LJUBU AHA, I. K0VEMB8E 1996 UflsJ * m usies Cuopisno-uuKiiitte podjetje Slovmin pnrnfmm — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica Stev. 1 lo S. telefon Stev. 23-522 do 22-526. — Uprava) Ljubljana Tomšičeva ulica štev 1/H. telefon itev. 23-522 do 21 AM — Offlasni Oddelek; Ljubljana, Titova cesta it. 7. telefon tt. 21-696, Ca ljubljanske naročnike 20-463. ca zunanje 21-822 — Poštni predal Ctev 29. — Tekoč) rad SO-KB i Z-357 — Mesečna —eenim 200 din PRVA IZDAJA C8U10 din Egiptovski komunike govori o srditem odporu armade in vsega prebivalstva — Izkrcala se |e tudi tretja brigada britanskih komandosov — Francoska vlada je ukazala nadaljevanje operacij — Izrael sprejema premirje AKTIVNOST 0BGAN1ZACUE ZDRUŽENIH NARODOV Favziievo pismo Dagu Egiptovski zunanji minister obvešča generalnega sekretarja o brezobzirnem bombardiranju — Isto poroča general Burns — Nočne seje generalne skupščine ni bilo KAIRO, 8. nov. (AP) Vrhovno poveljstvo egiptovskih oboroženih sil je davi objavilo komunike štev. 29, v katerem je rečeno: »Sovražnik v Port Saida izkrcuje nove sile iz zraka in z morja. Sovražna letala in vojne ladje bombardirajo mesto. Egiptovska vojska, policija in prebivalci se silovito bojujejo na ulicah. Naše sile nadzorujejo mesto. Nnjihova morala je zelo viso-ka.« Po poročilu ciprskega radia so francoske in britanske sile na-področju Port Saida. Boji so se nadaljevali, ker Egipčani niso hoteli izr-očiti mesta napadalnim silam. V komunikeju, ki so ga davi objavili na Ci.pru, je rečeno, da se je »tretja brigada komandosov davi izkrcala, da b; podprla operacije britanskih padalcev v Port Saldu«. Zastopnice egiptovske delegacije v OZN je sinoči izjavil za tisk. da v Port Saidu v nasprotju z obvestili, ki jih je dal britanski delegat Pisrson Dixon generalnemu sekretarju OZN. ni bi.ia razglaišena nobena .prekinitev ognja- Ta zastopnik j® pripomnil, da letala z oznakami severnoatlantskega pakta sodelujejo pr.i napadih na Egipt. Neko lovsko letalo ameriškega tipa je 'bilo že sestreljeno. Po zgodnji davišnji seji, ki je trajala štiri-ure. je francoska vlada sklenila ukazati svojim četam, naj skupaj z britanskimi silami nadaljujejo operacije za zasedbo Sueškega prekopa. Zastopnik vlade je izjavil, da so premier Guy Mollet in drugi ministri sklenili nadaljevati te operacije kljub včerajšnji sovjetski noti. v kateri SZ zahteva. da Velika Britanija in Francija takoj prenehata boje in v treh dneh umakneta svoje vojake iz Egipta. Britansko ministrstvo za letalstvo je sporočilo, da so danes letala tipa »Valetta« in »Hastings«, ki so spustila francoske in britanske padalce v Port Said in še na dve mesti na egiptovskem ozemlju, danes prevažala material in opremo za te padalske enote. Poročilo pripominja, da so lovci-bomhniki tipa »Venom« letali nad kraji, kjer so se spustili padalci, da bi podprli njihove akcije. Francosko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so »francoski padalci, ki so jih bili spustil: včeraj, davi v celoti zavzeli Port Faud«. Generalni sekretariat OZ1J je prejel od izraelske delegacije v Združenih narodih uradno obvestilo, v katerem je rečeno, da je »Izrael sprejel brez kakršnih koli pogojev sklep, o ustavitvi ognja tn da je svojim oboroženim silam ukazal, naj se natanko pokoravajo ukazu o ustavitvi ognja«. V izraelskem obvestilu je nato rečeno, da je »prenehal vsak boj med izraelskimi in egiptovskimi oboroženimi silami na kopnem, na morju in v zraku«. Po sporočilih iz Tel Aviva je izraelsko zunanje ministrstvo potrdilo novico, da je Izrael ukazal ustavitev ognja in da je izraelska vojska sprejela ukaz, naj se natanko' pokorava ukazu o ustavitvi ognja, ki je začel veljati. Zastopnik izraelske delegacije v OZN je izjavil, da brezpogojna ustavitev, ognja, na katero je .pristal - Izrael, ne pomeni spremembe stališča vlade do resolucije Generalne skupščine, po kateri bi morala ta država umakniti svoje čete za črto, določeno po sporazumu o premirju. Francosko poveljstvo na Cipru je sporočilo, da se fran- . coske čet eod 8. ure zjutraj dalje izkrcavajo- v , pristanišču Fuad. Francoske obrambno ministrstvo v Parizu tudi sporoča, da so francoski padalci zavzeli industrijsko pokrajino Egipta med Fuadom ih jezerom Men-zalehom. NEW TOBK, 6, nov. (Reuter). Egiptovski zunanji minister Mahmud Favzi je poslal generalnemu sekretarju OZN poslanico, T kateri ga obvešča, da britanska in francoska letala »surovo in brezobzirno bombardirajo naseljene kraje v Egiptu in da je število žrtev zaradi tega bombardiranja posebno veliko med ženskami m otroki. Prav tako je obvestil generalnega sekretarja o tem, da francoske in britanske sile v nasprotju z zahtevo Generame skupščine niso prekinile agresije na Egipt, ampak so jo Se okrepile. V poslanici ie rečeno, da so britanske *n francoske sile. — ko se jim ni posrečilo zavzeti Port tSaid s padalci — surovo in brezobzirno okrepile bombardiranje civilnega prebivalstva in so tako prizadejale hude izgube v naseljenih mestnih četrtih. Opazovalci OZN, ki šo pod poveljstvom generala Burnsa, so tudi obvestili generalnega m Vojna in dotok nafte Proizvodnja nafte je sedaj za polovico manjša, dotok pa je praktično usahnil, ker jo morajo i prevažati okrog Afrike LONDON, 6. nov. (TJP) Vojna na Srednjem vzhodu spravlja, v nevarnost četrtino svetovne proizvodnje nafte. Fo poročilih, ki jih dobivajo v središčih-za pridobivanje nafte iz arabskega sveta, je verjetno, da je odpadla že polovica proizvodnje na Srednjem vzhodu, ker je v glavnem posledica porušenih naftovodov — delo arabskih nacionalistov. Tako je pravzaprav prenehal njem vzhodu lahko spravi v ne-dotok nafte iz- Iraka. Drugi važ- varnost milijarde dolarjev, 'ki. činitelj je blokada -Sueškega’ so jih investirale-lia tem naj-, prekopa, ki pomeni praktično, večjem svetovnem področju Kot poročajo, je v vseh zbirnih središčih za prostovoljce na tisoče ljudi, ki se pripravljajo za obrambo Egipta. w m T* ■g dia morajo vso nafto voziti okrog Afrike, za kar je potrebno dvakrat več časa kot prej’, i Nadrosbnoati o sabotažah še niso popolnoma znane. N.a napovedni mreži iraške petrolejske družbe v Sirij j šo na treh mestih opazili požar, s črpalnimi postajami vzdolž naftovodov pa ni stikov. Nagel izbruh bojev na Sred- nafte ameriške. britanske . in količinami nafte s Srednjega, vzhoda. Pot okrog Rta Dobre na de je dvakrat dalj ša kot po-t skozj Suez. Pa tudi preden so -nastali sedanj^ neredi na Srednjem vzhodu. nj bilo dovolj ladij za prevoz nafte. Kritičen položaj glede nafte s" Srednjega vzhoda se posebno odraža Iv. naglem naraščanju'-proizvodnje v. Velik; Britaniji. V zadnjih devetih letih se je sekretarja o bombardiranju kairskega prebivalstva. Med drugim so sporočili, da je ena bomba padla s-amo 200 korakov daleč -od informacijskega centra OZN v Kairu. General Burns je pos.al Hammarskjoldu poročilo, v katerem je rečeno, da so ga njegovi opazovalci obvestili o »močnem napadu 1-ov-cev-bombni'ko,v na kairsko Četrt Abasija«, ki je gosto naseljena s civilnim prebivalstvom. . Varnostni svet je imel sinoči nujno sejo na zahtevo sovjetske delegacije, ki je predlagala, naj svet razpravlja o neizpolnjevanju sklepo-v Generalne skupščine po Veliki Britaniji, F-ranciji in Izrae.u glede umika čet z egiptovskega ozemlja In ustavitve ognja. Varnostnemu 3vetu je bila predlagana resolucija. ki jo je poslal sovjetski minister za zunanje zadeve Sepilov i.n ki vsebuje zahtevo po ustavitvi vseh vojnih - operacij proti Egiptu v roku 12 ur ter umik tujih čet z egiptovskega ozemlja v roku treh dni. Seja Generalne skupščine, ki bi morala biti ponoči, ni bila sklicana. Predsednik- skupščine Ortega Je izjavil, ' da so sejo odgodili po posvetovanju z delegati. Izvedelo se je. da so to cdgodltev -zahtevale aizijsko-afriške države, ki so na njihovo zahtevo bili napovedali 'nocojšnjo sejo. Zastopniki teh držav so po izjavi perzijskega š-čine, da bi videli, kako se bo položaj razvijal po sklepu Izraela o ustavitvi ognja r Egiptu. Perzijski delegat j* pripomnil, da bodo afriško« azijske države zahtevale nujno sk-icanje seje danes, če se boe do dogodki v Egiptu neugodno razvijali. Protest arabskih študentov v Londonu London, 6. nov. Velika skupina arabskih študentov se j e vče» raj zbrala v iraškem veleposlaništvu v Londonu, da bi začela gladovno stavko iz protesta proti »nearabsk; politiki« iraška vlade v spopadu na Srednjem Vzhodu. V izjavi, ki jo je objavil upravni svat zveze arabskih študentov v Veliki" Britaniji zahteva od iraške vlade: 1. Da postavi vse iraške oborožene sile na razpolago skupnemu arabskemu poveljstvu. 2. da prekine diplomatske stike z Veliko Britanijo in Francijo. 3. da prepreči odtekanje iraške nafte, 4. da se um-akne iz Bagdadskega pakta. Zveza arabskih študentov zastopa 1500 arabskih študentov v Veliki Britaniji, izmed katerih jih večina dela v Londonu. Prepoved nacionalne stranke v Bahreinu Bahrein, 6. nov. (AP). Oblast- va v-Bahreinu, "ki je pod britanskim protektoratom, so prepovedala in ■ razpustila arabski komite za nacionalno enotnost, stranko, ki se je bojevala za francoske Hružl^jArabški .napi- ta proizvodnja potrojila,- „.nj en - Nalagata ~ Abdoha zahtevali, naj - 2^5° di^y Bahrema izpod Bra- @r poslanice M onn Britanski opazovalci resno vprašajo jo, kako bodo vplivali zadnji dogodki na Edencv osebni položaj LONDON, 6. nov. (Tanjug). Akcije Sovjetske zveze V OZN in osebno sporočilo Edenu in Molletu zaradi intervencije na Srednjem vzhodu v Londonu še niso uradno komentirali. Predsednik Eden je davi pred slovesno otvoritvijo novega zasedanja parlamenta sklical sestanek vlade, na katerem so razpravljali o koraku sovjetske vlade. Neuradni krogi in vplivni tisk ne prikriva presenečenja zaradi energičnosti sovjetske demarše. F o prvem vtisu, ki se ga dobi v britanski prestolnici, in iz izjav ogorčenja zaradi britanske oborožene intervencije v Egiptu in trditvi Edenovih nasprotnikov izhaja, da je vlada »popolnoma . napačno ocenila venj-etruo Delegacije in obiski Nevv Delhi. - Delegacija Zveze ženskih društev Jugoslavije, ki na čelu z Lidijo Sentju-rc biva na obisku v Indiji, je davi odpotovala iz New Delhija v Bombav. Delegacija bo na poti obiskala votline Adšanta in Elo-re, znane p-o zgodovinskih spomenikih indijske kulture. Jugoslovanski veleposlanik Crno-bmja je delegaciji pred odhodom iz New Delhija priredil sprejem, na katerega so prišle tud: ugledne javne delavke v Delhiju. Beograd, 6. nov. (Tanjug) Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovtč je sprejel danes opoldne vodjo burmanske kulturne delegacije ministri za kulturo Burme U Tun Tina in člana delegacije profesorja U Ra- ja- Pri sprejemu sta bila navzoč3 sekretar komisije za kulturne zveze s tujino Ivo Frol «n sekretar burmanskega veleposlaništva v Beogradu Sako. reakcijo Sovjetske zveze, ko je začela z agresijo«. Ni dvoma, da je Bulganinova poslanica močno vplivala na vse politične kroge v Veljki Britaniji,, ki so še vedno ostro'razdvojeni v stališču do oborožene akcije v Egiptu. Ze po polfiitični opredeljivi je tisk imenoval Bulg-aninovo poslanico »neposredno grožnjo« oziroma »opozorilo« Veliki Britaniji. Britanska »policijska akcija« v Egiptu — poudarja konservativni »DaS!y Maiil« — je sprožila proces, ki . dobiva sedaj oblike svetovne krize. V kome n ta rij ih postavljajo vprašanja, kaj bo odgovorila Velika Britanija sovjetski vladi. Ali se bo Edenova vlada v zadnjem trenutku obrnila na avtoriteto Združenih narodov, ali bo »brez ozirra na vse posledice na-nadaljevala začeto akcijo v Egiptu?« ■ V komentarjih britanskega .tiska opozarjajo, da sovjetske poslanice ni treba spreijemati kot propagandno potezo. Politični ikrogi pa medtem postavljajo vprašanje, kakšen odmev tod-o imel; zadnji dogodki na osebni položaj Edema v britanskem parlamentu. (Besedilo Bulganinove poslanice beri na drugi strani.)" cnališfj '”šb"'“ž^'ebmHgi'd'iralt ma ftovode, ki vodijo čez puščavo ih Po kateri teče nafta do Sredozemlja. Kakor se Je dane® zvedelo* naftovodi iraške petrolejska družbe, ki vodijo skozi Iiak, Sirijo *'.n Libanon, ne delujejo več. Tud; - naftovod v _ Saudski Arabiji, ki je last ameriških družb, ne deluje več, ker je pretrgan na treh mestih. Iraška petrolejska družba in družba Aramc<> pridobivata skupaj več kot polovico nafte s Srednjega vzhoda, t. j. na loto 170 milijonov metrskih stotov. Naj več je področje proizvodnje nafte Kuweit je v Perzijskem zalivu in n; odvisno od naftovodov, ki vodijo skozi - druge države. Spričo blokade Sueškega preko pa pa kaže, da svetovno bro- dovje za prevoz nafte ni sposobno zalagati Evropo s potrebnimi Ameriški rušilci na poti ▼ Sredozemlje , (Reuter) Danes je odplulo od tod v Sredozemlje dvamaj si ameriških rušilcev. Zastopnik mornarice ni hotel povedati, če bodo ti rušilci zamenjali ameriške rušilce, ki so že v sestavi šestega ameriškega brodarja, omenil pa je, da so bili rušilci poslani v Sredozemlje »da bi se vadili«. ‘glavni’del'pa odhaja v- Evropo, seodfoaj.seja Generalne skup-’ POZIV EGIPTA VSEM DRŽAVAM KAIRO, 6. nov. (AP). — Egiptovska vlada je davi poslala poziv vsem državam, naj pošljejo Egiptu pomoč v prostovoljcih In orožju. Poziv, ki ga je objavil egiptovski urad za Informacije, se glasi: Presekani naftovodi -v Libanonu Belrut, 8. nov. (AP). Tudti v severnem Libanonu so presekani naftovodi iraške petrolejske družbe. V Slritji so že prej bili presekali naftovode te družbe na treh mestih. Arabski delavci kvarijo in razstreljujejo naftovode ,:z protesta proti britansko-trancoskemu napadu na Egipt. ii§«! •• ", »V tem usodnem zgodovinskem trenutku, ko gre za obrambo pridobitev človeštva ■ in ko je človeštvo vrženo nscaj v kabs in divjaštvo, Ro so Francija, Izrael in Ve.ika Britanija podlo napadle Egipt in ko nesramno razvijajo zastavo nezakonitosti in sramote, poziva Egipt vse tiste v svetu, Ki jim je še do človeškega dostojanstva in 'zakonitosti v mednarodnih odnošajih. da mu pošljejo prostovoljce, orožje in vsako drugo pomoč. Egiptovsko ljudistvio — Je rečeno dalje v pozivu —•_ se bojuje za svoj obstoj in čast. Ne bojuje se samo zase in svojo domovino, ampak tudi . za civilizirani svet. Dokler bo trajala agresija proti Egiptu na njegovem ozemlju kljub resolucijam Združenih narodov, se' Eisenhowerjev odgovor Nehruju New Delhi, 6. nov. (PTI) Indijski premier Nehru je prejel od predsednika ZDA Eisenho--we J SLOVENSKI POBOCEVKLEC J ST. trn- b. novembra mm Amerika voli Danes se bodo ameriški vo-lilci odločili med Eisenhoiver-jem in Stevensonom. Program obeh predsedniških kandidatov je volilcem znan, njuna stališča v notranjih, gospodarskih, socialnih in zunanjepolitičnih vprašanjih so bila med dvomesečno volilno kampanjo neštetokrat obrazložena. Toda zadnje dni je prišlo do nepričakovanega napada na Egipt in pred oba kandidata se je postavilo vprašanje, kakšno stališče naj zavzamejo Združene države. Eisenhovoer je zadržal Združene države izven vojaških operacij proti Egiptu ob ostri obsodbi njihovih glavnih zaveznikov in z zahtevo, naj takoj prekinejo z operacijami, Stevenson pa je obtožil vlado za polom njene celotne zunanje politike in se pravzaprav zavzel za pomoč vsaj Izraelu, če ne že Britaniji in Franciji. Tu nihče ni pričakoval take 'dileme in mnogi, posebno pa ne vodilni krogi republikanske stranke si je niso niti v sanjah želeli. Zato je razumljivo ogorčenje uradnih predstavnikov, ki očitajo svojim zaveznikom, da so izkoristili Ensenhoiverje-vo zaposlenost z volilno kampanjo za svoje kolonialistične težnje. Republikanci in z njimi vred večina komentatorjev in iistou ne pričakujejo, da bi kriza na Bližnjem vzhodu prizadejala škodo upom njihovih kandidatov. Kajti vlada, tako pravijo, se je tudi v tem pogledu prilagodila tradicional-. nim antikoloniaiističnim težnjam večine Američanov. Nasprotno pa demokrati računajo. da bodo zase pridobili podporo enega milijona volilcev I židovskega porekla In tiste ; maloštevilne meščanske sloje, ki sprejemajo volilno propa- \ gando opozicije, da so se ZDA izolirale od svojih evropskih , zaveznikov, da razpada Sever- I noatlantski pakt in da je vlada doživela popoln neuspeh, čeprav si je vztrajno prizade- j vala obdržati mir na nemirnem j Srednjem vzhodu. j Povprečni Američan, ki ga ! sicer zunanja politika ne za- j nima posebno, bo moral tokrat '[ spričo okoliščin v večji meri j upoštevati mednarodno - poli- j tične zadeve, ko bo stopil na j volišče. Tako vsgj menijo tu- ! kajšnji opazovalci, ki se imajo za dobre poznavalce javnega mnenja, Ob vsem tem so tudi tisti, ki so še pred desetimi dnevi napovedovali ogromno število glasov za Eiserihovier-ja, zdaj veliko bolj oprezni, j Mnogi se spominjajo, da so leta 1345 vse prognoze padle v vodo in da je bil Harry Tru- ; man znova izvoljen za predsednika, čeprav so zmago Thomasa Deivega smatrali za več kot gotovo. Kljub temu, da je samozavest republikancev upadla, pa vseeno pravijo, da bo Eisenhoiver zmagal, kajti po •njihovem mnenju so zadnji i dogodki na Srednjem vzhodu | •in v Vzhodni Evropi ameriškemu volilcu ponovno pokazali, kako potrebno je, da se vrne v Belo hišo vojak-državnik kakor je Eisenhovoer. Voliti ima pravico 61 milijonov Američanov. Volijo predsednika, tretjino mest v senatu in nov predstavniški dom. V 29 državah pa volijo tudi nove guvernerje. Ce izvzamemo države, iti so po tradiciji republikanske ali demokratske, se današnji volilni boj za predsednika omeji samo na 16 ključnih držav. 'Anketa javnega mnenja v teh 'državah napoveduje Eisenho-merjevo zmago vsepovsod, če ne bo v zadnjem trenutku zaradi mednarodnih ali drugih ' nepredvidenih dogodkov prišlo med volilci do resnega omahovanja, Iste ankete pravijo, da bodo demokrati obdržali svoj položaj večinske stranke v senatu in predstavniškem domu, to se pravi, da osebni ugled in popularnost Eisenhovoerja v tem pogledu ne bosta spreme- j nila sedanjega položaja. Demokrati imajo 49 sedežev j n senatu, republikanci pa 47. i Ankete napovedujejo isto razdelitev tudi v novem senatu, oziroma povečanje števila demokratskih senatorjev za eno mesto. Vseh 435 mest v predstavniškem domu bodo obnovili na današnjih volitvah. Edino državica Maine je volila že 10. septembra in izvolila dva republikanca in enega demokrata v primerjavi s tremi republikanci v prejšnjem predstavniškem domu. Dosedanja razdelitev v predstavniškem domu je bila: republikanci 203, demokrati 232. C. S. MIMISTEB VOJSKE MITJIJO UIT PO SEJI VL1DE UVODNIK POLJSKEGA USTA »TRIBUNA LUDU« ..Akcije ni mogoče astavlttu Delavci - lastniki ^ ViNfiAVi C_— fDAOl _ .IViKim« V uiln. nhlovl Na podrofiju Fort Fuada so v toku »celo desantne operadje« —Pogajanja v Fort Saida so bila prekinjena, ker se Egipčani niso hoteli v dati — Protest francoskih književnikov PARIZ, 6. nov. (Tanjug). Francoska vlada Je sklenila aa-vrniti sovjetsko noto in nadaljevati operacije v Egiptu »po pri* pravljenem načrtu«. Neki uradni zastopnik vlade Je sporočil, da bo Francija verjetno ie danes uradno odgovorila na sporočilo, ki ga je poslal predsednik Bulganin nocoj predsedniku vlade Guyu Molletu. Minister vojske Bourges Maunoury je po neprespani noči zaradi izredne seje vlade, na kateri so razpravljali o sovjetski zahtevi, da se popolnoma ustavijo sovražnosti, iz ja-vil davi zgodaj: »Tudi če bi hoteli, operacij sedaj ni več mogoče ustaviti«. Dopoldne je uradni vojaški predstavnik v Parizu dal nove podatke o razvoju vojaških operacij pri Pont Saidu in Port Fua-du, pri vhodu v Sueški prekop. Boji na tem področju se nadaljujejo. Pogajanja za ustavitev sovraž- Svica vabi predsednike velesil Bern, 6. nov. (AFP) Švicarska vlada je sklenila poslati predsedniku ZDA, predsednikom vlad ZSSR, Velike Britanije, Francije in Indije poziv, da bi se spričo sedanjega mednarodnega položaja hitro zbrali v Švici in se pogovoriti, kako obvarovati mir na svetu. Švicarska vlada bo o tem obvestila tudi general, sekretarja OZN. Za ta sestanek je pripravljena ponuditi državnikom vse svoje usluge. nosti pri Port Saldu so pretrgana, »ker Egipčani niso hoteli kapitulirati«. Po besedah francoskega predstavnika je anglo-francosko poveljstvo zahtevalo, da egiptovske čete na teim- področju poleže orožje, se puste ujeti in izroče vse vojaške objekte nedotaknjene. Egiptovski predstavniki pa so zahtevali, da jim omogočijo odhod dz mesta, rekoč, da privolijo na ustavitev samo zato, da bi preprečili vojno pustošenje pristanišča. »Skrb za egiptovsko prebivalstvo«, o katera v Parizu vztrajno govoričijo v vsakem uradnem sporočilu, je to pot odpovedala in an- glo-francoske čete niso dovolil« egiptovski garniziji, da bi se v redu umaknila iz Pont Saida. Opoldne so prispeli podatki o izkrcanju francoskih čet v Port Fuadu, fci je bili zavzet ponoči. O izgubah še niso bile objavljene nikake nadrobnosti, vojaški predstavnik pa je dejal, da so Zasedanje UNESCO Prvi dan so sprejeli resolucijo, po kateri LR Kitajska še ne bo sprejeta New Delhi, 6. nov. (Tanjug.) Na današnjem plenarnem zasedanju UNESCO je bil z večino sprejet predlog ZDA, da »na tej skupščini ne bodo proučevali nobenega predloga za izključitev Jcuomintanikega delegata in za sprejem zastopnika LR Kitajske na njegovo mesto«. Za ameriški predlog je glasovalo 31 delegacij, proti 16, 11 pa se jih je vzržalo. Sedemnajst delegacij se glasovanja ni udežilo. V diskusiji so se delegati Indije, Sovjetske zveze, Romunije, Demonstracije proti Franciji in Britaniji v Moskvi Moskva, 6. nov. (Tanjug.) -Tukaj je danes ponovno prišlo do demonstracij pred veleposlaništvi Velike Britanije, Francije in Izraela. Nekaj tisoč ljudi je demonstriralo proti agresiji na Egipt in zahtevalo ustavitev operacij- Demonstracije so se začele dopoldne okrog desete ure. ko se je kolona demonstrantov napotila pred zgradbo izraelskega veleposlaništva s transparenti, na katerih je pisalo: »Roke proč od Egipta!« »Dol imperialisti!« itd. Demonstranti so prišli okrog poldne pred zgradbo britanskega in francoskega veleposlaništva in protestirali proti intervenciji britanskih in francoskih čet na Srednjem vzhodu. Popoldne so se zbrale, nove skupine po nekaj tisoč meščanov ter se speit napotile proti veleposlaništvom Vel. Britanije, Francije in Izraela. Po obsegu so današnje demonstracije večje od včerajšnjih, ki so trajale približno dve uri. Po včerajšnjih demonstracijah so se demonstranti mirno razšli ter so pustili na vhodih veleposlaništev treh držav transparente, na katerih je pisalo »Dol z vojno!« in »Dol z agresijo!« Britanski oficirji odpoklicani iz Jordana London, 6. nov. (Reuter). Zve- .zni oficir jordanske vojske v Londonu je povedal danes, da je britansko ministrstvo vojske poklicalo v Britanijo vse britanske častnike in podčastnike, ki služijo v jordanski vojski na temelju anglo-jordanskega sporazuma o medsebojni varnosti iz leta 1948. Češkoslovaške, Bolgarije ln Poljske potegovali za sprejem LR Kitajske v UNESCO. Indijski delegat je poudaril, da nikakor ni mogoče, da bi bila LR Kitajska s svojimi 600 milijon; prebivalcev, kar znaša četrtino prebivalstva na svetu, izključena iz te organizacije. Opozoril je tudi na to. da je na dnevnem redu skupščine vprašanje boljšega razumevanja in medsebojnega seznanjanja s kulturnimi pridobitvami Vzhoda in Zahoda in — če naj bo v tem pogledu dosežen kakršen koli uspeh — ni logično, da bi iz UNESCO izključili državo, ki je lastnica izrednih kulturnih vrednot. v teku »cele desantne operacije« in da so anglotrancoske sile naletele na »nekaj odpora«. Pariz, 6. nov. (Tanjug). Skupina uglednih francoskih naprednih književnikov je objavila danes poziv, v kaiterem »odreka pravico protesta proti sovjetski intervenciji na Madžarskem vsem tistim, ki so molčali ali odobravali udarce v Suezu«. To je prvi protest francoskih izobražencev proti anglo-francoski agresiji na Bližnjem vzhodu. Poziv »o podpisali poleg drugih Collette Audry, Jean Auren-che; Šimomede Beauvoir, Pierre Bost, Jean Cau, Claude • Lanz-man. J. F. Rolland, Claude Roy, Sartre, Roger Vailland, Veiroors. im Lousd Villefo&se. ■ Podpisani književniki pravijo, da nikoli niso Čutili nenaklonjenosti do Sovjetske zveze niti do socializma dn da obžalujejo sovjetsko intervencijo na Madžarskem. »Odrekamo pa pravico OEEC svari Francijo Pariz, 6. nov. (Tanjug.) Evropska organizacija za ekonomsko sodelovanje (OEEC) je danes opozorila francosko vlado na »nepregledne nevarnosti inflacijskih tendenc«, ki so že več kot lerto dni značilne za vse francosko gospodarstvo. »Praksa kaže, da je v Franciji težko vzpostaviti stabilnost, ko ae pojavijo znamenja inflacije«. V poročilu OEEC so navedeni trije glavni činitelji za tako resen položaj: 1. izredni vojaški izdatki v Severni Afriki, ki so še povečali splošne državne izdatke; 2- splošno povečanje domačega povpraševanja in pritiska potrošnikov na trg; 3. hud mraz pretekle zime, zaradi katerega je bil pridelek pšenice letos za polovičo manjši od običajnega. Poročilo OEEC je Mo izdelano na podlagi podatkov francoske vlade do letošnjega septembra. Nato Je vlada odobrila še približno 150 milijard frankov izrednih izdatkov za operacije v Alžiru. Načrt novega proračuna za leto 1956-57 predvideva okrog 602 milijardi frankov deficita, toda stroški za operacije proti Egiptu niso bili vnešeni v postavk« tega predlaganega proračuna. protesta vsem tistim, ki so molčali, 6e ne celo ploskali, ko so ZDA zadušile svobodo v Guate-malir Odrekamo pravice protesta vsem tistim, ki protistirajo pnoti nasilju v Budimpešti, divjaško pa odobravajo udarce nasilja v Suezu.« Pozivu se ni pridružila niti ena osebnost iz vladne socialistične stranke, na katere pobudo so bili včeraj in danes številna zborovanj a in demonstracije »v dokaz solidarnosti z Madžarsko«. Pobudo socialistov so izkoristili skrajno desničarski elementi. Ze sinoči je prišlo do surovih izzivanj, nemirov in nasilja na ulicah Pariza, kjer so bile napadene mnoge podružnice francoske komunistične partije, njeni časopisi in sedež centralnega komiteja. Pri vseh teh izbruhih sodelujejo zastopniki večinskih strank, ki so odobrili napad na Egipt. VARfiAVA, 6. nov. (PAP). — »Tribuna Ludu« je objavil* uvodnik, v katerem le rečeno, da poljska združena delavska partija in delavski razred že delj časa proučujeta možnosti ■a okrepitev dejanske oblasti ljudstva. Pri tem proučevanja •o se Izoblikovala številna stališča in prišlo je do napadov na birokracijo, na stalinistični, nedemokratični, administrativni sistem in na razsipanje s sadovi družbenega dela. Na Poljskem se Je pojavilo novo in ustvarjalno gibanje pod geslom »Omogočimo delavcem, da postanejo resnični lastniki svojih tovarn!« poudarja časopis. V članku je tudi izraženo mnenje, da bi morali biti načrt; sklepov ministrskih sver-ov o delavskih svetih in o razširitvi samostojnosti industrijskih podjetij samo začasen zakonski ukrep. »Ko si bouio pridobili praktčna izkustva na tem področju, bomo lahko Sejmu predlagali zakonski načrt, ki bo na bolj dovršen način formuliral vsebino in pomen delavskih svetov«, piše »Tnou. na Ludu«. Načrti sklepov predvidevajo daljnosežno avtonomijo za podjetja v okviru centralnega planiranja in upravljanja — k a Kor piše časopis — ter široka po- oblastila za delavske svete glede upravljanja s takšnimi avtonomnimi podjetji. Potemtakem bodd po mnenju časopisa v precejanji mer; izginila omejitve, ki Ssdaj zavirajo pu-bud0 osebja in' ^vodstva v podjetjih. To bo bistven činitelj, ki bo zboljšal dO-o osebja v naših socialističnih, podjetjih, kar bo prispevalo Je zvišanju življenjske ravni prebivalstva. Avtonomija podjetij in delavsko samoupravljanje, to sth ava stebra novega tipa socialističnih podjetij — je rečeno na koncu članka. Tretji pomezribnl činitelj pa naj bodo novf IB boljši materialni stimulansi. Bežno srečanje Pariza Adenauer je razočaran zaradi sprejema v Parizu in se vrača še nocoj v Bonn Pariz, nov. (Tanjug.) - Uradni francosko - nemški razgovori, ki so se začeli davi s prihodom kanclerja Adenauerja v Pariz, so bili zdaj odgodeni na »boljše in mirnejše dni«. Kancler je sklenil, da bo še nocoj odpotoval iz Pariza, ker so se razgovori med francoskimi in nemškimi državniki začeli a precejšnjo zamudo in so bili trikrat prekinjeni zaradi zaposlenosti gostiteljev s krizo na Srednjem vzhodu. Obisk kanclerja Adenauerja je dobil tako izključno vljudnostni pomen, volja za reševanje bistvenih vprašanj med obema državama, ki temeljijo na posarskem sporazumu, pa se je znatno ohladila zaradi takšnega sprejema kanclerja Adenauerja v Parizu. Nemški zastopniki ne-skrivaj o nezadovoljstva zaradi tega. ker je premier Guy Mollet med enournim razgovorom s kanclerjem Adenauerjem dopoldne »trikrat zapustil svojega gosta«, — da bi sprejel po vrst; britanskega, ameriškega in belgijskega veleposlanika. Prav tako trdijo, da je Adenauer takoj po prihodu sporočil francoskemu ministrskemu predsedniku, da ne odobrava britansko - francoske intervencije na Srednjem vzhodu. Tri poslanice Bulganina Sporočilo sovjetskega predsednika vlade Edenu, Molletu in Ben Gu-rionu o položaju na Srednjem vzhodu Moskva, 6. nov. (Tanjug). Predsednik sovjetske vlade Bulganin je poslal predsednikom vlad Velike Britanije, Francije ln izraela poslanice, v katerih opozarja, da je treba v Interesu miru nujno ustaviti agresijo proti Egiptu. V poslanici Edenu je rečeno, da utegne imeti vojna, ki so jo bile začele tri države proti Egiptu, hude posledice za ves svet. Predsednik Bulganin dalje pravi, da ni mogoče opravičiti ravnanja dveh velesil — Velike Britanije in Francije, stalnih članic Varnostnega sveta, ki .sta napadli Egipt — to je državo, ki si je bila komaj pridobila neodvisnost in nima dovolj sredstev za obrambo. »V kakšnem položaju bi se znaila Anglija, če bi Jo napadle močnejše sile, ki imajo na razpolago vsa moderna orožja za uničevanje in če pri tem ne bi uporabljale niti letalstva, niti ladjevja, ampak dirigirane izstrelke. Vi bi to dejanja označili kot barbarstvo. Toda kakšna razlika je med tem dejanjem in napadom na Egipt, ki je tako rekoč brez orožja — je rečeno v poslanici. »V kakšnem položaju bi se znašla Angiija, če'bi jo napadle močnejše sile, ki imajo na raz.polago vsa moderna orožja za uničevanje in če pri tem ne bi uporabljale niti letalstva, niti ladjevja, ampak dirigirane izstrelke. Vi bi to dejanje označili kot barbarstvo. Toda kakšna razlika je med tem dejanjem in napadom na Egipt, ki je takorekoč brez orožja — je rečeno v poslanici. Ko svetuje Angliji, naj posluša »Glas razuma«, se predsednik sovjetske vlade hkrati obrača na parlament, laburistično stranko, lin-d!kate in angleško ljudstvo, naj ustavi prelivanje krvi. Na koncu poslanice je rečeno, da se utegne vojna proti Egiptu razširiri tudi na druge države in se spremeniti v tretjo svetovno vojno. V opshuiici francoskemu pre-mieru je predvsem poudarjeno, da Francija in Velika Britanija nista začeli vojne proti Egiptu zato — kakor je postalo očitno — ,da bi zavarovale plovbo skozi Sueški prekop, ampak zato, da bi spet zasužnili arabski vzhod, ki je krenil proti neodvisnosti. Predsednik Bulganin dalje opozarja Guya Moletta na to, da je M njegov razgovor v Moskvi s sovjetskimi voditelji navdihnjen s socialističnimi idejni, medtem ko podlega napada Velike Britanije in Francije proti slabo oboroženi Oddelek iaraelsk« pehot« J« pod ogoj«m Egipčanov prežel v naskok. državi nikakor ni mogoče vskla-diti s temi idejami. Tudi v poslanici francoskemu predsedniku se predsednik vlade Bulganin obrač3 na parlament in napredne sile, da bi ti pomagali ustaviti agresijo in preprečiti novo katastrofo. »Vse človeštvo obsoja agresorje proti Egiptu«, je poudarjeno v poslanici predsednika Bulganina, namenjeni predsedniku izraelske vlade Ben Gurionu. V njej je rečeno, da nadlievanje brezumne vojne »po Izraelu kaže, da so izjave njegovih voditeljev o tem, da že-lizo živeti v miru z arabskim svetom, hinavske.« Na koncu poslanice je rečeno, da je izraelska vlada s svojim dejanjem ogrozila prihodnost Izraela in njegov obstoj kot države. V poslanici je tudi rečeno, da bo sovjetska vlada takoj odpoklicala svojega veleposlanika iz Izraela. Hammarskjold o mednarodnih četah New Vork, 6. nov. (AP) Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je izjavil danes, da so Kanada. Kolumbija. Danska, Pakistan, Norveška in Švedska že ponudile svoje vojaške enote za sestavo mednarodnih policijskih sil za nadzorstvo nad premirjem na Srednjem vzhodu. Hammarskjold je pripomnil, da tudi druge države razmišljajo, Ce bi dale svoje enote v ta namen, in da upa, da bodo v kratkem zbrali dovolj vojaških enot za najnujnejše potrebe. Države stalne članice Varnostnega sveta — ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Kuomintanška Kitajska ne »mejo dati svojih enot za sestavo .teh policijskih sil. Sovjetski veleposlanik pri Goldi Meir Tei Avlv, 6. nov. (AFP) Sovjetski veleposlanik v. Tel Avl-vu Aleksander Abramov, k; ga je bila včeraj sovjetska vlada odpoklicala, je davi obiskal Izraelskega zunanjega ministra Go.Ido Meir pred vrnitvijo v Moskvo. Po obvestilih iz diplomatskih krogov je sovjetski veleposlanik ob tej priložnost- izročil izraelskemu ministru novo deklaracijo sovjetske vlade, Fnmooslri. protest v Moskvi Parii, 6, nov. (Reuter.) - V uradnih krogih, v Parizu izjavljajo, da je Francija danes protestirala pri sovjetskem veleposlaništvu v Parizu zaradi protifrancoskih demonstracij v Moskvi; ' PARIZ, 6. nov. (Reuter). — Z-ahodnonemški kancler Konrad Adenauer je prispel danes na uradni obisk v Pariz. Na železniški postaji je Adenauer povedal novinarjem, da se bo s francoskim premterom Molle-tom pogovarjal o evropskih zadevah in »drugih vprašanjih«. Raizgovori med Adenauerjem in Molletom so bili določeni pred nekaj tedni kot vzpodbuda zamisli o enotnoisti Zahodne Evrope in medsebojnemu sodelovanju. Guy Mollet ni dav« pričakal Adenauerja na postaji, ker se je pol noči posvetoval z glavnimi ministri svoje vlade. Predmet posvetovanja je bil najnovejši položaj na Srednjem vzhodu. Adenauerjev obisk v Parizu bi moral po prvotni zamisli trajati tr; dni. Verjetno pa bo precej skrajšan, tako da se t»o zahodnonemški kancler vrnil v Bonn najkasneje v sredo. Do Nujna seja britanske vlade London, 6. nov. (Reuter.) Britanska vlada je imela danes nujno sejo spričo sporočila o Srednjem vzhodu, ‘ki ga je poslal predsedniku Edenu predsednik sovjetske vlade Bulganin. Britanski predsednik je sklical sejo vlade po daljšem telefoničn e-m razgovoru, ki ga je imel ponoči s predsednikom francoske vlade Molletom. tega skleoa o skrajšanju bivanja v Parizu je prišlo šele aa-nes, ko so socialni demokrati »n liberalci protestirali prott takšnemu koraku, ki h; v uranskih državah utegnil povzročiti »nezaupanje do zvezne republike«. Obe stranki sta sporočili kanclerju, da njegova pot v Pariz pomeni podporo »skrajno nepriljubljen; akciji, v katero se je Francija zapletla na Srednjem vzhodu«. V obveščenih bonnskih krogih poudarjajo, da ta obisk, o katerem so se bili sporazumeli takoj po isklenitvi francosko— zahodnonemške pogodbe o vrnitvi Posarja zvezni republiki, ne b0 posvečen vprašanjem, ki so jih bili prej postavili na dnevni red. Vprašanja skupnega evropskega trga in EVRA-TOM-a se bodo potemtakem morala umakniti problemom Srednjega vzhoda ln po.ožaju na Madžarskem. V bonnskilt krogih tudi s precejšnjo go— tovoistjo računajo, da bo Adenauer med svojim obiskom skušal doseči, da bj bilo čim manj rsnlogov za očitke, češ da podpira francosko-britansko akcijo. ter da bo svoje pripombe predvsem omejil na potrebo ohranitve »zahodne enotnosti«* Toda kljub temu menijo V Bonnu. da bo Adenauerjev obisk v Parizu škodil interesom Zahodne Nemčije v arabskih državah. v Parizu so še dopoldne začeli francosko - zahodnonemški raizgovori. V razgovorih sodelujejo kancler Adenauer, premier Guy Mollet ter ministra za zunanje zadeve vom Bren-t-ano in Pineau. Po najnovejših poročilih se bo kancler Adenauer vrnil v Bonn že nocoj* Ramo ob rami Egiptovsko poročilo o bojih za Port Fuad in Port Said KAIRO, 6. nov. (UP). Prvo poročilo s fronte pri Port Saidu, ki je prispelo danes, opisuje, kako se je prebivalstvo borilo ramo ob rami z egiptovskimi četami proti invaziji padalcev. Kakor poroča dopisnik časopisne agencije s Srednjega vzhoda, je vojska preje razdelila puške civilnemu prebivalstvu in nat ključnih mestih razmestila kamione z zvočniki, ki so prebivalstvu dajali navodila, kaj je treba' delati. Prvi val padalcev se je po poročilih dopisnika spustil včeraj ob 7.30 po tamkajšnjem času na treh koncih mesta — v pristanišču Fuad na vzhodu, na letališču El Gamil in na nekem pokopališču na zahodu. Po zvočnikih so takoj javili, kje so se spustili padalci in stotine prebivalcev se je pognalo proti tem mestom. Nato je v poročilu rečeno: Prebivalstvo Port Saida vodi srdito bitko z britanskimi in francoskimi četami. V eni uri je bilo na tisoče padalcev prerešetanih s kroglami, preden so sploh dosegli egiptovska tla. Tisti, ki so se uspeli spustiti na zemljo, so se takoj znašli v križnem ognju krogel, ki so letele z vseh strani. Ko je bila ta bitka zaključena in ko. so bile uničene prve skupine padalcev, se je iz tisočev grl izvil vzklik: »Živel Egipt! Smrt sovražniku!« Kmalu nato — nadaljuje dopisnik egiptovske agencije — se je začel spuščati drugi val padalcev, tokrat izven mesta, v El Gelfu. Velika množica prebivalstva Port Saida je zletela v to smer, vzklikajoč: »Borili se bomo! Borili se bomo!« Meščani so poslušali-navodila vojaških kamionov z zvočniki, ko so napredovali v napad proti imperialističnim barbarom. Toda razdalja je bila velika in v trenutku, ko so meščani prišli na bojišče, so bile enote egiptovske armade že tam in so že z železnim obročem obkolile sovražnikove čete. Meščani'so takoj- zavzeli položaje, ramo ob rami z egiptovskimi oboroženimi silami. Druge skupine egiptovskih meščanov pa so po poročilu dopisnika streljale na padalce v zraku, preden so se ti lahko spustili pri pristanišču Fuad. V zraku so bili ubiti tudi padalci, ki so se spuščali nad bližnjim jezerom Menzelen, nekateri pa sa se utopili. Ob prvem svitu današnjega jutra je prebivalstvo Port Saida zapisalo novo strani v zgodovino mesta in v zgodovino obrambe egiptovske svobode.« V Kairu se množica meščanov; tepe za koščke francoskega iz-vidniškega letala, ki je razstavljeno na nekem trgu. Letalo jd bilo sestreljeno v začetku tedna. Policija opazuje mirno egiptovsko množico. Vladni obveščevalni urad je danes sporočil, da so na telesu padlega britanskega vojaka našli letak, pisan v arabščini, ki ponuja 50 funtov šter-lingov vsakemu Arabcu, ki bi pomagal Britancu, da se vrne v svojo enoto. V letaku je rečeno: »Sem britanski vojak. Pomagajte mi, da se vrnem k svojim prijateljem, in vlada vam bo izplačala 50 funtov šterlingov v: gotovini.« Časopisna agencija Srednjega vzhoda poroča danes iz Kartuma, glavnega mesta Sudana, da so nameščenci britanske letalske družbe stopili v štiridnevno stavko v znak protesta proti britansko - francoskemu izkrcavanju. V mnogih sudanskih mestih bodo demonstrirali proti Veliki Britaniji in Franciji, j* rečeno na koncu poročila. « K 1) E T 1) R N 1 R A. Z O E E D ' '--J- , . ■ 0 T Glasbeni festival v V aršavi V poljski prestolnici j« bil iod 10.—21. ckiob ra mednarodni festival sodobne glasbe, po številu izvedenih Skladb in izvajajočih orkestrov, dirigentov in solistov gotovo največjih v Evropi v zadnjih desetletjih. Nova Varšava, ki eh jo Poljaki v neikaj letih zgradili na ruševinah stare in jo delno obnovili v starem silogti, je kljub še nekaterim ranam tvegala dejanje na umetniškem področju, ki nima primere. Na festivalu so sodelovali: 9 simfoničnih orkestrov, ki jih j« dirigiralo 18 dirigentov, dalje dva kvarteta (Parenin iz Pariza in Tatrai iz Budimpešte) ter številni solisti, od katerih naj posebej omenim Davida Oj straha, ki je igral z Državnim orkestrom SSSR iz Moskve Šostakovičev violinski kvncert. Spored je obsegal 63 simfonij in simfoničnih cikličnih ikladb. 7 kvartetov in nekaj solističnih in zborovskih del. Težišče festivala pa je bilo na simfoničnih koncertih in skoraj polovico sporedov so izpolnili poljski avtorji. Poljsko koncertno občinstvo nima predsodkov in rt> nezaupljivo do domače tvorbe. četudi j« moderno usmerjena in marsikomu teže dostopna. V enajstih dneh je do zadnjega pr-ostora napolnilo velike dvorane za vse prireditve: poleg 17 simfoničnih so bili komorni in 1 mladinski kcnc^. Domača dela je sprejemne "s simpatijo in ljubeznijo ''kakor nikjer drugod. Poleg .d,Vugih del s»o poslušali 30^ ^simfoničnih Bkladb dvaindvajsetih poljskih skladateljev s t»ona»m. razumevanjem in izODbravanjem, saj sc jim vsa tn precizno sledil. Uvertura je bila podana lepo in nekoliko zadržano. Figano je bil Gregorin. -Izrazit v glasu tn igri je vseskozi podajal zelo moško verzijo te postavke. Vseskozi močan in izrazit se je dramsko vendarle za spoznanje počutil bolje v prizorih, kjer je Figaro prav odkrit, kakor v tistih, kjer uživa v lastni gibčnosti, kjej*. »zvitorepi in lisjai«, Posebnp velik napredek je bilo opaziti pri Pertotovi, ki je navihanko Suzano igrala in pela z veliko kulturo in lepim čutom za graciozno in pogostokrat ironično obarvano dramatiko svoje vloge. Uspeh predstave je bil pravzaprav v veliki meri tudi njen uspeh. Seveda ie bilo pričakovati, da bo Švag-ljeva kot grofica nekolikokrat »zableščala« z glasom, saj je' morala odpeti nekaj Izmed najbolj resnih pevskih tekstov te' vesele opere. Kamušič je kot grof Al-maviva seveda lahko uveljavljal prednosti svojega lepega glasu že vajenega obvladovanja odrskega prostora. Dal je vse, ne pa posebnih, svojih odtenkov vloge. Kerubina je Nada Zrim-škova pela s svojkn lepim in prikupnim glasom. Paževo vlogo je podajala zelo lirično in rahko Thumova je kot Marcelina pevsko bila zelo dobra in je igralsko potrdila svojo veliko sposobnost za vloge te komične vrste. Gorenšek je uspešno pel Basiria, ki ga je tudi v izreki nekoliko karikiral. Kovač uspešno Bartola, Sancin prav tako manjšo vlogo komičnega Curzia, sodnika. Nekoliko večjo vlogo ima še Antonio, vrtnar. To vlogo je opravil S,ikyta kakor navadno ne toliko z glasovno potenco. kakor z izvrstnim komedijskim čutom in velikim temperamentom. Nada Vrezčeva je kot Barbka našla nekaj prisrčnih pristno »mozartovskih« tonov.'v (sploh dobrem) zadnjem dejanju. ' Prav tako kakor pevci-solisf. je zbor pevsko in tudi igralsko lepo opravil svoje. (Zborovodja je Gustav Rakuša). Tudi : bor je imel kakor solisti svoje . »viške«, v katerih je njegovo petje zazvenelo posebno prepričevalno. Člani baleta pa so. seveda graciozno odplesali svoj delež pod vodstvom Iveljeve. Vso predstavo je režijski lepo in solidno postavil Leskošek (asistent je bil Uršič). Režija se je na splošno do popolnosti zlivala z muzikaličnim »ogrodjem« dela, dirigentovimi nameni m delom orkestra. Kavčičeva .»cena je sorazmerno preprosta, pa izredno smiselna in odrsko učinkovita; rafinirana v enostavnosti daje učinkovit okvir postavam in igranju. Osnovno razpoloženje podčrtavajo ornamenti na stenah teh kulis, ki kljub svoji prozorni odrski funkcij'! vendar prepričevalno »pričarajo« vsako prizorišče. Se posebej domiselna je zadnja scena; vrt. Kostumograf je bila Jarčeva k. g. Kostumi se vsekakor niso po- polnoma skladali z ozadjem. Mogoče je bMo premalo — sredstev, zato ni bilo mogoče doseči pristnega efekta osemnajstega stoletja, rahle in bleščeče barve na pretežno »nevtralnem« ozadju. Torej: Predstava je bila nekoliko zadržana — očitno zato, da bi precizno delo orkestra in pevcev usmerila v naj lepše kvalitete Mozartove glasbe. Iz te zadržanosti je zrasla ena najlepših predstav v Mariboru, najlepših čeprav menda ne najbolj izenačenih. Ob taki metodi dela pa bi Maribor v podobni zasedbi v doglednem času zmogel tudi kakšnega drugega »Mozarta«. Branko Rudolf bilo to kot bradavica na lepem obrazu. Ko se je spustil zaradi primerov na področje glasbe, je ugotovil, da je bil neposredni estetski Vpliv francoske revolucije v glasbi sorazmerno zelo šibak, zlasti v sami Franciji, medtem ko je prišel do izraza pozneje in drugod, predvsem v glasbi Ludviga van Beethovna. Teorija študiira odnose, kot so bili in sama ne daje receptov za odkritja. Prav zaradi tega je marksistična teorija v svoji' kompleksnosti boljša od drugih. Človeška deoavno-st preobraža naravo sveta in tudi svoja lastno. Estetska dejavnost je ena najpomembnejših v tem osveščanju človeka. Včasih, je menil poenostavljeno vprašujemo, rji je dovoljena ljubezenska lirika ali ne. Ce jo kdo more pisati, jo mora pisati. Kot osveščanj« človeka vpliva na poezijo, tako poezija vpliva nanj. Enostavni ekonomizem, soctologizem ali . ideologizem so nepopravljiv« napake. Lefebvre je kritiziral, da marksistični esteti zanemarjajo poete roč j e glasbe in to, vsaj v Franclja, prepuščajo le idealistom, f*» nomenologom in eksistencialistom. Prav v glasbi lahko, opažamo presenetljiv dialektičen razvoj od stare pentatonske. lestvice do moderne poldtonalnostt. Tudi geografsko je n. pr. vzhodnjaška glasba stalno značilna kontinuirana, zahodnjaška pa diskonitinuiirana, tako da celo danes poslušalec iz enega ali drugega okolja ni v celoti dovzeten za i se estetske učinke tega ali onega glasbenega izraza. Po drugi strani je bil v vseh čarih konflikt med' umetno in ljudsko glasbo. Pri tem pa ni rečeno, da je bila vselej ljudska glasba globlja in pristnejša kot umetna, kajti v nekaterih dobah se je ta pojavljala samo kot degradacija umetne. Seveda j« razumljivo, da so v glasbi prihajali do izraza tudi mnogi drugi, družbeni, celo razredni vpliva, saj je glasba v nekem cbdobju pretežno ljudska, dvorska, cerkvena in tako dalje. Običajno pa je velika umetna glasba, naprimer Bachov koral, kljub svojii individualni razgledanosti temeljila prav na ljudskem izročilu. V stalnem razvoju človeškega osveščanja pa je to, kar je za neko dobo bolestno in neprijetno za naslednjo lahko že zdravo dn prijetno, je menil predavatelj, čeprav je bil osebno dokaj skeptičen glede sodobne atonalne glasbe, ali kot je rekel, 'izleta likovne umetnosti v abstraktnost. Vendar pa je vsaka resničnost neskončna in neizčrpna, zato je nemogoča dogmatičnost, ki temelji na dokončnosti. V začetku svojega predavanja je omenil, da je tema zelo delikatna in tega se je tudi sam držal, sad se je glede konkretnih primerov ustavljal predvsem samo pri glasba, ki je od vseh umetnosti najbolj abstraktna v svojem i«.razu, hkrati pa tudi najbolj konkretna z ozirom na svoja sredstva, glasbila, ki so vselej povezana s tehničnim razvojem in ekonomiko. bp Kupujte knjige Zaloibe I -SLOVENSKI 1 POROCEVA L F r« 2e imate slikanico »Gozdni prijatelji«? Kostanjevica na otočku sredi Krke živi svoje sicer odmaknjeno, a bogato življenje. Posebno bogato se to življenje razmahne vsako leto v tednu, ko praznujejo »dolenjske Benetke« svoj obč. praznik ali pa v dneh okrog Prešernovega praznika. Takrat večer za večerom zagori ogenj v žari pred prostornim, novo zgrajenim kulturnim domom in osvetli okrašeno pročelje in spomenik padlim borcem: Kostanjevica praznuje tudi svoj kulturni teden. Tudi 27. septembra so v hladni deževni večer posvetili plameni in njihovi odsevi so se živahno poigravali na obrazih ljudi, ki so se ta večer zbrali pred svojim domom mogoče še v večjem številu kakor prej. Ura je bila šele sedem, večer je bil hladen in neprijeten, ljudje pa so se že zbirali, čakali so brez nestrpnosti in brez godrnjanja. Prihajali so vedno novi in celo z avtobusi so se pripeljali. Ob stranskem vhodu je bilo vrvenje še bolj živahno. Prihajali in odhajali so fantje in dekleta, vsak s svojim svežnjem skrbno zloženih oblek in varno zavitih rekvizitov. Nekaj minut pred osmo uro, še preden so se odprla vrata v dvorano. je med zbrano množico počasi zavozil osebni avto Ljudje so se razgibali in razveselili: »Poglejte, prišel je! Zares je prišel!« Da, na zaključno dramsko predstavo tretjegg kostanjevi škega kulturnega tedna v čast občin- skemu prazniku se je pripeljal tudi predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Ivan Regent, ki je sprejel pokroviteljstvo nad kulturnim tednom. Cez slabe četrt ure se je v do kraja napolnjeni, skromno, a izredno okusno urejeni dvorani odgrnil zastor za peto gledališko premiero v letošnjem kulturnem tednu, za domačo noviteto, prosto predelano dramatizacijo Jurčičevega Kloštrskega Žolnirja. V letošnjem kulturnem tednu so kostanjeviški kulturniki prikazali predvsem svojo razgibano in zelo kvalitetno IZ MESTA NA KRKI dramsko dejavnost, ki zaradi skrbno izbranega programa in vestno naštudiranih predstav uvršča člane gledališča' prosvetnega društva »Lojze Košak« med najboljše slovenske amaterske gledališke delavce. Pripravili so kar pet različnih predstav, dve obnovitvi in tri premiere: Bennelijevo »Lju- bezen treh kraljev«. Kreftove »Celjske grofe«. Čufarjevo »Ameriško tatvino«, Timager-jevo »Mladost pred sodiščem« in za zaključek še »Kloštrskega Žolnirja«, Jurčičevo v Kostanjevico in njeno okolico lokalizirano povest, ki jo je dramatiziral in režiral Lado Smrekar. 2e od sedme gimnazije se je sedanjemu ravnatelju kosta-njeviške nižje gimnazije in požrtvovalnemu kulturno-pro-svetnemu delavcu predla zamisel dramatizacije te Jurčičeve povesti. Ko je prišel na novo službeno mesto prav v Kostanjevico, je spoznal še■ bogato ljudsko izročilo o ko-stanjeviškem samostanu in snov je v njem dozorela. Napisal je »Kloštrskega Žolnirja« v dramski obliki in ga podnaslovil »romantična variacija v petih dejanjih na Jurčičevo temo«. Njegov »Žolnir« res ni verno v dialog prelita Jurčičeva povbst. Od pisateljevega dialoga je ohranil samo drobec pogovora med priorjem in ribičem Vidom v tretjem dejanju. Ohranil je iste glavne osebe in odnose med njimi, korigiral pa je značaje in spremenil konec Jurčičev skrivnostni izkoreninjenec Adam. Žabranek. drugoverec, zločinec *n samomorilec. je vostai pošten, simpatičen svobodomislec, nekakšen zgodnji liberalec, ki je iz tujega sveta v dolenjsko mestece prinesel sicer kaj malo spoštovanja do posvečenih samostanskih oseb, pač pa trdna moralna načela in pošten značaj. Spremenil pa je tudi značaj priorja Avguština in drugih menihov ter se pri tem opiral na še živo ljudsko pripovedovanje o nič kaj svetem in čistem življenju kostanje-viških menihov. S tem je seveda nekoliko izpodmaknil osnovo medsebojnega nasprot-stva priorja in Žolnirja in moral nujno spremeniti konec: prior utone po nesreči, Žolnirja pa na poročni dan zabode ribič Vide, ki se mu je v bolezni oglasila vest in omračila pamet. Res »romantična variacija« romantične povesti. Smrekarjetta dramatizacija ima lepe vrednote v spretno. zamišljeni zasnovi, ki je tudi v uprizoritvi dosegla lep učinek v temperamentnem oktetu kostanjeviških opravljivih meščank, pa tudi jezikovne. „ pogledu je marsikje tako sveža, kakor da bi bila vzeta vsaka, beseda izpod Jurčičevega peresa. Bolj okorna je dramatui ška zgradba, v kateri se je avtor vse preveč bližal nivoju naših ljudskih iger Tz preteklega stoletja :n vsako dejanje obremenil z nepotrebnimi monologi. Uprizoritev pa je bila naravnost presenetljivo dobro in skrbno naštudirana. Nič čudnega, saj je bila premiera rezultat osemdesetih vaj, ki so se začele že v februarju. Znani kostanjeviški igralci Ladko Kukec, Jože Jankovič, Ivan Mlakar, Jože Kavčič in drugi so v vlogah, pisanih prav zanje, zaigrali mogoče še bolje, kakor doslej. Tudi igralki Marija Smrekarjeva in Pepca Kavčičeva sta prijetno vplivali s toplino in iskrenostjo, s katero sta odigrali svoje vloge. Še lepše od kvalitete uprizoritve in režije in dobro zamišljene scene pa je učinkovalo tisto posebno, slovesno in prisrčno razpoloženje na predstavi, ki nastaja samo tam, kjer so izvajalci in gledalci res eiia sama družina. To tesno ■ sožitje med odrom in dvorano je prav gotovo ena od posebnosti mesta na Krki. Toda posebnosti je v Kostanjevici še več. Takih, ki presenetijo. Med nje spada prav gotovo tudi šolsko poslopje, . kjer so hodniki in stopnišča spremenjeni v skrbno urejeno stalno razstavo slovenske grafike: 20 slovenskih likovnih umetnikov je ustreglo prošnji ravnatelja in darovalo Soli 60 svojih del. V letošnjem kulturnem tednu jo je-uredil in odprl Vlado Lamut. Tako je ravnatelj res nn najboljši 'način pregnal, iz teh prostorov »kasarniško puščobo«, kakor je sam označil to zamisel. Prav takšno prijetno presenečenje je novi kostanjeviški otroški vrtec. Edino »razkošje« v njem so živahno poslikani zidovi, delo Lojzeta Perka. Drugo je vse tako prisrčno skromno: mizice, stolčki, zlate ribice v kotu in najbolj igračke — prazne škatlice vžigalic, cigaret, vozne karte, šopi ličkanja, polena— Toda vse je čisto, pospravljeno, urejeno in zelo, zelo prijetno. Najbolj prijetna pa je vsekakor skromnost kostanjevi- ških kulturno-prosvetnih delavcev. Delajo požrtvovalno, pridno kot mravlje in se ob težavah nikdar ne sklicujejo na finančno pomanjkanje. Seveda ga poznajo, tudi ovira jih, a volje, jim ne jemlje. Gledališče ne vzdržuje le svojega lastnega dela, ne izdaja le svojega gledališkega lista, temveč skrbi tudi za ostale panoge kulturno - prosvetnega dela, posebno za izobraževanje, Lani je na primer gledališče priredilo in vzdrževalo tečaje nemščine, gospodinjstva, pošolske vzgoje kmečkih deklet, in knjigovodstva, končno pa tudi priredilo zelo uspel gledališki tečaj. To prav gor tovo ni samo kostanjeviška, temveč slovenska posebnost! Zaradi te »posebnosti«, pa tudi zaradi pridnosti in skromnosti želimo kostanjeviškim igralcem še veliko uspeha z »Žolnirjem«, še veliko kulturnih tednov in dober študij za naslednjo premiero, za »Kranjske komedijante«! 8> G« ! * 4 sb. ; SLOVENSKI POBOCBVILEC 7 novimbr« 193« T l\w?v k r MIMI C MALENŠEK /a\^vo MIKI '& MUSTER 151. Naslednje dni je snežilo in morali so ostati po ves dan v šotoru. Nenehno je brlela svetilka, napolnjena s kitovo mastjo, nad njo pa je visel kotliček * mesom, ki se je počasi kuhalo. Eskimka, ki je videla, da je Locka potrta, jo je hotela razveseliti in ji je dala najboljšo slaščico: kos posušene kitove kože. Močno so se čudili, ko je Lučka kožo izpljunila iz ust __________ 152. Ko Je nehalo snežiti, so začeli podirati šotor. Bober-ček je dejal Lučki, da sredo na sever. Ko sneg pomrzne, se namreč začne lov na . polarne lisice. Takrat je tudi jelena laže upehati in ujeti. Naložili so torej vse svoje imetje na'kožnate sani in vpregli pse. Ker je bil Tedi krepak in dobro rejen pes, so vpregli tudi njega. 153. Potem so šli skozi neskončno zasneženo pokrajino in Lučki se je zdelo, da sploh ne vedo, kam so namenjeni. Spredaj je korakal mož, ki je kazal psom pot, zadaj pa je šel starec in za njim ženski, ki sta nosili tovor, pritrjen s širokim jermenom na čelo. Boberček je pomagal hoditi malemu dečku in Lučki. Kadar sta obnemogla, ju je izmenoma nosil na hrbtu. Ettnmmn koledar Sreda, 7. novembra: Zdenka Četrtek, 8. novembra: Bogomir XXX Na današnji dan pred 39. leti te je v Petrogradu pod Leninovim vodstvom začela Oktobrska socialistična revolucija. Ta veliki dogodek. je važen mejnik v zgodovini delavskega razreda in človeštva sploh. XXX Ko je slovenski narod ječal pod okupatorjevim nasiljem, s« je 7. novembra 1941 nenadoma oglasil v -Ljubljani radijski oddajnik Osvobodilna fronta. Njegove ilegalne oddaje so v dobi najhujšega terorja vlivale našim ljudem pogum in vero v zmago. Italijanski okupatorji so besneli in si na vso meč prizadevali, Ga bi odkrili mali oddajnik Radia OF. Zato se je oddajnik stalno aelil po mestu in zakrival sled za seboj. XXX Bivši : partizani in primorsko ljudstvo se danes spominjajo hudih bojev iz leta 1943, ko je Gregorčičeva brigada napadla nemško postojanko pri Plavah ob Soči. Partizani so zavzeli postojanko, uničili vse železniške naprave, zažgali postajo, porušili most in minirali predor. XXX Na današnji dan leta 1944 se je pri preizkušanju novega orožja smrtno ponesrečil komandant Glavnega štaba NOV in POS ge-nerail&jtnant Franc Rozman-Stane. Zaradi njegovih velikih zaslug v osvobodilnem boju ga je naše državno vodstvo razglasilo za narodnega heroja. XXX 7. novembra 1946 je bila dograjena mladinska proga Brčko-Ba- n o vi čl. To veliko delo je dokaz globoke zavesti in predanosti jugoslovanske mladine svoji socialistični domovini. . * Gospodarske organizacije, ki so naročniki »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« pa za leto 1956 niso še poravnale naročnine, čeprav so Že prejele račun, prosimo, da isto poravnajo najkasneje do 15. novembra. Sindikalna podružnica Podjetja za PTT promet v Ljubljani je poklonila 3.060 din za slepo mladino namesto venca na grob talcev ob dnevu mrtvih. Iskrena hvala! Namesto cvetja na grob Marije, Vogelnik, umrle v Radovljici, je prispeval kolektiv učiteljic in učiteljev osnovne šole Zg. Šiška 1.000 din za slepo mladino. Iskrena hvala! SKUD »TINE ROŽANC« Ljubljana, plesna sekcija otvarja redno »plesno Solo« pod strokovnim vodstvom diplomiranega plesnega učitelja L. SIMONČIČA. Fouk bo sistematičen m bo obsegal: a) moderne standardne plese: foxtrott, tango, angl. valček, polko, valček, četvorko. slow fox-trott; b) latinsko ameriške plese: swing-boogi, rumba-bolero, pasa-doble, mambo, samba. marinque. Tečaji bodo: 1. za zakonce in starejše osebe, 2. za dijake in ostalo mladino. — Vse informacije in vpisovanje za vse tečaje dnevno od 19. do 20. ure v »Stekleni dvorani« Pr a ža kova ulica 16. Pričetek V3eh tečajev 19. novembra 1956. — Uprava šole. Centralni zavod za napredek gospodinjstva obvešča, da zopet posluje gospodinjska posvetovalnica na Poljanski cesti 6, vsak petek od 16. — 18. ure. Na sporedu je tema »Oprema sodobne kuhinje«. Opozarjamo vse interesente, da "bomo odgovarjali na pravočasno poslana pismena vprašanja iz področja gospodinjstva prav tako ob petkih od 16. — 18. ure na Poljanski cesti 6. NOVOST! »PUDER« krema »Eveline« v. treh barvah (»Ocre«, »Ra-chelle«, Naturelle«) pokrije vse pomanjkljivosti kože, daje privlačen in svež ten. Imajo jo drogerije v Ljubljani, Mariboru in Kranju! Nainovejle vesti in dogodki ^ v »Slovenskem poročevalcu!« NOVOST Fotokinoamaterska Zveza Slovenije prireja v spodnjih prostorih Moderne galerije svojo VI. MEDNARODNO RAZSTAVO UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Razstava bo odprta od 3. novembra do vključno 2. decembra t. 1. Na razstavi boste videli črr.obele, barvne fotografije, barvne diapozitive in barvne stereo diapozitive. Diapozitivi se predvajajo ob 10., 17. in 18. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. Izkoristite 25% popust na železnici. ZA OBČUTLJIVO KOZO RSBH sEbHH NAJBOLJŠA KREMA! Kar ni bilo mogoče .včeraj, je danes. Teint Bell ROŽNO MLEKO je po surovinah osigurano. Odličen izdelek za naše žene. Nobenih nadomestkov več! Flex se zopet dobi; Flex čisti madeže in ne pušča roba okrog madeža. Pri nabavi NKB A podzemnega kabla, se poslužite Zadružne trgovinske agencije Vojvodine, predstavništvo Ljubljana, Resljeva 24, telefoni 30-581, 30-59a. telegrami: trgopredstavništvo. Jutri v četrtek ob 18. uri se bo pričel nov začetmsKl družabni plesni tečaj v Centralni plesni šoli — Petkovškovo nabrežje 35. .Za študente-ke znižana učnina. Vpisovanje še pred začetkom tečaja. Poučuje mojster Jenko. Začetek novega nadaljevalnega tečaja s poukom četvorke in letošnjih novosti bo v petek. 9. novembra, ob 19.30. Igra Jazz CPS. G! ti D £ L 1 S C A DRAMA LJUBLJANA Sreda, 7- ncv., ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Abonma F.. (Jacinta Duša Počkajeva.) Četrtek, 8. nov., ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del) — Abonma E. - (Falstaff Pavle Kovič.) Peiek. 9. nov.: zaprto! Sobota, 10. nov., ob 20: Shake- speare: Henrik IV. (drugi dei). Izven in za podeželje: (Falstaff Pavle Kovič.) Nedelja, 11. nov., ob 15: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven in za podeželje. (Jacinta Nedeljka Kacinova k. g.) Obiskovalce opozarjamo na spremembo repertoarja, do katere je prišlo zaradi hude nezgode Staneta Severja. Premiera Millerjevih dram je prestavljena na torek, 13. novembra, premiera Molierove »šola za može« na petek, 16. novembra. Axelrodova komedija »Sedem let skomin« je Jo nadaljnjega umaknjena iz repertoarja. Drama Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana RAZPISUJE ANGAŽMA PETIH 3IOŠKIH IGRALCEV z začetkom sezone 1957-58. Pogoji: 1. igralci poklicnih gledališč; 2. absolventi Akademije za igralsko umetnost z opravljeno diplomo. Pismene ponudbe pošljite do 31. decembra 1956 Direkciji Drame SNG Ljubljana, p. predal 27. OPERA Sreda, 7. nov., ob 19.30: Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Abonma red A. Četrtek, 8. nov., ob 19.30: Puccini: TOSCA. Abonma red C. Petek, 9. nov.: zaprto! Sobota, 10. nov., ob 19.30: Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Abonma red B. Nedelja, 11. nov., ob 19.30: Masse-net: Manon Izven in za podeželje. Kakor smo že včeraj poročali, odpade v četrtek gostovanje madžarske sopranistke v »Tosci«. Predstava »Tosca« v četrtek bo za abonente reda C. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 7. nov., ob 20: A. Camus: Pravični ljudje. Abonma TSS I. Četrtek. 8. nov., ob 20.30: Barilet-te-Gredy: Pero. ADonma TSS n. Sobota. 10. nov. ob 20: Remec, Magda. Premiera. Izven. Nedelja, 11. nov., ob 20: Remec, Magda. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Sreda. 7. nov., ob 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra, red A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sobota, 10. nov., ob 20: O. Wilde: »Idealni soprog«, igra. izven. Nedelja, 11. nov., ob 16: O. Wilde: »Idealni soprog«, popoldanska predstava, izven. Nedelja, 11. nov., ob 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra, izven, večerna predstava. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Križanke — Viteška dvorana. Nedelja, 11. nov., ob 29: Andrč Roussin: »Mož, žena m smrt«. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni dnevno od 10. — 12. in od 18. — 20. ure. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (šentjakobski) trg 1 Četrtek, 8. nov., ob 17: Jan Malik »Žogica Marogica«. Sobota, 10. nov., ob 17: Jan Malik: »Žogica Marogica«. Nedelja, 11. nov., ob 11: France Bevk: »Lenuh Poležuh«. Prodaja vstopnic od danes dalje od 10. do 12. na Upravi Resljeva cesta 28, ali telefonično 32-020 in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 8. nov., ob 20: Richard Nash: Vremenar. — Premiera — premierski abonma in izven. Petek. 9. nov., ob 16: Richard Nash: Vremenar. — L srednješolski abonma. Sobota, 10. nov., ob 20: Richard Nash: Vremenar. — Sobotni abonma in izven. Nedelja, 11. nov., ob 15.30: Richard Nash: Vremenar. — Nedeljski abonma in izven. KONCERTI KONCERT Pine Buonomo, napovedan v modrem aoonmaju 9. novembra, je preložen na kasnejši datum, ker je piamstsa nenadoma zbolela. — Koncertna direkcija vljudno prosi abonente, da spremembo upoštevajo. -K Slovenska filharmonija priredi danes ob 17. uri v veliki dvorani vokalno-instrumentalni koncert za Gostinsko šolo, II., VII. in IX. gimnazijo. Jutri, 8. XI. ob 17. url bo isti koncert za Vzgojiteljsko srednjo šolo, Učiteljišče, ter višje razrede I. in X. gimnazije. Geografsko društvo vabi na predavanje prof. Danila Furlana o njegovi poti po Franciji. Preda-Vanje t>o v sredo, 7. novembra, ob 26. uri v Balkonski dvorani Univerze- Akcijski odbor psihiatrov in duševnih higienikov Psihiatrične klinike Medicinske fakultete in Bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje, vabi vse tov. zdravnike ter medicince višjih semestrov kot tudi ostalo zainteresirano akademsko j avnost na predavanje tov. prof. dr. Janeza Kanoni-ja: »O znanstveni plati in praktični dejavnosti duševne higiene pri nas«. Predavanje bo v petek, 9. novembra l9o6, ob 19-30 v predavalnici Interne kl^ nike. p RADIO RAZPISI POPRAVEK Z ozirom na oglas TOMOSA v Slov. poročevalcu »Razpis licitacije« z dne 4. 11. 1956 popravljamo sledeče: kjer bodo tudi interesentom na razpolago projektni elaborati in splošni pogoji od 5. 11. 1956 dalje vsak dan od 10. do 12. ure ... in ne kot je bilo sedaj objavljeno »pogoji od 5. 12. 1956 dalje. . .« Investitor: Tovarna motornih koles - Koper -R RAZPIS Sola za medicinske sestre v Celju razpisuje MESTO RAČUNOVODJE za Internat pri šoli za medicinske sestre ter mesto medicinske sestre -Instruktorke za praktični pouk. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Natančnejša pojasnila dobite pismeno ali ustmeno na šoli. -B PREDAVANJA Društvo stenografov in strojepiscev v Celju obvešča svoje cenjene člane, ustanove in podjetja ter vse čitatelje Usta, da bo v četrtek 8. t. m. ob 18.30 zanimivo predavanje o strojepisju in hitrosti pisanja na stroj. Predavanje bo na II. gimnaziji v Celju, Vodnikova ulica. Predaval bo tov. Vladimir Vesely iz Zagreba, strojepisec svetovnega slovesa. -P samo 260 din NOVI DR0BN0ZRNCASTI FILM 6X9 E F K A 17 v vseh prodajalnah fotomaleriala F0T0KEMIKA SPORED ZA SREDO Poročila: 5.95, S.oo, 7.0». 13.00, 15.80. 17.08, 19.88 in 22.88 5.00—7.00 Pester glasbeni spored; 7.20—-7.25 Naš jedilnik; 11.00 Edvard Lalo- Španska simfonija (solist Campoli); 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) a -Marja Fortič: Črni šolarji v ZDA - b) Vojna v Egiptu; 12.05 Opoldanski operni spored (odlomki iz opere »Porgy i-n Bess«) 12.30 Kme-tiislci nasveti — Tone Bantan: Piutf za slovenske razmere: 12.40 Pojeta Porival Caymi in Angeia Maria": 14.05 Radijska šola z* srednjo stopnjo (ponovitev) — Josip -i J.url Či 6: Jurij Kozjak (pn-r. Vasja Ocvirk) 14.35 Želeli ste poslušajte!; 15.40 Utrinki iz ^literature: Deset dni, lei svet: 16.00 Koncert po želj ali: 17.10 Sestanek ob petih: 18.0» Kulturm pregled; 18.15. Slovenske Pe™i poje Mariborski komorni zbor D. v. Rajka Sikoška; 18.30 Zunanjepolitični feljton: Kdo bo novi predsednik V ZDA: 18.49 Iz tovne zakladnice samospevov Robert Schumann;- Pesnikova ljubezen . — I. del; 19-00 Radijski dnevnik: 20.00 G?Puccini: Madame Butterfiy, 1 in 1,2 slika — solisti Maria Meneghihl — Calla«, Nieolaf Gedda Luci,a Danieili. Mario Bo-ni-ello, zbor "in orkester milanske »Soale« dirigent Herbert Kara-ian; 22.15 G. Puccini: Madame Butterfly. 3 slika: 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na.'valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). Spored ža Četrtek Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00. 15.00. 17.08. 19.00 in 22.00. 5.00-^7.00 Pester glasbeni spored: 7.20—7:25 Naš jedilnik; 11.00 Nas, naimlajši pojo;- 11.13 Cicbanom — dober dan (Komel Makuszynski: Čevljarček Silo m racman Ga-gec); 11-30 tvolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir m orkester št. 20 v d-molu; 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.30 Kmečka univerza — lug- J-Furlan: Vpliv kislosti tal na kmetijske rastline: 12.40 Odlomki izk Voki j e ve opere Tnaviata; (13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe: 14.20 Pionirski kotiček: 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 15.40 Utrinki iz literature . — Jordan Leov: Lov na domače gosi; 16.00 Z jugoslovanskimi solisti in skladatelji sodelujejo: Vanda Gerlo- vič, Jelka Suhadolnik-Zalokar, Ružiča Miodragovič. Pet-ar Toškov. Alfonz Svagan. Milenko Stefanovič, Ivan Turgi«, Pavel Si vi c. Roman Klasinc, Srečko Zalokar m Marijan Lipovšek; 18.00 Radijska univerza: 18.15 .Richard Wagner: Tannhauser — uvertura — -Izvaja orkester dunajske filharmonije, dirigent Wi