r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah • $6.00 m Velja za vse leto • • • Za pol leta - - - - -Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $3.00 $7.00 $7.00 NARODA LisiisloveHskihidelavcevvAmerikL ■j The larger« Slovenian Daily la the United Stales, > Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers^ TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 51. — ŠTEV. 51. Entered M gecond Clais Matter, September 21, 1803, at the Post, Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congresa of *cRTTh 3, iS79. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 1, 1924. ^==== TELEFON: CCfe'ILANDT £87? SOBOTA, 1. MARCA. 1924. VOLUME XXXII. — LF-TNIX XXXII UNIJE NAJ KONTROLIRAJO ZELEZNICE skrivnostno izginotje 16-letne učenke PETROLEJSKI SMRAD SE ŠIRI Unijska kontrola železniških delavnic je v veliki meri skrčila stroške. -- Možje predlagajo odredbe za ekonomijo, večjo produkcijo in izločenje trošenja ter kažejo tudi v drugih ozirih koristnosti konstruktivnega priznanja unije in kolektivnega barantanja. Značilen poskus je Ijil vprizorjen na Baltimore k Ohio zi'lrziiiH. kjer so železniške unije prevzele kontrolo in o-brat«»vanje ene največ jih delavnic s privoljenjem in sodelovanjem železniške uprave. V naslednjem hočemo obrazložiti rezultate teira kooperativnega načrta. V uvodu linijskega kontrakta med Baltimore & Ohio zeleziii'-o ter unijami železničarjev v delavnicah, se je glasilo: "Dobrobit Baltimore & Ohio železnice ter njenih uslužbencev je odvisen od službe, katero nudi železnica javnosti. ........................ "Izboljšanja v tej službi ter varčevanja pri obratovanju in vzdržan ju so v glavnem odvisna od voljnega sodelovanja med železniško upravo ter prostovoljnimi organizacijami uslužbencev železnice. "< V so skupine, odgovorne za boljšo in večjo uspešnost, na primeren način deležne dobičkov, ki slede njih skupnim naporom, je izboljšanje v upravi železnice v veliki meri pospešeno. .................. "Stranke tega dogovora priznavajo zgoraj navedene principe." Unije delavcev, zaposlenih v železniških delavnicah, skušajo sedaj vdejstviti dogovor. William Johnson, predsednik International Association of Machinists, ki je z upor el načrt, pravi: "Številni so rekli, da je glavna potreba transportaci-je boljša morala na strani delavske sile. Nekateri si predstavljajo železnice k<»t investiran denar, kot tisoč milj tračnic, postaj, lokomotiv, kar in tako dalje. Drugi mislijo o železnicah kot o p'ar svetih ravnateljev in predsednikov, obenem z delničarji. Jaz pa si predstavljam pod izrazom "železnice" dva milijona mož. "Brez življenj, mišic in možganov mož, ki opravljaj' delo, bi investirani dolarji ne prinesli niti enega centa. •Možje, ker dobavljajo eneržijo obširnega stroja in ker so človeška bitja, pa določajo v pretežni meri, če obratuje stroj dobro ali slabo. < V je morala visoka, imamo na enem ekstremu železnico, ki nudi stoodstotno službo; na drugi strani, če s»- zgodi obratno, imamo kup razbitega železa ter primanjkljaj. "('e se unije agresivno napade, bodo udarile nazaj. < e pa postanejo unije priznane kot potreben del železniškega organizma, tedaj lahko izvajajo svoj polni vpliv v smislu sodelovanja ter pozitivnega dela. ,4Ku je od^ta-ra Ele«in-,r Avlrsvrorth. učenka višjV Sole t'-r varovanka Harry Harknessa. Tajnika Binjrhampton avt'imobiMiejra kluba. Poiiei'ja j" v spivmvtvu požanio hrambe in (lr/.avne policija in s immo<\jr> nili>;ui -- i ee glede vseh mogočih skrivnosti in "sledov", k;:" r • s • zasledili iz brzojavk založnika wasliiir^t- n-k«- P - . ! iMeLeana. Besedilo brzojavk je hil<> vrt raj ]»i*i 1 • žpmk M ■ v času. ko se je slednji mudil v Palm Hi^n-hn : . i bra in januarja. Že včeraj je bi! pripravljen i;i /; i; nje. ki pa je bilo preloženo na današnji dan. «»-katere sta imela oba med seboj. V i ni brzojavki se reč omenja tak telefonski pogovor. McLean, ki je tudi dobil povabilo, bo > jvo demokratičnega senatnega vodit r-lja Walslui iz M tane, zaslišan šele potem, ko bo odsek zaslišal par n. _ ,vili uslužbencev ter preštudiral njegovo k«.:n->pon-i--i. jMed onimi, ki bodo prej zaslišani, bo < \ s. o-]»t—i • ,ni svetovalce generalnega pravdnika Daughcrtvja i Francis McAdoo iz Xew Yorka. sin AVilliama , j bi bil rad postal predsedniški kan<1 Iio<-la su-ra im I..--iiiatni odsek izvedeti, odkod je dobil iiifoi!;i:i«-i;>. na t. lju katerih je sporočil MacLeaiui, da j«- nami-n ;cev ugotoviti, ee je znašal njegov «lep«.zit v banki .<" [ko je to svoto 44posodil" Albertu Faliu. Horh. >t- t- V ; jirej uslužben pri MeLeanu. V senatu se bo danes najl»rž vršil ost- r boj ul- 'N-vprašanja, če naj se preiŠ«'e uradih> r>oslovanje <; <\. \-ga pravdnika Daugbert y-ja in č,- naj se -a .f( i slovi :.:t -melju te preiskave. General pravdnik Daugjn rtv je i»bja\ij. \ ka1- '. dueaju je pripravljen odstoj»iti. 1. < 'e bi ga predsednik sam pozval, naj odstopi. 2. Prostovoljno bi odstopil, ee l.i spravila prejsk \ : kot jo predlaga senat, na dan take stvari, ki ni niti njemu samemu, ki pa hi tako oniad. zevale n j< da bi bij vsle.-. [■ sti. V tem slučaju bi lahko povsem častno pro napad na dva bančna uslužben-j caise, je iniela včeraj odmev v I ea West End Banke. Napad je j poslanski zbornici, konča! kot znano s smrtjo obfh VREDNOST FRANKA JE PET PADLA. ZO- ministrskemu predsedniku Mac-Donald u govore gotove zahteve na naslov Rusije, vključno priznanje vseh dolgov. Cisto jasno je. da bo morala sovjetska vlada odgovoriti na to z glasnim: Ne. Nadalje je izjavil: — Ena divizijo dobrih vojakov. pet polkov Budenv-jeve ka-valerije je vrednih več kot priznanje katerekoli buržujske vlade. — Včeraj je bila peta obletnica Tretje internacijonale, in Zinov-jev je izdal splošen poziv na proletariat sveta ter izjavil, da je postal po petih letih duh komunizma kri in meso. —• Mogočni koraki komunizma odmevajo po vsem svetu in v vseh kotih zemeljske oble plapolajc zmagoslavno band ere komunizma. — — Če pravijo sovražniki, da se je delo revolucije izjalovilo, pozab Ijajo pri tem. da je revolucija v Rusiji, šestini sveta, le del svetovne revolucije. Budimpešta, Madžarska, 29. februarja. — Uradno se je danes objavilo, da je sklenila madžar- b&nčnih uslužbencev, iu r-parj^m 1 je padlo v roke nekako $4S,000. 28. febr. —, Štirje člani so že spoznani o prvem redu t<»r >*]jok obsojeni na London, Anglija Vsled padc-a belgijskega kabine-j krivini umora ta se je Tudi cena francoskemu !>od< ;pon* dobiti za en dolar 24 frankov :n pol. NIKAKIH BOLEČIN VEČ PRI RAKU. franku znižala. Sedaj je mogoče, smrt. Ljudje pravi.; le Saro š.")00 in zlato uro v neki igralnici v do---len jem delu mesta, iu detektivi. Philadelphia, Pa., 29. febr. —'ki so dobili sporočilo, da je de Dr. William" Spiller in dr. Char- Saro tam, so ga zgrešili, les Franzier z bolnice pennsyl-; Sodnik Cropsev bo prihodnji vanskega vseučilišča, sta včeraj j ponedeljek obsodil štiri moril-objavila uspeh operacije, s po- ce. ki so bili spoznani krivim, močjo katere je mogoče oprostiti • Včeraj se vsi štirje pogovar-bolečin pacijente, ki trpe na ne-!jali. kateri dan bo odločil sodnik ozdravljivem raku- Pri tej ope- j Cropsev za usmrčenje in kdo l>o ciji pride vpoštev takoz\*ana kor-j prišel prvi na vrst o. k«, bo napo-dotomija, ki obstaja v tem. da t;e j čil usodepolni žili priziv. zročajo dotične bolečine. Doseda-! a imajo !<• malo upanja, da bi bil nji uspehi so zadovoljivi, čeprav! uspešen. Temu razpoloženju je ni mogoče v vsakem posameznem j dal izraza Pantano. ko je odjro- slnčaiu jamčiti uspeha. ska vlada priznali rusko sovjetsko vlado. V zunanjem uradu se pripravlja načrt priznavalnega dogovora, ki naj bi vseboval klavzulo, s katero se hoče Madžarska so bili spoznani krivim umora le voril na trditev nekejra poročevalca, da bo njegov priziv mogoče uspešen, s la konični m stavkom : — Apple sauce. En vzrok, zakaj niso optimistični radi prrziva. tiči v tem. da zavarovati . pred komunistično propagando, prihajajočo iz so- vjetske Rusija enega bančnega uslužbenca in da je dvignjena proti, njim obtožba _ radi umora drugega uslužbenca. Poslanec F^ruand Bouisson, pred.-ednik Lisr^ pravic moža, je interpeliral vlado glede tajnih policijskih poročil, s katerimi se je baje skušiilo škodovati značaju Daudeta. očeta in sina. Že ves inesee je Daudet vsak dan dvigal obtožbe proti policiji. Dolzil jo je nameravanega u-inora njegovega sina. a policija je zbrala dokumente, kojih namen je osvetliti škandalozno moralnost' roja 1 i stičnega poslanca ter njejrovega sina. Vlala ni hotela na noben način poslušati argumentov Bussona, ki je. pričel s trditvijo, da pomenja nezno»no kršenje državljanskih pravic, če se justičnim oblastim dovoli na skrivnem blatiti značaj tega ali onega človeka. M in istrski predsednik Poincare je prekinil govornika po formalnem ugotovilu juf^tienega mini--tra TVdrotA ter izjavil odločno, da lahko prečita poslanec Bub-sson dotiena policijska poročila v odsotnosti vlade, če hoče na vsak način storiti to. Komunistični poslanci so pod pirali Buissona ter tdill, da se ne tiče zadeva le dejanskega slučaja. ki pride pri tem vpoštev, tem več da je splošne zanimivosti. Poslanska zbornica pa je preglasila interpelanle in debata je bila zaključena- ^ t ViiBf '/. I! • ivo i iSG glasovi I >.,• i • , i Daudet i'iruz.T i trdi. . 'vaim = . k; Mar- ni*d"lž':--Lr Glasovanje je bil«, proti lSo. Rojalistični voditelj, Daudet. direktno dolži M. Iier-ja policijskega načelnika v'dobro Parizu, in dva njegova neposred- zbi-al na podrejena, 24_. x tc GLAS NARODA (ILQVINI DAILY) Owned and Published by HoYtnic Publishing Company (A Corporation) PttANK lAKHK, Pr*al4«at LOUIS ?*ENEDIK, Pi«c* of Bu«>nM» «f the Corporation and Addi M Cartlandt >tr—L »orough of Manhattan, of Abovt OffioorMt York City. N. Y. "O LAS NARODA" (Vole« of tho Pooplo) luuM fcvory Day Except Sunday and Holiday. C« «oio t«to volja llat ** Amartko In Canada —... ■ i ...... M.N C a pel !«ta ....................ta I3.M t m ♦♦trt t«*« ............... 91.50 Za Now York u Mo lat«..........W Za pol lota ..............Bi........ W Za inozemstvo aa ealo tola 9TM Za pol leta ............................W Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. __"Qlaa Naroda" Izhaja vsakl dan Izvtemil nedelj In praanlfcor._ KVUB ure* podptaa In oabenoatl ae ne pHobCuJejo. Denar naj oe blacoeoll po-mn Money Order. Pri spremembi kraja naro^nlkor, prortmo. te H Bl ♦•14« pri»j^nJo M lvalue® naznani, da hitreje najdemo naalomlk*. «a s^tMM« Street. "G LAS NAROD A** . Borough of Manhatttan, NM York, Telephone: Cortlandt I87t M. Y. V ZNAMENJU FANATIZMA Nohi'iia stvar lie more ljudi tako zaslepiti kot jili za-:< j »i femat izem. Ni 1^<> tega. ko so spoznali porotniki bivšega na-r i i k a Antisalonske Lige, "VVilliama H. Andersona, kri-\ im |»niu*verbe. Pi ores je bil pravičen. Obsodba je bila izrečena na !•• dlai^-i Andersonovih izjav, ki so imele na sebi pečat la-; i. Kljub temu pa še sedaj nočejo pristaši in prijatelji Andersona priznati upravičenosti obsodbe. Anderson je moral seveda opustiti urad načelnika Antisalonske Lige. kajti preveč bi bodlo javnost v oči, če I »i zločine«* zavzemal mesto voditelja. Vodilni krogi proliibieijskega gibanja pa smatrajo And« rsonovo obsodbo za justični umor ter so še vedno pre-] ribani «> nedolžnosti svojega bivšega načelnika ter mu javno izrekajo zaupnico. Svetu hočejo predočiti dejstvo, da je bil Andersonov ].r«n-''s veliko bolj naperjen proti Antisalonski Ligi kot pa I .i nt i Andersonu. I>a j«' ta trditev napačna ter daje njen namen zavijati «le jsiva, je jasno. Tega seveda fanatiki nočejo priznati. Poznajo I«- « iio pravico in to jo njihova "pravica", ] ] J11 i svet. in to je njihovo pravilo. Pri obravnavi se je izkazalo, da je Anderson potvar-jal knjige Antisalonske Lige; Ligo sleparil ter spravljal »'i iiiir v svoj žep. Lii;a ni nastopila kot trožiteljica bi sploh ni igrala v obravnavi nobene uloge. Doživela je pa kljub temu velik poraz, ker se ie izkazalo, da je njen dolgoletni voditelj či-.'1 o navaden slepar. Antisaionska Liga in druge nji podoben organizacije za nič njej«) kivilee zakona, posebno pa tiste, ki se pregreše pvoti Volsteadovi postavi. Svojo člane pa smatrajo za svetnike ter očitajo sodiščem, ki jih obodijo, pristranost. (e i »i kdo drugi kaj takega storil, bi mu rekli, da je anarhist in radikalec. Ali bi tudi v tem slučaju rekli prohibicijonisti, da je i>il poncdolžnem obsojen i < lani Antisalonske Lige in njihovi pristaši igrajo v »■■ni f ogledu sila žalostno ulogo. Izgubili so pravico, če so jo sploh kdaj imeli, namreč, da se jih smatra za uzome državljane. stave. Drenovyani in Grohovljani so rekli: "Dajte nain erne zastave, da žnjimi liakitimo svoje hiše!" Nato so pregovorili fašisti dva človeka, katera so peljali pred generala Giardina, da se zahvalijo, da sta prišla ta dva kraja pod italijansko oblast. V resnici pa si tega ne želi noben prebivalec teh dveh vasi. Iz Zameta poročajo, da hodijo Italijani "čistit"'. Najprvo so pričeli čistiti v šoli. Nabirajo šolski materijal, da ga odpeljejo na Reko in od tam morda v Italijo. Italijani čistijo, da izroče Zamet Jugoslaviji povsem prazen. Opozarjajo se naše oblastiT da šolski material v Zametu ni italijanski, marveč je toliko star kakor šola in torej starejši kakor italijanska okupacija Zameta. Šolski materijal je naš in liikdo ga ne sme odnesti. 31. januarja je prišel neki italijanski kapetan v družbi še enega častnika v Zamet. Govoril je z ljudmi nekako mešano hwatsko in slovensko. Dražil jih je, da ostane Zamet pod Italijo. Ženske so začele jokati in rekle, da to ni mogoče, moški so izjavili, da to ni res, ker so čitali objavljeni sgorazum. Oficir jih je vprašal, kaj da hočejo. Odgovorili so: — "Hočemo poti Jugoslavijo!"' Oficir; "Vi hočete k Srbom' Ali veste, kaj so Srbi?"' Odgovor: "Srbi so naši bratje in mi hočemo k njim. Mi hočemo pod Jugoslavijo, ker to je naša zemlja!" Oficirja sta začela resno gledati vaščane in končno jim je kapetan povedal, da se ie šalil in da pride Zamet pod Jugoslavijo. Začuli so se navdušeni klici: "Živela Jugoslavija!" Oficirja sta nato odšla. _ novice iz slovenije. ^- - ' Mrtvo dete. Z Jesenic poroftajo: V sjbolo 2. febr. je neki uslužbence Kiaaijske industrijske družbe našel v tovarniških rakah mrtvo dete. Zdravnik dr Kogoj jc ugotovil, da jc dete moškega spola Lu .staro približno 4 mesece. Dolgo jc 21 cm. Oroinilci so takoj uvedLi obširno preiskavo, vendar pa detomoriLkc j dosedaj še niso izsledili. Požar na F ali. Dne 31. januarja zvečer je izbruhnil v baraki Splošne stavbene družbe na Fali velik požar, ki je mahoma vpepelil barako. V veliki nevarnosti so bile tudi v bližini se nahajajoče barake, kjer so se nahajala skladišča raznih strojev. Xa lice mesta je takoj pniilritela mariborska požarna hramba z novo avtotirrbinsko brizgal no in po dveurnem napornem gašenju se jc posrečilo ogenj u duši tj. V slučaju, da bi se ogenj razširil na. ogrožene sosedne barake, bi nastaia miljon-ska škoda; utegnila pa bi izbruhniti še usodcpolnejša katajstrofa, ker se je v eni izmed bližnjih barak nahajalo 10 kg dinaanita. Eksplozija tbi spravila v nevarnost tudi veliko hvdro-elektrurno. Meja med Reko in Jugoslavijo, ( Poročilo i/. Saša k a.) V. ii.ijžiilostii"jšo bolestjo se ko-|bosta Kastav iu njegova okolico nicnrira naznanjena meja med Iva-'odrezana od Jugoslavije. _ vta\š.--ino in našimi kraji. Kastavi Govorilo se je, da s popravo meje z Ano .tkolieo nad 10.000 duš je j dobimo tri vasi z okolico 3000 duš. O«!-, kan od Sušaka in tako od o- v resnici pa s to "popravo" nismo f.d - Jugoslavije. Od Kastva do dobili niti enega sela. Dobimo samo Su.Š.ika ni poti. H;iz«lalja je okoli)par hiš in malo golega Krasa. Podil' k in., toda da se pride i/. Ka-jbreg ima okoli deset hišic in mor stva na Siišak, za to je p«.treba v da 50 do 60 ljudi. Lopača sploh scd.njih razmerah fi ur in še vee.|ni nikako selo, nego gozdič z Osoj Ko j«* pred rimsko konferenco nakovo vilo in logarjevo hišico, razširil trlas. da se uredi meja prijPilepiči so samo del sela Pchlina reševanju reškega problema, se je |l)oci sploh ni nikak obljuden kraj. sploh mislilfi, da store naši držav-[Tako dobimo v resnici okoli 50 hiš uiki vse potrebno, da se v resni-j in okoli 500 ljudi, pa nič več. Pra-ei odpravi ona absurdna meja vsajjzna je napoved, da dobimo 3000 l;;ko. da se dobi med Kastvom injduš. Ako bi dobili ves Zamet, Dre-Siišakom dobra zveza. To bi bilo novo in Grohovo, potem bi res doni o ^oče samo tedaj, ako bi pripad-jbili tri vasi in nekaj nad 2000 dus. !i .p i go si o venski «lržavi hrvatski's takim popravkom se nič ne po-V.-1M Hrenova in Grohovo. Pa kaj pravlja, marveč se meja le še bolj Lev za žeparjem. gorice-—Višnja gora. No, sedaj je "pust" in tatovom disi mesa. Rožni vlomi in tatvine. V Trbovljah je neki neznanec vlomi! pri posestniku Antonu Vid-snajerju in njegovemu podnajemniku Franu Drbovšku odnesel več raznih predmetov v vrednosti 3145 Din. X stanovanju kočarice Marije Zanko v Srednjem Gočevju je bilo vlomljeno in ukradeno perila in obleke v vrednosti 24IH) Din. V L-okvic-i je bilo vlomljeno pri posestnit-a Mariji Blažič in ukradeno za Din raznih predmetov. V Ljubljani: ^lesarju Antonu Puciharju je bil 7. febr. iapred skladišča državnega kolodvora u-k rade h štirikolesni ročni voziček, oroden 1500 Din. — ^Jo^/pu Kotniku iz Mestnega loga je bila u-kradena črna suknja, vredna 1250 Din. — Šivilji Ludviki l'loško je bilo ukradeno 6. febr. volneno krilo hi volneni jumper v vredno-jti 500 Din. — Mesarju J. Kopriveu je bila iz klavnice ukradena 300 Din vredna telečja koža- — Aretiran je bil Anton Žganjar, ki je ukradel dve prazni vreči v vrednosti 200 Din, last trgovca Bahov-ea. — Po mestu sč klati brezpo^el- Peter Zgaga ■Lilo je v Ljubljani. Na dolenj- ni klepairski pomočnik Ignac Do- am L-i^kl r.-l »t.,1 T."*_____ Ti, !<.-<>.. 1. ! 1«. .IT 1 _ .. ___ * i i . j" zgodilo? Kakor je razvidno i', teksta pogodbe, ostajata obe v.isi pod Italijo, in na ta način o-stane tudi Kastav v onih razmerah v katerih je bil pred napovedano "popravo" meje. V narodni skupščini s.- morajo naši predstavniki zavzeti za to. da se popravi velik pogrešek in da prideta jugosloven-ski vasi Drenova in Grahovo pod jugoslovansko kraljevino, kamor edino spadata. Ca tudi edino po tej poti teče vez med Kastvom in komplicira. Prebivalci Drenove in Grohovo so bili o prvih vesteh, da pridejo pod Jugoslavijo eelo veseli, neizmerno pa so se užalostili po čita-nju teksta rimskega sporazuma. Pridivjali so med nje fašisti in za-ukazali, da se ima vsa vas nakititi z italijanskim zastavami. To se ni zgodilo. Samo karabinjerji in finančna straža ter carinski urad so imeli zastaveCMoeim nobena hrvatska hiša naftenovi in ne na Gro- SiiŠakom in edino na ta način ne hovem ni izobesila italijanske za skem kolodvoru je stal Fraai Pe-čok, mjzaiski mojster iz Mirne. Kupil je karto m v naglici vtaknil listnico z denarjem v hlačni žep. Ni d«>lgo trajalo in opazil je, da mu je listnica izginila. Bila je precej rej ena. Bogami! 6000 dinarjev in 5 dolarjev — to ni malo! T0.000. naj mi pošlje en cent manj, da mi ne bo treba plačati davka. Bova vseeno prijatelja., * * Iz nekega romana: "Junak je bi! nadvse pogumen in korajžen. Vztrajno se je boril do konca. Sele ko so ga roparji ranili, da se ni mogel vec braniti ter ga slekli do golega, mu je padlo srce v hlače ..." Sugnslutmtttfka Ustanovljena 1. 1898 Hvatm. Srhturta Inkorponrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Qiavnl odborniki: Prwednlk: RUDOLF TEKDAN, »II E. IS« Bt. Cleveland. OU Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 10« Pe&rl Av«-. LormUt, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 8$1. Ely. Minn. ftlagijnlk neizplačanih amrlnln: JOHN MOVXJLN. All — lftk Arm. Duluth. uim- Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. OBAHEK. tOI American Stata Bid«. Slxtk Ave., £lttabur*k. Pa. M« Gravl |i M Nadzorni odbori ANTON Z BAS NIK, Room W BakavaU Bid«-, Mr. DLueoad mm* Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 1SS4 W. 1« Street, Chicago. UL FRANK BrCRABEC. iiu Waahln«ton Btreat. Dutct, Caflfc ■orotnl odbor. LEONARD BLABODNIK. Box «11, Ely, Minn. GREGOR J. rORENTA, 310 Stevenson Bid*.. FTjy«_Un». WuL FRANK KOBiCH, »217 Bt Clair At«., Clayaland, a ZdruSdvtlnl odbor; VALENTIN FIRC, TM London Bd., N. BL, Gmlut, & PAULINE ERMENC. J*I Tark &tr.. Milwaukee, wta. JOSIP 6TF.RLE, 404 E. Mesa Avenue, Pu-blo, Colo. ANTON CEt.ARC. US Market Street, Waukecaa. IU. - Jednotlno ara dno glaillo: "Glaa Naro4a**. i i i Vm ftnrl tikajoče ae uradnih zadev kakor tndl denarne »olOJatrd aaj ae pošiljajo na. »lavnega tajnika. Vse pritotbe naj ee podllja na »Ud •ednlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Uanov la bolnldkd spričevala, naj se poSUJa na vrhovnega »dravnlka. Jugoslovanska Katollfika. Jed no ta. se pri poro Cm. vsem jTigoslovanou M Obilen prlBtop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglael tajnik« blUnjeaa. druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrni«« n« gL tajnika. Novo druitvo se lahko vstanovi a t ilanl ali Jugoslavia irredenta. Brigadirjeva samopašnost. V -MiL'ezignl'. !«i je či:*še'iii, je prepovedal brigadir brigadir .i - istoveten 7. juir sbivansUimi «»r■ ■/.tii-kinti p«>-ta.ienace!niki, mirednik ven-ko pr»tje in pi-rdi«^' \ eerkvi. Obenem je spw;< čil sturt^:iun:i d;i se lahko m'i*'»/ij i do ">. mnrea. Ker je brigadir gotovo prepnčan. •ki nima te prnvive. j - pričakovali, »la bo jwiusaba brezpredmet.na.— Tiv;a>ka *Kdinost" ji- ob tej pri-l.ki nas!« viki par L»- pripetil -.["godi-!;. J:i je \zbu«i:i sp!« š-m i-gm-čf. nje nad po.ptMij» u italijanskih varn-'Miilt «.b!asti. V hLŠo družine sta prišla dva ž:irka v -premslvu enega agenta v civilni oblt !;i. da izvKira iilšno preiskavi*. Domača hčerka je agenta vljudno pi-"si! 1 za pojasnilo g{»' j-- agent zavrni! z bt-N-dami: "•.Molči, suženjska vinjn ! " 1'žaljeua slovenska hči j" protestiral.i. agent ,>o je radi ti-ga h* bi«!j nahrulil u> jo sunil s pestjo piti r^bra. Protestirali so >e »r-taii ,*!»ni družine, totla agent jii: j:- tlal vsr skupaj aretirati: •Iv;: brata, dve .se-tri in (iOIetjiu 1 »uati.r l':t v Italijani čudijo, da zavre kri tudi miroljubnemu Sb>-j viT.i-u. ko mora prenašati toftrke 1 kiiviee. ]>a š-- ud stran", ki je p«J-kli-aua. da ga ščiti. I ' Uptava postojnske jame. Ze me *t"a decembra je razpravljal italijanski ministi-ski «» upravi postojnske jame. Zahteval tia »e upriva jame b-či ih.1 u-v idrijs!:eira rudnika, kai- jo '»:!o di^.dai združeno. Sedaj po-!*<•'•• ; > lis da 1k> ]><.st!>jnsko ja-ii>-» upniv!jala p'~»"bna komisija, ve>tavlj.»n;i na 1 »redlog finančnega ministra iu mi-t ra za narodno lt -p »-.i. S tem !>•» uprava jame znjitno olajšana, kep ji '"« tieba [>e*-a;i z denarnimi tež-k n-aiiri. idrijski-g?! rudnika Za u-l,rav-. i». -t.,jnske jame je predvidenih 4«KM*)0 lir letno. , — Moj bog, koliko je še ljudi, J ki delajo, dasiravno je dokazano, (da živi v teh težkih časih dobro samo c,ni. ki ničesar ne dela. Naš zavod,— kojega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne bavi se samo s tem poslom, kakor bi mnogi mislili. Pri nas izvršujemo vse javno-notarske posle, kakor: Affidavite, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne stroške. Odnosna navodila dajemo vsakemu brezplačno. V vseh gori navedenih zadevah poslužite . se poznate — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : . New York, N. Y. 'KOVA ZAjnmvA OJIOA t Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivief* j slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajfe jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in B polko vem upora ter njega zakletvi. NA KRVAVIH ; POLJANAH Spisal lT*nIMatiS2 1 - $1.50 _ . Knjiga J« trdo Twuia, TMbnjt STO stmd tu K iHk ia vojn. "OLA« VABODA" M OoctUndt tr—i, Mmm Toek, *. T. P^ffig^M^^iii SJ ■ M ■ ,, r- ,- . m ■ riLAS NAHODA, 1. MARTA 1924 ZANIMIV! IN KORISTNI PODATKI (Foreign Lufutf* Information Barvic«. — Jugoslav Bure»a.) DELO (»OTROŠKEGA URADA ZA MATERE IN OTROKE. Priseljevanje, — nekoč in sedaj Piše James J. Davis. (Konec.) Delovanje federalnega otroškega urada (U.S. Children's Bureau) sega prav v srce družine, kajti obsežen del tega delovanja je posvečen informacijam za očete in matere. Od ogromnega čtiva, ki ga ta urad objavlja, tri četrtine so numenjenene materam, in povpraševanje po tem etivu je vedno večje in ve rje. Urad pa tudi odgovarja na pismena vprašanja mater iu očetov, ki prosijo za inforamcije ali za nasvet. Časopisom pa izdaje članke, ki pojasnujejo delovanje urada, pozivljejo matere, naj se poslužijo ugodnosti tega svetovalca in razširjajo poduk o pravilni o>krhi otrok. I z pisem, ki jih urad dobiva od Stvar se vrši približno tako-le: Prvi korak obstoja v tem, da državna legislatura sprejme ponudbo tega federalnega! zakona. Ka to ona državna oblu.st, ki se ukvarja z oskrbo otrok, sestavi naert za vporabo nakazanega deuarja, pred loži naert posebni federalni komisiji. takozvanemu Federal Board of Maternity and Infant Hygi-*ne, čigar predsednlik je vodja otroškega urada, in pri tem navede, koliko denarja je država pripra\ljena dovoliti od svoje strani. Ko federalna komisija potrdi načrt, se dotični državni oblasti nakaže primerna svota iz federalnega skla- Zadnji trenutki človeka. Zdravniki zatrjujejo, da človek v smrti ne čutf. nobenih bolečin. Umiranje se zdi le onim strašno, ki ga gledajo, ne pa umirajočemu. --t 1'rav tako važen kot število pri- nee, ki je prišel pred dva in štiri- Že dolgo je zdravnikom zna- j sel jcnei.v, ki prihajajo v to deže-'desetimi leti z materjo in petimi no, da poginejo živali brez bole-j,a je tudi u,.juek. katerega izva- na daljnimi otroci v Ameriko, se čin in da umre tudi človek skoroijaj0 nH življenje Amerike. Tekom oziram na celi problem tako z očmi brez občutka in zavesti. Predbod-1pretekliU štiridesetih let so naše priseljenca kot z očmi potriotič- postave skušale zabraniti vstop ne^ra Amerikanca, ki se zanima za onim. ki bi zmanjšali naš telesni bodočnost svoje dežele. Nikdo ne in moralni standard. Tekom zad- more odrekati velike službe, kate- na bolezen in ne smrt je za bolnika polna trpljenja. Do zadnjega trenutka muči človeka bolezen, angelj smrti pa zagrne njegovo dušo v nezavest in jo odnese. Opazovanja pri stotinah in stotinah umirajočih potrjujejo. ualcem t. Vse države osmih so sprejele mnogih mater, je razvidno, kako'do!očl>e tega zakona. Sprejele še mnogi izmed njih trpijo radi po-!niso sledeče države: lll'iiois, Loui-manjkanja vešče oskrbe in pomo-|siana, Kansas. Connecticut, Maine, troški u- Vrrraont. Massachusetts in Rhode či. Preiskave, ki jih je otroški rad izvedel v mnogih pokrajinah raznih držav, dokazujejo, kako ma- l.sl jiicf. i)a si predstavljamo, kak ta za- terc in deteta trpijo, bodisi ker je ikon deluje vzemimo, na T i iuur zdravnik ali oskrbovalnica za de- i državo New York, ki radi svojega leta preoddaljena ali ker živijo v večjega prebivalstva je upraviče-prerevnih razmerah, živečih v me- na do največje federalne podpore, slih. so jasno dokazale, da čimlPi'ž»va New York, ki hn.i v to svr za zdravniško pomoč. Poizvedbe ho $150,000 na razpolago za tako-pri 24.000 materah, živečih v me-;*" 'c*"S ima za letos sle lea načrt: revnejša je družina, tem manj ima 1- Stalne zdravstvene postaje J.a otrok nade do življenja. Mati brez!matere in deteta, opremljene z sredstev ne more plačati za na-j2ilo pripušeenih v Združene Dr-j A ko pa poleg priseljencev oziro žave 499,863 priseljencev. Istoča- ma izseljencev jemljemo v ozir tu sno se je izselilo iz Združenih Dr-jdi one inozemce, ki so prišli žav 44,299 inozemeev. Te številke j Zdiužene Države na začasen obisk ne vključujejo onih inozemeev, ki m one, ki so odšli nazaj po takem so navedeni kot "non-imigrant" oziroma 4* non-emigrant". namreč inozemeev, prihajajočih v Združene Države na kratek obisk, in tukaj nastanjenih inozemeev, odpo-tujočih začasno v stari kraj. Ako pa jemljemo tudi te inozemske potnike v poštev, je tekom navedenag poluletja prišlo v Zdruežnih države vsega skupaj 585,199 in odšlo iz njih 120,209 inozemeev. Izmed gori navedenih 499,863 priseljencev je 322,828 prišlo iz Evrope. 13,086 iz Azije, 779 Iz Afrike, 546 in Avstralije in 162,624 iz drugih ameriških dežel . Moški spol prevladuje toliko med priseljenci, kolikor med izseljenci. Priselilo se je 300,265 moških iu 199,598 ženskih; izselilo 32,472 moških in 11 827 ženskih. Iz Jugoslavije se je priselilo 1 4.039 ljudi in izselilo tja 1,127. Kar se tiče narodnostno tabele, so Juiui Slovani navedeni v uradni statistiki v treh skupinah: 1) Bul-gari, Srbi in Črnogorci; teh se je priselilo 1,841 in izselilo 1,162; 2) Hrvati in Stovenei; teh se je prise- začasnem obisku, oziroma one tu kaj nastanjene inozemce. ki so se podali v stari kraj na začasen bis!;, in one, ki so vrnili nazaj po tak-m začasnem obisku, potem je v navedenem poluletju prišlo Zdiužene Države oziroma odšlo iz njih sledečih inozemeev: 1) Bul garov, Srbov in Črnogorcev 2,009 prišlo in 1,579 odšlo; 2) Hrvatov in Slovencev: 3,045 prišlo in 74 od šlo; 31 Dalmatincev, Bosancev in Hercegovcev: 257 prišlo in 319 od šlo. V tem poluletju ni bil dovoljen vstop 16,985 priseljencem, ki so bili izključeni in so se morali vr niti nazaj; deporitranih pa je bilo 3,307 inozemeev, ki so se že naha jali v Združenih Državah. Po na rodnosti je bilo: 1) Bulgarov, Srbov in Črnogorcev: 82 izključenih in 35 deportiranih; 2) Hrvatov in Slovencev: 78 izključenih in 75 deportiranih; 3) Dalmatincev in Črnogorcev: 8 izključenih in nihče deportiran. ;Jaz nisem proti vsakemu priseljevanju. Kot naturaliziran priselje- Usoda francoske špijonke, Nemško sodišče je obsodilo na deset let ječe francosko kino-igralko, ker je vohunila za Francijo- — Živela je razkošno življenj.e. SEVERQVAZORAVtlA VZDRŽUJ ZDRAVJE V DRUŽINAH. Ki de te postave, pa najdemo med pri- f e razredi Pregled, katerega je pred kratkim vprizoril priseljeniški korni-tej poslanske zbornice, je obsegal I ameriške ječe. ubožniee. umobolnice iu druge javne naprave. Znan- vsled bolezni, je tudi veljavno pri ponesrečencih. Iz poročil in pripovedovanja oseb. ki so jih rešili tik pred smrtjo, je razvidno, da se v trenutku vtopljenja. padca ali izkrvavljeinja človek ne zaveda nevarnosti in da so njegove misli usmerjene na čisto vsafc- dogodkov iz prejšnjega življenja. Tudi v slučaju takojšne smrti vsi (»d kroglje ali elektrike, se ah ko sklepa , na podlagi fiziolo-gienega izkustva, da nastopi smrt brcbolečin. Kako se zdaj živi v Parizu. Padec francoske vajute se dokaj razlikuje ml padca drugih valut. Finančne krize, ki so radi zmanjšanja denarne vrednosti v A vstriji, Nemčiji in drugod povzročile rapidno naraščanje cen vsr-h dnevnih potrebščin, v Franciji takorekoč ni. Dasi se je kupna vrednost franka precej zmanjšala, vendar cene v Parizu niso poskočile v istem razmerju, kakor bi pričakovali špekulanti na račun občanskega žepa. Padec franka je sicer povzročil med Parižani umljivo nervoz-nost, vendar se lahko reče. da je življenje v prestolici Francije cenejše nego v katerem koli dru-j»ein svetovnem mestu. Cene so tako zmerne, da se danes lahko brez strahu poda v Pariz in tam nekoliko časa živi tudi človek iz držav s slabšo valuto, recimo Jugoslovan. V Parizu se danes da izhajati s 40 franki dnevno. Kdor pa toče živeti knežje, si mora utrgati 100 frankov. S tem denarjem s; lahko privošči karkoli mu želi srce. Xevrjetno je. za kako baga-telno ceno se v Parizu, in to ne v slabili časih ali najslabših re- . njih pet in dvajset let so naše po-' ro je nudila večina priseljencev I stave zabranjevale vstop vsem bol-^deželi. Tozadevni rekord .je jasno jnim, slaboumnim, blaznim, krimi- zabilježen v nasi politični in eko-onim, ki bi lahko po- nemški zgodovini in kri priseljen-stali breme javne dobrodelnosti.'cev je bila prelita na vseh bojnih Kljub vsem naporom, da se izve-1 »oljih republike. Na drugi strani pa sem trdno e- čina Ainerikanecv v mnenju, da je treba zavarovati naše sedanje in bodoče prebivalstvo pred zlemi duševnimi. moralnimi in telesnimi uplivi. če pridejo ti uplivi od zunaj ali če se razvijejo v tej deželi sami. Xezazeljivi priseljenec, ki pride v to deželo, zmanjša prilike za-željivega priseljenca ter tudi prilike tukaj rojenega. Duševna, moralna ali telesna demoralizaeiju. katero predstavlja, je lahko prav tako velika pretnja za zaželjivega priseljenca in njegove otroke kot _je za državljana, kojega predniki so živeli tukaj že generacije. Vsled tega sem za priseljeniško politiko, ki je resnici ameriška, izvedena od Amerikancev ter na korist Amerikancev današnjih in bodočih dni. Jaž bi ne odprl vrat na stežaj ter bi ne uveljavil prej-šnoga neomejenega priseljevanja. Izključil bi vsakega, ki je duševni, telesno ali moralno nezdrav ali kojega politični in ekonomski nazori predstavljajo pretnjo za proste na-pra ve Vsler tega sem za sistem selektivnega priseljevanja in izbira naj bi se vršila v inozemstvu, predno sklepati na. tako stra-snt smrtni, ......... , . , . . . . . . . . ., . . sel.ienci dosti ljudi, ki spadajo v uverjen, da se mi bo pridružila vc boj. grozno hropenje v prsih, kij _ ....... , __________________:.. i.. : traja velikokrat več dni, se nam zdi strašno, ne pa umirajočemu.' On se nahaja v onem apatičnem stanju, v katerem se sprejema vse vtise z zelo manjšano energijo. ali pa se jih sploh ne občuti. Pri- j zori pri umirajočemu so velika j *Yetmk' kl ie vprfcoril ta pregled, muka le za okolico in vsled tega Je l^ledul držaje naprave, v vaterih so nastan^ni slaboumni, blazni, kriminalci, božjastni, pijanci, kronično bolni, slepi in gluhi. pohabljenci iu odvisni. Našel bi morale, imeti vse bolnice za umirajoče posebne sobe. Puščati umirajoče v splošnih dvoranah ni samo nehumanost, ampak narav-, nost krutost. Kar velja za smrtij°' da je v tch zavodih dvajset «>d- jjstotkov inozemeev, dočim predstavljajo slednji le štirinajst odstotkov prebivalstva. V zvezi s tem moramo tudi omeniti inteligenčne preiskušnje z našimi vojaki tekom svetovne vojne. Izakazalo se je. da je več kot šest milijonov zunaj rojenih belih v danje stvari. Velikokrat so misli ve<^ ali manjši meri slaboumnih celo prijetne in se tičejo večkrat v splošnem. Vrhovno državno sodišče v Lip-skem je ob.>K»dilo na deset let težke ječe francosko kinoigralko Al-vino Brussio. katerr se je dokazalo vohunstvo proti Nemčiji v korist Francije. Kinoigralka Brus-sio je lepotica prvega reda. Francoski! vlada jo je iz tega razloga aganžirala k(>r. svojo vohunko. Xairoeila ji je. naj išče stikov z nemškimi generali in visokimi državnimi uradniki, ter naj od njih izvablja vojaške tajnosti. Brussio je bila poročena in se je podala na špijonažno prostitucijo, z vednostjo in privo- /^tt»cpti4ijo ajozilo Priporočljiv'© zd odponjoč pn zdrdVljerjjli srbečice irj rdzrjir) bolezrji. CENA 50 c Vpro j te pri \u3err| le^ir^ b. zdaj je obsojena misedeli >knpno deset h litvijo svojega moža. ki je pri « svojim možem deset let jece. zvezah svoje žene igral vlogo Seveda izrablja nemški tisk to slamnatega kavalirja." Spremljal priliko za ljute napade na iran-jo je na vse intimne sestanke z nemškimi uglednimi osebiu^tmi. London je ^"si socijalno neprimerni seveda ne najdejo poti v omenjene zavode. Številni se vtihotapijo v deželo pod to ali ono pretvezo. Razsežnost obrežja omogoča tako vtiho-tapljanje, ki zastruplja življcnsko kri ameriške civilizacije. Težko je določiti dejansko število ljudi, ki pridejo v deželo na'lji zapustil svojo domačo deželo, nepostaven način. Konservativna !Xil ta na^in bi Amerika prenehala cenitev pa pravi, da pride vsaki mešanica plemenskih skupin, dan v Združene države na neposta- kojih vsaka zagovarja svoje last-ven način nekako sto ljudi. Goto\'o!nt> ideje in ideale, je. da pride dostih teli pa tajnih j Če se spomnimo, da ni bilo še potih. Na tisoče takih ljudi čaka »ikdar v zgodovini človeštva no-vedno na Cnbi, odkoder jih pre-lbenega takega velikanskega vala vedejo v Florido z motornimi Čol- \ prišeljevanja v kako deželo kot v ni. Prihajajo tudi preko nezastra- Združene države tekom zadnjega žen i h poti ob mehiški meji ter se'st6letJy- Je .i««10- tla Je treba kon~ izgube v velikem jugozapadu. Ni g»«*su priporočiti sprejem postaje, ga sredstva vstopa v Združene dr- kl 1,0 odgovarjala v glavnem na-žave, katerega bi se ne poslužilijjemu programu, ljudje, zaposelni v tej nepostavni rgovini. j Trel.»a je definitivuih določb zal Največji kontingent teh ljudi državljanstvo, ki bodo soglašale; tvorijo inozemski mornarji, ki pri- z »ašimi priseljeniškimi postavami« hajajo v ameriška pristanišča. Po-|ter na^° »ar«dno usodo. • slava določa, da sme ostati ino-j Izključitev priseljencev kot traj-zemski mornar šestdeset dni v nih prebivalcev, ki pripadajo ne-: Združenih državah, dokler ne dobi'zaželjivim inozemskim plemenom mesta na ladiji. ki je namenjena! ka '{' soglasno s sedanjo postavo j ven. Približno en milijon inozeni-'i** naturalizacija mogoče le glede skih mornarjev pride vsako leto|dveh plamen, kavkaškega in afri v ameriška pristanišča in v enem fi skl'gu- Za svoja poizvedovanja je Brussio prejemala horendno visoko nagrado, namreč tisoč dolarjev mesečno. Poleg tega so so ji povrnili vsi po4ni stroški, tako. da je vsako nagrado od svojih ljubčkov odklonila. V-;i- blasti naštele komur kogar je izvabila v past. je zatrjevala, da ira. ljubi nese- Podzemeljska bično in čisto. In reveži moški so prevejani ženski zaupali ter ji v objemu izdajali največje tajne, o katerih niso niti slutili, da je poizvedovanje po njih naročeno. Brussio je dolgo časa živela kot špijonka zelo veselo in raz- ^ košno življenje. Morda bi se t<> še danes nadaljevalo, da ni stvar prišla na dan ix> nekem čudnem naključju. Igralka je bila namreč okradena. Naznanila je tatvino policiji, ki je tatu izsledila. Med ukradenimi predmeti se je nahajal tudi dnevnik lepe špijonke. Policija ga je dobila v roke in našla v njem zabeležene vse ljubav-ne sestanke z važnimi izjavami oficirjev. Kompromitujočih podatkov je bilo v knjigi vse polno. saj je bila Brussio v vlačuga-uju prava mojstrica. Prenočevala ?e vsako noč s 5—6 oficirji in <>d njih je izvedela vse. kar je želela. Na podlairi zabeleženih podatkov je policija igralko zaprla in eosivo vlado, katero grdi in d"l-ži največje nemoralnosti in korupcije v škodo nemške države. Koliko prebivalcev ima Albanija. Nedavno je bilo v Albaniji t ran i ljudsko štetje, pri katerem so o- ^17.000. v Lon- železnica donu. najbolj znan p" dveh posebnostih: po svoji gosti megliin ;>o izredno sistematično razpredenem omrežju podzemne želfznice. Podzemne proge so ta-dovršene. da vozi v vsaki smeri 60 vlakov na uro. t. j. v-a-ko minuto en vlak. Srečna An-gli. a : Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu 11 Glas Naroda". 8 tem boste ustregli Tflezn Uprava "Glas Naroda" DR. LORENZ PITTSBURGH, PA. iOVOREČI ZDRAVNIK 642 Penn Ave., EDINI slovensko govo i ŠPECIJAUIST MOŠKIH iiJLEZNI. Moje stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz ■sam že zdravim nad 25 let ter in-am skušnje v vseh boleznih *'. in k?" zrivr« slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaše bc.ezni. ca vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem Dndob t posebno skušnjo pri ozdravljenjj moških bolezni. Zato s- moret: Dcoolnoma zanesti na mene. moja skrb pa je. da vas popolnom-i ozdravim. Ne odlašajte, ampak pr.d te čimprej« Jaz oi4ra'v;i-i zastrupljeno kri, na:u!jc ,n lise po telesa, bolezni v j.-i... izpadanj e bolečine v kosteh, stare raie. oslabelost. ž>včn- in bolezni v mehurju, ledicah. jetrah. želodcu, rmemeo. revmatizem. kat^r. zlato žilo. naduha-td. Uradne ure: V j*>i:»-«lclj» r:. r.>i«> ir. j. • "k ■ «l>>i«>ltln»- t-.. ;. • v ti-r. k. ««trrek in id iota \ dciio'dne d-» fe. z\.< »-r. v nedelja:; iu l^-sixit'l :1i ' «1 10- »lopuldi-t <;<> |x>|«.M*!' si a vrači j ah. dobi dober obed^in okusna večerja! Dasi so cene po vojni splošno "poskočile, so vendar še presenetljivo nizke. Če pa primerjamo velemestni značaj Pariza z drugimi svetovnimi mesti, so pariške cene naravnost smešne. Za 20 do 40 Din. si lahko pri-višeiš dober obed. Na kaj take-jra bi pred vojno ne mogel niti misliti. Zanimivo je dejstvo, da se ▼ Parizu vedno bolj širi avtopro-met in da postaja vožnja z avtomobili zelo poceni. Taksa za avto-vožnjo znaša 75 centimov ali tri dinarje. (Za vsakih nadaljnih 300 in plačaš 20 centimov ali 80 par. V Pariz lahko potuješ brez bojazni, da te bodo oskubili kakc»r se v dnevnem življenju dogaja celo v mili domovini . . . Ponesrečena namera kaznjencev. V kaznilnic: v Na pol ju v Italiji so izaigali kaznjenci svoje «dam-niee, da bi 6 priliki požara lahko pobejsnili. Njihonra namera je bila pravoooano preprečena. skalnem letu je več kot 23.000 mornarjev dezertiralo s svojih la dij. Dobesedno resnično je. da je tisoče tako/vamh inozemskvi! Uveljavijeiije izbire priseljencev na temelju potreb naše dežele. Izbiranje in inšpiciranje v inozemstvu. da se na ta načiij pre- mornarjev v Združenih državahjpreči deponiranje velikega števila in da opravljajo vsa mogoča delaJP1 ^se'jeneev* ki so t,,ka-i na neP°-Io ne mornarskega. Ti ljudje eno-!staven na^in u'r so Prišli v ,deže" stuvno zapuste ladije ter sc irgu-|lw na temelJ« Mornariške postave, hc. Xa sfotine takih inozemskih' Hitro deportiranje vseh inozem-mornarjev je zaposlenih v indu-!e?v- katere se najde v Združenih, -alnih napravah iztočnih dr--av.jdriavah v nasprotju z našimi po-; Lahkota je za vsakega inozemeaJKtavami' brez ozira na dolžino-ca-1 ki hoče priti v Združene države.isn' tekom katerega so se mudili v d obit i mesto kot mornar na kakijZdn,ženih državah. Petletno biva-j ladiji ter pozabiti, da je bil n or-!nje v deželi nai bi preprečilo i r;ar. ko pride v Ameriko, ('eni se jdeportacije, kot uveljavljeno sedaj.[ da ne zapusti več dežele nekako! IIitro in ^P^no amerikanizira-1 odstotkov, ki so prišli semkaj.11^ „vseh za^J^ih priseljencev terI la ta način. izločenje onih, katerih ni mogoče Priseljeniške oblasti so mnenja,!iz lc?a aIi one°a vzroka amerika-da je samo v mestu New Yorkjnizirati ali "aturalizirati. dva ali tri tisoč Kitajcev, ki so ne-] postavno v deželi ter so prišli na' Prepri*an da bi v du- kopno kot mornarji na dopustu. hu uveljavljena postava napravila iz inozmcev boljše Amerikance. Neškodljivo sredstvo odpravo masti. V prejšnih časih je bilo še več ta^ kih Kitajcev. Skoro nemogoče jih je zalotiti ter poslati nazaj tja, od-, koder so prišli. Edinolc v Ha van i j _ čaka nekako 30,000 Kitajcev na; — vstop v Združene države. i Kakšne vrste Amerikanca je mojhvtnred,n- k*r 2« či»to n*sko«ujiT — nu .,» - . ... . nI« vctbuj^ HannoU FMpto- goce napraviti IZ človeka, kl je pn- M Tablet* (Manaola. Pr«acrtptl«a Tab- šel v Ameriko kot izzivalec njenih S3L£ postav? On je izven postave odi"t*to° to l*J»lco »tabu naukov. j . , . . X* od «ToJ«e& takanvla » «a «o- dneva naprej, ko se izkrca. ter zavoje«* an poant* mmato nmmm Ne smete me napačno razumeti. ^ CarnA,lS^ Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeč«: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drogi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANdLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi dri*v* Ijanskega papirja. _ Vse angleške besede so navedene, kako se piSo-Jo in kako se pravilno angleško izgovore..Iz t« knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. ijiga je trdo rezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnina $1.50 Slovenic Publishing Company Cortiandt: Street Hew York, H. T 3 (Nadaljevanje-) — Dcbro. Na tisti karti se vsak dan posebej znaznamuje z rdečo tinto, koliko razdaljo je prevozila ladja dotičnega dne. Na strani zapiše kapitan z razločnimi številkami, koliko milj. — Da, to sem opazil. — Dobro,. moj fant, — videti je, da se zanimate za vse, kar vidite. Najmanj, kar napravi ladja na dan je štiristo pet in osemdeset milj, največ pa napravci petsto dvajset milj. Kazlika je torej od dvajsetih do tridesetih milj. Povprečno napravi ladja vsak dan petsto milj. — Da, zdelo se mi je. — Nič zdelo. To je gotovo. Sedaj vam bom pa še povedal, kako je z loterijo. — Prosim. To me najbolj zanima. — Dvajset potnikov, včasih jih je manj, včasih več. da vsaki en funt šterlingov v blagajno. Zatem se vržejo srečke s številkami, naprimed od 490 do 510 v klobuk. Vsakdo potegne svojo. Številka, ki sc strinja s številom prevoženih milj v dotičnem dnevu, spravi vso svoto. Ali razumete 1 • — To že razumem, ne pa — — — — Le počasi, fant moj, že vem. kaj hočete povedati. Včasih se pripeti, da nobena srečka ne zadene dosežene brzine. Za te slučaje imamo takozvano "dolgo polje", ki obsega vse številke, ki so nad najvišjo, in takozvano "kratko polje", ki so pod najnižjo številko srečke v klobuku. Pa tudi to še ni vse. Ko so vse srečne potegnjene, so dane na javno licitando. V tem shičaju tudi laliko vsakdo licitira za svojo lastno številko. Če jo izlicitra sam, mu je treba plačati le polovično ceno v skupno blagajno. Če jo pa kupi kdo drugi, dobi lastnik srečke le polovico nakupne cene, ostanek pa gre v blagajno. "Dolgo" in "kratko polje" sploh nista izžrebani, pač pa GLAS NARODA, 1. MABCA 193* V zimski noči. Spisal Guy de Terunond. Na snežnobeli planjavi se je te-nak trak dima dvigal iz nizke koče proti nebu, iz katerega se je še neprestano sipal sneg., Tu se je ustavila ženska s svojim živim tovorom, otrokom, starim nekaj mesecev. Naprej n; mogla, od mraza in utrujenosti se je komaj držala pokonci in potrkala je na vrata s tresočo roko. Kmet se je prikazal na pragu: možak trdih potez in nezaupnega pogleda, ki jo je vprašal s sirovim glasom: — Kaj hočete? — Sprejmite me v božjem imenu pod streho, moj ljubi gospod. . . Ne morem več!. . . Trenutek je pomišljal, nato pa se je umaknil: — Vstopite! je dejal. Polena so prasketala na odprtem ognjišču, pred katerim je čepela ženska in pazila na lonec, v katerem je lahno kipelo. — Kdo ste in odkod prihajate? je spet vprašal možak, ko si je tujka posušila obleko. — Iz mesta. . . prehitel me je takoj izlicitirani. Zagotovim vam. da ni nikjer drugod na svetu ta- in zgrešila sem pot... pustite ■>n..n i.«* '_____: __'n>e or*7 nni< 111 L-n i imam denar, kega razburjenja kot je pri tej licitaciji. — To je pa res nekaj krasnega! — je vzkliknil Bob ves nav dušen. — Ali jc še kaj prostora zame? — Bom videl, če vas bom mogel vtihotapiti. V pol ure bomo vlekli. Sedemnajst jih je že poleg. Vi bi I>i 1 i potemtakem osemnajsti. Par minut pozneje je že pripovedoval Bob Miss Phoebe vse skrivnosti te čudne igre. Ona ga je nekaj časa poslušala, potem ga je pa nenadoma prekinila z besedami: — O, to ni nič. To so flavze. Za flavze pa jaz nič ne dam. me čez noč tukaj, j plačala vam bom. I — Dobro. .. večerjali boste z nami in dali vam bomo ležišče. . . Naša soba ni niti velika, niti udobna, toda imamo dve postelji. .. v cni boste spali vi, v eni moja žena. — In vi? je vprašala tujka. — .Spal bom tukaj. . . toplo bo in to noč moram paziti na svojo živino . .. Naprej, večerja je menda deckščina, ki mi je pripadla...Notar bi mi jo lahko še nekaj časa hranil!... K sreči radi mene nihče ne bo v skrbeh. .. Vdova sem in nikogar nimam na tem svetu razen tega angelčka. .. Po končani večerji se je kmet dvignil. — Gotovo ste trudni. .. Pojdite spat . .. Žeaa, vodi jo in pojdi tudi ti spat. .. Mož je ostal sam. Dolgo je sedel pred ognjem in premišljeval. ROVAEk ail1 — J-—' " ...li.fc x .___| NEW YORK- IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "OreaM »Orbita" Ti parallel so novi la moderni v vsakem Miru. najbolj priljubljene potnikom In cusovu« radi komodnoaU la — KOMFORTA. ' Zdrava, tečna ln obilna hrana se ser. vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST. . Za Podrobnosti se obrnite na nafte zastopnike v vafiem mestu ali na royal mail steam packet co. 2» Broadway. New York Vzroki kožne neugodnosti. Nobena kožna neugo 'uost ni ta ko nadležna kot priše. Prišč je Komolce je imel naslonjene na ko- j nalezljiv, prenaša se ga z dotika-lena in pogled mu je bil uprt v j njem. Povzroča ga živalski zaje-tla. j daleč. Ko pride samica na kožo. Naenkrat pa je vstal, prijel za j začne riti po nji. Posledice se po-gorečo trsko, tiho odprl vrata so*j.iavijo in sicer v podobi številnih be in stopil noter. j vodenih mozoljev. ločenih drug od Obe ženski sta že spali, ena s,drugega. Koža začne strašno srbeti svojim dojenčkom v postelji po-| srbenje je še hujše, kadar se bol leg okna. druga v postelji v kotu. j segreje. V razrito kožo zleže Možak je šel ven, vzel izza vrat zajedavee dvajset do petindvajset Ko sc je pozneje pojavil Bob pri loteriji, je videl, da je navzoč'že gotova!. . . Daj nam jo, Jeanne. oce Mi&s Everiv, znani sodnik Everiv, in celo gospoda Rhondela je opazil med navzočimi. Med licitacijo je polkovnik Clure neprestano zbijal šaile, da se je vse smejalo. Iu navdušenje za igro je raslo. Bobu Avre je igra neznduosko ugajala. Že bolj je bil pa zadovoljen po preteku dveh dni. ko je dobil vse, kar je bilo v blagajni, namreč sto štiriintrideset funtov šterlingov. Zadel je številko 505, katero je kupil 11a lieitaciji za enajst funtov šterlingov. Svojo številko je pa prodal za deset funtov Šterlingov. Ta uspeh je pa navdušil dobrega Boba. Plačal jr vsem, kar je hotel kdo piti, in naslednjega dne sc jc izprehajal ponosno kot petelin po krovu. Ves žareč je prišel k svoji ženi, ki je sedela v kotu in čitala knjigo. — Ail ti nisem pravil, da bom premagal vseMalo misliti je treba, to je vse, pa človek dobi. Pazil sem 11a A*eter in na vreme ter natančno uganil, koliko milj bo prevozila ladja. To je pa tudi vsa modrost. Kaj ne, da sem dobro pogodil. Po teh besedah ji je vrgel cel sveženj bankovcev v naročje. — Oh. če bi se ne lotil več. Ti ne veš, kako mi je lrutfo. — Nikar ne bodi čudna. Le name se zanesi. Mene ne bo nihče preslepariL Nihče me še ni in nihče me nc bo. Najprej bom poskušal pregovoriti gospode, da bodo malo višje stavili. To je malenkost. Človek ni ne krop ne voda. Še istega večera. — ladja je bila oddaljena samo en dan od Queenstowna, — se je izpolnila Bobova želja. Zadnje dni so precej hitro vozili, povprečno po petsto petnajst miJj na dan. Vse je presenetilo dejstvo, da jc polkovnik Clure, ki je običajno vodil igro, odločil številke za loterijo od 485 do 510. — Na vsak način mora doo i>1II obsojeni od okr. sodi-j kaznovan, je bil obsojeni na 1 leto šea v Mariboru vsak z zaporom 5 j težke, ječe s poostrili in mora podili ter na povrnitev stroškov. vrnili Josihovi 500 Din škokle. j • Premeten pek. j Pred Miklavžem. Dne 13. maja je komisija za živ-' Že tako-le začetkom novembra 1 jenske potrebščine pri peku Maz-! se začno sprehajati prvi "par-zarrtlliju v Mariboru doznala. da' keljni" po ljubljanskih ulicah, i o 35 hlebcev tehtalo majnj. kakor j Neka gospa se je vračala od je predpisano. Mazzarolli je bil j zdravnika (sicer ni bila bolna, sla dbtožen. Pri razpravi je zavračal krivdo na svojega prvega pomočnika Ravnarja, češ, da je tehtnico obteževal s koščkom testa. Trdil je tudi, da se je njegova žena zato večkrat jokala. Iver pa je Ravnal- kot priča izrekel, da je testo res deval na tehtnico, toda na povelje gospodarja in da se je peka-riea zato jokala, kor se ji je zdel k rudi še pretežak in da je on. Rav-nar svojevoljno izstopil iz službe. rje sodnik spoznal peka Mazzarol-lija krivim in ga je obsodil na 24 ur zapora in na 200 Din kazni, oziroma na daljne 4 zapora. Tat perila. Pred nekaj časom se je po Ljubljani zelo razpasla tatvina perila, razoibešenega po dvoriščih in pod-srehah. Policija je že več teh ptičev polo vil a iu izmed teh se je zagovarjal prcled ne- pričakovanega hudega naliva pri- kt>" da Je blla tvorna ™ Plač- ali 24. novembra 1923 visok sneg. Sedanja sodna razprava se je pričela pri tem snegu in je stala v anameuju nekega četverokotno o-mejenega pr.wtora z ornim znim imenom, kamor se človek poda le v sili. Tisti dan je zgodaj zjutraj vstal iz pernic J. !S. in stopil pred JiSšo. Ko je zagledal snežne hribe pred seboj, je poprijel za lopato iu začel odmetavati. To pa ni bile všeč okroglaati gospe J. V., ki je začela nagovarjati soseda, naj o-pusti snažen je, češ, da ji s tem kvari solato, in je b«*«xla dala besedo in tekom Gumega pogovora, katerega so se počasi udeležile vse stranke v hiši. je gospa J. V. po-vuhda par krepkih. Začela jc z zmerjanjem in s psovkami, med katerimi se je posebno obnesla žaljivka "Čuk na palei". V nadalj njem pogovoru je povedala, kako je videla, da je hči zasebnega ob tožitelja prišla ne!:oč iz stranišča i Ji da j" istočasno, oziroma po potrebi malo pozneje skočil neki možakar skoz; okno — na stranišču, se razume. To je razumna gospa takd«lžen malo vzravnal in dejal: "Udarec shranite za svojega, moža, jaz nisem vaš mo^I" Energična beseda iz. parklj^vib ust je vzvalovila kri občutno užaljene gospe, ki je vložila tožbo. Parkelj je 'bil obsojen na 300 Din globe, pa se bo zaenkrat pritožil. Morda mu aveti Miklavž pomaga. Hfefepi htifei giapodasjL m ie spominjajo, da je eapadei dpe 23 na gospa ol>sojena na 300 Din kazni. I oua i obtožitelj sta prijavila vzjcl:c — in tako se bo zelje, ki je z rast i o blizu posvečene zemlje "med hmeljniki*', prekuha- va*o M te&u;? _____—z• Si 8am6 vdrgnile Če 'trpite' vsled. "hudega, napa« . i^vraJjnj«, lanbact It?- lečm v sklepih tn miM<*ah. kalr-J(fc»o pomot zaM^tt, č* se ino£-^ no vdrgnetc | " 1 Reg. V. 9. Pat- Of*. Čutili boste, kako se liri to. pieta i .Tvojb pomirjajo^ udob-nos0o po bolečih delih. ngln, ExpfUar fio frugal * 'vam" kot Jc pymacpJ bresSt^vil-Md tfsoCem mno^a Teta. imejte k se Rk Tre. steklenica v lekarnan % VMiHHMin '' lM.1149a«kA. MJnlLT. MMMMMdUAiM JoiNTiTCRVtCEWiTM HI HAMBURG AMERICAN LIKE Najkrajša pot v vse dele JHCrOSL A VI J£ Oilplutja vsak teden z našimi rai-koSniml pamiki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki s 1. 2 in 3 razredom in znani "Mount Clay". "Cleveland", "H.-insa" "Thuringia" in "Westphalia" s kabinami in 3. nizredom. WESTPHALIA 6. marca ob opoldne I'speSna. uljudna služba, izborna kuhinja. prijetij Jn prl\ lačni prosturi. UNITED AMERICAN LINES 39 Broadway. New York All poob£t£C.ertt kraje, v m MMloprjki. "1 Edlno a!r>ktno »pomladno odplutjs Otvf ritveu vožnja znueci President« Wilson — 11. mar.; 3. maja. Martha Washington—14. maj.; 12. Jull. v Dubrovnik alt Trst. Z«leznlna v eotrsnioat zmerna. Nobenih vire'"« v. Vprašajte pri bližnjem licnta sli pri PHELPS BROS. * CO_ 2 Wot St.. N. Y. VABILO NA PLESNO VESELICO, v Littie Falls, N. Y. Društvo sv. Jožefa At. 53 JSKJ iu Slovanska Xarndna Godba v !jit iJe FalU priredita plesno veselico na pustni večer dne 4. marca. Vljudno vabimo rojake i:i rojakinje. Littlo Fall< in okolici, da s»' iiui'-gi številno udeležite te niiš« zai.»ave. Za s»uha trila in laone že-lotlee bo točno oskrbljeno. Na sv:-< len je L kliee Odbor. MOŠKI! Začutite m Proti mlettnj« Nabavite ai najboljšo rsSfito PREPRE^BA z* MOhKE Velika tnbs35e- Kit (4's) $1 riaB Sm-YJGt Dept: B 92 BMkmmn St.. New York Pišite za okrolnleo. : V meiužariji stoji pred kletko {majhen deček in moli roko skozi 1 rešetko. i To opazi nt'ki gospod, ki ves iprepaden zakrivi: ! — Bože! Ali ne boš lisk<»j i/.vlc-! k»'l roke? t Fantiček pa odgovori: — Kaj pa to vas briira? Lr*v Uploh ni vaš! Vuk ftmo bi moral im«tt noro izdt jo 14 PESMARICA QLAZBBN1 MATICE" Ea itiri molke glasov« i Uredil MataJ Hnba4 Kjijiga ima 296 strani, ter vaebn-| je 103 najboljših in najnovejši!! pečmi m notami. Ocna ■ poitnino fS.00. ••GLAS NARODA" ! 82 Oortludt Si., Vtem York. N. T. Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko* K DOS je namenjen potovati % atari kraj. Je potrebno, da Je natanCao poučen o potnlH listin, prtljagi in drugih stvareh. . Pojasnila, ki vam Jib wnoremo dati TBled naše dolgoletne lzkugnje, Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvoTrstne parnike, ki imajo kabine tudi ▼ III. rasredn. Tudi oni ki trn nlao amerUkl dr-iavljanl. morejo potovati v stari kraj na oblak, toda potrebno Je, da ae povfbejo tekom šestih mesecev in so prjpušgenl hres vsake neprillke v to deida Kako dobiti svojce iz starega kraja. Her ieU dohiti sorodnika aH pa svojca is starega kraja, naj nam pUSe sa pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota anafia 642t novih prlseljer^ev. Za potne stroSke laplaSuJe po na-|em naroČilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser SUte Bank » Csrtlandt Stmt Ness Torti OievM- Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdo* kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo prumava, da imajo čudovit uspek —• mali oglasi T "Glas Naroda". RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilnutrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Cena s poštnino $2.— SLOVENIO PUBIJSHINO CO. 82 Oortlandt St. Haw York City, N. Y. SLO VENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO &E SAMO PAB STO izrisov. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Gena 40- centov. Za Jugoslavijo je ista Cena- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. • 82 Oortlandt Street New York MUL t; m i ■ . ... ' ' • • - . . " ... - ■ . • ■ . . -.6»