Poštnina plačana v gotovini Maribor, Sobota 2©. maja 1934 stev. 118 Leta Vlil, (XV,1) Cena 1 Din MARIBORSKI VECERNIK Uredniitve In uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2465 MpaBi MIMMm Izhaja razen nedelja in praznikov vaak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman ■■ ■ W ™ * ' v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po canlku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutrs" v Ljubljani / Poitni čekovni račun it. 11.409 JUTRA’ Primarni gon japonske ekspanzije Nameni in izgledi fantastičnih načrtov Znani francoski časnikar Jules Sau-e r w e i n je opisal nedavno v več člankih svoje vtise, ki jih je dobil na Japonskem, kjer se je razgovarjal o vseh aktualnih problemih z zastopniki vseh slojev, od rnikada doli do cestnega pometača. Giavni rezultat njegovih razmotrivanj pa Je bil, da mi v Evropi Japonske ne poznamo in premalo računamo s čuvstvenim razpoloženjem japonskega naroda. Japonska se je v dobrih petdesetih letih dvignila iz svoje azijske primitivnosti in barbarstva v tehnično Evropi enako velesilo. Na zunaj je med njo in nami vedno manj razlike, na znotraj so pa ostale še velike, velike razdalje. Notranjost Japonca je zaostala daleč za zunanjo civilizacijo, kulturo in tehniko, kar je tudi docela razumljivo, kajti v tem so skoki nemogoči. Harmonično zaokroženost more ustvariti samo dolgotrajni, neprekinjeni razvoj! Gon primarne naravnosti prevladuje diplomatsko prevejanost. Robustna sila hoče naglih dejanj, naglih u-resničenj svojih hotenj. Zato japonska politika ni umetna preja rafiniranih diplo matov, marveč stvar čuvstvovanja in hotenja vsega japonskega naroda, je samo organ japonske ulice. Nagli dvig in zavest, da se je ta dvig posrečil v vsej ogromni Aziji samo Japoncem, sili Japonsko slepo dalje v še višji dvig. Postati hoče vladarica Azije vladarica Pacifika. Vendar se pa pri ^m zaveda, da je sama kljub vsemu pre šibka, zato hoče najti opore v Kitajski, ki je s svojimi skoraj 450 milijoni ljudi ogromen izvoz še neizrabljene sile. In ker se zlepa tega rezervoarja sile ni •mogla polastiti, kajti branijo ji to kitajske razmere in v Kitajski zainteresirane sile Evrope ter Amerike, je stopila brezmiselno na pot sile. Osvojitev in odcepitev Mandžurije zato ni bila cilj, tem* več samo sredstvo, prva etapa uresničevanja končnega namena. Od tu naj bi se zavzela vsa Kitajska in iz nje zajela nioČ za nadaljnje velike akcije. To je tudi namen tokijskega klica: »Azija Azijcem!« Pri tem pa je seveda nediplomatsko opozorila na svoje namene ves svet, zlasti seveda velesile Ameriko, Rusijo, Anglijo in Francijo, ki so — vse eno, ločeno ali strnjeno — neizprosne nasprotnice japonskih hoten) in načrtov. , e ki Japonci mislili bolj diplomatsko, . mo'K’i kaj kmalu doumeti, da so njihovi nameni dosti večji, kakor so njihove sedanje sile. Vprašati bi se pa tudi morali, kako mislijo uresničiti svoj sen? Vojno z Rušilo? Kaj bi jim lahk0 prine. sla? Rusue kot cek>te Japonska nikoli ne more streti, niti premagati. V najbolj- šem primem bi lahko osvojila njene vzhodnoazijske pokrajine. Toda kaj naj počne z njimi? Za naseljevanje južne klime navajenih Japoncev so te pokrajine premrzle in tudi preobsežne. Prostor za odtok previSka svojih ljudi bi našla Japonska samo daleč v notranjosti ruske azijske posesti, do tja pa ne more predreti brez vsetnongolskega zaleta, sličnega poplavi skoraj bajeslovnega Džingiskana. Pa tudi za njeno trgovinsko ekspanzijo bi bila posest ruskih vzhodnoazijskih pokrajin skoraj brez haska. Vojna z Združenimi državami Severne Amerike? Kje? Kako? Nobeno brodovje ne more premagati Tihega o-ceana, ki leži vmes. In če ga premaga, ostane še celina! To je fantastičen načrt, ki se ne da realizirati, vsaj zaenkrat ne. Vojna s Francijo? Kaj naj bi počela Ja-ponska s francosko lndokino? Vojna z Veliko Britanijo? Samo tu bi se dali doseči veliki rezultati. Tu je Avstralija z 9 milijoni prebivalcev, pa bi jih lahko živelo vsaj 2C0 milijonov. In potem Nova Zelandija in razna otočja. Toda tudi ta vojna bi bila neskončno težka in silno riskantna. V Tokiju se pa zavedajo, da bo v bodočnosti še slabše in je vsako čakanje le izgubljanje upa. Rusija se silovito krepi in pripravlja. Gradi drugi tir na transibirski železnici, vojno in živilsko industrijo v svojih vzhodnoazijskih pokrajinah in je v dveh samih letih zgradila celo vrsto utrdb, letališč, oporišč ter naselila na Daljnjem vzhodu 2 milijona ljudi! Tudi Amerika gradi na Havajskih o-tokih ogromne trdnjave in oporišča ter krepi svojo vojno mornarico. Velika Britanija se pa utrjuje v Singapuru ter v Avstraliji, zlasti v Portu Darwinu na severu. Mimo tega je izdelala načrt za naselitev velikega števila milijonov ljudi na tem osamljenem kontinentu. Vsak dan so izgledi za Japonce slabši. In če se posreči velesilam organizirati samo nekaj pokrajin Kitajske v resnično državno tvorbo z ostjo proti Japonski, je za vedno ali 7. a zelo dolgo dobo izgubljen tudi prepotrebni mongolski rezervoar. Japonska se vsega tega zaveda in njen pri mairni gon jo žene dalje, kakor glad divjo žival. V zmago ali katastrofo? To bo pokazala bodočnost, morda že najbližja. Vojna je na Daljnem vzhodu mogoča vsak dan, lahko je pa tudi sploh ni. Kdo ve? _r. Strahote terorja v Avstriji Neprestani bombni atentati Dunaju in v Solnogradu DUNAJ, 26. maja. V slavnostni dvorani visoke poljedelske šole na Dunaju je eksplodiral danes peklenski stroj, ki je povzročil ogromno škodo. Dvorana je popolnoma demollrana. Del pročelja je porušen, dva balkona sta se zrušila in odpadla in popokale so vse šipe na velikem poslopju, človeških žrtev k sreči ni. Druga bomba je pa eksplodirala v arkadnem hodniku palače solnograške nadškofije. Tudi tam je povzročena škoda zelo velika. Vlada ie bila primorana, razpisati nagrado 20.000 šilingov na gla- Dva nova atentata na - Oblast je brez moči vo vsakega atentatorja, vendar brez uspeha. Obenem je razširila preki sod tudi na metalce bomb In postavljalce peklenskih strojev. Sedaj ni nobenega dvoma več, da so tajni teroristi v prvi vrsti socialni demokrati in šele v drugi vrsti narodni socialisti. Ker atentatorjev v nobenem primeru ni mogoče izslediti, je očito, da so deležni zaščite prebivalstva, ki jih krije. To pa je zopet dokaz, da javno mnenje Avstrije po veliki večini ni n vlado. Naglo novo ohoroževanie OBOROŽEVANJE FRANCIJE, BELGIJE IN ANGLIJE. GOVOR ANGLEŠKEGA LETALSKEGA MINISTRA. pričakovati, da bi se odrekel potrebi zračnega orožja tako dolgo, dokler je PARIZ, 26. maja. Kot posledica francosko-neniških odnošajev in povišanja vojnih izdatkov je na tukajšnji borzi opaziti padanje kurzov vrednostnih papirjev. Znatno so padli zlasti državni papirji. BRUSELJ, 26. maja. Zbornica je sprejela z 81 napram 67 glasovi zakonski predlog, s katerim je pooblaščen minister državne obrambe, da izvede postopno povečanje armade z osnovanjem novega napadalnega pehotnega polka. LONDON, 26. maja. Včeraj je bil zaključen s slovesnim banketom letalski dan, ki se je praznoval po vsej državi. Ob tej priliki je imel minister letalstva lord Londonderrv govor, v katerem je uvodoma naglasil, da ženevska pogajanja niso imela doslej nobenih uspehov, ki bi se mogli smatrati kot pogoj za neko konvencijo. Dejal je nadalje, da je Anglija odločno sklenila, neoziraje se na ženevski rezultat, povečati svoje zračne sile tako, da bo zagotovljena njena varnost in da bo obenem lahko izpolnila svoje naloge kot center imperija. »Trdno sem prepričan,« je dejal ob zaključku, »da ne bo nikdar in nikoli poklican v življenje mednarodni sporazum, ki bi prepovedal vojno v zraku. Od naroda, katerega življenje je na kocki, ne more nihče zahtevati in njegova zemlja izpostavljena ognju topov in dokler se lahko blokirajo njegova pristanišča.«____________________ COKOLADA^fažgsfc Anglija priznava lastno krivdo RAZOROŽITVENA KONFERENCA BREZ USPEHA. ANGLIJA MORA OSTATI ZVESTA DRUŠTVU NARODOV. LONDON, 26. maja. Glasilo Macdo- zastopniki nekaterih držav v Ženevi naldove delavske stranke »News Let-ter« objavlja na uvodnem mestu članek o problemu razorožltvene konference In smatra, da je neuspeh konference danes že gotova stvar. Vendar na naglaša, da zgodovina ne bo {»ogla zamolčati, da *e po astni nespretnosti in po neke vrste bojazljivosti slabo izkoristila prilike, ki so se ji muiiie. Zaradi tega in zaradi cele vrste drugih pogrešk pa ni odgovorna za negativen rezultat raz-orožitvene konference samo Anglija, marveč tudi vse ostale države, čeprav se mora priznati, da so imeli dobre in le nekatere zlobne namene. List prihaja do zaključka, da za Anglijo ni mogoča politika izolacije, vendar pa zaenkrat ne pride v poštev nobena zveza z drugimi državami in je edino, kar še preostane, to, da ostane Anglija zvesta Društvu na-rodov. ______________________ ^talifanska sodba o Bolgariji RIM, 26. maja. »Giornale d’ Italia« piše o novem bolgarskem režimu in meni. da je državni udar »Zvenov-cev« delo framazonov. Zunanjepolitično bo to povzročilo zbllžanje z Ju- goslavijo. Sedanji voditelji Bolgarije so pa tudi trdno prepričani, da se bo moralo doseči tudi zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, pri čemer bo Bolgarija posredovalka. List objokuje razpust makedonstvujočih, a pravi, da ni pač nobenega dvoma, da nova močna vlada ne bo trpela poleg sebe nobene druge vlade. NEMŠKI MORATORIJ. BERLIN, 25. maja. Včeraj bi se bila morala nadaljevati transferna pogajanja med Državno banko in zastopniki nemških tujih upnikov. Ker pa se seje ni udeležila večina zastopnikov, je bila od-godena. Pričakujejo, da bo Nemčiji danes na skrivaj dovoljen polletr-i moratorij že z ozirom na ugotovljeni gospodarski položaj. Pomorski sporazum v nevarnosti WASHINGTON, 26. maja. Ker bo letos potekel londonski pomorski sporazum, se vrše med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko pogajanja za prelimirani sporazum pred sestankom nove pomorske konference. Problem Tihega oceana je sedaj zelo otežkočen, ker gradi Japonska vojne ladje pod firmo Mandžurije, da bi na ta način prišla na konferenco z doseženo pariteto z Ameriko in Anglijo. Šef japonske admiralitete je pri omenjenih pogajanjih izjavil, da se Japonska ne more zadovoljiti z dosedanjimi dovolili, ki so ji odrejene po londonskem sporazumu, marveč zahteva spremembo v pariteto. Če Japonska tega ne bo dosegla, bo zapustila konferenco in si bo sama ustvarila pariteto, ki ji je nujno potrebna že zaradi njenega položaja v Aziji. PREGANJANJE TRŽAŠKEGA ŠKOFA. TRST, 26. maja. Poročali smo žc, da se je rimskokatoliški škof dr. Fogar vrnil iz Rima, kjer se je moral Vatikanu opravičiti zaradi obtožb, da podpira v svoji škofiji slovenski element. Širijo se vesti, da bo Fogar razrešen in premeščen ter da bo imenovan za titularnega nadškofa. Njegovo palačo stražijo karabinerji in legitimirajo vsakogar, ki je namenjen k ško fu. Tudi je škof dr. Fogar bil obtožen, da je blagoslovce navduševal za njihov jezik in jih učil, da morajo spoštovati čuvstva naroda, med katerim bodo opravljali svoj vzvišeni duhovniški poklic. REŽIM NA BAJONETIH. . DUNAJ, 26. maja. Število državne policije je bilo v zadnjem času znižano od 8 na 6 tisoč, orožništva pa od 12 na 5 tisoč mož. Ker pa so dogodki preteklih dni pokazali, da je število oborožene eksekutive premajhno in prešibko, je vlada sklenila povečati policijo na 8 tisoč mož, orožništvo pa na 12 tisoč in jih obenem opremiti z vsemi najmodernejšimi sredstvi, tako, da bo državna eksekutiva v primeru potrebe pripravljena na vse in da ne bo več navezana na druge .formacije. V Mariboru, dne 26. V. 1934. umi n m mn iii—mii n iii muhi i m miiii Dnevne vesti Mladina generalu Maistru. Šolski otroci iz Makol so bili danes na majniškem izletu pod vodstvom učitelja g. Franja Miklavca v Mariboru, kjer so si ogledali razne tovarne in zanimivosti našega mesta. Njih iskrena želja pa je bila, videti tudi generala Maistra, o katerem slišijo toliko lepega pripovedovati. Zbrali so se kmalu po 11. uri v Maistrovi ulici pred generalovim stanovanjem. Ko se je pojavil naš osvoboditelj na oknu, ga je mladina navdušeno pozdravljala in mu vzklikala. Ta dogodek bo ostal otrokom prav gotovo v najiepšem in trajnem spominu, saj so sami pripovedovali, da so srečni, samo da so videli generala Maistra. Prav bi bilo, če bi tudi druge šole. ko pridejo v Maribor, pozdravile našega Osvoboditelja. Napredovanje v magistratni službi. Ravnatelj mestnega knjigovodstva Joža Barle je napredoval v položaj računskega nadsvetnika. vodja konskripcijskega urada Franjo Kramberger v položaj pristava, sluge Janko Kuster, Anton Slavič, Štefan Cvilak in Tomo Smodiš pa so napredovali po pragmatiki. Promenadni koncert. Olepševalno društvo priredi jutri v nedeljo od 11. do 12. ure promenadni koncert, pri katerem bo igrala godba »Drava« pod taktirko kapelnika g. Žekarja. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra tr>gu. Telovo. Ker bo na praznik Sv. Rešrije-ga telesa, t. j. dne 31. maja 1934 javen obhod, odrejam: 1. mesarske stojnice se morajo 31. maja postaviti na Vojašniški trg; 2. vse druge stojnice pa na novi Glavni trg. Proti kršiteljem tega razglasa se bo postopalo v smislu § 69. zak. o notranji upravi. Mestni načelnik. Glasbena Matica v Mariboru razpisuje v redni natečaj mesto ravnatelja društve-ne glasbeno šole, druženo z vodstvom njenega pevskega zbora. Pogoj je dovr-šitev rednega konservatorija. Plača se določi po dogovoru, z individualno pogodbo. — Z dokumenti utemeljena prošnja. oz. ponudbe, naj se pošljejo odboru Glasbene Matice v Mariboru do 8. junija t. i. — Odbor. Proslava lšletnice Glasbenega društva »Drava« bo dne 6. oktobra 1934 v mariborski unionski dvorani. Društva so naprošena za blagohotno upoštevanje tega termina. Z Mariborskega otoka. Temperatura vode v velikem bazenu je !9 stopinj, v srednjem bazenu 20, v otroškem pa 22 stopinj. Na zraku kaže toplomer 24 stopinj. Iz sinočne tajne seje mestnega občinskega sveta. Na tajni seji je mestni občin ski svet obravnaval razne personalne zadeve iz javne seje. Zelo obširna je bila zlasti debata o manipulaciji z električnim tokom od strani tukajšnje tekstilne tovarne Sclionsky, kakor tudi debata o pre pustit vi nogometnega igrišča ISSK Maribora sokolskemu društvu Maribor Matica. Z odborom športnega kluba Maribor !m> narejen poseben aranžma. Podelil ie dovolilo za obrt avtoizvoščka Uršuli Belakovi v Vrtni ulici, prošnji gostilničarke Terezije Gračnerjeve za premestitev gostilne iz Mejne ulice na Glavni trg. gostilničarki Frančiški Jamškovi za premestitev gostilne iz Fratikopanove ulice v Studeniško ulico, Tereziji Mareko- vi za premestitev gostilne z Betnavskc ceste na Koroško cesto, nadalje prošnji Marije Macove za dovolilo za obrt gostilne tia Aleksandrovi cesti, prošnjo Ivana Merdausa na Koroški cesti pa je občinski svet odklonil, kakor tudi prošnjo Ane Rozmanove za premestitev gostilne iz Tvorniške ulice na Glavni trg. Ugo-H1 ie nadalje tudi prošnjam Franca Pukla /a premestitev starinarne iz Vetrinjske ulice štev. 14 v isti ulici na štev. 5. Ivana Volkerja za premestitev obrti avtoizvoščka iz Kersnikove v Mlinsko ulico in prošnjo Mestne hranilnice v Mariboru za podelitev dovolila za zastavljalnico. Tudi je občinski svet zvišal in podelil miloščine iz starostne podpore v smislu pra vilnika za podpiranje onemoglih mestnih delavcev in njih vdov. in sicer: Ljudevitu Mencrju. Josipu Priklu, Amaliji Vidmarjevi in Antoniji Kranarjevi. Kar priznajte: ko ste se žiine kave Adria navadili, jo težko pogrešatel Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Največja tombola letošnjega leta. Združeni odbori Jadranske straže v Mariboru priredijo dne 27. t. m. ob 15. uri na Trgu svobode veliko javno tombolo v korist gradnje doma na Jadranu. Oglejte si tombolske letake! Za prve tri tombole se razdeli 5500 Din v gotovini. Za 2.50 Din najkras-nejša potovanja po morju v I. razredu naših najluksuznejših parobrodov od Sušaka do Dubrovnika in nazaj ter od Splita do Kotora in nazaj, ali pa 7 dnevno bivanje v prvovrstnem Palace-Hotelu Praha na Rabu ter še drugi prvovrstni dobitki. Prodaja v trafikah Geč & Gnus na Glavnem trgu. Razstava dobitkov v trgovini Divjak na Glavnem trgu. Podpirajte sklad za dom! Čuvajmo naše morje! Odbor. »Trije ribniki«. Vrtni koncert v nedeljo 27. V. Piščanci, narezki, pivo, vino i. t. d. Se priporoča F. J. Kliček. Vsako nedeljo koncert s plesom v gostilni Mraš. Studenci. Kavarna »Promenada« v nedeljo. 27. maja koncert. Predvajanja »Superconfort Michelin«. Danes sobota 26. in v ponedeljek 28. maja ponavljamo na Trgu svobode od 18. do 19. ure predvajanja pneumatike »Superconfort Michelin«, ki so lansko poletje zbujale pri automobilistih veliko zanimanje. Jutri 27. t. m. na ražnju pečeni odojki in koncert v gostilni Tomše, Pekre. Novi vodja mestnega gradbenega urada. Namesto pokojnega gradbenega nad-svetni-ka inž. Albina Črneta je imenovan za vodjo gradbenega oddelka mestne občine mariborske inž. Josip Baran. ki je že doslej vodil vse posle mestnega gradbenega urada. Novo imenovani vodja je znan strokovnjak in mu k imenovanju iskreno čestitamo! Novi mariborski občani. V občinsko zvezo so bili na včerajšnji občinski seji sprejeti Josip Bevc, Blaž Bonča, Anton Brglez, Katarina Cepcova, Karol Furman Karol Gosak, Mirko Jadeš, Josip Kaič, Jakob Kepa. Rozalija Knezarjeva, Ivan Kos, Franc Kump, Jože Lešnik. Jurij Mali re, Marija Novakova, Friderik Omerzu, Leopold Osim, Ignacij Petrovšek, Josip Pintarič Franc Pivec, Rodolf Polak. Franc Puconja, Leopold Rath, Ladislav Sinkovič, France Špindler, Jože Stepišnik, Ivan Stranjšik, Karol Stupan, Simon Tuš, Avgust Urban. Alojzij Vidmar. Frar.cc Bach, Mihael Hohnjec. Dušan in Milica Kaučič, Julijana Senekovičeva, Anton Skobrne in Ivan Železnik. Velikodušen dar. Ob SOletnici svojega predsednika g. Ferda Pinterja, veletrgovca, je keglaški klub »Primorje« v Mariboru določil 2000 Din v dobrodelne namene, in sicer po izberi slavljenca samega, ki je odločil, da se izplača Počit niškemu domu kraljice Marije na Pohorju. Dijaški kuhinji v Mariboru, društvu »Jadran« v Mariboru in Meddruštvenemu odboru jugoslovanskih emigrantov v Mariboru vsakemu po SCO Din. Vsa čast temu klubu, ki vsako leto žrtvuje znatne zneske za Človekoljubne namene! Manifestacija osnovnih šol za Jadran. Mariborska osnovnošolska mladina priredi 27. maja t. 1. ob 10. uri v unionski dvorani, kjer jo pozdravi predsednik k o. Jadranske straže g. odvetnik dr. Ra-potec. manifestacijo za naš Jadran. O pomenu Jadrana govori g. Puc. Sodeluje tudi pevski zbor »ladrana«. K tej presrčni proslavi, ki otvori »Jadranski teden«, k bo od 27. maja do 3. junija t. 1., so vabljeni tudi starši. Vstop prost. Odbor. Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza v Mariboru ima svoj letošnji ob čni zbor v torek, 29. maja ob 20. uri v svoji predavalnici. Vabijo sc vsi njeni člani in prijatelji, da se udeležijo v čim večjem številu tega važnega zborovanja ko bo položil dosedanji odbor račune o delu pretekle sezone in se izvolil nov odbor. Slehernik je dobrodošel in zamore postati član. ako še ni. tudi še isti večer PRESENETILA VAS BO najboljša siov. revija za turizem, družbo, šport in kino „NAŠA POTA", Celoletno Din 60'« Ljubljana, poštni predal 114. .520 Kapla se pripravlja! Bili smo tam. Radost obseva lica brhkih deklet in fantov, oči žare starim mejašem, deca veselo poskakuje in čeblja. Vse se pripravlja na nekaj izrednega, svečanega, na 10. junij, vo jo obiščejo bratje in sestre po duši in krvi iz mesta. Taka je slika na Kapli in nje bližnji okolici. Kličejo nas iskrena slovanska srca, želijo, da se vživimo v njih težki položaj na meji. Nočejo ničesar drugega, kot le balzama iz bratskih rok, ki naj jih ojekleni v vsakdanjem boju zoper zemlje lačne tujce. Smrten greh bil in nevredni bi bili svetega jugoslovanskega imena, ako se temu klicu ne bi odzvali. Naj 10. junij pokaže meji, da nam ni mesto iztrgalo iz srca čuta do svojih na deželi, iz katere smo vsi izšli, naj vidi in sliši armado še vedno čutečih sorojakov, ki žive iii izdihnejo z njo. Zato pa pripravimo se že sedaj za ta velepomembni dan, ki naj bo kot prvi veliki res res bratske ljubavi, kateremu morajo slediti še stoteri, tisočeri drugi, da 00 naša severna meja postala granitni jez. ob katerega se bodo zaman zaganjali sovražni valovi. Dne 10. junija nas kliče Kapla, zatorej vsi na Kaplo! »Putnikovi« izleti v Logarsko dolino in na Gornji Jadran. »Putnik« priredi v pri-icdnjem tednu sledeče avtobusne izlete: 1. Dvodnevni izlet v Logarsko dolino za Telovo 30. in 31. maja. Gdhod v sredo ob 14. uri izpred hotela »Orel«, povratek v četrtek ob približno 23. uri zvečer. Cena vožnje Din 120. 2. Dvodneven izlet v Logarsko dolino 2. in 3. junija. Odhod v soboto ob 14. uri izpred hotela »Orel«, povratek v nedeljo ob približno 23. uri. Cena vožnje Din 120. Izletniki bodo imeli priliko napraviti krajše izlete v Logarsko dolino kakor: Okrešelj, Izvir Savinje, slap Rinka itd. 3. Štiridnevni izlet na gornji Jadran. Odhod v četrtek 31. maja ob 7. uri izpred hotela »Orel«, povratek v nedeljo dne 3. junija približno ob 23. uri zvečer. Ogled Rogaške Slatine, Zagreba, Karlovca, enodnevno bivanje ob Plitvičkih jezerih, ogled Senja, Novi, enodnevno bivanje v Crikvenici s kopanjem, ogled Kraljeviče, Sušaka, Gor skega Kotara. Delnic, Kočevja, Ljubljane in velesejma ter Celja. Cena vožnje Din 300. — Pri vseh treh izletih preskrbi hrano in prenočišče prireditelj, vendar se bodo izleti vršili le v primeru zadostnega števila prijav. Prosimo interesente. da se zaradi tega pravočasno prijavijo pri »Putniku«, Maribor. Aleksandrova cesta 35, kjer se dobijo tudi vse nadaljnje informacije. Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor javlja svojemu članstvu, da bo v nedeljo 27. t. m. ob 14. uri streljanja na golobe iz gline in stoječega in beže čega srnjaka. Tarča na bežečega zajca bo tudi na razpolago. Streljalo se bo do mraka. Strelski odsek. Zanimiva predavanja o kuhi in peki s plinom priredi mestna plinarna 28. in 29. t. m., vsakokrat ob 20. uri v obednici dekl. meščanske šole v Cankarjevi ulic., vhod iz Razlagove ulice 14. Vabljene so vse gospodinje in njihove pomočnice, ki se bodo obenem lahko prepričale, kako okusna so jedila, pripravljena na pliuov-nem štedilniku. Vremensko poročilo mariborske meteo rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 17 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 11 stopinj ^C nad ničlo: barometer je kazal pri 17.9 stopinjah 737, reduciran na ničlo 734.8; relativna vlaga ®2; vreme je jasno in ti ho; vremenska napoved napoveduje spremenljivo vreme. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ________________ Grajski kino. Od danes dalje »Hišica v Grinzingu«. V glavni vlogi Svetislav Petrovič iti Greta Thcimerjeva. Kino Union. »Noči velemesta« z DolIy Haasovo. Trude Berlinerjevo, F. Kam persom. Film poln glasbe, boigate opre me. humorja, pariškega Življenja.__________ Sokol Maribor I poziva vse svoje aktivno in neaktivno članstvo (širši prireditveni odsek ves) na sestanek, ki bo v pondeljek, 28. t. m. ob V220. uri na letnem telovadišču, v slučaju slabega vremera pa v telovadnici. Od aktivnega članstva in od prireditvenega odseka ne sme manj kati nobeden! Rekordna tombolska prireditev Sokola Maribor I na svojem letnem telovadišču v nedeljo, 3. junija 1934 ob 15. uri (3. pop.). Že dosedaj petnajst glavnih tombolskih dobitkov, med njimi (rasna ženska ročna dela. Razstavljeni predmeti začetkom prihodnjega tedna na ogled, Kralja Petra trg št. 6. Med in po tomboli velika ljudska veselica brez vstopnine. Sodeluje godba »Drava«. Sv. Marjeta ob Pesnici. Društvo »Kmet skih fantov in deklet« priredi 3. junija 1934 ob 3. popoldne pri gost. Partlič tekmo koscev. Po tekmi bo burka enodejanka »Umor v Vrtnarski ulici« (A. Benkovič). Zbirališče pri farni cerkvi ob 2.30 uri ter nato odhod z godbo na čelu na kraj prireditve. Vabijo se vsi prijatelji kmetske mladine, da se prireditve udeleže. Prodajale se bodo prave kmetske gobance, pecivo in drugo. Za dobro pijačo je preskrbljeno. V slučaju slabega vremena bo prireditev v nedeljo 17.-t. m. z istim sporedom. Pomladek društva Rdečega križa v Mariboru bo imel tudi letos za oddiha in zdravja potrebno deco v mesecu juliju počitniške kolonije ob morju pod strokovnim in povsem zanesljivim vodstvom. Take kolonije ima društvo sedaj že celo vrsto let za dečke in deklice ločeno in so bili dosedanji uspehi glede na okrepitev zdravja pri deci jako lepi. Ker ima društvo še nekaj prostora, poziva starše, korporacije itd., da zaupajo deco počitniški koloniji za ves mesec julij proti odškodnini 750 Din. v čemer so vključene: vožnja, prehrana, nastanitev, kopeli, izleti itd. Prijave naj se pošljejo čini prej, najpozneje pa do srede junija t. 1. na naslov društva. Obrtniški izlet v Celje. Slovensko obrt no društvo v Mariboru vabi vse svoje članstvo k manifestaciji dravske banovine za naše morje, ki bo v nedeljo 3. junija v Celju. Odhod iz Maribora^s posebnim vlakom. Vožnja znižana. Ker se mora vlak posebej naročiti, naj se vsi oni, ki se nameravajo udeležiti izleta, javijo v pisarni. Vetrinjska ulica 11.. nadstropje. Poštna zveza z zdraviliščem Slavina Radenci jc bila doslej, čeprav vozi skozi Slatino Radence vsak dan po 6 osebnih vlakov, tako pomanjkljiva, da je v 24 urah le po 1 vlak privažal :n odvažal pošto. Na prošnjo uprave zdraviliščapa je poštna direkcija v'Ljubljani odredila-da bo pošto prevažal tudi vlak, ki odhaja iz Maribora ob 17.10 in ima zvezo z Gornjo Radgono. Tudi se mora posta v zdravilišču dostavljati prvič že ob 8. uri. e doma, povsod ima svoje »prijateljčke«. V torek jc bil pr- vi pri Kostar.jevčevem grobu. Tako se je vrnil k »Popotnim pesmim«, ki jih jc nedavno izdal. V knjižici 126 strani je zbral svoje pesnitve iz dosedanjih zbirk a nekaj jc dodal tudi novih: naš plodoviti tvorec slovenske filozofije, univ. prof. dr. France Veber, mu ie pa napisal uvod, kakršnega nima nobena druga slo- venska pesemska zbirka V njem je filozofska razčlenitev poezije. In potem so vrste »popotne pesmi«, vznikle iz duše resničnega bohema, ki vzklika nekod: ... ker to mi je določil večni Bog. da sem kot piš nestalen in ubog. Vsa lirika Peterlina-Petruške je razpoloženjskega značaja, odsev občutij. Svet pretresujočih odkritij ni v njej, ne krikov iz dna silnih doumetij, ne revolucionarnih idej, ne bistrovidnih prerokb. Ne. vsega tega ni, zato pa v tako pristna, zares doživljena in topla preprostost neposrednosti, kakor je ni v liriki nobenega drugega Slovenca. V njej ie njegova osebna podoba, je večni romar Radivoj Peterlin-Petruška. če bi nenadoma izginila, bi v slovenskem pesništvu gotovo nekaj manjkalo. In morda bodo te pesmi žive tudi še tedaj, ko bodo pozabljene in s prahom pokrite zverižene refleksije vase pogreznjenih minerjev novih literarnih revolucij. Govorile bodo. kakor govori zadnja kitica zadnje pesmi te r.ajnovejše zbirke: Kot košate, vitke vaške lipe ljubko po damače vam šumijo, kar jim vdahnila je rodna zemlja: misli svetle, radost, tožno davorijo ... R. Rehar. Slovenien. Das Lami der Frholung und Zerstrcuung. Sommerfrischen. Riider und Kurorte Ljubljana, 1934. Strani 38. Izdali ljubljanska in mariborska tujsko-promet-na zveza s podporo »Putnika« v Beogradu. — Propagandna brošura za Slovenijo v nemškvmi jeziku, ki lež’ pred nami je po opremi krasno delo, ki prestane častno vzporeditev z vsakim podobnim delom Švice ali katerekoli tujsko-promet ne pokrajine Evrope. Že naslovna stran sama je nad vse prikupna, da kar zamika. Med 38 stranmi teksta le pa 24 strani s tehniko bakrotiska reproduciranih fotografij slovenskih letovišč in zdravilišč na finem, močnem papirju In te fotografije so same umetnine! Otvaria jih naš biser Bled. nato se vrste kraji Gorenjske. Dolenjske, Notranjske. Savinjske doline, Pohorja itd. Tudi Maribor, Ptuj. Slovenjgradec, Mariborska koča. Sv. Areh. Pohorski dotm Ribnica na Pohorju, Senjorjev dom in Šoštanj so vmes-Brošuro »Slovenien« lahko razpošbemo po svetu, privabila nam bo brez dvoma novih obiskovalcev in trajnih ljubiteljev naših prirodnih lepot. Fran Albrecht: Zadnja pravda. V založbi »Hram, v Ljubljani je izšla te dni pod tem naslovom povest Frana Albrechta, ki smo ga poznali doslej pretežno jc kot pesnika in esejista. V lepi zunanji opremi, s katerimi tekmuje ta založba z vsemi drugimi na Slovenskem in na 134 straneh razvija pisatelj življenjsko zgodbo iz raše kulturne preteklosti Bibliographic yougoslave. 1933. Rčdi-gee par Leon Savadjian. Publications »Revne des Balkatis«, Pariš. Strani 40. V tej brošuri so navedena in opisana vsa dela, ki so izšla 1- 1933. v Evropi, zlasti v francoščini, angleščini, nemščini in italijanščini o Jugoslaviji in njenih problemih. Urednik pravi v uvodu, da jc teh razmeroma zelo veliko, več ko skoraj v največjih državah sveta, iti o tem se pri listanju po tej bibliografiji tudi sami prepričamo. Marsikdo bo našel v njej de- lo, ki ga bo zanimalo in si ga bo oskrbel. Is Koroške Slovenije Strah generala Hiilgertha pred slovensko pesmijo Dr. Wutte se jezi — Ljudsko šolstvo na Koroškem Razmere na celovškem »Marijanišču* in trpljenje slovenskega dijaštva Kakor smo že zadnjič poročali, je začel avtoritarni režim g. Dollfussa in njegovega pomočnika na Koroškem, deželnega glavarja generala Hiilgertha. z vso krutostjo nastopati proti slovenskemu življu na Koroškem. Na brezštevilne pritožbe slovenskega ljudstva zaradi barbarskega postopanja številnih komisarjev pri zadnjem ljudskem štetju odgovarja g. general Hiilgerth z novim nasiljem. Nedolžno pevsko društvo iz Ljubljane »Ljubljanski Zvon« je nameravalo tudi letos prirediti nekaj koncertov v slovenskem delu Koroške. Tik pred prihodom »Ljubljanskega Zvona« pa je koroška deželna vlada to turnejo prepovedala z motivacijo, da bi take prireditve po slovenskih krajih motile javni red in mir, češ. da so enake prireditve prepovedane tudi Nemcem. To pa ni res. Kadarkoli in kjerkoli. se ljubi Nemcem na Koroškem nastopati javno, se jim zgodi po volji. Prepoved slovenskih pesmi r.a Koroškem je baje predlagal neki dr. Scheichelbauer, šef tiskovnega urada pri deželni vladi ter šef celokupne vohunske in konfident-ske službe na Koroškem. Ta mož. ki je prišel služit kruh z Dunaja na Koroško in ki se rad postavlja z lepim besedičenjem kot prijatelj Slovencev, je v resnici najbolj strupeni in zagrizeni naš nasprotnik. On je baje desna roka generala Hiilgertha, ki se kot star vojak ne razume dosti na politiko in podlega sugestijam dr. Scheichelbauerja, katerega koroški Nemci sami prezirajo. Koroški Slovenci naprošajo vso jugoslovansko javnost, da si dobro zapomni ime dr. Scheichelbauerja, ki ima baje zelo intimne zveze z ljubljanskimi Nemci. G. generala Hiilgertha pa svarimo, da ne nasede v bodoče kvarnim in avtoritarnemu režimu v Avstriji škodljivim šovinističnim nasvetom svoje okolice. Znani falzifikator dr. Wutte se je hudo razjezil na »Mariborski Večernik«. ki ■'•2 prinesel poročilo o tajnih naklepih »Siidmarke«. V celovških listih jc objavil nekakšen demanti, v katerem trdi. da ni rekel to in ono ter imenuje vso slovensko žurnalistiko »die liignerische ju-goslavische Hetzpresse«. Dr, Wutte ima slabo vest. On se dobro zaveda, kajti toliko inteligence ima. da je lagal pred vsem svetom in pred zgodovino, ko je ustvaril na Koroškem tri narode, namreč: Nemce, »Windische« in Slovence. Dr. Wutte je eden izmed tistih z nemškim Šovinizmom zastrupljenih Koroščev, ki vlečejo v prepad koroške Nemce same. kajti nihče izmed poštenih Nemcev na Koroškem r.e verjame v teorije falzifika-torja Wutteja, o treh narodih. Če ima dr. ■Wutte kaj časti učenjaka, kaj ponosa moža in če tli v njem še iskrica poštenja, tedaj mu ne preostane nič drugega, nego da resignira na javno delovanje se oniakne v penzijo nekam v koroško • Ir>vensko vas, kjer bo kot tihi spokornik na Iaf. ,0^ Kledal posledice svojih uče-njaških »teorij 0 treh narodih na Koroškem«. V slovenski gorski vasi, ko se mu umirijo živci, bo g Wutte 1ahko vide, trpljenje slovenske narodne duše na Koroškem. Videl bo mn£ijo nenlgku-(arske solske oblasti slovenskega otroka od prvega dne, ko vstopi v takozva- no utrakvistično šolo. Mi vsj vem0i kak- šna je mladost našega otroka do prvega šolskega leta. Ima svoj materni jezik, v katerem se mu porajajo prvi pojmi o živ-Ijenjn in o stvareh okrog njega, ima svojo milo slovensko mater, katera ga je naučila moliti slovenski očenaš, ima svojega s skrbmi preobloženega očeta, ima svoje bratce in sestrice ter svoje mla- dostne tovariše ob pastirskem ognju na Pašniku ali ob tihem potočku v prekrasni slovenski koroški prirodi. Namesto, da bi mn zato stopanje v šolo veselje, sliši ta otrok prvi dan v Soli, da je njegov jezik pasji jezik, da je njegova mati manj vredna kakor nemške matere, da je njegov oče suženj, samo zato. ker še govori slovenski. Utrakvi. stični učitelji imajo svojo metodo — na Koroškem Zviiidiš špraho prideš kvečjemu le še v zamazano deželo čušev, kjer Srbi pobijajo ljudi kakor muhe. tisti grdi Srbi, ki so kakor Turki. Z nemško špraho pa pridete. dragi otroci, po vsem svetu, ka.i-ti vse, kar je boljšega in imenitnega na svetu, govori le nemški jezik. Nemški jezik govori tudi Bog in vas bo vedno raj-še uslišal, če boste molili v nemškem jeziku in ga prosili z nemškim očenašem.« Kolikor ne dosežejo z besedno brutalnostjo. si pomagajo nemškutarski utra-kvistični učitelji s palico. Naj ve vsa jugoslovanska javnost, da se na Koroškem v vseh utrakvističnih in siidniarkinih šolah slovenski otroci pretepajo do krvi, ako govorijo med seboj slovenski. Naj izve vsa slovenska in jugoslovanska javnost od prvega obmejnega graničarja, pa doli do neustrašenih komitašev v Južni Srbiji, da se nad delom jugoslovanskega naraščaja na Koroškem izvršuje v dvajsetem stoletju najinfamnejše nasilje, najbolj kruto ropanje mladih duš. da se na južnem Koroškem na najnekulturnejši na-čim zlorablja v germanizatorske namene to, kar je vsem kulturnim narodom prva svetinja: Osnovno-šolska izobrazba! O, vi Slovenci v Jugoslaviji, ki imate toliko srca in toliko plemenitosti, ali ne slišite glasu, prosečega glasu koroških slovenskih otrok? — In iz takega materiala je falzifikator Wutte ustvari! na Koroškem tretjo narodnost, jc ustvaril »Win dische« ter se cinično posmehuje ob ljudskem štetju: Kaj hočete vi Slovenci? Vi vendar ne morete prepovedati, da se človek vaše krvi prišteva k nemškemu kulturnemu krogu! To je sveta pravica vsakega človeka, da si izbira narodnost in tudi svoj kulturni krog! — »Ne. gospod Wutte! Vi sami še imate toliko logike in morate priznati, da imamo Slovenci na Koroškem pravico reklamirati v slovenski kulturni krog, v krog slovenskega jezika. tudi vse tiste tisoče nezavednih in proti lastni materi na vaših utrakvističnih šolah vzgojenih ljudi! Vi veste, gospod Wutte, da je v mehanizmu tega sve ta zakon, ki se imenuje zakon izenačenja. In po tem zakonu, katerega tudi vi ne morete falzificirati, bo slovenstvo na Koroškem vstalo in bo nekega dne očistilo vse svoje brate vsakega sledu vaših utrakvističnih šol! In vaše ime, g. Wutte, bo v jugoslovanski zgodovini s črnimi črkami zapisano, kakor je v grški zgodovini zapisano s črnimi črkami ime — Rfijalta! — Vi in vsi drugi odpadniki slovenstva na Koroškem bodete še pred svojo smrtjo lahko konstatirali, da je bilo početje vaših črnih izdajalskih duš nepotrebno dejanje, potrebno nam Obmejni Sv. Duh na Ostrem vrhu — stara narodna trdnjava — slavi vsako leto o Binkoštlh svoje tradicionelno »žeg nanje«. Na stotine ljudi prihaia od blizu in daleč. Dasi je vasica po sredini razdeljena po senžermenski pogodbi, se Sv. Duh ob teh dnevih spremeni v postojanko, ki jo obiščejo zlasti vsi oni lučanski Slovenci, ki so ostali v Avstriji. Videli smo naše vsakoletne znance iz avstrijskega Gradišča, iz Gomilice in Klanca. Prišli so — vsaj enkrat v letu k svojim slovenskim bratom v Jugoslaviji, da se potožijo in dobe novih pobud in okrepčila za vztrajanje v narodni zavesti. Prejšnja leta se je ob teh dneh zbrala pri Sv. Duhu tudi elita mariborskih narodnih borcev, da izrabi priliko in stopi v stik z obmejnim ljudstvom. Vsako leto smo videli lepo število onih, ki jim je parola »Na mejo, na našo mejo!« res prirasla k srcu in ne le k jeziku! Razna društva so prirejala izlete na kobansko mejo, da proslave skupno z domačini naj- Jugoslovanom morda, edino zato, da se ob vašem imenu, g. Wutte, utrdi za vse večne čase v našem narodu črni primer narodnega izdajalstva. Ne demantirajte več, g. Wutte, v nemških listih, ampak izvolite, če ste užaljeni, stopiti pred jugoslovansko sodišče v Mariboru s tožbo proti »Večerniku« ter dokažite tam pred našimi nepristranskimi sodniki, da vaše življenjsko delo na' Koroškem, da vaša teza o treh narodih - na Koroškem ni falzifikat! Nič bolje, kakor našim malim otrokom na osnovnih šolali, se godi našim ubogim študentom v Celovcu. V takozvanem celovškem »Marijanišču« je okrog 70 naših fantov gimnazijcev, ki so zaradi sile razmer primorani ostati v tem zavodu. Tu se dogajajo prave gorostasnosti. V prvem razredu »Marijanišča« prefekt bogoslovec Umfenbach trga slovenskemu dijaku iz roke slovensko knjigo, češ, mi smo tukaj v nemški deželi in ni treba slovenskih knjig. Slovenskim dijakom prepovedujejo medsebojno slovensko konverzacijo. Ravnatelj »Marijanišča«, neki duhovnik Ploner. .ie prepovedal tovariško občevanje slovenskih gojencev iz višjih razredov s slovenskimi tovariši iz nižjih razredov »aus homosexuellen Griinden«. Čujte in strmite! To je nrist-no katoliško in' v duhu avtoritarnega režima! Gospod profesor Ploner. ali se tako vzgaja mladina? Samo pokvarjena Črna nemškutarska duša je zmožna takih insinuacij naprani našim poštenim slovenskim dijakom. Direktor Ploner je prepovedal v zadnjem času tudi slovensko petje v »Marijanišču«. Ko so naši fantje bili zbrani in prepevali v sobi slovenske pesmi, je naščuval direktor Ploner njihove nemške tovariše, da so udrli v sobo in začeli pretiti Slovencem. Iz razloga, da ne bi nemški tovariši bili užaljeni. je nato direktor Ploner prepovedal slovenskim gojencem »Marijanišča« slovensko petje. Ubogi naši dijaki ‘so obupani. Slovenščino goje sami med sabo v prostih urah, na skrivaj, in sedaj jim je direktor Ploner prepovedal to. kar je vsakemu slovenskemu fantu, posebno dijaku naidraž-je, namreč slovensko pesem. Zapretil je direktor Ploner. da bodo pevovodje vsi izključeni iz »Marijanišča«. Gospod direktor Ploner, ali mislite, da mati Jugoslavija ne zasleduje vsak utrip slovenskih src onstran Karavank? Ali mislite, gospod direktor Ploner. da bo ostala vaša predrznost nezabeležena? Kje je vaša vest. vest katoliškega duhovnika? Kako >e vaše postopanje v skladu s pravili svete katoliške cerkve? Kam vodi vaš šovinizem? Prosimo celovški nemški list »Freie Stimmen«. ki rad prinaša članke »Večer-nika« v nemškem prevodu, da bi v celoti ali vsaj v odlomkih izvolil priobčiti posamezne dele tega članka ter morda na tak način odkril vladajoči nemški kasti, da je »nekaj gnilega v državi Danski«. In letos? Lahko rečemo, da kobanska meja še nobeno leto ni bila tako sramotno slabo obiskana, kakor se je to zgodilo za letošnje Binkošti! Razen dveh ali treh častnih izjem je Maribor letos — odpovedal. In to na veliko začudenje domačinov, ki so očito pogrešali »mariborske gospode«, ki so vsako leto obmejnim Bin koštim vtisnili izrazit pečat narodnega bratstva. Kot r.alašč so letos dominirali med tuj-c' — Avstrijci, kakor še nobeno leto. Na binkoštno soboto se je vselila na že pripravljeno slamo v avstrijski šoli pri Sv. Duhu približno 100 glav štejoča skupina visokošolske »Domovinske fronte« iz Gradca. Svojo stanovsko ideologijo so manifestirali s svojim praporom in petjem. Naše straže so jim v nedeljo zjutraj dovolile kratek prehod čez mejo, da se udeležijo maše pri Sv. Duhu. Zjutraj sta prikorakali še dve skupini Arvežanov in Lučanccv, ki so pa bili pristaši Hitlerja. Tako je ves Sv. Duh bil v nedeljo dopoldan v znamenju izrednega »tujskega pro- meta«. Nemci so se izdatno poslužili u-godne prilike in si privoščili slovenske dobrine — zlasti dobro kapljico po 12 Din liter, kar na debelo. Tudi prodajalci v šotorih so bili izredno veseli izdatnih šilingov. Da ne bi prišla kmalu do izraza napeta atmosfera sedanje Avstrije, ko Dollfussovci najhuje sovražijo Hitlerjev-ce, bi pri Sv. Duhu zmanjkalo vsega. Kmalu so morali zaradi hitlerjevskih dvigov rok, prepirov med Avstrijci in demonstrativnih pesmi poseči vmes naši varnostni organi, ki so Avstrijce še pravočasno zavrnili čez mejo. Čudom čudili smo se, ko so hitlerjevci onstran meje umolknili in kmalu izginili v gozdovih proti Lučanom. Pač pa so zmagonosno prepevali pri avstrijski šoli še graški bur-šaki »Karoline« in »Domovinske fronte« ter z belo-zeleno zastavo pozdravljali obmejno ljudstvo tostran meje. Okrog 11. ure so zapuščali Sv. Duh, hudo obžalujoč, da ne smejo v vas »na dobro vince«. Ljudje so občudovali njihov nastop, zlasti pa njihove — polne denarnice. Svo jo dominentno pozicijo so, čeprav samo nekaj ur, čuvali odlično in s tem vzbujali med številno zbranimi domačini čudne občutke, ki jih razume samo oni. ki se je tam poglobil v psihologijo širših plasti našega obmejnega ljudstva, ki trpi in se zvija v krčih neizprosnega gospodarskega položaja. Čeprav ni vse zlato, kar se sveti, so vendar Gradčani vzbudili videz, da so »Herrenvolk«. Samo četica Mariborčanov bi morala biti na mestu, da na jugoslovanskem ozemlju parira »tujsko-prometni« nastop Grad čanov in afirmira naš jugoslovanski značaj obmejnega ozemlja. Spomnil sera se na lanski nastop «Jadrana«, ki si je s prvo pesmijo pridobil srca naših ljudi. Letos. ko je bilo domačinov (naših in avstrijskih) desetkrat več. je bilo vse tiho in mirno. Razen govorice domačinov in ducata izletnikov iz Podravja, si slišal povsod le — blaženo nemščino. Docela v skladu z našo obmejno teorijo in prakso, ki rešuje mejo (prosim: pravo mejo) v — Košakih. Kamnici in Pesnici! Dalje naše obzorje seže le takrat, ko je že prepozno! Tužna nam majka! Porazne vtise binkoštne nedelje so v veliki meri popravili vrli pripadniki Sokola v Selnici ob Dravi. Posebnega priznanja je vredno delovanje te sokolske edinice, ki si je vsakoletni binkoštni ponedeljek izbrala za svojo stalno »krstno slavo«. ?x četrtič so poleteli Selniča-ni z vsemi svojimi oddelki k Sv. Duhu. Blizu 200 se jih je zhralo že v zgodnjih urah ob meji, da posvetijo dan obmejnim •planinam ir. se po vesele v družbi obmejne dece ter pohife k mejnikom, kjer še niso naše meje! Pod vodstvom vzornih vodnikov br. Miki a. Reša in pod-staroste br. Volmajerja so se vrstile igre. popoldan pa ob precejšni! udeležbi domačinov nastop vseh oddelkov. Na trati tik meje ob stari slovanski lipi so se vrstile točke za točko, h katerim so mnogo pripomogle tudi vzorne vaditeljice ss. O b r a n o v a, V o 1 m a j e r -jeva in K o n e ! n i k’ n v a. Se nekai pesmi, krasen nagovor br. Kikla in z brat skim »Zdravo Sv. Duh!« s-o se Selničan' zvečer neradi poslavljali. Manifestacija je sijajno uspela in bilo bi želeti, da bi tudi druga društva vsaj en dan v letu posvetila obmejnim postojankam. To je prava vzgoja narodne zavesti. ob kateri čutimo šele našo povezanost z veliko Jugoslovansko zajedni-co! Samo Hk ob meji so možne manifestacije narodnega zanosa, Če hočemo, da poneha potujčevanje našega ljudstva! Selniški vzor je edinstven v našem oko-išu, -zato ga moramo iskreno pozdraviti. V štirih letih so pokazala izkustva, da je tak monstre-nastop ob meji edina možnost narodnega aktivizma, ki žanje uspele. Vso dolgovezno besedičenje o reševanju. utrjevanju in čuvanju po ostaja le bob v steno, če ne slede trdni volji tudi — dejanja! V tej smeri bo treba kreniti, cadar govorimo o naši meji, !:i je naibob' eksponirana na — Kobanskem. Momš. Izletnik!. — Kdaj krenete jutri na pot? — če bo deževalo dopoldne, se napotimo naprej popoldne, če bo pa deževalo popoldne, krenemo na pot dopoldne. »Kam pa prideš s to Vindiš špraho« — večji ljudski obmejni praznik. Obmejne Binkošti DVA PRAZNIKA PRI SV. DUHU NA O STREM VRHU. - V ZNAMENJU DOLL FUSSA IN HITLERJA. — MEJA BREZ MARIBORČANOV. - SELNIŠKI SOKOL REŠIL ČAST SLOVENSKEGA ZA LEDJA. - VEČ DEJANJ IN MANJ BESED! /Mar l.b o r u, dne 26. V. 1934. IH HUFiiim n ■ ■**! MARIJ SKALAN: 66 Roman iz prazgodovine človeštva. XVI. Po tekačih, ki so prinašali poročila v Semisiris iz najoddaljenejših krajev Atlan tide in iz vazalskih kraljevin vsega znanega sveta, je prispela na dvor Semiša Ofirisa vest o veliki zmagi faraonovega namestnika v deželi pod potjo solnca, Tutalisovega sina Abusirisa. Mladi junak je s svojo vojsko ukrotil inškega vladarja Jumo, ki je razširil posest do obal Atlantskega morja in z urnimi ladjami napadel atlantsko celino. V srditih bojih, ki so trajali več tednov, je Abusiris pobi! skoraj vso inško vojsko do zadnjega moža, le Juma sam se je rešil s peščico naj-zvestejših z naglim begom sredi temne noči. Velik plen in mnogoštevilni ujetniki so še poveličevali veličastvo zmage. Oznanjevalec zmagovitih čet je padel na kolena pred faraona faraonov in velikim vojskovodjem Tutalisom. Od silne utrujenosti je komaj govoril: »O veliki, solnce solne, tvoj najvda-nejši sluga, nepremagljivi tvoj vojščak in junaški sin junaškega očeta, zapoved- nik dežele pod potjo solnca Abusiris, ti sporoča, da je strl predrznost upornika Jume in poveličal s silno zmago tvojo veličino in slavo Atlantide. Mogočni Ra je blagoslovil njegovo roko in orožje njegovo in sedaj prihaja, da ti izroči jetnike in bogati. plen. S svojimi s slavo ovenčanimi četami se bliža srcu sveta in te prosi, da ga sprejmeš pod streho svojega dvora, o veliki, o solnce solne, faraon faraonov!« ' »Pozdravljen, ki prinašaš vesela sporo čila!« je spregovoril faraon. »Javi služabniku mojemu in sinu junaškega očeta, prijatelja mojega Tutalisa, namestniku mojemu Abusirisu, da so mu na stežaj odprta vrata mojega mesta in dvora mojega in so že razprostrte roke moje, ki čakajo nanj, da ga objamejo!« »Milost, o veliki, najvišji! Storil bom po tvojem ukazu.« Sel se je dvignil in zapustil prestolno dvorano. A dvignila sta se tudi faraon in Tutalis. Na dvoru vladarja vladarjev je zašumelo kakor v panju. Od ust do ušes in od ušes do ust je hitela, vest o Abusirisovi vrnitvi. Poveljnik Amazaris, dvorni upravitelj in ob rednik Nefteratnis ter veliki zakladnik Sitis so dobili povelje pripraviti Abusirisu in njegovi vojski najveličastnejši sprejem. Tekači so brzeli po dvoru in Semiši risu ter klicali vojščake in meščane k pohodu na planjavo piramid. Povsod so se odpirala vrata in po ulicah so sč že prelivale ogromne ljudske množice. Aftagad in Asarhadan "sta izvedela veliko novico v učilnici modrijana Amura-bisa in’ se napotila ven, da se pridružita spremstvu včlikega. Dvorne Čete so bile že pripravljene, .stale so v dolgih vrstah z Orožjem v rokah in pred njimi so se razvrščali: godci in pevci. Iz faraonove palače se je prikazal sprevod sužnjev z nosilnicami, senčniki in ogromnimi pahljačami. Nosili so faraona Semiša Ofirf-sa, mladega faraona Semiša Isisa. sestro njegovo Ofirijo, velikega vojskovodjo Tutalisa, velikega duhovna Amor.isa, velikega sodnika Libisa in vse ostale odličnike. Tudi Affagad in Asarhadan sta morala sesti v nosilnici in se pridružiti sprevodu, ki je krenil skozi dvorni park proti izhodu na planjavo piramid. Pred nosilnicami je stopala visoko vzravnanih postav faraonova telesna straža, za njo so se pa vrstile nepregledne vrste dvornih hi mestnih čet. katerim so se pred obzidjem dvora pridružili še tisoči Semisircev, moških in žensk, starcev in stark, mladine in otrok. Vse je hitelo sprejet in pozdravit zmagovitega Abusirisa in njegovo junaško vojsko. Še bolj pa je hitela pasti radovednost in uživati ob pogledu na trpeča 'ujetnike. Na planjavi piramid, med obalo reke Kale in podnožjem Gore prihoda, se je nepregledna reka ljudi razlila v povodenj in poplavila velik del obsežnega prostora. Na obeh straneh južne ceste so bile razvrščene telesne straže in čete dvorne in mestne vojske, deloma na tleh, deloma na ogromnih slonih in na drugih živalih. V sredini je sedel na preprogah in blazinah faraon Semiš Ofiris, obdan od odličnikov svojega dvora. Godci so igrali četam in množici, ki je vzklikala, pela in plesala. Nagli sli so odbrzeli po južni cesti Abusirisu nasproti. Čez poj ure so se prvi že vrnili in naznanili: »Veliki, zmagovalec prihaja! Njegove čete so že na obzorju. Vidijo se iz južnih gajev.« (Se bo nadaljevalo.) tnomiie'allte ut Odgovor dr. A. B. - tu v 100. številki ,Večernika‘ Opicza Janos doktor ur ... - Pisanje in sklanjan:e rodbinskih ter krstnih imen Po dr. A. B. — tu po nedolžnem karani -sv. Birokracij«, je utemeljeno odredil, r.aj se pišejo rodbinska imena pred krstnimi in to iz sledečih raziogov: 1. Rodbinska ali porodična imena, ko-je zovemo v slovnici priimke ali prez-imena, so za vsako osebo (lice) važniša nego krstna. Ako bi ne biio roditeljev, bi ne bilo rojstva, a tudi ne krsta i krstnega imena. Ta časoslovni, drug iz drugega izvirajoči red zahteva, naj sledi tudi v prostoru, t. j. na papiru ta red, najprej rodbinski priimek, šeie potem krstno ime. 2. Rodbinski priimki so vedno dedni, krstna imena pa so le slučajno i po okol-nostih izbrana. Priimki tvorijo bistven! del našega narodnega jedinstva, a krstna samo tedaj, ako so vzeta iž slovanskega imenoslovja. 3. Vsakdanja govorica med narodom navaja uvek najpred rodbinsko, a šele na to krstno ime, n. pr. »Borkov Ivan je bil pri nas,« »Petrovega Vinka so vzeli k vojakom,« »Anželova Milica se je poročila s Kurnikovim Slavkom,« a nikoli ne govorimo: »Ivan Borkov,« »Vinka Petrovega, »Milica Anželova s Slavkom Kurnikovim,« ker bi nam bil ta besedni red nekako neprirojen in nevšečen. Ni nobenega zadostnega razloga ta naravni, časoslovni i tako rekoč prirojeni besedni red izpremihjati. 4. V nobenem imeniku ni možno sestaviti pravilnega V gladkega''abecednega reda, če bi se ne zapisovali r.a prvo mesto priimki, a na drugo krstna imena. 5. V mnogih slučajih se glasi ob sedanji manj narodni pisavi rodbinski priimek jedfiako kakor nekoja krstna imena, n. pr. Lukež Matija. Rupert Franc, Friderik Andrej, Peter Ivan, Jakob Tomo itd. Ako bi »sv. Birokracij« ne bil odredil nobenega predpisa, bi tu gotovo često zagazili V zadrego, ne vedoč, katero ime je priimek in katero krstno ime. Uradni predpis nas poduči jasno, da je prvo ime priimek ali prezime, a drugo krstno ime. Pisanje porodičnih imen pred krstnim se ne sme imenovati ugrofinsko, oziroma madžaronsko. temveč je prava* slovanska pisava. Ako pišejo Madžari, v svojem besednem redu recimo »Opicza Janos...«* se ravnajo morebiti slučajno po nas. Madžari so leta 896. kot divji nekrist-janski narod pridivjali i t Azije, strnuli so se s propadajočimi Obri, urinuli so se kakor klin med nas V Dunavski nižini, razrinuli so nas na sever i na jug, da smo še dan-es ločeni na severne i južne Slovane. Leta 906; so upropastili slovansko Velikomoravsko drž,avo. Madžari so se pozneje polagoma, pokristjanili deloma po Slovanih, privzeli so v svoj jezik mnngfi slavan&kik hessd, med njimi Ja- nos iz Janeza. Mariska iz Maričke, An-dor iz Andreja itd. in so se navzeli tudi naše kulture. Vsled umikanja pred divjimi Madžari na sever i na jug je’ slovanski narod odtod izginul, proti severu so ostali češki Slovenci, koje imenujemo mi Slovake, na zapadu na Gradiščanskem (med Dunajem i Blatnim jezerom) so še danes Hrvati, a nižje doli so ostali Pa-nonci, danes Prekmurci zvani. To ozemlje bi naj po svetovni vojni tvorilo češko-jugoslovanski koridor, kar nam žalibog ni uspelo. Tndi Bulgari, ki so pred Madžari bivali pokraj nas, po sedanjem Oger skem, so bili potisneni na jug. Mi torej ne madžaronimo, če pišemo svoja krstna imena za priimki, temveč se Madžari v ti zadevi ravnajo nevede po našem besednem redu, dasi bi tega gotovo nikoli priznati ne hoteli. Skladamo se z dr. B.-tom. da narodova govorica ne pozna Petričev, nego samo Petričeve, ne Porent, nego samo Porentove, ne Hribarje, nego samo Hriba rove (brez pretapljanja r v tj), kar prihaja odtod, ker so stari Slovani živeli.-v zadrugah i so vsi členi iste zadruge dobili od starešine isti skupni rodbinski priimek (kakor danes členi obitelji) n. pr. Petričev Cvetimir, Porentov čestimhv Hribarov Dragovan, Potočnikova Groz-dana, Polakova Jara, Vašekova Libuša itd. Iz teg$ izvajamo trditev, da skiro nikdo nas ne piše svojega rodbinskega priimka narodno pravilno, naj ga že p:-: še pred ali za krstnim imenom, ker nas ie svojčas nemški i rimski sv. Birokrat zapisal v ptujem duhu v. obliki samostalnika v 1. sklonu mesto v pridevnikov; obliki na vprašanje čegav-a (čiji-a)? Potemtakem bi morali tudi svoje velmože (pisatelje, pesnike, umetnike, slikarje itd.) pisati n. pr. Prešernov France. Cankarov Ivan, Vodnikov, Valentin, Vrazov Stanko, Gajev Ljudevit, Jurčičev Josip itd., kakor se pišejo mnogi Rusi, Poljaki. Čehi, Bulgari i drugi Slovani,, n. pr, Šuva-lov, Sokolov, Litvinov, Lenin, K uro pat« kin, Poniatovski, Pilsudski, Sarnov, Bu-kovsky, Ričansky, Mušanov, Lazov, Orlov i mnogo, mnogo drugih, ki so očuvali narodno pisavo s,vejili rodbinskih priimkov Še pristno. Tudi podpisovati bi se morali v istem besednem redu. Ptuji sv. Birokrat, ptnje šolanje i po-ptujčene razmere so. naše nazore i mišljenje že tako močno popačile i zarobile, da svojih rodbinskih i krstnih imen v narodni luči niti več ne vidimo ter da mislimo, da so končnice naših priimkov narodno pravilne. i Ob zapovedanemu popisovanju naroda pod Habsburžanom. Josipom II. nismo Imeli Slovenci niti jednega zavednega popisovalca, koii bi bil naše priimke zapisal v narodnem smislu, takrat se ni nikdo zavedal slovenstva, bili smo samo Štajerci, Kranjci,,’ Korošci itd., zato so nas popisovalci popisali ponajveč z nemškim pravopisom in v nemškem duhu, mnoge pa so naravnost ponemčili, n. pr. Vinogradnikove so zapisali \Veinber-ger, Bačnikove Faschingg, Lešnikove Loschnigg, Bučarove Wutscher, Kleuo-šnjakove Kleinoschegg, Sotlarove Sattler, Fajfarove, Pfeifer, Grozmanove Grossman, Kovačeve Schmidt ali Schmit Knezove Fiirst, Šerbanove Scherbaum i premnogo drugih. Pritrjujem dr. B.-tu, da treba vse priimke i krstna imena v govoru i pisavi vedno sklanjati. Ob ti priliki bodi mimogrede omenjeno, da so vsi r.apisi obrtnikov, trgovin i drugih pri nas narodno i logično nepravilni. Glasiti bi se morali n. pr. Brivnica Železnikovega Vladislava, ne pa kakor sedaj: Železnik Vladislav, brivnica. V Čari zemljepisne karie Od 30, maja do 10. junija priredi Ljubljanski 'velesejem med drugim tudi kartografsko razstavo. Poleg modernih zemljevidov bomo v pavi--ljonu J videli lepe stare zemljevide, '"‘i zlasti take, ki predstavljajo naše ozemlje- O lepoti starih zemljevidov sploh, prippvcdujeja naslednje vrstice. Kako se vendar leskeče žar vaših barv. stari zemljevidi! Iz vas puhti dih poletnih travnikov in smolnati duh še nedotaknjenih gozdov; hlap morja se dviga, tako' sc zdi. počasi kot kake nedopovedljive sanje iz zalivov Pacifika in se meša z vonjem katrana s kraljevskih fregat, ki napenjajo svoja svetla rumena jadra., ponosilo nad valovi; nad koralno rdečimi globinami se koplje zlata kača, ki frfota- s perotmi kakor labod: lovec s. srebrnim trizobom jo zasleduje, toda bog Oceanos sam vzplava iz globin ognjenega oblaka, da zaščiti svojo žival. Zemljo oživljajo kaj čudne živali; ptiči z glavo Meduze sede, krvoločno in mrko mežikajoč, na orhidejastih , cveticah. Modrc lilije in zelene rože odpirajo velike živalske oči. S slovesnimi kretnjami se pozdravlja sprevod teh krink, kj v njih tli sicer okrcpencl, a kljub temu tajinstven ogenj. Kmet in kmetica se dr,-žita za roke in strmita kakor začarana v neznane dalje. Življenje jp postalo bizarno, obstalo ,jc kakor zamrlo srce in ustvarja neko neskončnost kakor sanje opiju vdanega nesrečneža. Čakajo na večnost, na dan upanja in razodetja. Nimajo glasu, a vendar prisluškujejo rahlemu curljanju peska v peščeni uri, ki jim jo proži koščena smrt. Okostnjak piha v odprtino — hitreje naj mine čas, hitreje! Na vseh teh pošastnih bitjih ni ničesar, kar bi kazalo na njihovo zveze s svetom; in vendar — ali ni v dvoumnih pogledih teh krink nekaj kakor tuhtajoč pogled iz onostranstva? In v odlomku srčnega utripa razodene magični zemljevid svoj globoki pomen: zemljine se iz- vsem Mariboru nahajamo po krivdi pomanjkljivega poznavanja svoje narodove samobitnosti bore malo pravilnih napisov, vseh se drži nemški duh kot dušeča mora. Samo pri Lenartu v Slovenski!! goricah in redko kje drugod sem našel, da je tam ob prevratu po zaslugi tamkajšnjega razumništva zavladal pravilni jezikov rtazor; kajti tam še nahajajo napisi n. pr. Sarnicova goštilna i več drugih. .le Haloga naših razumnikov i šole, vrniti naša krstna imena slovanskemu imenoslovju, a rodbinska imena prilagoditi naši narodni samobitnosti, t. j. našemu jugoslovanskemu 'narodnemu jedinstvu. ki nam mora biti v vsei kulturi jedini merodajni voditelj. K-ov R (Ta odgovor objavljamo zaradi pomanjkanja prostora šele sedaj in v ježi-kfi, v kakršnem fe napisan. Meritorno pre sojo prepuščamo javnosti in avtorju prvega sestavka g. dr.' A. B. —- Op. ur.) prevračajo v živalske oblike, v konje. i-2000- na upravo. 2134 ŠTIRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortom so odda s 1. avgustom 1934. Naslov pri upravi lista. 2137 DVE PRAZNI SOBI tik kolodvora oddam. Aleksandrova cesta 4S. 2160 PF1 O glašultel UiE dobile pri urarju Maribor, Kralja Petra trg (51agdalcna) po neverjetno nizkih cenah, ure, zlatnino in vse kar bi rabili za vašega birmanca. Tudi Vam naš Jakob za malenkostno ceno izvrši vsako popravilo Opravilna številka IX I 1301/33-26 Dražbeni oklic Dne 27. junija 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1. Sv. Miklavž vi. št. 248 2. Sv. Miklavž vi. št. 253 STANOVANJE z dvema sobama, parketirano, z elektr. napeljavo, soln« čna lega oddam s 1. julijem v Stritarjevi ulici 17, I. nadstropje. 2142 STANOVANJE soba s štedilnikom, električno lučjo oddam odralim osebanv Aleksandrova cesta 54, Pobrežje pri Mariboru. 2185 Cenilna vrednost Najmanjši ponudek 3. Digoše ad 1. Din ad 2. Din ad 3. Din ad 1. Din ad 2. Din ad 3. Din vi. št. 302 11.206*— 6.531'— 3.129-— 7.472'— 4.354-— 2.086- V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX. dna 23. aprila 1934. Centrala r MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica : CELJE nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA 36.1 Sprejema vloge na lenfižice in tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju Najbolj varna naloJba denarja, ker Jamči asa vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno M Udaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in uradnik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.