koridorja in vprašanje poljsko-nemške meje se morata čim prej urediti. 4. Posaarje se mora vrniti Nemčiji brez plebiscita. 5. Nemčiji se morajo vrniti njene prejšnje kolonije. 6. Nemčiji se mora priznati enakopravnost glede oboroževanja, in 7. izvesti se mora priključitev Avstrije k Nemčiji. »La Liberte« pravi, da je zdaj tudi Herriot izgubil iluzije, ki jih je do zdaj imel glede Nemčije in njenih načrtov. Amerika svetuje previdnost \Vashington. 28. julija. Tukajšnji oficijelni krogi ne skrivajo simpatij, s katerimi spremljajo prizadevanje Nemčije po enakopravnosti, kakor jim je dal izraza kancler von Papen v svojem inter-vjuvu. Obenem pa se Amerikamci boje, da ne bi izjava von Papena preveč iznenadila Evrope, posebno Francije. Nemčija ni izbrala pravega časa za svojo zahtevo. Gotovo je, da tako narod, kakor je nemški, ne more večno ostati zvezan in privezan na določbe verzajske pogodbe, toda povratek k prejšnjemu stanju juridične in taktične enakopravnosti, kakor jo je imela Nemčija pred vojno, more biti samo postopen, da ne izzove nobenega diplo matičnega razburjenja in komplikacij. Vladna kriza v Avstriji Dunaj, 28. jul. ž. V parlamentarnem življenju je nastal kritičen preobrat. Deželna zveza poljedelcev je zahtevala, da se predlog o lozauskem sporazumu odgodi do jeseni. Tudi v socialnem in carinskem odboru je ugovarjal domovinski blok proti nekaterim podrobnostim vladnih predlogov. To je dalo povod za takojšen sestanek vodstva krščanskih socialcev, ki so na seji razmotrivali o političnem položaju, v katerem se je naenkrat znašla vlada. Tekom popoldneva je napetost nekoliko popustila. Dopoldne so krožili glasovi o neposredni demisijo Dolfussovega kabineta in o razpustu parlamenta, vendar pa so se proti večeru stranke v medsebojnih pogajanjih toliko sporazumele, da bo najbrže prišlo do pozitivnih sklepov. Važna izprememba na Quai d' Orsayit Pariz, 28. jul. Ig. Po šc ne potrjenih vesteh bo prevzel nasledstvo žc pred daljšim časom upokojenega generalnega tajnika Filipa Bcrlhelota rt* Quai (1'Orsaju poslanik Erbette. Erbrtlo jo bil prej politični urednik »Tempsa« in jc bil prvi poslanik v Moskvi po zopetni uposlavitvi rednih političnih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Od lanskega lota je zastopal francosko vlado v Madridu. Erbette je odločen levičar, dočim je Berthelot zastopal konservativno-nacionalistične ideje. Iz lega se razvidi važnost izpremembe na mestu, ki pomeni praktično vodstvo zunanje politike Francije. V Parizu niso zadovoljni s poljsko-ruskim paktom Varšava. 28. jul. tg. Nopovoljni vtis podpisi poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju v pariški in romunski javnosti je dal vladi in poljskemu tisk« poTod, da skuša omiliti pomen tega pakta. Zunanji minister Zaloški je izjavil, div ta pakt nikakor ne moti Poljske t njenem zavezništvu napram drugim državam. Francoska in romunska bojazen je zaradi toga brez vsake podloge. Skoda na pšenici v Sremu Belgrad, 28. julija I. Komisija, ki je bila poslana, dn ugotovi kašno škodo jc povzročila rja na pšenici, ki se jc pojavila nn sremskih žitnih poljih, je ugotovila, dn znaša ta škoda več, kakor sc jc prvotno domnevalo. V kolikor je komisija dosedaj ugotovila, znaša škoda okrog 5.900000 1)» V • romunski vladi bo načeloval Vajda Voevod (Od našega belgrajskega urednika) Belgrad, 28. julija, čim so minile volitve v romunski parlament in senat, je bilo pričakovati takojšnje demisije romunske vlade, ki ji je na čelu Vajda Voevod, in ki je dobila pred 2 mesecema mandat za izpeljavo zadnjih volitev. To bi se tudi brez vsakega dvoma zgodilo, če ne bi nastale nekatere težave in manjši nesporazumi v vodstvu nacionalnih zaranistov. Kakor je znano, je Vajda Voevod vodil razgovore o sestavi bodoče parlamentarne vlade z voditeljem in idejnim načelnikom zaranistične stranke, bivšim predsednikom vlade M a n i u o m ter prof. Mahala k eo m, želeč, da bi eden ali drugi prevzel mandal za sestavo vlade. Oba imenovana sla pa sestavo vlade odločno odklonila. Kakor se zatrjuje iz okolice, ki je blizu sedanjemu predsedniku vlade, bo le-ta v najkrajšem času podal demisijo celokupnega kabineta, nakar bo zopet dobil od kralja Karla mandat za sestavo vlade, ki jo bo sestavil povečini iz ljudi sedanje vlade. Imenujejo se tudi že osebe, ki naj prevzamejo v bodoči vladi eden ali drugi resor. Tako bo Vajda Voevod prevzel poleg predsedstva še zunanje ministrstvo, medtem ko bi finančno mi- znala samo politiko intrig, da zaneti svetovno revolucijo. Zato je v baltiško-ruskih garancijskih pogodbah na vsak način treba videli okrepitev politike solidarnosti vseh držav sveta in jih je s tega stališča treba gotovo toplo pozdraviti. Dejstvo, da je na celi črti od Baltiškega do Črnega morja odstranjena nevarnost oboroženega konflikta, je ogromne vrednosti. Vendar pa je Rusija po spretnem načinu, s katerim je dosegla tako stanje na Vzhodu, prizadela precej močan udarec Društvu narodov, ker so mirovni in razsodišču! pakti med njo in baltiškimi državami sklenjeni čisto neodvisno od ženevskega foruma Zanimivo pa je, da oficiozni francoski 'l"inp-podpisa pogodbe med Rusijo in Poljsko ni sprejel simpatično. »Temps« je nekoliko skeptičen, kar se tiče poljskih nad, da bo po podpisu garu:-cijskega pakta mogoče skleniti z Rusijo tudi ugo I no trgovinsko pogodbo. Na vsak način pravi »Temps« — ima Francija interes na paktu o nenapadanju z Rusijo samo v tem slučaju, če bosta Poljska in Romunija popolnoma varni pred vsakim napadom na njun teritorij od strani Kusije. nistrstvo prevzel znani prvak kmeLske stranke Mironescu, poljedelstvo prof. M i h a 1 a k e , notranje ministrstvo dr. Mirto, pravosodno ministrstvo Potarcu, resor javnih del J o a n i-tescu, trgovsko ministrstvo Lugoseanu, prometno ministrstvo Perješanu, prosveto pa A n d r e u. Medtem ko so zaranisti trdno odločeni, da nadaljujejo delo za sanacijo države in za rešitev iz težke finančne stiske, si prizadevajo pristaši liberalne stranke, ki so blizu bivšemu predsedniku romunske vlade Duci, prepričati romunsko javnost, da bi pomenila homogena vlada zaranistov najslabše izglede za bodoče gospodarstvo Romunije. Obenem zelo ostro napadajo vlado, češ, da ni dobila pri zadnjih volitvah v parlament toliko glasov, kakor je uradno objavila. Liberalni listi trdijo, da so dobili zaranisti samo 39.5 odstotkov vseh glasov in ne 45.17 odstotkov, ki jih je vlada uradno objavila. Duca jc nalo poslal ludi posebno delegacijo v pravosodno ministrstvo ter k glavni volilni komisiji ter zahteval od obeh, da se še enkrat natančno pregledajo in kontrolirajo podatki o stanju volilnih rezultatov, ki so v notranjem ministrstvu, ter da se objektivno ugotovi in objavi, koliko >e v resnici dobila ena ali druga stranka pri zadnjih volitvah iu da se potem pravično razdelijo mandati. Po njihovih računih bi morala opozicija dobiti še najmanj 80 poslancev. Svečana otvoritev romunskega parlamenta Bukarešt, 28. julija, ž. Svečana otvoritev no-| vega romunskega parlamenta bo v soboto dopoldne. Ob 11 se bo darovala služba božja, katere se bodo udeležili vsi cerkveni, vojni in civilni predstavniki z diplomatskim zborom. Po službi božji bodo odšli poslane" in senatorj- » parlament, kjer bo kralj Kari prečita! prestolno besede. Kralj; Karla bo spremljal vojvoda Mihael. Svečanost otvoritve novega parlamenta bodo oznanili s 101 topovskim strelom. Ko bo prestolna beseda prečitana, se bo seja takoj zaključila in ne bo nobene druge debate. Dunajska vremenska napoved: Spremenljiva | oblačnost, lahka nagnjenost k nevihtam, nekoliko I topleje. Hudo poslabšanje Irancosko-nemšhih odnošajev Izjava dr. Beneša o mednarodnem položaju Dr. Beneš je optimist Praga, 28. julija, tg. Na današnji seji ministrskega f eta je poročal zunanji minister ur. Beneš o političnih dogodkih zadnjega časa. Kot cilj lozauske zaupne pogodbe je označil nadaljevanje evropske rekonstrukcijske politike iu one-mogočenje novih konfliktov iu vznemirjenj. Do konca tega leta bo vprašanje evropskih vojnih dolgov urejeno. Konferenca za vzhodne re-paracije bo oktobra meseca. Svetovna gospodarska konferenca pa bo po sedanjih načrtih v novembru. Razprave posebnega odbora za srednje evropska agrarna vprašanja bodo decembra ifteseca v Ženevi. Glede razorožitvene konference je razvil dr. Beneš nado, da bo spomladi 1933 z uspehom kon- čala svoje delo. Velik del Benešovih izjav je zavzemal problem Nemčije. Beneš je izjavil, ako si bodo dogodki sledili v duhu Lozane in Ženeve normalno naprej, bodo imeli velik vpliv na potek gospodarske krize. Dobesedno je rekel minister: »Glede razvoja dogodkov v Nemčiji, je treba biti pripravljen na razne eventualnosti, ki hi nas tudi mogle zadeti. Češkoslovaška republika se ne bo vmešavala v te dogodke in bo vzdrževala prijateljske od noša,je z Nemčijo pod vsemi pogoji še v bodoče.« Končal je z vzklikom, da je treba še naprej v notranji politiki vztrajali na principu kalikor mogoče širokega sodelovanja vseh ljudskih plasti. Pred volitvami v Oster napad llelila na »on Papena Krilu. 28. julija. Ig. Bavarski ministrski predsednik Held je izjavil na zborovanju centruma, da morata bavarska ljudska stranka iu centrum v bo-niH-e iti skupaj, ker nihče ne ve, če ne pride morda do kulturnega boja. Državno vlado von Papena imenuje Held vlado nmzaeev. Ta vlada predstavlja hudobno potlačenje politične morale, posebno ako von Papen izjavlja, da nima z nar. socialisti ničesar skupnega. Von Papen »čisti« dalje Berlin. 28. julija, ž. Vlada komisarjev v Pru-sije še vedno nadaljuje z reformacijo administracije. Komisar je združil več okrajev v enega, isto je storil z občinami. Devet deželnih svetnikov je razrešil službe. Vsi so pripadali socialno-demokr. stranki. Važne upravne relonne. Berlin. 28. julija tg. Opolnomočeni vladni komisar na Pruskem dr. Bracht je pniotbčil ob- Petindvajsetletnica mašništva škofa dr. Alojzija Fogarja vestilo o včerajšnji seji nove pruske vlade, i/ katerega je razvidno, da bo v prihodnjem času prišlo nu Pruskem do dalekosežnih spremenil) v državni upravi. Nameravajo razpustiti več pruskih ministrstev in preložiti njihove-poelc odgovarjajočim državnim ministrom. To velja posebno za poljedelsko, trgovinsko in socialno ministrstvo. Nameravajo tudi razpustiti okoli 60 deželnih sodišč in nekaj uradnih sodišč. Komunističen predlog Berlin. 28. julija, ž. Komunisti so prvi izročili i predlog za bodoči državni zbor, ki se ima izvoliti j pri nedeljskih volitvah. V tem predlogu komunisti enako kakor Hitler zavračajo ratifikacijo lozan-skega sporazuma in Youngovega načrta, kakor tudi vseli zakonov, ki so v zvezi s temi sporazumi. Komunisti predlagajo ukinitev obrestne službe, ustavitev plačil inozemskih posojil, kakor tudi reparacij. Tržaški škof dr. Alojzij Kogar praznuje 25-letnico svojega mašništva. Pri tej priliki povila rjajo tako italijainsk i kakor slovanski verniki tržaškega škofa nenavadne umske zmožnosti, globoko srčno kulturo in nenavaden takt tržaškega vladike, s katerim vlada svojo škofijo v izredno težavnih razmerah. Zvest državnim |ki-stavam, je škof dr. Kogar enako pravičen in poln ljubezni tako napram italijanskim kakor napram slovanskim vernikom svoje škofije, ko-jili verske interese zna z apostolsko odločnostjo braniti, kadar je treba. Dr. Alojzij Fogar si je kot odličen in t enak poeznavalee katoliškega nauka, ki ga jc bil s siibtilno dialektike poučeval svoj čas v goriškem semeniSču, postavil za nalogo obnovitev in jio-globitev ve.rskegn življenja zlasti v tržaškem mestu, kar mu je v enem desetletju škofovanja v veliki meri uspelo. Srca meščanov si jc škof dr. Kogar pridobil ne samo po svoji izredni kulturi, ampak tudi po svoji nič manj izredni ljubezni do revežev, katerim je. v manj ko desetih letih razdelil vse znatno premoženje, k i ga je bil podedoval od svojega očeta, Zaradi lega ga neki list dane« po pravici primerja s karolom Boromejskim, s katerim ga druži praktična maksima življenja: »To kar boste dali siromaku, je kakor bi dali mojemu Očetu«. Ni čuda, da zaradi tega škof dr. Fogar uživa posebno naiklonjenosi sv. očeta, kakor tudi veliko spoštovanje, kralja in voditeljev države. nič manjša pa ni ljubezen in spoštovanje, ki ga gojijo do svojega škofa tako italijanski kakor slovanski verniki škofije, ki imajo v njem oznanjevalca vere in lepega življenja, kakor tudi neustrašenega braaiitelja njihovih verskih in moralnih svetinj. I^aliko se reče, da jc tržaški škof, kur sc tiče nepristranske skrbi in ljubezni zu vse svoje vernike brez razlike jezika in čustvovanja, prava dika katoliškega episkopata vsega sveta. Odbor odličnih tržaških meščanov jc škofu tir. Fogarju ob |>riliki 25-lctnice mašništva jm>-daril krasen avtomobil kot dar tržaških meščanov. V soboto pa bodo škofu v Trstu korpora tivno časti ta I i duhovniki njegove škofije. Oh tej priliki bo škof prejel lepe darove, tako od svoje duhovščine, kakor od škofijskega odbora in od uprave cerkve sv. Justa, za koje restavracijo je škof veliko daroval. V nedeljo pa bo škof v katedrali bral slovesno sveto mašo. Oh tej priliki je železnica organizirala posebne ljudske vlake, da omogoči čim večjo udeležbo vernikov pri tako slovesni priliki spominskega iu \a tir. logarja, ki diiči stolico svetega Justa kot eden njenih najvrednejših vladik tekom dolge iu slavne zgodovine. Castitkam vernikov tržaške škofije se pridružujemo tudi mi, proseč Boga, da dr. Fogarja še dolgo let ohrani vernikom tržaško-koprske škofije! Ad multos annos! Podrobnosti o obsodbi Gorgulova Pariz. 28. julija. AA. Ko je večina porotnikov pritrdilno odgovorila na vprašanja sodišča in je sodišče nato izreklo smrtno obsodbo, je j>redsed-nik podelil besedo na smrt obsojenemu Gorgulo-vu. Obsojenec je začel nervozno in nezvezno govoriti: .Niste me onečastili. Jaz sem dober ruski vojak. Dolžan sem vam zahvalo. Morate me ubiti kot vojaka iz puške na polju časti. Takrat vas bom i>o vojaško pozdravil. Samo ne giljotine! Ne giljotine!« »Ali je to vse, kar imate povedati?« vpraša predsednik sodišča. >Da,« odgovori Gorgulov. »To je vse m z zadovoljstvom bom zapustil ta svet.« Nato se Gorgulov obrne k občinstvu, ki je bHo zbrano v sodni dvorani, in reče: »Opozoriti vas moram, da je komunizem tu, ln da bo iztrebil vse narode.« Takrat ga prekine njegov zagovornik in pravi tudi obrnjen proti občinstvu: »Videli boste po izvršitvi smrtne obsodbe! Jaz ali državni pravdnik!« (ali je namreč Gorgulov nor ali ne). Zagovornik je s tem očividno aludiral na avtopsijo, ki se izvrši po justifikaciji nad obso-jenčevim truplom Takrat vstane predsednik sodišča in se obrne k obsojencu: »Tri dni imate časa, da se pritožite na kasa-ctjsko sodišče. Po preteku tega roka vaša pritožba ne pride več v poštev. Straže, odvedite obsojenca.« Nato so Gorgulova odvedli iz dvorane. Pričakovanje občinstva Pariz, 28. julija. AA. Noč je že legla na zemljo. ko je pariško prebivalstvo zvedelo o razsodbi v procesu proti Gorgulovu. Okoli sodne palače so se bile zbrale velike množice radovednežev, ki so jim žurnalisti povedali, da je Gorgulov obsojen na smrt. Ljudje te vesti niso sprejeli z začudenjem. Čuli so se tudi vzkliki odobravanja. Do 22. ure so se zbirale gruče ljudi na Dau-phinskem trgu in na bulvaru pred sodno palačo. Čakali so voza, v katerem bodo straže odvedle obsojenca v njegovo celico. Toda le malo ljudi je pričakalo ta trenutek, ker so šele pozno ponoči odpeljali Gorgulova v celico obsojencev na smrt. Še v teku noči so listi izdali posebna izdanja, v katerih so obvestili prebivalstvo o izidu procesa, ki ga je vsa Francija z nestrpnostjo čakala. • Gorgulov v celici obsojenih na smrt Pariz, 28. julija. AA. Davi rano zjutraj so odvedli obsojenega Gorigulova s sodišča v ječo nazaj in ga zaprli v celico za obsojence na smrt. Kakor je navada pri obsojencih na smrt. je v obsojenčevi celici neprestano noč in dan stroga straža, ki mora paziti, da si obsojenec sam ne vzame življenja. Kakor znano je sodišče obsodilo Gorgulova na smrt na |K)dlagi pravdoreka fiorotnikov, ki so z 10 glasovi proti 2 potrdili obtoženčevo krivdo Gorgulov ima zdaj še tri dni časa, da se pritoži na kasacijsko sodišče. Dozdaj se še ne ve, ali bo Gorgulov prošnjo za pomiloščenje podpisal. Gotovo je le, da ga bo skušal njegov zagovornik Henri Gerard pri obisku, ki ga bo danes popoldne napravil pri njem v ječi, k temu pregovoriti. Gorgulovo govorjenje in vedenje v ječi je prav tako nezvezno in brez glave, kakor je bilo pred porotniki. Zdi se, da ga je strah le enega: gilo-tine. Zakaj neprestano ponavlja besede, ki jih je včeraj rekel prod sodiščem: »Nočem na morišče! Nočem [Kjd gilotinol Hočem, da me ustrele!« {iorgulov noče prositi za pomilostitev — Plemenit čin gospe Doumer Pariz, 28. julija, ž Po razglasitvi smrtne ob jodbe nad morilcem Gorgulovim se javnost živahno zanima za to, 6e bo Gorgulov pod pisal prošnjo za jiomiloščenje in če ga bo predsednik rejiublike Lebrun tudi res pomilostil. Gorgulov je tekom razprave večkrat izjavil, da želi smrtne obsodbe, pri tem pa najbrže ni jjomislil, da njegova smrt ne bo smrt kakega borca, temveč sramotna smrt pod giljotino. Njegov zagovornik bo storil vse, da pregovori Gorgulova, da j»odpiše prošnjo za pomiloščenje. V Parizu se govori, da je vdova umorjenega predsednika republike Doumerja storila pri predsedniku Ijchriinu in njegovi soprogi potrebne korake za pomilostitev morilca njenega moža. Če Gorgulov ne bo jx>iniloščen, se bo izvršila 6mrtna obsodba v avgustu ali pa začetkom septembra. Pariz, 28. julija, tg. Gorgulov noče vložiti prošnje za pomilostitev, pač pa prosi, da bi bil ustreljen, kčr je »vojak svoje ideje«, Centralni odbor gozdnega gospodarstva Belgrad, 28. julija. AA. Na konferenci zastopnikov lesne industrije, ki se je vršila v Belgradu dne 25. in 20. julija t. 1., so na inicijativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki so se mu pridružili tudi zastopniki ministrstva za gozdove iti rudnike in zastopniki kmetijskega ministrstva, soglasno sklenili, da se ustanovi centralni odbor jugoslovanskega gozdnega gospodarstva. V ta centralni odbor delegirajo p>o dva zastopnika strokovna društva industrijcev z lesom v Belgradu, Zagrebu- Ljubljani, Sarajevu in Sušaku in ministrstvo za gozdove in rudnike kot predstavniki državnega gozdnega posestva. Organizacija mednarodnega sodelovanja je poverjena temu centralnemu odboru, čigar agende bo do definitivnega konstituiranja vodila Zveza-, industrijcev in trgovcev lesnih izdelkov v Zagrebu. Centralni odbor je imenoval za svoje delegate za bližnjo mednarodno lesno konferenco v Pragi gg. inž. Milana Lenarčiča, predsednika gozdno« gosj)odarskega sveta Dravske banovine, in dr. Milana Ulmauskega, generalu, ravnatelja »Šipada«. Avstr.posojilo pred parlamentom Zadala pOrOCIlA Žalovanje za „Niobo" Berlin. 28. julija. AA. Vsa Nemčija žaluje nad potopom šolske ladje državne mornarice »Niobe . Sedaj je popolnoma dognano, da je pri katastrofi našlo smrt 69 mornarjev. Predsednik republike je šefu mornarice poslal žalno brzojavko in je naročil, naj se njegovo sožalje sporoči svojcem žrtev. Tudi danski in italijanski kralj sta kondolirala. Javne zgradbe pa tudi mnoge zasebne hiše po vsej državi so razobesile zastave na pol droga. Radio je stavil s programa vse zabavne točke in plesno godbo. Med 40 rešenimi mornarji se nahaja tudi komandant ladje kapitan Ruhfuss, ki ga je vrglo čez krov, ko se je ladja nagnila in se je na ta način rešil. Preiskava je ugotovila, da katastrofe ni nihče kriv. Nepričakovan naval vetra je polomil jambore. Ladja je nekaj časa prevrnjena plavala po morju. Potopljena ladja leži kakih 20 metrov globoko v morju. Potapljači kielskega ar-zenala so danes nadaljevali svoje poskuse, da bi prišli do potopljene ladje »Niobe«. Upajo, da bodo kmalu prišli do utopljencev. Velika železniška nesreča Berlin, 28. julija. AA. Snoči ob jx»l 7 se je na postaji nekega berlinskega predmestja dogodila velika železniška nesreča. Potniški vlaik je trčil ob lokomotivo, ki je manevrirala na postaji. Štirje vozovi so padli s tira. Ubiti sta bili 2 osebi, okoli 50 ljudi pa je bolj ali manj nevarno ranjenih. Nesreče je kriv strojevodja prazne lokomotive. jx> imenu Krupke. Krupke je spregledal znamenje na »stoj«. Po katastrofi je izgubil popolnoma živce in je v' nevarnosti, tla zblazni. Star je 51 let in je že 15 let strojevodja. Znan jc bil kot zanesljiv uradnik. Športna vest Chttrlevillc, 28. julija. AA Osemnajsto etapo kolesarske, dirke okoli Francije iz Metza v Charleville (159 km) je dobil spet Leduco v 5.09.48. Druigi je Dipaco, tretji pa Lončke, vsi v istem času. Naš izvoz v južno Italijo Belgrad, 28. jul. AA. Minister za trgovino in industrijo je dovolil, da se tudi naša država letos prvič udeleži s posebnim, uradnim paviljonom letošnjega mednarodnega vzhodnega velesejma (Fie-ra di Levante), ki se bo vršil od 6. do 21. septembra t. 1. v Barizu. Zavod za pospeševanje zun. trgovine je sklenil, da zalo posveti septembrsko številko svojega glasnika temu velesejmu in naši trgovini z Južno Italijo. Ta številka bo izšla v italijanščini. Kakor znano, je zamenjava blaga med našo državo in južno Italijo zaradi nezadostnega medsebojnega poznavanja zelo slabo razvita. Tudi tisti naši izvozni predmeti, ki pridejo do tržišč južne Italije, se plasirajo po večini le s posredovanjem severnoitalijanskih trgovcev. Zalo je potrebno, da se naši izvozniki in naše občinstvo čim bolj seznanijo s tržišči južne Italije in narobe. Zavod za po-sj»eševanje zunanje trgovine prosi vse zainteresirane tvrdke, ki bi hotele biti zastopane na tem velcseimu. da mu prepuste svoj propagandni ina-teriial za plaBirtime svoiih izvoznih predmetov. Dunaj. 28. jul. tg. V državnem zboru se je vršila danes razprava o lozanskem protokolu za avstrijsko jKisojilo. Razprava je bila zelo nemirna. Izkazalo se je, da je Dolfussova vlada le v manjšini. Od 8 heimvvehrovskih poslancev so 3 izjavili, da pod nobenimi pogoji ne bodo glasovali za ta protokol. Zvezni kancler Dolfuss je imel velik obrambni govor za lozansko posojilno politiko, v katerem je izjavil, da bodo po 10 letih, ko se bo dolg odplačeval, prenehale tudi druge dolžnosti. Razprava se bo jutri nadaljevala. Povratek naše delegacije Belgrad, 27 julija. Davi so prispeli /. brzo-v la kom v Belgrad j ugoslovanski delegati na interparlamentarni konferenci, ki je bita v /.e-nevi. Delegat jugoslovanske delegacije, narodni poslanec dr. Bogomil Vošnjak. je pri tej prilik, dal za belgrajsko »Večerno Pravdo« posebno izjavo, v kateri je naglasi!, da jc bila jugoslovanska delegacija sprejeta v Ženeva prav prisrčno. Jugoslovanska delegacija je po svojil, t e- , legatih sodelovala v vseli odsekih Zadnje dni zasedanja konference sta govorila tudi bivši finančni minister dr. Ninko Peric o razorožitvi dr Vošnjak pa o varnosti. Napad italijanske delegacije ni izzval nobenega posebnega razburjenja. Francoski socialist Renaudel je bil z izvajanji jugoslovanskih delegatov zadovoljen ter jim je navdušeno ploskal. Prihodnja inter-parlamentarna konferenca bo v Madridu. Tuje liste bo uvažala „Avala" Belgrad, 28. jul. tg. Minister za Irgovino in industrijo je odredil, da začne »Avala d. d.« 1. avgusta poslovanje na podlagi podeljenega ji dovoljenja za uvoz tujih listov in časopisov. Sedanjim uvoznikom listov in časopisov se dovoli trimesečni rok od 1. avgusta za likvidacijo svojih poslov. Dosedanji uvozniki imajo pravico, da se v onie-njenern roku sporazumejo z :>Avalo d. d.« v svrho nadaljnje prodaje listov in časopisov. To se objavlja na znanje vsem interesentom. Osebne vesti Belgrad, 28. julija. 1. Na predlog prometnega ministrstva so vpokojeni: Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu: Franjo Dougan v 6. položajni skupini, Pibrovec Milan v 6. položajni skupini. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: dr. Josip Ptičar, svetnik v 4. skupini I. stopnje, Zoreč Janez v 6. skupini. Pri glavnem ravnateljstvu drž. železnic v Belgradu: Jenčič Marcel v 6. skupini. Iz državne službe je bil odpuščen Dagotin Di-mec, uradnik 8. skupine pri pošti in brzojavu v Osjeku. H katastrski upravi v Mrkouičgradu je premeščen iz Murske Sobote geometer Jofief Sever. Pri upravi mariborske kaznilnice je vpokojen z odlokom prav. ministrstva nadoficijal Ferdinand Getwert. Belgrad, 28. julija. Današnje »Službene Novi-ne« prinašajo ukaz, po katerem se spremeni ime vasi Lajše v občini Selce, okrajna ekspozitura Škofja Loka, v Leskovico. Belgrad, 28. julija. 1. Pri savski bariski upravi sla bila upokojena: veterinarski inšpektor Alojzij Pavlin v 3. položajni skupini 2. stopnje in Franc Černe, veterinarski inšpektor. Belgrad, 28. julija. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za Irgovino in industrijo je povišan pri glavni podružnici državne hipotekarne banke v Ljubljani za višjega uradnika v 7. skupini in vršilca dolžnosti upravnika g. Dra-gutin Banjac, višji uradnik 8. skupine in vršilec dolžnosti upravnika pri isti podružnici. Policija proti veteranom Newyork, 28. jul. tg. V Washingtonu je prišlo do srditega spopada med policijo in veterani, ki se od časa svojega pohoda na VVashiugton nahajajo še vedno v zasilnem taborišču v bližini Kapitala. Ko je danes skušala policija razpršiti veterane s silo, so se ti vrgli srdito nanjo in jo pričeli obmetavali s kamenjem. Med obema strankama je prišlo do revolverskega boja. Mnogo ranjencev je bilo prepeljanih v nevarnem stanju t bolnišnico. Številni veterani so bili areiiraui. Položaj je skrajno napet Domneve o izidu nemških volitev Berlin, 28. jul. tg. Po razpoloženju, ki vlada trenutno v državi, se sme postaviti za prihodnjo volivno nedeljo sledeča prognoza: Narodni socialisti 30 do 35% oddanih glasov, nemški nacionalci 8 do 10%, centrum in bavarska ljudska stranka 20%, manjše stranke, v glavnem meščanske, kakor državna stranka, gosj>odarska stranka 3 do 5%, socialni demokratje 25%, komunisti 10 do 12%. Ako se bo ta prognoza uresničila, bodo imele desničarske stranke komaj 45% vseh mandatov. Politično premirje ? Berlin, 28. jul. tg. Državni kancler von Papen namerava 31. .julija izdati naredbo, po kateri se proglaša v Nemčiji politično premirje. V tem času bo za dva ali tri tedue prepovedana vsaka politična agitacija. Odmev Schleicherjevega govora Pariz, 28. jul. Ig. >Matinc poroča o razgovoru med Herriotom in nemškim poslanikom. Herriot je protestiral proti napadom generala Schleicher-ja v brezžičnem govoru. General Schleicher se ni obotavljal imenovati francosko razorožitveno politiko za hinavsko. Herriot je razlagal, da so le besede po sporazumu v Lozani in Ženevi, kateremu je pristopila ludi Nemčija v družbi Francije in Anglije, zelo neoportune. Komunistični zarotniki na Madžarskem Budimpešta, 28. julija ž. Udeležence komunistične zarote, katerih število je narastlo na 14, so danes popoldne prepeljali i/, političnih zaporov v preiskovalne zapore državnega pravd-ništva. Komunistov niso pripeljali pred vhodna vrata, temveč nn dvorišče, da so nu ta način preprečila eventuelne incidente, ker so se pred zaporom zbrale velike množice ljudstva. Državno pravdništvo šc ni ničesar ukrenilo glede nadaljne preiskave in končnih predlogov. Budimpešta, 28. jul. tg. Po sklepu glavnega državnega tožilstva, bosta dva aretirana komunistična voditelja Szallay in Fllrst prišla pred preki sod, ostala devetorica pa bo sojena pred rednim sodiščem. Razprava pred prekini sodom bo prihodnji četrtek. Ako bosta obsojena obtoženca na smrt, se bo obsodba izvršila takoj. Dementi Pariz. 28. jul. Ig. Na Quai 'Orsayu demontirajo vesti, da bi bil Erbette določen za naslednika glavnega tajnika zunanjega ministrstva Berthe-iola. Pota slov. delavca za kruhom Lojze Dobravec se lovi po svetu za zaslužkom Ljubljana, 28. julja. Danes se je zglasil v Ljubljani 35 letni Lojze Dobrave iz litijsko občine. Mož je dolga leta delal v Franciji, potem v Alžiru, Oranu ter v drugih obmorskih mestih severne Afrike. Nazadnje je ostal brez dela ter se je čez Španijo, Francijo, Belgijo, Holandijo, Lukseniburško, Nemčijo in Avstrijo vrnil domov v svojo občino. Večinoma vso pot je mož napravil peš. hodil ie skoraj od februarja letos do It), julija, ko se je zglasil pri našem konzulatu v Celovcu, kjer je dobil denar za vožnjo do Jesenic in tam brezplačno vozovnico do Ljubljane Lojze v Franciji Naš popotnik nam nudi zgled pridnega in poštenega človeka, ki je vso svojo mladost delal in bi še delal, ko bi kje kaj imel. Rodil se je v vasi Jesenjo pri Litiji, v hotiški fari. I'o vojni je odšel v Nemčijo, kjer je delni v raznih rudnikih. Kmalu pa se je vrnil v domovino, kjer je delal v domačih rudnikih, dokler ga njegova nekoliko ahasver-ska narava ter želja po boljšem zaslužku ni zopet potegnila v tuji svet. Odšel je v Francijo, dobil v bližini mesta Donai delo pri nekem rudniku ler tam ostal 7 mesecev. Zaslužek je bil še dosti dober ter je bil Dobrave čisto zadovoljen. V rudniku so delali po 8 ur 1111 dan, zaslužek je znašal 42 do 46 frankov, torej okroglo 90 Din 1111 dan. Mesto Donai leži približno 25 kilometrov za bivšo neniško-francosko ironto ter je zato v vojni veliko trpelo. Vsa rudniška poslopja, kjer je Dobrave delal, so bila po vojni novo zgrajena, zato so bila ludi stanovanja za delavstvo precej udobna. Za G frankov na dan je dobival delavec tamkaj stanovanje in prehrano. Na ta način si je naš Lojze pri delu v rudniku v dobrih 7 mesecih precej prihranil, saj mu je od zaslužka po odbitku zneska za hrano in stanovanje ostalo še 40 frankov na dan. Ker pa je bilo delo v rudnikih vendarle prenaporno, je odšel Dobrave na delo v bližnji Reims, ki je ludi v zadnji vojni mnogo trpel. Saj ie znano, da je bila uničena v Reimsu ludi mogočna katedrala, ki je bila šele po vojni zopet obnovljena. V lleimsu je ostal Dobrave skoraj eno leto. Delal je pri raznih reparacijskih delih za bivšo nemško-francosko fronlo. Zasipavali so bivše strelske jarke, zbirali granale ter drugo vojno gradivo, prekopavali so sem in tja tudi mrliče iz zasilnih vojnih grobov ter jih zbirali v skupnih grobnicah itd. Tu je znašal zaslužek po 45 frankov na dan, kar je razmeroma precej. Medtem se je naš Lojze dobro naučil francosko, prihranil si je nekaj denarja, želja po novem bogastvu iu sreči ga je vlekla dalje v svel — napotil se je v Afriko. Prihranienih jc imel 1500 frankov, kar mu ie zadostovalo za tožujo iz Reimsa do Alžira v Afriki. Vleče 00! «> Afriko Iz lieimsa se je Dobrave v avgustu lela 1925 odpeljal čez Pariz in Lyon v Marseille, odtod na z ladjo >E1-Biar« čez Sredozemsko morje v Alžir. Fant pripoveduje o silni vročini, ki je vladala na ladji zlasti v četrtem delavskem razredu, v katerem se je bil vozil zaradi najnižje voznine, ki je na ladji sploh mogoča. Le semintja je zapihlial kak osvežujoč veter, ki je nekoliko ohladil ozračje, sicer pa je bila 29 urna vožnja zelo mučna. Za vožnjo iz Marseilla v Alžir je plačal 121.90 frankov, prehranjeval pa se je na vožnji na ta način, da je hodil v ladijsko kuhinjo pomagat ter so mu tam dajali zn plačilo zastonj hrano. V Alžiru je imel fant izredno srečo. V bližini pristanišča je tisti čas gradila večja nemška tvrdka nove pristaniške pomole v morju. Še isti dan. ko sc je bil z ladjo pripeljal v Alžir. je dobil pri tej nemški tvrdki delo. Zaslužek je bil tam za tiste čase naravnost sijajen. Delali so po deset ur na dan, mezda ie znašala po 6.50 frankov na uro. Velikokrat so delali čez uro. kar se je plačalo enkrat dražje. Tako je znašal zaslužek na 14 dni najmanj 750 frankov, hrana in stanovanje pa je veljala za 14 dni približno 110 frankov. Za obleko in vse drugo je ostalo Dobravcu po 600 frankov na 14 dni, torej čez 1000 frankov na mesec. V našem denarju Veselo in žalostno iz Kamne gorice Kamna gorica, 26. julija. Danes se je poslovila od nas prva skupina otrok počitniške kolonije ljubljanskih mestnih na meščencev. Bolniška blagajna, ki je že pred leli uredila pension za svoje člane, je sedaj hotela preskrbeti tudi otrokom mestnih nameščencev pai tednov veselih počitnic zuuaj mestnega obzidja in prahu. V ta namen je vzela v najem za dva meseca prostore v Prosvetnem domu in sicer dvorano in tri sobe v I. nadstropju nasproti cVDjegt pensiona, kjer jim je g. »Suhi« pripravljal obilno in tečno hrano. Poleg Prosvetnega doma so otroci imeli na razpolago tudi precej obširno dvorišče, za razne igre pa so imeli v najem zunaj vasi travnik. Tako so bili otroci ves dan pod milim nebom na svežem zraku, ker jim je bilo tudi vreme zelo naklonjeno. Otroci so našli pri nas vsega, kar so prišli iskal. Olresli so s sebe mestni prah, široko raztegnili svoja pljuča in se naužili svežega zraka, s katerim pri nas radi vsakemu postrežemo, kdor nas obišče. Njihovi obrazi so porjaveli na gorkem solncu, na-kričali in navriskali so se, si okrepili svoja mlada telesca ter si nabrali svežih moči, .la bodo mogli kljubovati raznim nevarnostim, ki ^re.tr njihovim mladim telesom v mestnih zidovih. Skozi tri tedne se je razlegalo po vasi veselo pelje, kričanje in vriskanje mladih grl. Danes pa je utihnil ta krik in vik, utihnil je glas trobente, ki je vsako jutro klical mlade zaspančke iz gorkih ležišč in jih vabii k raznim dnevnim opravilom. Za slovo so napravili se izlet na Bled, danes popoldne pa so se poslovili od >ms. Z veselim krikom in petjem, kakor so prišV so tudi odšli z lepimi vtisi, ki so jih odnesli s prvs kolonije v Kamni gorici in s hvaležnostjo do gospodov, ki so jim pripravili tri tedne tako lepih počitnic. Kainna gorica pa je zopet postala mirna in tiha kakor je bila prej. Toda še ta teden pride druga skupina olrok in tedaj bo naša mirna vasica znova oživela. Morda se bo konvu čudno zdelo, da imenujem Kamno gorico mirno in tiho. Morda se zdi taka le nam domačinom, ki smo navajeni šumenja vode, ki pada čez kolesa, vajeni škripanja koles in ropota kladiva, ki se je nekdaj razlegal od zgodnjega jutra pozno v noč, sedaj pa je skoro utihnil. Deloma pa ji že loga sama daje tak značaj. V ozki dolini leži med griči, v katerih so nekoč kopali železno rudo in jo topili v vasi. Skoz vas ee vije potok, ob katerem je bilo nekdaj vse polno »vigenc.ev«, v katerih so naši kovači izdelovali razne železne izdelke. Toda časi, ko so se dvigali iznad vasi visoki dimniki plavžev, so že daleč zn nami in ludi >vi-geuci* bodo skoro izginili, saj jih je komaj še po- P •-----1 .. I •«si { nrAKitmleMm 00 lovica. Pa ne 6amu >vigeBci-M tuai prec»»«u>iw — teto za letom .krči fie nomislimo. da ie imela Karn- znese to čez 2000 Din na mesec, kolikor ni nikdar zaslužil noben povprečen delavec pri nas doma, kaj šele, da bi mu toliko ostalo po odbitku stroškov za hrano in stanovanje. Tu je ostal Dobrave eno leto, dokler tvrdka ni dela dogradila, poleni pa je nenadoma ostal brez dela. Prihranil si je bil sicer v enem letu nad H000 frankov, toda ostal je poleni celih 7 mesecev brez vsakega zaslužka. Šele leta 1927 je dobil Dobrave zopet delo pri novi eleklrarni, ki jo je v bližini Alžira pričela gradili večja francoska tvrdka. To delo je trajalo več ko tri leta ter je bil zaslužek tudi tukaj enako dober, kakor prej v pristanišču. Toda ko je bila elektrarna dograjena, je ostal Dobrave z drugimi mnogimi delavci zopet brez dela. S prihranki se je odpeljal 480 kilometrov v notranjost dežele, v Oran, kjer je zopet dobil delo pri zgradbi pristaniških pomolov. Medtem se je bil Dobrave tako dobro navadil jezika ter se tudi sicer usposobil pri delu, da je prav dobro izhajal. Napredoval je celo do preddelavca. Oran je večje obalno mesto kakor Alžir. Leži od Alžira zahodno proti Maroku. Tam je ostal Lojze do septembra 1930, ko je zaradi dokončanih pristaniških del zopet ostal brez dela. Takoj se je odpeljal nazaj proli Alžiru 440 kilometrov do Blide, kjer je veliko vojaško letališče francoske lujske legije. To letališče so tedaj ravno povečavali ter je tudi Dobrave dobil tam zaposlitev. Tu je bil zaslužek še boljši, saj je dobival vsakih 14 dni V najlepši dolini slovenske zemlje Ljubljana, 26 Slovenska zemlja ima toliko lepote, da nam Slovencem prav gotovo ne bi bilo treba hoditi v tujino. Vse življenje lahko hodimo po domačih dolinah in gorah, pa še ne bomo odkrili vseh lepot, ki nam jih je poklonila božja roka. Zato je prav, da je zadnje čase organiziral »Putnik< po- Avto z izletniki v Logarski dolini. sebne avtobusne izlete, ki omogočajo zlasti Ljubljančanom dostop v skrite in nepoznane lepote , 1 " 1 1 4 J....... -- v.... * 'it •' 1 » najmanj po 1000 frankov. Zal pa to 111 do go tra- j naše domovine Tako Spelje vsako nedeljo zjutraj jnlo, ker so bile velikanske zrakoplovne lope na ob tri6etrt na 5 izpre(1 Fi„ovoa avtobus izletnike letališču kmalu dograjene ter so potem vsi delavci v [j0gnrsko dolino. bili zopet prepuščeni samim sebi. V Španiji ni dela Bilo je to oktobra 1030. ko se je tudi polagoma že pojavljala kriza na delovnem trgu. Zaradi lega se je odločil Dobrave za potovanje v Španijo, kjer je mislil, da bo našel novo prilike za zaslužek. Žal pa se to ni zgodilo. Dobrave je sicer nekaj časa še iskal dela v raznih mestih Alžirije, obiskal je ludi razne slovenske skupine delavcev v severni Afriki, toda dela ni nikjer več dobil. Ko je videl, da bo tako brez zaslužka porabil vse svoje prihranke, se i j nazadnje vkrcal v Alžiru ler odjadral v pristanišče Malago v Španijo. Prišel je v Malago 6. februarja lani, ko so v Španiji ravno divjali revolucijski boji. Zaradi lega tudi ni bilo nikjer dobiti dela. Prihranki so medlem vedno bolj minevali, dela nilrer — naš Lojze jo je pn poln opimizina mahnil kai peš proti francoski meji. Potoval je skozi Bilbao ki je znan tudi našim čitateljem po hudih bojih, ki šo se lanikaj vršili v zadnjem času med komunisti. monarhisti in republikanskimi revolucionarji, dalje skozi Barcelono v francosko obmorsko iuesto S"ll do Marseilla, odlod pa čez Avion in Lvon v Pariz, kamor je prišel po treh mesecih peš potovanja letos majnika. Ves čas se je Dobrave prehranjeval pri dobrih ljudeh ob c.esti. vsak trud za novim zaslužkom je bil zastonj. Niti v Parizu se mu ni nikjer posrečilo dobiti dela. Peš po Evropi domov Iz Pariza je odšel Dobrave dalje peš v Roubai-se v bližino Lille, kjer so same tekstilne tyor-nice. Tam se mu je posrečilo dobili delo za štiri mesece, ker so domačini tedaj ravno štra.ikali. Po končanem štrajku pa je moral Dobrave zopet zapustiti tvornice, kjer je pa itak le slabo zaslužil, ker je delal le po 3 dni v tednu. Odšel je iz Lille še peš v Bruselj, obhodil velik kos Belgije, našel tu in tam svoje rojake ter se pri njih mudil, iskal dela, ki ga nikjer ni bilo mogoče dobili, odšel iz Belgije na Holandsko v Amsterdam in Rotterdam, nazadnje pa skozi Luksemburg iu vso Nemčijo skozi južno Bavarsko' na Tirolsko in Koroško do Celovca, od tam pa z vlakom do Jesenic in v Liub-ljano, kamor je prišel 19. julija. Zdaj je brez vsakega zaslužka, doma v rojstnem kraju pa tudi nima nobenega svojih. Mati mu živi nekje v Franciji, kjer je tudi brat, ostalih sorodnikov pa sploh nima. na gorica nekdaj čez tisoč prebivalcev in da jih ima danes komaj 400, nam te številke kažejo žalostno pot navzdol. In kaj je vzrok temu padcu? Žalostne in včasi naravnost obupne razmere zadnjih let silijo zlasti našo mladino, da gre po svetu's trebuhom za kruhom. Pomanjkanje dela se je pri nas začelo že par let prej, preden je nastopila splošna kriza. Toda spočetka se je še dobila tu in tam kaka denarna podpora, tako da se je še vseeno kako shajalo, zlasti ker je bil naš deiavec vedno skromen in z malim ze.dovoljen, navajen predvsem ričeta in koruznih žgancev. Zato mu še sedaj zelo prav pride koruzna moka, ki jo včasih delijo za male denarce na občini. Toda danes je več takih, ki niti teh par dinarjev ne premorejo, da bi to moko na občini plačaii. Stanje naših delavcev je danes res žalostno. Delajo po tri dni v tednu, pa še to ne redno. Včasih zmanjka železa in ker ni denarja ne kredita, je večkrat treba čakati cele tedne na železo. Drugič pa zopet ni denarja, da bj se delavstvo izplačalo in tako mora ubogi delavec čakati še na ta borni zaslužek. Kako je ljudem dobrodošel vsak dinar, ki ga morejo kje zaslužili, se je pokazalo sedaj pri borovnicah. Vse je obiralo, staro in mlado, moški in ženske, fantje in dekleta. Le žal, da je tega gozdnega sadeža prehitro zmanjkalo. Kakor je žalostno sedanje stanje, toliko bolj žalostna se kaže bodočnost. Ljudstvo se že sedaj s strahom izpra-šuje kaj bo prinesla zima. Sedaj se še vendar dobi tu in tam kako malenkostno delo in zasluži kak dinar ,pozimi pa, kakor kaže, ne bo čisto nič. Slišni sem že v pogovoru trpke besede: »Pozimi se bomo zarili v zemljo ko medvedje.« Dal Bog, da bi ne bilo treba misliti na kaj takega! Poskusen zločin na mokronoškem kolodvoru Mokronog. 27 julija. Preteklo nedeljo ponoči so položili zlikovci na križališču ceste z železnico na postaji Mokronog železniški prag. Ležal je čez cesto na mali strmini v veliko nevarnost vsem vozilom. Tam pa, kjer zapušča proga kolodvor, so položili na tir velik tram. Ponočni vlak jo odpeljal proti Št. Janžu in lokomotiva je zagrabila tram; 80 111 daleč ga je tirala pred'seboj, dokler niso opazili velike nevarnosti. Hvala Bogu, nesreče res ni bilo nobene, bila bi pa lahko strašna. Zandarmerija iz Št. Ruperta si ni dala miru pri iskanju lopovov. In res so se v torek dne 2. t. m. zaprla vrata mokronoških sodnih ječ za dvema mladima fantoma iz Martinje vasi, ki sta dejanje priznala. Ali bo sedaj konec teh zločinov? Ni bito prvikrat, naj bi bilo saj zadnjikrat! Oddahnili smo pa, ko so pripeljali storilce uklenjene v Mokronog. jogarsko Že vožnja sama je čudovito lepa. Vsak ve, kaj more pričakovati v poletnem jutru od ljubljanske okolice: meglo! in res navadno vozi avtobus skozi ljubljansko okolico mimo Jožice čez Savo in še naprej proti Kamniku skozi meglo. Ko se pa nekoliko oddalji od savske doline, ga pn že pozdravijo prvi solnfni žarki, ki ga spremljajo i bo vozil tudi vsako soboto ob 3 popoldne avtobus 1---- ----- a____ 1, _ - 1 _ ,j„ ir.......m.. ______ ___- - , t 1 ■........ , .........1... • .— _____r.. I .. ___J „1: „ se vzpne skoraj do višine 900 m, ko začne zopet padati v gornjegrajsko dolino. Mimo znane Nove Štifte prihiti voz v kratkem v Gornji grad. Odtod naprej v Ljubno in Luče. Tu se začenja zanimiva dolina Savinje s svojimi kanjoni in brzicami. Pot vedi mimo znamenite Igle, ogromne skalne pečine, ki jo je igra narave zasadila ob cesti kakor velikanskega stražnika. Tidvoj za njo je presiha-joči studenec, morda edini te vrste v naših planinah. Po dobrih treh urah vožnje je avto že v Solčavi in kmalu se odpre krasna Logarska dolina. Najprej pozdravi izletnika kapelica Kristusa Kralja, ki so jo blagoslovili lansko leto. V bližini stoje raztresene bife, ponosno pa se dviga v sredi kotlino novi planinski dom, ki sprejme lahko lepo število letoviščarjev. Tudi planinskih koč ne manjka v Logarski dolini in ko pridrvi avto do znane Tilerjeve koče, je ture konec. Pičli dve uri hoda je mimo slapa Rinke do Okrešlja. Komur se ne ljubi gristi kolon, pa Uiliko ostane v tem naravnem parku, kjer najde vse: dobro postrežbo, krasno naravo in zrak, ki bi ga morali v Ljubljano uvažati. Izletniki ostanejo v Logarski dolini od 9 dopoldne do 5. Popoldne pa se vrnejo čez Mozirje, Letuš, Braslovče, Vransko, Trojane in Lukovieo nazaj v Ljubljano. Če vpoštevamo, da je ta dolina s to zvezo odprta tujskemu prometu za enodnevne izlete, polom moramo prav lo zvezo pozdraviti iz vsega srca. Saj doslej ni bilo mogoče priti v Logarsko dolino v enem dnevu iz Ljubljane in se vrniti nazaj. Ker je v voznino 125 Din všteta tudi celodnevna oskrba, lo je zajtrk v Gornjem gradu, kosilo v Logarski dolini in večerja v Mozirju, je cena za to vožnjo, na kateri prevozi izletnik 180 km, izredno nizka. Te zveze se bodo s pridom posluzili lahko tudi turisti, ker se morejo peljati v eno smer za 70 Din. Za izletnike, ki bi ostali radi dalj časa v Logarski dolini, pa so omogočene prijetne zveze z Ljubljano ob Četrtkih in nedeljah zvečer. Odslej poleni ves dan. Deželo do Kamnika pozna najbrže j vsak, pač pa ne čudovite poti, ki vodi iz Kamnika I čez Črnivec v Gornji grad. Po ozki poti drvi naj-j modernejši triosni avtobus i-Tatra«. Igraje pre-I maguje ovinke in vzpone. Cesta kar pada pod I avtomobilom in po par minutah človek strmi na • vijuge cesle. ki leže globoko doli v dolini. Cesta iz Ljubljane v Logarsko in se vračal v nedeljo zvečer. Udeleženci takih voženj imajo toliko časa, da prav udobno lahko pridejo na vrh Ojstrice in nazaj. Prepričani smo, da bodo te Putnikove zveze izredno pospešile naš tujski promet in omogočile tudi lujeem da vidijo naše krasote, ki so jim bile doslej večinoma nedostopne. Pravi pot za dosego lepih belih zob kakor ludi istočasna odslranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč: Iztisnite malo količino Cblorodont zobne paste na sulio Chlorodont zobno ščetko - t. j. špecijalna ščetka z zobčastim rezom - drgnite svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj navzdol. Pomočite šele nato ščetko v vodo, ter izplaknite si usta temeljto, grgraje s Cblorodont ustno vodo. Uspeli je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka jc izginila in ostane Vam v u«tl!i prijeten svež občutek. Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ter zahtevajte izrecno le Chlorodont zobno pasto. Tuba Din 8.—. Državna obrtna šola v Zagrebu Državna obrtna šola v Zagrebu je bila ustanovljena dne 9. oktobra 1882. Obhajala bo torej letos 50 letnico svojega obstoja. Šola je bila ustanovljena na privatno inicijativo. Eden od glavnih iniciatorjev je bil vladika Strossmayer. Ko je namreč gradil svojo impozantno katedralo v Djakovu, je hotel zaposliti zgolj domače sposobne obrtnike, da bi da! zaslužka njim, mesto tujcem. Kljub vsemu trudu se mu pa to ni posrečilo, razen pri mizarskih delih. Ta izkušnja je dovedla Stross-mayerja do tega, da je v številnih govorih in člankih naglasil potrebo ustanovitve obrtne šole, ki naj bi vzgajala nov naraščaj, dorasel zahtevam umetniške obrti. Šola je razpolagala nekoč z obsežnimi prostori, danes pa je nastanjena v poslopju tudi srednja tehnična šola in del tehnične fakultete. Odvzet ji je bil tudi muzej umetne obrti. Odvzet ji je bil tudi nekdanji internat. Propadala je zaradi tega, ker se v vseh 50 letih ni izpopolnjevala in obnavljala z duhom časa, tako da se niso poučevale v njej razne obrtne stroke, ki so se razvile z napredkom tehnike. Zato je interes zanjo znatno padel. Skušalo se je doseči, da bi jo prevzela zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter da bi vzdrževala šolo s pomočjo obrtnih organizacij. Govorilo se je tudi o tem, da bi glede te šole banovina kaj ukrenila. Med tem so se jele širiti baš v zadnjem času, ko je bila usoda šole precej negotova, po Zagrebu vesti, da se bo šola sploh ukinila. Te vesti so izzvale v zagrebški javnosti, zlasti pa v obrtnih krogih in v vrstah nekdanjih učencev te šole, od katerih jih je mnogo v gospodarskem in državnem življenju na ugodnih položajih, veliko vznemirjenje. Te dni pa je dospela vest, da šola ne bo ukinjena, temveč da je bil postavljen na čelo zavoda priznan strokovnjak, ki ima šolo reorganizirati, da bo odgovarjala današnjim potrebam. Novi direktor Vojteh Braniša je dolgoletni član učnega zbora zagrebške Obrtne šole; po stroki je kipar, vendar se pa bavi tudi mnogo z umetnim obrtom, posebno z lesorezom. Banska uprava mu je že pred leti naložila, da bi bil organiziral šolo za domačo obrt, toda menjavali so se kompetentni faktorji in prilike in tako se je zgodilo, da do ustanovitve te šole ni prišlo, temveč se je uporabil denar za druge namene. Zagrebške obrtne šole pa ne prevzame zbornica za trgovino in obrt, pa tudi banovina je ni hotela prevzeti povsem na svoje rame. Kot je izjavil direktor Braniša, ki prevzema baš te dni posle od svojega predhodnika, ostane š.Va drž. institucija. Šola se bo z državno pomočjo reorganizirala, obnovila, izpopolnila in razširila na nove stroke, tako, da bo odgovarjala v vsakem pogledu duhu časa in današnjim potrebam, Šola pa bo pri tem vzdrževala najožje stike z obrtno zbornico in obrtnimi organizacijami, tako, da bo v neprestanem kontaktu s praktičnim življenjem. Hrvatska javnost je vzela to vest z velikim zadoščenjem na znanje; bivši gojenci šole pripravljajo slavnostno proslavo 50 letnice, ki se bo vršila ob otvoritvi zagrebškega jesenskega velesejma. Reorganizacijo šole pa je pozdravljali tudi iz višjega narodno gospodarskega stališča, saj je njen cilj vzgoja strokovno moderno izobraženega obrtniškega naraščaja in s tem pospeševanje gospodarskega napredka domovine. Ustanavljanje in moderniziranje tako zvanih delavnih šol je pri nas tembolj potrebno spričo prevelikega navala na srednje šole (realne gimnazije in klasične gimnazije). Po nedavno izdani Dijaštvo Slov. Krajine delu na M. Sobota, 27. julija. Nogometna tekma bo v nodoljo TI. t. m. v Beltincih, in sicer se spriineta Mura H. in Bol-tinčari. Naši študenti pripravljajo za vprizoritev »Razvaline življenja« pod okriljem »Zavednosti« in pod režijo pisatelja Miška Kranjca. — Peš izlet v Dol. Lendavo in okolico bo priredila »Zavednost« počitniško akad. društvo, dne 22. avg. Zbirališča bodo od M. Sobote do Dol. Lendave v vsaki vasi. — Kolesarskt izlet p« je določen na 12. septembra. Svojevrstno prireditev bodo priropoldne. Spored je ta: Ob 3 bodo litnnijo v bretonski kapeli, nukar se bo razvil sprevod na pokopališče. Tu bodo blagoslovili spomenik. Pri tej priliki bo govoril g. dekan Ivan Jerič. Na koncu bodo naši dijaki zapeli »Blagor mu«. Po polaganju vencev in raznih nagovorih bodo dijaki zopet zapeli »O Gospod«. Učiteljski tečaj za telesno vzgajanje na kmetih Beograd, 27. julija. AA. Prosvetni minister je v sporazumu z ministrom za telesno vzgojo dovolil, da se priredita za učitelje (učiteljice) osnovnih šol dva šesttedenska tečaja, da se pripravijo za telesno vzgajanje mladine na kmetih. V teh tečajih se bodo razen pouka o telesni vzgoji po sokolskem sistemu vršila tudi predavanja o poljedelskih vedah in zadružništvu (za učitelje) in o gospo linj-skih stvareh (za učiteljice) ter o delu na prosvetlje-vanju naroda. Tečaja se bosta vršila v Belgradu. in sicer z« učitelje od t. septembra do 14. oktobra, za učiteljice pa od 15. oktobra do 30. novembra t. 1. Na vsak tečaj se sprejme po 60 učiteljev odn. učiteljic. Za tečaj se lahko prijavijo učitelji in učite!; re osnovnih Sol, ki so nbsolvirali učiteljišče v letih 1928-29, 1929-30 ali 1930-31, in učiteljski kandidati, ki so absolvirali učiteljišče letos. Vsi kandidati morajo imeti vsaj prav dobro oceno. Učiteljski kandidati, ki bodo redno obiskovali tečaj ,bodo imeli prednost pri nastavljanju. Vsi udeleženci tečaja bodo -morali redno obiskovati predavanja in praktične vaje. Minister za telesno vzgojo naroda je dovolil podporo po 600 Din za vsakega udeleženca tečaja. Vprašanje stanovanja in prehrane uredi jugoslovansko učiteljsko združenje pod zelo ugodnimi pogoji. Prijave, taksirane po 5 Din s taksno znamko, je trebil poslati preko šolskih nadzornikov odn. uprav učiteljišč do 10. avgusta t. 1. na prosvetno ministrstvo (odsek za narodno prosvetljevanje). Ravnatelji učiteljišč odn. šolski nadzorniki morajo na prošnji omeniti, kdaj je prijavnik absol-viral učiteljišče, kakšno oceno je dobil v šoli odn. s kakšnim uspehom je napravi! učiteljski diplomski izpit, ali je sposoben za to delo in ali je na podlagi svojega delovanja v šoli in zunaj nje in po svojem ponašanju vreden, da se sprejme v tečaj. Važno je, da pridejo v tečaj samo zdravi, resni in solidni delavci, ki imajo obenem tudi ljubezen za tako delo med narodom. V prošnji morajo vsi kandidati omeniti točni počitniški naslov. Izpremembo naslova je Irebn dostaviti neposredno prosvetnemu ministrstvu. V tečaj sprejeti kandidati smejo odpovedali samo tedaj, če nevarno zbole, o tem se morajo izkazati z zdravniškim izpričevaloni. statistiki smo imeli v šolskem letu 1931-32 v naši državi 166 takih srednjih šol z 79.267 d„aki, tako da odpade na vsakih 175 prebivalcev po en dtiak srednje šole; razmerje med številom dijakov m dijakinj je pa 17 : i Ljubljana Nova cerkev pri sv. ol milijon« dinarjev. laKe vsoie pa /ouj e bo mogoče zbrati za cerkev, zato bodo trra-itelji program zidanja nekoliko omejili. Prav d« j se ba vi s proračunom g. ing. S u h a d o 1 c, Ljubljana, 'Z. jul. Ljubljana se razširja v v t*- smeri, % zadnjem času najbolj proti severu. Tako se obenem z novimi komunalnimi problemi porajajo tudi novi dušno-pastirski problemi, kako tem novim ljudskim plastem v teh krajih, poskrbeti za duševno potrebo, za duhovno pomoč. Mala cerkvica pri Sv. Krištofu, ki je zadostovala prvotnim namenom, za katere je bila /-grajena, postaja premajhna za veliko množico ljudi, ki ko zdaj postali nekako privezani nanjo. Privezani pravimo zato, ker je komaj par let, kar se v cerkvici vrši redna služIva Ivožja, pa je zdaj cerkev sleherno nedeljo ob vsaki sveti maši tako obiskana, da se verniki nikoli j>rav ne morejo zvrstiti. Zaradi tega je postala |x>treba razširiti cerkev vsak dan nujnejšu. Zadeva |>a ni enostavna. Sv. Krištof še si>ada pod šenpetersko faro, kar ustvarja vendarle vsaj formnlno-juridične ovire. Sedanja cerkvica stoji na zemljišču posebnega pokopališkega zaklada, odnosno pokopališke upr Razen tegu je v tem delu mesta /a bodočnost zamišljena veličastna nova cerkev Sv. Ciril« in Metoda, ki pa bo tretba zanjo šele začeti /hirati sredstva. Odločiti se je bilo tedaj treba za nekako začasno rešitev. Po zaslugi mojstra Plečnika je nastal lep načrt, začasno povečati cerkvico Sv. Krištofa, ki ostane v Irfstvu neizpreinenjenu. Prizidan bo na desni strani sedanje cerkvice poseben pri/idek. spredaj ob Dunajski cesti širok 0 metrov, dolg "2 metrov, skupaj z vho izrabljen pri novi cerkvi za zakristijo in kor. Vsa tako zamišljena stavba bi veljala okrog pol milijona dinarjev. Take vsote pa zdaj puč ne d /da, ki Ivo pri zidnvi prevzel nadzorstv« Posebnost nove cerkvice liosta zlusrti kor in pri/nica. Kor bo spredaj na levi strani olturjn. Prav nič nc bo |>odoben sedanjim koroni po naših cerkvah, ki so navadno vsi zadaj ter zgoraj nad ljudmi Kor pri Sv. Krištofu bo le 3 stopnji« višji od tal v cerkvi. Prostora bo kor Kai bo danes Kino Kodeljevo: Ob 20.30 film Denar, denar, denar!« Na prostem. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli. Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © Vsi v Belo krajino. Društvo >Bela krajina« «■ Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeleže skupnega izleta v Belo krajino v nedeljo 31. julija. Gremo z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.25 zjutraj. Ker velja za ta vlak polovična vožna cena, je s tem vsakomur omogočeno, da si ogleda ta lepi košček naše domovine. Kdor želi, lahko svobodno izstopi že v Semiču in gre peš na poldrugo uro oddaljeno Mirno goro. od koder se mu nudi krasen razgled na vse strani. Komur pa je morda ljubše, da pokuša pristnost belokranjske kapljice naravnost iz soda, bo imel za to dovolj prilike po vsej Beli krajini od Seaniča do Metlike. Zato naj nihče ne zamudi te ugodne prilike, ampak naj vsak, kdor le more, pohiti v nedeljo v Belo krajino. 0 Mestni staroupokojenri so že meseca maja t. I. izročili magistratnemu predsedstvu orošnjo. naj bi se rešile njihove zadeve, da se jim vrnejo odtegnjene vsote znižanih rodbinskih doklad. ki trajajo že od t. febr. t. 1. nadalje, a prihaja žc I. avgusta, pa zadeva še ni rešena. Pri itak skromnih pokojninah staro-upokojencev, so se nekateri zadolžili in komaj čakajo, da z vrnjenimi dokladami poravnajo tvoje obveznosti. Znižanja doklad staroupoko-jencem ni sklenil obč. svet zato se toliko ložje da še stvar popraviti. — Mestni upokojenci. 0 Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske v Mednem se vrne dne 29. t. m ob 16.30 iz Mednega. Starši kolonistov naj jih pričakujejo na glavnem kolodvoru. © Odprto kopališče v Kolodvorski ulici. Mestno kopališče v Kolodvorski ulici bo v soboto, dne 30. julija, odprto. Cene so običajne. © Socialni urad v novih prostorih. Te dni ie seli mestni socialni urad v nove prostore v Mestnem domu. Neumestnost te preselitve smo imel za 30 pevcev, širok ho 5 metrov, dolg 8 metrov. Pevci na koru bodo tedaj v novi cerkvi imeli čisto drugačom položaj, kakor ga imajo doslej po drugih cerkvah. Drugod pevci s pogledom obvladajo vso cerkev, ki pu bodo pevci na koru peli pred očmi vseli vernikov v cerkvi. Na nasprotni strani kora bo pri-žnicu, ki bo imela posebno apsido. Pozneje se bo apisida lahko porabila za kapelico. Novi altar bo posvečen sv. Cirilu in Metodu, prav kakor vsa cerkev sploh. Altar bo vzvišen od tal 7 stopnjic. Glavni vhod v novo cerkev bo /. Dunajske ceste, sedanji vhod bo zazidan. Pred bodočim glavnini vhodom bo |>ostavljena vrsta stebrov, ki bo tvorila nekako kolonado. Iz ceste se bo IkkI kolonado prišlo najprej v nekako cerkveno uredvežje. od koder bodo vodila vrata tudi h krstnemu kamnu in naprej v sedanjo staro cerkev. Vas prizidek bo najbrž pokrit z bakreno pločevino. Prostora bo v novi cerkvi za pri-bližno 1000 ljudi, dočim sedanja cerkvica z največjo težavo sprejme 400 ljudi. Nova cerkev Ivo torej za dalj časa zadostovala potrebam sve-tokri/.kegu okraja. Ob novem prizidku, ki bo zgrajen na delu sedanjega pokopališča, bodo istočasno zgradili tudi več metrov široko cesto z drevoredom, ki Ivo v bodočnosti vodila naravnost pred mogočno cerkev Sv. Cirila in Metoda in pred Pantlioon, ki si ga tamkaj zamišlja mojster Plečnik. Tako Ivodo z novo cerkvijo sv. Cirila in Metoda začrtani prvi obrisi liodočega narodnega panku. katerega idejno misel je svoj čas na javni seji odobril na predlog prof. dr. Punta rja ljubljanski občinski svet. Cerkev bodo začeli graditi še lotos. Mesitni gradbeni urad je /e izvršil potrebni stavbni ogled. Odbor za /idavo nove cerkve sv. Cirila in Metoda je /bral doslej za zidavo cerkve skupaj nekaj čez 200.000 dinarjev. To vsoto bo odbor /daj posodil cerkveni upravi župnije sv. Petra, ki je lastnica sedanje cerkve ter seveda tudi bodočega prizidka. Ostali denar se bo moral še zbrani z darovi. Zaenkrat se bodo izvršila najnujnejša dela, notranjo opremo bodo dopolnili pozneje, kakor bodo pač dopuščala sredstva. Razni dobrotniki so doslej darovali tudi že okrog 20.000 kosov zidne opeke ter nekaj potrebnega gradbenega lesa. V programu graditeljev je tudi zgradba posebne skupne grobnice v sedanji cerkvi. Tja , bodo položili pred vsem vse kosti, ki jih lvodo I pobrali iz grobov na tistem delti pokopališča. kjer bo stal bodoči prizidek. V»i vidni vrednejši i spomenik i teh grobov pa bodo vzidani v novi ' zid liodočega prizidka. Maribor že žigosali. Zanimivo je. da sc socialni urad nikakor iti preselil zaradi stiske s prostorom na magistratu, ker bodo dosedanje prostore, ki so dosedaj šc kar zadostovali, uporabili v mnogo manj koristne namene, oziroma v namene, za katere bi /udostovali pruv tnko nekateri drugi prostori. V eno solio pride na primer arhiv tujsko- prometnega sveta, v druge prostore pa drugi arhivi. Mestni socialni urad pa, ki ima vsak dan na stotine obiskov revnih ljudi, se bo stiskal v ozkih, majhnih sobicah Mestnega doma. ki so absolutno neprimerne za sprejema,nje tako I številnih strank. Tu bo vsako stvarno urado-j vanje socialnega urada nemogoče ali pa vsaj silno ovirano. Mestni magistrat bi moral poprej natančno premisliti, preden je sklenil preseliti tako važen urad — vsaj po našem mnenju važen — v Mestni dom. Sicer j>a upamo, d« bo : praksa pokazala kaj kmalu, da mora imeti socialni urad drugačne prostore, kakor pa so mu ] namenjeni sedaj! Poizvedovanj Izgubljen je ček za 30 dolarjev, glaseč se na : Post Office Money. Najditelj naj ga odda na poli-. ciji. Ptui Svedrovci. Pri posestniku Francu Draškoviču I v Dragonji vasi je bil v popoldanskem času, ko so bili vsi domači na polju, izvršen vlom. Vlomilci so pretaknili vse prostore in prebrskali vse onia-! re. Iz ene omare so odnesli 1300 Din, in sicer 13 j bankovcev po 100 Din; iz druge zaklenjene oma-, re pa 1500 Din, obstoječih iz bankovca po 1000 Din in 5 bankovcev po 100 Din. Orožništvo je uvedlo obširno preiskavo. Izsleditev požigalca. 0 velikem požaru v Žu-i pečji vasi smo svojčas obširno poročali. Sedaj se : je posrečilo orožnikom priti storilcu na sled. Upamo, da se bo aretacija izvršila v kratkem. Tudi žebolj jc lahko nevaren. 13 letni Alojzij Zorčič iz Brega je stopil na rjast žebelj, ki je povzročil zastrupljenje krvi. Ponesrečenčevo sta-i nje je zelo resno in so ga morali prepeljati v bol-i nišnico. Nova kolektivna pogodba v »Kovini" Podjetje »Kovina« je pred kratkim odpovedalo delavstvu kolektivno pogodbo. Utemeljevalo je odpoved s tem, da se pogodba ne sklada z novim obrtnim zakonom. Med delavstvom, katerega je v tovarni okoli 140, je nastalo radi odjiovedi znatno vznemirjenje. Med tem pa je vodstvo že pozvalo organizacijo kovinarjev na pogajanja, da se sklene nova kolektivna pogodba. Pogajanja so se vodila v torek in sredo. Za delavstvo so se pogajali tovarniški zaujiniki in tajnik mariborske ekspoziture Delavske zbornice, Ceh. Potek pogajanj je pokazal, da je bila bojazen delavstva, da se bo po odpovedi pogodbe položaj poslabšal, neupravičena. Vodstvo tovarne je pokazalo mnogo razumevanja in dobre volje ter je upoštevalo predloge delavstva. Nova kolektivna jiogodba, ki je bila |>odpisaiia v sredo, vsebuje vso dosedanje pridobitve, med drugim tudi plačane dopuste. Od prejšnje se razlikuje le v posameznih nebistvenih točkaii, ki so sedaj spravljene v sklad z določbami novega obrtnega zakona. Tudi mezde se ne bodo znižale; v nekaterih slučajih nudi jiogodba delavstvu celo boljše mezdne pogoje, kakor prejšnja. Tako je sedaj v tem podjetju zadovoljivo rešeno vprašanje, ki je zadajalo skraja veliko skrbi, ker so se raznesle vznemirljive vesti o mezdnem gibanju mariborskih kovinarjev. ★ □ 35-letniro duhovništva obhaja dne R. avg. v krogu svojih sorodnikov in prijateljev v svoji domači župniji pri Sv. Križu nad Mariborom, g. Franc Gartner, župnik iz Gornje Poljskave. □ Smrtna kosa. V Nek repov i ulici H je umrla gospa Olga Venci, soproga slikarskega mojstra in vpokojena učiteljica. Blaga pokojnica je dosegla starost 02 let. Pogreb se vrši jutri po-poldne ob 4 iz mestne mrtvašnice na pobreško pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. O Na belem poljn... Danes popoldne se prične na igrišču SK Rapida mednarodni teniški turnir. Sodelujejo najboijši igrači iz Zagreba, Ljubljane, Gradca, Celja, Ptuja in Maribora. Za turnir vlada v mariborskih športnih krogih mnogo zanimanja. P] Polovična vožnja. (VIboru za prireditev Mariborskega tedna se je posrečilo dobiti jiolovično vožnjo na železnici. Q Z morja. V sredo jiopoldne je bil zojiet živ-žav na kolodvoru, ko je zavozil na postajo zagrebški vlak. 50 malih Mariborčank se je vrnilo iz jKič.itniške kolonije na morju. En mesec so preživele v Bakaracu pod skrbnim nadzorstvom gospodične Bračičeve? Morje in zrak, poleg tega pa seveda obilna in zdrava hrana, je deklice, ki so odšle na počitnice vse blede in slabotne, zelo okrepilo. Kolonijo je organiziral mariborski Rdeči križ, ki je oskrbel letovanje 30 deklicam, dočim je ostalih 20 oskrbela mestna občina. G Važno zborovanje sadnih trgovcev. Dne 6. avgusta se vrši v Mariboru važno zborovanje sadnih trgovcev. Na sporedu so važna vprašanja glede sadnega izvoza. □ Golgota našepa delavstva. Tovarni lepenke na Sladkem vrhu pri Cmureku in v Ceršaku pri St. Ilju sta omejili svoj obrat in so delavci zaposleni tedensko le nekaj dni. □ Novo skladišče za sadje, štajerska sadjarska zadrug« gradi po svojem ravnatelju Paloucu, na posestvu Weingerla na Pesnici veliko skladišče za sadje. Skladišče bo stalo na vogalu državne in kolodvorske ceete ter bo zgrajeno še tekom 14 dni, ko se bo začela sezona. Letos bo postaja Pesnim središče trgovine s sadjem. Leži v sredini okrožja, ki jc letos najbolj bogato na žlahtnem sadju. □ Končno se bo pričelo. Prihodnji ponedeljek se prično dela za zgradbo nove carinske pošte na Aleksandrovi cesti in tlakovalna dela na že določenih cestah. Nekaj stotin delavcev bo pri teh delih našlo zaposlitve, ki bo trajala do najhujše zime ter se pričela zopet spomladi, čim bodo vremenske razmere dopustile. Carinska pošta bo v surovem stanju že do zime pod streho. Zanimanje za pričetek del je med mariborskim brezposelnim delavstvom razumljivo. Mestni stavbeni urad, ki bo vršil tlakovalna dela v lastni režiji, je kar oblegan od revežev, ki upajo na zaslužek. Žal bo pri tlakovalnih delih zaposlenih le okrog 100 delavcev. Več jih bo seveda rabila tvrd ka Dukič pri zgradbi carinarnice. Upati je, da bo upoštevala občo zahtevo ter nastavila pri gradnji pretežno mariborsko delavstvo. □ Preiskava molznih krav. Pri članih mlekarske zadruge, ki so se prijavili za proizvodnjo hi-gijenskega mleka, se vrši že nekaj dni preiskava molznih krav. Živino preiskujejo zaradi eventuelne tuberkuloze in z ozirom na Bangov bacil. Slednja preiskava se izvaja menda prvič v naši državi, ter je za higijensko mleko velikega pomena. Zaenkrat se je prijavilo le nekaj članov za produkcijo higijenskega mleka, ker ostali nimajo primernih hlevov. Vsekakor pa bodo ugodne ccne, katere se bodo dosegle za higijensko mleko, vplivale na ostale kmetovalce, da bodo bolj pazili na hleve in zdravje živine. □ Občina ko« mati... Včeraj je moral* mestna občina razodeti zopet v dveh slučajih svoja materinska čustva za mlade mariborske občane. Brezposelni delavec Hramuz iz Dajnkove barake je prinesel na socijalno-jjolitični urad svojega dveletnega sinčka. Izjavil je, da ga je zapustila žena ter odpeljala s seboj hčerko, dočim mu je sinka pustila. Odšla je od moža neznanokam, ker je že toliko časa brez dela. S 6olzaini se je oče moral posloviti od brihtnega fantka, katerega je prevzela v svoje varstvo občina ter ga bo redila v svojem dečjem domu. — Drugega rejenca je prejela občina od policije. Očeta in mater je policija aretirala, lo mesečnega otroka pa so začasno izročili v oskrbo dečjega doma. Odvetnik dr. Fran frgoftč je svojo pisarno preselil na Aleksandrovo cesto 40, v palačo Vlahovič □ Pri padru ob nogo. Pri vožnji v Kamnico se je ponesrečila včeraj Karolina Gselman, 35 letna hišnica iz Tomšičevega drevoreda. Padla je s kolesa tako nesrečno, da si je zdrobala levo koleno ter poškodovala levo roko. Prepeljana je bila v bolnišnico. □ Dvo hudi nezgodi. V Košakih ae je ponesrečil 15 letni ključavničarski vajenec Franc Fras. Udaril se je pri delu s kladivom po levi roki ter si jo poškodoval. — Levo roko si je poškodoval tudi 38 letni delavec Jakob Leda iz Smolnika. Pri sekanju drv se je udaril s sekiro ter si zadal ojtasno rano. Oba ponesrečenca sta »e zatekla po zdravje v mariborsko bolnišnico. □ SSK Maraton. Zimskosportna sekcija. Drevi ob 20 tek na 5 km. Kdor »e ne udeleži. ne more sodelovati pri štafeti. □ V poravnavi. Tvrdka Ernest Zelenka, trgovina s pohištvom v Mariboru »e nahaja v poravnavi. Aktiva znašajo 063.155.S5 Din, pasiva pa 1,364.426.00 Din. Terjatve je prijaviti do 30. avgusta, jvoravnalni rok se vrši 3. septembra. Tvrdka ponuja 50 odstotno kvoto, plačljivo v poldrugem letu. □ Ogromen pujs. V mestni klavnici so zaklali ogromno svinjo, kakor v Mariboru menda še ni prišla pod nož. Pripeljal jo je v Maribor svinjski trgovec Štefan Frigola doli nekje s Brvatskega. Žival tehta svojih 503 kg. Kupil jo je mesar Bah, ki jo bo razprodal na svoji stojnici. □ Trebuh iz vžigalnikov. V sredo popoldne je vzbudil pozornost policijskega stražnika kletni viničarski sin Feliks iz Velikega Boča pri Ma-renbergu. Stražniku so je čudno zdelo, da ima fant, ki je suhe in prelegnjene postave, nenavadno obilen trebuh. Pozval ga je na stražnico, kjer so preiskali najprej njegov nahrbtnik, iz katerega s« je vstilo 60 novih vžigalnikov. Nato so se spravili še na trebuh, ki je kar hitro snlahnel pod spretnimi rokami policistov. Iz dozdevnega obilega trebuha so se namreč vsuli zopet vžigalniki — bilo jih jc tudi 60. Potem pa je prišlo priznanje: vžigalnike je prenesel fant čez mejo iz Avstrije, kjer jih je kupil po 6 Din komad. Naročil je vžigalnik« neki dalmatinski krošnjar, ki pa jih ni mogel plačati, ker je imel premalo denarja. Na tip pa mu tihotapec blaga ni hotel izročiti. Tihotapca so spravili zaenkrat v zapore, policija pa zasleduje dobljeno sled ter upa, da bo odkrila relo organizacijo. ki je zalagala z vtihotapljenimi vžigalniki cele pokrajine. Slovenska Krajina Martianci. Kakor je »Slovenec že poročal, j« dobil našo župnijo g. Berden. Dolgo smo pričakovali. Instaliran bo 7. avgusta. Bogojina. Naša župnija se pripravlja na veliko slovesnost, na novo mašo, ki jo bo v nedeljo daroval Vsemogočnemu Franc Horvat, salezijanec. D. Lendava. Obiskal nas je precej velik cirkus »Slavija«. Kriza se jiozna tudi pri tem, obisk ni zadovoljiv. Duhovne vaje. 4. avgusta se začno duhovne vaje za primorske koloniste v Bcnici. Trajale bodo do nedelje, 7. avgusta. Maša bo vsako jutro v šoli. Voditeljem duhovnih vaj želimo veliko uspeha. Dijaštvo. Prekmursko kat. akademsko društvo »Zavednost« je imelo svoj običajni letni sestanek v Črenšovcih. Ob obilni udeležbi so si naredili dijaki lep načrt za tekoče počitnice in sicer: Dve igri, sestanek abiturijentov radi razjasnitve različnih poklicev, izlet po Slovenski krajini in Medji-murju i. dr. Želimo. da bi svoj načrt ludi izvedli. Reltinci. Dobili smo te dni novega kaplana Franca Šfukovnika _ rodom Savinjčana. V težki fari mu želimo obilo uspeha. Voinik Otroci Marijinega vrtca imajo v nedeljo 31. i. m. popoldne izlet z godbo v Dobje. Izlet se vršil pod vodstvom voditelja g. kaplana Ocvirsa. Izleta se lahko udeležijo tudi drugi ljudje. Kulturni obzornik Rihard Jakopič o svodih „Spominih" Uredništvo knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne je prejelo od Riharda Jakopiča pismo, ki ga v naslednjem objavljamo. Znano je, da bi bili morali iziti Jakopičevi »Spomini« že ob koncu pomladi v zbirki »Kormos'--, pa še do danes niso izšli. Zdaj je v tisku Jakčev potopis »Odmevi rdeče zemlje — Pisma iz Amerike — a glede »Spominov« posluša jmo, kaj pravi Jakopič sam: Nekega pomladnega jutra, ko so zapeli krakovski petelini in je pofrijalo solnce skozi mlečnate megle, je zakričalo iz mene življenje in znašel sem se v naročju matere. To se je godilo — seveda v Krakovem, v — ena, dve, tri. štiri, pet — v šesti hišici na levo od kapelice doli, tam v tisti sobici, ki gleda čez dvorišče na zelene vrtove. Bilo pa je to glej ga spaka — v mesecu aprilu je bilo. Aha. Zdaj pa se mi je nekaj posvetilo. Nedavno sem bral v nekih bukvah, da so aprilovi otroci muhasti in niso za spomine, ampak da se raje ukvarjajo z načrti za bodočnost. Glejte, zdaj pa vemo, zakaj se mi pero tako zadira in se mi lomijo svinčniki. kadar jiišem »Spomine«. April je temu kriv! Prosim Vas, gospod urednik, raztolmačite z nekoliko obzirnostjo to zadevo svojim naročnikom. Ampak, v tistih bukvah stoji tudi zapisano, da ima boljša vrsta aprilovih otrok — in tu gre seveda za boljšo vrsto - da ima ta močno voljo in izpelje vse, kar si v glavo vtepe. »Spomini« bodo napisani in če jih tudi za lase polovim in privlečeni na lan. še letos jih boste brali Potolažite toraj svoje naročnike in jim povejte — četudi se pri tem malo zlažete — da bodo »fajn« napisani in za vsakega kaj, za majhne in velike, pametne in neumne. Kakor se pač spodobi, bom s primerno spoštljivostjo malo pokadil našim rodoljubom, dobrotnikom in pastirjem naroda. Ne bom pozabil opozarjati na genljivo medsebojno prijateljstvo in nesebično požrtvovalno ljubezen slovenskih umetnikov. Povedal bom kaj o muziki. o regulaciji Ljubljanice, o bodeči žici in o drugih sodobnih čednostih. Pa tudi o živalih — o mačkah, netopirjih, vrabcih, glistah ui kebrih hočem govoriti in — no, pa dovolj besedi. Kaj pravite, gospod urednik. Kaj ne —■ najbolje bo, da se kar koj vržem v »Spomine«. Toraj —-- V Ljubljani, 27. julija 1032. Rihard Jakopič.« ■^T Kaj pripravljajo ruski pisatelji? Na neko okrožnico, ki se je glasila »Kaj pripravljate za objavo ob bližnji petnajsti obletnici oktobrske revolucije«, so ruski sovjetski pisatelji nedavno javno odgovarjali. Nekaj značilnih odgovorov hočemo priobčiti na tem mestu: Bela Jllecz pripravlja »Inozemski delavec v SSSR«. — »Bil sem v Nemčiji in v Avstriji in ga nisem srečal delavca, ki bi me ne bil vprašal, kako živijo inozemski delavci v SSSR. Obljubil sem jim, da napišem o tem knjigo, in to obljubo hočem spolniti.« — F. Gladkov: »Energija^. — »Zdaj pišem roman z naslovom »Energija«, ki ga dovršim do 15. obletnice... Izšel bo v dveh zvezkih.« — P. Satnolski: »Novo razmerje do dela«. — »Napisal bom 3. in 4. zvezek svojega romana »Lapti« (Vlaknati čevlji). Prikazal bom v njih življenje v kolhozu: delo in utrditev kolhoza, nove oblike dela. novo razmerje do dela. prcobrnženie psihologije ljudi, njih preobrat iz Dosestnikov v kolhoze.« — Vsevolod Ivanov: »Človek naj široko in odprto živi.« — »Tesnobnost v mislih in v hišah naj izgine. Človek bodi velik, odprt in širok v svojem življenju, pripoveduj svoje misli, bodi dobre volje, zgovoren in čeden... Stroj, ki ga je človek tako tesno pritisnil k svojemu srcu in karoserija avtomobila, ali ni to vtisnilo novih hišam svoj pečat? In balkon, ki je bil v starih moskovskih hišah tako redek, ali ne prodira v širino ulic, kakor zaščitna šipa pred šoferjevim obrazom; kakor stopnica, čez katero stopa proletariat v novo življenje? ... 0 tem bo poročal moj novi roman.« — S. Tretjakov: »Moskva«. — »Pripravljam knjigo o Moskvi. To knjigo pišem skupno s prvoboritelji velikega bojnega pohoda za preureditev Moskve v zgledno socialistično mesto.« — M. Ko&akov: »Roman bodočnosti.« — »Pišem roman bodočnosti. 0 bodočnosti pišem, ki je kaki dve desetletji pred nami. O bodočnosti, katere korenike so v socialni zemlji oktobra in v našem času spolnitve velikih del.« — Vi&njevski: »Vojska.« — »Moja knjiga bo protinožec. Barbusseovib, Remarqueovih in John dos Passosovih del. Moje delo bo pokazalo Rusijo v letih 1012.—1017.« — M. Kolo sov: »Problem bolj-ševiške inteligence.« — »V bližnjem času nameravam napisati povest in igro, ki naj pokažeta, kako se v naši deželi pripravljajo novi kadri proletar-sklh specialistov.« — G. Nilcoforov: »Produktivnost množic.« — »Predmet romana: kmetiški stan v re-konstruktivni dobi Rast in preustrojilev vasi na novih, socialističnih osnovah. Obravnava produktivnost množic, težave borbe in novega človeka. — A. Afiffonev piše o »Rdečem brodovju« itd. itd. Vsi odgovori glasijo tako in podobno. — Videti je, da so ruski leposlovci povsem zavzeti od aktualnih problemov. Ampak — imajo li potrebno svobodo i pogleda in — besede, da bi se mogli pevsem ob- jektivno izraziti in zavzeti svoje stališče K sodobnim ruskim problemom? To je velike vprašanje ... * Dve polarni ekspcdiciji. — Arktiški institut v Ljeningradu pripravlja dve novi polart.i ekspcdiciji. Ledolomilec »Sibirjakov« je odplu', v juliju pod vodstvom profesorja Schneita iz Arli angelskega in bo — če bo vreme ugodno — dospe' v oktobru ali novembru v Vladivostok. Naloga mu je, da preišče vse kraje ob severni obali severr.e Evrope in Azije. — Pod vodstvom profesorja Snmnjloviia, ki ga svet pozna izza rešitve Nobilov^ ekspedicije. bo ledolomilec. »Rusanov« prodiral r.adalje do najsevernejše ločke Evrazije, do rtiča čeljuskina, da ustanovi tam znanstveno postajo. Pravijo, da se udeleži te Samojlovičeve ekspedicije tudi general Nobile. •fr Milo Urban: Živi bič. Roman. Iz slovnščina prevedel France Slele. — Leposlovna knjižnica 9. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Pravkar je dotiskana ta težko pričakovana knjiga Leposlovne knjižnice in se nahaja v knjigoveznici. Sredi prihodnjega tedna se bo začela predvidoma že razpošiljati naročnikom. Knjiga obsega ca. 420 strani in je zelo okusno vezana v dragoceno angleško platno. Že danes opozarjamo na to velezanimivo novost nn našem knjižnem trgu. Čim knjiga izide, bomo o nji obširneje poročali. •fa Salzburški visokošolski ledni. — Pred nekaj dnevi so izšla kol prvi zvezek zbirke »Biicherel der Salzburger llochscbuhvoc.hen« (v založbi Pustct — Salzburg) predavanja opata Udefonsa H e r vv c-getia iz Maria Laacha, ki jih je imel v prvih visokošolskih tednih leta 1031. Naslov knjigi je: Antike, Ge.rmanentum und Christenlunu. Znamenita avtorjeva osehnosl zagotavlja kniioi. kj obravnava povsem aktualen problem, veliko zanimania. Dnevna kronika Zadeva s ponarejenimi bankovci Policija nadaljuje z zasliševanjem vseh devetih oseb, ki so zapletene v afero s ponarejenimi bankovci in ki jih je prejšnje dneve aretirala. Pri tej priliki moramo ponovno poudariti, da ponarejeni tisočaki sploh še niso prišli v promet, temveč, da je policija razkrinkala ponarejevalce pri prvem poskusu, spraviti en tak bankovec v promet. Možno pa je, da je v prometu še kaj stotakov, vendar pa zelo majhno število. Če kdo najde kakšen tak bankovec med svojo gotovino, naj ga brez skrbi izroči policiji. Tudi ne bo nihče oškodovan, ker je med aretiranci nekaj bogatih ljudi, ki bodo morali kriti vso škodo. Policija vztraja na stališču, da v podrobnostih afera še ni za javnost ter da zadostuje zaenkrat samo komunike, ki ga je dala včeraj vsein ljubljanskim dnevnikom. V interesu preiskave ne bodo zaenkrat tudi objavljena imena aretirancev. Vendar pa je policija obljubila, da bo časopisje poučeno o podrobnosti zadeve, brž ko se preiskava zaključi. Z afero je zaposlen precejšen del kriminalnega aparata. Kako je bilo pred Virimi Ieli Ob tej priliki, ko se je naša javnost ponovno vznemirjala zaradi ponarejenih bankovcev, obnavljamo tu spomin na podobno afero, ki se je pripetila v Ljubljani in ljubljanski okolici pred štirimi leti. Je to afera znanega Janeza Selaua, posestnika iz Suhadola. Janez Selan je bil majhen kmet v Suhadolah. Za kmetovanje se ni preveč brigal, pač pa več za knjige, znal pa je tudi spretno risati. Med sosedi je veljal za -»učenega kmeta«. Denarne stiske, v katere je zašel, so ga privedle do misli, Ha je pričel bankovce ponarejati. Konec marca 1928 se je pojavil v ljubljanski okolici skromen kmetič. Bil je Selan. Hodil je od trgovine do trgovire in v vsaki kupil kakšno malenkost iu v vsaki zamenjal nov stodinarski bankovec. Prvi bankover je zmenjal v Kamniku, kjer je kupil pri neki bra-njevki neko malenkost. Prva dva bankovca sta bila ze v prometu. Pri drugi branjevki je Selan zopet zmenjal en bankovec, enega je zmenjal pri gostilničarju Bendarju, eden njegovih pu je za ponarejen bankovec kupil v Kamniku en par nogavic. Selan se je peljal s kolesom v Ihan. kjer je v prvi gostilni naročil 軫trt vina in klobaso ter plačal s ponarejenim bankovcem. Bili so sami stotaki. V Beričevem je v neki gostilni plačal tri decilitre žganja s ponarejenim stotakom. V isti vasi je v neki trgovini kupil dve pomaranči in ju tudi plačal s ponarejenim bankovcem. Nato se je odpeljal v Moste, kjer je kupil pri dveh branjevkah pri vsaki za 5 Din suhega mesa in lako zmenjal zopet dva stotaka. V neki trgovini v Mostah je kupil za 8 Din čokolade in zopet oddal en bankovec. V drugi trgovini pa je zopet kupil za (i Din salame s stotakom lastne izdaje. V Ljubljani je na Poljanski cesti dal za svileno samoveznico 15 Din in dobil iz bankovca pristni drobiž. V Spodnji šiški je Selan zmenjal 2 bankovca. Selan je bil prijet še istega dne. ko je prišel v Ljubljano menjat bankovce. Kakor je bilo v odkritje Selanovih ponarejenih bankovcev senzacija za Ljubljano in deželo, tako je bila še večja senzacija razprava proti Selanu. Pri razpravi se je Selan dobro zagovarjal. Po-bahal se je s svojo izobrazbo, trdil je, da zna vse slovanske jezike, da je poučen v agronomiji, geografiji, aritmetiki, mehaniki, fiziki, kemiji ild. Povedal jr. da je svojčas izgubil 180.000 kron pri Peskovi hranilnici. Od tedaj je delo zanemarjal in ves čas tuhtal, kako bi prišel do denarja. Na vele-sejmu je videl verograf tvrdke The Rex. S prosto roko je prerisal bankovec in potem razmnoževal stotake. Bankovci so bdi res dobro izdelani. Vodnega tiska pa seveda ni znal ponarediti. Pri razpravi je bilo očitno, da so porotniki, ki so tedaj odločali o usodi Selana, pomilovali obtoženca in da si je znal pridobiti njihove simpatije. Zato so glavno vprašanje o krivdi po dolgi razpravi, ki je trajala do 11 ponoči, zanikali z desetimi glasovi proti dvema, prav tako pa tudi vsa dodatna vprašauja. Selan je bil oproščen. Nekateri odlični gospodje so se pričeli pozneje zanimati za tega inteligentnega kmeta. Kden mu je celo preskrbe! službo, kjer pa ni dolgo ostal. L. 1931. je postal celo župan. Zgied vleče. Da je sedaj devet ljudi v preiskavi zaradi ponarejanja bankovcev, ji kriv tudi Selau s svojim zgledom in srečo. Samo, da teh devet obtožencev ne bo imelo tiste sreče, kakor jo je imel Selan pred 4 leti, in bodo gotovo vsi kaznovani po zakonu. Koledar Petek. 29. julija: Abdon in Senen, mučenca; Julita. Novi grobovi ■f Ivan Mereun. Žrtev ncureče je postal v Slovengradeu g. Ivan Merčun, lastnik inf. biroja v Zagrebu, žan. kapetan v pokoju. Umrl je 2«. t. m. Pogreb Ik> 10. t. m v Slovenjgradcu. Zapušča žalujočo vdovo in dva otročiča. Pokojni je brat ljubljanskega zdravnika e. dr. Merčuna. Vsem žalujočim izražamo naše iskreno sožalje. Pokojniku pu svetila večna luč! Osebne vesli — Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. 7n soprovizorja v Ču.šnjieah pri Vojniku je imenovan č. g. Pavel Žagar, dekan in kanonik pri Novi cerkvi; za vikarja v Konjicah pa tamkajšnji kaplan č. g. Franc Bohanec. = Iz ljubljanskega preiskovalnega zapora FO včeraj prišli gg. Pogačnik Anton, kaplan v Prcdosljah, I. \ avpotič, kaplan v Šenčurju, Alojzij 7. abret. |>osestnik v Bobovku ter Boštjan Belcjan, zidarski mojster v Gori pri Komendi. = Odlikovani so: z redom sv. Save 4. stopnje Stjepan Prpič, gozdarski svetnik v p., z redom jugoslovanske krone 4. stopnje Emil Oberajgner, višji gozdarski svetnik v p.; z redom sv. Save 5. stopnje Franjo Jindra. gozdar, ski svetnik v p.. Dušan Vajner, gozdarski svetnik v. p.; z redom jugoslovanske krone 5. stopnje Mata Medvedovič, Oskar Gremil. Dane Sta-nišič, Josip Hekner in Pavle Arpad, gozdarski svetniki v p.; z zlato kolajno za vestno službo Mata Steponovič. Zabrije Zjalič in Andrija Mla-denovič. podgozdarji 1. razreda v p. — Francosko odlikovanje. Z odlokom g. predsednika francoske republike je bil g. dr. Fran Novak, podpredsednik jugoslovanskega senata in odvetnik francoskega konzulata v Ljubljani. imenovan za oficirja Častne Legije. — Iz železniške službe. Z ukazom so napredovali pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu: Za višje svetnike IV-t Mihael Jevšek in 1 iiflvik Ladiha; za svetnike 1V-2 Franc Pla-ninšek. Franc Kunaver, Friderik Weiniberger; za svetnike V. skupine Franc Hinterlechner, Francek Smrdu, Drago Lcskošck. Julij Bučar, Franc llonzak, Valdcmar Iluslakjevič; zu inšpektorje V. Janez Mrak, Maks llubalek. Andrej Maselj; za ijoverjenikc VI. Krnil Thaler, Leopold Bcnko; za višje kontrolorje VI. Frune Grinišič, Franc Blažon, Jernej Žmavc, Valentin Brenee, Ivan Kuster. Jurij Bošnjak, Ivan Butar. Rudolf Šturc. Kuri Blaž, Pavel Ješe, Franc Majcen, Viktor Jeruc, Miha Rožanc, Aloj/.ij Mihič, Jeronini Hvala, Junc/. Novak, Rudolf l.ikar, Friderik Nachtignll, Gabrijel Pirkmajer, Andrej čonič. Ivan Čuka to, Rudolf Mejak, Valentin Čc-lan. Alojzij Erjavec; za višje pristave VIL Rudolf I.avrič, Jože avršnik: z« kontrolorje VIL Frune Bolha. Drag. Matekovič, And. Majcen, Franc Čekal, Herman I.enassi, Kari Lapajnje, Mirko Mirceli, Franc Sedej, Jože Drašler, Viktor Baudek, Franc Jelenec, I'rune Pihlcr, Ivan Kelec. Alojzij Korošec. Franc Rajner, Franc Fabjančič. Raf. Kamptiš. Rud. išpindler. Ivan Kruh, Leopoldiiui Zakotnik, Rudolf Prešeren, Bruno Parma. Viljem Jerše, tSanko Likar, Ivan Knstelic. Jože Pakiž. Albert Stnkelj, Janez Boli i nje. Rudolf Jeretin. Angclj Cerkvenik. Jane/ \ndolšek. Frane Pavločič. Jože Zukrajšck. Jože Vokač. Marcvclj Gruden. Frid. Kragclj. Franc Urnič, Franc Gregorič, Stanko Rauter. Vlado Gajšek. Martin Novak. Franc keslcr, Avguštin Vjdič. Rud. Turšič. Franc A rtič, Peter Roman h, Karel I-asbacher; za glavnega arhivarja VII. Anton šmnjder; za prevajalca Vil. Andrej Bcu-san: za višjega prometnika Vil. Anton Albert; zn višje strojne nadzornike VII. Karel Krem/ar, Mbcrt Japrer. Franc Turna; za višjega tehnika Vil. Virgil škofic: za višje progovne nadzornike VII. Ivan Gorup, Jože Kiovski. — Premeščen je za veterinarskega nadzornika h kr. banski upravi v Ljubljani v 4. skupini 2. stopnje dr. Josip Stcgu. višji veterinarski svetnik pri okr. načelstvu v Celju. — Vpokjen jc g. Franjo Pirnat, višji veterinarski svetnik obmejne veterinarske postaje v Mariboru v 4. skupini 2. stopnje. Pridobivajte novih naročnikovi Ostale vesli — Kralj na Bledu. V sredo zvečer je kralj Aleksander odpotoval iz Bclgrada in v četrtek zjutraj prispel na Bled. — »Slovenec« v Belgradu. Točasno se redno dobi naš dnevnik »Slovenec« v sledečih kioskih-trafikah: Djorovič Petka, glavni kolodvor; Petko-vič Darinka, Nemanjina ulica — nn oglu Hajduk Velkovega Venca. Ta trafika se nahaja na spodnji strani Ministrstva saobračaja iu senata; Nerandjič Jelenko, ulica Nemanjina, ki se nahaja pri Vojni akademiji, nasproti ministrstva za notranje zadeve, Poljoprivrede, Šume in rude, trgovinskega, vojnega >.i finančnega ministrstva, v neposredni bližini državnega sveta in glavne kontrole; Vujič ,lovan. Kralja Milana št. 29 — nasproti oficirskega doma, v bližini parlamenta in živilskega trga; Puškaš Alojzij, Kralja Milan« št. 53 — na Slavi ji — nasproti gostilne >Tri seljaka«; Tomič Stevan na Terazijab — na oglu Aleksandrove ulice; Po-povič Milij na Terazijah št. 15 v bližini kavarne »Moskva« in nasproti hotel »Balkana«; Jovanovič I. v ulici Kneza Mihajla, nasproti Akademije nauka: Brada Radojlovič v Kneza Mihajla ulici, nasproti Ruskega čara«; kiosk pri Hipotekami banki — Knežev spomenik; Kostič Mileva v Francoski ulici št. 2 — nasproti opernega gledališča; čadževič Ljubica na oglu Poenkareove ulice — ob restavraciji »Kolarac«; Turpak na Terazijah pri kavarni »Moskva«; Djurešinovič Milovan v ulici Kralja Milana — pri Jadranski banki in nasproti hotela »London«; Stamenkovič Bora v Franko-panovi ulici — pri okrajnem sodišču (sreski sud) in v neposredni bližini rimokatoliške cerkve ka-kar tudi v kavarnah Moskva, Ruski car, Palas. — Izlet Avtoklubn na Jezersko. Avtomobilski klub Sekcija Ljubljana obvešča, da se bo vršil izlet na Jezerski vrh v nedeljo, dne It. t. m. po istem sporedu, kakor prošlo nedeljo, ko je moral biti izlet zaradi nezanesljivega vremena preložen. Kakor je bilo že svoječusno javljeno, ni skupnega odhoda, temveč prispejo i/letniki posamezno na vrh Jezerskega prelaza do It dopoldne. Ob pol 12 bo slovesno razvit novi prapor in blagoslovljena vozila v počastite^ zaščitnika vseh motoristov, sv. Krištofa. Po izvršeni s lavno »ti je nameravano taborenje in zabava na prostem poleg planinske gostilne Avtoprometne družbe iz Kranja. Sodeč po do-••ednnjem zanimanju, je pričakovati znatne udeležbe izletnikov, članov kluba, njihovih svojcev in povabljenih znancev. — Delavska stanovanja. Zagrebška mostna občina je zgradila sedaj svojo sedmo trinad-stropno hišo v Cankarjevi ulici, namenjeno zgolj za delavska stanovanja. Ta hiša, kakor so bile tudi druge te vrste, je zgrajena iz fonda, ki ga je dalo nn razpolago ministrstvo za socialno politiko za zgradim delavskih stanovanj. V prvi vrsti pa je bila ta hi.ša zgrajena z dohodki, ki jih je že doslej dalo prvih 6 hiš. V novi hiši je 16 stanovanj. Vsako stanovanje jc i■/ dveh sob, kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin. Dne 27. t. m. so oddajali stanovanja. Stanovanja, ki gledajo z okni na ulico, so oddali po 420 Di,n na mesec, stanovanja pn. ki gledajo na dvorišče, in pa stanovanja v pritličju so oddali po 170 Din. Sc enkrat pn je treba omeniti. dn stanovanj ni dobil nihče drugi, kakor samo delavci. DAJ sladoled D A M. — V Službenem listu kraljeve banske uprave dravske banovine št 59 od 27. t. m. je objavljen »Razglas prebivalstvu Dravske banovine«, dalje »Razglas banske uprave o pobiranju občinskih davščin, pristojbin itd. v mestni občini celjski« in »Objave banske uprave o jmbiranju obč. trošarin v L 1802.« — Nove zgradbe v Belgradu in Zagrebu. Belgrad in Zagreb se doslej nikdar, odkar sino v Jugoslaviji, nista mogla pritoževati, da bi ju bila katerakoli kriza ovirala v gradbeni delavnosti. Do lani je Zagreb v svojem razvoju prekašal celo Belgrad. o katerem je znano, da se je čudovito razvijal. Lani sc je prvikrat zgodilo. da je Zagreb zaostal za Belgradom. Letos pa se je prvič zgodilo, dn je grndlieno delavnost v Zagrebu začela padati. V prvi polovici letošnjega leta so v Zagrebu izdali 206 stavbnih dovoljenj, lani ob istem času pa 384. med tem. ko jc Belgrad v prvi polovici letošnjega leta izdal 359 stavbnih dovoljenj. Reči pa je trčiva, da ta stavbna dovoljenja niso bila radana za kake majhne barake, kakor so v Ljubljani na Galjevici. v Mestnem logu in v gramozni jami, ampak za velike stanovanjske hiše in razkošne palače. Zanimivo bi bilo s temi številkami vzpo-rediti številke ljubljanskih stavbnih dovoljenj z barakami vred. — Muslimanska 400-letnica v Sarajeva. V .Sarajevu stoji ena najlepših muslimanskih džamij, ki sc imenuje po svojem ustanovitelju Husrev begova džamija, katera je bila zgrajena pred 400 leti. Muslimani hočejo ta dogodek slovesno praznovati in ob tej priliki prirediti Kaj pravite? .4li vesli- :u listo Cankarjevo primero o fanta, ki je metal kamenje, pa se jc skril za hribt Ta fant je pristna predpodoba mnogih ljudi v danai-njih časih. Ko je Cankar pisal lo primero, še ni bilo lakih ljudi preveč ua svetu, to se pravi, bili so te, pa vendar se niso lako čudno množili. In tedaj so pošteni ljudje pokazati, kadar sc je le dalo, s prstom nanje. Ta pasma se je med Slovenci prav sedaj, v času globoke moralne krize, v kateri živimo, zelo razpasla. In še eno prednost imajo dandanes taki fantje zn hribom, ki je preje niso imeli (ker včasih pač ni bilo moralne krize), poštenjaki se jih niso bali? Vedno so jih označevali s pravim imenom, kakor so sploh imeli ie pred leti ljudje po vsem svetu — Iudi pri nas — lepo navado, da so vsaki reči rekli tako. kakor je bilo prav ter jim sploh ni bilo treba hoditi iz Ljubljane okoli Šmarne gore v šiško, Časi se spreminjajo in tudi pojmi o poštenosti so se spremenili. Med lem, ko so ljudje poprej rekli takim fantom: Izgubi se! se dandanes dostikrat dogaja, da jim pravijo: Gospod, če imate veselje, še en kamen! Dostikrat pridejo lake dobe, ko se v vrtincu časa spre-mene imena stvarem, .sc nikoli pa 'ii bilo in Iudi ne bo, da bi ljudje v dnu srca pozabili, kaj je res poštenost. Morda pozabi lo manjšina (luinpje imajo v vsej zgodovini sploh to smolo, du so vedno v manjšini), večina pn ostane r srcu poštena. Zato je smešno upanje takih, ki morda neodgovorno mečejo kamenje izza hriba, če mislijo, dn ljudje ne vedo za njihovo početje in dn ne redo za pravo poštenje, čeprav »i na j večkrat ne upajo povedali in jim zaklicali v hrbet: »Obreknješ, kamenje mečeš izza hriba, toda račun ti ne uide!* Vedno namreč — iu to je zopet res ter se je še vedno potrdilo — se takle fant. ki neprenehoma meče kamenje, nekoč ponesreči in tedaj jih dobi po zasluženju. Za en sam kamen, recimo zn dva, sc pošleni ljudje v današnjih moralnih stiskali ne bi niti zmenili. Občutijo pa i n spoznajo, če postanejo laki fantje le preveč predrzni! Se ena zgodba bi bila tu za lake fante zelo poučna, namreč stara povesi o rrču. ki je hodil tako dolgo po vodo. dokler se ni ubil. Tak fant, ki ne neha metali kamenju izza hriba, ga bo metal le tako dolgo, kakor dolgo je hodil vri po vodo. Konec pa bo konec razbitega vrča! veliko muslimansko kulturno proslavo, n« katero bi prišlj muslimani i/ Bosne, Hercegovine, južne Srbije in drugih krajev naše države. Gazi Husrev beg je pred 44H> leti upravljal Bosno v imenu turškega sultana ter je, kakor trdijo muslimani, silno mnogo storil za l|iidsko prosvoto med bosanskimi muslimani, /ato je njegovo ime še danes živo v ustih muslimanov, ki ga imenujejo velikega bosanskega mecena. — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josei«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Botanični vrl v Zagrebu zaprt. K napravam zagrebškega vseučilišča spadn tudi lepo urejen imtanični vrt v Mihunovičevi ulici Ta lepi vrt je navadno občinstvu dostopen do konca oktobra. Zadnjo nedeljo pa je rektorat zagrebškega vseučilišča na vhod nu vrata dni nabiti listek, na katerem je bilo zapisano: Hota^ nični vrt 1h> do nuduljnegu zaprt«. Nekdo, ki je poznal razmere, pu je / modrim sv inčnikom s|K>dnj pripisal še besedo Kri/a«. In res so botanični vrt zaprli zaradi tega. ker finančno ravnateljstvo ne izplačuje prispevkov /u njegovo vzdrževanje, /ato so hoteli vrt zapreti /« s t. aprilom. Vendar je vseučilišče i/ -.vojih sredstev zalagalo, du ni bilo treba zapreti lw»-tuničnega vrta. Sedaj so usahnili tudi ti viri in botanični vrt l>o zaprt [x>o vestnem čita n j n te knjižice brc/ vsake druge šole takoj posrečit izvrstni posnetek — zakaj bi tega tudi Vi ne dosegli. Priporočamo. — Dr. Merčnn specijalist /a notranje bolezni Aleksandrova c. 4. do 2. avgusta ne ordi-nira. — »Frans-Josef« jrrenčico blaži splošno slabost. Dr. A. B.: S pota k Reziki na Rovte (Nadaljevanje.) Naveličal sem se čakanja in vprašal delavce, ki so pod župniščem razkopavali pot, kako in kaj je v župnišču. Povedali so mi, da je župnik odpotoval in da ni nikogar v hiši, vedeli niso, kdaj se vrne, kot njegovega namestnika so označili gospoda beneficijata, ki da stanuje tam zunaj ob začetku trga. Kmalu sem našel ob vhodu v trg novo, vili podobno hišo, obdano s skrbno gojenim vrtom. Tam smo se znašli z obema sopotnikoma, ki sta mi povedala, da sta iz daljne Šlezije prispela v ta kraj z enakim namenom kakor jaz. Beneficijat llaertl je ljubezniv mlad gospod, ki nas je prijazno sprejel in pokazal svojo veliko spretnost, kako se da lepo in duhovito o marsičem mnogo govoriti, a o stvari nič povedati. Ko smo začeli nanj pritiskati, naj nam vendar pove, kako je z župnikom in kako pridemo do Tereze Neumann, se je začel izgovarjati, da se on kot beneficijat ne sme vtikati v dušnopastirske posle župnika in še manj v zasebne zadeve tukajšnjih župljanov, zaupal nam je samo to, da sta odšla župnik in Te-reza na neko novo maso in da jih ne bo zlepa domov. Zaman smo moledovali, kje in kdaj je bila ali bo ta nova maša in kdaj se vrneta, nič ni hotel izdati. Tudi glede Terezije se je držal popolnoma zapetega, priznal je, da je imel mnogo priložnosti, da je vse, kar je vzbudilo toliko pozornosti, neposredno opazoval, a da se drži višje-pastirskih navodil, da se o dogodkih ne izjavlja ne v tem ne v drugem zmislu, dokler cerkvena oblast ne odloči o njih avtoritativno. Ko nas je tako odslavljal, sem ostal še trenotek pri njem sam in mu pokazal priporočilo, naslovljeno sicer na župnika, in ga prosti, naj mi vendar pomore, da ne bo moja zamudna in draga pot brezuspel-na. Ni se dal omaiati. Poiskal sem Terezin dom, ki stoji sam zase na jugovzhodni strani trga. Na vežnih vratih je bilo na majhnem lističu v otroškem rokopisu povedano, da Terezija Neumann ne sprejema do nadaljnjega nikakršnih obiskov. Po daljšem trkanju in klicanju se je odprlo okno v pritličju in skoz goste cvetlice je vprašal ženski glas osorno, kdo moti hišni mir, ko je na vratih zapisano, kar treba vedeti. Pristopil sem k oknu in hitel majhni ženici, ki sem ji komaj razločil sivo glavo in drobne žive oči, pripovedovati, kako daleč sem prišel, da si na lastne oči ogledam, kar je spravilo njeno hišo do svetovnega slovesa in da nosim s seboj priporočila odličnih in merodajnih osebnosti. »Tisto ni vse niči« je rekla. »Ali imate dovolilo iz Regensburga?« »Kajpada imam dovolilo vašega ordinarijata«, sem odvrnil in sem ji pokazal izkazilo. »Kako so mogli zdaj kaj takega izdati«, se je začudila ona. »Od kdaj je dovolilo?« »Od 1. junija, torej še sveže, ko smo še v istem mesecu,« sem odgovoril. »Zastarelo, ne velja več!« je odločila Terezi-na mati, »Povejte mi vendar, gospa, kje se nahaja vaša hčerka in kdaj se vrne domov?« »Vsega tega vam ni treba vedeti! Sploh pa želimo imeti vsi, Rezika in mi, nekaj miru, nekaj počitnic!« »Prosim vas lepo, gospa, povejte mi vsa|, kdaj približno je pričakovati, da bo obisk pri gospodični mogoč?« »V doglednem času ni izgledov!« (Voraus-sichtlich ist keine Aussicht), je rekla in zaloputnila notranje okno. Stal sem sredi trga in topo gledal okoli sebe. Po trgu je postajalo nekaj ljudi, očitno tujcev, med njimi tudi trije duhovniki in dve redovnici. Ker nisem hotel čakati popoldanje vožnje s poštnim avtom, sem jo mahnil peš proti Waldsassenu. Prišedši iz trga, sem si slekel suknjič, ker je solnce zelo prigrevalo, in čvrsto koračil proti me- stu, da bi dospel tja še pred poldnem. Nisem se dosti ogledoval po okolici, ko sem imel v sebi precej razburkano valovanje čuvstev manj prijetnega značaja — razočaranje in ponižanje se je borilo z jezo na samega sebe zavoljo nepremišljenosti. Nehote sem se spomnil, da stoji ne daleč | od tistega kraja, dobrih 100 km oddaljen slavno-znani Niirnberg, kjer izdelujejo in prodajajo še i bolj slavne lijake; tja bi bil moral iti najprej in si dati tako napravo vtakniti v staro svojo butico! Pri stanovskem tovariSu Vrnivši se v Waldsassen sem krenil k sanitetnemu svetniku dr. Otonu Seidlu, ki ima v glavni ulici zelo čedno hišo s starinskimi okraski. Ni ga bilo še domov; mlad mož, ki je zdravnikov hišnik in šofer, mi je pravil, da je njegov gospodar zelo zaposlen kot voditelj-primarij in operater v okrajni bolnišnici in kot zasebni zdravnik v mestu in vsem obrežnem okraju. Med najinim razgovorom je skoraj neslišno pridrčal pred hišo lep zaprt avto, iz njega je stopil postaven mož zaokroženih oblik, sveže polti in gologlav. Navzlic razredčenim lasem in telesni obilnosti bi mu ne prisodil šestih križev, ki jih je po hišnikovi izjavi imel že za seboj, vse kretnje so mu bile še prožne, pogled in govor živahen, kakor sem opazil, ko se je razgo-varjal z znanci, ki so se kar v gruči zbrali okoli njega. Opazivši tujca na vratih, je stopil v hišo. Predstavil sem se mu, izročivši mu svojo posetnico in ga poprosil, naj mi določi čas za kratek, kvečjemu četrturen razgovor radi Terezije Neumannove. Na vprašanje, odkod sem, sem mu povedal ime nage bele prestolnice s pristnim izrazom; ko ga ni umel, sem pristavil nemško opazko. »To je nekje v Valahiji?« je vprašal. Pogrela me je poniževalna zavest, kako neznatna je naša ljuba domovina, da je ne poznajo niti izobraženci »redi Evrope. Razložil sem mu, kako in kaj, nakaT mi je podal svojo krepko desnico rekoč; »-Kolega, na svidenje oh dveh in en četrt!« Ob določenem času me je hišnik že čakal na vratih in spremil v sobo, kjer je dr. Seidel poslušal poročila ,monakovske radio postaje. Prosil m® je potrpljenja, češ, da je to njegov časnik, ki ga utegne poslušati, za branje nima časa. Ko je dr. Seidl sedel v naslonjaču v kotu in poslušal radio, sem si ogledoval njegovi dve zasebni sprejemni sobi; za bolnike ima čakalnico in poslovalnico drugje. Iz obeh sob je dihala neka gosposka domačnost, dragoceno pohištvo, pristne orientalske preproge, lepe izvirne slike po stenah, starinska posoda iz porcelana in stekla, razni kipi in sohe, ure in svetilke, vse lepo v redu in okusno razvrščeno in razmeščeno; po obeh sobah sem občudoval, da sem komaj kaj slišal o pogajanjih v Lozani, o proračunskem nedostatku v Monakovem, o Hitlerjevih gTožnjah proti bavarski vladi. Ko so začela borzna poročila, je gospodar zaprl aparat, prisedel k mizi in mi ponudil svoje cigarete, jaz arž njemu svoje. Na mizi je ležala mapa, skrbno zvezana. Ko jo je razvezoval, mi je tako mimogrede omenil, da bo te dni nova maša nekega Žida, ki sc je spreobrnil ponajveč zavoljo dogodkov v Konnersreuthu in da sta se Terezija in -župnik »dpeljala včeraj v Eichstadt, kjer bo ta slovesnost. Zavzel sem se m pristavil, da mi o vsem niso hoteli nič povedati, ne beneficiat mestni magistrat«, črke sicer niso bile umetniško dovršene, pač pa so dosegle imenitni efekt, da so si obiskovalci parka, ki niso na to pazili, popolnoma pokvarili obleko. & Dve kolmi ukradeni. Te dni je bilo izpred Kirbiševe gostilne na Ljubljanski cesti ukradeno dobro ohranjeno moško kolo, znamke Kosmos, črno pleskano in vredno 1000 Din. — V sredo 27. t. m. je bilo nekemu gospodu izpred mizarske delavnice g. V. J. na Dečkovem trgu okrog pol 9 zvečer ukradeno novo moško kolo znamke Waffonrad, črno pleskano, vredno 2000 Din. Kolo ima številko 3,900.166. Svarimo pred nakupom. e/ Iz Laškega. Prostovoljno gasilno društvo Laško je priredilo v nedeljo 24. t. m. ob 8 predpol-dne zanimivo in lepo uspelo gasilsko vajo. »•-seli večer 22.45 Jazz Praga: 20.00 Pesmi 23.30 Pester večer 22.20 Bratislava — Dunaj: 18.35 Nemški volivni boj 20.00 Kabaretni večer 22.35 Plesna glasba — Budapest: 20.00 Operetni prenos, Pestra glasba. MAM OGLASI V malili oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženi-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja so računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'.i0. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. {taiiovanja Vsnka beseda 1 Din ODDAJO: Stanovanje 3 sob in kuhinje se odda. Stari trg 24/11. (č) Sobo in kuhinjo oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.049._(č) Prazna soba v novi vili na Mirju, blizu obrtne šole, se takoj odda. Pojasnila v upravi »Slovenca« št. 8000. (s) Opremljena soba se odda v centrumu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.027._(s) Sobo v katero se lahko postavi štedilnik, takoj oddam. -Idrijska ulica 3. (s) IŠČEJO: Stanovanje išče starejša gospa. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Gospa« 11.066. (c) m Vsaka beseda 1 Din Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo, gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelofi, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Kašo ješprenj, ajdovo moko ?edno tvežo oddaja na debelo leletreovina A. VOLK. LJUBLJANA Resljeve cesto 24 Konfekcija — moda! Naiceneiši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Liubliana. (1) Stiskalnico (Ballenpresse) za seno — proda Anton Lovrenčič v Sodražici. (1) Kisla jabolka debele hruške — kg 3.50 Din — franko naročnik — razpošilja po 30 kg G. Drechsler, Tuzla. (1) Izletniki dobijo v zajutrkovalnici Uhler na Glavnem trgu -Rotovž - Maribor, cenene delikatese, sir, salame, vino, pivo iz sodčka. (1) Naprava za UMETNI DEŽ 125 Din, in drugo moderno vrtnarsko orodje Sever & Komp., Ljubljana Gosposvetska cesta št. 5. Duhova drva in oaue kupuje stalno Uran Franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Posestva Ugodna prilika za nakup večstanovanjske hiše v ljubljanski okolici. Pojasnila daie Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska 24. (p) Vsaka beseda 1 Din Čevljarska delavnica naprodaj. Poizve se: Zg, Šiška 52. (p) Majhno vilo resnemu kupcu ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« 11.052. (p) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ip) V kamniškem okraju kupim hišo ali stavbno parcelo. Ponudbe z navedbo najnižje cene poslati na upravo »Slovenca« pod »Kamniški okraj hiša parcela« 11.012. (p) Dvostanovanjska hiša najbližji okolici mesta ob glavni cesti naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.042. (p) Vsakn i'da 1 Din Sprejme se poštena in vestna blagaj-ničarka in knjigovodkinja obenem. Ponudbe poslati na upravo pod »Poštena« 11.047. (b) Krajevne zastopnike iščemo za vsa mesta v državi. - Prvovrsten predmet. Zaslužek iz-boren. — »PANEKS«, Beograd, Lisinskog 6. J, Vajenko ali vajenca sprejme takoj foto-atelje Mancini, Rožna dolina, (v lEDSEEBI Vsaka beseda 1 Din Klavir kratek, črn, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.884. (g) Vsaka beseda 1 Din PRESELITVE izvršuje hitro in najceneje »Export« k. d. Metelkova ulica št. 5. Telefon 21-17. Telefon št. 2951 Tvrdka IV. SCHUMI Dolenjska cesta, nudi lepa, suha drva in prvovrsten premog. I II P E P VSEM O. LAM 14480 GOSPODARSKA ZOEZft UlKlIinu Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog ild. Prvovrstna inoha iz milna rorgacs, MiM Topola, fe stalno na zalogi Vsaka beseda 1 Din Rabi se 60.000 Din proti vknjižbi na novo zgrajeno trislanovanjsko hišo. Obresti po dogovoru. — Sprejmejo se tudi vložne knjižice ljubljanskih hranilnic. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Varno naloženo« št. 11.011. (d) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta šl. 5 (paviljon) lahko plačati naročnini za .Slovenca«. »Domo ljuba« in »Bogoljuba« naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do t jjopoldne Teletonska štev 3030. Na Novljanovi stojnici v Šolskem drevoredu se bo prodajalo s pričetkom v soboto 30. t. m. goveje meso 1. 10 Din kg, II. 8 Din kg, III. 6 Din kg. Teletina I. 10 Din kg, II. 8 Din kg. Postrežba točna in solidna. Zelo ugoden nakup hotela Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se bo vršila dne 1. avgusta 1932 ob 9 pri tamkajšnjem sodišču Krk, prvovrsten hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem, s 24 sobami ter povse opremljeno restavracijo z oskrbo za 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeleže, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani«, poštni predal 297, in sicer do dne 29. julija t. 1. Zahvala Ob smrti naše zlate mamice, gospe Terezije Rošhar smo bili deležni tolikšne prijateljske pozornosti in tolažilnega sočutja, da nam je težko našteti vse one, ki smo jim za vse to dolžni svojo globoko zahvalo. Vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti in obsuli njen oder s cvetjem, izrekamo tudi tem potom svojo toplo zahvalo. Maribor, dne 28. julija 1932. ŽALUJOČI OSTALI. msmmamm Sipi m / Kot žrtev nesreče nam je umrl nenadoma naš ljubljeni soprog, skrbni oče, dobri brat, svak in stric, gospod Ivan ercun lastnik inform. biroja v Zagrebu, žandamerijski kapetan v p. v četrtek, dne 28. t. m. v Slovenjgradcu. Pogreb se bo vršil 30. t. m. ob 16 iz bolnišnice v Slovenjgradcu. Slovenjgradcc-Zagreb, dne 29. julija 1932. Herla Merčun roj. Minibek, soproga, Oton in Saša, otroka — ter ostalo sorodstvo. Inserirajte v »Slovencu"! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979 D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io) PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Šibenlk, Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. Izvršuje vse bančne posle nafkulantnefe Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu >2TT "so0 o :: o >. _ .J ^ O » O co .O t, m ro -Ko^oo J » 0) s M g S> O gj O N -a z: y >. N m c »co _- y„°o —. > -3 TJ "V a ""> E ..a- ►'»»iS go ® .. ® S, N — N ■ .£? - « 23 £> S . g- . | £ oin 1 »toOffl .o •2 i a I g I S 1 Q » Šf« JMeJ g 0 ■. .03 M N > J* •- . C. N _ a: - N ««»>.:« f :.sb5§ -c I , VgI o m = —^ . « ~ČZ 'nO 45 g = ■gos"*- o ^ » d ■a ~ :> ®> 3.3 • =s C ar/J ■2 rn „5 I A -M — I «»rt co Roland Dorgeles: Leseni križi 95 »To so tisti, ki igrajo vojno tako, da tu-le cijazijo reveže, ki so si dali zunaj namesto njih razbiti gobec. Nekateri se že spoznajo, nekateri, kako se je treba zmazati... Uh! Uh! Malo previdneje ne znaš ravnati, nak. Menda misliš, da nakladaš seno, ka-li? Kmeta vs!« »Ti se pa svoje partije na biljardu ne veseliš preveč, kakor se zdi,?; se je brez zamere pošalil oni. Iz operacijske sobe so se slišali kriki, prodirljive tožbe in včasih hropeče ječanje, če je bila bolečina le prehuda. Tisti, ki so že prestali ali ki jim ni bilo treba na preobvezovanje, so se norčevali v posteljah. >To je mali lovec. Poslušaj, kako ti poje ... izvrsten tenor, ti pravim.« Kadar so pripeljali nazaj kakega operiranca, ki je še otrpel in bled ležal pod vplivom kloroforma, je bilo zabave za celo uro dovolj; vse je utihnilo, da bi ga slišalo blesti. Ko je bil operiran Sulphart, so morale sestre, ki so vendar vajene marsikaj slišati, zaradi spodobnosti oditi iz dvorane. Blebetal je nezaslišane stvari in fantje mlajših letnikov, ki niso poznali predvojne kosarne in niso bili dobivali pouka pri starih, so mogli tu slišati vse kosarniške kozje molitvice. Ko je bil prestal operaci jo in je bil gotov, da ne bo moral tako kmalu zopet na fronto, se je vidno poživljal; rešen je bil obeh največjih skrbi, in če ne bi bilo preobvezovanja, bi se bil čutil popolnoma srečnega. Roko je imel sicer še vso belo povito, dva prsta so mu odrezali, in to ga je le nekoliko črvičilo. Govoril je tudi še le s težavo, zdravniki so mu morali X l <:«4 >«1 dvakrat odpreti prsni koš, da so odstranili železne drobce. A to ga je uvrščalo med nevarno ranjene in poleg boljše oskrbe — mlečna kava, vkuhano sadje, zrezki — mu je prinašalo to tudi nekatere moralne koristi, za katere je bil zelo sprejemljiv. Imeli so nasproti njemu posebne ozire, štabni zdravniki so govorili z njim prijazneje kakor z drugimi, dobil je svojo »mandolino« na prvo željo in nikdar se ni pred njegovo posteljo ustavila kaka sestra, ne da bi mu bila popravila blazino, pa čeprav si jo je bil še pravkar z nemalo muko preložil. Z neko simpatijo v glasu so dejali o njem: Temu so izžagali eno rebro.« Polem je z bledim smehljajem zgenil z glavo, kakor da bi se hotel zahvaliti. V dvorani je imel samo enega resnega tekmeca, ubogo paro, kj so mu bili odžagali nogo. Vedno ga je obšla rahla zavist, kadar je videl, kako je bil tudi ta hudo ranjeni deležen nekaj tiste pozornosti, do katere jc imel prav za prav pravico le sam. Vrhu tega je bil pa oni drugi še topničar, a po Sulpharto-vem mnenju so bili edini vojaki, ki so res vojevali, pešci — podplatarji; vsi drugi so bili pa samo privesek. In če mu je kdo pripovedoval o junaštvih kakega letalca, topničarja ali konjenika, je samo dejal: »Da, po pet krav za groš«, kar je pomenilo, da o vseh teh junaštvih ne verjame nobene besede. Da bi jezil enonožca, je pripovedoval sestram, da topni-čarji ne delajo drugega, kakor da rede kunce in letajo za dekleti; mimo tega da je splošno znano, da s svojimi topovi nc znajo ravnati in vselej, kadar se lotijo svojega posla, streljajo prekratko in pobijejo tri četrtine ubogih podplatarjev spredaj v jarkih. Kakor vsi ranjenci, je bil tudi Sulphart nabito poln vojnih spominov, ki bi jih bil od sile rad pripovedoval; napihovali so ga in mu tekli tako naravno z ustnic, kakor mleko dojenčku, ki je preveč pil. O čemer je govoril, so bili strelski jarki, žične ovire, stražna služba, makaroni, zaporni ogenj, plin, vsa mora fronte, ki mu ni šla iz spomina. Pri vsem tem je bil izpočetka nenavadno redkobeseden. V listih je bil čital presenetljive zgodbe, ki so mu zaprle sapo: o hrabrem desetniku, ki je s svojo strojnico čisto sam uničil celo stotnijo in ostanke po-metel z ročnimi granatami; o zuavu, ki je povrsti nabodel na bajonet petdeset Švabov; o novincu, ki je na patroli zbral celo krdelo ujetnikov, med njimi častnika, ki ga je na motvozu vodil za seboj; o lovcu, ki je komaj napol ozdravljen ušel iz bolnišnice in hitel k svojemu polku naravnost v ogenj, ko je zvedel, da se je začela ofenziva. Kadar je bral te povesti, si s svojimi ni upal na dan, zavedajoč se, da njegove majhne dogodbice spričo takih junaštev ne bi napravile najmanjšega vtisa. A nemogoče mu je bilo dolgo molčati. In nekega dne se je odločil in začel na svoj način, brez vsake nečimernosti — še malo ponorčeval se je iz samega sebe — pripovedovati docela izmišljeno zgodbo, v kateri je igral s skromnim pogumom nevarno ulogo prostovoljne obhodne straže. Neko noč se je bil odpravil iz jarka po omelo, ki jo je bil opazil med obema linijama, in pri lem je naletel na debelega Bavarca, ki ga je bila istotako zvabila omela in je ritensko sedel na veji drevesa, na katerem je rasla. Nagnal ga je doli, ga prisilil, da mu je bil za lestvo, in potem je s šopom omcle v roki odgnal svojega Švaba v francoski jarek in mu z brcami kazal poti Njegov sosed, vojak iz kolonij, mu ni verjel nobene besede in bi bil skoraj počil od jeze; toda bolniška sestra, za katero je bila povesi namenjena, se je zaradi nje ves dan smejala. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Bftko»««^ lJ".<5dnik: Franc Kremžar. 555555555555R5555555755555555555555555 020202010100020201010001000201000032000202020100010048000201010000020100000002