i i Št. 208. Trst, v torek 29. julija 1613« Tečaj XXA¥i:t IZHAJA VSAK DAN ** ** sntell&b !a praznikih r b 5., poaedeljklfc eb 3. zjutraj. Sr-r. rrod*jajo po 3 nvfi. (6 atot.j v mnogih v Tt&lu in okolici, Gorici. Kranju, Št. Petra, r^siejal, Sefrani, Nabrežini, bv. Luciji, Tolminu, Ajdovci, Denabergn itd. Zastarel* Sler. po 5 nvč. (10 stot.) SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. .^atrtnic«, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »i. .->»m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -Valjaš, vrsta E 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, n«j-?s iOatot. Oglase sprejema Inesratai oddelek uprav« _ l.ass*;-. — Piačnje se izključao le upravi „Edieoeti". __PU?lilyo in tcžljive v Trstu. ■gwagaata—BBBBMEBHBM - Mag NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politiincga »» Edinost" MKMMROi za Mtntrtke. m+it' ca ceio leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8K;ssu »očb« bre* doposlane naročnine, se uprava ne mir; Itfttalu u ntitljiki tit*.nj* „HDIKOSTZ" «tu»! ••to Uta Kres S'20, i« pol l«t» Kron a 90. Tli dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nt frv»^»- vaaa pisma te na »prejemaj* !a rekopisl •• s« vrttaja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na cpr»v<- li^ta. UREDNIŠTVO : ultoa Giorgie Galatti 20 (Naradnl d§r» Izdajuteli in odgovorni urednik &TEFA.N t»ODI>* A., La*» ik kaesorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edine**-, Tftisana zadruga z omejenim poro#tvom v Trstu. n. r.m Giorgio Galatti Atev. 20. FaStaa-hranllnltni ralun Stev. M1-652. TELEFON It »: 57. BRZOJAVNE VESTI. Položaj. Srbi in Grki ne zaupajo Bolgarski. — Velevlasi še vedno ničesar ukrenile. DUNAJ 28. (Izv.) Po poročilih iz Bukarešta, se prfčao mirovna Dogajanja naj-pozneje v sredo. Z bolgarske strani se raz* šlrjajo zelo optimistična poročila, češ da je Bolgarska pripravljena storili vse, da bo mir poprej sklenjen in dunajski večerni listi prinašajo iz Sof»je celo poročilo, da bo že to sredo ali čehtes podpisan preliminarni mir. Drugače sodijo mednarodni politični krogi, ki vidijo v bolgarskem postopanju še vedno zuak zavlačevanja in neGdkritosrčne politike. Bolgari so še danes zjutraj zopet napadli Srbe in nadaljujejo s svojimi pro-vokacifami. Tudi imena bolgarskih mirovnih delegatov ne nudijo posebne garancije za gladfci potek pogajanj. Dočim so vse ostale balkanske države poslale v Ba*arešt svoje prve d«žavnike, Je Bolgarska odposlala ministra Tončeva, potttfka druge vrste in znanega bolgarskega šovinisti, glavnega uredalka „Večerne Pošte", Radeva. — Ostali bolgarski delegati so brezpomembne osebe. Srbija in Grška sta trdno odločeni, da ne pripustita nikake zavlačevalne taktike. Sovražnosti se bodo za enkrat brez premirja omejlie !e nn najnujnejše in Srbi In Grki bodo le reagirali na bolgarske provokacije. Kakor hitro pa bi se pokazalo, da od mirovnih pogajanj ni pričakovati nika-kega uspeha, bodo pričeli Srbi in Grki z odločilnimi operacijam!. Približevanje Rurau-nlje in Bolgarske opazujeta Srbija in Grška čisto ravnodušno, vendar pa se poudarja, da dunajske vesti, da obstoja med Ru-m unijo In Bugarsko že kaka ententa, niso povsem resnične. Velike težkoče dela za mirni poiek pogajanj tudi turška akcija. Poroča se. da je odposlala Ruinunija velesilam posebno noto, V kateri poudarja, da |e nc obhodno potrebno, da velesile še enkrat jasno in točno naznanijo Porti, da mora londonska pogodba ostati v veljavi, ker je le na ta način mogoče dobiti trdno podlago za pogajanja v Bukareštu, ki bodo imela značaj razdelitvene konference. Turško vprašanje je še vedno nerazlas-njeno. Na eni strani se zatrjuje, da ima Rusija že vse pripravljeno za samostojni nastop, na drugi strani pa se govori, da se Rusija noče ločiti od velesil. O skupnem postojanju velesil proti Turč.ji ni zcano ničesar drugega kaker to, da se pripa7ljajo velesile na demaršo, v katej bodo "na-svetovale Turčiji, aaj umakne svoje Čete ti Tracije, o čemer pa Porta coče ničesar slišati. Mirovna konferenca v Bukareštu. BUKAREŠT 28. (Kor.) Rursunskim ml-rovnfm delegatom so imenovani: ministrski predsednik M3jcrescu, notranji minister Take Jonescu in finančni minister Marghiloman. BUKAREŠT 28. (Izv.) Dene* so prispeli stmtcaj bolgarski mirovni delegati. Srbske, grške in črnogorske dtlegate pričakuje za Jutri. BUKAREŠT 28 (Kor.) Bolgarski mi-rovnj delegati so izjavili, d3 je B: Igarska pripravljena storiti vse, da se čimprej končajo mirovna pogajanja. Po bolgarskem na-ziranju mora tako Se Evropa popre| potrditi pogodbo, predao postane pravomoćna. V optimističnih krogih se zatrjuje, da mirovna pogajanja v Londonu ne bodo trajala dalje, nego dva tedna. Grki na stari bolgarski meji. DUNAJ 28. (Izv.) Usti poročajo iz Aten: 8 grških divizij je prodrlo že tik do stare bolgarske meje. Pri Džumaji se pripravlja velika bitka med Grki in Bolgari. Armada bolgarskega generala Ivanova se nahaja v zelo kritičnem položaju. Zdi se, da bodo Grki toliko časa nadaljevali s prodiranjem, dokler ne prisilijo generala Ivanova h kapitulaciji. Srbske operacije. DUNAJ 28. (Izv.) »Zeit« poroča iz Bei-grada: Armada generala Marinovića je prodrla iz Piroia v jugovzhodni smeri na bolgarski teritorij in zasedla progo KJustendil —Sof fa. Bolgarska glavna armada je s tem odrezana cd Scfije. Bolgari bodo morali sami obračunati s Turki. PARIZ 28. (Izv.) Tukajšnji politični krogi smatrajo za najbolje, da zavezniki tako) po sklenitvi miru sami nastopijo proti Turčiji, ker bi tako odpadla potreba nastopa Evrope. A v francoskih balkanskih diplomatičnih krogih se pripominja, da so Srbi in Grki pač pripravljeni dlplomatično podpirati Bolgarsko, dočim Je čisto izključeno, da bi se i Še kaka zaveznica bojevala skupno z Bolgarsko prot? Turčij?, ker je Bolgarska svoje zaveznike že preveč razočarala. Premirje definitivno odklonjeno. ATENE 28. (Kor.) „Agence 6' Athenes* poroča: Kralj Konstantin je sedaj odkloni! tudi bolgarsko prošnjo, naj se dovoli tridnevno premirje. BELGRAD 28. (Kor.) Uradno se poroča l Dočim tsh»e?a Bolgarska usiavijenjč •ovraznosti, so bolgarske čete danes zjutraj napadie n^Se pozicije pri Crven em gradu pri KrŽvi Palanki in sicer na mestu, kjer se dotikajo stare meje Srbije, Bolgarske in Turčije. Bolgari so bili takoj energično odbiti. Naše čete so potem, ko so sovražnika razgnale, ostale v svojih pozicijah. Tudi bolgarski napad pri Vlašini je bil breuspešen. Na vseh ostalih tcč?ah vlada popoln mir. TurSki plen v Drinopolju. CARIGRAD 28. (Kor.) V D.inopolju so zapleniti Turki 150 topov, okolu 50 000 pušk In veliko zalc-gs municije. Bolgarski general Popov, ki Je bil vjet v Drinopolju, je bil odpeljan v Carigrad. Turške operacije. SOFIJA 28. (Kor.) Turki so zažgali vas Heb.čevo na stari meji, nakar so se umaknili ? notranjost. SOFIJA 28. (Kor.) Pri vasi Urum je priŠio do hudega spopada z bašibozuki In turško kavalerijo. Pri tej priliki je bilo umorjenih tudi več vaščanov. Iz Gerdonija iu so-sedojih vasi so Turki odpeljali vso živino. Vas Deoletkej so turške čete zažgale. SOFIJA 28. (Kor.) Ministrski svet je za olajšanje oede bolgarskih beguncev dovolil 250.000 f anko /podpore. p O n L ! s T F K. Izobčenka. Krimtnalnt roman. iz angleščine prevel Ivan Dolenec. — S Ino občutljiva si v tej stvari, draga meja. Prepričan sem, da bi bil lord Akardyce molčal, ne da bi ga bila prosila tako strastno, kakor sem pra?kar slišal. — Gotovo bi bil storil to, — je odgovoril lord Akardyce resno. — Gospa Chai-Hsova se vedno lahko zanaša na moj molk. — Morebiti Je nespametno od mene, da toliko mislim na to, — Je rekla Dora. — Toda spomin na to ml |e grozen. — Ko sta bila pozneje sama, se Je precej ostro obrnil k njej. — Dora, ali si govorila resnico, ko si mi rekla, da ne poznaš Luciji nega zaročenca ? — Dal — je odgovorila preprosto. — Čula nisem njegovega imena nikdar prej v svojem življenju. O Pavel, zakaj me vodiš v družbo k vsem tem visokim ljudem. j — Abotno dete, — je rekel, gladeč; njene k?kor s^Ha mehke lase. — Kmalu se' jih privadiš. Zdi se mi, da se nocoj ne po-j Čutiš prav dobro In da si nervozno razburjena. Govoril |e nežno in ljubeznivo in se ni zmenil za nieno trmavost, kajti upal |e, da bo Dora prej ali slej zvezana ž njim po še močnejši vezi nego je njegova ljubezen — — po majhnem bitju, ki bi naj oba popolnoma navezalo drugega na drugega. Bilo je potemtakem popolnoma naravno, da je bila razdražljiva in razburjena; zato naj b* imela mir. Še preden sta priŠia Dora In njen soprog h gospe Chaliisovf, je prišla !ady Templestowejeva s svo|o hčerjo G raldino, svojim sinom lordom Fournessom In gosp'co Puddiro, ki so sedeli v prijazal Jutranji sobi, kjer jim [e Lucy kazala ce! zaklad lepih stvari, ki Jih je vse dobila v o'ar od svo)ega zaročenca. Med temi stvarmi se |e nahajal tudi Učen album iz slonove kosti ia srebra in dame so ogledovale slike v njem. Lord Fourness je stal za nlitni in |e delal razne pripombe k slikam Naenkrat je pokazal s prstom neko sliko In vprašal s čudnim, hripavim glasom: — Kdo ~ kdo pa |e to? Kako je prlila ta slika v vaš album, mis Challis? Lucy In druge so ga začudeno pogledale. — To je soproga mojega brata, lord Fourmess, — le rekla Lucy. — Nemogoče. DemarSa velevlasti pri Porti. CARIGRAD 28. (Izv.) Porta pričakuje za dane« demaršo velevlasti. Kakor se zatrjuje, Turčija pod nobenim pogojem ne bo odnehala, ampak vstrajaia pri svojih zahtevah. SOFIJA 28 (hv.) Semkaj Je dospelo iz Londona poročilo, da so velesile trdno pripravljene prisiliti Turčijo k respektlranju londonske mirovne pogodbe. Komisarijat na Čeikem. PRAGA 28. (Kor.) Češki avtonomističol socijalisti so imeli pod predsedstvom poslanca Nčmca včeraj zborovanje, na katerem je Nčmec referira I o razpustu deželnega zbora. Na shodu je bila enoglasno sprejeta resolucija, da deželni odborniki v smislu sej dne 18. maja in 2. (unija ne smejo resigni-rati na svoje mandate, ampak naj protestirajo proti uvedbi upravne komisije mesto deželnega odbora. PRAGA 28. (Izv.) Popoldne se je vršila konferenca čeških deželnih odbornikov, ki so sklenili oster protest proti prelomu ustave, ki ga je vlad? zagrešila z ustanovitvijo komisarljata. Češki deželni odborniki so tudi izjavil), da ne reslgnlrajo na svo|a mesta. Deželni odbornik Ž4arsky je prišel danes zjutraj v urad in kakor navadno vršil svoje posle. V političnih krogih se zatr|uje, da se bodo čeiki deželni odborniki odločili za pasivno reshtenco s tem, da ne izroče upravni komisiji svojih agend, druga poročila pa zatrjujejo, da se bodo zadovoljili s protestom. Vlada prične septembra nova pogajanja med Čehi in Nemci. Skerleczove konference. ZAGREB 28. (Kor.) Novi komisar baron Skerlecz je danes otvoril konferenco unijo-nistfčnih strank. Koalicija se konference ni udeležila, ampak je samo podala izjavo, da odklanja sploh vsaka pogajanja s čiani unijonističnih strank. Kolera na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Po poročilih notranjega ministrstva je bakterijološka komisija v Temes-Szfgetu konstatirala, da Je šlo v vseh sumljivih slučajih za kolero aslatico. Vlada je za vse plovne reke odredila one odredbe, ki so bile izdane že za časa prve balkanske vojne. Protirevolucijonarno gibanje na Portugalskem. PARIZ 28. (Kor.) „Ageace Havas* poroča iz Madrida : Tukajšnji listi poročajo, da je v Lizboni v noči od sobote na nedeljo zbruhnil vojaški upor. Boji so baje trajali ceio nedeljo. Zakaj nas balkanski narodi sovražijo? k vojaških krogov je p ejtla dunajska „Zeit* ta-le dopfs: Zakaj nas balkanski narodi sovražijo? Na to vprašanje je odgovor lahek. S m o -1 i k e d a J kaj ukrenil i, da bi nas ti na rodi ljujili? Ne toliko ti samf, kolikir njlhovi voditelji in oni, ki — često z občudovanja vredno spretnostjo — vodijo barko njihovih držav. Duša naroda je primitivna ; kakor virtuoz svoji vijoHni, jej izvablja nje voditelj vsa tista razpoloženja, ki |ih rabi ic j h hoče. Tadušal^ubJ, sovraži, prlseza več- — Res; ali jo poznate, lord? — Jaz — to se pravi — ne vera, — je jecljal mladi gref. — Kako se |e imenovala pre|? — Zueta — Dora Zueta. Španskega pokoljenja je. — To se vidi na njenem licu, — je odgovoril lord Fourmess, ki se |e komaj premagoval. — Mislim, .da sem se moral zmot ti, gospica Chaliisova. Imel sem jo za sliko neke, popolnoma druge ženske, ki bi njene slike ne videl rad v albumu mlade dame. — Tu so se odprla vrata In origina! slike |e vstopil reko v roki s svc;fm so progom. — Mati mi je rekla, da vas tu cajdeva, — le rekel Pavel Cnailis, ko je pozdravu grefa in grcfmjo ter gospico Puddcro. — Lady Temptestowef dovolite mi, da vam predstavim svojo soprogo. Dora |e vzela roko, ki |e| |o |e ponudila grefinja, z mirno samozavestjo, pozdravila prijazno Geraldlno, se poklonila popolnoma hladno in togo pred gospico Puddoro in bi bila gotovo popolnoma prezrla lorda Fourmessa, če bi ne bil na naravnost pozornost vzbujajoč način pristopil k njej in je nagovoril. — Mislim sicer, da čestitke niso več primerne, če so medeni tedni že pri kraju, no maščevanje, se navdušuje za to, ktr je ravnokar mrzila, in narobe. Čim enotne;i in enostavneji je nared, tem precizneje fur'tci-(onira instrument. Smo li kedaj kaj ukrtrMi v to, da bi vtjolinski zveki balkanske naro 'ne duše ustrezali našemu ušesu in mu bili prijetni? Nasprotno. Mi sami tmo malim sosednjim koncertnim mojstrom dajali t&fet za vodilni motiv — Doli z Av&rijo! V znamenju fiksne ideje neke srbske nevarnosti je bilo vse naše stremljenje naperjeno v to, d*, bi sosednjo državo gospodarski potlačili k tlem la jo, če le možno, izbri3?.li iz zemljevid . Balkanski narodi nas sovraž.jo, ker srao mi vedno smatrali za svej interes, da preprečimo n|ihov razvoj. Državnika prva dolžnost je seveda t3, da spoznava in brani Interese svoje lastne države — tuui z naj«kr?]nejimi sredstvi. Seda| pa se je pokazalo, da so bili to le domnevan', domlšlje-vani interesi, podedovani nazori, podcdc^are — zmote. Vkljub naš m protestom [e prišlo do zmage napredno delo — pred nć ( ni očmi. Mi pa ostajamo vedno v istih vodah. Oni drugI pa tudi — doli z Avstrijo 1 Is sedaj se usiijuje vprašanje : je-U to v našo korist, aho sovraštvo, ki smo je sejali pri balkanskih narodih, posebno pa pri s v o j i h s o s e d i h — pustimo ležati na s krvjo prepojeni zemlji ? G tovo ne. Celo v Nemčiji se oglašajo glasovi, ki grajajo naše vedenje; mi pa o tajamo zakrknenl. Naša vnanja politika nosi na sebi pečat dednega obremenjenfa. Po izkustvih postajaš moder — pravi star pregovor. Mi pa nismo postali modri. Ponr?all smo se še vedno kakor trmoglav otrek in smo ignorirali dokazila spoznanja. Lahko umevno Je. da se male d; zave naslanjajo ra vel'ke. To je za veliko drž ivo vedno dobiček in za obe tako dolgo, drkfer uživata blagoslove skupnih interesov. Mala država pa je pri ttm vedno v nevarn stl, da sčasoma popolnoma Izgubi svojo v !jo, da postane vazal velike države, Take pc j i ve moremo opazovati mi iiedalei od nsšjh nej. AH ne le, da nismo ime'i nikdar pozitivne moči ali volje, da bi usode malih držav prikovali na-se, ampak smo celo trenotke, ko je kaka država — v svesti si, da n|e odvis-nosr postala vedno veča — hotela zakhcati „z Bogom" svojemu velikanu protektoru, pustili iti mimo nas v svoji neplodni zakrk-cenosti in v svojem neodpustnem nespozna-vanju dejstev. In zepet suo morati izkuriti, da neoporečno zlikane gube in clegai tna vnaniost še dolgo ne ustvarjajo rainistn« za vnanje stvari. Mi smo dalje tirali svojo podedovano gonjo in smo doživljali razočaranje za razočaranjem. Tam na oni strani pa je završalo znova: Doli z Avstrijo I Če sedaj pregledujemo težke In kžto pcpravljive pogreške, f.i smo jih delali, moramo brezpogojno priti do spoznanja, d^ |e pač že dovolj, kar smo storili na tem polfu. Potreba dobrih odcošajev do nji-i, za ketere nismo imeM nič druzega, nego zaničevanje, [e postala skrajno nujna. Pot do srcba!.:an-s*ih narodov vodi takorekoč preko naše !e^e mocarhi(e. Istra in Dalmacija sta slabo hranjena otroka, ki z zavistjo gledata ca razvajenega najdenca — Albanijo! Romuni ječe težko pod nasihtvera Madjarov in zasltdu-[eio s poželjivimi pogledi lahki zmagoslavji pohod svojih b'atov. Otr:ke na?ih slavnih granlčarjev, v katerih še vedno pultira kri n Ihovih hrabrih, cesarju zvestih očciov, — je rekel; — toda vzilc temu vam .ih vendar smem izreči in voščiti gospe Ch:.!ll-sovi srečo in zdravje po zaslugi. — Hvala vam, lord, — je odvrnila D^a. Bila |e smrtno bleda in znojne kapljice so jej stale na čelu. Rek'a Je, da se počuti nekoliko slabo, ko so opazili njeno bledost. Pavel jo je odpeljal nekoliko v hlačno preddvorano, kjer si je kmalu opomogla, toda barva se nI več vrntla na njena )>ca in srce le) le utripalo tako močno, da jo je skoraj dušilo. Izpostavila se je preveliki nevarnosti in nemeza se jej je bližala z vso hitrico. Devetindvajseto poglavje. Pri Lucijini poroki. Pavel Challis te bU puč res nekoliko vznemirjen zaradi Dorine slabosti, pa st e kmalu potolažil, ko se |e povrnila k družol ia |e pripisoval njeno izredno mirnost la molčečnost tekom vsega večera njeni ro-lehaosti. Dora se je zelo prikupila grtfci Templestowejevl, da je le-ta prihodnji da i rekla svoli hčeri: — Soproga Pavla Challisa nI samo zelo lepa, temveč se je tudi popolnoma dobro vživela v svoj položaj. Zelo mi je ugajala. — Meni pa ne tako, — je rekla fady Stran II. „EDINOST" št. 20$ V Trata, dne 29. julija 1913. gonimo korak za korakom v naročje uso-depolne iiedente. Preko monarhije vodi pot do potrebnih novih odnošajev z našimi sosedi. (AH ni to prav tista misel, ki smo |o mi te dni izrazili v danku „Kje so izdajice na interesih Avstrije", rekšl: Mesto, da bi v krvne m s o r o d s t v u I a s t n i h slovenskih plemen z narodi na Balkanu videli most do src balkanskih narodov, zasledujejo v čut-stovanju lastnih slo?, narodov kriterije zločina veleizdaje?! Op. ured. »Edinosti-.) Nastopimo to potl Gospodarske koristi nam bedo v plačilo in pa hvaležno zaupanje na&ih narodov v politiko, ki je po dolgem zgrešenem tavanja našla pravo pot. In v balkanskih narodih, po-sebao pa v naših sosedih, zadoni klic : Živela Avstrija, ker duša naroda |et kakor že rečeno, primitivna. Kakor virtuoz svoji vi-ioiinf, (ej izvablja nje voditel| vsa razpoloženja, ki jih rabi In jih hoče imeti. Ona ljubi, sovraži, priseza večno maščevanje, se navdušuje za to, kar je ravnokar mrzila .... Domače vesti. Poroka. Včeraj se Je poročil g. dr. Tone Gosak, odvetniški kandidat v Ljubljani z gospico Emico Mahoričevo v Ptuju. Novoporočencema vse najbolje I Imenovanja v sodni službi. Za praktikante so imenovani sledeči a/3ku?tantje: Klemen Cubranlč, Trifon Raffaeii ia Fran Slokovič. Na tržaški državni realki so napraviii maturo z dobri,u uspehom poteg že imenovanih maturantov: Slovenca KravanjaRudolf in Kune Leopold ter Hrvatje Kundić Dušan, Mlrkovlć pl. Teodor in Ribarfč Mihael z odliko. Na adreso bratov na Kranjskem. Na vso minolost našega lista se lahko sklicujemo, ko danes vnovič izjavljamo, da v naši narodni politiki najodločneje odklanjamo •vsako lokalno-patrijotlčno — tesnosrčnost, vsak kampaniiizero, da v slovenskem medsebojnem ustvarjanju in snovanju ne pripo-znavamo nlkakih deželnih mej, ali diferenciranja po Primorcih, Kranjcih itd. Naši slovenski narodni princip nam veli: Slovenec nam |e brat, odkoder prišel, vsaka pest slovenske grude je dom vsacega Slovenca, sleherna ped slovenske grude zove na narodno-obrambeno delo in politično borbo za pravico vseskupnega naroda vsacega sinu tega naroda brez vsacega ozira na deželne meje, ki so jih postavili med nas nesrečni zgodavinski dogodki in pa tu/instvo, ki nas hoče držati ločene, ker nam hoče — gospodariti na naši sveti zemlji. Že ti tradicionalni, historični, narodu slovenskemu sovražni nameni zahtevajo od D3s apodiktično, da jim slavljamo nasproti vse svoje sile, da te sile spajamo in kon-centrujemo, da nam velja| zapoved složnega in vzafemnega dela v smislu, da nam |e sleherni Slovenec na sleherni točki dobrodošel sotrudnlk, sograditelj in sobojevnik. To je naša veroizpoved glede na raej-sebojio razmerje med slovenskimi ro;akl %\z različnih dežel. Ta naša izpoved nas ' varuje pred očitanjem kampanalizma, ali tesnosrčnega lokalnega samoljubja. To /e velika — rešilna misel. A ravno zato, ker je ta mjsel tako velika, mora vsak pojedinec, kamor-koli ga je usoda zanesla v slovenske kraje, najstrožje paziti na to, datene misli ne kompromituje z neprimernim, enostranskim, ali celo zavidljivim vedenjem — da s svojim, razmere in potrebe prezira|očim, ali morda tudi celo žaljivim vedenjem ne izzivlja odpora domačinov! Ne torej iz kakega nasprotstva ali anlraoznosti — kakor se nam je očitalo ne-davnoteiru — bi bratom, zlasti na Kranjskem, najfopleje priporočali v uvaževanje Glialdina. — "Mene je kolikortoliko oplašiia njena nervoznost. — No, meni se je zdela ta nervoznost popolnoma razumljiva. Misli si samo, dete moje, da dosedaj Še ni nikdar živeta v cdllčni družbi. — To je že mogoče, toda zdi se ml, da ni bila nervoznost, kakor se je izgovarjala, temveč strah, mama — prava pre-padlost. — Strah, otrok I Zaradi česa ? Zaradi koga? — Zaradi Fournessa, mama. Ona mora — nekaj vedeti o njej. O tem sem popolnoma prepričana. Opazila sem strah v njenih očeh, ko je govoril ž njo. — Neumnost, Geraldina. Ti si vedno polno takih romantičnih mušic. — Ne smej se mi, mama; včasih le čitam prav v kakem licu in opazovala sem gospo Cfiallisovo prav dobro. — Ti romantični otrok ti 1 Kar zadeva Fournessa, lahko izve od n|ega, ali pozna to tajinstveno osebo. Ko ste vprašali lorda Fournessa, je izjavil, da ni nikdar v svojem življenju poznal osebe, ki bi se bila imenovala Zueta. Obenem pa je vendar rekel: — Zdi se mi, da ima GIraldina prav, mati. Iz začetka bo skoraj bol|ef da ne občuješ preveč z mlado gospa Challisovo. (Dalje.) besede, ki jih |e te dni naslovila .Gorica" na adreso izvenprimorskih „Slovencev" z ozirom na kaotične razmere, ki so Jih ne-prim orski rojaki zanesli v deželo goriško, zapalivšl strasti sovraštva tam, kjer je z ozirom na silni tujfnski naval složno, koncentrirano narodno obrambno delo tako neizogibno potrebno in — mogoče brez Škode za morebitno politično in kulturno nazirauje vsakogar. Najmarkentneji odstavki v „Gorel" se glase: »Toda, poreče kdo, ako nimate svojih delavcev, svojih moči, potem je potreba, da prihajajo tujci, potem |e potreba, da nastopajo tudi ljudje, ki niso ravno domačini. Da, to priznavamo tudi mi in ako bomo kedaj rabili delavcev in bi |ih sami ne imeli dovolj, bomo drage volje sprejemali vsakega, ki mu ponudimo pri nas eksistenco. Siliti in odrivati se pa ne damo, kakor to mislijo nekateri kranjski kolovodje, ki si šteje|o v posebno zaslugo, da so prišli k nam s trebuhom za kruhom.... Posebno se Kranjci radi vtikujejo v našo politiko in naše obmejne narodne zadeve, češ, da mi te stvari ne razumemo. Kar se tiče narodne obrambe, menda je ni dežele in ga ni ljudstva, ki bi bilo toliko storilo za svoj obstanek, kakor ravno mi na Goriškem in Tržaškem. P*i nas se jezikovna meja ni premekcJla. bi rekli, niti za las, kar pač kaže žilavost in trdnost našega ljudstva in tudi delavnost njegovih voditeljev. Kranjci so v ten ozlru pravi revčki, niti tistih borih par sto Nemcev ne morejo na Kranjskem v strahovati in potem hodijo k nam, da bodo nas poučevali v narodno-obrambnem delu. Kakov Kremžar hoče tu stresati svoje modrosti, ki narodnega nasprotnika še ni videl od blizo, afi dr. Brecelj, bo morda učil naše osivele voditelje narodnega dela. Tako obnašanje je naravnost predrznost in nI kdo bi si tega ne dal dopasti. Naj rešujejo ti gospodje raje v svoji domovini ogrožene pozicije. Takih tujcev, da bi nas učili obrambnega dela, mi ne rabimo, ker smo zra3tli v tem delu za narod. Ako prihaja eden ali drugi naših G:>ri-čanov kedaj v kako drugo slovensko deželo in se morda tam tudi stalao naseli, se lepo prilagodfa razmeram, dela kakor vidi, da delajo drugi in se ne vtikuje že prvi dan v politično vodstvo dotičnega kraja. To bi pričakovali tudi ml od naših ljubih kranjskih somišljenikov, ki pa niso imeli nič bolj nujaega, nego da so se začeli siliti med politične osebnosti nalc dežele, da so saivli trošiti neodinost v naše vrste in so začeli ruvati in zabavljati proti našemu političnemu vodstvu. S tega stališča treba presojati tudi zadnjo ožjo volitev, ki je pokazala odpor proti kranjskemu sistemu, odpor proti dr. Breclju in njegovi novostrujarski politiki. Ljudstvo | e sito novostrujar skega d i r n d a | a, sito boja in hoče mir v svoji deželi. Z ozirom na to smo bili mi ko| od začetka proti novi struji in upamo, da so dogodki še marsikomu oči odorli. Drage volje bomo videli tudi nadalje š: v svoji sredi pametne in zmerne priseljene Slovence, to pa bodi povedano že sedaj, da, kdor se bo hotel s takimi nameni vtikati v naše zadeve, ta naleti na odpor". Te izjave podpisujemo tudi mi; pa ne morda iz strankarskega egoizma, ali kakega vsebnega kulta, ampak radi potrebe in zahteve, narodnoobrambne borbe na periferiji, ako hočemo, da bo ta borba tudi Izdatna in uspešna ! Zločinsk volilen manever. Iz včerajšnjega goriškega poročila o shodu, na katerem so Slovenci proglasili svoje števne : kandidature v laški skupini mest in trgov, \ so doznali čitatelji o izdajstvu novostrujarjev, i ki poživljajo Slovence, naj oddajo svoje glasove direktno laškim kandidatom — klerikalnim s;cer, ali vedno laškim — in na| ! torej onemogočijo slovensko afirmacijo. Nič manj črn, nego to izdajstvo, je volilni manever, ki si ga je novostrujarski »Novi čas" v zadnji hip — ko je pravočasno razkritje skoraj nemožao — dovolil proti samostojne • u kird-datu, županu Miklaviču v Kobaridu. Zaklical je ljudstvu v gorah, da Ml-klavič u e p r i z n a v a ek z i s t e n c e Boga! Vpričo globokega verskega čustva našega ljudstva ovaja ta laž in kleveta naravnost satansko zlobnost. Ne glede na to, da bi tudi v politični borbi moralo vladati vsa| toliko morale, da se ne bi stranke posluževale tako drznih laži nasproti političnemu sovražniku, je treba pomisliti, da |e po tej infamiji kruto zadet tudi človek, gospodar, branitelj rodbine. Naj taka-le laž dobi splošno vero med vernim ljudstvom, potem je onf, proti kateremu je bila naperjena, moralno ubit, razbit mu je vsak ugled pred ljudstvom, ljudstvo se izogiblje vsakega stika žnjlm in neizogibna posledica vsega — ako ni Človek tako materijalno situiran, da more živeti neodvisno od vseh drugih, je ta, da je v nevarnosti tudi njegova gospodarska eksistenca, eksistenca njegove rodbine!! To vse moramo Imeti pred očmi, ako hočemo prav oceniti vso satanarijo s katero so si obremenili vest novostrujarji pri .Novem času"! Ta z!oč!n pa ogorča tem bolj, ker ga ti ljudje hočejo pokrivati z imenom vere in cerkve! To je najnesramneja zloraba vzvišenih poimov v nizkotne egoistične svrhe. Nismo prijatelji letanja k sodnijam. Menimo, da je vendar le bolje, da človek prenaša potrpežljivo tudi najhujša očitanja, nego da bi se zatekel v sodne dvorane. Ali slučaj z g. Mikiavičem je tako nečuven, da res ne vidimo drugega sredstva v obrambo, nego da užaljenec da žalitcu pred sodnikom prilike, da opraviči to, kar je storil. Proti takemu satanizmu ne more nobena polemika dovolj steriti. Pač, še eno sredstvo je, ki bi izdalo. Vsi oni, ki nočejo, da bi propadlo popolnoma vse naše politično in socialno življenje na Goriškem in ki hočejo, da bodo goriški Slovenci poleg V3eh strankarskih diferenc živeli v razmerah, ob katerih ne bodo v večni nevarnost čast, ugled, gospodarska eksistenca in prag domačega svetišča posameznikov: vsi, ki se zavedajo, da človek ostaja človek, tudi če mi je političen drugomišl|enik — vsi naj se združijo v boj proti kugi, ki grozi Goriški s svojo poplavo ! V to zove tisti zločinski volilni manever v .Novem času" vse Slovence, ki res ljubijo svoj narod in mu hočejo obvarovati pred svetom dobro ime razsodnega kulturnega naroda 1 Danes ob 10-15 dopoldne pridejo z vlakom južne železnice v Trst realci VII. razreda iz Banjaluke. Prosimo slavno občinstvo, da se po možnosti udeleži sprejema, zlasti pa poživljamo vse naše dijastvo, da se zbere ob omenjeni uri na kolodvoru I Skrbimo, da dobe srbski gostje najboljše utise I Le počasi, gospoda Iz kam ore! Ka-moraši bi hoteli v svojih listih brit! norce iz nas, ker ni bilo proti njihovima nedeijr skima prireditvama v Barkovljah in na Občinah g i kake reakcije od strani okoličanov. Slavni kamoristi naj si ne tolmačijo kri*o tega dej*,t /a. Mi smo vedno naglašall v tera glasilu, 'a nismo principijelno proti temu, da hodijo Italijani na nsŠa tla. Glasno smo pa protestirali preti temu, da bi ?e razne prireditve, ki nimajo in ne smejo imeti političnega značaja, zlorabljale v žaljive nacionalistične demonstracije proti našemu ljudstvu. V tem smislu smo tudi izrazili svoje želje za minolo nedeljo na Opčinah in v Barkovljah. Gospoda so se izognili to pot vsaki demonstraciji in provokaciji. If Darkov__________________________ ___f1 « # % ZAHVALA. Povodom Bmrti našega ljubljenega sina, ozir. brata ANTONA UKMARJA Ereminulega v cvetu let v tržaški bolnišnici, se zavaljujemo vsem, ki so počastili spomin drcgsga pokojnika z udeležbo pri pegrebu dne 26. t. m. Posebej pa Se izrekamo zahvalo »Prostovoljnemu gasilnemu društvu" v Sežani za zneBek, izročen užaloščeni rodbini mesto venca, sežanski mladini za venec, poklonjeni umrlemu ter sežanskim gospodičnam bivajočim v Trstu, za cvetje na prezgodnji grob. Popla&j Beg vsem ! SEŽANA, 27. julija 1913. Rodbina UKMAR. Traži se dopisnik sa poznavanjem hrvatskog, njemačkog i talijanskog jezika, te stenografije. — Mladji knjigovodja koji je radio sa robom, te ima prakse u komisionom i spediterskom poslu, a poznaje dobro hrvatski i njemački. Ponude, sa oznakom plaće, podnijeti Inseratnom odijelu upravi našega lista pod broj 1627. Posojilno in konsumno društvo na Opčinah registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na izredni občni zbor ki se bo vršil dne 3. avgusta ob 4 In pol pop. v druSt. prostorih. DNEVNI RED : 1. Nagovor predsednika. 2. Spopolnitev odbora. 3. Čitanje revizorjevega poročila. 4. Slučajnosti. NB. Ako bi ob isti uri ne bilo zadostno navzočih, se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. ODBOR. iS Iščemo za naš urad komptoaristko ki zna nemško korespondenco, strojepisje in stenografijo. Ponudbe z dokazi znanja, zahtevami plače itd. poslati na Tkalnico v AjdovSčinl. Napredek vede! NajenergiČnejfte in gotovo m zdravi a i f i 1 i a a avetovnim sredstvom = IORUBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjqje, da se uretralna zožena, prostatitis, uretrit« in meh. v^^^ii f*—. a«lA katarji korenito ozdra^jo ■ *OHieW VmIUO Sonfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti salo nevarnih cevk (lilinge), popolnoma odpravljajo ia nblažujejo pečenje in pogosto armiranje; edini korenito ozdravijo uretralna sožtnja (pr»-Btatitia, uretritis, cietith, mehurae katarje, kamen, nesposobnost ca zadržavanje urina, sluzaste tefceve itd. — Škatlja keafetfpv Gasile K . I •rabin C a Bile, n^teijte ptotisifiUtično in poživljajoče kri&atilno sredstvo, ki se uporablja s uspehom proti siAMi, anemiji, impbtenci, koatoboli, iahias, vnetju i les, poltnim madežem, iigubi semena, polucljea, epernatoroi, steriliteti, neurasteniji, eaergićen raskzojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3"50. Vbriatance Cuaile zdratf beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, ure-tretia, e&dometritis, vnetje in ispad matemiini itd. — Steklenica vbrizga »ca Gasile K 3 50. Kdor Celi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslevi dopis na lekarne Lloyd za g. Csafls Trst, ki poda odgovor s obratno poito zastonj in s vso rezervo. Priznani medicinalni »Jelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zllfta T TOK« Lekarna Uoyn, T. OroM I N. Casile. Kaj hvalijo gospodinje? Sredstvo, ki olajša pranje I Kakor nobeno drugo, stori to pralni izvleček „Ženska hvala". Kdor namoči perilo čez noč z „Žensko hvalo-', zmanjša delo pri pranju na polovieo. Kdor pere potem še s Sehiehtovim milom, se mu sploh ni treba truditi. $cnichf * Scruchl ' * Stran IV. V Trstu, dne 29. julija 1913. Drag-utinoviču od 6 do 8 zvečer v gledališki dvorani. Dramatična šola se prične s i. avgustom. Pevsko druStvo „Trst". Danes zvečer cb Davadnl uri pevska vaja za mešan zbor. Redne va|e se vrše vsak torek in petek, kar naznanjamo enkrat za vselej. Slov. akad. fer. društvo .Balkan* v Trstu Jutri, v sredo, ob 8 30 zvečer v gorenjih prostorih restavracije „Balkan" sestanek. Ker je na dnevnem redu važna razprava o dijaškem podpornem vprašanju, je polnoštevllna udeležba neobhodno potrebna 1 ?z čsoriške, Prosimo brzojavnih poročil o današnji ožji volitvi v kmetskih občinah goriškega in tolminskega okraja. S io venskim volil cem v skupinah niest in trgovi V petek, dne 1. avgusta, se bo vršila vo'.ite7 v obeh mesti h In laških skupiaah. Za skupino slovenskih mest in trgov so pc-fctavtli zaupniki neodvisnih volilcev samostojnega kandidata, ki je dr. Karel Pod-gorn:k, odvetnik v Gorici. Za laško skupino mest in trgov je določil nedeljski volilski shod v Gorici, sklican po skupnem Narodnem volilnem odboru, da se tudi postavijo slovenski kanaidatje in to zlasti za to, da se afirmira slovenski živelj tudi v tej skupini in to tembf H, ker voli v tej skupini tudi mesto Gorfca. D .ločeni so bili sledeči kandldatje: dr. Peter Medvešček, odvetniški kandidat, dr Ernest Dcreani, zdravnik, Joefp Hro-vatin, nadučltelj v p. in posestnik, in Al.! Brajnik, posestnik pri Barki. j b Slovenski voltlci! ----J— nest Je, da oddaste v avgusta. Podružnica pričakuje obilne udeležbe. Kmetsko izobraževalno društvo v Štorjah pri Sežaii priredi dne 17. avgusta t. I. svojo drugo veselico na vrtu gostilne K, Suše s sporedom, ki se pozneje ob[avl. Društva, ki bi hotela sodelovati s kako pesmijo, naj se zglasijo do 8. avgusta z navedbo dotične pesmi. V slučaju zelo slabega vremena se bo vršila veselica teden pozneje. Narodno delavstvo ▼ Ajdovščini. K včerajšnjemu poročilu pod tem naslovom naj pripomnimo, da je bil shod v gostilni gosp. GaŠparJa Slokarja in ne g. Gašparja, p. d. Slokarja, kakor se je pomotoma poročalo. Med zahtevami je bila v listu izpuščena zahteva profesijonistov po 15% izboljšanju mezde. Naj blagovolijo to čitatelji na znanje vzeti. Popravek. Prejeli smo: SkHcuje se na § 19. tisk. zak. vabim Vas vljudno, da sprejmete naslednji popravek glede poročila o „shodu NDO v Ajdovščini* v št. 203 od 24. t. m. Ni res, da sem podpisani „zadnje dni odpovedal dvorano", res pa je, da je odpovedal dvorano, ki je last moje soproge, g. fosip Nidrih, ker razpolaga ž njo kot gostilničar. Ni res, da je podružnica priprav-ljena izpolniti svojo „grožnjo*, „o čemer bomo še govorili" ; res je, da na moj poziv ni poslala k meni nikogar, da bi mirnim potom Izravnali storjeno mi krivico In res je, da sem prisiljen tem potom iskati zadoščenja. Z odličnim spoštovanjem Fran Bratina. ^mr. det Deželni odber NDO. Danes, v torek 7 in pol zvečer izredna seja v društve Cedenice vsake kakovosti in velikosti za družine, hotele, bolnišnice i. t. d. JfaJboljSa izvrSba, nizka temperatura pri mali uporabi leda, prosi dotok sveioga zraka. TrSovlno In Industrijo železa delniško društvo Greinitz - Trst. Franjo Stančić Trst - ulica Medla St. 17 - Trat priporoča svojo trgovino jestvin in kolonij alneg-a blaga katera je vedno oBkrbljena a Bvežim in prvovrstnim blagom d°lŽ'lnlh prostorih. Ker je dnevni red se|e nujno petek, dne 1 avgusta, važ4 |e potrebno, da se je udeleže vsi le tem kandidatom 1 ' _____J*. *..ai svoje glssove edino iC muu^iuu.« odborniki in namestniki, Iz Divače. Će bi kdo mislil, da spimo funkcionarji, pri nas_spanje pravičnega, bi se strašansko] Delavci c. kr. Javnih kakor tudi drugi . . „ . , _______ —__.____skladišč so motil. Evo Vam dokazov 1 Načelnik tukajšnje' vabljeni na društveni shod, ki bo v sredo CM podružnice, Viktor Magajna, se pre-(ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ul. sv. levila sedaj v liberalca, zdaj zopet v kle- Frančiška št. 2. Tovariši I Potrebno |e, da rikalca. In to ni nlkakoršno spanje, gospoda i razpravljamo o raznih za delavstvo v prosti slavna I Za sedaj je slučajno agitator — | luki važnih življenjskih zadevah. Pridite zato novostrujarjev. :na omenjeni društveni shod v obilnem šte- In ravno to zadnje dejstvo nas je na-! vilu. Agitirajte! potilo, da smo se obregnili ob tega sicer1 Godbeni odsek NDO ima danes ob 7 zelo brezpomembnega možakarja. In zelo se i in pol zvečer v društvenih prostorih pri Sv. čudimo, da si Družba ne da izvoliti drugega i Jakobu jako važen sestanek, ki naj se ga moža načelnikom naše CM podružnice, ki, j vsi Člani zanesl|ivo vdeleže. žalibog, po intenc-jah svojega „neumornega4 načelnika prav sladko počiva ter se raz- B fcošno vdaja laškemu „dolce far niente*. IP Z3to vprašamo prav skromno slavno vodstvo naše Družbe, |i je-ii morda znano, da p kupuje načelnik CM podružnice srečke za „Slovensko stiažo ? I Zahtevamo, _ pozove v tej zadevi na odgovor ter se mu □ odvzame tudi častno mesto podružničnega načelnika. V naši družbi se na) ne redi na RllHarip lastnih prsih pika|očih os. Mi hočemo v 1 ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trsi, ulici Saa firancesco VfizzM 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na Zeljo se menjajo pasovi In zmoti ■aftU za paaalaa dal« la »a •• bal! kaakaraRoa „ObrtnJjsko društvo" pri Sv. Ani tik tramvajske proge i priporoča slav. občinstvu svojo znano GOSTILNO v Divači □ da se g. Viktorja Msgajno j g MALI OOLASI m računajo po 4 vin. besedo. Mastno tiskane besedo enkrat več. Najmacyia pristojbina 40 vin. Plača se takoj inseratnemn oddelku. kjer se toči izvrstno belo in črno vino ter ::: DREHEKJEVO PIVO Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. flovo = trgovino Nova zaloga šip, posotija in auhinjshih Tsst, l8ti>kit &!& (Via (leiristrla) štev. 67. Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in krčme. Cene zmerne, irs priporoča svije trgovine estvin ulica Comirerclalr) IS, s podružnico uMca Liui a 6f . fCarbola zgom a). - Prednja »e žito, o*e«, ko uzs »c, raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. Pomladansko zdravljenje je najbolje? h kr.čiatiloiin „čajem iz tisočrož". Obenem je to tudi izborno sredstvo proti Ščipanju v želodcu, hfmoroidcm itd itd. Z.avi j za 12 dni z naveddum za eno krcno se ;dobiva edinole v od ikovani lekarni „A» duo Mori1* dr. A. Praxmarerja Veliki trg, mostna palača Telefon 337, Če te potijo K HO, ta odpoiilji pa d iti z obratno potto poštnina prosta. VARUJTE SE PONAREDLB ! 1VRDKA Francesco 8 dn?»r tucam ■asras? in delavce išče rudokop „Adria" pri Divači (Kran sko). 1629 RST občinstvu BufFet v ulici 8. Točijo se prvovr-tna svoji družbi le pridnih in požrtvovalnih če-' PrinnrnrSI 86 cen> c belic, ki nanaSa o po malem, ali vztrajno in I ■pUl uuc* Gbega št. zanesljivo. j *ipa ln pivo-__ Te besede nrj si tudi zapomni in g!o-; &u.|.ftmnhil 2 izredna prilika izvrst boko zapise v srce sedanji načelnik naše \ lUillUUll, n0 funkcij onirar je. Nasov pn ■ Ins. odd. Edinosti. . I . l CM podružnice. Kakor čujemo, se snuje pri nas te!o- rUTin«; vadno društvo „Sokcl", kar je zopetoi do- muOSIJOni kai, da se še gibljemo v Divači 1620 jestvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru Benjamin. Žerjal,Trst ulic« Cecilia, vogal ulice Rug-- gero Manna št. 3- - medeni za zavese po K 3 50 se prodajajo, ul. Caserma 14 Cesca 1619 -"-i —giuijbtuu v uifati ter ne » < v B ^ n«™ mislimo samo od caSe postaje pa do Mi- PripOrOCE uTejeniho^ gajno^e hise ia seveda, nazaj. Pa glej ga! ~ * ~ ap£ika, je že moral imeti svoje smolaste prate tudi v tel zadevi g. Viki, dični načelnik CM podružnice 1 Naši vrli fantje so naprosili g. Vikija, naj jih sprejme pod streho. R*de volje jim je obijubll streho. AH krko mež-beseda',* L^JTZZ ^tf v racija Alia Stazione" -m! i * -J J L TRbT, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Naiucrcd- svojo obljubo, misleč, da ne dobe *aSi nej;a restavracija za potnike in za meščane, ker je v fantje Strehe. AH pošteno se je vrezal g. bližini južneea kolodvora kraj javnega vrta in kjer Viki, kakor vedno in ob vsaki priliki. Snu- ee uži a po leti na obširnem prostoru pod nebom v Gorici. Cene zmerne. novim vodstvom, na novo Pri zlatem Jelenn" 1252 PriporoOlroe Me. |1 na obširnem — ToČi se izvrstno pivo in vic o I. vrste. ________, . . ., , . i^u.uu briško vino. Furlansko in istrsko za dom izoornega podpiiatelja V osebi g. po 96 Btot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Kana Obersnela, mesarja in gostilničarja V Lastnik Anton Andrijaečič, bisši vratar Ho- Divači, za kar se mu že sedaj srčno zahva- tela Balkan. ______ ljujemo ter ga prav toplo priporočamo ' slavnemu občinstvu. — Ćuk— ječe se društvo ni dobilo samo strehe, am- Sor^^briško P 3K tUu» ~ " Prodajalnica ur i«i dr^goesnosti ^ €w. In (•x drag Dragotina Vekjeta) Trst Corso it 38. Bogati izbe* slatanine, srebrnine, dragooe-novti in iepoih ur. Kupnje in menja run zlato La tudi srebro s novimi predmeti. — Sprejraaa naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, slatanine, ukor tudi Šepne ur«. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. TRST — ustanovljena lev- 1871 -{e prelo/iia *"-oki trgovšne feiv- n?h strojev blcikljev in pridevkov ?, »neiiarJčiv- delavnico vred iz ulice Po:>iero «>o §tev. 4 v ulico CampasiEše stav. ■ ZALOGA OBU J :U in lastna cfolavnica PAVEL VISINTINI Trst, ul. G. Carducci 27. Ulica RlDorgo Sr, 2S. Velika i2bermo- žkh iu ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno in sol dno po z.ve • ih eonaii Podružnica 4 r- S cM P P* Podružnica dražbe sv. CM v Komnu SLOVEMCI ! SLOVRNI priredi v nedeljo, dne 3. avguita t. I. ob 4 popoldne javno tombolo n.i frgo v Kcmnu. Dobitka sta : čfnkvina 100 K, tombola 200 kron. Pred ln po tomboli je ples v gostilni g. Josipa KovaČiČa. V slučaju slabega vremena se tombola prenese na nedeljo, 10. Podpirajte družbo SV. CIRILR IN METODR! Avtoriziran elektrotehniški mehanik Vittorlo Ban ^aS^.«: B prevzemajo se instalacije električnih luči, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov. Bogata zaloga svetlljk in mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v preclztjskl roehznlkl. Tržaška posojilnica in hranilnica ta reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjlcah). Pofttno hranllničnl račun 16,004. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eskomptuje trgovsko menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 8W 4Vlo Večje stalne viope In vloge na tekočI račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domaČe nabiralnike