K atisov 15,000. E /I n 0 PO K - tejjerc" izhaja vsaki t petek, datiran x dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-jto-Ogrsko: za celo le© 3 krone, za pol in (Vri leta razmerno; st Nemčijo stane za Kii leto 5 kron, za I Ancriko pa 6 kron; ] a drugo inozemstvo se 1 raiuni naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne Številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-niflvo se nahajata v raju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobvudosli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V* strani K 32, za l/t strani K 18, za »/» strani K 8, za '/i« strani K 4, za >/ji strani K 2, za '/«« strani Ki. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ste?. 19. V Ptuju t nedeljo dne 10. maja 1908. IX. letnik. k b» Ptv 3Mj »J IV ati ii m :n oil a z«;t kraji aoer ) .1, m Rešeni smo! ,,Hoaianah, hosiansh, — radnj se, narod ilovenaki, kajti konec tvoje revščine, tvojega go-ipodarekega propadanja je prišel, — rešeni smo! Od zdaj naprej ne dobimo več sivih las od skrbi, ue bodemo se več izseljevali v Ameriko in Prusko, biriči ne bodejo več naša po-■eitia dražbenim potom prodajali, — rešeni imo!1, — S temi besedami je prišel moj prijatelj v pisarno. Pogledal sem ga začudeno, kajti mislil tem, da se je reveža zmešalo. Ali gledal je elito brihtno in zato ga končno vprašam: „Kdo in na kak način nas je rešil ?•' — Prijatelj je vzel molče časnik iz roke in mi ga pomolil pod nos. Tam tem bral: Dunaj. V današnji seji državne zbornice je stavil poslanec dr. Miroslav Ploj s tovariši predlog glede vpeljave slovenskih pečatov in napisov pri poštnih uradih na spodnjem Štajerskem." čital sem to velevažno veat in razamel prijatelja. Smejal bi se rad, ali — jeza, vroča ječa mi je divjala po Silah. Kajti več kot javni škandal je, kako brezvestno se norčujejo prvaški poglavarji in poalanci iz svojih voliloev . .. Nove slovenske pečate in napise torej I Tega potrebujemo bolj kot — kinha. Kaj vse drago, kaj vio gospodarstvo, te je vse figa, — pečate dajte, da zamašimo lačni deci s pečati usta. Pečate in napise 1 V javnosti treba dokazati, da je naša država prava norišnica, ki ima v viaki vasi drog uradni jezik. Dokazati treba, da nimata Nemec in nemški jezik na Spodnjem Stajerikem nikakoršne pravice, — dokazati zato, da i« grejejo politični rogovileži v solncu svoje domišljije . . . Pečate in napise! In to v jezikn, katerega ikmnsko Ijndstvo samo ne raznme, — t jezika, kateri po lastni izjavi prvaštva ni sposoben za viioke šole . . . Proč z nemščino, proč z nemškimi šolami, zavodi, proč z vsem, kar je nemškega! Tako kričijo ti ljudje. Tako vpije tisti Ploj, ki je bil v stoji mladosti sam Nemec, ki še slovensko govoriti ne zna, brez da bi delal Blovniških napak, ki je vzel Nemko za ženo in je postal hofrat le s pomočjo Nemcev. Proč z Nemci! Dobro, dobro, ti čudoviti .Miroslav* Ploj, bivši Friedricb Ploi, — ali kaj bi bilo potem, kaj bi se zgodilo, ko bi Nemcev na Kranjskem, spodnjem Štajerskem in Koroškem ne bilo? Moč dežele ne tičiv hripavi kričavoati svojih voditeljev, temveč t gospodarstva. In kako stojijo gospodarske razmere ? Številke naj govorijo! Dne 31. decembra 1900 se je štelo na Kranjskem 28 177 Nencev in 504 331 Slovencev. Zemlje pa je na Kranjskem 995.524 hektarjev. Zemljiškega davka se je plačalo isto leto 996.096 kron. In tisto malenkostno število Nemcev je posedovalo 25V>7o zemlje in plačalo skoraj 267« zemljiškega davka. Torej: 5Vj°/» N-mcev je veljalo v gospodarstvu Kranjske 267., 94V.7. Slovencev pa 747. Razmeroma so 'torej kranjski Nemci 207. več plačevali in gsgpcdantvn koristili nego Slovenci! Teh številk ne razveljavi kričanje enega Ploja po prvaških pečatih! Po razmerja svojega števila bi morali kranjski Slovenci za 249 000 kron davka več plačevati. Ta denar, ki doaeže v 3 let h skoraj en milijon kron, so dotlej kranjski Nemci za kranjske Slovence plačevali. In na spodnjem Štajerskem ter Koroškem stoji stvar istotako. Po številu prebivalstva so plačevali štajerski Nemci za štajerske Slovence v enem leta 361867 kron davka, koroški Nemci pa za koroške Slovence 110.126 kron. Mi gotovo ne sovražimo slo-venako ljudstvo, slovenskega kmeta in delavca, ki od vsega prvaškega hujskanja ničesar ne vejo in ničesar vedeti nočejo. Objavili smo te številke edino zato, dadokažemo,kako potrebno je gospodarsko sporazumljenje z Nemci, potrebno za slovensko ljudstvo samo. Kajti brez Nemcev bi morali kranjski, knroMti in štajerski Slovenci le v enem letu čez 720 000 kron davka več plačevati, kar pomeni v 10 letih okroglo svoto 7 milijonev kron. Prvaki pa kričijo: Proč z Nemci! Proč z vsema, kar je nemškega! Ali ni to navadno farbanje ljudstva? Ali ne silijo ti ljudje naravnost z glavo skezi zid? Smešno pri celi stvari je edino to, da zahteva ravno hofrat Ploj nemške pečate in napise. Mož se šopiri, kakor da bi stalo za njim vso ljudstvo. Resnica je pa ta, da Ploj sploh niti več poslanec nebi b i 1, ko bi ga politikujoče farštvo z najgrso silo in z najjezu-vitičnimi lažmi ne vsililo ljudstvu! Ploj je general brez vojakov in zato so njegove zahteve le — smešne! Nam je pač vse eno, ako se po volji in želji prvaških poslancev vrže par tisočakov skozi okno, samo zato, da stoji na pečatu in na hiši in makari še na stranišču slovenski napis. Ali pribiti treba brezvestnost tega poče-njanja! Obljnbovali ao ljudstvu vse mogoče, a končno mu prinesejo slovenske — pečate 1 In za to delo dobivajo 20 kron na dan .. . Politični pregled. Minister Franc Peschka •{•. I Nemški minister-roj a k Franc Peschka je pretekli petek ob 1. uri po noči hipoma umrl. Zadela ga je kap. Vse, kar ima srce za napredek in kmetsko stvar, čuti neizmerno izgubo te smrti. Kajti Peeohka je bil pravi vzor astrij-skega kmeta, — vao njegovo čustvo, mišljenje in hrepenenje je bilo vkoreninjeno v domači zeleni grudi. Navadni kmet je bil Franc Peschka, a ta naslov je več vreden nego .ekscelenca* in , minister" ; — navadni kmet, ki je na svojem posestvu vzorno gospodaril, ki je postal dobrotnik svoje občine in celega svoj'ga okraja, ki je bil odposlan od kmetov v deželni in državni Šala. Azijski vladar Timur je sedel v kopelj. Pri njem je bil modrijan. Tinin ga vpraša: .Povej mi, kako visoko m« ceniš ?* ,Na sedemdeset cenikov", odgovori modrijan. ,Ksj? Saj velja toliko že kopališčni pred-paanik. ki ga imam na sebi", se začudi Timur. ,C -nil sem te s predpasnikon vred", de na to modrijan mirno, .drugače bi me ne bil niti groša vreden". Vjtopivši v svojo sobo, opazi knez služabnika, dremajočega v naslonjaču. Sluga se zbudi pa ikoči prestrašen na noge. Knez pa zakhče jezen: ,Menda misliš že, da si knez. Neumen si dovolj za to". * Eomornik Krivokrižnik, je bil nevarno bolan. Dvorni zdravnik ga preišče pa neprenehoma maje glavo. Končno mu pravi: „Hm, hm. Vaša bolezen je zelo huda. An potolažite se. Naš premilostivi knez je nmrl za isto boleznijo". * Iramitelja igre .šah" so vprašali, kaj je pač bog delal, preden je vst»aril svet. Odgovoril je: ,S*m s seboj je igral šah". Kako je ozdravil Tone Skržad „zacoprane" kraye. (.Primorski Gospodar".) Bilo je v jeseni. Lepo vreme me je izvabilo na potovanje v naše gore. Najljubše mi je, če se snidem tu pa tam s kakim kmetom, se ž njim prav po domače pogovorim, pogledam, če treba tudi h njegovi hiši, mu dam tu pa tam kak dober svet in pridobim s tem novega prijatelja. Na svojih potovanjih se ne vozim, če ni ravno sila, marveč rabim ona dva uda, katera mi je Bog vstvaril, da prenašam ž njima težo svojega telesa po svetu. Na takem potovanju mnogo več vidim, pa tudi več slišim. Bil sem že precej truden, ko sem se bližal »Završju« in zato sem stopal počasi, skoraj bi rekel leno. Ravno na križpoti pod vasjo zaslišim za seboj možki glas. »Bog živi, Bog živil Tu pa tu I Kam pa kam?« Ozrem se in za menoj je lomastil stari znanec Tone Skržad iz Kačjega dola. »Malo pogledat grem sem gori, kaj pravijo v Završju. Že dolgo nisem bil, tu«. ■i. »Greva pa skupaj. Tudi mene vodi pot v Završje. Kobalka je poslala po me ter me prosila, da bi ji prišel živino zdravit. Sicer se jaz v živinozdravstvo ne ra-zumim mnogo ali pa nič, ljudje pa pravijo, da znam več kot vsak živinski dohtar. Se več zaupajo v me, nego v kakega »kuršmida«. Sicer bi pa niti ne šel. v Zagorje, ako bi me ne prosila ravno Kobalka. Saj jo poznate I Njena kmetija je največa tu gor. Dobra žena je, samo nekoliko preveč babjeverna, kakor so sploh vsi Zagorci. Boste videli, da so ji prav gotovo kake co-prnce začarale živino«. s Žali Bog, da so naši ljudje še vedno takšni. Kakemu ciganu, ki jih opehari, če le more, bodo vse ver-| jeli, poštenemu človeku pa, ki jim hoče dobro, temu pa ne. V teh krajih pač ni čuda, če- živina oboli, ko imajo tako zanemarjene hleve. V hlevih, kjer ni svetlobe, ne zraka, pač pa vse polno blata in nesnage, mora živina oboleti«. »Saj greste z menoj h Kobalki. Boste vsai tudi Vi povedali svoje mnenje, kako mi je živinozdravniško postopati. Kobalka ni skopa žena; zato Vas bo gotovo sprejela«. Še marsikaj sva si povedala, predno sva prišla do Završja. Kobalka je bila ravno pred hišnimi durmi, ko — 2 — zbor in ki ga je končno sivolasi eosar poklical ▼ ministerstvo kot svetovalca krone. Kmet je bil, — in vse njegovo delo je veljalo kmetski stvari! Spominjamo se Se krasnih in krepkih njegovih besed, ki jih je izustil na kmetskem zbora v Gradcn, ko Se ni bil minister. Tisočeri zbranih kmetov so takrat čutili z nami : ta govori mož, ki pozna pomen očetovske grude, ki izgovori s sveto vero svoje geslo : „Fiir Halm and Ar aaf imraer dar!"... Zdaj je mrtev! Tema velikema kmeta ni prijala politika, kateri te je udal edino zato, da pomaga svojim sobratoin. Žalostno je bilo, da je šele pred dnevi čital pismo, v katerem ma črta njegova žena nevarni njegov položaj. In zadni dan pred smrtjo je dejal Peschka nekemu češkemu rogo-viležn : „Jaz sem že vega sit; videli bodete, da me zadene de kap". In res! Prišel je ob 1. uri domn, ob 2. uri pa je bil že mrtev. Peschka — mrtev! Kakor plamena se je razširila ta vest. Krvave solze so jokali njegovi soobčani, kmetski mcžje in žene, ko je prišel vlak iz Dunaja in pripeljal mrliča. .. Ali tož ti in jokati ne pomaga! Peschka si je z delom ustvaril večni spomin! Peschka pa nam je tndi dokaz, da je kmet zmožen, napredovati in postali voditelj in svetovalec krone. Cela država tožnje ob njegovi gomili, — in vse pravi: kmet Franc Peschka je prominul... Naj mu bode lahka zelena gruda, za katero se je vse dni boril! Novi nemški minister rojak. Po tako hipni smrti ministra Peschke so se rszne stranke zavzemale, pridobiti ministerski portefejl za enega svojih članov. Končno so se nemške stranke ze-dinile za osebo Pradeja. Henrik Prade je bil že pred pokojenim Peschkom minister. Le redkoma ■e zgodi, da postane bivši minister zopet član vlade. S Pradejem dobi napredna stvar močno oslortbo v kronskem svetu. Madžaronska poštenost. Te dni se je vršila v Budimpešti sodnijska razprava, ki osvetljuje umazane kote madžaronske politike. Poslanec Lengyel je svoj čas pravosodnemu ministra Polonyiju očital, da se je pustil podkupiti in da je sploh človek, ki igra politične vloge le v ■vrho svojega dobička. Polony je moral takrat odstopiti, čeprav ga je čedne bratec Košut zelo nerad pustil. Javnost je prisilila PoloDyja, da toži. Pri razpravi pa je Lengyel svoje trditve dokazal. Dokazano je s tem, da je na Ogrskem minister mogoč, ki je navadni lopov. Čedni so ti potomci veleizdajalcev, Ennov in ciganov. Zagreb in sploh cela Hrvatska je vsled faetijarske politike Košutovih veleizdajalcev podoben coperniškemu kotlju ali vulkanu. Vsak hip se čnje novice, ki označujejo resni tamošnji položaj. Skoraj bi bilo pričakovati krvave ustaje! Kakor znano, so vsilili Madžaroni Hrvatom nekega Raucha za bana. Ta mož pa misli, da bode z .železno roko" sleherno stermljenje Hrvatov zadušil. No, tudi na Hrvatskem pišejo že leto 1908 in kakor krvavi Khuen-Hedervary tudi ta Ranch ne bode mogel kazalec časa nazaj pomakniti. Scer so hrvaški poslanci banu Rauchu naravnost v obraz povedali, da je navadni .lsžaik" in „obrekoval<>c''. Iitotako je n. p. dr. Potočnjak svoj čas banu Hedervaryju v obraz povedal, da je navadni slepar in lamp. Ali obadva sta se otresla očitanja kakor moker psiček. Ban Ranch pa se maščuje zdaj s tem, da zatira s silo vse, kar ne trobi v njegov rog. V prvi vrsti je pričel penzijoni-v>->nn Irlnnilrolnn alan^i n«ii M HE* činski volitvi zoper klerikalce, zlasti proti q nemirnemu vodji in časti željnemu in vsegsi dajočemu župniku Franc Ogrizeku, kojemak„ napredni možje ponovljalno povedali, da pri t Tragnjj, činski volitvi njegove modrosti (?) ravno a ynebon nikakor ne potrebujejo, ker hočejo ljubi t j30guj ; in Bvobodo uživat; kot davkeplačevalei in p njcno vicoljubni zamorejo v občini tudi sami nrti _iajjes: vati in v potrebah sklepati. Ogrizek pa naj ^n(jj 0j da je za cerkveno službo od milostivega km jg^ove škofa nameščen, in tiste se naj drži, kal gej Q(j čevljar Bvojega kopita. Tisti pa, ki žalibože na _ posvetnih rečeh še vedno Ogrizeka za svojs, T 8V0;j svetovalca, zaščitnika in rešitelja imajo, to golskeg pomilovanja vredni, ker so v kultnri še getnd, mnogo sto let nazaj, ki še vedno verujejo, kii ggj0 v tisth temnih žalostnih časih, da jih saw j.0gna dnhovmk vsake nesreče obvarovati ali pa n fcerggj srečiti, in zato se mora vsakemu duhovni £neje t brezpogojno vse po volji ustreči, naj ta zahta r karkoli si hoče. — Miroljubnega, pametnega župnika se ja zamore v cbč. off"-izvoliti, kar se tudi po nekod zgodi, pa 0| ^ :e ^ zeka v pravem pomenu besede ?! — Temdi Tcainjk in tembolj ko so črešničani z novim gospod ^ ncitl župnikom zadovoljni, tembolj se srečne in šene čutijo, docim se o Ogrizeku pripoved: jja"*,^.. da se že kesa, ker je prišel iz dežja pod a to pa samo zato, ker se po njegovi posvsT q^^;0 volji ničesar ne izpolni, desnice in Dramlje j v tem oziru kakor noč in dan razločujejo. K I čudovito potrpežljivi, ubogljivi in lahkoverni bili črešničani v primeri z večin še napn jočimi Drameljčani, se v kratkih potezah b le navede in doksž): 1. Komaj je Ogrizek župoik prišel v Crešnica, že je začel far dolžiti, da bo mu vina iz kleti ter meso iz jemali, kar je tudi na pržnici in v časni razglaševal, ter ljudi k audoiji tiral. Štor je to njegova žlahta, a zaslepljenec tega, verjel, dokler mu niso pri sodniji dokazali I Csrkvenc-farovški les in zemljo je po svoji ^^L^j prodajal, dokler se mu ni pri lesu od više stn ,jrega j, pri odi morali mogel mnogo ki je y lesu ki 1901. t Lašk ni nob deljo z I sadju i namisl: sterstv bič do hteval, Izrcčil Ogrizel on se nega o pa san jeverm zvedeD,' maščev ■ ker jim še si bije ds očitar ljeve te pisana njega n Ogrizek tega po nedolžn morajo ljudje z po nedi časih tj gromad: Iz stopiva s Tonetom na dvorišče. Prav veselo je naju sprejela in najprej je naju peljala v hlev. »Hentano bodi, jaz ne znam kaj je naši živini. Prav zacoprana mora biti. Odkar so bili cigani pri nas, nece več jesti in mleka ne dajo krave niti četrtino. Če ne bo pomoči, bo morala živina prav poginiti«, tarnala je gospodinja. Stopili smo v hlev. Tema je bila tu kot v rogu in nič se ni videla Onih par oken, ki so jih napravili zidarji v steni, so bila zakidana z gnojem in niso puščala najmanjše svetlobe skozi se. Edina svetloba je prihajala skozi odprta vrata. Ko so se oči nekoliko privadile temi, zapazilo se je lahko, kakšno blato se nahaja v hleva Mojega druga pa ni to nič motilo, marveč prevohal in prešlatal je vse luknje v hlevu in vso živino. Slednjič se je vrnil blizu vrat in dal je svoje stroko vnjaško mnenje tako-le: 'Draga Kobalkal Skoraj bo resnica, kar ste vi prej povedali. Živina je zacoprana in zato je bolna. Poginila bo prav gotovo. Rešitev pa je mogoča, ako se hočete ravnati natančno po navodilih, ki vam jih dam. Coprnco moramo izgnati, drugače ne bo nič. Poslušajte torej kako. Pred vsem moraste napraviti v hlevu svetlobo. Coprnca čepi najrajši v temu Gnoj moraste od teh oken odstraniti in mesto gnoja denite šipe ravno take, kakoršne imate v sobi in sicer dvojne šipe. Znotraj eno, zunaj pa druga. Steklena okna moraste potem večkrat oprati. Jasli je treba dobro pomesti in nato z vrelo vodo dobro oprati. Coprnca se skriva najrajši v umazanih jaslih. Ravno tako moraste pomesti to palj-čevino po stropu in po stenah. Niti znamenja paljčevine ne sme biti v hlevu, če hočete pregnati coprnco. Če si dene coprnca le malo paljčevine na oči, pa je nikdo ne vidi in ona dela v hlevu kar .hoče, izmolze kravam mleko ali jim izpije kri itd. Zato bo najboljše, da pobelite strop in stene z vapnom. Posebno pa glejte, da ne bo v hlevu blata in gnojnice. Zato je treba gnoj vsak dan izkidati in pod živino na novo postiljati. Staro blato moraste v hlevu dobro ostrgati ter spraviti na gnojišče. Saj veste, da ima coprnca samo toliko časa moč, dokler zamore dihati amonijak, ki se razvija iz gnoja. Pazite toraj, da bodo staje suhe in potem tudi zračite hlev, da se ne bo potem več razvijal neprijetno dišeči amonijak v hlevu in coprnca izgubi kmalu moč nad vašo živino. Da bo lažej dohajal v hlev zrak, napravite tu spodaj v vrata luknjo, da gre lahko mačka skozi njo, a tam pod stropom na nasprotni strani napravite ravno tako luknjo skozi zid. Ko pride coprnca ob vso moč uide skozi to luknjo iz hleva. Se nekaj bi kmalu pozabil Vidite tudi na živini se nahaja dosti blata. Tudi iz tega se lahko napravi amonijak, ki bi dajal coprnci moč. Zato moraste to blato z živine s pomočjo vode sprati. Če boste po-gostoma rabili v hlevu česalo in ščet, vlovite tudi lahko coprnco za lasi. Tega orodja se boji ta spakota kot hudič križa. Zato vam priporočam, da živino večkrat češete. Tu so zanesljiva znamenja, da se nahaja v ohraniti £ 8°V0 * več: da hlevu coprnca. Ce jo hočete Utirati i: zdravo, ravnajte se po mojih besedah.' Nato je Tone še enkrat pretaknil vse kote v h posebno ter izgovarjal neke nerazumljive besede, ki jih je Bo{ naši ne kje slišal. mai K, Gospodinja je bila vsa preplašena, zato je oi —jgiji: bila, da se bo natančno ravnala po navodilih. Ko s ? . '. šli iz hleva, vprašala je mene: »Kaj mislite pa vi ?< e*daj Še »Ravno tisto, kar Skržad«, sem ji odgovorit groza. 2 Kobalka je naju povabila na to v sobo ter t rekel je dobro postregla. Še tisti dan je poslala po bližnjegar~ zarja, da je napravil okvirje za hlevska okna. Nisrai s Tonetom odšla iz gostoljubne hiše in že sva kako je hlapec strgal hlevsko blato in dekla p strop in hlevske stene ter ribala jasli. Tonetu se šepnil: »Vi ste izvrsten živinozdravnikl« —' — Ni dolgo od tega, ko sem zopet obiskal Kol v Završju. Sprejela me je še bolj prijazno kot v Peljala me je najprej v hlev in tam, kjer je stalo 7 na pol crknjenih živinčet, bilo je sedaj 7 tolstih, krav. Vprašal sem, od kod je Kobalka kupila tako živino. Ona pa se je nasmehnila in rekla: »Saj tiste krave ki jih je tlačila nekdaj coprnca. Od podimo še vedno coprnco iz hleva. Tudi drugi ki jim je delala coprnca škodo pri živini, so posm mene, in .tudi njim je sredstvo izborno pomagala B sedaj naprej se ne bojimo več ciganov. Coprncam že pokazali poti« .«3tŠ - 3 — Jiticgo prepovedalo ; in od tistega časa je silil iz P'6^ I Crete proč. Morebiti se je zato toliko branil D^ Ipri odhodu t Dramlje račnn položiti, da so ga | »orali k temu prositi in nagovarjati ? Ker ni I mogel poslov imeti pri svojem sitnem nosu, je mnogo zemlje postil neobdelane. 4 Gorje tistemu, ki J9 t jeseni čez njegov travnik šel ali pa v "." bra kaj gojilfga ali prhlega pobral. 5. Leta Jti bi 5 to-..po- 1 g- 1901. v spomladi je nenadoma zginil kot kafra i Laško gorico, vse je pustil v miru in oskrbel ni nobenega namestnika, ljudje pa so šli v ne-sastonj v cerkev, drugod pa tndi ne, ker ui odpovedal, čez dva tedna je prisophal maj, pripovedovale na prižnici o samem laškem adjn in čudi ž h. 6 Leta 1902. si je ko blisk ter napisal prošnjo pismo na miui-iterabo, nsj bi se za Črešniško šolo šiba, palca, bit dovolilo 1 Od kraj. šol. sveta je podpise zahteval, kar mn je ta seveda naenkrat ustregel! krt čil je to pismo poslar.cn Ž Četudi se je Ogrizeku vse smejalo in ga občudovalo, vendar on se ni sramoval! 7. Že čez pol leta 1903. je ramo nasprotno postopal. Našnntal je porodom spraševanja kerščanskega nanka v postnem času vse očete cele fare, naj tamoš-nega učitelja tožijo, da ta ničesar ne uči. otroke pa eamo „ pretepa«! Kdor bi pa tega ne storil in ne ubogal, je župnikov, cerkve in šole so-rražmk. In tako je napravil žnpnik Ogrizek vnebcpijoči zapisnik, kojega so vsi pohlevni, pobožni boječi božji voleki sveto podpisali in resnično potrdili, misleči, ako tega ne storijo, bo viakega velika nesreča zadela, kar se jim je tndi obetalo. 8. Ko je učitelj zavolj tega Ogri-zekovega obrekovanja in praznovernih stansev šel od tamkaj v pokoj, a še čakal nekaj časa na poprave bodočega stanovanja, ga je Ogrizek t avoji nevošljivosti in srboritnosti z dovoljenjem šolskega načelnika iz Šolski ga stanovanja vrgel, četudi je potem šolsko poslopje cele štiri mesce elito prazno ostalo. Le Ogrizeku se je s tem mogočna jeza ohladila, a to dejanje imenuje on jkerščanaka ljubezen' ! 9. Ko je mesec dni pozneje tam toča hudo potolkla, so si nekteri bnb-jeverni župljani zmislili, da bi odišli učitelj iz maščavaDJa do župnika to hudobijo utegnil storiti. A ko hitro pa je Ogrizek to govorico zaslišal, jo je takoj potrdil in po celi fari razglasil, ter vcainike pisal in župljani so po celem okraji to učiteljevo maščevanje pripovedovali, tembolj ker jim je žnpnik resnico pritrdil, in zaraditega ss aedsj nekteri verujejo, kadar spet toča po-bije da je učitelj točo naredil, ter mu to srdito očitajo I Ko so pa dotični časniki vsled učiteljeve tožbe vse to preklicali in povedali, da do-pinna (Ogrizeka) niso dobro poznali, ter od njega nikdar več kaj ne sprejmejo, je še hotel Ogrizek od same jeze poči, in še sedaj ne mor« tega pozabit, — da ni njegova sveta, modra, nedolžna volja obveljala. Je res žalostno, da morajo še v sedajnem naprednem času nekteri ljndja zaradi pregrešne krivevere in obrekovanja po nedolžnem veliko trpeti, dočim so v prejšnjih časih take žrtve kot copernike in copernice na gromsdah zažigali. Iz Leskovca. Prijazna sapica majnikova nas je spet malo zdramila, najbolj pa našega modrega in učenega kaplana. Oglejmo si toraj njegovo delovanje v Leskovcu: font pije vsak dan več; da je pa lansko vino res močno se vidi posebno pri njem, sedaj že skoraj pri vsaki maši nekaj pozabi, pridgati pa itak nikdar ni mal. Ker smo ga radnjič precej opisali smo mislili, da se bo kaj poboljšal, pa ravno narobe, at daj še le divja okoli m preklinja, da je res groza. Zadnjič je napadal ljudi radi ,Š ajerca", rekel je celo, da bo vse ,Štajercijance" vrag vzel. Mi pa upamo, da bo prej odnesel Tebe aktzi zaprta vrata, saj ga vedno kličeš na pomoč. Kaj pa je bilo takrat, ko so imeli šo-larski otroci sv. spoved P Zoran nisi maševal, celi dan nisi šel v spovednico, Tvojo lenobo so toraj mogli podpirati takrat ljudski duhovniki. Opoldne pa, ko si se navzel Bpet precej vinskega duha, si klel okoli kaplanije in skoz okna ter dmgs ljudi napadal in psoval, da so svinje, praaci m še vse drugo. Res lep vzgled za katoliškega duhovnika. Kaj pa vendar misliš? Kupi ai rajši pošteni talar in obleko, da Te ne bo aram med ljudi iti; potem šele skrbi za Tvoje vedno žeJDo grlo. V nedeljo večer sem Šel pozno v noč ii Strmca in pot me je peljala skozi Leskovec ravno mimo kaplanije. Ker sem pa čul neko preklinjanje sem Be vstavil za nekim zidom tik cerkve ter poslušal; kaplan je divjal po svoji sobi ter se prepiral skozi okno z žabami, ki so ngljale v Blodnikovi mlaki. Vprašamo te toraj, kaj so Ti pa storile te živalice, da si tako p/eklinjel ? Tndi Leskovec preklinjaš in rečeš, da Te je sam vrag v njega prinesel; no ssj Bog zna, kaj posiboega ni prinesel. Tndi zavolj šole snoo Te že opominjali, ker pa nič ne pomaga hočemo se obenem obrniti do prem. kneza in škofa, da nam da drugega kateheta. Iz PodoVB. Neko duševno revče izliva svojo srčno veselost v „Slov. Gosp." čez to, da so pri seji dne 16 |4. 08 sklenili njegovi pajdaši, da se ne bode vpeljal na podovski šoli nemški podnk. G. predstojnika Gselmanna se je pri tej seji sililo, da bi otvoril sejo, ko še ni bilo postavno število odbornikov navzočih. Od strahu so trepetali klerikalci da bi ne prišlo do sklepčnosti in od veselja so skoraj poskakovali, ko je še prišel g. Z-gavec, akoravno jim leži globoko v želodcu. A vpraša se, bi-li ne bilo protipoatavno, ako bi podpisal z»pisnik odbornik, ki ni bil pri seji navzoč ? Kaj porečeta k temn gospoda Mlakar in F*leš ? Srečo so imeli klerikalci, ki so bili v .Štajercu" pobožani, so svojo odsotnost postavno opravičili. Drugače bi bil sklep drugačen. Še nikdar ae niso klerikalci tako .štelali" k seji ko ravno 16 |4. 08. Pa ne veseli se prehitro, pnhloglavec! Imamo še eneržije dovolj, da bodemo našo pravično zahtevo odločno zastopali. Nadalje čveka to revče o stanovskem tovarištvu in se vije pod bolečinami, ki mn jih pouzročnje njegovo srce. Vprašamo te pa, ti blagi, mili, odkritosrčni, dragi, tovarištva polni, resnicoljubni, brez-napačni, ljubeznjivi poročevalec, kako pa pride to, da te je še le sedaj začelo srčice boleti ? Zakaj pa te že tedaj ni bolelo, ko je hotel tovariša le zaradi tega ob krnh spraviti, ker je odkritosrčno izrazil svoje misli, katerih vsebina se je naslanjala na postavno podlago? Zakaj te ni srce bolelo, ko bo Be na podli način proti stanovskemu tovarišu priče lovile? Kaj tisto-krat še nisi imel srca?-Ali si še le zdaj njega klavrno bitje občutil ? če bi bilo zadnje, bi se lahko kot unikum dal izitaviti v kakšnem potovalnem mnzeju Pa naj bode za danes dovolj! Pnhloglavec, bodi miren, imaš preveč masla na glavi. Sv. Barbara v Halozah. Sprejeli smo sledeči uradni popravek: V zmislu § 19 tisk. zak. zahteva podpisani kn. šk. žnpm urad, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo „Sv. Barbara v H.ložah" t št. 17 Našega lista z dne 26. aprila t. 1.: Ni res, da imamo monštranco, kjer je bil na eni strani sv. Janez, na drngi sv. Magdalena, kakor sta bila pod križem na Kalvariji, res za je, da imamo monštranco, kjer je bil na eni strani sv. Janez, na drngi bi. Devica Marija, na križa pa je bilo razpelo, kar pa nasprotuje odloku kongregacije ibredov z dne 11. septembra 1847. Ni res, ,.da si je naš g. žnpnik izmislil z spora-znmljenjem ključarjev, da se morajo te podobe odstraniti',, res pa je, da je g. žnpnik dal men-štranco popraviti, kakor to tirja navedeni odlok kongngxeje obredov. Ni res, ,,da hoče žnpnik vse po svoji volji delati", res pa je, da dela z sporazumljenjen cerk. ključarjev Ni res, „da je, ko je bla šolska, seja, hotel načelnika prisiliti, da bi mežnarjn stanovanje v stari šoli pripustil", res pa je, da je pii seji krajneg« šol. sveta tirjal pravico katero ima cerkev do mežnarskega stanovanja v stari šoli. Ni res „da mu je načelnik kraj. šolskega sveta g. RakuŠ dovolil stanovanje", res pa je, da mu ga je dovolil po glasovanju celi krojni šolski svet. Ni res, ,.da župniku ni nškoli denarja zadosti, da bo sedaj dal več novih sedežev v cerkvi nastaviti in na dražbo pustiti", res pa je, da je naša farna cerkev denarja potrebna, zato je dal župnik tri nove klopi v cerkev postaviti ' iu je po dražbi prodati. Nt res, , da ste 2 laterni izpred velikega oltarja odstranjeni, ali mogoče že prodani", res pa je, da še tam visite in še niste prodani. Kn. šk. župni urad Sv. Btrbara pri Borlu v Halozah, dne 27. aprila 1908 Janez Vogrin, 2npmk. Iz Buč pri Kozjem Preljubi naš .Štajerc", prijatelj slovenskega ljudstva, bodi tako dober, sprejmi še od nas par vrstic. Namreč tako j« pri nas : Dčiteljstvo namesto da bi v šoli otroke nčili, pa z njimi komedijo špiljajo. In vi klerikalni župnik, za koga vas imamo? Krščevati nočete drngač, kakor da vas mora pol dneva čakati ; pa še tedaj vsakemu otroke oponašate, predno ih krstite. Vprašamo Vas, ali vi zanje skrbite ? Ali ni to Vaša dolžnost, krščevati iu spovedovati ? Lansko leto ko so se vršile volitve, ko ste že vidli nekoliko, da ne bojo vsi za črnosnkneža Korošca, ste pridigovali da smo brezverci in da je malo poštenih hiš v fari. črni podrepniki so pač vsi pravoverni. Eden gre zato v cerkev k službi božji, svojo deklo gleda, ne da bi Boga molil. Drugi se pa na koru celo mašo v zrcalo gleda. To so po takem pravo* veroi ljudje, ki so Korošca volili, drugi so pa sami .brezverci". Oznanili ste g. župnik že pol leta pred, da bomo imeli sv. misijon iu da ga je tako potrebno, ko ribam vode. Zdaj ko je prišel tisti čas, pa ni nič, jih že ne morete preživeti, ker imate dve kuharici ? Dragi .Štajerc* morem ti še omeniti o klerikalnem Jaka Bo-hatn; on je res župan v Vezačah, ali kakšen red ima v svojem županstvu 1 Menda je njegova žena za župana in za vse odgovorna. Občinski pisar je tudi poredko v pisarni. Kdor pride, zmiraj ona dobro govori in če kdo kaj potrebuje kaki potni list, pa že žena reče .njega ni doma' in potem je vse dobro. Slabo za občino, da nimate moža za žnpana, temveč klerikalno ženo, ki hlače nosi. Spametujte se! Pocelifarivedež. Dobje pri Planini. Dne 28. apr. so bile pri nas občinske volitve. Zmagali so farški agenti. To pa je bilo tako. Na belo nedeljo je župnik Vurkelc govoril s prižnice, da v Dobjem letos ne bo birme „najbrž zato ne, ker so nekateri škofa po brezverskih časnikih sramotili, ker mn je eden obljubil, da mu bo namesto bandere raztrgane cnnje obesil in da škof ne doživijo te sramote, pa rajši nečejo priti". Potem pa še je dostavil, da ga bomo potrebovali na smrtno uro; „ali bote poklicali protestanta ?" Da je Vurkelc le takrat srečen, kadar se zlsže, to smo že bogve kolikokrat povedali, a potrjujemo danes zopet, kajti župnikove besede s prižnice so laž in so bile le namenjene za agitacijo za volitve. Med tednom pa je oblazil mežoar, ki mu tudi jecek pravijo, vso faro in se pehal za glasove. Ko je župnik videl, da je njegov agent na slabem kreditu, šel je še on in tako gtaobadva cvinklne brusila čez hribe in doline, čez jarka in strmine. Doma je pa ta čas ura bila čisto po farško zmešana: kazala je tako, bila je pa drogiče. Ta bolezen jo sicer večkrat prime, ker jo imajo tudi njeni bližnji, ki drngače govorijo kakor delajo. Vnrkelca pa vendar moramo vprašati, ali je on nastavljen za župnika ali za volilni ga agitatorja? Ali se pravi to svoje dolžnosti zvesto izpolnjevati, če se peha za volitve po cele dni po fari, kadar pa pride kdo in prosi, naj gre bolnika previdit, takrat pa ne gre, kakor se je v dveh slučajih zgodilo. Vurkelc je napravil Kristusovo vero za politično deklo; kadar mu gre pri kakih volitvah slabo, pa vpije : vera je v nevarnosti, krščanske može volite! Takrat pa kadar Vurkelc očitno laže, kadar uči drngače kakor stoji v katekizmu itd, takrat pa seveda ni vera v nevarnosti. Vurkele se iz sv. vere norca dela in mnego je že takih, ki ga posnemajo. Na dan volitve pa razglasi komisar, da imamo voliti 6 odbornikov namesto 4. To pa je žnpnik nalašč naredil. Zadnje dni pred volitvo je pisal na okr. glavarstvo ali se naj voli 6 odbornikov ali 4. Glavarstvo odpiše župnijskemu uradu pa ne Županstvu, da je voliti * odbornikov, ker je Črez 300 vo-lilcev. Žnpnik je tekel s tem poročilom večer pred voli ui jo k županu, ki je neveden kakor zajec in naročil da Be ima drugi dan voliti 6 odbornikov. Vurkelc je sicer dobro vedel, da to ne gre in zato je že prej., pravil, da bo vsled 18 odbornikov, ki jih ima občina voliti vrgel, če ne bo šlo po njegovem. Tako je Vurkele • svojo hudobnostjo spet zakrivil, da bodo nove volitve in je nakopal občini stroške. In se še najdejo tako neumni ljudje, ki se jim to prav zdi. Med volitvo se je pa tudi vršilo več nerodnosti, o katerih pa bo še drugod govorjenje. Pred 4 leti je Vurkelc ukrivil, da so morale _ 4 — biti nore volitve, zdaj pa zopet. Iz tega pa tudi lahko izprevidite, da nimate nič kaj pametnega, pač pa rogovilastega Žapuika. V nedeljo po vo-litvi pa se je žnpnik zahvalil s prižnice tistim, ki so po njfgovem volili in rekel da sedaj ni t odbor noben pijanec izvoljen. Ali žnpnik se je spet zlagal, kajti gotovo je sam že velikrat videl enega njegovih prvih, ki skoro vsako nedeljo omejke orje. Pa laž je sladka! Sedaj pa bi žnpnik rad imel veletrgovca Tončeka za župana, zato so ga volili; pa bodo morali še počakati in Malika tndi. * * • S'OV. Plajberg. G. nadučitelj Alek. Tarmaon deloval je na šoli v Slov. Plajbergn akozi 12 let v polno zadovoljstvo kot vzgojitelj šolske mladine. Bil je zelo priljubljen in naprednega mišljenja. Posameznim osebam je bil seveda trn t oko. Ko so se pred 3 leti občinske volitve vršile, rekla je neka oseba: volite z nami, da ■pravimo učitelja proč I No, ako bi se g. Tar-mannn še dopadlo, tnkaj ostati, bi gotovo tisto orno dušo ne vprašal za dovoljenja. Ali g. nadnčitelj nas je zapustil, ker si je zboljšal svoj položaj in je prišel svoji domovini bližje. Na velikonočni pondelek se je g. Tarmann od nas poslovil. Skoda, da vsled slabega vremena marsikdo ni mogel osebno slovesa vzeti. Zdaj je odpotoval s svojo ljubo diužino v Vorderburg. Ali g. nadnčitelj nam ostane i naprej v dobrem spominu. Veliko sreče v novem kraju! Novice. Vera in politika. Neki časnikar je bil zadnjič od nadškofa v Baltimoru, kardinala G i b-b o n s sprejet. Gibbons je prvi dnhovnik katoliške cerkve v zdiuženih državah Severne Amerike. In povedal je časnikarju svoje mnenje o razmerju med vero, duhovništvom in politiko. Besede tega visokega duhovnika so tako prepričevalne, da se j h ne more pozabiti. Nikdar ni dal kardinal cerkev ali vero v kakšno zvezo a politiko. Dejal je celo, da je ločite* države in cerkve izvrstna uredba. DotiČni časnikar je vprašal kardinala: „ Ali nimate v Ameriki duhovnikov, ki se pečajo s politiko?" — Kardinal je odgovoril: — »Ne, — da bi duhovniki iz prižnice politiko uganjali, tega bi mi nikdar ne trpeli. Prižnjca je edine za vero, ne pa za politiko. Vera in politika morata biti vedno ojstro ločeni. Kot oseba se duhovnik lahko za vprašanja morale (pravnosti) zanima. Ali povedati mora vedno, da govori kot duhovnik in ne kot političar." — Ko je gost kardinala vprašal, je-li bi cerkev politikovanje duhovnikov prepovedala, odgovoril mu je tako-le: , Cerkev bi j ako krepko pred politikovanje m svarila. Scer se pa to pri. nas ne zgodi. Občine same bi tega ne trpele. Ravno zato, ker sta pri nas vera in politika ločeni, so Amerikanci bolj verni.. ." Tako je govoril najvišji cerkveni dostojanstvenik katoliške cerkve v Ameriki! Naši duhovniški hujskači in politiki naj se te besede v album zapišejo! Iz Spodnje-Štajerskega. Klemenčič dr. Rosina, „Štajerc" in postava. Naznanjamo svojim čitateljem, da d«a prvaška gospoda hudo glava boli. Pa ne smete misliti, da sta si želodec pokvarila ob pečenih piščancih, ne, — le nahod imata, pa presneto hudi nahod. Prvi teh gospodov nepremagljive prvaške „grande armee" je Janezek Klemenčič, učitelj in gostilniški razgrajač na Ptujski gori. Drugi pa ge še večja zverina. To je namreč prvaški dohtar Franjo Rosina v Mariboru. In boli ju glavica, hudo ju boli, tako hndo, da bi ae nam kar smilila, ko bi imela dosti časa... Kaj je pravzaprav ? No, stvar je sledeča: Na zadnjem našem shodu na Ptujski gori je Klemenčič hudo razgrajal. Mož menda danes sam ne ve, kaj je takrat delal. ,.Stajerc" je njegovo postopanje primerno popisal in povedal, kako mislimo mi in z nami pretežna večina tistih, ki imajo dvomljivo čast, poznati tega vzor-učitelja, o njegovem nastopu. Klemenčiču ta naš popis ni ugajal. Sel je torej in premišljaval, v kolikor mu njegove možgane premišljavanja dopuščajo. Ali kaj, — kmalu je bil s premišlja-vanjem pri koncu iu še ni našel primerne misli, kako bi uničil »Štajerca", tega hudobnega „Sta- jerca", ki mu je resnico prav robato v obraz zalnčal. Zato si je Janezek iz Ptujske gore par kronic v žep vtaknil in se je odpeljal v Maribor. Ptujskim prvaškim advokatom Janezek menda ne zaupa, zato je šel raje k najmodrejšemu advokatu sveta, dr. Franju Rosina v Maribor. Iu te dva modrijana, Franjo in Janezek, sta se razgovarjala ter pričela iz novega premišljavati. Ne vemo, kako dolgo sta premišljavala. Tudi ne vemo, koliko litrov vina je Janezek iz Ptujske gore pri premišljavaoju spil. Ali končno sta ta dva modrijana sklenila, da pošljeta ,popravka" po § 19 uredništvu našega .Štajerca' in uredništvu .Marburger Zeitung", ki je isto-tako Janezeka za njegova lepa ušesa prijela. Oj ti paragraf 19, koliko grehov se je že na tvoj račun storilo! »Ni rea", pa ,ni res", pa še enkrat „ni res", pa tisočkrat „ni res", da ima Klemenčič vino rajši nego vodo. „Ni res', pa ..ni res", da ima Janezek mačka, ako zvečer ,,čez žnoro udari". Po tem vzorcu sta skrpucala Janezek iz Ptujske gore in Franjo iz Maribora „popravke", Janezek je naredil pogačo, Rosina pa je dal — rozine. Nakrat dobita naš urednik Linhart in urednik „Marburger Zeitnng" g. Jahn vsak svoj .popravek" po § 19. In pričela sta se smejati, krohotati, kakor da bi jn kdo segačil ; — kajti kaj tscega še nista doživela. Da napravi prvaški učitelj oslarijo, tega smo se žalibog že privadli. Ali prvaški advokat, prvaški dohtar, ki je sedel vendar toliko in toliko semestrov na visoki šoli in se učil postav, ta bi moral vendar vedeti, kaj je prav in kako se mora ,,popravke" pisati. Ali poilani .,popravek" je bil tako neumna, nepostavna žlo-bodrija, da sta obadva urednika ,,popravek" v globoki uredniški koš pogreznila. Iu — mirna Bosna.. . Janezek Klemenčič in Franjo Rosina sta bila tiha. Naš urednik pa ima tako hudobni jez'k, da ni mogel biti tih. Napisal je torej v »Š ajercu" nekaj vrstic. V teh je nljndno povabil doktorskega modrijana Rosina, naj pride v našo pisarno, da ga g. Linhart pouči, kako se morajo „popravki" pisati. To rendar ni nič hudega, — nasprotno, to je dokaz, da ima g. Linhart zlato srce i za prvake. Ali čakali smo zamanj; — dr. Rosi ne ni bilo. Mož je bil celo tako — pameten, da je šel v svojem in v imenu Klemenčiča tožiti in da so je v svojem in v Klemenčičevem ° imenu neskončno osmešil ter blamiral! Razprava proti urednikoma Linhartu in Jahnu se je vršila to sredo pred okrajno sodnijo v Mariboru. Janezek iz „Plaj-štifta" je prišel v lastni osebi in se tako dižal, kakor da bi bil hofrat. Dr. Rosina pa je že naprej čutil svojo blamažo in poslal je raje nekega svojega koncipijenta. In veseloigra se je pričela. S krepkimi besedami sta tožena urednika stavek za stavkom dokazovala, kako neumne, nepostavne, otroške ,,popravke" pisarijo v Ro-sinovi kancliji. Janezek iz „Plajštifta" je v tth „popravkih" še bolj in še nesramneje lagal, kakor na shoda. Potem se je postavil v pozi-turo, vzel svoj „noticbihl" ter pričel govor držati. Tožena urednika, sodnik, celo Rosinov koncpijent in zadaj tudi sodnijski sluga so S3 držali za trebuh Jauez, Janez, kako modro glavico imaš; škoda tvoje glave za vsak dan! Povedal je, da ima veliko denarja, da je uaj-večji posestnik, da je obče spoštovan in priljubljen, da je član ,,veteranskega društva" in da morata biti urednika že zato obsojena. Tako je govoril Janezek; a šlo mu je slabo, ker ni bil „v drugem stoku". Končno mu je njegov lastni zagovornik dejal, da naj molči. To je britko, Janezek! Sodnik seveda je drugače nego Janez mislil. Vpošteval je postavno utemeljene besede urednikov in vstal ter naznanil, da sta urednika Linhart in Jahn od vsake krivde oproščena. S tem je sodnijsko dokazano, da Janezu vse laži in vsa zavijanja ne morejo pomagati, da je torej vse res, kar sta pisala , Stajerc" in „Marbnrger Zeitung". Ko bi bil Janez tako nedolžen, kakor se dela in tako pošten, kakor je bahasti ter domišljavi, — no, potem bi nas ne tožil zaradi neumnega »popravka", temveč tožil bi nas pred porotnike zaradi žaljenja časti. T T glavo. Fant je na amrt ranjen. — V da »reb se je ustrelil bivši sluga mlinarja Majdiča, ogta- h C her. flari-i p»| m da )pra- »gs se nam poroča: „Mir" ali „S-Mir izbe, svet i to-)Ste-odJ r se vini-na-sta-za ijaki akor [osti ■j«». od« t. j. voji rov-pa nič ako bil ka-imo to im-rini vil, Iz Koroškega. Kdo gospodari boljše ? Iz Slov. Plaj-se \h z gospodarstvom klerikalnih občin in na-ii napredne. Prepirali se ne bodemo s tem om, katerega pošteni človek sploh ne vzame t roke. Le par Številk naj omenimo! Konica junija 1905 prevzel je sedanji občinski za-i Slov. Plajbergu občinsko upravo s sledim sklenjenim in pregledanim račauom: sbodki 1 polleta 1905.. K 1.559. Nadalje tioike doklade od predpisanega davka ..Uniza 1. 1906, ki se dviga šele v 2. polletu Iti 1905 K 460 skupaj K 2.019. Izdatki v 1. olletu 1905 K 2.106. Oitane tedaj za 1. pol-1905 primanjkljaja za K 87. Novi ob-niki zastop pa je že ob začetku prevzete prave v II. polletu 1905 proračun pro 1905, iterega je sestavil napredni zsBtop, pri točki kioska pisarna" na mesec za 20 kron pre-01861, kar znaša skupaj svoto 120 K. Preje ! znašalo obč. pisarstvo na mesec samo 30 ran, v dragem polletu 1905 pa že mesečno 5 kron. Posojilo per 1000 K, katerega je ra-ili občina za plačilo troškov hiralnice iu bol-mice t Trstu, se je vzelo v avgustu 1. 1905 i tedanjega občinskega zastopa od posojilnice Borovljah. Da so ti troški 1. 1904 tako vi-oko narasli, temu pač ni kriv občinski zastop d h ne more zato odgovornega delati. Nadalje t treba še omeniti, da se je občini S or. Plaj-trg od 1. 1894 do 1899 na leto samo 2.300 o 2.500 K direktnega davka predpisalo, kar je uridno v občinskem uradu, in da je od 1. 899 do 1905 tudi „Uniou" placeva'a davka od ?g? 00-500 K na leto. — Občinske doklade so ,le od 1. 1894 do 1905 srednjo po 467. na Leta 1906 se je rndokop popolnoma attain Tiled tega je tudi davek .Unions" od-Direktm davki so vsled tega od 3.000 na [450 K padli, kakor so znašali v letih od ■94 do 1899. Ali glejmo, — leta 1906 je dvi-občina Slov. Plajberg doklade za 110% in 1907 celo za 113%. Od te visoke doklade je insko predstojništvo leta 1906 E 200 in leta p07 isiotako E 200 kapitala in obresti boro-Hki posojilnici nazaj plačala. To poplačilo maša od direktnega davka 2 400 E samo 12% ; r kakšne namene se je pa ostalih 100% do-lade porabilo ? Is teh številk je gospodarstvo lino razvidno. Ako bi dvgtl prejšni napredni Mtop cd 1. 1894 do 1905 tako visoko doklado, potom bi posedovala občina danes kapitala za 1000 do 9.000 E! Črno na belo je dokazano, s je napredni občinski zastop le pri upravnih roških v 4. volilni dobi napram današnjim ipravnim troškom E 3.000 davkoplačevalcem ohranil. Dopisun „Š-Mira" bi se seveda rad zu olilcem priliznil, ker se vršijo kmaln zopet ob-oske volitve. Že pred 3. leti so ti črni go-Ije pri volitvah vpili: Volite z nami, pa vam bode treba občinskih doklad plačevati! Ali črni zmagi se je za 50% višje doklade plače-i. Davkoplačevalci v Slov. Plajbergu, prepri-ite se iz občinskih računov, da je vse to a resnica in ne postite se od teh ljudi za voditi 1 Napredni volilci, združite se ! Razmere v Slov Plajbergu. Pred 19. leti je zidalo v Slov. Plajbergu šolsko poslopje. laj pa zahteva posestnik, ki je prodal zemljo šolsko zgradbo, od šolske občine za vodo iz govega vodnjaka, ki se jo rabi za šolo, pre- io letno plačo ali pa enkratni večji odpla- em od P. •xi la. tili Bij »o-je — 5 — ček. Gotovo se je o vodni zadevi že pred začetkom zgradbe šolskega poslopja govorilo. Predno se prične h šo zidati, mora se vendar preje vprašati, od kje se dobi vodo. Od takratnih Članov šolskega sveta jih živi še 4 Trije lahko pričajo, da je posestnik za šolsko zgradbo prodane zemlje dovolil, da se vzame is njegovega vodnjaka za šolo potrebno vodo; odškodnine za to ni zahteval. Skrajni čas bi bil, da se šolski svet na okrajni šolski svet obrne, da se to vodno zadevo uredi. Drugače bi posestnik še lahko šoli vodo ustavil Kaj je na tem ? Lansko leto umrl je v Slov. Plajbergu neki 8 mesečni otrok in to na hitro. Tamošnji ogledovalec mrličov, ki ne zna ne citati ne pisati in ima torej o tozadevnih predpisih pač malo pojma, je baje takoj vzrok smrti (srčna vodenica) našel. No, — zdaj pa se čuje govorico, da se je pustilo dotičnega otroka samega > sobi in da je umrl na vso drugi način. Mi zabeležimo to novico edino zato, da se prizadeti vedo ravnati in v javnosti vse pojasniti. Eaj je na t> m ? Kdo trpi škodo? 21. aprila se je vršila v Celovcu razprava o tožbi zaradi aekrga motenja posesti. Stranki sta bili zastopani po dveh odvetniških kandidatov prvaškega dr. Brejca in dr. Mii lie rja. Vkljub temu, da r; zameta zastopnika obadva nemščino popolnoma dobro, — saj bi morala drugače po Gorenjskem koze pasti! — pričela sta proti koroški navadi vsiljevati svojo kranjsko nerazumljivo slovenščino. Šlo se jim le za prvaško gonjo. Sodnik je končno celo zadevo odložil. Škodo pa trpijo stranke, ki se pustijo od takih prvašk h hujskačev zastopati 1 Emetje morajo plačevati in izgubijo še tožbo, samo da imajo prvaški dohtaičsi svoj „hec" pri sodoiji. Radovedni smo, kako dolgo bode ljudstvo to brez rest no počenjanje trpelo ! Aretiran je bil zaradi tatvine odvetniški uradnik Avgust Jaks v Velikovcu. Mcž je že enkrat 3 leta zaradi tatvine sedel. Utonila sta za cerkvijo v sv. Martinu 10 letni Hubert Grabitschnig in 9 letni Dominik Armi v Dravi. Neki tretji dečko ju je hotel rešiti, pa je bil preslaboten. Lavina. Sneženi plaz je padel iz Lonce v malniško dolino in je v širokosti 30 m cesto ter potok zaprl. Po svetu. Ljubi .Štajerc"! V listu »Hamburger Nach-richten'1 čitamo sledečo lepo povest: „— Neki pohlevni delavec je stal pred sodnijo, ne vemo ali kod obtoženec ali priča. Med njim in sodnikom se je razvil sledeči pogovor: Sodnik: „Ali ste poročeni ?" — Dalavec: »Ja 1" — Sodnik: ,S čem?" — Delavec: ,Zraojož«no." — Sodnik (razburjen): To je bedasti odgovor. Ali ste že koga poznali, ki je bil z možem poročen?" — Daiavec: „Ja'. — S)dnik (še bolj razburjen): „Pravite ja, koga pa ?' — Delavec : ,.Mojo sestro". — Ne vemo, kako se je razgovor nadaljeval. ■ . II letni samomorilec. V Bodenwohru se je hotel puititi povozti od vlaka neki 11 letni smrkolin. Vlakovodja je vlak komaj ostavil. Zato ga je poba hado ozmerjal in je rekel, da gre zdaj v vodo. 25 na zadnico bi ne bilo slabo zdravilo! Zopet velikanski požar. V Fort Wayne (Amerika) je pogorel hotel. Od 74 gostov ni ostal nobeden neranjen. V par minutah je bilo vse v ognju. 30 oseb se je po požarnih lestvah rešilo. Doslej se je našlo 11 mrličov v razvalinah, ali 20 mrličov mora še notri biti. Železniške zveze na in od Ptuja. S 1. majnikom je stopil novi vozni red v veljavo. Ptujsko mesto in z njim i okolica sta dobila jako dobre, ugodne zveze. Vsak dan gre skozi Ptuj 18—20 osebo;h vlakov. Da dobijo naši člani pravo kazalo, objavimo ta vozni red iu prosime, naj naročniki ta članek izrežejo ter v lastnem interesu srhanijo. Iz Ptuja se lahko odpelješ: 1. Ob 6. uri zutraj (ta vlak ne dotakne Pragerskega in pride v Maribor ob 7 02, v Spilfald ob 7 38, v Radgono ob 8 50, v Gradec ob 8 58 iu na Dunaj ob 410 uri. 2. Ob 732 uri, to je po >/« 8, uri zutraj (tedaj prideš lahko ob 758 v Pragersko, ob 907 v Maribor, ob 1 55 v Celovec, ob 10 17 v Spilield, ob 1135 v Radgono, ob 1131 t Gradec, ob 7. ari na Dunaj, ob 10 13 v Cilje, ob 12 38 v Ljubljano in ob 535 v Tnt.) 3 O b 1043 ari dopoldne (tedaj prideš, brez da se dotakneš Prsgorsko, ob 11 47 v Maribor, ob 6 45 v Celovec, ob 1'24 v Spilfald, ob 3 16 v Radgmo, ob 1*26 z brzovlakom r Gradec in ob 5 40 na Dunai) 4. Brzovlak ob 148 popoldne (s tem prideš lahko ob 2 07 v Pragersko, ob 2*52 t Maribor, ob 7 02 v C-lovec, ob 3 23 v Spielfeld, ob 5 10 v Rad^eno, ob 4 10 v Gradec, ob 8*50 na Dunaj, ob 3 53 v Calje, ob 5 40 v Ljubljano in ob 9 05 v Trst). Z 31. majem se ta vlak malo spremeni, ali odhod od Ptuja ostane isti. 5 Ob 505 popoldne (gre naravnost v Maribor in prideš ob 607 v Maribor, ob 6-53 v Spiifeld, ob 810 v Radgono, ob 8 02 t Gradec) 6. Ob 540 uri zvečer (prideš ob 6 09 v Pragersko, ob 7 30 v Maribor, ob 1137 t Cjlovec, ob 8 25 v Spilfeld, ob 9 51 v Gradec, ob 5 38 na Duaaj, ob 939 v Calje, ob 1235 t Ljubljano in ob 6 15 v Trst). 7. Le v nedeljah in praznikih vozi od Ormuža do Maribora posebni vlak, ki od Ormuža ob 7 05 zvečer, od Ptuja ob 7 49 zvečer in pride ob 9 03 uri v Maribor. 8. Ob 1145 uri zvečer (pride ob 12 05 v Pragersko, 12 47 v Maribor, 434 v Celovec, 2-01 v Gradec, 6 45 na Dunaj, 135 v Celje, 3-10 Ljubljano in 630 v Trst. 9 Ob 201 uri ponoči brzovlak. ki pride ob 2 20 v Pragerhof, ob 3 07 v Maribor, ob 4 24 v Gradec, 9 10 na Danaj, 417 v Celje, 5-56 Ljubljano in 9*26 v Trst). Skupno se tedaj lahko devetkrat na vse strani iz Ptuja odpeljemo. Na drogi strani prihajajo sledeči vlaki v Ptuj: 1. Ob 8 48 zutraj (ta vlak odhaja od Maribora ob 7 45, od Spilfelda ob 7 06, od Radgone ob 430, od Gradca ob 553, od Dunaja ob 10 35 uri). 2. O b 9 53 zutraj (od Pragerskega, ob 920, od Cslja ob 715, od Ljubljane ob 457, od Trata ob 11 30.) 3. Ob 1114 uri dopoldne (od Maribora ob 10 10, od Celovca ob 610, od Spilf Ida ob 9-30, od Radgone ob 8-11, od Gradca ob 8 10.) 4. Le ob nedeljah in praznikih ob 248 popoldne (ta vlak gre od Maribora do Ormnža in odhaja ob 140 od Maribora ter pride ob 330 v Ormnž). 5. Brzovlak ob 3'30 popoldne (odhaja od Pragerhof a ob 3 10, Maribora ob 2 32, Caloica 10 04, Spilf Ida 2 04, od Radgone ob 11-49, Gradca ob 1 21, Dunaja ob 8-45, Celja ob 136, Ljubljane ob 1141 in Trsta ob 7 55). 6. Nadalje od Maribora ob 5 07 zvečer in pride v Ptuj ob 610 uri zvečer. 7. Ob 8 55 zvečer (odhaja ob 825 iz Pragerhofa, ob 7 23 iz Maribora, ob 2 25 iz Celovca, ob 6 25 iz Spilfelda, ob 2 18 iz Radgone, ob 510 iz Gradca, ob 9 35 iz Danaja, ob 5 33 iz Celja, ob 3*13 iz Ljubljane in ob 9 55 iz Trsta. 8. Ob 137 uri ponoči (odhaja ob 115 od Pragerhofa, ob 1229 od Maribora, ob 1128 iz Gradca in 7'20 iz Dunaja; to je t. z. „teater-zng". Ob isti uri prideš v Ptuj, ako se odpelješ z osebnim vlakom ob 11 44 od Maribora, ob 7 58 iz Celovca, ob 10*29 iz Spilfelda, ob 6 41 iz Radgone, ob 9 05 iz Gradca ob 1-20 iz Danaja, ob 11 32 iz Celja, ob 9*53 iz Ljubljane ali ob 6-35 iz Trsta. 9. Eončno ob 401 uri zutraj (brzovlak, ki odhaja od Pragerhofa ob 3 42, od Maribora ob 3. uri, od Celovca ob 12 09, od Gradca ob 1-45, Dunaja ob 9 20, Celja 148, Ljubljane 12'00, Trsta 8 30) Na Ogrsko in od Ogrske, pa vozijo vlaki 10 krat. Od Ptuja se odpelješ na Ogersko: 1. Ob 9 53 zutraj (prideš v Čakaturn ob 10 54, v Eanižo ob 12 20 in v Budimpešto ob 8 40 uri). 2. Ob 3 30 popoldne (brzovlak. ki pride v Cakaturn ob 4 19, v Eanižo ob 515 in t Budimpešto ob 9 42 uri). 3. Ob 8 55 uri zvečer (prideš v čaka- tnra ob 9 58, t KaniŽ3 ob 11 40, t Budimpešto ob 6 30). 4. Ob 1*37 ponoči (pride v Cakatnrn ob 237, v Kanižo ob 3 48 in v Pešto ob 922 uri). 5. Končno Se b>z,"lak ob 4 01 uri zu t raj (pride ob 4 45 » Ctkaturn, ob 5 41 t Kanižo in ob 1012 t Bodimpeftto.) Nasprotno pa prideš iz Ogrske v Ptuj tako-le: 1. Ob 7 32 zutraj (odhaja od Budimpešte ob 9 50 Kaniže 4-50 Čakaturna 620 uri). 2. Ob 148 popoldne z brzovlakom (odhaja is Budimpešte ob 8. uri, od Kan že ob 12'10 in od Cokaturna ob 1 01 u i). 3. Ob 5 40 uri zvečer (odhaja ob 6 50 iz Budimpešte, ob 245 iz Kaniže in ob 4 20 .z Čakaturna.) 5. Ob 1145 ponoči (odhaja iz Peste ob 5 ari, iz Kaniže ob 9 55 in iz Čakaturna ob 10 53). 5. Brzovlak ob 201 ponoči (odhaja ob 8. uri iz Budimpešte, ob 12 21 iz Kaniže iu ob 1*15 iz čakaturna.) To so osebni naši vlaki. Objavili smo jih v interesu naših čitatfljev iu upamo, da smo prijateljem s tem le ugodili! bode porabila v napredne šolske namene. N«brajte torej jubilejske marke ia pošljite jih uredništvu ,.Štajerca". X**nnUHMK%UUK**XX*H* Loterijske številke 49 75 48 47 33. 67. 64. 71, 35. 11. Gradec, dne 2. maja Trst, dne 25. aprila : Gospodarske, Kole cepljenim trtam! Mnogo naših vinogradnikov sadilo je letos v svoj vinograd cepljene trte. Tem trtam pa niso dali nobene opore ali pa samo malo šibico, ki je bila samo v znamenje, kje naj se trta zakadi. Lepljenka vzraste, ako jo dobro oskrbujemo že prvo leto lahko dva do tri metre visoko, zato ji moramo dati oporo in sicer dovolj krepko oporo. Najboljše je, če se že pri zasajanju denejo trti navadni vinogradski koli, ob katere privezujemo trtrio mladje. Če se ne da mladim trtam opore, rastlo bo mladje po tleh in pero-nospora vniči v kratkem vse listje. Take trte radi tega oslabijo in rade tudi vsahnejo. Čim bolj visoko od tal se nahaja mladje, tem manj mu škodi peronospora. Zato kol cepljeni trti že takrat, ko se jo zasajal Divji poganki na v oko cepljenih drevescih jemljejo plemenitemu popku moč, zato jih je treba večkrat obirati. Ko je vtaknjen popek pognal, privezati je mladiko ob štrkelj, ki se je pustil nad popkom, da bo rastla ta kolikor mogoče navpično. Štrkelj odrezati je šele meseca avgusta gladko nad onim mestom, kjer se je drevesce požlahtnilo. Kedaj je obirati amerikanske podlage? Hitro ko se razvijejo mladike nekoliko centimetrov. Pri tem je pustiti dva najlepša poganka, ki rasteta navpično; vse drugo je odstraniti. Z ranim obiranjem bodemo trto okrepčali, s poznim jo bodemo oslabeli. Zatiranje listne uši po stdnem drevju. Listna uš prikaže se včasih po sadnem drevju v taki množini, da drevo popolnoma vgonobi. Da se nahaja ta zaje-dalka na drevesu, povedo nam mravlje ki hodijo po deblu lizat sladko blato teh uši. Sadno drevje obeta letos mnogo sadu. Osobito črešnje in hruške cvetejo lepo. Vreme je sicer nekoliko mrzlo in ne ugaja popolnoma, vendar gojimo lahko mnogo upanja do dobre sadne letine. Hali pedic, mala mera ali zmrzlikar se je že pokazal po črešnjah in češpah. Kaj nam je delati, da omejimo, kolikor le mogoče, njegovo kvarljivo delovanje ? Dokler je gosenica še mlada in se žariva v še komaj na pol razvito listje, ji ne moremo mnogo škodovati. Čakati moramo, da se nekoliko bolj razvije. Ko doseže okoli 1 cm dolgosti, hodimo in stresimo rano zjutraj, ko gosenica še spi, nagloma drevo in jo s tem vržemo na tla. Da ne bo zlezla zopet na drevo, ovijmo, kakor v jeseni, okoli debla močan papir, ki ga na-mažemo nato z lepilom, u. pr. s petrino, ki ostane dolgo časa lepljiva. Škropljenje z raznimi tekočinami ne koristi mnogo, ker se ne more gosenice lahko zadeti. Ko se klet rozgreva, ne sme se vehe na vinski posodi prehudo zabiti, drugače se lahko pripeti, da posoda razpoči. S kletjo začne se razgrevati namreč tudi vino in gorko vino potrebuje več prostora, nego mrzla Če tega v sodu ne dobi dovolj, gre potem del vina skozi veho iz soda. Ako je pa veha pretrdo zabita pritisne lahko z veliko močjo ob sod. Če je ta slaboten se prav lahko razleti. Ze večkrat se je temu ali onemu naših vinogradnikov pripetila ta nesreča.. Prememba v krmljenju se mora izvršiti le polagoma. Zato svarimo naše živinorejce, naj ne prenehajo kar naenkrat s suhim krmljenjem ter začnejo krmiti zeleno pičo. Živina rada oboli, ako ji damo naenkrat preobilo zelene krme. Predno se torej žene na pašo živina, naj se ji da doma nekoliko sena ali slame in šele potem naj se jo pase. ttXXKXXKMXttXXXXXXXXXX Nabirajte jubilejne marke! Kakor zaano so Jzlane v proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne z lainke. Z* veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se Dobrostanju človeštva služita aootekarja Thierry balzam in centifolij-mazilo, o katerih izbirno mo\ Imeite ta sredstva vedno doma ter branile se tdnaki ponaredb, ki so kaznive in brez crednosti. Thierry-bal'am 12 m&iih ali 6 dvojnih steklenic o K, Centifolij-mi žilo 2 dozi K 3 60 se prave dobita v apoteki pri angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Promet razpuailjalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov b >aau, ki mora ala zemlje; se proda za 11.000 K; več se izve pri posestniku Vahnttn Schupperger, Vapata pri Celja St. 71. 366 Pekovski učenec se sprejme ; tedensko 1 K plače pri g. Kari Gensinger, Voitsberg. 864 Dobri mizarski pomočnik ter pridni aiuraki učenec se sprejo eta takoj pri g Kari Reisinger, mizarski mojster v Piuju, Allerheiligengasse. 385 Sprejme se vrtnarski učenec kleti je zdrav, posten in čvrsti, plačilo po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo, grbšinskem oskrbnistm v Loki pri Z danem mostu. Pekovski učenec se takoj sprejme pri g Johan TurtschlUoh, pekovski mojster v Gratweinu. 362 Lepo stavbišče se proda. Vi ure od Spilfelda in Egidi-tunela oddaljeno, 10 minut od državne ceste, čez 23 oralov veliKO, najboljša lega, lepi travniki, njhe, vinogradi, gozd, stanovalno in 3 gospodarskih poslopij. Cena 7.fx,0 gold. VpraSa Se v Mariboru, Muhlgasse U. 362 Malo posestvo se takoj proda 1 10 minut od kolod/ora Po-ličane in 20 minut r Solo in farno cerkev. Posestvo obstoji hiša iz 2 sobami in kuhinja 1. svinska Stala in druge shrambe. 1. lep rodoviten sadonosni*, 1 novo sajen vinogr.d ino brajde l njiva. Cene ima 1400. fl. več se izve pri pesestniku oamem. Josef Kolar, Sp. Cwtni* St. 28. Posta Poučane. 365 Krojaški učenec dobi mesto pri dobrem ravnanju. Krojasu mojster Josef Said v Judenburgu. 3o9 Adolf Sellinschegg ^= v Ptuju 3B& priporoma svojo z logo Portland-cementa iz Jude dorfa; naria'je orima trakove in stopeljne za cepljenje, plavi vitrijol, cevi Iz gumija, zvepleni prah, ter v«e vii.og.adinsK. uut tb &a* po najnižjih cenah. Tudi priporrca -vojo br>e»'<> z»ioj» vt-dno SVB- žega špecerijskega blaga. Najboljši čas za razpošiljate? drevja s šivanka (Nadelholzer) je pričel in traja do konca maja. Smreke bori, m< Visokos v cm. 1 kom. 10 do 20 K 0-20 K 20-50 • 0-30 50 » 100 ' 0 70 100 » 150 » 0-95 Visokos v cm. 1 kom. 150 do 200 K 1-30 K 200 • 250 • 150 250 » 300 » 180 » 300 • 400 > 2-— > Eksotični (inozemsl najlepših vrstah, katerih rirajo od tenmo-plavega. zlato-rumenega in srebrni posebno lepe Thuyen in Cena za komad od 1 K Kolekcija 100 komadov in inozemskih dreves s šinff 50 do 300 cm K 100- »ML—. madov K 55'— ; 25 komidBJS,.' R.'.,: 30-— 15,000.000 gozdnih bK.%^ Smreke, črni in beli bor l,2,31etni iz semena (SamlinM 2-— do 8 — tisoč hrasti 1, 2 in 3 1. 100 komadov Kffl 15-—50.000 vrtnih pok z visokim deblom in I iniftjn pa komad od 80 v. naprej. Zimski cepii rož 50 do 200 cm. visoki, cena za komad od 78 naprej. 1'lcniska perutnina in plemska jajca, 2^ boljših vrst. Glavni cenik z slikami na zahtevo zastonj. Graščinsko oskrbništvo grofa S gmund Bat thy any v Csendlaku pri Ridgoni. mantcij' iriginal Oi ikilSeno, < ^briških c M: IV. Mf Za prise že Vsled reduciranja produkcije se proda 500 tuc. plaht brez šiva 160/200 cm. velike zarobljene, I a, za K 14-30 Dri B porocljivo za ho ele in kopališč*. Tkalnica pavele in Brata Krejcar, Dobruska, Češko, Krasne novosti v ceSrih, batistih in stolih za prati oksfortj masti, perilo za postelj, mize itd. najboljše vrste, vzorci Specijalitete oprav za neveste Ne okušaj, dokler nI vode zraven! i; lo 80 jesihova esenca! bela in rudeča s katero se pripravljajo I najokusnejse jedi in jesih za vkuho. I I Liter velja 2 kroni. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter Kr, sinove esence z .K) ali 24 ali U litri ciste studenene vode vrsten jesih je gotovi. Zaloga pri R. Bračko, trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. Ceno in reelno! Vsled nakupa velikih mn žin blaga v oeiljak se leti čas po najnižji ceni odda I par čevelj za gospodi, I par n I In I par cavel| z žnoraoi za deklete z raocno okovan mi-jr podplati in ekstra f aim usnjenim „besatzom, nainovejsifsm močne, velikost po cm. Ste?. Vsi trije pari kasta]« le 5 t podlje po pofitnem povzetju. Izmenjava dovoljena. Denar | ozira nazaj. H VVachtel, Krakova štev. I. Tesari se takoj sprejmejo. Kje pove uprava tfga liata. Vrelec iz sv. Trojici (Heil. Dreifaltigkeitsqiiell| Izborna slatina! Usojam se p. n. občinstvu naznaniti najuljudneje. di ■ ker so že vsa preddela koa'.«aa. s p-od ifo zufel Tudi naj zavodu za preiskovanje življasskih sredstev v SraJcu seje„V Iz sv. Trojice" preiskal in kot izborna slatina niii.-l. Kot uijetična slatina posebno priporočljivo Naročb e prevzame Franz Schiitz v sv. Tri Slov. Gor. Naprej prodajalci dobivajo visok popust Ivi jnjLr Posestvo (Ertragsgut) Ska od Maribora, cirka 40 oralov veliko, l'/j orala ■ • mikanca, 2 orala polja, 12 oralov sadonosnika in mikov, 25 oralov gozda z;i podirali, lepa hiša in novo spodarsko poslopje z vodovodom (Wasserleitung) za JMO gold. Proda se zaradi prevzetja posestva starišev (preje- V praša se pri g. Wagrandl, Postgasse v Mariboru. 349 ) v rve cleneaM 5000 ur zastonj katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kn»i Vroa j kron Budilnn-a .. S-40 ! J. ludilnica 6-— ' I'm na pr>„. jjTotla. nlw. >■— •,.SJBlj«r •• »•— del| 70 cm. »■'— SLiip. zvon. 5*— ' Godba . . 10"— I Stolp. »von. 9'— kuhinj, ura 3.— i 6 valčkov . 12-— j Zhndilnico 10-— Z jndbo . . 12 — Isjiaal OiiiPj.i. SclialTliauscii. (Jlaskiittc. Helios, Analla, c. k. " leno, od K IS-—; srebrno in zlat« blago no originalnih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj. Max Holmci, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi cemtclj jo strokovnjak* Največja in najstarejša t"rdka Osnovana 1. 1X40. 5000 aUk-katalog zastonj in poštnine proito. 3*2 Mašine za štrikanje za delo z roko ali z motorjem 347 n. Pn Jtns t, o* ranka HoKi izpeljavi, z» vsako vrsto Sirikanega blaga, kakor noga-ue rokavice, telesce, spodnjo obleko itd., od renomirane fabrike maSin HoDard Dubied & Co., Couvet (Švica) .tlrard prix" Paris 19IM), „Grand prix" Milano 1906. nf (ilavio zastopstvo: J. liiedion, Danaj, IX. Kolingasse3. ~^g lice se prodajalce in agente po dobri proviziji i^^— 6ot»v zaslužek t vsaki hiši! —^^—^^~ Že dolgo let dobro znani stroji vsake Vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice aa seno, trijerji, čistilnico za žito, mlatiluice. vitli, Insčilniee za knrnzo. škropilnice za trsje, mlini za sadje mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnico za grozdje,' ailini za golanjc. stroji za rezanje repe, slamorezniee, kotli za . kihanje, klale, sesalke za vine, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, iS? železne cevi, svinčene cevi, ;gt~fci~ gnmijeve cev1, konopljene cevi, priprave za t> eenje piva, pri- Jirave za sladoled, omare za ed, mlini za kavo in dišava, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, stebrrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i t. d., postranske komade za vse stroje, cetndi niso bili pri meni naročeni; kose za slamorezniee iz I-a jekla po znižanih cenah. Vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kat 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje se v slovenskem jezika. Prekupcj in agenti zaželjeni Iyan Scliindler, Dunaj QI. Erdbergstrasse 12. 2—4- kron trajnega, neodvisnega, lahkega in prijetnega *%f zaslužka = brezskrbno delo v lastnem hramu. Ilia K oiebe obeh spolov za izdelovanje štrikanega blaga z a naše podjetje. Nobenega predznanja treba. Poduk zastonj.f Bivališče postransko. Reelno poslovanje. Ml skrbimo sami za prodajo Vaših izdelkov. Zahtevajte prospekt P. Schbndorfer, Gradec, Volks-gartenstrasse 12—48. 396 — 7 — Gospodska ulica št. II. — Herrengasse Nr. II. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika = T Ptuju štev. n == priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, riž, sladkor, čaj, ram, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške in revolverje i t. d.'— Glavna zaloga Tomaževe žlindra, kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokiilega amonjaka in snperfosfata za gnojenje vinogradov. ------------- Postrežba Jako urna in solidna.---------—— Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. • Zahtevajte zastonj moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idočih ar, srebernine in zlatnine. Dokaz da imam res fino in dobro blago, je to da imam odjemalce, iz vseh dežel in glavnih mest Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopade.no blago se lahko »menja, ali dam celo vsoto nazaj Mikal sre od......180 I SreV ank. rem.....450 Sre...........3-50 Ure bndilke......1-50 Stat. ženska......3'50 | Stenske ure . . 1-60 naprej. Razpošilja po postnem povzetju ipecialna delavnica aa najtelajsa popravila ur, zlatnin° in optik TH. FERNBACH največja tabriika, zaloga ur Harbarg M. 9*F- Po ceni se proda: -asW '' 1 motor za surova olji „Avanu° fi-6 H. P. ~^ 1 snaiilna maSIna (Griesnutzmaschine) „Avstria" (Hoerde k Co.), cilinder za mleti, 1 nar 48" mlins.ih kamenjev z vsemi železnimi in lesenimi deli, 1 masina 'BUrstmaschine) 1 kupelunga, ssjbe za jermena, lager, — nadalje 3 iilezoa okna 2 m. v, 1-20 m. S„ 1 aparat za vremensko streljanje zistem linger — vss dobro in v izvrstnem stanu. Graščinsko oskrbniitvo. 367 Sanneg P. Frasslau, Savinska dolina. J»z podpisani Ignac VVesiag, posestnik v Karčevini pri Ptuju razžaM sem gostilničarja g. Franc Marčinko v Rsgoznici pri Ptuja brez vsacega vzroka na časti. Obžalujem, da sem prizadel g. Mirčinko n to častno razžaljenje in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijske tožbe. Ptuj, 3. maja 1908. 359_________________________Ignac Wesiag. 50.000 vrtnih rož z visokim deblom in grmovjem Ui(Hochstamm- und Buschrosen) v 200 najboljših vrst. 1 komad vrtna roža z visokim deblom z 2 letno krono od 1 K naprej. 1 komad vrtne rože v grmičju(Busch-rose) od 30 vin. naprej. Zimski cepiči za vrtne rože deloma že z popki 50 do 200 cm. visoke 1 komad od 70 vin. naprej. s* Drevje sšivankarai.smreke, jelše, ciprese, mecesni, bori itd. . Plemska perutnina in njena jajca za leči, 25 najboljših vrst. Nadalje sadno in olepševalno drevje olepševalno grmičje, gozdne rastline, po najnižih cenah. Glavni cenik zastonj in franko. Graščinsko oskrbmštvo grofa Sigmund Bitthyany v Czendlaku pri Radgoni. § Samo pravi je le Thierry -balzam z zeleno nuno kot znamko. Najmanj s» posle 12.2 ali 6/1 ali patent potna družinsza steklenica K 5-—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-mazilo Najmanj se posije 2 doze K 3-60. Ziboj zastonj. Povsodi priznxna kot najboljša domača sredstva proti boleč nam, pečenje v želodcu, krču, kaslju, hnpavosti, vnetju, ranami itd. — Našlo? za narocoe in denar: L Thierry, apoteka k angelj-varnha t Pregradi pri Rogatcu. Zalege v največih apotekah. 297 Potnikom v Ameriko priporoča generalna agentura in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 5'/i do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj: Generalna Agentura Im Obenteg & C«. 28 Aesehengraben Rasel (Švica > 292 priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, islotako tndi za posredo"-vanje vsakoršnega posla z avst. ogerak. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojaani in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Vozički otroke v novi veliki trgovini »o Johann Koss v Celju ===== na kolodvorskem prostoru ===== ie dobivajo že od.....gold. 6*50 naprej dinge sorte po........ 7*— » tretje , ,........ 8*— . ««t*te „ ,....... . 9'— , pete . ,........10"— , in z fedrami po.......12*— , Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Varstvena marka „Anker" Liniment Gaspici comp. nadomestilo anker-pain expeller jt znano kot odpeljajode, izvrstno In bolečine od-•tranjajoe« sredstvo pri prehlajenjn itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 1*0, in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na oppnalne steklenice v Ikatljah z nato varstveno znamko .Anker-, potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka ..zlati lev" JjŠel * »"rOBl. Klisabetstr. St. 5 nov. I ■*£* Wyl I Bupoill]. m vsak dan. I UTft Domača pijača narrjena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt ,.Mo-atin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijana na človeka oživljajoče in pospešnje prebavo. 300 I. te pijače narejene z „Mostin" stane 4 gld. 80 kr. „Mostin" aedobi pri Janezn Poscb, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20. — Poštna razpoSiljatev vsak dan. ■— Svari se pred pona-redbami. j73 Pozor! Pozor! Čitaj! Pakraške želodčne ^^SSOSgfK kapljice« Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo —• pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Ona je »a 12 steklenic (I dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se posije denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: p> Jupi4Jgaj 678 lekarrarjs v Pakracu «. 200 ^Slavonija.) Vozičke za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptnjn. Novi valčni mlin (Kunstmuhle) v katerem stojita 2 valceljna, 2 para kamnov, stroji za čiščenje zrnja in moke, aufcugi, katere reči so se v rr.i-nolem letu notri postavile, je vse čisto v dobrem stanu. Mlin stoji na vodi Muri v občini trga Veržej v sredini Murskega polja in ima vselej obilno mletja. Proda se pod ugodnimi pogoji. Kdor ta mlin kupiti želi, se naj oglasi pri Antonu Wrablu, trgovcu v Križevcih pošta Križevci pri Ljutomeru. Tudi se vzame na ta mlin dobro izučeni mlinar v delo. 332 Jos. Kasimir 178 nasproti W, Sirks Nfl. ^=v PTUJu = trgovina s špecerijo, materijalom, barvnim blagom, skladišče piva bratov Reininghaus se priporoča: najbolja semena za vrt. polja in travnike. Različna gnojilna sredstva, kakor različno drugo blago po najnižji ceni in solidni postrežbi. Novost!! Novost!! Sol za kopel] „Podagrin" izvrstna prot g-Mu, revmi. ozebi in potnimi nogami. Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se Mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj iu vsako drug" koza« bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahvalno. Stane franko na vsako poito 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišic •" lekarnar T Pakracu štev. 200 v Slaveniji. Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in saiene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina samo v ta novi veliki trgovini 201 JohannKosSvCelju —==-M kolodvorskem prostem. ==— C Najstarejša tvidka ia špediranja • potnikov ===== ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz it 9 ■prejme potnike na linijo cez Pariz-Havre po najnižjih cenab: — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piJe v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila «78 P LAHTE — (Prtiči) z domačega platna po . . z močne debele kontenine z tirolskega platna . . . v novi veliki trgovini JOBAMKOSSvft —= na kolodvorskem prostoru. =j Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržaoju pospeševanju, in ureja vanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega a> masenja (Stuhlverstopfungj. Dobro, iz zdravilnih *> lenjav pripravljeno, apetit in prebav Ijenju, pospešujoče i stvo, ki odstrani znane posledice Bezmemo»li, napast Jete, prehlajenje, zanairaj«, sestava preobilne kislin« i .Sodbrennen", napenjanje itd. ir, krčne bolečine odslmfjj zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. nvarilo' V*' ('f'' ovitka nosijo poji—.------ slavno deponirano varstvene ** Barke. =:— t j .. i ; * .r ' ■ Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, c. kr. dvorni liler* „z«b »chwarzen Adler" PRAGA, Klelnseite 203 kot Nenftj ME* Poštna pusiljatev vsak dan. 'VSa 1 eeis steklenica 2 K, V. stekl. I K. Po pošti proti posiljaivi K 160 se 1 malo steklenico, K 2-8C pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-i velike, K 22— 1* velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja Depoti ________v apotekah av»trijs«ih. " I Kron 5000 zaslužka tisremu, ki dokaz«, da ni moja čudežna kelebf 9tT 800 komadov za fold. 2'60 prilataostni nakup, i. a.: 1 prava »vie. list Refkopf eileeF ara, gr* natanko in dobro, regul. s pismeno S letno (asm raaorjo, 8 amerik. alato-double prstana (ia gospoda n« angi. posla*, garnituro, obstoječo iz manietnih, ovratnk • L gumb, 1 amerik. lepni aot 6 delov, 1 eleg. zidana kravata, in »uit« po talji, najnovejši faooa. 1 krasna knollica u I s limili-briljanti, 1 notna damska broia zadnja novost, 11 L toaletaa garnitur«, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par amerik i s imit. kamenji, 1 par angl. vremenskih barometrov, li I album a 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni n ' lasai kuljer s pravimi oriental enimi biseri, 5 indijskih h: > kav. vragov zabava vaško drusto in ie 360 kom. raznih prel ki so v vsaki hili potrebni in koristni zastonj. V« skupaj aist Reakopf patent žepa« are, ki je sama dvojno svolo koita samo gold. 2'60. Dobi se po povzetju ali nspiej > (tudi CS ITvKanli svetovna razpelih znamke)pri »• ITDaCIl, Krak.va il I N. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima u I lev ali 8 S. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopac takoj nasaj, torej vsak rudko izključen. Meščanska parna žaga Na nivem lentnem trge (Lendplatz) v zraven klalnioe in plinareke hiše postavijo; nova parna žaga vsakemu v poraba Vsakemu ae les hlodi, itd. po zahtevi takoj žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrli spahati i. t. d. V ptujskem mestnem sop nem kopališču m dobijo odsihmal kopele s hlaponom po oik jako znižanih cenah. Vsak navaden I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak •fe Vili uri predpsldan za 60 vin., (30 carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (P Badeanstalti. jeni preži britk harni Priel izdaj ,Fra ogret lijo, vojsh Koui pokr akon trdni Velika zaloga gotovih obl za otroke vsake starosti iz štofa in i ženskih jaken (J°P( Stofaste in If moških oblek hlače iz cajga in štofa zelo po v novi veliki trgovini' JOHANN KOSS v CE1 ===== na kolodvorskem prostoru. za š Izdajatelj is odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: V7. Blanker 7852