Izhaja vsak četrtek. Cona mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tujo države G K.) — Posamezne številke se prodajajo ■ po 10 vinarjov. ■ ■ Spisi in dopisi so pošiljaj«: Uredništvu ^Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu ^Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjova ulica— Tri gospodarske. Mleko,— Dobili smo sledeče pismo: 20, aprila. Dragi »Domoljub«! — Berem v »Domoljubu«, v »Kmetovalcu«, v »Slovencu«, da, skoro po vseh časnikih zaradi pomanjkanja mleka. Da, res |e to, da ljudje ne morejo živiiie s tako močnimi krmili rediti, toda malim prešičkom ga tudi dajejo namesto otrobi, ker jih je težko dobiti. Ali glavni vzrok je pa ta, da je tukaj okoli nas veliko kmetov, ki raje vse mleko zrna-šinajo in maslo drago prodajajo, drugo mleko pa vse dajo prešičem; ti ljudje ne poznajo usmiljenja. Mnogo je takih, ki nimajo nobenega svojega otroka in ga tudi ne bodo imeli, ki ne vedo, kaj- se pravi otroke vzgajati. Oh, gospodje, prosim Vas, poudarjajte drugič v »Domoljubu«, posvetujte se in ustavite stroje. Ubogi otroci, kako se meni smilijo! Šla sem zadnjič k nekemu kmetu, da bi mi mleko pošiljal na J. Ta ima mnogo mleka od svoje živine, pa ga mu tudi od drugod nosijo zvečer, da jim ga zinašina. On zasluži pri maslu, ki ga potem od drugih prekupuje in še zraven svojega drago proda, toda ta kmet je že star čez 50 let in žena tudi, nimata nič otrok, toda litra mleka ne proda niti za drag denar. On pravi: Dokler ne dobimo prepovedi od glavarstva, tako dolgo ne bomo nehali, nam nihče nič ne more. In v tej vasi je najmanj deset takih strojev. Lahko si mislite, da ti stroji že nekaj mleka predelajo. Zato bo pa to glavni vzrok, da ni mleka na trgu in v mestu. Proč s Stroji zdaj v vojskinem času, ker to je sedaj že Potrata. Prosimo Vas me uboge matere, usmilrte se revnih dojenčkov, zdaj veste, kJ<- je vzrok. Bog blagoslovi to našo Prošnjo! Tem besedam nimamo kaj dostaviti, dajejo nam pa priložnost, da iznova Opozarjamo vso javnost, naj se zaveda resne nevarnosti, ki preti našim otročičem, če ne bo mleka. Po zakopih jih ne pade toliko, kolikor jih bo vzelo pomanjkanje mleka. Izdelovanje surovega masla — to ima žena prav — je danes potrata. Nikar si pa tudi ne prikrivajmo resnice, da jahanje na maksimalnih cenah za mleko ne more pospeševati dobave potrebnega mleka. Cena bodi pravična, razmeram in stroškom primerna. Ker je pri tej reči edino nevarno, da ne bo zmanjkalo blaga, je tudi prva dolžnost za to skrbeti. Vprašanje cene je šele v drugi vrsti važno. Če nimaš blaga, ga ne moreš prodati, pa tudi ne zastonj dati. Ovce, Vlada je izdala lep oklic, kako naj se gozdi porabijo za pašo. Poživlja posestnike, naj prepuste svoje gozde za pašo. To je vse prav, toda treba ie pri ljudeh, ki imajo kaj živine, organizacije, da se pobrigajo za to, da se ta reč tudi izpelje. Pri tem mislimo zlasti na tiste srečnž posestnike, ki imajo kaj ovac. Včasih od vlade niso hodili taki razglasi, kakršne beremo sedaj nabite na vogalih, ampak tem popolnoma nasprotni, po širokem svetu. Ovco in kozo je preganjal, kdor ie utegnil, in utegnili so menda vsi, ker so srečno pripravili do tega, da je število ovac strašno padlo, da koz takorekoč več ni. Razlagali so takrat, da je ovca za les silno škodljiva, o goveji živini so pa pravili, da je najbolje, če se prehranja v hlevu. Name-stu, da bi se bile gmajne izboljšale in izboljšane ohranile paši, so se razdelile in zdaj ni ne živine, pri marsikom pa tudi ne sveta. Tak kmet poje z Ribničanom: Ni dnarjev, ni blaga. Zdaj manjka volne in v zadnji uri naše ovčjereje kliče nujna potreba, skrb za domovino in njeno bodočnost: ovce, kar jih je še ostalo, skupaj, naj se ž njimi prične nova, pametnejša doba našega gospodarstva. Tudi mi kličemo ravno to. Ovce letos vse na pašo, in poskrbi naj se, da se ta tako koristna doma- ča žival čim najprej razmnoži! Prešičereja. Pisali smo že, da je vojska v prešičereji napravila največjo škodo, nad 70.000 prešičev je manj v naši deželi,, nego jih je bilo leta 1910., dasi se takrat prešičereja še daleč ni bila vzdignila na tisto stopnjo, na kateri je bila pred vojsko. Zato je nujno potrebno vprašanje, kako si bomo zagotovili potrebno množino masti, brez katere je tudi revno življenje nemogoče. Izhajaš navsezadnje, če imaš še malo kruha, tudi s krompirjem in zeljem, toda zabelo moraš imeti. Sala in masti pa že sedaj manjka. Znan nam je slučaj zadnjih dni, da je prišlo v Ljubljano krog lO.OOO kg težkih prešičev z Ogrskega po 5 K 40 vin za kilogram žive vage. Špeh, ki ga je bilo precej nad 4000 kg, se je nastavil na 7 K 50 vin. in se je ves razprodal, komaj so se prešiči zaklali. Veliko število ljudi je bilo žalostnih, ker so prišli prepozno. Iz tega sledi: Kmetovalci, krščanska dolžnost ljubezni do bližnjega Vas veže, da izredite čim največ prešičev za prihodnje leto. Z malokatero stvarjo boste storili toliko dobrega, kakor s tem, ne glede na to, da Vam trud in delo ne bosta brez zaslužka, ' ' Vztrajnost! »Dokler vojaki vztrajajo v boju — tako dolgo moramo mi v molitvi!« Tako nam kliče »Bogoljub« po vsej pravici. Čuje se od več strani, da gorečnost v molitvi nekoliko pojenjuje, da se je nekaterih polotila v tem oziru neka brezbrižnost, in da kažejo premalo vere in zaupanja v Boga, ki je Vsegamogočen! Zelo slabo bi bilo za nas, ako bi se ta omahljivost razširila in posplošila. Poglejmo naše vojake, kako vztrajajol Ti so nam najlepši zgled. Toliko časa že 1« Štev. 18. Leto XXIX. V Ljubljani, dne 4. maja 1916. trpe in se žrtvujejo! Kaj vse morajo prestati, p tem mi še pravega pojma nimamo; tcda feljtib teffiu niso in ne bodo odnehali, ♦Krepi jih, pogtfm jim daje upanje in ljube-bezen do Boga! Koliko je naših mož iii mladeničev, ki v jasni luči in popolni vda- , nosti zro v božjo najpravičnejšo voljo. Ali nas rie osraniote v žgledni vztrajnosti? — Ali ni obžalovanja vredna nehyaležhost napram'njim, če bi poriehavali moliti zanje? Dali so vse za nas, svoje dragoceno življenje postavljajo v nevarnost, mi pa, ki smo doma, ne bi hoteli povrniti tega niti s tem malim! Kaj so te žrtvice v primeri z njihovimi? Da bi se naveličali moliti, ne ne! Tega ne smemo dopustiti! Blagor vam, tisočkrat blagor, mili slovenski vojaki, ki ste ohranili globoko, neizčrpno vero, trdno in neomajno zaupanje ra božjo pomoč! V zadnji številki je >>Bogoljub« priobčil besede dobrega mladeniča-vojaka, ki so bife namenjene listu »Pozdrav iz dorrtovi-ne«. Naj čuje -o blagem, plemenitem značaju še mnogo naših mladeničev: »Imate napačno mnenje; o vojakih.-Mi fantje smo v pretesni" Viečijfii ostali dobri ko prej — kljub trpljenj«,v.-iki,:■.ga imamo prestajati. Svarite liaše ženske. Godi se jim bolje kot nam; Vafjie.so življenja; pa so ponekod kar celi brlogi nečistosti. To nas.bolj boli, kakor voiska.« — Vrli naši slovenski mladeniči! Kaj Vain hočemo odgovoriti? — Kaj naj rečemo posebno me mladenke, ki nas je pVcpbeiitno zadela Vaša obsodba? Pred vsem smo neizrečeno hvaležne Bogu in Vam. rln ste ostali res kljub vsem nevarnostim dobri! Kako zelo nas tolaži in osrečuje .to lastno priznanje) Pri. v^eh največjih bolestih v spominu na Vas, nas to edino ožiiljir in oveseijuje. Naša vroča.molitev kipi podvojeni iz" vse.-glpjpjjje šj-caTza Vas. Proseči Vzdihi hite neprestani) pred prestol Vccfflogočncga Za milost, da '-.ostanete bk-jji možje in 'mladeniči —/ tudi nadalje vztrajni iri ni0čni,.cla VaS ne: zaloti, dušni sovražnik nepripravljenih', da odbijate tudi te napade z vso odločnostjo! Ljubi Bog naj Vas podpira, vaša dobra volja naj Vas jači in; krepi! ; 0 nekaterih izjemah med nami ste izrekli irdo obsodbo. Pa v tolažbo — . yrli mladeniči — bodi povedano, da smo ostale tudi me nepremagljive v mnogih priložnostih in nevarnostih! Da žal, — so izjeme in te nam utegnejo s svojim življenjem škodovati na dobrem imenu. Toda so izjeme, velike izjeme. Domačih —: upattio — je malo; ako so pa, seveda ne delajo časti ne nam, ne rlovenskemu ljudstvu. Obrniti se moram zopet do Vas, drage slovenske mladenke. Ali ste čule klic naših <3obrih vojakov? Bodite dobre in poštene! O, da bi prišle do spoznanja tudi tiste, ki *— žal — prav nič ne poznajo resnosti življenja, Lahkonlišljena vehedravost jih vodi v trenutno veselje, ki jim pa donaša le žalost in obup .. . Ne mislite, da sem jaz, ki to pišem, kaka čemerna mevža, ki Venomer v kakem kotu tiči in se kislo drži. 0 ne, ne. Sem vesela in z menoj veliko mladih, vednO poskočnih mladenk! Da, odkrito veselih, ker nas navdaja osrečujoča zavest da smo poštene: Pogled na?aj nas bodrj. Vsftkdo brahi svoje dobro ime; tako tudi me ne burno odnehale delovati z vso silo na to, da ohranimo dosedaj neomade-ževano ime slovenskega dekleta, in se otresemo vseh, ki šo mišemu dobremu imenu v. kvar,......j . . . Vam pi, ki vztrajate, .'vsa Čast! Saj ka-zete s tem najlepše svoje dobro srce. Vaša imena )>odo zapisana med vrstami junakov, ki sd v vseh trdih bojiii ostali nepremagljivi, ki so žrli junaško sovražniku v obraz ter ga zavrnili z vso odločnostjo. Pogum ti tedaj in slava junaško dekle, ki si zlomila vse nakane svojega največjega sovražnika v tem burnem vojskovanju. Tudi tebe čaka prav zato veliko plačilo, neizrečeno veselje tukaj, a še bolj v večnosti! Stojte tedaj trdno v naši vrsti! Ne strašimo se bojev! (Število zmagalcev je veliko večje, kot število teh ki so podlegli. V tem imamo tudi najlepše zglede pri naših vojakih.) Pomagajmo pa še nadalje do častnih zmag in do ljubega miru z neprekinjeno molitvijo in pogostim prejemanjem sv. zakramentov. Hvala Bogu! Okoli naših oltarjev se zbirajo ob ranih urah dan na dan še vedno velike množice. Naše verno ljudstvo išče tukaj miru, pomoči in blagoslova. Edino tukaj, v neprestani hiofttVif & naklapfa : uteho sebi in še holjvpa.iy 'katepi.: :r$ža svojo; nad dišču,'Ameriški Irci prete s silo, če bi ga vojno sodišče obsodilo na smrt. — Irsko višjo duhovščino je sklical kardinal Log1 gin'na posvetovanje. Vrhovni poveljnik pioti irskim vsf.a-šem. Angleška vlada je poslala nad irske vstaše svojega najponosnejšegn generala maršala Frencha, prejšnjega poveljnika a.n- , gleških čet na francoskem bojišču. Poslanstvo Frencha, ki je sam irskega poko-ljenja, dokazuje, da je položaj na Irskem resnejši, kot ga je predstavljala vlada. Prvo Frenchovo uradno poročilo o položaju na Irskem ni tako- ugodno, ker priznava, dat imajo vstaši celo v glavhem mestu Irske, v Dublinu, zasedene važne trge in da se je razširila vstaja v več grofij. Svetovna vofslia. Naši letalci nad Korminoin. — Avstrijske čete osvojile jarke pri Selcih. — Velik uspeh turških čet nad Angleži. Mesto Kut-el Aiaara kapituliralo. Ujetih 13.300 angleških vojakov, med njimi 500 častnikov, 4 generali. — Anglija napadena iz višine in z morja. — 5600 Rusov ujetih. VOJSKA Z ITALIJO. Naše čete osvojile jarke pri Selcih. Na jugozahodnem robu Doberdobske planote so se 27. aprila razvili ljuti *boji. Sovražniku se je posrečilo, da je vzhodno od Selc vdrl'v večji širini 'bojne črte v naso postojanko. Ko je pa hotel nadaljevati napad, šo'nastopile naše čete s protinapadom, ga zapodile v njegove stare jarke nazaj vn v9|J so ga prepodile tudi iz njih v ljutem ročnem metežu. Tako se nahajajo tudi tu vse naše prvotne postojanke v naši lasti. Ujetih jc 130 Italijanov. Topniški ogenj je bil zelo živahen ria sedmih točkah primorske bojne črte. — Naši težki možnarji so nadaljevali streljanje na Col di Lana. V odseku Sugana so izpraznili Italijani vse svoje postojanke med Volto in Roncegno, kjer se je našlo veliko bojnega maierijala. Umaknili so se v Roncegno. Bombe na salezijar.ski zavod v Trstu. Na veliki četrtek bi se bila lahko pripetila še veliko večja nesreča, ako bi gojencev v samostanu ne bila varovala božja previdnost. V trenutku, ko je bilo 400 gojencev pred Najsvetejšim v cerkvi, je padla pred vhodom bomba, ki je seveda povzročila strašno razburjenje med mladino; a vzgojitelji so vse pomirili. Dalje je prebila bomba strop neke kleti; druga bomba je prebila strop glavnega poslopja in napravila strnšno opustošenje. Strop se je deloma vdrl, vrata in okna so razsuta. Naši Hetalci nad Kcrminrtm. 27. aprila so se povzpeli naši zrakoplovci nad Kor-rnin in nad San Giovanni di Manzano in Vilo Vicentina. Metali so težke bombe in sc vsi srečno vrnili. Tepaiški boji so bili zadnje dni skoraj na vsi črti, osobito ob Doberdobski planoti, ob Col di Lana, kjer so naši odbili nov laški napad. — Tudi Gorica je bila zopet v topniškem ognju. TURŠKO-RUSKO BOJIŠČE. Če stalno in vselej ne pišemo o podrobnostih turške vojske na iraškem bojišču in na Kavkazu, oziroma v Mali Aziji, s tem ni rečeno, da tam vse miruje. Nasprotno; vojne operacije se neprestano nadaljujejo, zdaj v večjem, zdaj v manjšem obsegu. Vendar pa vsak dan ni tako važnih dogodkov, da bi zanimali »Domolju-bove« bralce. —"Rusi so zavzeli Erzerum in Trapezunt, toda dalje ne bo šlo. Na maloazijskem bojišču so se Turki na vseh črtah novic postavili v boj proti Rusom. Rusi sami priznavajo, da se je Turkom posrečilo ustaviti rusko prodiranje. — Na velikonočni ponedeljek sta se pojavila nad Carigradom dva ruska letalca. — Poveli-konočni teden so pa Turki dosegli pomen-liiv in velik uspeh; obkolili so mesto Kut-cl Amara in ujeli čez 13 tisoč angleških vojakov. Velik poraz angleške armade na vzhodu. — Kut el-Amara! Čudno mesto to, kajne! Čudno vsaj po imenu; a kljub temu bo poročala o njem svetovna zgodovina, ker tu je doletelo angleško vzhodno armado veliko ponižanje. Turške čete so prisilile angleško posadko, da se je morala po 143dnevnem obleganju vdati z vsem, kar Premore. Kut el Amara je mesto, ki leži 35 kilometrov jugovzhodno od Bagdada v Mezopotamiji in sicer ob reki Tigridi, na-bnčno vzhodno od nekdanjega Babilona. Do mesta pridejo lahko ladje z morja, a kljub temu so turški stražniki preprečili, Qa v mesto ni došlo nič živil. Zrakoplovci s° spuščali jestvila v mesto, a tudi to so '■shranjevali turški letalci. Ko ni bilo več nobenega izhoda iz zagate, je ponudil an-Žlesk- general*in poveljnik Townshend ka- 'CPasf tKtSm^sS^m^ i sspp ;s^ra Kritje naših vojakov pitulacijc s tem, da prepusti vse topove Turkom, da jim da en milijon funtov šter-lingov pod pogojem, da sme s svojo armado oditi. Na ta lim turško poveljstvo ni šlo, ker je bilo očividno, da se morajo Angleži brezpogojno udati, kar se je tudi zgodilo. Ujeti so vsi Angleži in sicer 13.J00 mož, med njimi pet angleških generalov in 500 častnikov. Med posadko je dobra polovica indijskih vojakov. — Ta poraz je za Anglijo hud udarec osobito še v moralnem oziru. Ko je angleški armadi pošla zaloga živil, so skušali Angleži na vsak način spraviti provijanta v mesto, a se jim ni posrečilo. Doživeti so morali poraz. V Nemčiji in na Dunaju so okrasili hiše z zastavami. • BOJI Z ANGLIJO. Anglija napadena iz višine in z morja. Dne 25. aprila se je približalo nemško vojno brodovje angleškemu obrežju grofije Norfolk (severovzhodno od Londona). Z rije., ki so postavljene na obmorskih mestih. Vsi zrakoplovci so se srečno vrnili. Tudi na flanderskem obrežju so nemški letalci napravili močan napad. Bombe, k: so jih vrgli na pristaniške naprave in utrdbe v Dtinkirchnu, so napravile precejšno opustošenje. — Istočasno (25. aprila) so nemške ladje močno poškodovale cn sovražni rušilec ter potopile neki sovražni pomožni parnik. Učinek obstreljevanja z nemških ladij. Angleško poročilo pravi, da so nemške vojne ladje z obstreljevanjem mesta Yar-mouth in Lowenstoft, močno poškodovale neko bolnišnico, neko kopališče, 40 hiš; ubite 'o 4 osebe, ranjenih 12. VOJSKA Z RUSI. Delo nemške mornarice v Severnem morju dne 25* aprila. Zdi se, da se je ta dan hotela nemška pomorska moč povsod in prav posebno izkazati, kar se je tudi posrečilo. Nastopila je ob angleški obali, na ob Gardskem jezes-u. dobrim uspehoij) so nemške ladje obstreljevale in zadevale morska mesta in pristanišča omenjene grofije, zlasti pa Yar-mouth in Lowestoft. Dobro so zadevale tudi skupino angleških malih križark in torpednih rušilcev. Na neki križarki je nast-.il ogenj. Potopljen je bil en angleški torpedni rušilec, ena sovražna ladja, ki je stražila, in ona ribiška ladia »King Stef-fen«, ki se je nedavno branila rešiti posadko ponesrečenega Zeppehnovca »L. 1^.«. — Vse nemške ladje so sc nepoškodovane vrnile na svoja mesta. Istodobno (v noči od 24. do 25. aprila) je priplulo tudi nemško zračno brodovje nad Anglijo, Z dobrim uspehom so zrakoplovci metali bombe na industrijske prave v Cambridge in Norwich. (Cambridge je severno od Londona v istoimenski grofiji, Norvvich je zahodno od Yar-mcutha v grofiji Kcut.) Bombe so spuščali tud; na kolodvorske naprave v Lincolnu (severno od grofije Cambriclge), na bate- flanderskem obrežju, pa tudi v Severnem morju kjer je potopila neki angleški podmorski čoln »E 22.«, Isti dar. je nemški torpedo zadel neko angleško križarko vrste Arethusa. Ob S'vi?! v GsHciji. Položaj ob spodnji Stripi je za avstrijske čete zelo ugoden. Zakopane co v izbornih postojankah, ki jih skušajo Rusi ponovno brezuspešno napadati. Pred par dnevi co Rusi ponoči s oremočjo ns padli prednjo noetojanko pri Tribuhovcih, ki so jo morali naši izpraznili; še isto noč so jo-na r, niotlnaprdom zopet osvojili. Sedaj je ariiljeri;sko delovanje zmerno, letalci pa zelo drzno nastopajo. Rusi uporabljajo velika letala ziste-ma Sikorski o 4 do 5 letalci in dvema strojnicama, pa brez uspeha. V raznih bojih jih vedno zavrnejo naši letalci in brambni topovi. 5690 Rusov ujetih. Južno od Naroške-ga jezera (vzhodno od Vilne) so napadle nemške sile rusko številno armado. Pori /tojanko so Nemci zasedli ter ujeli 5600 /ojakov in 56 častnikov. Med temi so štirje štabni častniki. Plen: 1 top, 28 strojnih pušk, 10 metalcev min, FRANCOSKO BOJIŠČE, Neprestani krajevni boji so se ponavljali v odseku Souches, ob prekopu La Bassee in drugod. — 25. aprila je bilo 29 zračnih bojev. — Pri Mozi se položaj ni izpremenil, dasi se je topniško obstreljevanje na obeh straneh dan na dan nadaljevalo. Francozi so pred Verdun poslali najtežje topove iz pomorskih trdnjav, pa tudi mornarje. Hud udarec. Ker je nemška vojna iprava zaznala, da Francozi z nemškimi vojnimi ujetniki slabo ravnajo, je sklenila, da odkloni vse vojne pošiljatve francoskim vojnim ujetnikom. V švicarskih poštnih uradih je sedaj promet močno oviran. V mesto Basel je poprej pripeljalo vsak dan 200 železniških voz razne zavoje, namenjene vojnim ujetnikom. Vse to ie šlo zdaj nazaj na Francosko. NA MORJU. Na mino je nadela angleška vojna ladja »Russel« "in sicer v Sredozemskem morju. Zadnja poročila trde, da je bila torpedira-na. 676 mož je rešenih, 124 jih pogrešajo. Oborožena je bila s 30 topovi. Ruska ladja »Siava« obstreljevana, — Dne 27. aprila so vrgla nemška letala 31 bomb na linijsko ladjo »Slava« v zalivu Rige. Bombe so napravile požar. Potop!;en podmorski čoln. Nemški čoln-potapljač »U C 5« se ni vrnil. Angleži poročajo, da je bil 27. aprila uničen, posadka pa ujeta. Tedenske novice. Za Rdeči križ. Ta teden je posvečen delu za prospeh in na korist Rdečemu križu. Priglašajo se v obilnem številu novi člani, nabirajo se prostovoljni prispevki in doneski za društvo. To domoljubno ter sa-maritansko delo, ki bo koristilo predvsem našim vrlim vojakom-trpinom po bolnišnicah, se je razplelo vsepovsod po širni Avstriji. Povsod se v ta namen prodajajo šopki, cvetlice, razni znaki, ali se prirejajo predstave, koncerti, ki se njih čisti dobiček obrne v prid ranjencem ter vdovam in sirotam po padlih junakih. — Naj duh, ki preveva naše vojake na bojiščih, vname tudi nas druge, ki smo doma, da se bomo z milodari in dobrosrčnostjo odkupili domovini in storili svojo vojno dolžnost. Za dobro stvar smo Slovenci vsikdar vneti, polni navdušenja in darežljivih rok! Kaj je doslej storila Avstrijska družba Rdečega križa v tej vojski? Družba je po svoji določbi to, kar je vojska poskrbela glede vojnega zdravstva za ranjene in obolele vojake, v velikem obsegu dopolnila in podpirala in je doslej izdala kakih 12 milijonov kron, med njLni čez 6 milijo-uov kron za obvezila in zdravila. V teh silnih številkah niso všteta ogromna dela in ogromni izdatki deželnih društev in podružnic za ustanavljanje m vzdrževanje bolnišnic Rdečega križa, ki 41 so terjale dokaj višje zneske. Čez 900 društvenih rezervnih bolnišnic in okreval-nic, bolniških postajališč itd. Rdečega križa s prilično 100.000 posteljami se je ustanovilo za strežbo naših hrabrih ranjenih in bolnih vojakov. Med njimi je mnogo špe-cijalnih zavodov za ortopediško zdravljenje, potem za šolanje v vojni poškodovanih kmetovalcev in gozdarjev ter rokodelcev v njihovih poklicih, da bi mogli kljub svoji ranjenosti zopet opravljati svoje prejjnje opravilo. Tudi skrb za tiste, ki so bolni na pljučih, je že uvedena pri nekaterih deželnih društvih. Novomašniki leta 1916, Posvečeni bodo v ljubljanski škofiji v mašnike naslednji gg. bogoslovci: a) Iz IV. leta: 1. Bukovec Martin iz Trebnjega. 2. Gorše Martin iz Sodražice. 3. Jager Matija iz Ljubljane. 4 .Kalan Janez iz Škofje Loke. 5. Klemen-čič Jožef iz Dola. 6, Lavrič Vincencij iz Starega trga pri Ložu. 7. Skobe Ignacij iz Žužemberka. 8. Skubic Anton iz Šmarija. 9. Sparhakl iz Štange. 10. Tome Alojzij jun. iz Šmarija. 11. Torkar Anton z Bleda. 12. Žužek Karol iz Velikih Lašč. — b) Iz III. leta: 13. Flajnik Peter iz Vinice. 14. Komlja-nec Janez iz Bučke. 15. Stare Andrej iz Sore. 16. Traven Štefan iz Vodic. 17. Ur-banec Franč. iz Srednje vasi p. Bohinju. 18. Zor Vincencij iz Preske. 19. Zore Janez iz Smlednika. 20. Žužek Jožef iz Velikih Lašč. — Višji redovi se bodo delili: dne 7. maja (2. nedeljo po veliki noči), dijako-nat 17. junija (kvaterno soboto po binko-štih), presbiterat 24. junija (god sv. Janeza Krstnika). Četrto avstrijsko vojno posojilo. Po objavah, ki jih beremo po časopisih, podpisovanje vrlo napreduje. Veliki kapitalisti, denarni zavodi, posojilnice in hranilnice so se izkazale z znatnimi svotami. Kaže se v tem oziru prav res lepo in hvalevredno tekmovanje, ki bo pripomoglo h konečni zmagi nad vsemi sovražniki naše ljubljene domovine. Sovražnikom je treba še enkrat dokazati, da ne bomo podlegli tudi na gospodarskem polju ne. Pri tem delu pa se mora prav tako, kakor ves čas sedanje orjaške borbe pokazati skupnost in edinost nas vseh. »Iz malega raste veliko«, »Kamen na karnen palača, zrno na zrno pogača«; — kar izrekata ta dva reka, velja posebno tudi pri vojnem posojilu. Tijji, ki imajo več premoženja, bodo podpisali več; kdor ima malo, bo podpisal pa malo z dobrim, domoljubnim srcem in v zavesti, da je denar v državnem vojnem posojilu tako varno in obrestonosno naložen, da mora zadovoljiti tudi sebičneža. — IV. vojno posojilo naj prekosi vsa dosedanja! -— Naj navedemo samo nekatere postavke! Podpisali so: R. Kollmann, trgovec v Ljubljani K 50.000; Hranilnica v Št. Vidu pri Vipavi K 14.000; Iv. Samec, trgovec v Ljubljani, 10.000 K; dr. Iv. Tavčar, župan ljubljanski K 5000; zavarovalna družba »Avstrijski Feniks« je sklenila podpisati 13 milijonov IV. vojnega posojila; g. Mili. Dimnik. Jarše pri Mostah K 1000; dež. odboru, dr. E. Lampe K 1000. Pri Kranjski deželni banki' so med drugimi podpisali: Dr. Anton Bona-ventura Jeglič, knezoškof ljubljanski, tu, 605.000 K; Franc Košir, Črni vrh nad Polhovim grc.deem, 6300 K: Valetin Bradaš-ka, Čini vih nad Polhovim gradcem, 2600 kron; Ana Dolenc, Črni vrh nad Polhovim gradcem, 1000 K; Josip Lavtižar župnik v Ratečah, 1000 K; prof. dr. Josip Marinko, Mavčiče, 2000 K; Anton Mehle, Vel. Rač-na, 2500 K; Josip Zupančič, Ljubljana, 2500 kron; Anton Zupančič, Podroje, 5000 K. Zadruž. zveza v Ljubljani je sklenila podpisati na svoj račun en milijon K. Pri prejšnjih posojilih se je potom Zveze in njenih članov podpisalo 8 milijonov 42c> tisoč K. — Pri Ljubljanski kreditni banki je do 1. maja 92 strank podpisalo 2 milijona 480 tisoč K 4. vojnega posojila, — 100 milijonov je sklenil podpisati upravni odsek Splošnega pokojninskega zavoda za uslužbence. Prej je podpisa! že 117 milijonov. Pri c. k r. Splošni prometni banki so za IV. vojno posojilo med drugimi podpisali: Rudolf grof Chorinsky., c. kr. sekcijski šef in gospa Louise grofica Chorinsky na prejšnja posojila 150.000 K, na IV. vojno posojilo K 75.000 skupaj kron 225.000. Nikolaj vitez pl. Gutmannsthal-Benvenutti, Boštanj na IV. vojno posojilo K 50.000, skupaj K 250.000. Gustav Eger, Ljubljana K 8000. Ed. Zelenica, Ljubljana, 10.000 kron. Gospa Friderika Kien-bauer, soprogu c. kr. stotnika, .Ljubljana K 2100. »F. T.«, Ljubljana K 10.000. »G. T. Ljubljana K 10.000. Gospa Karolina Kreu-ter- Galle, Gradec K 5000. Feliks Urbane, veletigovec, Ljubljana K 20.000. Gospo :Hč-na Olga Giontini, Ljub.jana K 1000. Častno meščanstvo. Občinsko zastopstvo mesta Črnomlja je izvolilo sekcijskega načelnika v notranjem ministrstvu grofa Chorinskega, za častnpga meščana v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za mesto zlasti o priliki zgradbe belokranjske železnice, V goršško stolno cerkev je na velikonočni ponedeljek, ravno ko se je končala popoldanska služba božja in so ljudje zapustili svetišče, privršala laška granata in zadela prezbiterij. Prebila je strop ter oiv sula veliki oltar z gramozom in ometon. Duhovniki, ki so malo poprej klečali pri oltarju, so očividno po božji dobroti ušli nesreči. — Drugi dan je bila cerkev zopet zadeta. Ljudstvo je prestrašeno begalo po zakristiji in bežalo in jokalo. Zadet pa ni bil nihče. Čisti dobiček »Mestnega pogrebnega zavoda« v Ljubljani za lelo 1915 znaša K 48.467 61. Smrtna kosa: Umrla je nenadoma na velikonočno nedeljo posestnica in- vdova Marija Koračin v Trški gori pri Novem mestu. Pokojna je bila zgledna gospodinja in skrbna mati še živečih petero otrok: dveh hčera in treh sinov, izmed-katerih se nahajata dva v službi domovine in zadnji v Ameriki. Mir njeni duši! — Dne 25. aprila je izdihnil dušo v Višnjah št. 18, župnije Podkraj, Jožef Bajec v 88 letu starosti. Pokojni je bil večletni ključar župnijske ccr-kve v Podkraju in 12 let župan. Zvestemu pristašu S. L. S. naj sveti večna luč! Požar. V svinjeviški občini (pri Vir i) je pogorela vas Draga. Ogenj je uni« il poslopij, ostala so nepoškodovana samo j< Zažgal je petleten otrok. Vlaka trčila. Dne ?8. aprila sta v Jttrju pri Celju trčila dva tovorna v1a-Človeških žrtev ni bilo. * Razpuščene trgovske zbornice. Trgovinski minister je razpustil trjfovske in obrtne zbornice v Trstu, Gorici, Rovinju in Roveretu, ker so bile vsled vojnih dogodkov in vsled odsotnosti večjega števila članov v svojem delovanju ovirane. Vodstvo zborničnih poslov so prevzeli vladni komisarji vzajemno s strokovnimi svetniki. Roparski morilec Anton Dragar, ki še niti 20. leta ni izpolnil, je bil zaradi za-vratnega in roparskega umora obsojen na 15 let težke ječe. Smrtna sodba se v zmi-slu postave nad njim ni mogla izreči, ker je še premlad. — Žrtev njegovega zločina je bil Jakob Repina iz Dvora, 74letni starček. Goriški deželni odbor. Vložena je prošnja, naj bi se goriški deležni odbor in deželni uradi preselili z Dunaja v Ajdovščino. Posledica lahkoživ os ti. V Trstu si je v neki kavarni ondi znana lahkoživka vsula sirupa v belo kavo ter pijačo zaužila, Ne-srečnico so še rešili ter prepeljali v bolnišnico. Večjo svoio denarja je izgubil Martin Drobnič (Rašca pri Vel. Laščah). Hodil je po raznih semnjih v Laščah, Mokronogu, Št. Jerneju in drugod. Pošten najditelj naj blagovoli denar vrniti proti primerni nagradi na zgorajšnji naslov. Umrl med operacijo. 27. aprila so v '.dravilišču Ltiw na Dunaju operirali na očesu med narkozo princa Leopolda Ko-burškega. Ko je bila operacija končana, je uinrl vsled srčne kapi. Princ Leopold je nečak bolgarskega kralja. Umesten predlog ogrskega škofa. Na ubčnem zboru zveze ogrskih poljedelcev ic predlagal škof Prohaska, nai bi država prevzela v dedni najem vsa velika cerkvena posestva in fideikomisne lastnine ter napravila iz njih primerne kmetije, ki bi jih prepustila proti zmerni odškodnini vojaškim osebam, ki so se odlikovale v sedanji vojni, in pa osebam, ki se povrnejo iz tujine. Škof je poudarjal, da naj zemlja v prvi vrsti koristi tistemu delu prebivalstva, ki si je pridobil zaslug na bojiščih. Predlog je bil z velikim navdušenjem sprejet ter izročen odseku, da ga predela in izpopolni. Ako se izvede, se bo ogrska obsežna zemlja veliko bolj izkoristila nego doslej, izseljevanje se bo pa omejilo; užitek bogate zemlje bo pa v resnici koristil prebivalstvu. (Pripomniti je, da je na Ogrskem brez števila ogromnih velikih posestev llatifundij], ki res ne dosežejo pravega namena, če so v rokah posameznikov.) V tisti deželi, ki naj bi bila najbolj svobodna ,., Bolniška strežnica Parmen--tier je morala bežati, kakor poroča list ^r-clio de Pariš«, iz vojnega ozemlja v 1 oulon. Ker je nosila svetinjico presvetega Srca Jezusovega na trobarvnem traku, jo |e ovadil mirovni sodnik toulonski ter je morala pred policijsko sodišče. Četudi je "javljala, da s tem ni hotela protestirati Proli republiki, je bila vendar le obsojena 25 frankov globe ... Tako se godi v de-'< kjer kljub vojnim grozotam ondotna framazonska vlada kar nič ne opusti, da ne bi kazala sovraštva do katoliške Cerkve, Pomanjkanje na Francoskem in Italijanskem je že zelo občutno. Začeli so misliti tudi na karte ter določili mero mesa, krompirja in moke na osebo. Imajo sicer odprto morje, a boje se potapljačev, ki za-branjujejo dovažanje. Vojaške novice. Potovanje iz ožjega vojnega armadne-ga ozemlja je do preklica načelno prepovedano. Nasprotno je dovoljeno potovanje v ožje vojno ozemlje južnozapadne fronte po določilih za potovanje. Za Velikonoč so bili došli pozdravi in voščila posebno staršem sorodnikom, fantom in dekletom od sledečih vojakov muni-cijske kolone: Franc Jerolitč, desetnika Burgar in Artnik, predmojster Kuknperger, topničarji Ševar, Lipič, Jercelj, Froman. — Zvesti branilci z italijanskega bojišča so bili poslali voščila, namenjena roditeljem. Podpisani so: Alojzij Skupek, Ant. Trdina, Franc Krebel, Franc Vrstovšek, Milan Kolina, Iv. Podovrelec, Jos. Gadina, Jos. Lavrenčič, Jos. Žnidaršič, Štefan Za-vršnik. Polivala Bošnjakov. Koroški vojaški list K. — J. Kriegszeitung piše v velikonočni številki o naših četah iz Bosne in Hercegovine: »Naši Bošnjaki veljajo pri nas kot neustrašeni in smeli napadalci. Kjer Bošnjak prime ali napade, tam ni nobenega odpora. Kot sneženi plaz s planine, tako Dodere napad ruj&vih bosanskih in herce-kovskih sinov vse k tlom, kar se jim ustavi. Verolomni Italijani so že dovolj skusili trde pesti naših Bošnjakov v bajonetnih bojih.'« Iz Branice na Krasu se poroča, da so ondi do zadnjega vsi člani telovadnega odseka »Orel« odšli na bojišče — v službo za cesarja in domovino. To so fantje! Marija jih čuvaj in ohrani! Padel je 22. aprila na južnozahodnem bojišču v z.vestem izpolnjevanju svoje dolžnosti podmaršal Hugo Kuczera, poveljnik neke pehotne divizije. Neposredno pred vojsko z Italijani je služboval rajni Kuczera v Ljubljani, kjer je bil splošno priljubljen. Vojakom risarjem. Uredništvo »Do-moljubovo« je prejelo že več s svinčnikom risanih skic od vojakov na bojišču s prošnjo, da bi se dale natisniti v listu. Radi bi ustregli, če bi sličice bile narisane v večjem obsegu s črnilom. Le potem moremo dati napraviti kliše za ponatis v list. Ako damo tukaj prerisati, pa slika ni več originalna, list ima pa potem preveč stroškov. Postrezite! Že 17 mesecev se pogreša vojak Janez Bevk, star 25 let. Služil je pri lov. bat. št. 20. Ako bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči njegovemu očetu, ki želi povrniti vse stroške. Naslov: Jernej Bevk, Spod. Novake št. 28. P, Cerkno na Primorskem. Zopet eden. Le ne še obupati; kar ni, se lahko še zgodi. Franc Kraševec, posestnik iz Preserja, je odšel 12. avg. 1914 k vojakom. Od tega časa ni bilo o njem nobene-,, ga glasu. Sedaj po skoraj 20 mesecih se je pa oglasil kot vojni ujetnik iz gubernije Arhangelsk (Rusko). Piše, da je zdrav in da vse pozdravlja. Da bi bilo še več takih! Svidenje bo tem bolj veselo. . Prijatelj v tujini. Prejeli smo vojno dopisnico sledeče vsebine: Slavno uredništvo! Podpisani slovenski možje-vojaki Vrh-ničani se lepo zahvaljujemo za poslane nam številke »Domoljuba«. Srčno smo se razveselili, ko smo spet enkrat brali v milem našem jeziku novice in druge zanimivosti. Bog Vam stotero povrni in Vam daj obilo naročnikov! Najlepši pozdrav! — Fr, Kunstelj, Janez Borštnik, Ign. Jurjevčič, Simon Japelj, Janez Pristovc, Franc Modic. Iz ujetništva. P o 20. meseci h je prišlo drobno pisemce od ujetnika Antona' Šubic, roj. v vrhniškem okraju. Nahaja se v Sempalatinsk (Sibirija). Žena in domači so ga objokovali kot mrtvega; sedaj so se tega obvestila tembolj razveselili. Cela stotnija ogrskih Slovencev odlikovana. Ko so Rusi meseca januarja pri Toporovcu v Bukovini pričeli napadati naše čete, je posebno mnogo trpel naš za-lavski 20. domobranski pešpolk. Dva dni in dve noči so bili naši neprestano v strašnem ognju. Čez dva dni nato pa so naši prodirajoče Ruse v osmih vrstah odbili in pobili. Samo pred eno našo stotnijo je ležalo 600 mrtvih Rusov. Za to junaštvo je cela stotnija do zadnjega moža bila odlikovana začenši od srebrne svetinje II, razreda do zlate. — Živeli junaški ogrski Slovenci! Slovenci povsod junaki. Dopisi. Žažer pri Vrhniki, V nedeljo 7. maja priredi tukajšno slov. katol. izobraževalno društvo slavnostno predstavo na korist »Rdečemu križu« z naslednjim sporedom: 1. Pozdravni nagovor. 2. Soči (deklamac.). 3. Igra v štirih dejanjih, (Igra vaška mladina.) 4. Junak in lastovka (deklamacija). 5, Botra nerga. (Igra v enem dejanju.) 6. Padlim junakom (deklamacija). šmartin pri Kranju. Kakor druga leta, bo tudi letos v tein mesecu na Bregu šmarnična pobožnost vsako nedeljo popoldne. Izročimo Mariji, Kraljici majniko-vi svojce, ki toliko trpe na bojiščih ter jo prosimo za odločilno zmago in srečen mir. Ign. A. Iz Rafolč. Na italijanskem bojišču je padel junaške smrti Lovrenc Tekavc, sin zidarskega mojstra Franceta Tekavc iz Rafolč. Pokojni mladenič je bil pravega krščanskega značaja .Bil je član Kat. slov. izobraževalnega društva na Brdu in ud požarne brambe v Lukovici. K vojakom je odšel 21. junija 1915 ter se je devet mesecev hrabro boril proti verolomnemu Italijanu. V noči od 18. do 19. aprila mu je sovražna krogla pretrgala nit življenja in ga v najlepših letih ločila od svojih dragih. V vseh pismih in kartah, ki jih je pošiljal z bojnih poljan, se je-bralo vedno veselje in 51 zadovoljnost ter skrb za svoje domače. Še par dni pred smrtjo je pisal vsem sestram, bratu in očetu ter jim želel vesele velikonočne praznike. O njegovi smrti poroča očetu računski poročnik, ki mu izreka prisrčno sožalje ob izgubi ljubega sina. Spavaj v miru, dragi Lovrenc, in lahka naj ti bo tuja zemlja. Tower, Minn,, 28. marca 1916. Danes je priromala sem št. 8 (24. febr.) »Domoljuba«. Neizmerno se začudim, ko berem v »Domoljubu«, kako malenkostno škodo so napravile v Ljubljani italijanske bombe. Pridenem izrezek (dnevnik »The Duluth News Tribune march« št. 7, 1916), ki Vam jasno dokazuje, da ne veste čisto nič, kaj se v Ljubljani godi. 800 (!) vojakov je bilo v Ljubljani ubitih, ozir. ranjenih, dva »visoka častnika« sta bila ubita. Če ne verjamete, pa berite, Z Bogom! Rev. J. Ferjan-"čič, — To pismo priobčujemo, da se naši cenjeni bralci prepričajo, kako dolge klobase laži so pošiljali Italijani v svet in kako so se ponašali, ker je enkrat par letalcev došlo nad Ljubljano, ne da bi bili povzročili kaj občutne škode. Dva nedolžna . otročiča sta bila vsled ran, ki sta jih dobila ob napadu, žrtev italijanskih verolomne-žev; iz tega je brzojavka iz Genove v Ameriko napravila celih 800 vojakov. — Če Lahi vsako stvar tako povečavajo, potem morajo biti res pijani — lažnjivih zmag. Iz Čikage (Amerika) smo prejeli sledeči dopis: Dovolite nam nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu. Omenila bi rada nekatere stvari o življenju v tem mestu. Kar se tiče delavskih razmer, moram reči, da so se nekoliko izboljšale. Tudi v dušnem oziru nismo preveč zaostali. Imamo društvo »Marija Pomagaj« št. 78 v Čika-gi. Na korist temu podpornemu društvu smo vprizorile žene in dekleta zares lepo igro »Nežika z Bleda«, Igralci in igralke so povsem povoljno rešili in izvršili svoje vloge. Igra se je en dan dvakrat vprizo-rila; dvorana je bila obakrat polna, in nobeno oko ni ostalo suho. — Omenjam tudi, da je naš g. župnik Anton Sojar obhajal desetletnico svojega bivanja v tej naši fari. Prejel je ob tej kriliki mnogo čestitk. Tudi dekleta so se spomnila svojega dobrega dušnega pastirja ter mu za dar kupila mašni plašč ter lepo verižico. Ena izmed deklet (Marica Špilar) mu je v imenu drugih izrekla v izbranih besedah iskreno ča-stitko ter zahvalo za požrtvovalno duhov-iko delo in službovanje med slovensko kolonijo. Mar. Oblak. Kletev divjega lovca. (Povest. — O. — J. C.) (Dalje.) Stara Ana je spoznala, da njena zgovornost in tudi vsa dobrohotna ljubezen ter prigovarjanje tu skoro nič ne izda. Ni bila kos neverjetni potrtosti, ki je razjedala duševne in telesne moči sicer junaškemu 6' sinu. Zato si misli: kjer je človeška moč preslaba, tam naj pomaga oni, ki je še vedno naš Oče. Drugo jutro se napravi zgodaj, pozove Milana ter reče: »Milan! Vidiš, vse smo storili, kar je v človeški moči, da bi se Milki obrnilo na bolje. Zakaj bi se pa z večjim zaupanjem ne obrnili na nebeškega Zdravnika, ki celi dušne in telesne rane?! Kjer človeška moč in zdravniška umetnost odrečeta, tam zamore vmes poseči tolažilno in zdravilno le še roka božja. Jaz sem že veliko molila in prosila Boga; g. župnik mi je zagotavljal, da se tebe in Milke vsak dan spominja pri sv. maši; zakaj si pa ti tako hladan postal do Boga in do molitve? Bog nas velikokrat skuša, da bi mu pokazali, če ga res ljubimo, Že smo zvesti tudi v nesreči.« Milan, ki se je to noč prvikrat po dolgem času nekoliko prespal, ni zavračal več dobrosrčnih materinih besed. Mirno posluša ter krotko, zraven pa z občutkom, ki preveva človeka, ko se zave, da morda vendar-le še ni vse izgubljeno, odgovori: »Oh, mati, ali je še sploh kaj upanja?« »Upanja?... Kaj dvomiš? Ko bi vsi imeli tako malo zaupanja v božjo vse-modro previdnost, kakor ti v teh dneh božje poizkušnje, komu bi pa bilo obstati? Ne pozabi, kar pravi pregovor: Ko je stiska največja, je božja pomoč najbolj blizu. Zravnaj se, bodi mož, zaupaj! V nebesih je naš dobri Oče, ki si od njega prejel že veliko dobrega. Zakaj bi pa ne prenesel, če ti pošlje tudi kapljo grenkobe!« »Kapljo grenkobe?« ponovi Milan. »Cele posode grenke pijače; in zdi se mi, da bom moral vse do dna izpiti.« »Veš, kaj mi je rekel nedavno g. župnik?« nadaljuje mati. »Bog hoče, da bo postal Milan res značajen mož, utrjen in okrepljen za vse slučaje življenja; zraven pa mož, ki bo vedel, da vse dobro prihaja od Boga. Zato mu je pa poslal tudi košček poizkušnje. Človeško življenje ni nikjer in nikoli samo z rožami posuto. Zlato se čisti v ognju, človekova ljubezen pa v ognju trpljenja in bridkosti, — Tako ie govoril g. župnik, pa je tudi pristavil: Mati Ana! Čujte, kaj vam povem! Jaz sem prepričan, da še ni vse izgubljeno. Prav v tem slučaju se bo pokazalo, da kletev ne more škodovati nobenemu, ako Bog ne pripusti. In dobrotljivost božja ne bo pripustila, da bi po nedolžnem trpel človek, ki ni ničesar zagrešil. Bog je gospodar čez naše življenje, on odločuje o naši sreči, on plačuje in kaznuje, ne pa človek, ki je zmešan, ali pa razdražen ter razburjen od hipnega so vraštva.« Milanu so materine besede očividno dobro dele. Tako živo ji je gledal v oči, kakor dober otrok, ki ga skrbna mati uči resnice krščanskega nauka. Začuda okrepljen in potolažen pravi materi: »Oh, pojdite še enkrat h g. župniku, pa ga prosite, naj moli in prosi za nas; njega bo ljubi Bog raje uslišal, nego nas,« »Saj sem se ravno danes namenila iti k njemu, dragi Milan, Najprej pojdem v cerkev, tam bom darovala sv. obhajilo zate in za Milko, potem pa se oglasim še pri župniku, da izročim ustmeno tvojo prošnjo. Poizvem tudi, kako je z Milko, Čula sem, da je bil g. župnik te dni v mestu, da bi se prepričal, če je morda Milkino stanjt kaj boljše.« »Hvala vam mati, za ljubeznivost. Zdi se mi, da je posijal žarek upanja v moje srce. Tudi jaz hočem ubežati in prosili Boga, da nam preloži to breme in da nam da učakati boljših dni.« * * * Ljudje, ki o nenadni nesreči tako radi govore ter prehitro napravijo svoje sodbe, dasi' naravnost hudega ne privoščijo, so se bili tudi o Milanovi družini dodobra nagovorili. Vsi so se končno, strinjali v eni sodbi: »Tu je kletev divjega lovca vmes; šlo bo vse rakovo pot.« Eni so milovaii mlado zakonsko dvojico, drugi so bili boij neobčutni, češ, kaj takega se vsakemu lahko primeri. Toda prav v tem slučaju se je imelo pokazati, da človek ne sme prenaglo soditi in obsojati, kajti božja pota so neizvedljiva tudi v življenju posameznega človeka: Kakor je v naravi danes morcia vihra ii divji ples vetrov in oblakov, danes besne če gromenje, jutri najlepše in najrnilejše solnce, zrak pa čvrst, čist in razkužen: prav tako je včasih v človeškem življenju. Danes se zdi, da se je vse zarotilo zoper tvojo srečo; čutiš zapuščenost, da bi skoraj zaklical z umirajočim Sinom božjim. »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« Jutri se pa nenadoma razprše temni oblaki mrkle nezadovoljnosti, grenke otožno-sti, ostre nesreče; nad teboj pa se zasmeh-lja svetlo solnce z gorko božajočimi žarki notranjega miru, sreče in veselja. Ko je spomladansko solnce tistega dne že pošteno ogrevalo Milanovo domačijo, prisopiha stara Ana nenavadno urniii korakov iz cerkve, oziroma iz župnišča domov. Nič se ni ustavila nikjer, kratki so bili njeni odgovori, če jo je ogovorila i a ali druga soseda. Srce ji je igralo v prsih, ko je razmišljala, kako bo blagodejno vpli vala novica, ki jo je izvedela pri g. župniku. Ko stopi v sobo, najde Milana klečečega pred malo podobo žalostne Matere božje. Še zganil se ni pri njenem vstopu, (Dalje.1 Zložil desetnik Ivan Gruden, Boj ponehal. Misel nate mi ne da zaspati; mislim nate v domovino, moja draga mati, Kolikrat je bilo treba zame gori vstati, ko sem dete bil v zibeli, moja skrbna mati! * Naš novi pesnik nam je poslal pa' pesmic z naslednjo pripombo: Cenjeno uredništvo »Domoljuba«! Vaš bojni pesni« Vid Ambrožič, moj bojni tovariš, s katerim sva v aktivnem vojaškem službovanju skup pesnikovala, me je po svojih pesmi« navdušil, da i jaz pošiljam v Vaš cenjen" list prve bojne pesmice svojega bojnega pesniškega zapisnika. Z ^odličnim spošto' vanjem Vam udani Ivan Gruden. Zdaj pa moral sem desnico za slovo podati, iti v boj na tujo zemljo, — za domovje — mati! Tožiš: »Letos sama moram polje vse zorati,« Pride mir; pa bova zopet skup orala, mati. In če strel me smrtonosni kdaj zadene; — zbrati hočem še moči poslednje: za pozdrav ti, mati... Če na bojnem polju grob si moram izkopati: Naj za dom bo! Nič ne plakaj, zlata, dobra mati! Pa če moram za cesarja jaz življenje dati; — čuj junaka klic poslednji: Z Bogom, z Bogom, mati!.., Slike isi črtice z bojišč. Oprezno in previdno. Na italijanskem bojišču je padel Fran Osredkar, doma na Planini pri Št. Joštu nad Vrhniko. Služil je pri sanitetnem oddelku. Njegov prijatelj naznani njegovo smrt materi Mariji Osredkar tako-le: Zopet sem se odločil, da Vam napišem nekaj vrstic. Gotovo Vam je že znana moja pisava. V dobi šestih mesecev, odkar sva bila z Vašim Franceljnom skupaj, sem Vam zanj večinoma jaz pisal; to je znamenje, da sva bila največja prijatelja na bojišču. — Mi vojaki smo reveži vsi: izpostavljeni smo vsem nevarnostim, posebno pa še smrti. Ne vemo, kje nas čaka. Izginjamo počasi drug za drugim z zemeljskega površja in se selimo v boljšo domovino. Bog hoče tako . . . Tako sem pri-moran po naročilu Vašega sina naznanili, da je tudi on nas zapustil in šel k Njemu, ki je rekel: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil!« — Ne ustrašite se preveč, ko Vam naznanjam, da pišem te vrstice na grobu Vašega sina. Krogla iz sovražne puške mu je prevrtala čelo in mu upihnila luč mladega življenja. Ne žalujte preveč! Umrl je lepe smrti za domovino. Čutil ni nobenih bolečin. Par sekund — in bil je mrtev... Prosil me je, ko je bil še živ, naj Vam sporočim, če bi ga doletela smrt, in tako sedaj izpolnjujem to njegovo željo. Ti pa, nepozabni moj prijatelj Fran-celj, si nas zapustil sredi bojnega hrupa; Tvoja duša se že raduje pri Bogu; oziraš se name, ko pišem na grobu Tvojega trupla te vrstice, da naznanim ljubi materi Tvojo ločitev. Kličem Ti. »Dobro si se vojskoval, tek si dokončal, sedaj Te pa venča krona nebeške slave!« — Tudi mi pridemc za Teboj. Počivaj mirno vrh visokih skal! To Ti kličemo žalujoči zvesti Prijatelji: Kastelic Anton, Rak Anton, Kafarle Josip — in še veliko drugih. Kako je bilo v zasedenem italijanskem jarku. Vojak Josip Kleva (doma v Maliji pri Portorozi) piše z italijanskega bojišča: Dragi oče! Pozdravljam Vas in vso našo družino. Naznanjam Vam, da sem še zdrav, za kar se moram Bogu zahvaliti, kajti grozota vojske, ki sem jo doživel, se ne da popisati. Nam seve ni tako strašno in hudo, ker smo že vsega vajeni. Opišem samo en slučaj. Ko smo namreč z bajoneti naskočili in prepodili Italijane iz njih postojank, smo se razvrstili po zavzetem jarku, da smo bili zopet pripravljeni za brambo. Toda ni bilo lahko, kajti po jarku je bilo vse polno mrtvih Lahov, ki so bili na vse načine razmesarjeni, da je bilo groza. Ob luninem svitu smo morali hoditi čez mrtve, ki so bili v raznih položajih: nekateri so čepeli (mrtvi seveda) kakor bi spali, drugi so bili naslonjeni ob strelskih luknjah, kakor bi hoteli streljati, a so bili brez življenja. Ozrl sem se čez kritje; pred strelskimi jarki vse polno mrtvih Lahov, ki jih je sesekala italijanska artiljerija, ko je merila na naše. Takih prizorov bi lahko naštel še celo vrsto .. . Mi smo bili zdelani in lačni, kajti cel dan nismo dobili nič jesti, ne piti. S seboj nismo ničesar vzeli razen pušk in streliva. V sili smo torej jeli stikati po italijanskih nahrbtnikih. Na srečo smo našli dovolj mesnih konzerv, ki smo jih urno odpirali z bajoneti ter použivali, da je bilo veselje; tudi kruha smo našli in limon, da smo si žejo gasili. V tem trenotku se nihče ni zmenil za strahoviti smrad, ki se je širil tod okrog. Želodec je zahteval svoj davek. Pravo veselje je bilo, ko smo italijanskim vojakom trgali zvezde z ovratnikov ter jih pripenjali za spomin na svoje čepice. Tudi s kavo smo si postregli. Ker nismo imeli svojih čutaric, smo posegli po italijanskih, četudi so bile vse zamazane. Za nameček smo si namazali jezike tudi s sirom in salamo. Z italijanske strani so se pa slišali glasovi in rezgetanje oslov in konj. Kako smo praznovali Velikonoč na za-padnem bojišču. Mogoče bo cenjene bralce in bralko »Domoljuba« zanimalo, kako smo slovenski lovci praznovali velikonočne praznike na visokih alpah. Predvsem se pohvalimo, da smo jih obhajali srečno in zadovoljno ter mogoče še bolje kot marsikateri doma. Zdaj si boste gotovo mislili: Je pa že lepo pomladansko vreme in jim je sijalo toplo pomladansko solnčece ... Ali pa so imeli prav izvrstno izbrano menažo in mogoče še vino za doklado, in to jih je spravilo v veselje in zadovoljnost... Ne, ne ... Ne prvo ne drugo ni pravo; kajti vreme je bilo v resnici prav blatno, ker je skoro vse praznike deževalo in snežilo. Solnce nas ni hotelo niti pogledati; menažo smo imeli pa, kakor vsak dan. Pri nas imamo namreč tako lepo navado, da vedno v enem loncu kuhamo; tudi imamo vedno 1« ene vrste jed, da se kuhar ne more zmotiti. Vino smo pač tudi imeli za priboljšek, pa v tem ni tičal vzrok naše sreče; le to nas je osrečilo, ket je nam ljubi Bog dal priliko, da smo prejeli svete zakramente, in sicer zakrament sv. pokore in sv, Reš-njega Telesa. Tako smo se zopet poživili in prejeli moč, da bomo mogli še naprej prenašati bojne težave. Na Veliko nedeljo popoldne smo šli k spovedi in v ponedeljek ;smo bili pri sv. maši in sv. obhajilu, in sicer kar na prostem; a to nas ni nič motilo, tudi ne snežinke in ne goste kapljice, ki nam jih je pošiljalo nebo, pa tudi ne krogle, ki so sempatam prihreščale od Lahov. Kljub vsemu temu smo pobožno prisostvovali pri sv. daritvi in se potem veseli in poživljeni vrnili nazaj v sprednje postojanke. Tukaj človek šele zna ceniti vrednost svete daritve in posebno pa prejem svetih' zakramentov; ker je priložnost za to bolj redka, moramo biti Bogu toliko bolj hvaležni, kadar se nam nudi. Daleč od Vas, dragih domačih, smo obhajali Veliko noč, vendar ostane v trajno dragem spominu celo življenje. Tukaj je Bog z nami in potem kdo nam kaj more! Končno vse bralce in bralke »Domoljuba« srčno pozdravljamo in kličemo: Po slavni zma<*i na veselo svidenje! Hrovat Alojzij, Kosi Mat., nadlovca, Matjaš Fr., četovodja; Kitek Simon, pod-lovec; Šmajdek Janez, lovec. Bog in mir! Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Pri nas opažamo, da se z vsemi pripomočki širi poraba umetnih izdelkov. Ljudstvo se navadi potrate in bo kljub večjim dohodkom vedno revnejše postajalo. Bogatini nalagajo denar tam, kjer največ nese. Kmetijstvo zdaj malo bolj cenijo; toda pred vojsko se nobeden ni zmenil za gospodarstvo. Saj se žito lahko kupi. Toda razne tovarne so donašale 20 do 30 odstotkov. K novim iznajdbam so se torej obrnili tehniki, iznajditelji in bogatini. Treba je bilo vedno več potratne obleke, lišpa, igrač, živil, raznih strojev in pripomočkov za nove vire obrti in kupčiji iznajti, da se iz ljudi več denarja spravi. Tako vidimo, da je zdaj cela vrsta predmetov, ki so bili nekdaj neznani in so še danes nepotrebni, razširjenih v zadnji vasi. Koliko je zdaf novotarij v obleki, solnčnikov, rokavic, onih ročnih torbic in denarnic za dame, ki jih pa nosi zdaj že marsikaka pestunja. Ljudje, ki se enkrat ujamejo na ta lim, ne morejo več iz njega. — Skoro nobeden onih, ki so sc tako ujeli, rte pomisli, da in-dustrijci, to je oni proizvajalci teh nepotrebnih reči, z vsemi pripomočki: z agenti, vzorci, z inserati. in priporočili, po časopisih, s hvalospevi po šiviljah in prodajalnah, vzbujajo umetno vedno nove potrebe in s tem vedno večje zapravljanje. Tovarne hočejo veliko proizvajati in veliko prodati. Domači trg jim ne zadostuje; še na tuje silijo, zlasti v Ameriko, Afriko in Azijo. Ker so pa delavci v drugih delih sveta cenejši kakor pri nas, so napravili v raznih delih1 sveta svoje podružnice z domačimi delavci. S tem se je pa blago tako namnožilo, da' ga kmalu ne bo mogoče več izvažati. Tovarna mora delavce odpustiti in pritisniti na delavske plače, obenem pa kolikor mo- 62 uvrženc osebe, ki so še zadaj za vojnim ozemljem, kjer jih je lahko dalj časa pogrešati v njih sedanji vojaški službi in glede katerih je brezdvomno dokazano, da jih ni nikakor mogoče, pogrešati in nadomestiti pri planšarskih in sirarskih opravilih, v času od začetka junija do srede septembra, in kjer bi bilo to potrebno tudi do konca septembra odvezati od vojaške službe. Tozadevne prošnje, v katerih je navesti natančne vojaške in osebne podatke onega vojaka, za katerega se predlaga oprostitev, je vlagati pri okrajnem glavarstvu, v čegar ozemlju je dotično planšarstvo oziroma si-rarstvo. — Oddaja mrjascev za pleme. C. kr. kmetijska družba v Ljubljani bo v kratkem oddala večje število plemenskih mrjascev v starosti do pol leta in čez. Kdor želi takega mrjasca dobiti, naj se nemudno obrne na c. kr. kmetijsko družbo. Mrjasci so kupljeni z državno in deželno podporo in. se bodo oddajali po znatno nižji ceni kakor je nakupna. Natančnejši pogoji se izvedo pri kmetijski družbi. — Oddaja žvepla. Splošna zveza gospodarskih zadrug v Avstriji je sporočila, da dobimo za sedaj od naročenih treh vagonov žvepla le en vagon t. j 10.000 kg žvepla, ki ima biti za prvo silo, namreč za prvo žvepljanje. Kakor hitro ga dobi deželni odbor, se bo žveplo takoj razdelilo in razposlalo na posamezna županstva. Za sedaj se opozarjajo vsa županstva, da imajo od prve pošiljatve, ki jo dobe, razdeliti svojim naročnikom tudi le eno tretji-n o žvepla, ki so ga vinogradniki naročili oziroma, ki jim gre po velikosti vinograda za prvo žvepljanje Vsak ga ima namreč le toliko dobiti, kolikor <«a neobhodno potrebuje za prvo žvepljanje. Prijava cinastih predmetov. Da se dobi natančen pregled o zalogah cina v tu-zemstvu, je uvedena potom ministrskega ukaza z dne 27. aprila 1916 prijavna dolžnost za vse cinaste predmete. V poštev pridejo sledeči kositarni predmeti: 1. Pločevine, cevi, drogi, table, plošče; 2. vrči, ci-menti in drugo posodje; nadalje sklede, krožniki, tase; pokrovi, žlice, svetilniki in drugo orodje, kolikor ti predmeti nimajo posebne umetniške ali zgodovinske vrednosti; 3. toč. tase; 4. kopalne banje; 5. pipe in druge armature; 6. sestavine aparatur (zlasti forme za vlivanje sveč). Dolžnost naznaniti pod točko 1. imenovane predmete odpade, ako cela zaloga ne presega 5 kilogramov. Navedene predmete je navesti brez ozira na to, ali spadajo k uredbam obratne naprave, ali so na zalogi za pode-lovanje ali razpečavanja ali pa služijo drugim namenom, in ali se točasno rabijo ali ne rabijo. Naznanilo mora podati vsakdo, ki ima take predmete v posesti ali shranjene za druge. Za prijavo je rabiti uradne prijavne liste, ki se dobe pri županstvih. Tedenska pratika. Petek 5. maja: Sv. Pij V., papež, (t 1572.) Sv. Irenej, škof. ■ Sobota, 6. m a j a : Sv. Katarina Bo-lognska. (t 1462.) — Sv. Janez Ev. pred lat. vrati. Nedelja, 7. maja (2. povelikonoč.): Sv. Stanislav, škof in muč. (f 1079.) Bere se evangelij o Jezusu, kot dobrem pastirju. ^ Ponedeljek, 8. m a j a : Obletnica po-svečevanja stolne cerkve ljubljanske. — Prikazen sv. Mihaela nadangela. — Sv. Godehard, škof. (f 1038.) Torek, 9. maja: Sv. Gregorij Naci-anški, škof in cerkv. uč. (t 390.) —• Sv. Beat, spozn. Sreda, 10. m a j a : Varstvo sv. Jože f a , zaščitnika Kranj s'k e dežele, — Sv. Antonin, škof. (f 1459.) Četrtek, 11. majat Sv. Mamert, škof. — Sv. Frančišek Jeronim. (t 1716.) * * * Solnce vzhaja ob 4. uri 27 minut, zahaja ob 7. uri 31 minut (solnčne ure). Luna; Prvi krajec 10. maja ob 11. uri 47 minut. Sv. Stanislav, mučenec. f 1079. Stanislava je Bog podaril staršem, ko so bili že prece) priletni. Iz hvaležnosti so ga posvetili službi božji. Postal je duhovnik in pozneje škof v Krakovem. Kot mladenič se je izobraževal na šolah v Gnez-nju in v Parizu, kjer je napravil odlične izpite ter postal doktor, a v veliki ponižnosti je ta častni naslov odklonil. Krakovski škof Lambert ga je nato poklical na Poijsko, kjer je bil posvečen za mašnika. Najprej je oskrboval službo stolnega pridigarja v Krakovem. Po Lambertovi smrti je postal Stanislav sam škof. To visoko službo je izvrševal z največjo vestnostjo: njegova beseda, njegov nauk in zgled — to je bilo eno. Ničesar ni učil kar ne b: bil tudi sani in sicer vestno izvrševal. Zlasti se j vi odlikoval po svoji nevstrašenosti in odločnosti. Ko je bilo treba svariti, ni poznal človeškega strahu, ampak svojo dolžnosl in ljubezen do bližnjega. Poljski kralj je bil takrat Boleslav II., knez poln lepih zmožnosti, ampak zaradi sijajnih zmag nekoliko prevzeten. Zapletel se jc v vezi pohote ter napravil svoji deželi strahovito sramoto s lem, da je odve-del ženo nekega plemenitaša. Zoper to veliko javno pohujšanje se je dvignil škof Stanislav. Ko je zadevo priporočil Bogu, je šel v kraljevo palačo, očital kralju hudobijo in pregreho, ter zapretil, da bi ga moral izobčiti iz katoliške Cerkve, ako bi vztrajal v grehu in pohujšanju. — B.ole-slav je bil ves divji in besen ter je sklenil, da se hoče nad njim maščevati; toda ni mogel najti nobenega povoda, da bi ga mogel prijeti. Pomagal si je z obrekovanjem. Obdolžil je svetega škofa, da si je po krivici prilastil za cerkev neko posestvo, katero je pa bil škof pred 3 leti kupil od nekega plemiča Petra. Stanislav je bil na čudovit način opravičen te sumnje in obrekovanja, Boleslav pa zopet ni imel nobenega povoda, da bi se nad njim maščeval. Ko je slednjič sv. škof zaradi nenrav-nega Boleslavovega življenja bil prisiljen, da ga je izobčil, je brezvestni kralj poslal vojake ter jim naročil, naj škofa umore v domači kapeli. Trikrat zaporedoma so se podali pred oltar, a vselej so se vrnili ne 42 la bi i?,vi Sili umor. Nato plane kralj sam v cerkev lev Inslnoročno zabodel sv. škofa , pri oltarju. Stanislav je bil prištet med svetnike leta 1253. Ssdaj se ČDsti kot zaščitnik Poljske. Pri utmionosti so mišice jako občutljive tudi za prehiti<1 in nastanejo vslecl tega marsikatere bolečine in leikofe. 'J'e jo lahko odstraniti z masiranjem s Follerjevim bol lajšajočim, oživljujočim rastlinskim 1'luiduin zn. „l£lza-fluid". Kdor mora težko delati, naj bi tedaj imel Fellerjev „Elza-fluid„ vedno pri loki, da ga liri nastopu kakili bolečin lahko takoj rabi. Šo boljšo je, ludi v času zdravlja masirati celo te!6 z „Elza-lluidom", to jači živce in odstranil počutok trudnost'. „Elza-iltiid" tudi dobro gluži za odstranitev raznih bolečin, nastalih vsled ranitvo itd. — 12 steklenic, pošlje za U luon poštnino prosto na vse kraje lekarnar K V. Fellor, Stubica, Elzatrg št. 10 (Hrvatska). Tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabaibarske krogljice zn. ,Elza-krogljice", G škatljic poštnine prosto 4 U 40 v, se lahko naroče istočasno. Te pristne „Klza-krogljice" so že skozi mnogo let priznano, lagodno, odlično odvajilo, ki jači želodce, vzbuja slast in ga tako odrasli, kakor tudi otroci radi zavživajo. — Kogar mučijo kurja očesa, naj bodo opozorjeni na tem mestu na Fellerjev tuiistovski obliž zn. „Ulza", cena 1 krono in 2 kron'. (-ff-) K. M. E. pri P.: Seveda je zlat denar sedaj več vreden. Bo približno tako, kol ste zapisali. Nalanko pa tega ne moremo vedeti, ker ce vrednost menjava. Oddaste lahko pri vsaki banki. J. S. — Šoštanj na Št.: Ako pravi postava, da zamorejo posestniki dobiti dopust, s tem ni rečeno, da ga bodo goio\o dobili. — Včasih ne morejo vsem ustreči. Sicer pa nam ni znano, kaj bi bilo v Vašem slučaju vzrok, da niste uslišani. Čitali smo, da se vojaki-poseslniki zglase za dopust kar pri raportu. M, S. — Zalog: So že nekateri poskušali tudi za take dobiti podporo, pa so jih zavrnili z izgovorom, da si 14letni že sami lahko toliko prislužijo, da se preži ve. M. Ž. — Kovačevavas: Proti odloku komisije pri okrajnem glavarstvu ni pri-ziva ali pritožbe. Z novo prošnjo se pač da doseči, da se zadeva nanovo preišče. T. K. — Škocijan pri Mokr.: Kolikor smo poizvedeli, bojazen ni utemeljena. J. C, — Vel. Ligojna. Brez dvoma se bo sedanje vojno službovanje rednega vojaštva vpoštevalo; koliko, to se bo natanko določilo pozneje. Črnovojniška služba pa spada k izrednemu vojnemu službovanju. To in ono. Bo težko. K fotografu pride neka vdova in pravi: »Ali bi bili tako dobri, da bi mi napravili sliko mojega umrlega moža?« — »Zakaj ne? Prav rad,« odgovori fotograf. — »Ali imate pri roki kakšno staro podobo, da jo bom posnel?« — Vdova: »Tega ne; ampak nekje sem zasledila neko staro tiralico, ki je v nji njegova oseba natanko popisana. Ako jo ie enkrat preberete, si boste gotovo znali pomagati.« Večkratna jeza. A.: »Kaj pa ima tvoja Stara1, da se tako čmerno drži?« — B.: »E, 32 nič posebnega. Najprej se je jezila nad služkinjo, potem se je jezila čez mene, ker se ne jezim zaradi služkinje, potem se jezi, ker me jezi, da se je čez služkinjo jezila.« V lekarni. Jožek: »Prosim za deset vinarjev štupe, ki bolečine polajša,« — Lekarnar: »Za koga pa bo?« — Jožek: »Zame; sem skledo ubil!« Pri tajni seji. Župan: »Blažic, nikar se tako glasno ne vsekujte, — je tajna seja!« Pravilni sklep. Tonček: »Gospod učitelj je dejal, da iz mene nikoli nič prida ne bo. Sedaj bi pa vendar rad vedel, čemu na; še hodim v šolo!« Najnovejše vesti. Irski ustaši so se udali. Dublinski voditelji ustašev so se udali, ko so bili pregnani iz gorečega poštnega poslopja. Iz francoskega ujetništva na Korziki je bil izpuščen misijonar č. g. dr. A. Zdešar. Nahaja se na Francoskem pri svojih so-bratih v misijonski hiši; v domovino se pa še ne sme vrniti. Dobre knjige. Pravice vpokticancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin (preživnin, državnih prispevkov k preživljanju) podpor in preskrbnin. Cena 50 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ta knjiga je občutna potreba, saj potrebuje vsaka družina, katere red-riik se nahaja v vojaški službi, pojasnil, do kakih podpor ima pravico in kaj ji je storiti, da jih dobi, če ji dosedaj še niso bile dovoljene. Tudi vojaški invalidi bodo našli v knjižici vse potrebne podatke. Dolžan, Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog Cena 3 K, vezano 4 K. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ta knjiga bo ustrezala in služila kar najbolje vsem stanovom ter tudi zdatno olašala delo v uradih. Knjiga obsega namreč okoli 300 praktičnih vzorcev za najrazličnejše prilike. Rabil jo bo vsakdo, bodis; posestnik, trgovec, obrtnik, kmetovalec ali zasebnik. Če je vloga pravilna, potem je tudi uradna rešitev hitra, kajti samo nepravilna vloga povzroči zakasne-lost. V tem oziru bo ta knjiga vsem slojem premnogo koristila. Jakob Alešovec, Kako sem se jaz likal. 3 K 60 vin. Katoliška Bukvama. Alešovec je priznano naš najboljši humorist in najbolj duhovit ljudski pisatelj. Njegovi spisi se odlikujejo po poznanju razmer, v katerih živi slovensko ljudstvo in po ostri osoljeni domači šali in zabavljici, ki zadene v živo, kamor je namenjena. Le žal, da je Alešovec nremalo poznan. Kdor si bo nabavil to njegovo povest, bo skušal dW)iti ludi ostale njegove spise. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 26. aprila: 62. 39. 79. 18. 85. Line, 29. aprila: 34. 68. 51. 88. 71. SKRIVALNICA. Kje je ovčji pastir? Velika razprodaja lepili zelo zanimivih vojnih razglednic ču lovito ceno: ,100 kosov le K 9 —, 300 drugih zelo lepih razglednic K B — po povzetju; 000 kosov peštn. prosto, pošilja, dokler kaj zaloge. A. Sapira, zaloga umetnin. Tlnaboglnv ___Mi. Onrsho, H Agštira te za „Domol uba"!! Kupujem in prodajam ali v konrsijon vzamem samo sf^riB^ise stvari in tudi Sfaro ZObOUfe. ierl Deklic, brivec in sfarinar 933 Frančiškanska ulica št. 10, Ljubljana. V: ' w v tgovino s špecerijskim blagom in trafiko, ki je zmožna vsaj nekoliko nemščine, je dobra računaricn, zdrava in iz poštene ter krščanske hiše, vzame po dogovoru ALOJZIJA STREL Mokronon-Dolenjsko Posebno letos jc veliko ležeče na ddbrem poljskem orodji, da se delo z lahkoto in'hitro opravi, vsled lega naj vsak kose nnro*l pri odu lfi F.S.Škrabar v Višnjigori, kateri žc več ic( razpošilja priznano najboljše, garantirano dobre Turške kose v dolgosti r»0 do 01 cm 07 do 72 cm 79 do 84 cm po K2 - K 2-25 K r30 Pri naročilu na 10 Komadov skupaj poštnine prosto na vsake postajo. 1'rcprodajalci dohe pjj^ij^n jiojuist. _____ šili kurjih o6os, brafla-vlo in trde kože tekom ll dni h korenino, brez bolečin no odpravi EIA-BALSAM. Cona lončku /. jamstvo-niin pismom K 1*50, 3 lončki K 4" 0 lončkov K G • 50. Kemony, Kaschau (Kaasa) I., poštni prodni I2/5B0. Ogrsko. BOLJŠA "IJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA SM« NOVI $ VET NASPROTI KOUZEJA ZAN: TEVAJTE PRVI SLOtfVCENIK tuko se sliši mnogokrat pbprašoVati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali .uu steni." ampak svoji tastni uri' rfe verjamejo, ker jo le slaba, netočna, vodno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima SiHtnerjevo uro. ve vedno natanko, kako pozno je. Št. 000 Žepna ura z radijem, ki se ponori sveti . . , .. .. „ 410 Nikel,-unker-lloskopf ura „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče ...... ,, 719 Srebrna reni. ura .... „ 720 Srebrna cilinder reni. ura „1450 Bela kovinasta verižica . . nikelniista . . . . , . „ 916 Srebrna verižica..... , M Double zlata verižica . . . 8-40 410 5-90 7-80 9'7Q 2-80 1'— 3-20 590 Velika izbira ur za gospode in danic, verižice, prstane,.broške, obcsko. zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd, v velikem llustrovnnem. ceniku z mnogimi podobami katerega 2atitevajte zastonf-tn poStnlne"prostega. Koz[ osilja sc po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošljem Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici V 1203 Nima nobene podružnice. Hranislia deželna poilružnica v Ljubljani, sprejema zavarovanja nn doživetje in smr), otroških dol, rentnn.in Ijndska, nezgodna i" j n m s i ve n n z a vn r o v a n i a. Javen zavod. Absolutni) varnost. Nizltp premije. Udeležba na dividendnh pri živi ertslii zavarov. žc po prvem letu. Slanje zavarovanj koncem 1014 K 173,4fl0.838 — stanje gar. iondov koncem 1014 K 48,732.C22'76 V letu 1014 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . , K 432.232-60 Kdor namerava skleniti življersko zavsrovanie veljavno hkrati za volno zavarovanje, naj se v lastno korist obrne tfu geri imenovane podružnice. Prospekti zastonl in poštnino prosto. .——s Sposobni zas opnik se sprej 1| mejo po najugodnejšim pogoji. I 'S: I H-'" K Marije Terezije cesta 12. JazHnaCsillag s svojimi 185 cirt dolgimi orjaškimi Lorelelskiml lasmi ki sem jifi dobil« po 1« mesečni rabi pomade, ki sem IO izm:51a sama. To jc edine sredstvo prott Upadanju las, /a njih rast in negovanje, zn ojačitev laslSča, Cri moških krepko pospešuje rast rade, in f.e po kratki dobi daje lasem In bradi nnravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim ostvenjeni do najvišje starosti. Lonček po 4, s in 18 kron. Po poŠti so poSilja vsak dan po vsem svetu, s poštnim povzetjem aH denar naprej iz tvornicc kamor je naslavljati vsa naroČila flna Csillag, Dunaj l, Kohlmarkl n. ila prodaj ima zn kuho brinjevca v 815 cpni tvrdkn Iva rinje:: nizki izdelovanje in naj- VO<5ju KftiO£:i Klinih pasoo (bruh-bandovj TrebuSni pas od K 5. 7, 8 do 20; klini pasovi od K 4, 5, 6 in 8; pasovi na obe strani podvojeno cono, pasovi za otroke od K 1*60, do 4. — Zaloga blaga Iz guml|g za babice In bolnico, gumijeve nogavico in blazine- Ometne noge, roke Ud.' Za gosp. zdravnike zalo-a vsakovrstnih instrumentov Za obilna naročilu se pHporoua K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 StT. Petra cesta (Levfeva hiša) St. 33. Po konklircntnin eenali. Vprašanjem [o polil naj so priloil znamka. Razširjajte »DOMOLJUBA"! Edini slovenski ::avod brez tujega kapitala jo: 1440 VZfldEjVirm ZflVfl^OVflLi]MlCfl j proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov 2. Lijubl^ana, Dunajska cesta 17, Iijubljatia. J Zavarovanju sprejema proti požarnim škodam : J. raznovrstno izdelano stavbo, kakor tudi stavbo mod časom " zgradbo,« 2. vso premično blago, mobijijo, poljsko ofodjo, stroje, živino zvoiiovo in onako, 3. vso poljsko pri- »» dolko, žita in krmo, 4. zvonovu proti prelomi*., 6. sprejema tudi zavarovanja na življenji, oziroma doživetjo a> in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi posamezno osebo za dožolrio o nižjoavstrijsko zavarovalnico^od katoro ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. • S" Varnostni zaklad in udnine, ki so znarolo I. 1012 K G73.85C17, so poskočilo koncom 1. 1013 na K 735.147*17. Tedaj, čimveč jc zanimanjo za ta edini siovonski zavod, tembolj bo rastel zaklad. ; j Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno po verjenifitvo v Celju in na Froseku-, kakor tndi po vseh far&h nastavljeni poverjeniki. Cono primorno, hitra conitov in takojžnjo izplačilo. ® w Priporočamo Kolinske kavino primes v korist obmejnim Slovencem! . fiosuodarsha Zveza v Ljubliani ima v zalog! sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg S K 48*—. Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete i\ K 87'— zn 100 kg brez vreč. Sezamove tropine po I< 84 — brez vreč. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po oO kg it K 53 — za 100 kg brez vreč. Tudi sladkorno krvno klajo in rapsove tropine dobi v kratkem! Poljedelci 1 Naročajte pri Gospodarski zvozi semena, ječmen, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena. Modro galico G. Z. bo radi enotnosti v poiaz-deljevnnju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba. Kmetovalci! Preskrbi te si od Gospodarske zveze kajnlta, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni ia kostni superlosiat, mešana gnojila, zlasti 14»>kei> in krtač domačih obrtnikov. Kupujte domače izdelke. Trgovci dobe primeren popust. Sprejemajo se tudi stari slamniki v popravo. Melasna krmila za živino 803 ima v velikih množinah v zalogi deželna centrala v Ljubljani. Krmila vsebujejo vse redilne snovi, ki so potrebne živalskemu telesu. Posebno jih priporoča centrala za molzne krave, vozno živino in prašiče. Ob sedanjem pomanjkanju sena naj bi se rabila ta krmila povsod. Cena za 100 kg je K 35—. Blago se razpošilja v vrečah po 50 kg. Naročila naj se naslovijo na pisarno deželne centrale krmil, Ljubljana, Turjaški trg 3. Izdnja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Jožel Gostinčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.