Celjski tednik
Celje, 1. junija 1962
Leto XII. štev. 21
CENA IZVODU 20 DIN
GLASILO  SOCL\LISTICNE  ZVEZE
DELOVNEGA  LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
>CELJSKI TISK<
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
ČASTNI
OBČAN
pred dvema tednoma je bila v
j^arodnfm domu v Celju svečana
j^eja Občinskega ljudskega odbo-
ra za mesto Celje, na kateri je
z dolgotrajnim ploskanjem
sprejet predlog, da se predsedni-
ku Titu podeli naslov častnega
občana celjske občine. SvečaTiost
je bila kratka. O življenju tova-
riša Tita, njegovih zaslugah in
njegovem več kot petdesetletnem
revolucionarnem delu je na seji
fiovoril pisatelj in častni meščtiu
pran Roš.
Istočivsno so po vsej Jugoslaviji
v vseh niestih sprejemali enake
sklepe, na katerih so se odborni-
ki ljudskih odborov z navduše-
jijem priključevali predlogom.
24. maja pa je po govoru pod-
predsednika Zveznega izvršnega
sveta tov. Edvarda Kardelja sto-
pil pred visokega jubilanta tudi
stalni predsednik jugoslovanske
konference mest, zagrebški pred-
sednik tov. Vjenčeslav Iloljevac
in Izročil tovarišu Titu debel al-
bum listin, s katerimi ga vse ju-
goslovanske občine proglašajo za
častnega občana. Med temi listi-
nami je tudi celjska.
Prebivalci Celja z izrednim po-
nosom sprejemajo vest, da je
prvi državljan socialistične Ju-
goslavije častni občan našega le-
pega in z revolucionarno zgodo-
vino bogatega mesta. S tovarišem
Titom je Celje povezano s števil-
nimi zgodovinskimi dogodki. To-
variš Tito je prihajal v mesto ob
Savinji že v času svojega revolu-
cionarnega delovanja, zlasti po-
memben pa je datum, ko je bil
navzoč na državni konferenci
KPJ v Joštovem mlinu.
Po vojni smo tovariša Tita več-
krat pozdravili na celjskih uli-
cah. Večkrat ga je pot peljala
skozi Celje pri njegovih potova- '
njih po Slaveniji. Celje je na-
posled kulturno, politično in go-
spodarsko središče pokrajine, ki
je z življenjem tovariša Tita po-
vezano že izza njegovih otroških
let. Celje je v novi državi pod
vodstvom tovariša Tita doživelo
svoj nagel in blesteč vzpon. Nje-
govo prebivalstvo se je podvo-
jilo, predvsem pa njegova gospo-
darska moč in kulturni vpliv na
široko zaledje.
S svečano proglasitvijo tovari-
ša Tita za častnega občana je bil
izveden samo uradni svečani aki
dejstva, ki že od nekdaj obstaja
v srcih vseh delovnih ljudi na-
šega mesta, kot pravi eno naj-
bolj globokih in iskrenih gesel:
Tito — to smo mi vsi!
^^Ijani so se v Kumrovcu dob-
l^odrezaH. Rozika Novak je pri-
^edovala zgodbo iz NOB. trio
^^<í'ñnetistov (Koren, Peer, Plan-
so zaigrali klasično, melodijo,
^edtem ko je Juta Sotošek zapela
•^oauno peserti.
VELIKI PRAZNIK V TITOVEM KRAJU
Ko so vse sodelujoče folklorne skupine v Kumrovcu zaplesale Kozaračko kolo, se je prireditev
spremenila v manifestacijo bratstva in enotnosti. Pred tem pa je mladina z zastavami, cvetjem in
nasmehom sreče v mladih obrazi h šla v paradnem sprevodu skozi Kumrovec, mimo rojstne hiše
predsednika Tita.
Vsako Jeto je db Titovem rojst-
nem dnevu v Kumrovcu velika
manifestacija mladega rndii. pri-
reditev bratskili vezi med sloven-
sko in hrvaško mladiino okraja,
ki tudi sicer goj-i najtesnejše sti-
ke. Saj je prišlo v pregovor, da
Sotla ne deli. temveč veže dve
republiki.
Včasih je praznovanje v Kum-
rovcu povezano z gospodarskimi
razstavami, z menjavanjem go-
spodarskih izkušenj na svečan
način, včuisih se mladini pridru-
žijo tudi druge politične in druž-
bene organizacije, toda vedno je
v ospredju mladi rod.
ketošnje praznovanje je bilo še
posebej svečano, saj je predsed-
nik Tito praznoval svoj sedem-
deseti rojstni dan. Kot smo že
poročali, so bile letošnje pripra-
ve zelo ol)sežne. zlasti pa je tre-
ba omeniti nove pridobitve tega
kraja, kot so nova cesta s hrva-
ške strani, preurejen hotel, iz-
boljšano cestno omrežje v vasi:
nov muzej NOB in še marsikaj.
Vreme se je letos sicer zaro-
tilo zoper prireditve. Tudi tokrat
ni odnehalo kislo vreme, ki pa ni
moglo zajeziti veletoka mladih
ljudi, ki so že v soboto prišli v
zeleno dolino ob Sotli in si na
njenih tratah postavili mesto iz
platna. Л^ес tisoč tabornikov je
sobo/to preživelo v sprehodih,
og'ledih znamenitosti, v igri pes-
mi liin tekmovanju, zvečer pa ob
svitu tabornih ognjev.
Nedeljsko jutro je pozdravilo
na poti nove in nove kolone av-
tomobilov in posebnih vlakov.
Prebivalstvo Kumrovca se je ta
dan potisočerilo in storilo vse, da
bi njihov majhen kraj bil čim
bolj kos množici obiskovalcev.
V nedeljo okoli devete ure do-
poldan so prispeli v Kumrovec
zadnji udeleženci, takrat pa je
tudi vreme odnehalo s svojo ne-
všečno iprho. Gostinci so razipeli
velikanske šotorske plahte kar
med kumrovašike hiše iai oskrbeli
za zavetje svojih gostov. V sre-
dišču vasi je bilo mogoče napre-
dovati le še po stopinjah. Mno-
žica okoli rojstne hiše visokega
jubilanta je dokazovala^ da bo
veliko tistih, ki ne bodo prišli na
vrsto, da bi stopili pod streho
preproste zagorske hiše. ki je da-
la domorvini takega vojikaaia.
Nekaj po deveti uri se je za-
čela parada na čelu z borci iz
celjskega in krapinskega okraja.
Letos so se odločili gasilci z obeh
strani Sotle za velik zbor v Kum-
rovcu. Pod prapori so se zvrstili
v četveroistope in številne ešalo-
ne. Za njimi se je postavila mla-
dina, predvsem taborniki, potem
ryportniki in pripadniki odredov
predvojaške vzgoje. Mimohod po
cesti skozi vas in mimo Titovega
doma je bil pač tak. kakršnega
so dovoljevale razmere. Ljudi je
bilo toliko, da so si oddelki le s
težavo prebijali ])rostor skozi
množico.
Po paradi, v kateri je sodelo-
valo več tisoč ljudi, je bilo strel-
sko tekmovanje med strelci celj-
skega in krapinskega okraja. Na-
povedovalec, ki je podvomil v
možnost, da bi se uresničil tudi
letals/lš.i miting, se je uštel. Kajti
med tem, ko so množice hitele k
šoli, kjer je bila osrednja prire-
ditev dneva, so sivo oblačno ne-
bo nad Kumrovcem zarezala vit-
ka športna letala in izvedla vrsto
drzjiiih preletov, strmoglavljenj
in drugih spretnosti. Pilot dvo-
krilca pa je pokazal vso svojo
spretnost in znanje ob akrobaci-
jah, ki so ustavljale dah.
Na terasi šole je bilo vse pri-
iravljeno za nastop mladih. De-
coracija v ozadju odra je bila v
znaku bratstva in enotnosti. Sest
grbov in šest zastav. Ljudi je bi-
lo mogoče več, kot jih je lahko
sprejela velika terasa.
Prireditev, ki jo je prenašalo
jugoslovanisko televizijsko om-
režje, je bila pestra, zanimiva in
poučna. Nastopali so pevci, mladi
pripovedniki, borci NOB, vrhun-
ske točke na so pokazale folklor-
ne skupine iz hrvatskega Zagor-
ja, iz Boke Kotorske. Celja,
Drvarja, Titovega Užica in Bito-
Ija. Torej iz vsake republike po
ena skupina, ki so potem na kon-
cu stopile v dolgo vrsto in zaple-
sale pred navdušeno množico ko-
zaračko kolo. To je bil prav tak
nepozaben prizor, kot je bil oni
v Beogradu ob letošnji prvomaj-
ski proslavi.
Udeležencem so na koncu raz-
delili spominske plakete z relie-
fom Kumrovca in sicer za vsako
izmed šestih sodelujočih mest.
Popoldan sta bili v Kumrovcu
še dve prireditvi, in sicer nogo-
metno srečanje med reprezentan-
co Celja in Krapine, ter velika
vaja prostovoljnih gasilskih dru-
štev iz Slovenije in Hrvaške.
To je bil spet eden od tistih
nepozabnih dni, v katerih dajejo
vedno nove in nove generacije
duška svoji mladosti, svoji zave-
sti, ponosu ter svoji ljubezni do
svojega največjega prijatelja —
predsednika Tita.
Bodimo pripravljeni
VEC  POZORNOSTI  PROBLEMOM CIVILNE ZAŠClTE
Stsvllne naloge, ki so pî-ed
d ružbe n 3 -p o li t i čnimi organ i zac i -
jami in organi, ne bi smele zmanj-
ševati prizadevainj tudi na pod-
ročju narodne obrambe in civilne
zaščite. To področje je doslej naš-
lo premalo odražanja pri naših
vsakdanjih naporiih, kar pa ni
prav, saj gre vendar za varnoist
in obrambno sposobnost naših lju-
di v primeru, če bi bilo to рз-
trebno.
Dejstvo, da malokje pomislijo
tudi na to vprašanje, dokazujejo
naše gradnje javnih poslopij in
stanovanjskih stavb. Kar poglej-
mo koliko zgradb ima v Celju tudi
ustrezna zaklonišča? Najbolj ob-
sodbe vredno pa je to, da ravno
v novih zgradbah tega ni in da
prelahko vzamemo predpise in
tako zaradi 3 odstotne >^ocenitve-»
jemljemo ljudem možnost ohra-
nitve življenja, zdravja in uspeš-
ne obrambe v slučaju vojne.
Druga slabost pa ne zadeva
materialnih sredstev, temveč le
malomarnost in nezainteresiranost
političnih ter družbenih organi-
zacij za vzgojo množic. Znamo
pripraviti ljudi za varnost na po-
ti, na dalovnem rne&tu, ne pomi-
slimo pa na njihovo Siposobno&t,
da bi se obranili nesreč v more-
bitni vojni, ki bi zaihtevaJe nepri- ;
merno več žrtev. Zato bi morale
politične organizaoije ustanoviti,
razvijati in podpirati take sek-
cije, ki bodo s predavanji, prika-
zi filmov, vajami in študijem so-
dobnih izsledkov omogočile vse-
stransko informiranost o možno-
stih zaščite, obramba proti sodob-
nim vojnim sredstvom itd.
Ce pogledamo samo Celje, šte-
vilo prebivalstva, ki v njem sta-
nuje in množice, ki tudi delajo,
potem nam mora biti jasno, da
so vprašanja civilne zaščite iz-
redno važna, tako v miru za pri-
mere elementarnih nesreč, kot za
slučaj vojne. Tudi investicije,
tako v okvi-ru občin, kot v okviru
p>odjetij, bi morali bolj vsklaje-
vati s temi problemi. Gradnja
garaž, skladišč in podobnega, bi
lahko brez večjih stroškov pri-
lagojevali ciljem zaščite v mo-
rebitni vojni.
K.
za čas od 31. junija do 10. junija
Nestalno s pogostimi padavina-
mi in.ohladitvami, zlasti po četrt-
tem juniju. Razjasnitve ne bodo
trajale več kakor tri dni.
dr. V. M.
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU
MANJŠE INVESTICIJE
In proračunska
potrošnja
ZNIŽANJE NEGOSPODAR-
SKIH INVESTICIJ ZA 17%, PRO-
RAČUNA ZA 13% IN OBČIN-
SKIH SKLADOV ZA POVPREČ-
NO 10%. — NUJNOST SKRAJNE
VARČNOSTI IN DISCIPLINE. -
VPLIV ZNIŽANJA NA PADEC
OSEBNIH DOHODKOV NAJ BI
BIL MINIMALEN, - PROMET V
CELJU POSTAJA GORDIJSKI
VOZEL. — NEENOTNOST GLE-
DE VLOGE ZAVODA ZA
UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNI-
NAMI. - ING. MLEJNIK NOVI
DIREKTOR »INGRADA«. -
Torkova seja občinskega ljudskega
odbora je imela na dnevnem redu več
važnih vprašanj, med temi pa je brez
dvoma najvažnejši rebalans negospo-
darskih investicij, proračunske po-
trošnje in občinskih skladov. Mere, ki
jih terja prizadevanje za utrditev go-
spodarskega stanja, za vskladitev pro-
izvodnosti in potrošnje, so zahtevale
občutno znižanje plana investicij, pro-
računa in predvidenih sredstev za
občinske sklade. Znižanje je bilo iz-
vedeno na osnovi skrbnih proučevanj
za koliko se bodo znižali viri dohod-
kov na osnovi novih predpisov, zato
odborniki o tem niso razpravljali. Go-
vorili pa so o tem, kako se bo re-
balans odražal na posamezne družbe-
ne službe in dejavnosti, o tem ali so
celokupna znižanja sredstva pravilno
razporejena, oziroma ali je rebalans
enako prizadel vse dejavnosti. Tako
v proračunu, kot v skladih odstotek
znižanja ni enak v vseh panogah. Po-
nekod je odstotek višji, ponekod nižji.
Ko so odborniki želeli vedeti, ali bo
rebalans vplival tudi na osebne do-
hodke, je bilo pojasnjeno, da je tre-
ba stremeti za tem, da se to ne bo
zgodilo, ali pa vsaj ne preveč občut-
no. Rebalans utegne prizadeti osebne
dohodke, toda to bo prišlo v toliko
manjši meri v poštev, kolikor bo
varčnost večja, koliker bo iskanje no-
tranjih rezerv uspešno. Prav gotovo
je rebalans prinesel velike težave, to-
da hkrati prinaša tudi nove pobude za
veliko večjo aktivnost vseh subjektiv-
nih sil v komuni za uspešno izvajanje
planskih nalog, za .dvig proizvodnje in
proizvodnosti, ker le tako je mogoče
izboljšati položaj.
Odborniki so po daljši razpravi spre-
jeli spremenjen proračun kot ga je
predložil svet za finance.
Živahna je bila razprava po poro-
čilu sveta za notranjo politiko, ki je
tokrat prikazal nevzdržnost razmer
prometa v ožjem mestnem področju.
Dejstvo, da je vsak štirinajsti Celjan
za krmilom motornega vozila, da sko-
zi Celje vozi dnevBo od 17 do 18 tisoč
kolesarjev, terja vedno več prometnih
nesreč. Vse to pa narekuje poostrene
predpise, terja pa tudi najnujnejših
komunalnih ureditev od kolesarskih
stez do shranjevalnic, parkirnih pro-
storov itd. Nekateri odborniki so bili
zoper prehude omejitve prometa v me-
stu (predvsem poslovni tovariši), dru-
gi pa so zagovarjali stališče sveta.
No, končno so odborniki obeh zborov
izglasovali sklepe, ki jih je svet za
notranjo politiko predložil.
Precej dolgo so se zadržali pri raz-
pravi o politiki uporabe, razdeljeva-
nja in upravljanja s poslovnimi pro-
stori. Svet za stanovanjske zadeve je
imel pripombe na delo in potrebnost
Zavoda za upravljanje nepremičnin.
Poročilu so se v razpravi priključili
nekateri odborniki, medtem ko so
drugi utemeljevali obstoj zavoda. Jas-
no je bilo. da niti ena, kot tudi druga
stran nista prišli pred ljudski odbor
dovolj pripravljeni in z zadostnimi
argumenti. Zato je bilo sklenjeno, da
zadevo razišče in prouči posebna od-
borniSka komisija. Toda izbira komi-
sije ni bila najbolj posrečena, ker je
vanjo prišel odbornik, ki je na seji
najbolj ostro in prizadeto nastopal.
To gre v škodo vtisa, da bi bila ko-
misija nepristranska.
Odborniki so potem potrdili tudi
predloge komisije za volitve in ime-
novanja. Ker je na lastno željo od-
stopil  predsednik  sveta za  splošno
varstvo tovariš Korošec, so namesto
njega izvolili tov. Romana Vrbančiča.
V bodoči šolski odbor 4. osemletke
so izvolili tov. Reya in Kukovca, iz-
volili pa so tudi novo davčno komi-
sijo.
Kot smo že poročali, je bilo pred
tedni razpisano mesto direktorja
»INGRAD«, ker sedanji direktor tov.
Jeras odhaja v Ljubljano. Komisija je
predlagala ljudskemu odboru v izvo-
litev dosedanjega šefa Podjetja za
vzdrževanje proge ing. Vitala Mlejni-
ka. Predlog je ljudski odbor potrdil.
Na koncu še beseda o delu ljudske-
ga odbora. V zadnjem času so seje
mnogo bolj razgibane, sproščenejše in
večji del vse razprave tudi konstruk-
tivne ter konkretne. Pohvalno je tudi
to, da ljudski odbor uvaja prakso, da
odborniki na vsaki seji postavljajo
nejasna vprašanja, na katera dobiva-
jo na naslednji seji izčrpne odgovo-
re, ki jih pripravijo pristojni organi
in službe. Toda nekaj pa le še pronica
skozi vsebino razprav. To je ozkost.
Odborniki vse preveč ostajajo v okvir-
rih interesov svojih podjetij, svojih
kolektivov, v svojem področju dela.
Res je, da je osebna prizadetost ena
izmed gonilnih sil družbenega delova-
nja, vendar je treba imeti pred očmi,
da je občinska skupščina tribuna vse
komune in da vsi sloji, vsi poklici in
vsak kolektiv nima sreče, da bi v
ljudskem odboru imel svojega pred-
stavnika. Res je, da noben pojav ni
tak, da bi ne bil splošno družben,
toda posamezno še ni splošno. Druga
slabost pa je v tem, da se odborniki
premalo poslužujejo sile argumentov
in da se zatekajo k posploševanju in
podobnem. Deklarativnost in spret-
nost prednašanja ne povečujeta boga-
stva vsebine. Predvsem pa je tu po-
membna širina poznavanja /proble-
mov, obči značaj izhodišča, utemelje-
nost na osnovi dejstev in družbeni
interes.
J. Krašovec
Mladi strelci - odlično
V počastitev dneva mladosti je
bilo v Beogradu peto državno pr-
venstvo v streljanju z zračno pu-
ško za mladince in pionirje. Za to
tekmovanje so se iz celjskega
okraja plasirale kar tri ekipe, ki
so dosegle najboljše izide na re-
publiškem, prvenstvu. Med njimi
so se najbolje izkazali mladinci in
pionirke, ki so osvojili prvo me-
sto ne samo v ekipnem ocenjeva-
nju, ampak tudi med posazArs-
niki. To je uspeh, ki postavlja
strelsko organizacijo v celjskem
okraju na prvo mesto v državi!
MLADINCI — EKIPE. 1. Celje
1408, 2. Slav. Brod 1388, 3. Ceti-
nje 1357 itd. POSAMEZNO: 1. Er-
vin Seršen (Celje) 365, 2. Ratko-
vič (SI. Brod) 362, 3. Jože Jeram
(Celje) 355 itd.
PIONIRJI — EKIPE: 1. Ohrid
667 ... 5. Celje 633 krogov.
PIONIRKE — EKIPE: 1. Ža-
lec 617, 2. Titov Veles 610, 3. Sve-
tozarevo 563. POSAMEZNO:
1. Ida Kosu (Žalec-Šempeter) 173,
2. Milosevic  (Svetozarevo)   169,
3. Poldika Tkavc (Žalec-Sempeter)
168 itd.
V SOBOTO, 2. 7. OB 17. URI
NA ŠLANDROVEM TRGU
V CELJU
MLADINSKO
PEVSKO SLAVJE
*
MLADINI IN OBČANOM
BO GOVORIL
TOV. BORIS KRAIGHER,
predsednik Izvršnega sveta
LR Slovenije
e
CELJSKI TEDNIK STEV. 81 — 1. jimija 1§в2
Ze dolgo ni treba več pisati o
Pogled po svetu
Ženevi, ker s stališča nekih upov
že dolgo ni več interesantna. Go-
reč križ čeznjo je naredil britan-
ski minister Home, ki je dejal,
da bo Anglija za uničevanje zalog
atomskega orožja, da pa pride
atomska prepoved v poštev šele
potem, ko bodo končali Ameri-
kanci in Rusi aktualno serijo po-
skusov, treba pa se bo seveda še
pogovarjati. Tu ni treba nobene-
ga komentarja več.
Dal pa ga je nedavno Hruščev
v Bolgariji: ZDA so sicer razbile
ženevska pogajanja, vendar so
priznale, da so sile Zahoda in
Vzhoda izenačene. Hruščevu je to
prav, četudi je prepričan, da je
SZ močnejša. Na »-gumb pa ne
misli pritisnitv^, ker bi to pome-
nilo samomor. Hruščev je torej z
drugimi besedami povedal, da je
sporazum zaenkrat nemogoč, da
pa tudi ni pogojev za vojno. Zato
se mu je zdelo vredno zavrniti
Kennedyja, ki je med ženevsko
konferenco spregovoril nepremiš-
ljeno besedo, da bi ZDA v atom-
skem spopadu mogle povzeti po-
budo. Hruščev si je to besedo
razložil tako, kakor si je edino
mogoče razložiti: ZDA goje upa-
nje na absolutno premoč in na
vojaški obračun, v katerem upa-
jo, da bodo vspostavile svojo sve-
tovno hegemonijo s pritiskom na
gumb. Tista Kennedyjeva beseda
je povedala preveč.
Tako Vzhod kakor Zahod ima-
ta težave pri svoji gospodarski in
politični integraciji. Zahod zadnje
čase vedno bolj računa z razko-
lom med SZ in Kitajsko. V ZDA
so prepričani, da XXII. kongres
ni izgladil nasprotij med kitaj-
skim militantnim in sovjetskim
koeksistenčnim kurzom in skuša-
jo ta nasprotja poglabljati s po-
litičnimi in gospodarskimi pote-
zami. Celo žito so Kitajski odrek-
li zato, češ če bi ga poslala Ame-
rika, bi ga morala tiidi SZ, to pa
bi pomenilo nagraditi Maotsetun-
ga slabiti pa Hruščeva. Ameriški
antikomunistični izvedenec Brze-
zinski je prepričan, da Togliatti-
jev »policentrizem<-< dela za zahod-
ne politične in vojne cilje. Zato
razmeroma intenzivno vzdržujejo
»stalni dialog"^ s SZ na kulturnem
in političnem polju, zato se pogo-
varjajo o Berlinu. Njihova takti-
ka in strategija pri vsem tem pa
je tako prozorna, da nameni ne
morejo biti skriti ne SZ ne Kitaj-
ski. Ce so se v Tajlandu z zad-
njem času aktivizirale Cangkajš-
kove čete, je to afront zoper SZ
in Kitajsko. Obema pe je prav
gotovo prav, če je levica tako
močna, da ne potrebuje kompro-
misa. Ce ga bo Suvana Fuma ho-
tel vzpostaviti, bo morala desnica
pač ponuditi več kot pred dvema
letoma.
Integracijo Zahoda je zadnje
čase močno kalil de Gaulle, ki se
ne more odreči neki veliki zahod-
ni Evropi pod francoskim vod-
stvom oziroma posredovalni vlogi
med Vzhodom in Zahodom. De
Gaulle ne prenese, da bi svet ko-
mandirala dva velikana, rad bi
vzpostavil tretjo veliko silo. Nje-
govi koncepti ne gredo v račun
Angležem, ki še vedno niso pristo-
pili k skupnemu trgu, ne samo
zaradi svojih obveznosti do Com-
monwealtha, ampak zaradi de
Gaullovih pomislekov proti ame-
riški politiki.
De Gaulle je v svojem zadnjem
govoru trdil, da je alžirsko vpra-
šanje rešeno. Vendar dejstva še
ne govore za to. Francoski kolo-
nisti iz Alžira beže, teror OAS še
vedno raste, Salan pred sodiščem
pa ni dobil tistega, kar naj bi ul-
trašem vzelo pogum za njihovo
zločinsko početje.
V Španiji je moral Franco del-
no popustiti delavskim zahtevam
in to ne samo ekonomskim, tudi
političnim. Francove sindikalne
organizacije, fašistične korporaci-
je so praktično razbite, dane so
osnove za združevanje opozicij-
skih sil. Ustanovljerm je Fronta
ljudske osvoboditve, ki poziva na
enotno akcijo zoper Francovo
diktaturo.
Vojna žerjavica se je zasvetila
v Zahodnem Irianu, vendar za
zdaj še ni razpihan plamen, ki bi
resneje ogrožal mir v tem delu
sveta. Ker pa je vse na svetu v te-
sni vzajemni odvisnosti, se to kaj
hitro utegne zgoditi. Pomislimo
samo, kako se oba bloka trgata
za Indijo, ki je vpletena v sve-
tovni spor zaradi Kašmirja in
mejnih sporov s Kitajsko. Indija
je odpovedala nabavo sovjetskih
letal, da bi si zagotovila večjo za-
hodno pomoč. T. O.
KRITIKE'PROBLEMI.
ZAKAJ ZAPIRANJE
V ozek  
krog 
— Kako pa ikaj pri vas, se je
začel pogovor o problemu, ki da-
nes sili v ospredje na vsakem ko-
raku.
— Pri nas? je povzel vprašanje
in nadaljeval, nič posebnega. Ča-
kamo.
— Toda, ikogar vendar?
— Komisijo pač, da bo prišla
in nam povedala, kako iin kaj.
Četudi takšnega stališča ne ka-
že posploševati je navzlic vsemu
zelo značilno za sedanje obdobje
— čakanje, čakanje na nekoga
►►od zunaj ali zgoraj«, ki naj bi
prišel,- našel takoj najbolj ustrez-
no formulo, ugotovil na prvi po-
gled najboljšo notranjo delitev
dohodka, povedal, v kakšnih me-
jah naj se gibljejo osebni dohod-
ki, kakšni naj bodo sMadi in po-
dobno. Čakanje na nekoga, ali na
občinsko komisijo za delitev do-
hodka v gospodarskih organiza-
cijah in ustanovah, je lahko usod-
no, vsekakor pa najbolj zgrešeno
stališče. Komisije niso bile usta-
novljene v svojstvu kontrolnega
oirgana, niti ne z namenom, da
bi hodile v delovne kolektive in
tam delile »-pravičnost«, temveč
edinole zaradi tega, da pomagajo
kolektivom pri reševanju njiho-
vih notranjih problemov delitve
dohodka. Kot sestavljanje pravil-
nikov o delitvi čistega dohodka
in osebnih dohodkov, tako je tudi
sedanje ponovno proučevanje
vseh problemov proizvodnje, no-
tranje organizacije dela, delitve
dohodka in podobno stvar in na-
loga delovnih kolektivov. Ce je ta
jasna in nedvoumna, pa bi mora-
li z debelo črto poudariti zahtevo,
da je to stvar in dolžnost vseh
članov kolektiva in ne samo ozke-
ga kroga ljudi, ki na teh proble-
mih delajo morda poklicno. Ka-
kor se je maščevalo sestavljanje
pravilnikov o delitvi osebnega in
čistega dohodka brez sodelovanja
vseh proizvajavcev, tako se zna
maščevati tudi sedanje zapira-
nje in proučevanje silno važnih
problemov proizvodnih nalog v
ozkem krogu. Ce kdajkoli, potem
je tudi zdaj napočil tisti čas, ko
se bo treba z vsemi proizvajavci
pogovarjati odkrito in odločno.
IzjKjlnjevanje proizvodnih nalog,
zadovoljitev domačega in zuna-
njega tržišča, vsklajevanje oseb-
nih prejemkov s proizvodnimi
uspehi, jačanje skladov in podob-
no... to so problemi, pri katerih
mora sodelovati ves kolektiv in
ne samo nekateri. Kajti tudi iz-
vajanje teh nalog, odgovornost
za najboljšo rešitev pade na celo-
ten kolektiv in ne samo na neka-
tere, ki si še tu in tam lastijo
pravico do >^odločanja«, mimo
organov delavskega samouprav-
ljanja, mimo vseh zavestnih sub-
jektivnih silnic v kolektivu.
Sodeilovanje čim večjega števi-
la proizvajavcev pri reševanju
trenutno najvažnejših problemov
gospodarskih organizacij, ustanov,
in tako dalje je nujno tudi spričo
odstranjevanja vseh poskusov bi-
rokratskega poseganja v življenje
kolektivov.
Ce odpade skrb na aktivizacijo
proizvajavcev pri reševanju go-
gospodarskih problemov pred-
vsem na politične organizacije v
podjetjih, kot zlasti na Zvezo ko-
munistov, sindikalno organizacijo,
mladinski aktiv in podobno, pa bi
bilo predvsem zgrešeno, če bi šli
ti problemi mimo naše vsesplošne
ljudske tribune, mimo Socialistič-
ne zveze.
-mb
izgubljeno
življenje
s
brez potrebe
v ponedeljek, 28. maja okoli
21. ure zvečer se je v Cretu pri-
petila nesreča, ki je terjala živ-
ljenje 3'4-letne Anice Krajne, de-
lavke v Tovarni emajlirane po-
sode, doma iz Trnovelj.
Ta dan zvečer sta se Anica
Krajne ter A. L. vračala iz Te-
harij proti Celju. Četudi sta ime-
la kolesi in čeprav vodi od tam
do Celja asfaltirana, lepa in ši-
roka cesta, sta si izbrala drugo
pot. Namesto na cesto sta zavila
na železniško progo in jo tako
med tiri ubirala proti mestu. Y
istem času je s celjske postaje
odpeljal tovorni vlak. Kranjčeva
ter njen spremljevalec sta ga vi-
dela; tudi umaknila sta se mu ...
Toda, v istem hipu je za njuni-
ma hrbtoma iz mariborske smeri
pripeljal brzi vlak. Nesreča je
bila neizogibna. Kako se je točno
pripetila sicer še ni znano, zna-
ne in na dlani so le njene težke
posledice. Domnevajo, da je v
oba pešca na zabranjeni poti za-
del brzi vlak. Medtem ko je
Kranjčeva obležala mrtva na me-
stu s prebito lobanjo ter drugi-
mi težkimi poškodbami, je A. L.
ostal pri življenju. Dobil pa je
zlom leve noge ter druge poškod-
be, zaradi katerih so ga prepelja-
li v celjsko bolnišnico.
Vtem ko sta ponesrečenca ob-
ležala na mestu sta vlaka drvela
naprej, brzi proti Celju, tovorni
pa proti Štoram.
Nesreča je terjala življenje,
lahko rečemo da čisto brez po- '
trebe. Hoja po železniški progi
je zabranjena tako za pešce kot
zlasti še za tiste, ki peljejo s se-
boj kolesa. Ali ne bi bilo bolje,
če bi si oba sprehajavca izbrala
drugo, dosti bolj primerno pot,
ravno in svetlo? Na njej bi se
takšna nesreča ne mogla pripe-
titi!
ZA DAN MLADOSTI
Zaradi dežja in slabega vreme-
na je bilo pevsko slavje mladi-
ne celjskega okraja preloženo od
nedelje, 27, maja na jutrišnjo so-
boto popoldne, zaradi dežja so
odpadle premnoge športne in dru-
ge prireditve, toda dež ni vzel
mladostnega razpoloženja, vedrih
in veselih lic, ki so bila tako zna-
čilna za letošnje praznovanje
dneva mladosti. Mladina je nav-
zlic muhastemu vremenu dostoj-
o in lepo počastila svoj praznik.
Zlasti živahno na celjskih uli-
cah je bilo minuli petek dopold-
ne, ko so se proti Šlandrovemu
trgu zgrinjale kolone pionirjev in
mladincev celjskih osnovnih šol.
Najmlajši so nosili zastavice, ba-
lončke, deklice košarice polne ro-
žic ... vsi pa so peli in vzklikali
tovarišu Titu.
Ko se je vsa ta pisana in vese-
la druščina ustavila na Šlandro-
vem trgu, je slavnost začel pred-
sednik Občinske zveze prijate-
ljev mladine tov. Kari Šmauc, za
njim pa je pionirka Darja Jazbe-
čeva nagovorila svoje vrstnike.
Končno je Janko Leben prebral
še brzojavko, ki so jo celjski pi-
onirji poslali tovarišu Titu za
njegov sedemdeseti rojstni dan.
Potem se je oglasila pesem, dek-
lice pa so stopile v krog in zaple-
sale kolo. Gotovo je, da bi slavje
trajalo še precej časa, če ga ne
bi zmotil dež.
Prav lepo so se na 25. maj pri-
pravili tudi pionirji prve osnov-
ne šole, 2al, programa zaradi de-
žja niso izvedli do konca. Na
predvečer praznika jim je uspe-
lo zakuriti le kres, potem pa so
se morali raziti, ker je začelo de-
ževati.
Lep pohod po cestah industrij-
skega predela celjskega mesta so
pripravili učenci hudinjske os-
novne šole. Najprej so krenili do
Cinkarne, kjer jih je pozdravil
predstavnik tovarniškega komite-
ja Ljudske mladine, zatem pa od-
šli proti Emajlirki: tu so imeli na
prostoru pred upravnim poslop-
jem majhno svečanost. Uspel
program pa so izvedli tudi pred
šolo, kjer so prostor okoli nje še
prav posebno uredili.
Mnoge skupine celjskih pionir-
jev pa so praznik mladosti izko-
ristile za obiske svojih vrstnikov
na Frankolovem, v Štorah in
drugje. Torej, navzlic dežju, lepo
praznovanje dneva mladosti.
Še naprei
deževno
vreme
Prvotne vremenske napovedi so
kazale, da bo prišlo v maju do
stabilizacije vremena in s tem do
prenehanja pogostih padavin ter
do porasta temperature. To se na-
vzlic prognozam ni zgodilo. Res
pa je, da smo imeli od časa do
časa lepo vreme, toda pozneje je
prišlo do vdora hladnega zraka,
pooblačitve in pogostih padavin.
Kakšno bo vreme v juniju?.
Na to vprašanje je beograjski
meteorolog  prof.  Ante  Obuljen .
povedal naslednje:
Tudi v naprej lahko računamo
na hladnejše vreme z občasnimi
padavinami. Vdori hladnega at-
lantskega zraka bodo pogosti še
v celem mesecu juniju. Verjetno
je, da bodo ti vdori zajeli naše
območje v dnevih okoli četrtega, ■
trinajstega in osemindvajsetega
junija; bržkone jih bodo sprem-
ljali nalivi. Zaradi îX)jacanega
zahodnega in severnega vetra bo
temperatura padla, zlasti v Slo-
veniji, v severnem delu Hrvatske
in Bosne, pa tudi v Vojvodini.
Dalmatinsko in črnogorsko Pri-
morje bo zajela le prehodna po-
oblačitev. Navzlic slabim padavi-
nam, bo temperatura v teh krajih
stalno naraščala.
Vremenoslovec - amater, Boris
Koljčicki, pa je svojo dolgoročno
vremensko napoved takole ozna-
čil:
V juniju lahko pričakujemo na-
daljevanje močnejših temF>eratur-
nih nihanj, ki jih bodo deloma
spremljale padavine in vetrovi,
izvzemši sredino meseca, med de-
setim in dvajsetim junijem, ko
bodo padavine povsem prenehale
in ko bo nastopilo toplo in sonč-
no vreme.
V prvi polovici julija bo pre-
težno suho in sončno vreme s
precejšnjo vročino, vendar krat-
kotrajnega značaja. Ze v sredini
julija bo nastopila ponovna ohla-
ditev z nalivi. Proti koncu julija
in v začetku avgusta bo prevlado-
valo izrazito poletno vreme s pre-
cejšnjo vročino. To bo tudi naj-
toplejši del leta. Ostali del avgu-
sta bo imel zmerno poletno tem-
peraturo, medtem ko bo proti
koncu meseca nastopila ponovna
ohladitev. V avgustu bodo pada-
vine redke in kratke. S. S.
IzredDo zanimanje

Na ix)vabilo zdraviliškega sveta
in turističneg društva v Rogaški
Slatini je v soboto in nedeljo obi-
skala večja skupina zdravnikov s
Koroške naš največji zdraviliški
kraj. Tu so se podrobneje sezna-
nili z indikacijami in kontraindi-
kacijami, načini zdravljenja in
uspehi. Ogledali so si tudi zdra-
viliške naprave in zdravstveno
ureditev. V teku so namreč r¿iz-
govori, da bi se povečalo število
gostov iz avstrijske Koroške; zato
vlada med tamkajšnjimi zdrav-
stvenimi krogi precejšnje zani-
manje za uspyehe zdravljenja v
Rogaški Slatini.
Tudi v letošnji predsezoni se je
število inozemskih gostov v tem
zdraviliškem kraju povečalo,
predvsem iz Avstrije. Trenutno
je v Rogaški Slatini že 150 ino-
zemskih gostov.
-Ir
Nova postaja Ljudske milice v Celju
Ureditev nove postaje Ljudske
milice v Celju na Gregorčičevi ul.
3 niso pozdravili samo pripadni-
ki te postaje, ki so dobili nepri-
merno lepše in znosnejše prosto-
re, temveč tudi vsi tisti, ki že le-
ta in leta opozarjajo na nujnost
samostojnega oddelka muzeja
NOB. S preselitvijo postaje Ljud-
ske milice iz starega magistrata
v Gregorčičevo ulico so namreč
nastali tudi pogoji za adaptacijo
bodočih prostorov muzeja NOB
na magistratu.
Dela pri urejevanju novih pro-
storov za postajo Ljudske milice
so bila izvršena v razmeroma
kratkem času. Tako je bUa že v
soboto dopoldne v novih prosto-
rih postaje Ljudske milice na
Gregorčičevi ulici otvoritvena slo-
vesnost, na kateri je najprej spre-
govoril predsednik ObLO Celje
tov. Jože Jost, za njim pa še na-
čelnik oddelka za notranje za-
deve OLO Celje tov. Jože Ančik
ter generalmajor tov. Ivan Loko-
šek-Jan.
M. B.
MED
prijatelji
Med udeleženci svečanosti v Kumrovcu se
je svojim jugoslovanskim prijateljem priključilo
tudi precej mladih državljanov iz prijateljskih
afriških dežel. Tu so bili mladi črni študentje
iz Gane, Malija, Sudana in kdo ve od kod. Bili
so tu črnolasi in rjavopolti Arabci iz ZAR, Tuni-
zije, Jordana in Maroka. Prav prijetno jih je
bilo poslušati kako vešči so našega jezika in з
kakšnim zanimanjem ter navdušjem sodelujejo
s svojimi mladimi kolegi — Jugoslovani pri tem
velikem slavju.
Prav posebej sem opazoval mlade inteligente
iz Afrike med nastopom naših folklornih skupin.
Zanimivo je, da so bili najbolj navdušeni nad
izvajanjem skupine iz Drvarja, ki je nastopila
brez vsakega glasbila in sama sebi z vzkliki ter
pesmijo dajala plesni ritem.
Ko pa so Makedonci ob udarcu bobna in
zvoku piščali zaplesali svoj izredno dinamičen
in težak ples, je Jordanec Šalah Basam na glas
vzkliknil, ko so plesalci zapuščali oder:
— Dečki možete biti ponosni na to što zna-
te. . .—
Da. Počutili so se kot med svojimi. S tiso-
čimi mladih ljudi so delili veselje ob pravniku
mladosti v kraju, kjer je bil rojen tudi njihov
veliki prijatelj — Tito.
OSTAL JE PRIMER
JHovekoUubne akcije
Ko se je v soboto okoli
polnoči v ljubljanski bolniš-
nici, kamor so jo ta dan pre-'
peljali iz celjske, pretrgala
življenska nit komaj dvein-'
polletni  Jožici  Cotič, doma
iz Šempetra v Savinjski do-
lini, so se končala tudi vsa
tista izredna prizadevanja za
rešitev   življenja,   ki  se   je
komaj začelo. Končala so se
prizadevanja ne samo zdrav-
nikov v celjski in pozneje
ljubljanski bolnišnici, temveč
so onemela usta tudi vsem
onim   radiomaterjev,   ki   so
poslali v svet klic na pomoč,
ki so pritegnili v humano ak-
cijo svoje avstrijske tovari-
še,   le-ti  pa  razvedli  mre-
žo sodelovanja tudi v Fran-
cijo. S smrtjo male punčke,
ki je sredi preteklega tedna
našla na polju drobno stek-
leno cevko, jo razbila ter se
z njeno vsebino zastrupila; [
bila je to ciaruroodikova am-
pula, kakršno so lovci nekoč
nastavljali divjadi; se je boj
za   življenje   sicer   končal,
ostal  pa  je  primer,  ki  bi
lahko služil za zgled ne samo
v podobnih primerih, temveč
tudi tedaj, ko nekateri ljud-
je ne morejo najti skupnega
jezika ko se ne morejo ali
nočejo sporazumeti in seči v
roke niti takrat, ko odločajo
o življenju milijonov ljudi,
in med njimi tudi o življenju
milijonov takih nedolžnih ot-
rok, kot je bila mala Jožica.
Navzlic  temu,  in  kakor v
opozorilo vsem onim, ki spo-
razumevanja med narodi no-
čejo sprejeti tudi kot svoje-
ga,  se  je  v  zadnjih  dveh
dneh preteklega tednu raz-
vila akcija, ki pa je potrdila
ravno obratno, namreč, da si
ljudje lahko in hočejo med
seboj pomagati. In to tudi
tedaj, če gre za življenje ene-
ga samega otroka, kaj šele,
če bi bili v nevarnosti mili^
joni.
Dogodki so se vrstili z bli-
skovito naglico. Mala Jožica
je bila z materjo na polju.
Tam je našla pozabljeno am-
pulo, si jo bržkone ogledo-
vala kot drobno igračko, jo
iz radovednosti razbila...
Zastrupitev je bila tu. Prav
tako nezavest. Otroka so pre^
peljali v celjsko bolnišnico.
Punčka je ležala v globoki
nezavesti. Na vrsto je prišla
transfuzija krvi, potem da-
janje zdravil, ki bi naj zmanj-
šali učinek smrtnonosnega
strupa. Vendar vse zaman.
Na pomoč so poklicali Ljub-
ljano. Prišli so novi predlogi
za dajanje učinkovitejših
zdravil. Toda, kako, če jih v
Celju ni, pa tudi pri nas ne.
Zdaj se je dr. Stojanovič
obrnil na oddelek za notra-
nje zadeve. Morda bi lahko
pomagali radioamaterji, je
dejal. Pobuda je bila tu. Ziv-
Ijensko silo ji je najprej dal '
tehnik Jože Racman, ki je
poiskal celjske radiamaterje
in jih prosil za pomoč. Vlado
Sibil, Božo Flis in Mirko
Ferklič je niso odrekli.
V akcijo je stopil amater-
ski oddajnik. Pomagajte, po-
trebujemo zdravilo za deklet-
ce, ki je v smrtni nevarnosti,
je šlo v eter. Iskali so zvezo
s Svico; dobili so odzive iz
Italije in Nemčije, vendar
preslabotne, da bi mogli na-
vezati trdnejše stike. Se in
še so poskušali. Tedaj je sre-
čo poskusil amater iz Laš-
kega, Jure Bezgovšek. Imel
jo je. Najprej se je povezal
z Mariborčanom Dušanom
Klepejem, le-ta pa z nekim
Rihardom blizu Dunaja. Zdaj
je dobila akcija novo sredi-
šče. Z Dunaja so navezali sti-
ke v Gradec, Celovec... Na
pomoč je priskočil dunajski
kemični institut, ki je pred-
lagal novo zdravilo. Med Ce-
ljem in Dunajem so se me-
njavali celo telefonski pogo-
vori, nasveti, predlogi. O pri-
meru je poročal dunujski ra-
dio. Vest se je raznesla v
svet. Pomagajmo deklici, je
bilo zdaj geslo vseh. Vsi so
bedeli nad njenim življe-
njem, nad življenjem dvein-
polletne punčke. Končno so
zdravilo našli nekje v Fran-
ciji, odkoder so ga z letalom
prepeljali v Celovec. Tam ga
je sprejel lekarnar Herbert
Auer in ga s svojim avtomo-
bilom popeljal do meje. Na
bloku so ga prevzeli usluž-
benci celjskega oddelka za
notranje zadeve in ga pripe-
ljali v Celje. Tako je bilo
enkrat, in podobno se je po-
novilo drugič. Akcija je do-
bila širok mednarodni zna-
čaj.
Toda Jožica je še kar na-
prej ležala v globoki neza-
vesti. Inekcije ji niso poma-
gale. Strup je deloval poča^
si toda vztrajno... Nazadnje
mu je podlegla.
Malo Jožico, ki se je še
sredi preteklega tedna veselo
igrala na polju, so pokopali.
Ostal pa je primer humane
akcije, ki je vendarle poka-
zala, da je sodelovanje med
Ijedmi, med narodi možno ob
vsakem času, zlasti če gre za
življenja.
M. Božič
SKI ТШ>КЖ «TEV. 21 — 1. junija 19в2
e
GAKANJE NIMA SMISLA
NA ZADNJI TISKOVNI KONFERENCI V LJUBLJANI PRI
SEKRETARIATU IZVRŠNEGA SVETA ZA INFORMACIJE JE
ZBRANIM NOVINARJEM OBRAZLOŽIL NEKATERE POSEB.
NOSTI IN POZNEJE ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA NO-
VINARJEV SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA LRS ZA DELO
TOVARIŠ MIRAN KOŠMELJ. TISKOVNA KONFERENCA JE
BILA NAMENJENA PROBLEMOM DELOVANJA OBČIN-
SKIH KOMISIJ ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI ČI-
STEGA DOHODKA.
Tovariš Košmelj je dejal:
V Sloveniji so Tse občine zelo
hitro ustanovile svoje komisije
ta kontrolo izvajanja predpisov.
Ugotovljamo tudi, da je bil izbor
komisij relativno zelo dober ter
da so se komisije v večini pri-
merov resno lotile zasiarljemh
ealog.
Hkrati pa je opozoril na neka-
tere značilnosti, ki jih kolektivi
in zbori proizvajalcev občinskih
ljudskih odborov ne smejo zane-
mariti.
Družbeni organi
Posebne komisije pri občinskih
ljudskih odborih so družbeno po-
litični organi in ne upravni, če-
гатпо imajo možnost zadinje kon-
eekvence, in sicer da izdajo od-
ločbo o nujnosti nekaterih po-
pravkov.
Vendar mora njiihovo delo slo-
neti predvsem na temeljitih ajna-
li^ah in na priporočilih delav-
skim svetom, da le-ti sami neka-
tere anomalije, če obstajajo, od-
pravijo. Vsi predpisi in vsa navo-
dila slonijo namreč na tem
oenomem načelu. Ce izhajaono iz
tega stališča, dejansko ne more
priti do nesporazumov, razen т
izjemnih primerih. Vendar pa to
ne pomeni, da je smisel dolgK>-
ročne akcije, ker dejansko ne
gre za kampanjo, izmaličen. Isto-
časno pa nas nekateri pojavi opo-
zarjajo, kam bo (potreibno v tem
obdobju predvsem usmeriti druž-
beno politično ipozoraost.
Zakaj v malem krogu
v nekarterih kolektirih so se
razprave o problemih gospodar-
jenja in delitve sredstev ustavile
r okviru ozkega kroga TodiJnih
ljudi. To je seveda napak. Kajti
to so bistveni problemi, ki т tem
obdobju stoje pred delavskimi
sveti in vsem kolektivom. Za tem
se namreč skriva še ena nevar-
nost — ta, da se bodo nekatere
nujne korekture, ki bi sicer mo-
rale biti opravljene, izmaličile,
kar pa bi v javni razpravi na
delavskem svetu in pred kolek-
tivom ine bilo možno.
Ne čakotmol
Razen tega velja prif)oniniti, da
so nekatere gospodarske organi-
zacije tiho osvojile načelo čaka-
nja na reakcijo komisije, kar pa
je lahko samo škodljivo. Kajti v
sedanjem obdobju je predvsem
naloga kolektivov, da uskladijo
svoje notranje odnose delitve in
razdeljevanja sredstev za osebne
dohodke. Razni izgovori na ne-
jasnost v predpisih in podobno
so dejansko le stari izgovori, ki
nimajo osnove in ki so škodljivi.
Kaj-ti sleherni kolektiv ima vse
potrebne podatke, s katerimi lah-
ko natanko analizira vse elemen-
te dobrega gospodarjenja in s
katerimi lahko v nekaterih pri-
merih ugotovi tudi določene sla-
bosti, ki pa jih v kolektivu ne
kaže sikrivati.
Dobre formule
v nadaljevanju je tov. Košmelj
opozoril, da so najnevarnejši po-
javi tam, kjer so s (pomočjo »for-
mule« izračunali, da je pri njih
rse v najlepšem redu. V takih
primerih pa gre za resno slabost
— namerno ali nenamerno — kaj-
ti j-formula« je le pripomoček, ki
nikakor ne more biti univerza-
len. Tudi najlepša slika, ki jo
dobimo s pomočjo »formule«, se
lahko skazi, če s x>odrobnimi ana-
lizami zajamemo vse elemente
delovanja kolektiva. Ta slabost.
ki jo lahko v nekaterih kolekti-
vih že zasledimo, je posledica
pavšalno izdelanih osnov in me-
ril ter pojmovne zmede, ki se je
nabrala pri nekaterih osebah v
kolektivu. Zanimiva je tudi ugo-
tovitev, da v mnogih kolektivih
zelo malo vedo o kriterijih, ki
oblikujejo razdelitev sredstev v
kolektivu. Razumljivo je, da je
potröbno ito popraviti, in res naj-
ustreznejši način so razprave na
delavisikih svetih in s kolektivi.
Družbene službe
— zdravstvo
Tovariš Košmelj je v nadalje-
vanju podrobno pojasnil tudi po-
sebne probleme, ki se zrcalijo v
družbenih službah in zlasti v
zdravstvu.
Posebno je poudaril, da je v
družbenih službah stanje glede
notranje delitve neprimerno te-
žavnejše, ker te službe na tem
področju nimajo izkušenj in se
še vedno več ali manj »lovijo«.
Pri teh so pa tudi objektivne te-
žave, da za enkrat ni natančnih
predpisov.
Vendar se domala т večini pri-
merov kaže značilna anomalija v
zdravstvu. Tu se je vsa razprava
usmerila napačno, in sicer na ob-
ravnavanje osebnih dohodkov
zdravstvenega osebja. Na koncu
pa je izpadlo celo tako, kot da
so zavodi za socialno zavarova-
nje postali ustanova, ki bo odre-
jala osebne dohodke zdrastvenim
ustanovam. Dejansko pa bi mo-
rala biti pot prav nasprotna.
Zdravstveni zavodi bi morali v
tem oibdobju izdelati podrobne
analize o svojih stvarnih kalku-
lacijah, ki so v tem trenutku in
za naslednje razvojno obdobje
opravičljive. Notranja delitev
ustvarjenih sredstev pa mora
prav tako kot delitev sredstev v
gospodarskih organizacijah osta-
ti domena samoupravnih orga-
nov.
Zaradi pomanjkanja iniciative
s strani zdravstvenih zavodov je
iniciativa prišla od zavodov za
socialno zavarovanje, kar pa je
razumljivo uistvarilo nepravilen
in škodljiv vtis. Dokaj razumlji-
vo je, da ee bodo morali kolek-
tivi zdravetreuih netajttOT naslo-
miti predreeim na lastno pobudo.
Povprečja so škodljiva
Nekatere gospodarske organi-
zacije se zanašajo na povprečja,
ki jih bodo izdelala strokovna
združenja. To vsekakor ne mo-
re biti smotrno, kajti vsako po-
vprečje je lahko pri tem delu le
škodljivo. Razen tega pa strokov-
ne zibornice tudi nimajo te pri-
stojnosti, njihovo enotno povpreč-
je pa bi bilo celo šikodljivo. Kaj-
ti faktor »K«, ki je element »for-
mule«, je lahko le rezultat kon-
kretnih pogojev delovali j a in po-
slovanja neke gospodarske orga-
nizacije. Zaradi tega razumljivo
lahko pK>vprečni faktor »K« doce-
la izmaliči dejansko stanje.
Z ozïirom na to ,da je že mno-
gokrat poudarjena vloga občin-
skih komisij kot družbeno poli-
tičnih organov, je jasno, da bo
le-ta vse posebne problematične
in zanimive primere posredovala
zborom proizvajalcev, ki bodo na
podlagi podrobnih ugotovitev o
teh primerih ali problemih raz-
pravljali. Zaradi tega se bo vioga
zborov proizvajalcev v vseh ob-
činah, kjer se bodo naloge pra-
vilno lotili, bistveno povečala -
predvsem vsebinsko.        mile
Šoštanjski gigant
Pot me je vodila k največji
»krvodajavki« našega gospodar-
stva, k Termoelektrarni v Šošta-
nju, ki s svojimi objekti: trans-
portno napravo, skladiščem za
150.000 ton odpadnega premoga,
dvemi hladilnimi stolpi, s pripra-
vami za pogonsko vodo, kotli za
proizvodnjo pare, turbinami, ge-
neratorji, hladilnimi črpalkami
Ln odvodnimi napravami zavze-
ma ogromno površino. Pošteno pa
se začudiš, ko v tem prostran-
stvu nešitetih naprav srečaš malo
ljudi, le nekaj preko 100 je vseh
zaposlenih. Večina naprav je
avtomatskih ali polavtomatskih
in kar težko si ob poznavanju
naše ostale industrije predstav-
ljaš veliko sobo polno naprav,
kjer sedi en sam delavec, ki s
pogledom kontrolira delovanje
oddaljenih naprav in z dvigova-
njem ali spuščanjem razno-
vrstnih ročic urejuje delovanje
le-teh.
Gradnjo tega termoenergetske-
ga objekta je narekovala potreba
po dopolnilni električni energiji
v pomoč hidroelektrarnam za
kritje potreb v času srednjega in
nizkega vodostaja rek. Današnja
možna proizvodnja je 750 M kwh.
Proizvodnja prvih štirih mesecev
letošnjega leta pa je bila največ-
ja v februarju. Po mesecih je
stanje naslednje: jan. 85 M kwh,
febr. 88 M kwh, marec 65 M kwh
in april 30 M kwh. V marcu in
aprilu se ze močno pozna vecji
dotok na rekah. Piroizvodnja v
tem kolosu ni kot ostala indu-
strija vezana na nek fiksen plan,
niti ni odvisna od truda, temveč
je odvisna le od vodnih pjilik.
Naloga vseh elektrarn je kritje
konzuma — potreb. Ta se preveč
bistveno ne menjuje in le-ta
predstavlja izpolnitev ali neiz-
polnitev plana v proizvodnji
električne energije.
Zaradi izredno ugodne lege v
centru premogovnih ležišč in rav-
no tako transporta električne
energije do največjih potrošni-
kov je šoštanjska termoelektrar-
na najcenejša med vsemi termo-
elektrarnami in zato obratuje od
vseh teh najdlje.
Ce govorimo o storilnosti v tej
panogi, potem nas začudi trditev,
da je čim manjše doseganje pla-
na ali čim manjša proizvodnja
tem boljši pogoj za naše gospo-
darstvo. Razumljivo nam je, da
je tem bolje, če v čim večji meri
krijemo potrebe po tej energiji
s cenejšo energijo, to je z elek-
triko hidroelektraren. -ik
Pogled ma termoelektrar»»
T Šk>štaMJm
Bi bilo preveč, če...
Najprej bi seveda moralii vpra-
šati, če bi bilo preveč, če bi ime-
li lepše vreme, kajti v tem času
ni bil nabito poln samo bazen
▼ Rimskih Toplicah, temveč je
druga leta začelo migljati sonca
željnih kopalcev tudi ob brego-
vih rek in v prostih kopališčih
brez termalne vode.
Toda zaenkrat so Rimske To-
plice še edino kopališče na pro-
item, kamor tvegajo ljudje na
kopanje. In še tam je topla voda
dostikrat v nasprotju z ostrim
zrakom, ki veje po dolini.
Kopališče ima v lasti Turistič-
no društvo. Preiirejeno je, lepše
ia sončnejše. Vendar je vse sku-
paj še vedno v nekdanjem obse-
Pred meseci smo pisali o priza-
devnih Braslovčanih, ki so za »tu-
rietično plat kraja zgradili jez in
ei >omislili« jezero. Kako bi bilo,
бе bi tudi v Rimskih Toplicah za-
sukali rokave in poskusili storiti
клј več okoli tega znamenitega
kopališča. Včasih skoraj ni več
prostora med štirimi stenami
ograje. Ljudje so različni. Eni
nepremično ležijo in se »knaj-
pajo«, drugim se zahoče malo
badmingtona in niso redki tisti,
ki bi ne brcnili žoge, jo pognali
v nasprotnikov koš ali kaj po-
dobnega. Za vse to bi ne bilo tre-
ba skoraj nič finančnih sredstev.
Pod bazenom je ravninica, ki se
kar ponuja ...
In končno so tudi čemerni ljud-
je, ki jim ni do skakanja, niti do
pitja v bifeju in na terasi. To so
nekaki knjižni molji, ki morajo
tudi na odmoru buljiti v tiskane
vrstice. Bi bilo preveč, če bi po-
leg slaščic, sendvičev in pijač
prodajali tudi časopise, knjižice
žepnega formata itd.
Ne, ne! To ni kritika. To je le
takle skromen predlog človeka,
ki je letos kljub slabemu vreme-
nu že ležal na lesenih pogradih.
(J. Kras.)
^^kaj časa takile še polcžavajo na soncu. Potem skočijo v vodo, se okopajo in... In potem. Nič.
pa bi bila v bližini še igrišča za košarko, odbojko in podobn e igre, bi se bržčas hitro znašli
tudi na zeleni trati.
Vse |e možno
CE SE HOCE, KAR JE MOZNO
Ta naš izrek je resničen. Potr-
jujejo ga pa tudi prizadevanja
nekaterih malih kolektivov, kjer
so pravilno razumeli težnjo za
vključevanje v mednarodno iz-
menjavo. Ze v zadnji številki smo
pisali, kako sta obe mali usnjami
v Rečici začela izdelovati posebno
usnje, ki je močno iskano na zu-
nanjem trgu. Tem so se pridru-
žila še druga manjša podjetja.
Tako bo nekdanja slabo oprem-
ljena tovarna papirja v Višnji
vasi, ki je v zadnjem obdobju do-
bila nove sodobne stroje, začela
izdelovati posebno papirno maso,
ki jo bodo izvažali. Že sedaj je
njihov proizvod, ki ga namera-
vajo izvažati dobre kakovosti.
Vendar menijo, da bodo s poseb-
nim tehnološkim postopkom ka-
kovost celulozne mase lahko še
bistveno izboljšali. S tem pa bo-
do na zunanjem trgu dosegli še
ugodnejšo ceno. Zanimivo je, da
so tudi pri izdelavi osnovnega
proizvoda — papirja za embalira-
nje — dosegli bistveni napredek.
Predvsem kar zadeva kakovost, з
tudi proizvodnost so bistveno f>o-
večali.
Podobno je ugoden dogovor
sklenilo tudi »Kovaštvo« iz Vita-
nja, ki bo začelo izdelovati poseb-
no kvalitetne brane za zunanji
trg. Podoben program so si izde-
lale tudi druge tovarne, le da je
zaradi večjih aranžmanov začetek
vključevanja v mednarodno iz-
menjavo nekoliko počasnejši.
Hvalevredna pa je tudi večja
zainteresiranost velikih kolekti-
vov, ki so doslej že izvažali, da
okrepijo svoj izvoz. To velja zla-
sti za tekstilno industrijo in tudi
večje izvoznike iz celjskega okra-
ja. V teh podjetjih pa so pred-
vsem posvetili pozornost zmanj-
ševanju stroškov in elementov, ki
vplivajo na zmanjšanje lastne ce-
ne, kajti predvsem z dobro kvali-
teto in z ustrezno ceno je možno
uspešno konkurirati na zunanjem
trgu.
Tudi kmetijske organizacije v
celjskem okraju so tem proble-
mom posvetile dokaj več pozor-
nosti. Zlasti še zato, ker je v kme-
tijstvu predvsem bistveno, da se
še pred kritičnim časom zasigu-
rajo zunanja tržiača, kajti kmetij-
ski pridelki 90 zelo občutljivo
blago in bi zamude v zadnjem
obdobju samo povečevale kalo,
kar pa bi bistveno vplivalo na
uspešnost izvoza.
Zek) ugodne uspehe, in sicer
kar največje, pa je dosegla na tem
področju lesna industrija. Na tem
torišču se je hkrati fvokazalo, da
velike gospodarske organizacije
ob pravilni usmeritvi lahko do-
sežejo zavidljive uspehe.     -mi
DO 25. MAJA V »ŽIČNI«
Izpolnjen
polletni plan
V zadnjih dneh pred 25. majem
— Dnevom mladosti in rojstnim
dnevom maršala Tita je bilo v to-
varni >Zičfia« v Celju živahno.
Kajti še pred mesecem so se eko-
nomske enote dogovorile, da bo-
do do tega dne izpolnili zastav-
ljen proizvodni načrt za prvo
polletje. In res — ta dan je bilo v
tovarni malo slavje, ker so svojo
obljubo izpolnili in so si s tem
hkrati ustvarili realne možnosti
za uresničitev prve naloge, nam-
reč, da letos izdelajo v tej raz-
meroma mali tovarni za preko
milijardo dinarjev proizvodov.
Kolektiv te tovarne, ki je bila
zgrajena pred tridesetimi leti in
kjer je sedaj namesto trideset
zaposleno daleč preko dvesto de-
lavcev, je ponosen na ta svoj
uspeh, saj so med prvimi v Slo-
veniji in prvi v našem okraju, ki
so polletno obveznost izpolnili
pred rokom. Poudarjajo pa, da
tega ne bi izpolnili do 25. maja,
če se zanjo bistveno in v osnovi
ne bi zavzele ekonomske enote.
Kajti sproti so odpravljali v ne-
katerih oddelkih ozka grla. pri-
lagajali so postopek in podobno.
Razen tega pa so člani kolektiva
sklenili, da bodo žrtvovali po
osem ur za uresničitev zastavlje-
ne naloge, ker bi se pač lahko
našla kaka nepredvidena težava,
ki bi jih lahko v zadnjem trenut-
ku lahko zavrla.
-le.
CENE NA PREPIHU
Že na prve«
primeru?
v zadnjem obdobju trgo-
vina vse bolj poudarja tež-
njo, da bi maloprodajno ce-
no določila že industrija. Tr-
govina pa bi se »vzdrževala«
z rabati, ki bi bili odvisni od
posebniJi pogojev in bi žago-
tovili minimalne razvojne
potrebe trgovine. S tem bi
odpadli domala vsi očitki na
račun trgovine, ki se dejan-
sko konfroiitira s potrošni-
kom in je mnogokrat tudi po
krivem odgovorna za neka-
tere podražitve, ki imajo
svojo osnovo ali v podražitvi
surovin ali pa v podražitvi
končnih izdelkov.
Dokaj verjetno je, da bo
sistem trdnih maloprodajnih
cen v naslednjem obdobju
dobil svoje mesto, posebno
še zato, ker se zanj ogrevajo
tudi mnoga industrijska pod-
jetja, ki so deloma tutu že
napovedala plasiranje svojih
proizvodov po rabatnem si-
stemu. Jasno pa je, da bo ta
sistem trdnih maloprodajnih
cen, ki bi zagotovile, da bi
bile cene istim izdelkom po
vsej državi enotne, možno
uresničiti šele po temeljitih
analizah, tako da bi lahko
odpadle vse anomalije, ki bi
jih posplošen ukrep lahko
prinesel. Zaradi tega je lo-
gično in nujno v prvem ob-
dobju urediti maržni sistem
tako, da bodo onemogočena
neupravičena zviševanja cen
konjukturnemu blagu.
Vendar kaže že sedaj opo-
zoriti na zanimiv primer, ki
nas lahko marsičesa pouči.
Rabatni sistem prodaje pri
nas ni novost, naši ljudje ga
poznajo. Celo po mali anketi
sem lahko ugotovil, da ga
potrošniki najugodneje spre-
jemajo, ker deluje psiholo-
ško umirjujoče. Rabatni si-
stem imamo namreč pri pro-
daji tobačnih izdelkov. Ta-
ko je znano, da na primer
zavojček dvajsetih cigaret
»Morava« stane 80 dinarjev.
Prodajalne tobaka pa svojo
režijo krijejo z rabati, ki
jim jih priznavajo posamez-
ne tovarne, od koder nabav-
ljajo cigarete. Vsi vemo, da
stane zavojček »Morave« 80
dinarjev, vsi pa tudi vemo,
da so se kljub enotni ceni,
ki je s posebnim predpisom
objavljena v uradnem list«,
našli ljudje^ ki mirno pro-
dajajo tobačne izdelke draž-
je. In sicer po »logiki po-
strežnine«. Tokrat ne gre za
postrežnino, kajti to je za-
deva gostincev. Gre pa za do-
kaj več. Kajti, če nismo bili
sposobni obvarovati rabatni
sistem pri prodaji cigaret, ki
je enoten za vso Jugoslavijo,
ali bomo potem sposobni ob-
varovati isti rabatni sistem
za tisoč drugih proizvodov,
kjer bo kontrola mnogo bolj
komplicirana. Kajti tako kot
gostinci na vse načine sku-
šajo opravičiti postrežnino
na cigarete, bodo logično
lahko poizkušali tudi trgov-
ci opravičiti podražitve. Do-
slej se sicer težnjam gostin-
stva trgovina s tobačnimi iz-
delki ni pridružila — celo
nekatera gostišča so nasto-
pila proti postrežnini pri ci-
garetah, ker gre za rabatni
sistem nabave.
In na zadnje ali ni morda
upravičeno vprašanje: »Ce
naši odgovorni ljudje in go-
spodarstveniki nenehno po-
udarjajo, da je prva dolž-
nost in naloga pri urejanju
in stabilizaciji tržišča disci- :
plina; kako lahko potem ra-
zumemo rušenje rabatnega;
sistema s strani gostincev, '
čeravno kaže, da bo prav ta i
v naslednjem obdobju naj- :
ustreznejši razdeljitelj aku-
mulacije med proizvodnjo in
posredniki?
Primer postrežnine pri ci-
garetah pa je še posebno za-
nimiv zaradi tega, ker že v
prvem in za vso Jugoslavijo
enotnem sistemu malopro-
dajnih cen na trgu naletimo
na anomalije in nediscipli-
no!
Brez dvoma bo stališče do
tega problema dokaj močno
vplivalo na odločitev o tem
ali je rabatni sistem zagoto-
vilo za trdne cene. ki si jih
potrošniki tako želijo in ki
jih naše gospodarstvo zahte-
va ter ali niso posamezne
negativne odločitve močnej-
še od te pozitivne težnje.
Kajti, če fesra problema ne
bomo mogli rešiti, je jasno,
da nismo uspeli že pri prvem
primeru, kjer velja rabatni
sistem. M. Iršič
o
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 21 — 1. junija 1962
Aktivnejša borba na vseh
poljih
v prostorih Juteksa v Žalcu je bil v soboto občni zbor občin-
skega sindikalnega sveta, ki so se ga poleg 123 delegatov ude-
ležili tudi predstavniikii politi čnih in družbenih organizacij,
med njimi član republiške zveze sindikatov Jože Plevnik.
predsednik OSS Celje Vlado Crešnik in sekretar občinskega
komiteja ZKS Polde Rajh.
Nil občnem ziboru je bila osred-
nja točka dnevnega reda poročilo
o bodočih nalogah sindikalnih
organizacij. Le to je kritično oce-
nilo dosedanje delo sindikatov,
pri čemer je ugotovilo taiko do-
bre kakor slabe strani. Med uspe-
he sodi predvsem sodelovanje
sindikalnih organizacij v neka-
terih občinskih akcijah, medtem
ko so se slabosti pokazale zlasti
v delovanju sindikatov znotraj
gospodarskih organizacij in usta-
nov, pri utrjevanju sistema de-
centralizacije in samoupravlja-
nja, pri urejanju notranjih odno-
sov v kolektivih kakor tudi pri
formiranju ustreznih sistemov de-
litve dohodka. Tu sindikatov ni
bilo čutiti kot politične akcijske
sile. zavoljo česar so se pojavlja-
le določene anomalije. Pravilniki
so bili v mnogih primerih zgolj
formalni lin tudi razmerja med
skladi in osebnimi dohodki nere-
alno ^postavljena. Ponekod so ce-
lo vsa sredstva namenili osebnim
dohodikom. Zaradi prešibke ak-
tivnosti sindikatov feo gospodar-
vske organizacije in ustanove tudii
odla.šale z izdelavo pravilnikov
oziroma so jih (sprejemale šele
v decembru, brez temeljitejših
ekonomskih analiz in izračunov
vseh tistih elomentov. ki vplivajo
na formiranje dohodka. Slabost
v delu sindikatov pa je bila tudi
v ie.ni, da ti niso določenih skle-
pov izvajali v praksi in da so
premalo Razpravljali o svojih na-
logah.
Iz analiz o gibanju gospodar-
stva v žalski občini pa je bilo v
poročilu razvidno, da je realiza-
cija družbenega načrta v primer-
javi z istim obdobjem lami celo
presežena in da je porasla pro-
duktivnost, pri čemer pa so ne-
katere gospodarske organizacije
zabeležile določene izpade — v
glavnem zaradi objefktivnih te-
žav. Dolžnost sindikatov zlasti v
industrijskih podjetjih bo, da se
bodo zavzemali za vključevanje
v izvoz in istočasno za boljšo or-
ganizacijo dela kakor boljše iz-
koriščanje ostalih notranjih re-
zerv.
Ker je kmetijstvo v primerjavi
z industrijo zaostalo, bodo morali
sindikati prav tu zastaviti vse si-
le za naprednejšo industrijsko
proizvodnjo in za hitrejše podru-
žabljanje zemljišč. Podobno ve-
lja tudi za trfiovino, kjer bo po-
trebno iskati notranje rezerve in
se dosledno boriti za stabilizacijo
cen, pa tudi v obrti, kjer bo zla-
sti investicijsko politiko usmer-
jati v skladu z rentabilnostjo na-
ložb. Nič manjše nalojfe pa ne
stojijo tudi pred sindikati v pro-
sveti, zdravstvu in družbenih
službah, kjer bo prav tako po-
svečati skrb racionalnemu gospo-
darjenju, ustvarjanju realnih od-
nosov v pogledu delitve dohodka
in odpravljanju administrativnih
meril.
V razpravi so udeleženci govo-
rili ;o nekaterih problemih decen-
tralizacije in samoupravljanja,
pri čemer so naglasili pomanj-
kljivosti v zvezi z ustanavlja-
njem obratnih delavskih svetov
in ekonomskih enot, ki je bilo
pogosto zgolj formalno. Ekonom-
ske enote namreč niso imele de-
janskih pristojnosti, da bi same
gospodarile, pri tem pa jih je
predvsem ovirala miselnost, du
»smo proizvajavcem prepustili
preveč.« Vse premalo opore so
jim nudile tudi sindikalne orga-
nizacije.
Pomemben i)risi)evek v disku-
siji je bila vsekakor ugotovitev,
da v večini gospodarskih organi-
zacij ne posvečajo dovolj pozor-
nosti planiranju, da so lani mar-
sikje pripravljali pravilnike, ne
da bi govorili o tem. Načrtovanje
pa je vendarle osnova solidnega
gospodarjenja, zato tudi ne more
biti predmet zgolj ozkega kroga
ljudi. Posledice pomanjkljivih
načrtov so očitne in se končno
odrazijo tudi v osebnih dohodkih.
Sedanji položaj in lanskoletne iz-
kušnje kažejo, da bi bilo pravo-
časno pristopiti k organizaciji
poslovanja in proizvodnje v smi-
slu novih predpisov.
Da bi sindikalne organizacije
laže izvedle svoje odgovorne na-
loge. ])i bilo potrebno, da bi
usmerile svojo dejavnost tudi v
prizadevanje po izobraževanju
članov kolektivov, za kar še
vedno ni dovolj posluha. Logično
se zdi. da bodo proizvajavci laže
upravljali, če bodo za to usposob-
ljeni. Sindikati bi morali biti ti-
sti pobudniki, ki bi štrli preži-
velo miselnost, da lahko človek
dela le z orodjem.
Ob zaključku večerne
politične šole v Žalcu
Vsi trije oddelki večerne po-
litične šole v Žalcu so končali
svoje delo. Oddelki so bili formi-
rani po krajevnih območjih in
sicer v Žalcu, Šempetru in na
Vranskem. Šolo je uspešno opra-
vilo 51 slušateljev.
V primerjavi s prejšnjimi leti
je šola tokrat dosegla pomemben
napredek, ki je v prvi vrsti kva-
litetnega značaja. Na dvig kvali-
tete je prav gotovo vplivalo delo
v skupinah. Tudi teze za posa-
mezna predavanja so slušateljem
olajšala deloipri obnavljanju gra-
diva. In končno, na dvig kA^ali-
tete je v veliki meri vplival še
program, ki se je v mnogočem
približal konkretni problematiki.
Zaradi tega so bila predavanja
bližja in bolj razumljiva. Prak-
sa nadalje opozarja, da bodo mo-
rali dati v prihodnje več poudar-
ka ekonomski skupini predavanj.
V okviru večerne politične šole
je v Žalcu delala tudi mladinska
politična šola. ki je prav takodo-
segla viden kvalitetni napredek.
Od prijavljenih re šolo opravilo
petnajst slušateljev. J. J.
Zanimiva
srečanja
v počastitev dneva mladosti .1e ob-
činska organizacija borcev NOB orga-
nizirala športna tekmovanja v keg-
ljanju, šahu, streljanju in odbojki.
V kegljanju je zmagala ekipa Zveze
borcev, v šahu pripadniki celjske gar-
nizije JLA, v streljanju ekipa Zveze
borcev, v odbojki pa znnva nripadniki
celjske garnizije.
Zmagovalec celotnega tekmovanja
je bila ekipa invalidov, ki je osvojila
dvanajst točk, sledijo moštvo Zveze
borcev in ekipa celjske garnizije JLA
po 11, rezervni oficirji pa 6 točk.
ŠMARSKI
BILTEN
Informiranje občanov, pravo-
časno in poglobljeno, je zelo važ-
no za življenje v komuni. V šmar-
ski občini je pravkar izšla 5. šte-
vilka biltena »NOVO OBSOTE-
LJE«, ki se je med občani že pri-
ljubil. »Skup spravljajo« ga kar v
pisarni občinskega odbora SZDL,
kjer ob izidu gibljejo vse roke.
Vsebina je zelo pestra: posebno
zanimiva je rubrika, kjer odgo-
varjajo na vprašanja občanov, a
tudi vprašujejo.
Ne samo meso - tudi
mleko
še ni tako dolgo, ko je pričela
v Šmarju pri Jelšah obratovati
moderna mlekarna. Zdaj je to za-
družna mlekarna, h kateri sta se
pripojili tudi mlekarni v kozjem
in Bistrici ob Sotli. Oipogojih de-
la in načrtih je povedal uprav-
nik mlekarne Tone NARAT tole:
»Ne vem, kje bi začel. O na-
predku živinoreje, ki je na Šmar-
skem najvažnejša zvrst kmetij-
stva, dosti govorimo, toda vselej
prvenstveno o vzreji klavne in
plemenske živine in manj o mleč-
ni proizvodnji. To ,pa ni prav! Ne
samo meso, tudi imleko potrebu-
jemo za prehrano.
Nekoč je bila v Šmarju pri Jel-
šah manjša mlekarna, ki je
zmogla predelati največ do 2000 1
mleka dnevno. Naša zmore 50001
in danes kmet nima več težav, da
ne bi mogel mleka prodati. Od-
kupujemo mleko po vsej šmarski
občini, delno še po šentjurski in
hrvaškem Zagorju. To ,sicer pro-
izvodnjo podražuje, toda druga-
če ne moremo. Ce bo šlo kakor
treba, bomo predelali letos 2 mi-
lijona 400.0001 mleka. To ni ma-
lo! Tako bi proizvedli okrog
199.000 kg polnomastnega sira jn
■S2.000kg prvovrstnega surovega
masla, kar predstavlja 140 .mili-
jonsko vrednost. Zaenkrat sir
grojer, trapist, topljeni sir in ma-
slo, pričeti pa nameravamo še s
proizvodnjo emendolskega sira,
ker imamo za to pogoje. Morda
mislite, da je trg nasičen z mleč-
nimi izdelki. Ne ibi rekel! Druž-
bena prehrana, menze bodo mo-
rale 1зо1ј posegati po mlečnih
proizvodih in jih nuditi potroš-
nikom, ker !S0 le-ti jximemben de-
lež pravilne prehrane. No, zaen-
krat imamo že dokaj široko trži-
šče, ki ga je razvila že prejšnja
mala mlekarna \yo zaslugi mle-
karskih strokovnjakov Kovači-
čev. Danes prodajamo naše izdel-
ke po vseh krajih v Sloveniji
razen v Preikmurjn in na Gorenj-
skem. To pa zadružni mlekarni
uspeva samo zaradi tega. ker so
izdelki kakovostni.
Dejal bi še samo to: iproizvod-
nost mleka jo važna v naši ob-
čini. Na to bi morali pomisliti v
kmetijski zadrugi in kmetovalci
sploh. Brez dobre krmne osnove,
tudi dobre mlečnosti ne bo. Pri-
hodnost šmarskega kmetijstva pa
je prav v živinoreji in sadjar-
stvu, pri čemer pa mlečna pro-
izvodnja ne sme biti zadnja.«
s.
Netočni
podatki
V
' zadnjem času se mi je
dvakrat zaipovrstjo pripeti-
lo, da .podatki, o katerih isem
pisal, niso bili točni. Oba-
krat je šlo za podatke, lan-
si rauet s sej občinskega
ljudskega odbora v Žalcu.
Ker so se obakrat nekateri
ljudje u|)ravičeno spraševa-
li, od kod sem dobil |>odat-
ke (čeprav je bilo obakrat
tooiu) ])ovedano od kod), sem
se tudi sam upravičeno spra-
ševal, (kI kod so dobili po-
datke tisti, ki so jih Tansi-
rali«. Pojav v žurualistiki ni
nov, je pa vsekakor malce
neroden, če že ne včasih tudi
make škodljiv. Saj veste,
kako   je   s   popra vi jan jeni.
Vendar je treba brž dodati,
da ise mu je težko izogniti.
Kako naj namreč novinar
ve, da podatki, ki jih nekdo
posreduje, ne da bi mu pri
tem odseval z obraza kakšen
dvom, vendarle niso točni!?
Na seji občinskega ljudske-
ga odbora jih preverjati ni
mogoče. Drugače je seveda s
podatki, ki jih novinar išče
sam. kajti tu je verjetnost,
da bo nasedel, j) rece j manj-
ša.
Teh nekaj stavkov se je
zdelo potrebno zapisati zato,
da človeik, ki že spremlja se-
je občinskega ljudskega od-
bora v Žalcu, ne bi spremljal
teh sej z rezerA^o, marveč da
bi lahko podatke ob prizade-
vanju, da jih sam ne bi po-
tvarjal, s pridom uporabljal
v člankih.
Medtem ko je prvi primer
mojega netočnega poročanja
povzročilo netočno poroča-
nje nökaterih odbornikov v
zvezi z Vransko šolo, o če-
mer smo že pisali, se drugi
primer nanaša na netočno
, poročanje o pavšalu v pol-
zelskom zdravstvenem domu.
Na zadnji seji občinskega
ljudskega odbora je namreč
v razipravi o zdravstvenih
vprašanjih pero (in gotovo
tudi magnetofonski trak) za-
beležilo med drugim tole iz-
javo: »... za 731 tisoč dinar-
jev preveč izplačanega do-
hodka so na Polzeli obreme-
nili vsakega zdravstvenega
delavca za 5000 din ... preko
Пјргал^е zdravstvenega do-
ma.« Čeprav sem se v poro-
čilu vzdrževal komentarja,
ker sem menil, da je pač
vračanje etvar sklepa, ki so.
ga verjetno v ustanovi spre-
jeli, se je pokazalo, da in-
formacija ni bila točna.
Zdravstvenih delavcev nam-
reč niso obremenili pavšalno
z omenjeno vsoto, marveč v
skladu z višino vsote, ki jo
je kdo preveč prejel!
S tem. upam. je netočnost
popravljena, izkušnje pa naj
bi služile prizadevanjem po
boljši informiranosti, še to-
liko bolj, ker se je tudi na
občnem zboru občinskega
sindikalnega sveta pokazalo,
po domantih prosvetne za-
stopnice, da podatki, s ka-
terimi je postreglo poročilo
v zvezi s pravilniki na šolah,
niso bili točni!
dhr
Bistveno
odpravljanje
napak
Obravnavanje in izvajanje naj-
važnejših nalog na področju go-
spodarstva in družbenega življe-
nja sploh je tudii v žalski občini
osrednji predmet, s katerim se
ukvarjajo tako družbeno politič-
ne organizacije kakor kolektivi.
Aktivnost v t3j smeri se je zlasti
povečala po go'voru maršala Tita
v Splitu, vendar je enostransko
tolmačenje tudi tu prišlo do izra-
za v obliki demagoških izpadov
in lažnih govoric.
S tem v zvezi se je v torek se-
stal občinski komite Zveze komu-
nistov, ki je poleg aktualnih po-
litičnih in gospodarskih nalog
obravnaval negativne pojave, ki
so skušali brez vsakršnih argu-
mentacij zmanjševati ugled posa-
meznikov in narediti položaj do-
cela drugačen kot je. Kakor je
poudaril sekretar Polde Rajh,
kljub določenim slabostim, do ka-
terih je prišlo zaradi prešibke
aktivnosti komunistov, ni razlo-
gov, ki bi upravičevali kritikar-
stvo v dimenzijah, v kakršnih se
je pojavilo. Posamezne gospodar-
ske organizacije so že ob pismu
kritično in resno analizirale svo-
ja notranja ekonom5ka_ kakor
družbeno politična vprašanja,
medtem ko na terenu skoroda ni
bilo takšnih primerov. Tu se je
zlasti skušalo uveljavljati mnenje,
kalkor da je našem sistemu vse
narobe in da pomenijo pasamezni
ukrepi korak nazaj. Čeprav se-
veda takšno mnenje nima prav
nobene osnove, ne gre za zanika-
nje dejanskih slabosti in napak
in tudi ne za dušitve kritike. Bi-
stveno je, da bi vse napake in
slabosti čimprej odpravili, kritika,
pa naj bi bila predvsem stvarna,'
konkretna in ikonstruktivna.
Ko so analizirali gibanje gospo-,
darstva v zadnjih dveh letih, so
na seji ugotovili, da je bil lani
največji izpad zabeležen v kme- '
tijstvu, kjer je vrsta kmetijskih'
gospodarstev zaključila bilanco s '
poslovno izgubo. Poleg povečanih:
dajatev in zastarelosti strojnega
parka so bili tudi primeri slabega
poslovanja.. V prvem tromesečju^
■letošnjega leta pa je gospodarski;
položaj v občini v primerjavi z
istim obdobjem lani precej ugod-
nejši, saj se je povečal fizični ob-
seg proizvodnje. Pri tem sta vse
pokazatelje močno presegla tek-
stilna tovarna Prebold in Juteks^
ki sta tudi najmočnejša izvoznika
v občini.
V nadaljnjem prizadevanju po-
boljšem gospodarjenju je trenut-
no ena najvažnejših nalog, da bo-
do posamezne gospodarske orga-
nizacije analizirale poslovanje v
smislu novih predpisov. Toda ka-
že, da skušajo uveljavljati lansko-
letno prakso, ko so sprejemale
pravilnike o delitvi dohodka šele
v decembru, in se zanašajo na
komisijo. Od 50 podjetij je na-
mreč analize izdelalo le 5
podjetij, čeprav je rok, ki je bil
določen, že potekel. Poleg tega
prepuščajo ponekod izdelavo teh'
analiz računovodjem, namesto da
bi pri tem sodelovali vsi člani ko-
lektivov. Nadaljevanje slabih iz-
kušenj iz lanskega leta, ko bi bilo
lahko gotovo manj pomanjMjiivo-
vosti, če bi gospodarske organiza-
cije pokazale večjo prizadetost
pri izdelavi  pravilnikov tako v
časovnem kakor vsebinskem p^,
gledu, pa utegnejo zopet roditi
slabe posledice. Kar zadeva ob-
činsko komisijo za izvajanje pred-
pisov o delitvi dohodka, ta ni tu
za to, da bi reševala tisto, kar
je dolžnost kolektivov, da rešuje-
jo. Zato se nanjo tudi ni mogoče
zanašati. Kolektivi bi morali ana~
lize poslovanja izdelati sami, saj
so končno gospodarji, ki ustvar-
jajo in upravljajo in zato tudi
najbolje poznajo svojo ekonom-
sko problematiko. Komisija pa je
samo organ družbenega nadzora.
Na seji občinskega komiteja so
razpravljali še o investicijah. Ta-
ko se bodo negospodarske inve-
sticije znižale za 40 milijonov di-
narjev, medtem ko boido gospo-
darske investicije ostale na višini
lanskega leta. Pri tem bodo od-
padle nekater gradnje. Toda tudi
v gospodarstvu bo zasledovati
predvsem smotrnost in vlagati
sredstva tja, kjer se bodo najhi-
treje vračala. Z investicijami v
bodoče ne bo mogoče ohranjati
pri življenju nekaterih manjših
podjetij, ki si bodo morala svoj
obstoj zagotoviti z lastnimi mož-
nostmi, dhr
Veliko zanimanje
za mali
obmejni promet
Preteklo nedeljo je bil v Solča-
vi zbor občanov, na katerem so
največ govorili o malem obmej-
nem prometu s sosednjo Avstrijo.
Blizu 130 navzočih volivcev se je
močno zavzelo, da bi čim prej od -
prli mali obmejni promet na
Strelčevem vrhu nad Solčavo.
Predlagali so, da naj bi bil ta
prehod odprt v času od 15. aprila
do 15. novembra in sicer tri dni
v tednu (sobota, nedelja in pone-
deljek). 'Volivci pričakujejo, da
bo njihov predlog kmalu uresni-
čen, saj čakajo na to rešitev že
nekaj let.
Na predlog krajevne organiza-
cije SZDL pa so sprejeli tudi pro-
gram delovnih akcij za letošnje
leto. S prostovoljnim delom bodo
popravili krajevni vodovod in
uredili otroško igrišče. Razen te-
ga bodo popravili tudi nekaj pla-
ninskih poti in stez ter olepšali
svoj kraj. -er
Najlepše
darile
za sorodnike, znance in
prijatelje v tujini
je Celiski
tednik
Pošiljati ga pričnemo takoj
po prejemu predplačila.
(Neuradna) statistika ugotavlja
(Matematična kozerija)
Na vabilu je bilo zapisano:
seja se bo pričela ob osmi
uri zjutraj.
Seja se je pričela pol ure
kasneje. Ko so /prikaipljali v
dvorano vsi udeleženci, jih
je statistika naštela 49.
Na nekem drugem vabilu
je pisalo: konferenca se bo
pričela ob deveti uri.
Konferenca se je pričela
natanko pet minut čez pol
deseto in ko je za udeležen-
ci vstopila še statistika, je
bilo vsega skupaj (brez sta-
tistike) 67 udeležencev.
Eno izmed naslednjih va-
bil je zagotavljalo: seja se
bo pričela točno ob ipol osmi
uri zjutraj, začela pa se je
točno četrt čez osem. Stati-
stika je zabeležila 23 udele-
žencev.
In za primerek še eno iz-
med vabil: tiskovna konfe-
renca se bo pričela ob dva-
najsti uri. Statistika je osta-
la praznih rok, pač pa je za-
beležila, da ise je pričela ce-
lo dve minuti pred dvanaj-
sto.
Statistika, ki sicer ni urad-
na, pa ugotavlja: v prvem
primeru je bilo 49 udeležen-
cev, ki so izgubili s i|>olurno
zamudo 24 ur in 50 minut;
v drugem primeru je 67 ude-
ležencev s 35 minutno zamu-
do izgubilo 39 ur in nekaj
minut, v tretjem pa je 23
udeležencev izgubilo Í8 ur
in nekaj minut. Ker se je v
zadnjem primeru konferen-
ca začela pred časom, so ude-
leženci profitirali približno
toliko minut, kolikor jih be-
leži izguba pri urah. zato
lahko decimalke odpadejo in
bo računanje enostavnejše.
Statistika šešteje ure in za-
piše rezultat: 81 ur v breme
izgubljanja časa. Ce te ure
l)omnožiin na primer s 150
dinarji, dobim 12 tisoč 150
dinarjev, kar lahko znese
nizko mesečno plačo. Ce ugo-
tovim, pravi statistika dalje,
da gre pri tem le za tri se-
je, ki izkazujejo primanj-
kljaj, in če predpostavim, da
so se izvršile v štirinajstih
dneh, leto pa ima približno
26-krat po štirinajst dni. lah-
ko iloibljeno vsoto pomnožim
s 26 in dobim 315 tisoč 900
izgubljenih dinarjev. Ker je
netočnih sej v letu še precej
več, lahko mirne duše vza-
mem za povprečje gornji iz-
račun in ga recimo pomno-
žim s tremi leti. Vsota se
približa milijonu. Iz tega za-
ključim, da se da tudi na
račun polurnih zamud izgub-
ljati večje vsote denarja, in
sežem po pregovoru, ki so
si ga izmislili ljudje, ko so
skušali čais izraziti v zlati
valuti, namreč: CAS JE ZLA-
TO. Mislim, da račun to po-
trjuje, in človek, ki ima za
milijon dinarjev zlata, je
bogat. Seveda — človek iga
ni plačal s časom, toda v
družbi se čas kot zlati fak-
tor izraža v opravljenem de-
lu, v sadovih opravljenega
dela. Vrednost izgubljene
milijonske vsote, preračuna-
na nazaj v ure, v katerih bi
človek ali pa več ljudi opra-
vilo določeno delo, bi zopet
dala to vsoto. Stvar je samo
v tem, da je brez rezultatov
čas. ki je izgubljen.
oh
Motiv s Svetine
CELJSKI TEDNIK STEV. 21. — 1. junija 1962
e
Veliko presenečenje
Ko smo pred tednom dni obi-
skal" pionirje osnovne šole v Pod-
gredi, ni manjkalo malih prese-
jječtMij. Najprej smo bili mi ti-
sti, ki smo bili prepričani, da bo-
nio prtisenetili njih. To smo tudi
usipoli, ko smo jim izročili kot
nagrado za pridno razširjanje
našoga lista v njihovem kraju
fotografski povečevavnik. Ta po-
rečevavnik je podsredškim pio-
nirjem na naš predlog poklonilo
celjsko podjetje »Fotolik«.
Vendar so imeli tudi pionirji
presenečenje za nas. Ravno smo
jih videli, kako so kot mala de-
lovna brigadica stopicali po cesti
T kamnolom, da bi nakopali pes-
ka za šolsko dvorišče in gradnjo
ograje.
Sicer se niso sami hvalili, še-
le upravitelj šole nam je pove-
dal kako pridni .so. Okoli šolske-
ga vrta in cestno stran šolskega
dvorišča so že obdali z lepo ogra-
jo žičnih mrež med vitkimi be-
tonskimi stebri. To delo so ve-
činoma vse sami naredili.
Ko smo jih lovili v fotografski
objektiv, so storili nekaj, česar
drugače nikoli ne bi. Naš repor-
ter jih je »zapeljal«, da so se
obesili na ograjo in se v »nefw-
srednem stiku,; z njo ovekovečili.
Pionirji v Podsredi so tudi dru-
gače zelo marljivi, predvsem pa
v šolskih klopeh. Morda bi bilo
zdaj dobro, če bi na kak način
dobili še fotoaparat in bi tako
lahko sami izdelovali slike. Le-
pih pokrajinskih motivov in po-
membnih dogodkov jim v tem
kraju res ne manjka. V uredni-
štvu nestrpno pričakujemo, kdaj
nam bodo poslali svoj prvi foto-
reporterski prispevek.
Lepe so kristalne vazel Kdo se
vsaj za hip ustavi pred izložbo
kjer se sončni žarki lomijo
v mavričnih odtenkih ob ro-
bovih brušenih kozarcev pepelni-
kov? To je lepo čisto ! In zibelka ta-
kih posodic je v Tržišču pri Ro-
gaški Slatini. Skozi ogenj, znoj in
zavestno delo oblikujejo surovo
zmes v blesteče steklo. Ne, ni lah-
ko delo in nihče ne more ob ne-
pravem času počivati!
>->-Pri nas vse dela«, se je nasme-
jal ing. Vojo Djinovski, ki že vr-
sto let vodi steklarno >>Boris Ki-
drič«. »Poglejte«, celo naš stari
čuvaj koles ne lenari: pazi in ob-
enem še urejuje gredice na dvo-
rišču. Delo: to je osnova vsega!
Toda ne spontano, nenačrtno de-
lo, temveč temeljito premišljeno,
organizirano delo edino lahko za-
gotavlja proizvodni uspeh. Za to
Iz ШШ
PRI GROBEUSTEM
Občinske ceste okrog Šentvida
pri Grobelnem so zelo slabe. Vas
Bodrež je skoraj popolnoma od-
rezana od glavne ceste, ker po ti-
stem kolovozu lahko vozijo samo
ob najbolj sušnem času. Letos pa
so se občani odločili, da bodo sa-
mi popravili ceste. Prebivalci
Gornje vasi, Bodreža in Završ so
se domenili, da bodo prostovoljno
opravili 1528 delovnih ur. Pred
dnevi so pričeli delati na odseku
Šentvid—Bodrež in Šentvid—Za-
vrše. Sodeluje 181 občanov. Pri-
čakujejo, da jim bo s traktorjem
pri prevozih gramoza podagala še
kmetijska zadruga. Odslej bodo
lahko spravljali kmetijske pridel-
ke in ne bo več tako, da bi živina
obtičala v blatu. Prav pa je, da
•so občani sprevideli to, da si naj-
prej lahko pomagajo edino sami.
NEPOTREBNO
PREKOPAVANJE
CEST
Za polaganje telefonskih kablov
so v konjiški občini v zadnjih ted-
nih prekopali nekatere ceste in
pločnike v raznih smereh. Nič
čudnega ni, če so državljani več-
krat postavili vprašanja o takem
delu, saj je znano, da je bila Par-
tizanska cesta urejena Ln asfalti-
rana šele pred dobrimi tremi leti,
Celjska cesta pa je bila prekopa-
na v lanskem letu ob rekonstruk-
ciji vodovoda. Seveda takrat ver-
jetno ni bilo sredstev za vse, to-
da sedanje prekopavnje je verjet-
no dražje.
Topla
neznančeva
roka
*t*^Spqminov je mnogo. Ka-
ko bi jih ne bilo? Rudar sem
bil doma in v tujini vse do
nesreče«, pripoveduje Tum-
škov Jože iz Gornje vasi pri
Preboldu. Nekoč sem bil de-
lavski zaupnik, predsednik
socialdemokratske stranke tu-
di v preboldski tovarni. Ni
bilo lahko. Juvanova narod-
njaška stranka je dišala po
fašizmu. Uradniki so večkrat
grdo ravnali z delavci. Neke-
ga delavca je uradnik vsako-
krat brcnil v zadnjo plat, ka-
darkoli je prišel v pisarno.
Ta se mi je potožil in zanj
sem stopil v pisarno, toda
še tisti dan so mi odpoveda-
li delo. Moral sem v tujino
v železni rudnik. Pa kaj bi
vam to pravil! ^Vzdihnil je
globoko in naenkrat se mu
je razjasnil obraz.«
Veste, tole bi vam pa rad
povedal! Bilo je nekako ju-
lija 1938. Motovilil sem se
okrog našega čebelnjaka nad
cesto, ki ji pravimo Rožma-
rinova ulica, kar zagledam
nekega človeka, ki se spre-
haja gor in dol. Bil je brez
klobuka, mestno oblečen, čez
rame mu je visel daljnogled.
To je bil nenavadna pojava
za našo Rožmarin&co ulico.
Kmalu se je neznancu pri-
bližal Slavko Slander. Njega
sem dobro poznal. Se pred
kratkim mi je takrat pravil,
da pride nekdo od Partije,
ki bi naj kakšen mesec bival
pri nas. No, to bo tisti človek,
sem pomislil. In res! S Slav-
kom sta zavila naravnost y
našo bajto. Z neznancem sva
si stisnila roke. Topla je bila
njegova roka. Smehljal se je
in prav prisrčno pozdravil.
Klepetali smo do noči. Za-
nimal se je o vsem, kar se
je dogajalo pri nas. Celo za
sosede je povpraševal, kakšni
so naokrog. Ko je zvedel, da
se je nekdo v bližini izrekel
proti komunistom, je dejal,
da bi v takih okoliščinah
težko prebival tukaj. Ponoči
sta s Slavkom odšla.
Dosti pozneje sem ugotovil,
kdo je bil neznanec, s kate-
rim sva se takrat tako toplo
rokovala. Veste, septembra
1942 so me odgnali v Stari
pisker. Tam so mi polomili
vsa rebra in me že odpeljali
na streljanje v Maribor, toda
ustrelili me navsezadnje ni-
so. O, tistih časov se ne spo-
minjam rad! No, prav takrat
pa sem ugotovil, kdo je bil
neznanec.
V zaporu mi je prišla v ro-
ke nemška revija >^Signal«,
ki je bila ilustrirana. In v
njej zagledam zelo znan ob-
^ciz, čisto podoben tistemu,
ki sem ga pred leti pozdrav-
il v naši bajti. Pod sliko
je pisalo: »-Tito — komandant
terorističnih band v Jugosla-
viji.« Bolj, ko sem ga gledal,
Vedno bolj sem bil prepričan,
^ je to tisti prijazni nezna-
nec, ki sem mu prožil roko.
Verjemite, toplo mi je bilo
r^i srcu! Želel sem, ne mo-
dern opisati, kako goreče! —
živi in zmaguje, naj tolče
Po prekletih nacistih! Nešte-
tofcrat sem gledal njegovo
^^iko in to mi je vlivalo upa-
^je na rešitev. Da bil je Tito!
da bi še dolgo živel in do
konca speljal bitko za soci-
^^ггетп, tovariši! To sem vam
^^íeí povedati, totxirisi!»
Kozjanske korenine
Verjemite, človeku je nenavad-
no pri srou, ko seže v roko iz sre-
dine preteklega stoletja! In to se
tudi poredko dogaja! Oni dan pa
smo se rokovali z zalkonskim pa-
rom, ki skupmo šteje že 185 let.
To ni malenkost! Stopite v hišico
ob cesti proti Podsredi, kjer na
tablici piše: Vetemik 61. To je
pri Rihterjevih! Oče Janez je do-
polnil 95 let, mati Terezija pa 90
in sinko, da, že 65! Ali niso to
kozjanske korenine.
»O, vesel sem, da ste me prišli
pogledat! Stare kosti! Veste, rodil
sem se 3. novembra 1867. leta. Ne,
dolgo je že od takrat?« se je po-
šalil oče Janez. >^To so bili čisto
drugačni časi. Povem vam, da
danes še miši, podgan, lisic
in kač ni toliko, kot jih je bilo
še v mojih mladih letih. Da, jaz to
vem, vidim! Bilo pa je veselo! Kaj
bi vam pravil: 353 parov sem po-
ročil; tolikokrat sem bil starešina!
Pa vsi so zadovoljni in verjetno
še srečni: nobeden se ni ločil, ka-
kor je to danes rado v navadi.
Jaz! Kajpak, z mojo mamico ži-
viva skupaj že 66 let. »In pogle-
dal jo je iskrivo, kot bi jo pobo-
žal. O, prav gotovo Sita okusila
dosti bridkosti v tem času. Zena
je gledala prijazno, kako se pogo-
varjamo, toda ne sliši več, da bi
razumela besede. Lahko bi pa re-
kli, da svojega korenjaškega Ja-
neza dobro razume. Ob njegovih
besedah se je toplo nasmihala.
»Deset otrok sva imela, osem še
jih danes živi in dva sta oficirja!«
je poudaril oče Janez in si ponos-
no pogladil bele brke. I, s€veda
soldat pa sem bil, to pa to! Sko-
raj cel svet poznam: preklatil
sem Tirolsko, Štajersko inše daleč
po svetu. Nak, pri zdravniku pa
nisem bil nikdar! Ti od mene ne
bodo dosti zaslužili. Veste, smo
koprivaste sorte! Moja mati je ro-
dila 15 otrok in je dočakala 105
let, ko jeumrla. To je kri! Med
otroki sem bil najstarejši, neza-
konski, veste, pa sem vendar še
tu! Tudi brez žegna se raste! Je-
mo vse: bobek, fižol, zelje, kar pač
zraste! Liter mleka pa vsak dan
spijem, vinčka bi pa samo pol
litra, če bi ga imel. Zlate poroke
pa nisem imel in je nikoli ne bi
hotel imeti. Kaj bi zdaj na stara
leta ženina igral, ko bi bilo vse
narobe: še sram bi me bilo pred
nevesto, tega pa rajši nočem!
Prej, takrat že! Plesal sem zme-
raj rad in kjer sem bil, je bilo ve-
selo! Kaj bi tožil: srečo sem zme-
raj imel! Ko je bilo hudo, sem se
smejal, ker sem vedel, da bo do-
bro še prišlo; ko je bilo pa dobro,
se pa nisem mogel kislo držati!
»In Rihterjev oče se smeje še da-
nes! Da bi se le dolgo smejal in s
svojo zvesto ženico zaplesal v
stotem letu!
s.
PRED VELIKIM
DELOM
se vselej bijemo! Naši delavci naj
se zavedajo svoje proizvodne in
samoupravne vloge. Odoločili smo
se za tedenski seminar, skozi ka-
terega pojdejo vsi^ delavci našega
podjetja. Prve skupine so že opra-
vile, v dvajsetih tednih bodo
verjetno vsi.«
Pred nami je zdaj veliko delo.
Tovarno obnavljamo. Po letu dni
bomo imeli dve novi peči s po-
trebnimi objekti v vrednosti 388
milijonov dinarjev. Da, to mora-
mo napraviti, če želimo izdatno
povečati proizvodnjo. Res je to, da
smo s skrbne j šim izkoriščanjem
surovin in materiala sploh zni-
žali režijske stroške, toda proiz-
vodnjo bomo občutno povečali
lahko samo z novimi zmogljivost-
mi v podjetju. Tržišče z našimi
proizvodi še ni nasičeno, tržne
perspektive so obetajoče. Z obra-
tovanjem novih i>eči v prihod-'
njem letu bomo lahko dali na trg
2,760.000 kosov stekla iz nove pro-
izvodnje. In to so tudi ogromna
devizna sredstva, saj večji del iz-
važamo. Pravkar smo okrepili iz-
voz in to je samo dobro.
V prvem četrtletju smo opravi-
li 29 % po letnem družbenem pla-
nu, kar pomeni, da smo v primer-
javi z enakim obdobjem v pretek-
lem letu povečali realizacijo za
32 %. Razume se, da je porastel
narodni dohodek, in to za 48 % v
primerjavi z lanskim letom. Ne,
tu ni neskladnosti! Sorazmerno
so porastu tudi osebni dohodki
in na sklade nismo pozabili.
Zdaj smo pred velikim delom.
Poprijeli bomo vsi, ker je to po-
trebno za nas vse; za našo širšo
skupnost. »Nasmehnil se je toplo,
prepričljivo, ker zaupa v steklar-
je, ki se enotno bijejo za boljšo,
vedno večjo proizvodnjo in s tem
za boljše življenje, ki si ga ostvar-
jajo. Lepo, kristalno, čisto, toda
ne krhko, naj bo!
s.
SINDIKAT:
Delavčeva
.tribuoa
Ni vseeno, kdo je tisti, ki za-
stopa delovni kolektiv v odboru
sindikalne podružnice, ker ni vse-
eno, kako podružnica deluje. V
šmarski občini so prav sindikalne
podružnice tiste, ki živo sprem-
ljajo življenje v podjetjih, vpli-
vajo na proizvodnost in skrbijo za
razgledanost delavcev. Da bi laže
opravljale vse te naloge, so mar-
sikje osnovali toliko sindikalnih
podružnic, kolikor je v gospodar-
ski organizaciji ekonomskih enot.
Tako so storili v steklarni »Boris
Kidrič« in v splošnem gradbenem
podjetju v Rog. Slatini. Vsaka
ekonomska enota ima svoje skrbi,
svoje naloge in svet ekonomske
enote ima že precej pristojnosti,
zato, menijo, je potrebno, da tudi
sindikalna podružnica deluje za
ekonomsko enoto. Odbor sindikal-
nih podružnic pa predstavljajo
zastopniki vseh sindikalnih po-
družnic v podjetju. îkiino rogaški
gostinci se niso prilagodili novi
organizacijski obliki sindikatov,
ker menijo, da taka razdroblje-
nost sindikalne dejavnosti ni pri-
merna. Praksa bo pokazala, kdo
ima prav!
Povsod bodo lahko uspešno de-
lali, če bodo vsi člani delovnih
kolektivov skušali razumeti doga-
janja v ekonomski enoti in okoli
sebe ter to dojeti tudi kot celoto
v komunskem gospodarstvu. Na
to pa je večino delavcev potrebno
šele načrtno pripraviti. Zato na-
meravajo po vseh sindikalnih po-
družnicah izvesti vrsto predavanj
iz družbeno-ekonomske vzgoje, o
čemer so se načelno že dogovorili
s šmarsko Delavsko univerzo.
Delavci niso podrobneje se-
znanjeni s pravnimi osnovami, na
katerih temelje njihovi delovni
odnosi in pravice. Sindikati na-
meravajo organizirati pravno sve-
tovalnico v okrajnem merilu, ta-
ko da bi pravni svetovalec enkrat
tedensko deloval v občini. Sveto-
valnica bo pričela delovati pred-
vidoma še pred jesenjo.
Delavci v Rogaški Slatini so
preko sindikatov odločno nastopi-
li, da bi uredili družbeno prehra-
no. Na nedavnem sestanku pred-
stavnikov gospodarskih organiza-
cij v Rogaški Slatini so se sled-
njič zedinili, da bodo vsa podjetja
čimprej prispevala 12 milijonov
dinarjev. To bi büo dovolj za iire-
ditev družbene prehrane. Trenut-
no še nimajo prostorov. Sporazu-
meli pa so se že, da bodo odkupili
prostore gostišča »Grozd«, ki so
deloma že družbena last. Tam bo-
do v pritljičju uredili družbeno
kuhinjo, v nadstropju pa delavski
klub. Oboje bo za slatinske delav-
ce velika pridobitev.
Sindikat, to je delavčeva tribu-
na! Skrb za človeka je v ospred-
ju, toda vsak posameznik mora
skrbeti tudi zase. Dolžnosti, pra-
vice, delovna zaščita, disciplina:
to so skupni činitelji proizvod-
nosti. S
Tovarišica, vi ste...
Na vratih piše: TRETJI RAZ-
RED. Za vrati je tiho, le glas
učiteljice Milene plava po razre-
du. Učenci poslušajo z odprtimi
usti. Štirideset parov drobnih oči
je uprto v učiteljico, ki je začela
otrokom razlagati novo snov. Pri-
povedovala pa je tako zanimivo,
da so otroci kar onemeli, ko je
nenadoma močno potrkalo.
>^>-Tovarišica, nekdo trka!« je po-
vedala učenka pri vratih.
Samo ena učenka je prebledela,
vsi drugi so se zazrli v vrata.
Učiteljica Milena odpre vrata,
komaj pa je stopila na hodnik,
že se je slišal robat glas.
>*Zahtevam mojega otroka!«
»■Zakaj ga zahtevate?« vpraša
učiteljica, ki sluti, kaj se bo v
hipu zgodilo. Pred njo je stal ro-
ditelj učenke, ki je včeraj so-
učenki vzela sto din. Vonj po
žganju je prihajal iz njegovih ust,
oči pa so se mu nekam kalno,
a sovražno svetile. Se enkrat je
zahteval.
->Naj pride moj otrok!«
Učiteljica Milena se nagne v
razred.
»Micika, stopi malo sem. Ostali
bodite mirni.«
Micika, otrok devetih let, je
bila zbegana in šlo ji je na jok.
Oče jo je potegnil k sebi, jo prijel
za brado in ji dvignil splašen
obraz. Visoko je dvignil prst in
zarohnel.
»Micika si kradla ali nisi krad-
la?«
Učiteljica prekine razgovor.
»■Oprostite, kaj ne bi mogli pri-
ti po pouku?«
Zdaj pa se je začelo.
»■Aha, zdaj se ti pa mudi, ti
tovarišica ali kaj si že! Tu, na
licu mesta ti povem, da moj otrok
ne krade. Zahtevam, da otroka
premestiš!
»■Ne kričite vendar, tu smo v
šoli!« reče učiteljica in vse telo ji
trepeče v razburjenju.
»Sola? To ni nobena šola, to
je čisto navaden ferajn! Hudiči,
šajtrge v roke, pa ne otroke!«
Prišli so še drugi tor>ariši, pri-
šle so tovarišice. Navalili so otro-
ci. Učiteljica je planila v jok in
v joku rotijo Miciko.
»Micka, sama si priznala, da si
vzela denar. Oserndeset din si
vrnila, dvajset pa si zapravila.
Kupila si sladoled. Priznaj, Mi-
cika!«
Toda Micika ni mogla priznati.
Preveč je bila zaposlena z jokom.
Bala se je, da se bo kaj hujšega
zgodilo. In to bi se tudi res zgo-
dilo, da niso preprečili drugi to-
variši. Možakar je hotel kar s
pestmi navaliti na ubogo učitelji-
co in kričal, da se je v kričanju
davil.
»Tovarišica, vi ste čisto navad-
na. ..«
Ne bom povedal izraza. Pregrd '
in preostuden je. Kaj takega lah- ;
ko izusti le človek, ki mu javnost '
pravi enostavno — podlež.
In kako se je stvar razvijala?
Zadevo je sodil poravnalni svet.
In tam je prišlo ¿lo znanega pre-
govora: bolje bolezen preprečiti,
kakor zdraviti. Da ne bi ves slu-
čaj pretresalo še sodišče, je prišlo
do oproščenja. Iz človeka je go-
voril alkohol; takrat mu naj bo
prizanešeno.i!?)
Micika pa je v šoli krivdo še
enkrat priznala. Se enkrat ze po-
trdila, kako je rekla očetu, da de-
narja ni vzela, pač pa jo ima to-
varišica na piki. Toda otroku se
oprosti. Morda se bo punčka raz-
vila nekoč v zares dobro, pošteno
državljanko.
Vse se počasi celi, le sled grdih,
ogabnih besed ni zabrisana. Otro-
ci jih še vedru) ponavljajo in
vsakokrat, ko učiteljica Milena
pokliče k tabli tudi Miciko, ji
prav tako razlaga, kakor vsem
drugim učencem. die.   ^
o
CELJSKI TEDNIK STEV. 21. — 1. junija 1962
S POSVETOVANJA O DELAVSKIH UNIVERZAH IN IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Delavske univerze
v neurejenih
razmerah
Pretekli petek je bilo v Celju posvetovanje o delavskih univer-
zah in izobraževanju odraslih, ki ga je na pobudo kolegija uprav-
nikov delavskih univerz sklicala ideološka komisija pri OZ ZKS v
Celju. Udeležili so se ga nekateri najvidnejši politični in družbeni
delavci.
Posvetovanje je tako v doku-
mentaciji kakor v razpravi o de-
javnosti delavskih univerz in izo-
braževanju odraslih zajelo neka-
tere osnovne probleme, s kateri-
mi se to družbeno področje sre-
čuje v sedanjih pogojih. Obrav-
navalo je zlasti sistem in uspo-
sobljenost izobraževalnih usta-
nov, prilagajanje programov izo-
braževanja konkretnim potrebam
v gospodarskih organizacijah,
ustanovah in javnih službah ter
izobraževalno delo s člani poli-
tičnih in družbenih organizacij.
Poleg tega pa seveda tudi mate-
rialni položaj.
Analize dosedanje dejavnosti
delavskih univerz so pokazale, da
le te v večini primerov nimajo
urejenih osnovnih pogojev za
opravljanje svojega poslanstva,
saj so z izjemo celjske, velenjske
in deloma žalske brez ustreznih
prostorov in tudi brez potrebnih
tehničnih pripomočkov. Nerešena
so tudi kadrovska vprašanja, po-
sebej kar zadeva strokovne sode-
lavce. Vendar pa gre pri tem za
težave tudi v republiškem merilu,
saj ima v Sloveniji okrog 70 de-
lavskih univerz komaj 90 stro-
kovnih sodelavcev. Nadaljnji po-
datki govorijo o tem, da so de-
lavske univerze na področju na-
šega okraja v lanskem letu zajele
v svojo dejavnost od okrog 68 od-
stotkov odraslih le 16 odstotkov,
pri čemer so na mnogih področjih
izobraževanja številčno celo pre-
kosile razvitejše delavske univer-
ze v naši republiki, a so bile v
primerjavi z njimi deležne znat-
no manjših dotacij. Za svojo
osnovno dejavnost so namreč do-
bile lani 9 milijonov 275 tisoč di-
narjev, kar je v odnosu na iz-
datke za šolstvo komaj 0,65 od-
stotka!
Kljub temu pa vendarle niso
materialne razmere poglavitni
piroblem v izobraževalnem pro-
cesu delavskih univerz. Bolj kot
to je namreč problematično pro-
gramiranje in dolgoročno načrto-
vanje izobraževanja, hkrati ipa tu-
di sistematično ugotavljanje izo-
braževalnih potreb. Dosedanje
praksa kaže, da so se delavske
univerze znašle v nekakšnem ne-
rodnem položaju, ker so bile pri
organizaciji določenih akcij naj-
pogosteje odvisne tako rekoč od
milosti tistih, za katere so te ak-
cije pripravljale, to je, predvsem
od gospodarskih organizacij. Gre
v prvi vrsti za vprašanje, kdo naj
ugotavlja izobraževalne potrebe!
Čeprav je jasno, da ta »kdo« ne
more biti delavska univerza, pač
pa gospodarska organizacija ali
ustanova sama, doslej s te strani
ni bilo potrebnega razumevanja,
niti odgovornosti! So primeri, ko
so odgovorni ljudje v podjetjih
kategorično zavračali pobude de-
lavske univerze, da bi priredila
kakšen seminar, ali pa se sklice-
vali na pomanjkanje sredstev,
vtem ko so istočasno trošili sred-
stva za manj pomembne, pa celo
brezpomembne reči in člani ko-
lektivov pogosto niso seznanjeni
z osnovnimi ekonomičnimi vpra-
šanji gospodarjenja. Tako je re-
cimo neki zadrugi zmanjkalo de-
narja za seminarje, ne pa za re-
prezentanco in za šolanje osmih
tehnikov, ki jih ni mogla zapo-
sliti, a so jo stali 2 milijona 400
tisoč dinarjev! Poleg tega je po-
nekod še vedno zakoreninjena mi-
selnost, da je na primer »trda
roka zaenkrat še najboljši izobra-
ževalni sistem«!
Vzroke za takšen okorel odnos
do izobraževanja moremo iskati
predvsem v še vedno neurejenih
kadrovskih službah v večini go-
spodarskih organizacij kakor tudi
v nezadostnih pobudah s strani
političnih organizacij znotraj pod-
jetij.
V preteklem obdobju je v okra-
ju doseglo največje uspehe poli-
tično šolstvo, saj je bilo zelo po-
hvalno ocenjeno s strani republi-
ških forumov. Zasluga za to gre
zlasti ideološki komisiji pri OK
ZKS, ki je za te šole skrbela in
se zanje živo zanimala. Zato se
upravičeno poraja vprašanje: ali
ne bi mogli za izobraževanje ko-
lektivov v gospodarskih organi-
zacijah doseči večjega zanimanja?
Kakor je poudaril tudi sekretar
OK ZKS Franc Simonie, je os-
novna naloga v sedanjem položa-
ju izobraževanje proizvajalcev in
upravljavcev v gospodarskih or-
ganizacijah, predvsem kadrov v
partijskih, sindikalnih in mla-
dinskih organizacijah, da bodo ti
potlej zagotovili izobraževanje na
širši fronti. Sedanji profili vodil-
nih kadrov v tem srnislu tega ne
zagotavljajo. Izobraževalni proces
naj bi potekal v dveh smereh —
po dolgoročnem in kratkoročnem
programu, to je, ob večernih po-
litičnih šolah in seminarjih. Lju-
dem je treba omogočiti, da bodo
osnovne ekonomske probleme ra-
zumeli in jih tudi konkretizirali,
pri čemer je dolžnost gospodar-
skih organizacij, da bodo za uslu-
ge delavskih univerz našle sred-
stva.
Ce dodamo k temu še mnenja
Franca Lubeja, Jožeta Marolta in
Vlada Cr^šnika, bi bilo izobraže-
vanje v gospodarskih organizaci-
jah reševati sistematično, analizi-
rati kadre in njihove naloge ter
programirati tisto, kar naj bi de-
lavska univerza kot servisni or-
gan opravila, hkrati pa izobraže-
vanje povezati z borbo, za večjo
produktivnost in s tem, da bi po-
stavili delavsko upravljanje, ki je
ponekod na papirju, v prakso.
dhr..
Kam
po končani šoli;?
Nad 300 učencev vseh osnovnih
šol na področju konjiške občine
je pred nedavnim dajalo odgovo-
re na anketna vprašanja o izbiri
svojega poklica. Med njimi je bilo
173 deklet, ostali pa fantje. Nji-
hova starost je po večini 15 let. ■
Skoraj polovica izmed njih izhaja
iz delavslkih družin, dobra tret-
jina jih je s kmetov, ostali pa so
otroci obrtnikov, uslužbencev in
upokojencev. Slednje številke se
nekako ujemajo s sedanjo struk-
turo prebivalstva v občini.
Bolj zanimive kot splošni po-
datki so njihove želje, kam se bo-
do usmerili. Pri večini odgovorov
je pripisano, da so se odločili sa-
mi, vendar pa je dosti tudi takih,
ki so jim pri izbiri poklica po-
magali starši, prosvetni delavci
ali pa so iskali nasvet pri zavodu
za zaposlovanje delavcev ter de-
loma še pri psihologu.
Nekaj manj kot polovica vseh
si želi poiskati učno mesto, bodisi
v industriji, obrti, trgovini ali go-
stinstvu. Pri fantih posebno pri-
haja v ospredje želja po izučitvi
za ključavničarja, mehanika, mi-
zarja in električar j a, razmeroma
zelo malo pa za šoferje, kovače ter
rudarje, čeprav je znano, da so
ti poklici dokaj dobro plačani ter
jih deloma tudi primanjkuje.
Za srednje in strokovne šole je
znatno večje zanimanje pri dekle-
tih kot pri fantih, saj si jih kar
71 želi nadaljnjega študija. Na pr-
vem mestu je administrativna šo-
la, takoj za njo pa srednja eko-
nomska, dalje razne medicinske
in podobno. Le dobrih 14 odstot-
kov vseh anketiranih pa odgovar-
ja, da želijo ostati doma na po-
sestvu, pa še ti so večinoma v
pohorskih krajih. Verjetno pa bo
moralo več kmečkih otrok ostati
na kmetiji tudi v okolici 2ič, Loč
in še nekaterih drugih krajev, če-
prav imajo drugačne želje. Je že
tako, da je tudi v kmetijstvu po-
treba po mladih delavcih, ki jih
ponekod že primanjkuje.
KUlTüRA
KIN
PRaSVETA
Prva srednja šola v Velenju
v novem šolskem letu bo v Ve-
lenju začel s poukom prvi letnik
rudarskega oddelka srednje teh-
nične šole. S tem oddelkom je šo-
štanjska občina torej vendarle
dobila srednjo šolo in prepričani
smo, da se bo le-temu ob ugod-
nem izidu natečaja za energo-
kemični kombinat sčasoma pri-
družil še oddelek za kemijo.
Šolanje bo trajalo pet let. Po-
goji za sprejem so isti kot na
vseh drugih srednjih šolah. Raz-
lika je pa v tem, da bodo dijaki
srednje tehnične šole za rudar-
stvo v Velenju v nenehnih trd-
nih stikih s prakso, kar se bo ne-
dvomno močno odražalo pri ab-
solventih, ki bodo že v pravem
pomenu tehniki — operativci. In-
dustrijsko rudarska šola pa bo
sprejela v prvi letnik 131 novin-
cev: 75 rudarjev, 28 v elektro od-
delek in 28 v kovinarski oddelek.
TEČAJ O NOVEM PRAVOPISU
Delavska univerza v Velenju
ima za seboj izredno plodno de-
javnost, ki jo je v obliki preda-
vanj, posvetovanj in razprav po-
sredovala veliki večini neposred-
nih Droizvaiavcev v Šaleški doli-
ni. V zadnjih dneh pred >mrtvo
sezono« pa je organizirala tečaj
o novem oravooisu. ki obsega de-
set tem. Predaval bo tovariš Vin-
ko Šmajs. V tečaj se pri tavl tajo
predvsem uslužbenci podjetii iz
Šaleške doline. -ik
TITOVA OSEMLETKA
V KUMROVCU
Poleg Titove rojstne hiše je no-
va osemletka najbolj privlačno in
ogleda vredno poslopje v Kumrov-
cu. Odmaknjena nekoliko nad
vasjo v položnem bregu ne učin-
kuje vsiljivo v slikovit a skro-
men vaški pejsaž.
Solo so zgradili pripadniki JLA
v spomin svojemu Vrhovnemu
komandantu v času, ko so gradili
tudi obsoteljsko železnico. Šola, kj
jo ne obiskujejo samo mladi Kum-
rovčani, temveč tudi iz bližnjih
okoliških vasi, je ena najlepših
podeželskih šol pri nas. V primer-
javi s staro šolo, dvorazrednico,
kamor je hodil k pouku tudi to-
variš Tito, je seveda razkošna,
saj obiluje s svetlimi učilnicami,
hodniki, telovadnico, kabineti in
drugimi prostori.
Vendar vsakoletne prireditve,
ki se zvrstijo v Kumrovcu, zlasti
pa v maju, dokazujejo, da ta stav-
ba le ni prevelika za tak kraj. Ob
takih prilikah utegne biti celo
premajhna. Ravno zdaj, v teh
dneh, ko se je v Kumrovcu vse
pripravljalo na velik praznik in
dila osemletka maršala Tita go-
stoljubno streho mnogim.
Kumrovški pionirji so seveda
nad vse ponosni na novo šolo in
jo znajo čuvati, krasiti s svo-
jimi deli in starinskimi etnograf-
skimi predmeti. Toda brez dvoma
bi včasih pa le radi posedali prav
v istem razredu, če ne že vsi v
isti klopi, kjer si je nabiral prve
merice učenosti njihov velik ro-
jak in učitelj predsednik Tito.
No, v osemletko maršala Tita pa
pogosto in radi zahajajo tudi od-
rasli, saj se tu odvija večinoma
vse kulturno in izobraževalno živ-
ljenje, v njej so tudi sestanki
množičnih organizacij, kino pred-
stave in podobno.
V teh dneh se je seveda v šoli
kar trlo mladih ljudi iz vse dr-
žave, ki so nastopali na šolski te-
rasi v • nedelj o dopoldne. V tej
stavbi je bila v prazničnih dneh
tudi razstava knjig za mladino,
medtem, ko je oddelek NOB za ta
del hrvaškega Zagorja dobil svo-
je stalne prostore v bivši vaški
šoli ob cesti skozi vas.
JiVüi QdSlOpi
Ob koncu vsakega šolskega leta
prireja Glasbena šola javne na-
stope učencev kot obračun svoje-
ga dela pred javnostjo. Letošnji
prvi javni nastop bo v ponedeljek,
4. junija, drugi v sredo, 6. junija
v Narodnem domu. Začetek je
vsekakor točno ob 18.30 uri. Na-
stopili bodo najboljši učenci iz
razredov klavirja, violine, violon-
čela, flavte, klarineta, trobente,
pozavne in solopetja. Spored za-
ključuje šolski orkester, ki ga vo-
di prof. Dušan Sancin.
Zadnja zima
Danski film, ki zajema snov iz
druge svetovne vojne iz Švedske.
V nekem mestu se komandant
nemške garnizije trudi, da ne bi
prišlo do pustošenj in zato ne ob-
vešča svoje predpostavljene e
manjših akcijah, ki jih opravlja-
jo člani osvobodilne vojske. Mir,
ki je trajal ves čas vojne, pa je
porušen v trenutku, ko Angleži
pošljejo v London dva padalca.
Eden namreč po čudnem naključ-
ju »pristane« v tem mestu in pri-
čno ga iskati. Ko ga najdejo, bi
morali opraviti z njim esesovci,
vendar ga člani osvobodilne voj-
ske pravočasno osvobodijo.
Zanimivo: danski film, ki go-
vori o nemški okupaciji na Šved-
skem in nenavadnem Frico.
Na pomoč
Angleški film, posvečen drama-
tični borbi za življenje petletne
deklice, ki so jo prepeljali ▼ bol-
nišnico, da bi jo rešili. Ker jo
je lahko rešila le transfuzija po-
sebne krvne sikupine, ki jo ima
le neki črnec v pristanišču, neka
žena in neki bokser, je seveda vse
na nogah. Medtem ko črnec od-
bije, da bi daroval kri, ugotovijo,
da jo tudi žena ne bo mogla dati,
ker je mrtva, in da tudi bokser
doživlja različne nevšečnosti. Te-
daj se neki doktor spomni, da je
pred dvanajstimi leti zdravil pa-
cienta, ki je imel isto krvno sku-
pino, ker pa mu je izpadlo ime,
pokliče na pomoč policijo. Poli-
cija ga išče in ga najde v spopa-
du s kriminalnimi tipi. Ta je
smrtno zadet... življenje deklice
pa na nitiki...
Vseeno pa so ustvarj^oi fikna
našli rešitev.
Lázaro iz Turmsa
španski film, ki je prejel prv«
nagrado na berlinskem festivalu
1960, leta. Pripoveduje zgodbo, ki
jo je napisal neznani avtor iz
španske književnosti XVI. sto-
letja; o pustolovščinah dečka, M
nikoli ni poznal svojega očeta,
medtem ko je rasel ob materi v
neki gostilni. Nekega dne je odšel
z nekim slepcem in tedaj se je
pričelo njegovo potepuško življe-
nje. Pridružil se je potujočim
igrávcem in z njimi igral in kra-
del. Toda po vrsti nai>etih epizod
se je v malem Lazaru zbudil ob-
čutek, da je vendarle bolje stra-
dati ob materi kakor živeti v izo-
bilju na španskih cestah.
V filmu so predvsem novi obra-
zi španskih igravcev,
S polic
študijske knjižnice
Urbany M.: Hrvatsko-engleski rječnik
privredne terminologije. Zagreb 1961.
S. 22371.
Watt H. A. — W. W. Watt: A Hand-
book of English Literature. New
York 1958. S. 22433/258.
Avey A. E.: Handbook in the Histo-
ry of Philosophy. New York 1958.
S. 22607/90.
Blejec K.: Pisarniško poslovanje.
Ljubljana 1961. S. 22523.
Bogđanović M.: Eseji in kritike.
Ljubljana 1961. S. 22543.
Crawford B. V. § A. C. Kern § M. H.
Needleman: American Literature.
New York 1958. s. 22607/49.
Cerepanov A. I.: Bei Pskow und
Narwa. 23. Februar 1918. Berlin 1958.
S. 22611.
Đrođević B.: Pregled ugovorne trgo-
vinske politike od osnivanja države
Srba, Hrvata i Slovenaca do rata 1941.
godine. Zagreb 1960. S. 22590/2.
Ekmečić М.: Ustanak u Bosni 1875—
1878. Sarajevo 1960. S. 22589.
Greenfield E. V.: Spanish Grammar.
New York 1959. S. 22607/42.
Kolman-Rukavina M. § O. Mandici
Svijet i život u legendama. Zagreb
1961. S. 22508.
KovaCević Đ.: Tehnika kvalitetne
reprodukcije zvuka. (Hi-Fi tehnika.)
Beograd i960. S. 22552.
Kirchner W.: Western CivilizatioO
since 1500. New York 1959. S. 22607Д11'
Mark B.: Der Aufstand im War-
schauer Ghetto. 3. Aufl. Berlin 195*
S. 22613.
Obradović S.: Tehnika spoljne trgo-
vine. 3. izd. Zagreb 1961. S. 22593/5.
ReCnik modernog slikarstva. Beo-
grad 1961. S. C 8.
Stevanović B. P.: Pedagoška psiho-
logija. 2. izd. Ljubljana 1961, S. 22522.
Tovariš predava
Saj poznate Aškerčevega
Mejnika, ali ne? Recimo za-
četek: Zbor bil je živ, med
drugim on napadel — je tudi
tisk — razburil se je, da je
v vroči glavi — čutil pritisk!
Ampak tole vendar ni Aš-
kerčev Mejnik? Ne, to je sa-
mo košček parodije na nekaj,
kar je skušalo izvajati atrak-
cije in akrobacije na račun
tiska.
Tovariši, je rekel, ko govo-
rimo o naših prosvetnih vpra-
šanjih, nikakor ne moremo
mimo tiska. Poglejte, tisk se
je tolikanj spozabil, da ob-
javlja ženske v sumljivih po-
zah, namestO', da bi objav-
ljal.. . pri moji veri, človek
sramežljivo rdi od nerodno-
sti, ko jih gleda; telo prevza-
me nekakšen skrivnosten ne-
mir; srce prične hitreje utri-
pati in sploh se cel organi-
zem čuti nekako načet v
svoji stabilnosti; postane
namreč nekam nestabilen.
Ko govorimo o prosvetnih
vprašanjih, moremo vseka-
kor spregovoriti tudi o tisku,
kajti moralna čednost in
strpnost je ogrožena z ob-
javljanjem žensk v tisku, kar
pomeni, da je načet del na-
ših vzgojnih prizadevanj. Ne
rečem, da nosi izključne za-
sluge za razmere na tem pod-
ročju zgolj ta okoliščina, in
da ne bi mogli kaj več pozi-
tivnega storiti tudi mi s po-
ostritvijo vzgojnega režima,
vendar moramo biti čim bolj
univerzalni, kar se pravi, da
se moramo nujno spustiti tu-
di tja, kamor se nam navse-
zadnje ne bi bilo treba spu-
ščati. Zelo važno se mi zdi
ugotoviti, da je učinek žen-
ske v sumljivi pozi na mla-
dega človeka intenzivnejši,
kakor če je človek že v letih,
ker namreč pred mladim člo-
vekom odpira neke skrivno-
sti, tiste skrivnosti, ki so
odraslemu človeku že znane.
In če vam pravim, da me ob-
lije rdečica, če se mi pred
očmi pojavi ženska v sum-
ljivi pozi, si lahko predstav-
ljate, kako zagori šele kak
pubertetnik!
Torej vprašanje žensk v
sumljivih pozah v tisku je
potemtakem življenjsko važ-
no vprašanje tega zborova-
nja, ker je namreč znano, da
jih mladina nima priložno-
sti gledati drugje. In pa, ker
so se tako neverjetno raz-
mahnile v časopisu, da bi bi-
lo naravnost škodljivo, če o
tem danes ne bi govoridi.
Kakor veste, in kakor sem
že rekel, gre za vzbujanje
določenih občutkov z nega-
tivnimi posledicami, v čemer
, je treba gledati negativno
viogo tiska...
In tako dalje.
Tovariš sicer ni ipredaval v
tem smislu, pravzaprav sploh
ni predaval, toda včasih si
pač določene reči najbolje
razložimo s parodijo. Izbira
oblike je svobodna, in če se
nekdo odloči za skrhan nož
ali za zračno puško, si lahko
kdo drug privošči vsaj topo
puščico!! Ni res, da bi si tisk
lastil nedotakljivost — koli-
ko ostrih in koliko topih
udarcev ga je zadelo! Res pa
je, da tisk ne more jemati
resno takšnih »-izvajanj«, ki
so komična. Ne bi bilo morda
koristneje, če bi začeli raje
spet razpravljati o reformnih
in pedagoško vzgojnih vpra-
šanjih?
Sicer pa — Aškerčev mej-
nik na začetku, za spremem-
bo pa namesto Prešernovega
Apela še Puškinov Apel na
koncu: (tovariš)... če more,
naj presodi obuvalo!
oh
»Molčeča usta«
na štorskem odru
V Storah je kulturno-prosvetno
delo močno razvito, saj ima Svo-
boda pet sekfcij in to: dramsko,
pevsko, temburaško, godbeno in
šahovsko. Poleg tega imajo še
esperantski in likovni krožek ter
jazz ansambel. Te sekcije skrbno
vadijo na programu, ki so si ga
zadale v začetku leta.
DPD Svoboda Štore bo ustano-
vila klub v prostorih kulturnega
doma. V teh prostorih bodo imeli
televizor, šah, razne revije, orga-
nizirali bodo tudi predavanja, ki
naj bi zajemala snov s področja
filma, dramatike, likovne umet-
nosti, politična, športna, ix>ljudno-
znanstvena itd.
Klub bo v Štorah velikega po-
mena, saj se bo lahko razvedril
sleherni prebivalec Štor, ix>sebno
mladina, ki do sedaj ni imela pra-
vega prostora za razvedrilo. Tu
bo morala mladina vložiti veliko
truda, da bo življenje v obliki
kluba res zaživelo in doseglo svoj
cilj klubskega življenja.
V soboto, 26. maja 1962 je
dramska sekcija uprizorila Elmer
HARRISOVO dramo »Molčeča
usta«. Kljub napornemu delu v
tovarni (delajo na tri izmene) so
mladi igralci skrbno hodili na va-
je in po štirih mesecih dosegli
svoj cilj. Delo je kvalitetno. Re-
žiral je tov. Franc LEG V ART, ki
letos praznuje 10 let dela na štor-
skem odru. To je njegovo 15 delo,
ki ga je v zelo težkih okoliščinah
režiral z mladimi igralci.
T. K.
CELJSKI TEDNIK STEV. 2L — 1. junija 1962

GLAVNA NALOGA: POCENITEV PROIZVODNJE
RazgoYorz upravolkom kmetijskega gospodarstva Šalek
V /vezi s težavami, s katerimi
ge bori kmetijsko gospodarstvo
5alek, in sicer še vedno nezadost-
jia preskrba Šaleške doline z
mlekom, pomanjkanje krme za-
radi poplavljenih zemljišč, raz-
drobljenost j>osestva in pasivnost
živinoreje, nam je upravnik —
iovariŠ Jože Turnšek — pojasnil
položaj in nakazal nekaj možnih
rešitev.
— Položna j v naši občini ni za
kmetijstvo preveč ugoden, saj 15
odstotkov kmečkega prebivalstva
predstavlja število, ki po svoji
zmogljivosti le s težavo lahko
delno krije potrebe dvoh naglo
razvijajočih se industrijskih sre-
dišč idoline. Zato je ргал^ pri nas
glavni poudarek na socialistični
proizvodnji, ki bi ob večjih kom-
pleksih v ravninskem predelu
uspela kriti potrebo po kmetij-
skih pridelkih. Posestvo ima
skupno 220 ha zemljišč, a večina
teh je razdrobljena po obronkih
Šaleške doline. Le majhen del je
v ravninskem predelu. V per-
spektivnem načrtu je predviden
odkup zemljišč, vendar smo v ve-
liki zagati glede sredstev lastne
udeležbe, obenem pa nam presla-
botne priprave samega terena ne
dajo prave možnosti za širše ak-
cije. V treh letih naj bi povečali
obseg za celih 280 ha, od tega v
letošnjem letu okrog 40 ha. Ne-
dvomno bo to tista osnova, ki bo
naše ^posestvo pripeljala k renta-
bilnosti, a ne le to, tudi potrebe
trga bodo bolje krite. Ob poveča-
nju zemljišč bo v glavnem zado-
stoval naš dosedanji strojni park,
ki ga zaradi hribovitiTi predelov
in premajhnega kompleksa ter
razdrobljenosti izkoriščamo le 60
odstotno. Bolje bo izkoriščena tu-
di delovna sila, kajti z večanjem
zemljišč ne bomo proporcionalno
večali števila zaposlenih. Ce bo
občina kazala dovolj razumeva-
nja, potem bo naše delo lažje
steklo.
Pretežno se bavimo z živinore-
jo, v zadnjem letu pa je vrtnar-
stvo z otvoritvijo rastlinjaka s
toplovodnim ogrevanjem postalo
vzporedna panoga. V letošnjem
letu bodo dogradili še en rastli-
njak s površino 40 arov in na 48
arih tople grede.
Sedaj imamo 140 krav — mle-
karic in 100 komadov mlade živi-
ne. Prostora imamo še za 50 krav
in 100 komadov mlade živine,
vendar pa to terja predhodno po-
večanje površin, kajti že sedaj so
velike težave s krmno bazo.
— V pogovoru ste omenili, da
je živinoreja pasivna in da to v
veliki meri bremeni vaše poslo-
vanje. Kje tičijo vzroki za takšno
stanje?
— Vzroki so različni. Eden od
teh je nedvomno slabši položaj
delavca v kmetijstvu, kajti pri
nas so nizki osebni dohodki, po-
leg tega mi ne moremo nuditi
stanovanja delavcem in smo ve-
zani na sezonsko žensko delovno
silo, zato v teh pogojih še močno
živi mezdna mentaliteta. Takšne
subjektivne vzroke bi delno od-
stranili s močno, zdravo kmečko
delovno silo.
Poleg tega nam proizvodnjo
pod ražu je razdrobljenost zem-
ljišč, zamočvirjenost, lega na ob-
ronkih, kar vse daje slabše dono-
se, ])redvsem pa to, da nas stane
1 kg prirastka pri teletih v lastni
ceni 400 dinarjev, pri prodaji pa
za 1 kg največ 250 dinarjev.
Dvignili pa smo tudi povprečje
plač od 15.600 dinarjev na 20.000.
Podoben primer pasivnosti je
z mlekom, ki nas stane 60 dinar-
jev liter, prodajamo ga pa po 48
na posestvu in po 54 z dostavitvi-
jo na dom. Naša rešitev bi bila
predvsem v polnih lastnih cenah.
-ik
Še več takšnih
nastopov
v ponedeljek zvečer je bil т
kulturnem domu v Velenju prvi
javni nastop velenjske glasbene
šole v letošnjem letu. V pestrem
programu, ki je obsegal 28 točk,
so se žal predvsem staršem pred-
stavili mladi pianisti in harmoni-
karji. Na tej šoli namreč pouču-
jejo tudi harmoniko, kar ni slu-
čaj v večini drugih nižjih glasbe-
nih šol. Pravo presenečenje veče-
ra pa je bil pionirski pevski zbor
šole. ki se je tokrat prvič pred-
stavil javnosti. Izredno navduše-
nje pa je sprožil zaključni na-
stop osemnajstčlanskega harmo-
nikarskega zbora.
Čudna merila
^obdobju velikih notranjih
družbenih vprašanj o merilih na-
grajevanja nam služi kot osnova
pojem socialistična morala. Le-ta
pa je doslej imela izredno ela-
stičnost, saj se je, izražena v oseb-
nih dohodkih, raztezovala do tistih
mej, ki so sprožila cel plaz ne-
mogočih primerjav.
»Zasluži za deset kvalificiranih
delavcev! Ima mesečne prejemke
8 prosvetnih delavcev! S to plačo
bi lahko izplačal več kot polo-
vico predsednikov občinskih ljud-
skih odborov celjskega okraja!«
in še več podobnih bolj ali manj
grotesknih izjav se je porojevalo
ob tem tako različno pojmovanem
pojmu.
In ker takšni primeri niso po-
gosti le v industriji, temveč tudi
v zdravstvu, ne bi bilo rmpačno
če bi skušali secirati tromesečni
povpreček nekega zdravnika, v
šoštanjski občini z ostrirw druž-
bene logike.
Mesečni povpreček osebnih do-
hodkov izredno požrtvovalnega
zdravnika za letošnje prvo tro-
mesečje je znašal 236 tisoč — z
naknadnim popravkom pa 218
tisoč dinarjev. Torej številka, ki
prenese mnogo upravičnih pri-
merjav, še več pa negodovanja.
Zanimivo pa je vedeti, da redni
dohodek z dodatkom za stalno pri-
pravljenost znaša le dobro tretji-
no — t. j. 82 tisoč dinarjev. Glav-
nina odpade na obiske — 88.000
in kilometrino 44.000 dinarjev, le
skromna dva odstotka pa za vad-
urno preventivno delo v posveto-
valnicah.
Res je, da je omenjeni zdrav-
nik opravil »levji' delež« in tudi
to, da ta poklic sodi med požrtvo-
valne in odgovorne poklice, saj
nam je zdravnik ob vsaki uri po-
treben. Tudi epidemija gripe na
prehodu zime v pomlad je stvar,
ki je ne moremo zanikati. Torej
preostajajo le merila, ki so spor-
na.
Medtem ko je zdravnik prejel
82.000 dinarjev za redno ambulant-
no delo z dnevnim povprečjem
80 pregledanih ljudi (to je dva-
kratno slovensko povprečje), je
za povprečno 9 obiskov dnevno
prejel 88 tisoč in še 44 tisoč za
kilometrino. Čeprav je to delo
plačano kot nadurno (vsaj po vi-
šini), je težko razumljivo, da je za
desetkrat manjše delo prejel več;
pozabiti pa ne smemo, da je tudi
vožnjo dobil plačano po 45 dinar-
jev za Milometer. V tem večjem
spornem delu osebnega dohodka
lahko govorimo o treh plačilih:
zdravniški pregled, povrnitev
stroškov za prevoz z lastnim vo-
zilom in 20 dinarjev na kilometer
za šofersko delo. Takšni instru-
menti delitve kažejo namreč
nevzdržno neskladje. Ta merila
vodijo do preveč nezdravih poja-
vov in nedvomno leži krivda za
takšno stanje v celotnem kolekti-
vu, ki se je odločil za takšen na-
čin razdeljevanja (menim višino
nagrade za posamezne storitve. V
tem hipu, ko govorimo o napaki
kolektiva, pa ne moremo mimo
posameznika; vsak posameznik
bi lahko opozoril na »nezdrava
stališča.)
To in podobno bo treba čim-
prej odpraviti.
Ne moremo zanikati, da ome-
njeni zdravnik ni delal, ali trditi,
da je prejel toliko zato, ker je pač
zdravnik, vendar naj bo 12 ali ce-
lo večurno delo resno opozorilo
nam vsem, da s preobremenitvijo
uničujemo dobrega zdravstvene-
ga delavca, da mu s tem odvze-
mamo čas za nujno strokovrvo iz-
popolnjevanje in še to, da bi z
večjim številom zdravniškega
osebja ob ne veliko večjih izdat-
kih za osebne dohodke lahko bo-
lje porazdelili na posameznika in
nedvomno dosegli še kvalitetnej-
še zdravstvene usluge,
Pravilnejša, znosnejša merila
naj bodo osnova nagrade za vlo-
ženi trud in požrtvovalnost, ne
smejo pa predstavljati spotike s
svojim nemoralnim odstopanjem.
K. J.
Gasilska
svečanost
v Šentilju
v nedeljo je bila v Šentilju pri
Velenju velika slavnost, ki je
kljub slabemu vremenu privabila
številne gasilce iz bližnje in dalj-
ne okolice. Prostovoljno gasilsko
društvo Šentilj je slavilo 50. ob-
letnico ustanovitve. V svojem 50-
letnem delu so zabeležili veliko
požrtvovalnost in nešteto pohval
za izredno delovno vnemo. V svo-
jih vrstah imajo skromnega, a
pogumnega gasilca, ki je doslej
rešil iz ognja že tri ljudi.
V popoldanskih urah so naj-
prej prikazali svojo delo z gasil-
skimi vajami, razvili nov prapor,
podelili priznanja izredno zasluž-
nim in požrtvovalnim gasilcem,
zatem pa položili venec na grob
padlih gasilcev.
Svečanost pa so kronali s pri-
jetno zabavo, ki je vsem ostala v
prav lepem spominu.
-ik
Za še srečnejsa mladost
Vse pogosteje so se Velenjčani
v zadnjem času spraševali, kam
s stotinami predšolskih otrok, ki
jim je doslej bila dostopna le
cesta. Letos pa bo to vprašanje
vendarle rešeno.
Prostor ob središču novega Ve-
lenja (spodnja slika) bo postal
čudovit otroški park. Med števil-
nimi peskovniki, vijugastimi ste-
zami, gugalnicami in plezalnicami
bo našel iprostor tudi bazen »čo-
fotaiišče« za naše najmlajše.
Posebnost parka pa bo vseka-
kor  15 metrski razgledni stolp.
Ob zgornjem koncu parka pa je
predvidena lokacija za nov otro-
ški vrtec. Tako bodo odpadle ne-
štete skrbi Velenjčanov, ki res ne
vedo, kam z otrokom, da bo sre-
čen in varen pri igrL
Zanimivost pa bo predstavljala
nova cesta, ki bo povezovala Dra-
vograd — Velenje — Ljubljano.
Pri Šaleku (slika zgoraj) bodo
napravili predor in se bo turistu
odprl čudovit razgled -po vsej Ša-
leški dolini. Nad dolino bo cesta
speljana po obronkih, kot kaže
spodnja slika.
.'rvi šaleški turistični teden
Turistično društvo v Šoštanju
je letos po večletnem spanju
močno zaživelo in že se priprav-
ljajo na veliko preizkušnjo: iz-
vedbo prvega turističnega tedna,
ki bo v dneh od L do 8. julija.
Še slabše pa je z odvozom smeti,
kajti posode za shranjevanje so
stari sodi, ki pa marsikje niso do-
volj prostorni in se zato grmadijo
nečedni kupčki.
Sprva je kazalo, da bo obsežen
program preveč, sedaj pa je raz-
vidno, da bodo kljub težavam
uspeli in s svojo dejavnostjo v
mnogočem doprinesli k lepšemu
izgledu mesta ter okolice, pred-
vsem pa privabili več turistov
kot doslej.
Program tedna je bogat v pe-
strosti, nosi pa v sebi napake za-
četniškega dela. Sedaj so se že
pogovorili s sekcijami Svobode
za sodelovanje s kulturnimi in
zabavnimi nastopi, pripravljajo
pa izredno slavnostno proslavo
Dneva borca. Le-ta bo v pr-
vem turističnem tednu nekakšna
osrednja prireditev. Pozabili niso
na mladinski turizem in občinska
taborniška zveza je določila ta
teden za teden taborjenja. Vodje
turističnega dela — gostinski de-
lavci — pa so en dan namenili za
posvet gostinskih delavcev Šale-
ške doline.
V okviru tedna bodo tudi razna
tekmovanja. Tako se bodo pome-
rili v občinskem merilu kegljači
in strelci, tekmovali pa bodo tu-
di košarkarji in nogometaši. Obe
osnovni šoli pa bosta sodelovali
z razstavami izdelkov tehničnega
in likovnega pouka. Ob tej prili-
ki v programu žal ne zasledimo
razstav industrijskih podjetij, ki
proizvajajo za široko potrošnjo.
Šaleška dolina ima izredno le-
po lego, dobro klimo, polna je
ruševin starih gradov, ponaša se
z jezeri in bližino dveh planin-
skih postojank: Paški Kozjak in
Šentvid, ki sta tako domačinom
kot tujcem prijetni izletniški toč-
ki, slednja celo izhodišče za lepe
nedeljske izlete na Uršljo goro,
Smrekovec in dalje na Mozirske
planine ali Raduho. V kanjonu
Pake pa si lahko ogledamo pod-
zemsko jamo Hudo luknjo.
Turistična društva bi morala še
bolj kot doslej opozarjati z napi-
si, tablami ter prospekti na vse
to.
Priporočljivo bi bilo, da teden,
ki ga pripravljajo v Šoštanju, po-
stane Turistični teden Šaleške
doline. Casa je še dovolj, da se
povežejo z velenjskim društvom
za skupno delo. Opozoril bi za na
drobne pomanjkljivosti, ki jih z
dobro voljo in čutom do čistoče
lahko brez vroče krvi odstranimo,
kajti sliki kažeta primera, ki ni-
sta niti osamljena, še manj pa za-
želena ob turističnem tednu.
-ik
Šoštanjska tržnica je dolga leta
iskala na različnih mestih svoje
domovanje in tako se je udoma-
čila navada, da miza s stolom na
križišču pred mostom najbolje
služi temu namenu.
Ob osmi uri zvečer, ki je veljala za policijski čas. je bilo še
prezgodaj, da bi legli k spanjiu ln tako smo na veliko razprav-
Ijali o novicah in predvidevali dogodke. Hitler je se vedno okle-
val. Kam bo usekal? ^ ... ,
V porotni dvorani je ostalo se staro pohištvo: na odru dolga
miza sVedeži za sodni senat, pred njo pulta državnega tožilca in
branitelja, spredaj sedež za obtoženca, a ob strani klopi za po-
'^''^''ÎVeste kaj,« je 19. junija zvečer predlagal inženir Cucek,
Mlvorana je pripravljena za sodno razpravo. Priložnost imamo
organizirati velik proces in sicer proti svetovnemu zločincu Hit-
"■'^Na obtožencev sedež smo posadili snop slame odet v cunjo,
in takšna lutka je predstavljala firerja. Bančni urudmk Martelanc
je zasedel mesto predsednika senata, ki sta mu pripadala se pro-
fesorja dr. Šijanee in Mlinar. Jaz in se nekateri smo prevzeli osta-
le položaje. Po predsednikovem uvodu je Cucek vehementno na-
stopil z obširno obtožnico. Na koncu je predlagal smrtno obsodbo
hudodelca, izvršeno hkrati z obešenjem, razcetverjenjem, na ko-
lesu, s sežigom na grmadi in ustrelitvijo. Zagovornik je odklonil
zagovor največjega Herostrata v zgodovini človeštva Porotniki
so glasovali in predsednik je razglasil sodbo, nakar je lutko brcnil
s klopi in jo lastnoročno pohodil s klicem:
»Fiat iustitia! Vivat humanitas! Vivant populi liberi! (Naj se
zgodi pravica! Naj živi človečnost! Naj zive svobodni narodi!)«
Nedvomno je bil to prvi in edini proces osebno proti očetu
«acizma. ,  ,     ,.
V tistih poletnih dneh smo se razgledovali po starem mestu
ob izlivu Ravnice v Veliko Moravo, ki je stelo tedaj okrog 10.000
prebivalcev. Postavljeno na mesto, kjer je bila Morava najlaže
prehodna, je bilo pomembno že pod rimskim orlom kakor pozneje
v stari srbski državi in pod Turki. Ob mostu čez reko pa na obeh
straneh glavne ceste vse do kolodvora se je zdaj širilo mesto, po
turškem mostu — »ćupriji« imenovano, medtem ko je v srednjem
veku nosilo ime »Ravno«.
Glavna železniška in cestna magistrala Beograd—Niš, ki sta
pri Ćupriji prečkali Moravo, sta dajali Pomoravju važen strateški
in gospodarski značaj, zato si ga je okupator zavaroval z izdat-
nimi vojaškimi silami. Šlo mu je pri tem za ohranitev njegove
glavne prometne zveze z Grčijo in Turčijo.
Prebivalstvo mesta z večidel majhnimi, vmes tudi ličnimi hiša-
mi so tvorili obrtniki, trgovci, kmetje, delavci in nameščenci.
V centru so prevladovale obrtne delavnice in trgovine poleg
uradov, v ostalih delih pa večje in manjše kmetije, kajti v bližini
ni bilo vasi, te so bile eno do dve uri oddaljene. Bogata zemlja
tod je nudila najboljše pogoje poljedelstvu in živinoreji. Zemljo,
ki so si jo razni meščani pridobili deloma tudi z oderuštvom. so
prepuščali v obdelovanje revnim kmetom — za polovico pridelka.
Komaj po 10 kilometrov na vsako stran Ćuprije ob Moravi pa
je bilo spet mesto — tam Jagodina (danes Svetozarevo), tukaj Pa-
račin. V Jagodino je bil prispel prvi transport pregnanih Sloven-
cev, ki je bil premočno mariborski, v Paračin pa tri dni za nami
transport številka 5 z mnogimi Celjani. Novi predsednik paračin-
ske občine Josef Paulus, petokolonec, do.tlej mojster v Teokare-
vičevi tovarni, se je le malo pobrigal za Slovence. Zato je občina
Zaječar. kamor ni bil določen noben transport Slovencev, zapro-
sila za one. ki bi se v Paračinu ne mogli preživljati. Večina teh,
med temi akademski slikar profesor Sirk, se je preselila tja in
bila tam najbolje sprejeta.
Stari ču.prijski predsednik občine je v začetku okupacije od-
ložil svojo funkcijo, ki jo je nato sprejel trgovec Ostojič. Ijoti-
čevec. Ta je pomagal nasilno izseljevati Cigane iz mesta na bliž-
nja brda. Pri tem se je zapletel v prepir z neko Ciganko. Zamah-
nil je s palico po njej. a pri tem zadel glavo dojenčka, ki ga je
držala v naročju, da je izdihnil.
Na robu Ćuprije je stala sladkorna tovarna v rokah jugoče-
škega kapitala, blizu nje pa briketnica in železniška kurilnica.
Tu se je od glavne železniške proge odcepila lokalna proga do
premogovnikov Senje. Ravna Reka in Sisevac. V isti smeri med
hribi sta stala srednjeveška zgodovinska spomenika samostana
Ravanica in Manasija. ki smo ju že v juniju obiskali. Kmalu smo
izvedeli, da so v okraju med snbskimi vasmi tudi tri z že davno
naseljenimi Vlahi (Romuni).
V mestu smo odkrili nekaj tu živečih Slovencev. Število naših
dobrih znancev med domačini se je hitro večalo.
Prve dni smo se hranili pri srbskih družinah, potem pa je
občina za nas najela prostore gostilne »Park«. Njen lastnik je bil
Srb, poročen z banatsko Švabico. in prav zato je z njenih vrat
vabila okupatorjeve vojake tablica z napisom »Deutsche Wirt-
schaft«. Odstranili smo jo seveda, si uredili kuhinjo in obednico,
nabavili posodje in kurivo — vse s sredstvi občine. Vse delo
menzi smo opravljali sami. Hrano so plačevali le oni, ki so se za-
poslili z zaslužkom.
Del transporta v Ćupriji 1941. leta

CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 21. — 1. junija 1962i
Ko bi bilo še več takih
Je že res, da so si otroci istih
let podobni in da imajo sikoraj
popolnoma enake želje in zahteve.
Toda po navadi je tako, da so
najbolj zahtevni tisti, ki jih je
življenje že samo z marsičem ob-
darilo. Oni pa, ki vstajajo ob pe-
tih zjutraj in nato vso pot tečejo,
da ne bi zamudili pouka, mnogo-
krat že kakšna najmanjša malen-
kost tako polepša dan, da nato
vse ure mislijo nanjo. Skromni so
taki mladi ljudje in med našimi
pionirji jih je mnogo.
Ko smo se pred dnevi pripeljali
v Spitalič, smo najprej trčili ob
špitalske pionirje, ki so v šoli tisti
čas pravkar delili malico. Pa smo
postali nekoliko radovedni. Po-
vprašali smo j>ih, kako je kaj z nji-
hovimi krožki, s prostim časom,
učnim uspehom, pa tudi o tem
smo govorili, koliko težav in že-
lja imajo. Najprej so nam poveda-
li o svojem strelskem krožku. V
njem je namreč kar 62 mladih
strelcev in strelk. Lani so si pri
žičkem samostanu celo sami po-
stavil strelišče in odtlej so bili že
na devetih strelskih tekmovanjih.
Dosegli so sama prva in druga
mesta. Za špitališke pionirje pa
so tekmovanja pomemben dogo-
dek. Kako hudo je tistim, ki se
vsaj za nekaj časa zapustijo svojo
vas in pokukajo izven njihovih
meja. Toda tisti, ki misli, da so
pionirji iz S-pitaliča žalostni ali
pusti  otroci,  s§ presneto moti.
Njihovi veseli klici so nas še dol-
go spremljali; utihnili so šele, ko
je zazvonil šolski zvonec. In med-
tem, ko se je v razredih živžav
že pomiril, smo mi v razgovor
zapletli ravnatelja n j hove šole.
»Strelsbvo pa ni edina pionir-
ska aktivnost na šoli,« nam je po-
vedal. »-^Imamo tudi vnete šahiste,
ki so zdaj poskrbeli zato, da v
marsikaterem razredu med odmo-
rom priromajo na dan šahovske
deske. Le4e so odločno 2Ämenja-
le podenje po hodnikih in zelo
močan trušč, ki je prej ob od-
morih odmeval skozi okna naše
šole. Lani so naši pionirji zbrali
tudi okrog osem sto kilogramov
sadja, katerega večji del so jxxia-
rili konjiškemu podjetju »-Dra-
vinski dom«, manjšo polovico pa
so poslali v celjski dijaški dom
Tončke Cečeve. Na šoli imamo
tudi televizijski sprejemnik, ki je
jih ne morejo udeležiti. To je
namreč ena od redkih prilik, da
postal velik prijatelj naše mladi-
ne. Popoldne pa se v šoli zbirajo
tudi ostali vaščani, med njimi tu-
di tisti, ki so prej imeli o televi-
zijskih sprejenmikih najslabše
mnenje.«
Kar prehitro smo se morali po-
sloviti od prijazne osnovne šole
v Spitaliču. Pozdravili smo pio-
nirje m se jim zahvalili za po-
membno delo, ki ga opravljajo za
naš list. Špitališki pionirji so
namreč vneti zbiravci novih na-
ročnikov Celjskega tednika. Na
dan, ko smo jih obiskali, so nam
izročili kar trideset izpolnjenih
naročilnic, kar za kraj kakršen je
Špitalič prav zares ni majhna
stvar. Želimo vam še veliko uspe-
hov, dragi pionirji iz Špitaliča!
Takole je bilo takrat, ko so  urejevali lepo, novo strelišče.
Deklico med' gozdnimi »velikani«
dela še bolj prikupno njena ob-
leka; to je najnovejša modna no-
vost za pomlad in poletje.
DEBELOST
JE LAHKO VZROK
NAJRAZLIČNEJŠIH BOLEZNI
Dober tek je danes eden glav-
nih vzrokov, ki skrajšujejo člo-
veku življenje. Zdravniki po vsem
svetu zlasti v Ameriki, ki so edini
v tem, da vsak kilogram odvisne
maščobe, skrajšuje življenje za
leto dni.
Debelost je velikokrat vzrok za
nastanek najrazličnejših bolezni.
Zvišan krvni pritisk, poanenje žil,
bolenzi srca, ledvic, žolčnika, slad-
korna bolezen, vnetje sklepov in
revmatizem, vse te bolezni lahke
izzivajo iz debelosti. Debelušneži
so veliko bolj dovzetni za razna
prehladna obolenja in veliko manj
odporni za različne nalezljive bo-
lezni. Operacije pri debelih ljudeh
so mnogokrat nevarnejše, prav
tako se rane celijo zelo počasi.
Debelost povzroča slabo počutje,
nemiren spanec, prebavne mot-
nje, pogosto zaprtost in neredno
iztrebljanje, pri ženah pa je veli-
kokrat ravno debelost kriva ne-
rednemu mesečnemu perilu. Delo
vseh življenjsko važniih organov
je otežkočeno, zlasti delovanje sr-
ca. Organizem pri debelušnežu ni
tako prožen kot pri vitkih ljudeh,
in tudi proces staranja je veliko
hitrejši. Dvojna ali trojna brada,
odvečna maščoba na bokih in tre-
buhu ne napravi nikogar mlade-
ga, lepega, zanimivega in ljub-
kega.
Debelost je lahko bolezenskega
značaja in jo povzročajo pred-
vsem motnje v delovanju žlez.
Take motnje rade nastopijo pri
deklicah v puberteti in dečkih
pred puberteto. Znane so tudi
motnje žena v meni, ko se začnejo
žene .močno rediti, kar je povzro-
čeno zaradi motenega delovanja
jajčnikov.
. Največkrat pa se zredimo za-
radi prevelikih, premastnih in
prepogostih obrokov. Te težave sc
zelo rade pojavijo okoli 40 leta
ter pri starejših ljudeh. Zdravni-
ška veda je ugotovila, da starejši
človek ne je več samo zaradi po-
tešitve lakote, temveč predstav^
Ija zanj jed telesni in duševni
užitek.
Dober tek polagoma preide v
navado, ki se je človek zelo tež-
ko znebi. Vsak, ki je predebel in
želi shujšati, žalostno ugotavlja,
da je najtežje pri shujševalni di-
eti to, da se mora odreči dušev-
nemu užitku, ki mu ga nudi dob-
ra jed. Shujševalna dieta je zanj
podoben napor, kot kadilcu, ki sL
žeLi odvaditi kajenja to, da ne
sme prižgati cigarete. Človeka, ki
želi začeti s shujševalno dieto
mora imeti voljo. Važno je, da
vemo, kakšna naj bo naša ide- -
alna telesna teža in koliko lahko
največ tehtamo. Za določevanje.
telesne teže v mladosti do 18. leta
starosti obstojajo posebne tablice,
kjer se določ ateža na podlagi te-.
lesne višine, obsega glave in ob-
sega prsi. Kasneje po 20 letu pa
se določa telesna teža po telesni
višini. Idealno je, da teža okoli
tridesetega leta ostane pri zdra-
vem in normalnem človeku, za vse-
življenje enaka.
Pred vsako shujševalno dieto se
moramo posvetovati s svojim
zdravnikom, zlasti kadar želimo
shujšati za več kot 5 kg. Shujše-
valna dieta ni stradanje, temveč
je le pravilen izbor in pravilno
določanje hrane.
Držimo se teh-le pravil:
# Iz naše prehrane mwamo
črtati vse sladkarije. Bonbone,
čokolado, torte, sladko smetano,
alkoholne pijače.
Ф Zmanjšati moramo poraba
maščob, predvsem svinjske masti,
predvsem svinjske masti ter skr-
čiti uporabo kruha in močnatih
jedi.
# Vse to nadomestimo z jedili,,
ki so bogata na beljakovinah in z.
zelenjavo. Ta živila so predvsem:
mleko, mlečni izdelki, jajca ,ne-
mastno meso, drobovina, nemast-
na perutnina in ribe, vse vrste
surove in kuhane zelenjave, ter
vse vrste sadja, ki pa je omejeno
na največ 200. gramov dnevno.
Shujševalna dieta traja več me-
secev in ne samo en dan ali ea
teden.
M. B......
EDEN OD!
MNOGIH
Pomladno jutro je in dež
rahlo rosi. Lokomotiva še
poslednjič ostro zažvižga inj
vlak se premakne. »Človek
bi rad krenil z njim kam da-
leč tja, kjer ni vsakdanjih
skrbi in tegob, sem premiš-,
Ijevala, ko sem gledala za
njim.
Vzpenjala sem se po stop-
nicah obratne ambulante. Se-
veda, zgodaj je še, pa je pu-
sto in neprijetno. Ko stojim
tu, nekje med drugim in
tretjim nadstropjem, gledam,
kako prihajajo in odhajajo
ljudje. Počasi, kot da bi se že
zjutraj naveličali dneva. Pa
niso vsi taki! Veliko jih je
veselih in vedrih. Da je res
tako, sem se takrat namreč
znova prepričala.
Iz razmišljanja so me zbu-
dili koraki. Hitri in lahki ko-
raki po stopnicah. »Dobro
jutro,« je pozdravil. »Se ni
zdraimika? Bova pač počaka-
la, kajne?« mi je rekel, ko je
sedel poleg mene na klop. »Z
nočnega dela grem, pa sem
mimogrede stopil sem,« mi je
pojasnil kot da bi se hotel
opravičevati.
»Z nočnega dela?« sem se
začudila. Le kdo bi si mislil,
da človek, ki je osem ur pre-
bil ob peklensko vročih pe-
čeh v livarni, tako dobre vo-
lje odhaja domov. »Pa niste
nič zaspani?« mi je ušlo. V
odgovor se je nasmehnil. Ne,
taki ljudje ne poznajo trpko-
sti in slabe volje, ali pa je
ne pokažejo tako hitro. Ve-
sel in veder vsakomur rad
odgovor ja. Pozna življenje,
kljub temu, da je še mlad.
Le kaj sanjari o svojih vro-
čih pečeh? Sicer pa so njego-
ve oči tako odkrite, da bi
lahko z njih prebrali vse, kar
misli. Toda najvažnejša je
njegova velika ljubezen do
dela. To se mu pozna na ro-
kah, na očeh in na ustnicah,
ko prihaja na delo in ko se
vrača domov. Kako lepo je
živeti med takimi ljudmi, ki
so taki kot moj neznanec iz
čakalnice. In — navsezadnje
— saj jih niti ni tako malo!
J. A.
Pismo iz Baške
Kljub muhastemu vremenu do-
biva Baška prvi videz pričetka
sezone, ki zna biti letos precej
boljša od lanske. 2e pred 1. ma-
jem je bilo nekaj prehodnih tuj-
cev, sedaj pa je že okrog 30 stal-
nih tujcev, po večini iz Avstrije.
Za to sezono je turistično društvo
dalo olepšati in popraviti nasade,
skončali so obmorsko sprehajališ-
če od pomola do plaže itd. Žal, da
ceste letos zaradi pomanjkanja
denarja ne bodo asfaltirali, kar
pa bi bilo najnujnejše. Tudi edi-
ni hotel Velebit z dependanso
Baška si je odel novo fasado, da
ne govorimo o vilah ob plaži, ki
lepšajo svoje zunanjost. Baška
vabi in :pričakuje goste, saj vleče
največja in najlepša plaža, dolga
preko 2 km na gornjem Jadranu,
najboljši klimatični zrak (morski
in gorski) je najboljši zdravnik
posebno za astmatike in poleg te-
ga najde vsak svoj mir, ki si ga
želi, saj tu ni razkošja, hrupa in
zabave, kar blagodejno vpliva na
živčne paciente.
V Baski so tudi 4 dečji počitni-
ški domovi, med katerimi slovi po
svoji moderni arhitekturi celjski
dom. Vsi ti domovi se mrzlično
pripravljajo, da dostojno sprej-
mejo prve kolonije mladine v za-
četku junija. Takrat se bo Baška
pomladila, sa jbo živahno posebno
na plaži in v morju, kjer ima
mladina največjo zabavo. Tudi
celjski dom se trudi, da bo nudil
svojim mladim gostim čim več
razvedrila in prijetnih uric.
Celjski dom na Baski na otoku Krku
Mislimo nanje, doiclerje čas
Hodu je ob visokem zidu jet-
nišnice in se oziral, zdaj na za-
mrežena okna celic, zdaj na veli-
ka vhodna vrata, ki so bila trdno
zaprta.
Tako majhen in nebogljen je
bil videti. Njegov otožen pogled
je le tu in tam zdrsel na pisano
množico lj\idi na trgu. Toda, to
je bilo le bežno, brezciljno. Pa
vendar je bil to otrok desetih let,
od katerega človek ne bi priča-
koval, da bo prezrl to, kar je v
otroškem svetu tako privlačno.
V hipu se je nečesa spomnil.
Svoj korak je usmeril naravnost
k vhodu jetnišnice. Stopil je na
prste in ix>zvoniil. Toda, še ipredno
so se vrata odprla je deček zbe-
žal. Pomešal se je med ljudi, nato
pa v stranski ulici izginil.
Tam sem ga tudi dohitela. Slo-
nel je ob zidu in jokal. Vprašala
sem ga, kaj se mu je zgodilo. In
kot da bi me poznal že dolgo
mi je izpovedal žalostno zgodbo,
ki žal ni osamljena. Mati je v
zaporu. Storila je nekaj česar on
ne more razumeti. Nekaj, kar
pač ni büo prav. Rad bi jo vpra-
šal, zakaj je pozabila nanj tedaj,
ko je delala tisto »-kar ni bilo
prav«. Zato hodi vsah dan k jet-
nišnici, da bi jo morda kje videl.
>^Tako dolg čas je doma brez ma-
me!« je še pristavil in odšel.
Vso pot do doma sem imela
pred očmi sliko dečka, v ušesih
mi je zvenela njegova obtožba
^>ZAKAJ JE POZABILA NAME
TAKRAT«.
In ko sem prestopila prag svo-
jega doma, sem sinka, ki mi je
pritekel naproti, tesno objela. V
mislih pa sem skovala trdno ob-
ljubo, da ne bom nikoli, prav ni-
koli segala po čem, kar ni pošte-
no in za kar bi moral nekoč jokati
tudi moj otrok.
DOBRO JE VEDETI
Tudi lak za nohte lahko upo-
rabljamo kot koristen pripomo-
ček. Poskusimo!
Ce nas moti enaka oblika očal
za branje od običajnih očal, za-
znamujemo del okvirja z lakom
za nohte. Isto naredimo lahko
tudi z enakimi ključi.
Etikete, ki jih v gospodinjstvu
mnogokrat potrebujemo, prema-
žemo z brezbarvnim lakom za
nohte. Tako bodo ostale na pred-
metih dalje čfisa čiste in nepo-
kvarjene.
MAJIN PRVI POMLADNI
ŠOPEK
Mamica, to bo pa zate!
DROBNI NASVETI
Voščene m starinske madeže
odstranimo s preproge na sledeč
način: nanje položimo svilen
papir in vse skupaj polikamo s
toplim likalnikom. Če madeži ne
izginejo takoj, postopek ponovi-
mo.
VESELI VIHARNIK
Vreme je bilo kislo, kisli so bi-
li obrazi; manjkalo je nedeljske-
ga razpoloženja.
»Kam v tem pustem vremenu?«
»Mahni jo proti žalski lovski
koči! Imel boš lep sprehod, gori
lep razgled, celo prigrizek dobiš
in vino tudi.«
Toda škoda. Zaradi kislega vre-
mena je tudi koča »RINKA» za-
prta. Kam sedaj? Spusti se k VI-
HARNIKU! Samo dobrih pet mi-
nut hoda in že si v zatišju Jedrti.
In v tem zatišju je kmetija. Pri
VIHARNIKU pravijo. Pa ni prav
nič izpostavljen vetru. Nasprotno,
vznožje sončne Jedrti je mirno.
Na levi se razprostirajo vinogradi,
na desni so kopice sadnega drev-
ja.
Pod hruško, ki že sedaj kaže
dobro letino, sede ob mizi trije:
oče VIHARNIK in še dva lovca.
Prisede še četrti lovec in jaz. Oči
mi obstanejo na možaku, ki ima
za seboj srečanje z Abrahamom,
a oči so žive, včasih že kar hudo-
mušne.
»No, fantiči, pijte, noč bo in
treba jé korajže! Včeraj so tamle
v hosti dva mrtva ubili. To bo
pogreb! Skoda, ker nimata svoj-
cev. Namreč, mladiče smo že prej
polo vili.«
Pijemo in skupaj ugotovimo, da
je VIHARNIK pomagal uničiti ce
lo lisičjo družino. Potem pogle-
dam v oblake in pyosakramenti-
ram.
»Pravo aprilsko vreme!«
»In je kar prav tako! vskoči ve-
seli VIHARNIK. »Takole, ob ne-
delj aih se natepe tod okoli tudi
po sto zaljubljenih parčkov. In
zamislite si, kakšna bi bila moja
trava, če bi nam oblački ne
poslali mak) rosice. Tako pa si
parčki premislijo, moja trava pa
stoji kakor avstrijski generali«!
Zabrlizgal je na piščal in pri-
podili so se trije psi: dva lepa
ptičar j a in kot krt črn podganar.
»Veste, ko so mene za lovca
dresirali, so me postavili k želez-
niški postaji. Na pos1;aji je čakal
vlak, na lovskem stojišču pa jaz,
nebogljeni   lovčiič.   Zabrlizgam.
Mislil sem, da bo pritekel srnjak,
pa se je pomaknu vlak: puh, puh,
puh! Gromska strela, jaz ipa v dir!
Na križišču pa sta dva miličnika
mrcvarila neznanca, ki je baje
bil tako nesramen, da se je nag
sprehajal po cesti in to z rokami
v žepih; smeri sploh ni nakazal.
Pravijo, da ga je dobil pet let!
No, pobje, pijmo!«
Sledil je smeh in nekaj dolgih
požirkov.
»Ja,» je začel VIHARNIK, »en-
krat sem dve uri od doma nale-
tel na smreko, ki je imela naj-
manj tri kubike, velikansko srač-
je gnezdo. Veje so bile goste in
vrha sploh nisem mogel videti.
Preštejem srake in bilo jih je na-
tanko petnajst. Zdaj, če bi stre-
ljal, bi morda zadel eno ali dve.
Jaz pa rad jem srake in sem ho-
tel vse dobiti. Letim domov po
sekiro, poderem snareko, hudiča,
srak pa nikjer. Pogledam kvišku,
zlodja, podreti bi moral drugo
smreko. Na srečo pride sosed in
me nadere: »Td, VIHARNIK, pa
v svojem gozdu smreke podiraj!
Jaz pa hitro poberem srake in
haj d po drugi poti domov... Na,
žena, koliko pa smo takrat srak
pojedli? Bilo jih je, da jih niti
prešteti nisem mogel. Ja, tovariši,
tako je bilo. Ce ne verjamete, pa
zalijte malo.«
Pa smo se spet držali za tre-
buhe in sami nismo vedeli, kdaj
se je zmračilo.
Nebo se je še čemerneje pre-
krilo z oblaki, mi pa smo se raz-
položeni in z velikim prgiščem
dobre volje vračali domov.
In kadar bo spet tako kislo vre-
me, pa če bo kdo slabe volje naj
kar k VIHARNIKU stopi in zve-
del bo za cel koš »lovskih resnic«.
Tovariš VIHARNIK — še dosti
vedrih let!
kd
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 21-1. junija 1962
O
Tragedija na pobočju
Pred kratkim nam je poslal zo
yU'briko »Vaše vrstice« dopis tov.
Janez Cmager iz Rogaške Slatine,
pi.še nam o svojem težavnem sta-
novanjskem primeru, ki je brez-
upen in obstaja že 9 let. Ker re-
dakcija načeloma stanovanjske
probleme ne uvršča v posamezne
rubrike, razen če gre za posebne
primere, smo po ustaljeni obliki
dela v takih primerih tudi tokrat
obiskali vse merodajne činitelje
in tudi tovariša Cmager j a.
Najprej njegov dopis:
Med službovanjem v Ljudski
milici sem postal invalid. Ze 1953
leta sem zaprosil za stanovanje.
Tedaj sem še bil zaposlen. Od te-
daj do danes ga še nisem dobiL
čeravno so mnogi ta čas dobili
dokaj hitro stanovanja. Poročen
sem, imam pa tudi dva otroka.
Devet let potikanja po skednjih
mi je domala uničilo živce, tudi
žena bo morala zaradi živčne pre-
napetosti na zdravljenje.
Nekaj časa sem stanoval za silo
kar v »šupi«, kjer so nemilosrdno
gospodarile podgane in miši.
Sedaj pa spim pri dobrih lju-
deh, ki so mi odstopili klop, ker
postelje ni možno postaviti, žena
z otroci pa je pri starših. Toda
tudi za njih se zdi zadeva rešena
le na videz. Kajti v hišici, kjer
žive njeni starši, je prostora za
tri osebe. Sedaj jih je tam kar
osem. Pohištvo, ki sem ga s tru-
dom spravil skupaj, upal sem na
stanovanje — pa mi razpada na
gospodarskem poslopju med kme-
tijskim orodjem.
Ali res ni možnosti, da bi dobil
vsaj sobico s kuhinjo.
Janez Cmager
Ceste pri Rogaški Slatini.
NESREČEN VSOBICI
Obiskali smo tov. Cmagerja. Ni
vedel, da se bom oglasil pri njem.
Zaradi tega tudi ni možno, da bi
morda spretno režiral zadevo.
Prav začudil se je celo, da se je
nekdo potrudil in si ogledal, kako
živi. Pokazal mi je sobico, v ka-
terj spi. Hišica je lesena. Revni
ljudje mu pomagajo kolikor mo-
rejo. Toda še za eno posteljo ni
več prostora. Morali bi spraviti
pcoč mizo. In mizo vendar rabi-
jo! Zaradi tega se je tovariš Cma-
ger zadovoljil kar s klopjo. Na
koncu klopi je bila lepo zložena
odeja in zglavnik. Stara klop za
mizo v kmečki hiši res ne more
bi'+i prijeten prostor za preno-
čišče; zlasti še, če je klop takO:
ozka, da ne dovoli obračanja in
če je tako kratka, da noge visijo
čez njo.
Pokazali so mi tudi, kje ima
spravljeno pohištvo. Hudo je člo-
veku, ko si to ogleda; res hudo,
kajti tov. Cmager je kot večina
ljudi moral zbirati denar za po-
hištvo, sedaj pa je pohištvo po-
mešano s senom in kmetijskim
orodjem. In kljub temu je zado- i
. voljen. Ce ga ti ljudje ne bi bili
vzeli pod streho, bi verjetno mo-
ral pohištvo razložiti pod kako
bolj košato drevo.
Oglasil sem se tudi pri krajev-
nem uradu. Govoril sem z neko
tovarišico, ker šefa krajevnega
urada ni bilo. Dejala je, da o tem
primeru razpravljajo, da pa mu
ne morejo pomagati. Zasebniki ga
po njeni izjavi nočejo, ker je. po
nazorih napreden, dodala pa je še,
da je »pijanček«. Podobno obra-
zložitev sem dobil tudi drugje.
L-e predsednik občine tovariš
Jože Lojen je bil hudo prizadet,
ko je zvedel za ta primer. On je
tudi razumel in celo poudaril, ds
tako življenje, za kar tov. Cma-
ger sam ni kriv, pelje naravnost
na pota alkohola.
Kljub temu velja pripomniti,
da bi bilo prav, če bi ljudje na
krajevnem odboru nehali s krila-
tico »pijanček«. Kajti kdor kol?
bi devet let živel tako živlienje,
bi le težko ostal ČUDOVIT člo-
vek.
Tovariš Cmager gre na zdrav-
ljenje, z živci je na kraju — ob
takem življenju to tudi ni čudno.
Vendar upam, da nam ne bo po-
trebno znova obravnavati ta pri-
mer.
DRUGA TRAGEDIJA V ISTI
SOBICI
V isti sobici spi tudi sedem-
najstletni sin domačina. Ze dobra
dva meseca ne more odpreti ust.
Zdravniki so mu utrdili spodnjo
čeljust, tako da je ne more pre-
mikati. Kaj se je pripetilo.
Bilo je zvečer. Fant se je vra-
čal domov. Nasproti mu je pri-
peljal traktor kmetijske zadruge.
Peljal je drva na dom Francu
Žgajnerju. Ker je bilo pozno in
temno, je fant opozoril, da bi mo-
rali na traktorju prižgati luči. Zs
to samo PRAVILNO pripombo,
ga je najprej traktorist sunil po
tleh, nato pa je s prikolice sko-
čil še Žgajner in ga udaril s pest-'
jo. Z enim udarcem mu je na
dveh koncih zlomil čeljust.
Ko so Zgajnerja, ki je zapo-
slen pri Komunalnem podjetju
vprašali, kaj meni, je dejal, da
se čudi, da je imel toliko moči!?
Zgajner je zaposlen, žena je
prav tako zaposlena, ugledni
ljudje ,.so to verjetno, ker jim
kmetijska zadruga vozi drva na
dom. »GOSPOD« Zgajner pa je
verjetno po kriterijih, ki veljajo
v rogaških krogih »ČUDOVIT«
človek, ker zna udariti mladega
fanta, da mu dvakrat zlomi če-
ljust in da le-ta ne more več od-
pirati ust!
Ali ni ta logika v tem koncu
celjskega okraja dokaj čudna?
Mile Iršič
MLADINSKI
FESTIVAL
¥ Vojniku
v počastitev Dneva mladosti,
je Krajevni Komite LMS v Voj-
niku organiziral festival mladine.
Nad sto mladincev je v dneh 24.
in 25. maja prikazalo svoje delo-
vanje na kulturnem in športnem
polju.
Proslavo, ki so jo priredili v
počastitev rojstnega dneva mar-
šala Tita, so združili z oddajo
»Pokaži kaj znaš». V drugem dne-
vu festivalskega razpoloženja pa
so se pomerili mladi športniki.
Iz Loke pri Žosmu
Tudi v Doki pri Zusmu, majh-
nem, hribovitem kozjanskem kra-
ju, ki je med NOB nudil zatočiš-
če mnogim borcem, je zagorel
kres.
Prav na vrhu »žusemskega hri-
ba« je dvignil svoj rdeči zubelj.
Prižgali so ga ob pomoči odraslih
svetovalcev marljivi pionirji obeh
bližnjih šol: Dobrine in Loke.
Partizanska pesem je zadonela
preko vrhov, kot nekoč, ko so se
ob tabornem ognju zbirali borci
in s pesmijo naznanjali novi —
svobodni dan.
Prosim posredujte
lOv. urednik!
Kot ostali kraji nu Kozjan-
skem, tako so tudi pri nas v Bu-
čah kmetije >^osejane« po hribo-
vitih grebenih. Skratka, tudi pri
nas je čas dragocen, saj njive in
vinogradi potrebujejo čim.več
marljivih rok. Teh pa na Kozjan-
skem tudi ne manjka.
Pa vendar so inaš kraj razliku-
je od nekaterih, ki so z ozirom
na .število prebivalstva mortla ce-
lo manjši. Ze vsa leta moramo
|K) pošto hoditi sajui. Ker pa je
pošta v Bučah od nas precej od-
(hiljena in ker nam posebno v
letnem času primanjkuje časa,
kratkomalo pošte ne dvigamo
redno. Posrcdništ\'o prevzemajo
navadno otroci, kar pa ni vedno
najzanesljivejše.
Menimo pa. da bi tudi ta pro-
blem lahko rešili. Pismonoša, ki
dnevno raznaša ijiošto v Bučah
ioi bližnjih vaseh, bi morda en-
krat ali dvakrat tedensko le obi-
skal tudi nas. Prav gotovo bi iz
bližnjih vasi kmetje ne bili tako
prizadeti kot .smo mi, saj je tudi
za nas zveza z ostalim svetom
nujna, mar ne?
K. A. — Buče
ODGOVOR:
Izredno hribovito področje Buč,
raztresenost ter velika oddalje-
nost posameznih hiš so vzrok, da
dostave pošiljk ni povsod, kot si
želijo prebivalci pa tudi pošta.
Prebivalci zaselkov Bučka gor-
ča, Verač, Zeč, Ortne, Peci ja in
Vremke gorce so zato prizadeti
oziroma v neenakem položaju z
onimi, ki prejemajo pošto na
dom. V podjetju PTT so o tem
razmišljali ter prišli do zaključ-
ka, da bi vsaka razširitev dosta-
ve zahtevala povečanje sistemi-
zacije vsaj še za enega pismo-
nošo, to pa bi imelo za gospodar-
stvo podjetja preobčutne posledi-
ce. Pošta Buče [irejme za kraje,
ki niso zajeti v dostavo dnevno
25 Ido 30 jiošiljk, kar je izredno
malo, če upoštevamo, da je treba
za 100% produktivnost pismono-
še ob normalno dolgi poti okrog
400 pošiljk dnevno.
Ta problem je za PTT zelo pe-
reč, saj je na področju okraja še
skoraj 20.000 prebivalcev, ki ne
prejemajo pošte na dom. Sedanji
pismonoša pošte Buče prehodi
dnevno za dostavo in prenos po-
šiljk preko 20 km, v glavnem pa
prejemajo prebivalci pošto 3-krat
na teden.
Problem dostave pošiljk PTT
podjetje redno proučuje in do-
stavo izboljšuje, na možen in naj.
boljši način bo to skušalo doseči
tudi v Bučah.
Edvard Šepec
direktor podjetja za PTT promet
Celje
Samo
vprašanje
Tov. urednik!
Mnogo slišimo o bodočih ob-
novitvenih delih v Laškem. Na
nekaj, kar pa je prav gotovo nuj-
no, pa pozabljamo. V Laškem
skušajo urediti to — pozneje ono
— gre za turistični kraj. Toda na
otroke smo pozabili. Pravega
igrišča, kjer bi se brezkrbno igra-
li, nimajo.
Razen tega je Savinja vsako le-
to bolj umazana. Kmalu kopa-
nja na prostem v Laškem ne bo
več. To bo žalostna ugotovitev,
kajti nihče ne more zanikati
vrednosti kopanja v isti vodi.
Spomnimo se samo — »sonce,
voda in svež zrak!« — Vendar ne
gre samo za otroke, tudi mladin-
ci bodo pogrešali kopanje na pro-
stem. Ali res ne bi mogli nekako
urediti, da ta naš preljubi »ba-
zen« le postane bazen in ne le
kup gramoza ter obetajoč pro-
stor?
Kar zadeva obnovitvena dela
na starem gradu, bi želela nekaj
pripomniti. Morda se motim, ven-
dar menim, da bi trenutno več
koristili Laškemu, turistom in
Laščanom, če bi v prvem obdob-
ju porabili ta denar za gradnjo
kopalnega bazena na prostem.
Res je, da stari grad močno
udinja zobu časa. Istočasno pa bi
kazalo primerno urediti gozdiček,
saj to ne bi terjalo posebnih sred-
stev, le dobre volje. Tudi ljudje
bi pomagali, saj je to eno naj-
bolj priljubljenih sprehajališč v
okolici Laškega.
Res pa je tudi, da zaradi gmot-
nih težav občina vsega naenkrat
ne zmore. Vemo pa tudi, da dob-
ra gospodinja, kadar ima manj
družinskega proračuna, usmeri
denar tja, kjer je najbolj potre-
ben in kjer ga bo najkoristneje
uporabila. Le vedeti je potrebno
kam!
Morda je moje mnenje o potre-
bi gradnje kopalnega bazena na
prostem napačno, morda nekate-
ri drugi vzroki zahtevajo dru-
gačno usmeritev, vendar mislim,
da je v splošni razpravi vsako
mnenje lahko le koristno in na
koncu, le če bi vsi občani pove-
dali svoje mnenje, bi zares dobili
pravo siiko o tem, kar je najpo-
trebnejše na tem področju.
Olga Orač
Laško
NAŠE MNENJE
v zadnji številki našega lista
smo objavili v rubriki »Vaše
vrstice« dopis Maksimilijana
Samca »Tovarišica, tako se ne
vzgaja«. Že v eni izmed zad-
njih številk smo naše bravee
še posebej opozorili, da hudih
kritik stanja ali ravnanja ne-
katerih oseb ne pošiljajo, ne
da bi se dovolj prepričali o
dejanskem stanju. Kajti vsi po-
dobni dopisi državljanov, če-
ravno za resničnost jamčijo pi-
sci sami, imajo prav nasprotni
učinek, če zadeva ni dejansko
taka kot je prikazana. In kaže,
da je tov. Samec dokaj pre-
hitro napisal sestavek.
Od razredne skupnosti iz
osnovne šole v Vojniku smo
namreč dobili dopis, v katerem
pobijajo pisanje Maksimilija-
na Samca (Kolodvorska resta-
vracija) in pozitivno ocenju-
jejo delovanje in vzgojno delo
profesor Anice Kocjanove. Ta-
kole nam pišejo:
Še druga stran medalje
Tovarišica profesorica se je 15.
maja res razjezila zaradi skraj-
ne površnosti dveh dijakov. Pi-
sec članka Maksimilijan Samec
je o tem in o nalogi nekaj slišal
in je vse po svoje objavil v časo-
pisu. Tovarišico je prikazal v
najgrši luči, pozabil pa je pripi-
sati njene dobre strani, ki jih je
neprimerno več.
Po izidu članka smo o tem ve-
liko govorili in smo se odločili,
da bomo tudi o tem pisali nalo-
go, kjer naj vsak pove svoje
mnenje. Že ko smo se pogovarja-
li, smo bili mnenja, da ni bilo
prav, da je tov. Samec napisal
tak članek za časopis.
Mislimo pa. da je prav, če
bravci zvedo tudi kai misli naša
razredna skupnost. Poglejte sa-
mo nekaj mnenj, ki pa izražajo
splošno mnenje razreda. Zraven
naj še prej povemo, da ni bilo
spisa, ki bi tovarišico postavljal
na mesto, ki ji ji je prisodil pi-
sec članka tov. Samec.
Takole smo zapisali:
.TURIJ MASTNAK:
Mislim, da nam tudi trše be-
sede niso škodile, ker nam jih je
tovarišica povedala v dobrem na-
menu in ker so bile skupaj z
vzgojnimi, kar je bil njen na-
men. Rekla nam je, da v prime-
ru če družbi ničesar ne dajemo
tudi od nje ničesar ne smemo
zahtevati.
ELICA HROVAT:
Tovarišica Kocjanova je дек1а
tudi Ludviku Lavorniku, da je
bil njegov oče v partizanih in je
zraven ¡wvedala, koliko je za na-
šo srečo tedaj moral pretrpeti.
Zaradi tega tudi ni prav, če se
pridno ne uči in če nekatere na-
loge naredi površno.
ZORA JOST:
V članku je napisano kot da
nas tovarišica Kocjanova ni vzga-
jala v naprednem duhu. Čerav-
no vsi v razredu dobro vemo, da
nam je vedno govorila o partiza-
nih in o tem kako so naši delovni
ljudje trpeli v stari Jugoslaviji.
Z nami se je vedno mučila, ker
je skušala, da bi dosegli še bolj-
ši uspeh.
KARL ŠPES:
Profesor Kocjanova je hotela,
da imamo kar najboljše ocene in
se je zaradi površnosti ali slabe-
ga uspeha posameznikov mnogo-
krat zelo razburila. Rekla nam
je tedaj tudi, da naša domovina
potrebuje pridne, delavne in za-
vedne državljane, ki bodo kori-
stili skupnosti.
OTON SAMEC — nečak pisca
kritike:
Zdi se mi, da bi bilo bolje, če
bi se o tem pogovorili kot je po-
trebno. Saj imamo razredno
skupnost in roditeljske sestanke.
Ce bi pa vedel, da bo kdo mojo
pripombo upQrabil v taki obliki
za članek v ča.sopisu, bi to pre-
prečil!
VITKO SENTOCNIK:
Res je, da je med kreganjem
zaradi površnosti tovarišica upo-
rabila tudi tujko idiot, vendar
smo vsi mislili, da gre za lenob-
nega otroka in smo tako tudi pi-
sali nalogo, ki je bila koristna.
Tako in podobno misli naša
razredna skupnost.
Razredna skupnost
8. b razreda osnovne šole
v Vojniku
Na koncu pisma malih bravcev
iz Vojnika in okolice res nima-
mo kaj pripomniti. Njihove otro-
ške besede, ki smo jih le tu in
tam zaradi pravilne povezave po-
pravili — pisali so nam kar na
listu papirja — tudi dokaj zgo-
vorno pričajo, da je lepo ubrana
in s frazami iz pedagoških učbe-
nikov napisana kritika tov. Sam-
ca iz Celja le bila zadetek mimo
cilja in brez koristi.
Hkrati smo tudi zvedeli, da je
o tem primeru posebno razprav-
ljal tudi kolektiv osnovne šole v
Vojniku in upravni odbor šole,
ki so enako negativno ocenili pi-
sanje tov. Samca.
Uredništvo
IZ PLAZOVJA PRI RIMSKIH TOPLI
Tudi v Plazovju pri RUuskih Topli-
cah so se vaščani zbrali k počastitvi
25. maja, rojstnega dne tovariša Tita.
Ob slavoloku in kresu so s pesmijo
poslali pozdravne čestitke dragemu
voditelju in mu zaželeli še mnogo
srečnih let.
O. J. — Plazovje
Velike
ribe...
Res gre za velike ribe, in sicer
brez velikih in dolgih ribiških
rok. Obiskali smo namreč ribo-
gojnico postrvi, ki je v mali
stranski dolinici med Vojnikom
in Frankolovem. Toliko postrvi
navaden človek le težko vidi kdaj
v naravi. Kajti bazeni, ki se na-
slanjajo eden na drugega, so pol-
ni raznih velikosti postrvi. Prišli
smo prav v času, ko so jih krmi-
li. Skakale so v zrak in se metale
za hrano, ki jim jo redno dajejo.
Možakar, ki jih je krmil, pa je
dejal, da so zlasti manjše skoraj
nenasitne.
Naj del j smo se ustavili pri naj-
večjih. Verjemite — to ni ribiška
pravljica o ulovljeni ribi — naj-
večja ima natanko 78 centime-
trov. Izmerili so jo. In priznati
moram, da je prava posebnost
gledati, kako se štirideset takih
velikanov iz rodu postrvi podi PO
ribniku. Rekli so nam tudi, da
so to ameriške postrvi, ki se hit-
ro privadijo na človeka in vča-
sih se celo pripeti, da katera hra-
no odnese kar iz roke, če jim jo
z roko ponudite v vodo. Sicer
.so pa te »velikanke« ugotovile,
da jim človek ni nevaren, kajti
v bazenu, kjer so največje ribe,
so samo plemenske postrvi in le-
te so imeli že večkrat ljudje v
rokah. No, in čeravno pravijo, da
je riba zelo kratkih misli, to so
si le zapomnile, da »živali, ki ho-
dijo po dveh nogah« niso nevar-
ne, pač pa zelo radovedne in ra-
dodarne. Kajti skoraj ni obisko-
valca, ki si ne bi ogledal bazen-
ček z velikankami. Sicer si р>а
lahko zamislite ribiča, kako mu
srce razgraja, ko tik pod seboj
vidi jato postrvi, v katerem vsa-
ka tehta okoli pet kilogramov.
Res, to za strastnega ribiča ni več
šala.
Pokazali so nam tudi valilnico.
Pravkar so jo zgradili. V lični
stavbi so posebna ozka korita,
kjer so male postrvi prav tako
porazdeljene po velikosti. Hrani-
jo jih s slezeno in nekaterimi do-
datki, ker tako najhitreje raste-
jo. Od časa do časa jih znova pre-
berejo. Nujno je, kajti ribe ima-
jo nerodno navado, saj veste —
velike »pohrustajo« male. To smo
tudi poskusili. Tehnik, ki se že
več let ukvarja z njimi, je ulovil
eno malo postrv in jio dal med
velike. V trenutku je končala
svoje življenje v tujem želodcu.
Zanimivo je tudi, kako hitro
se ta ribogojnica, ki jo celjsko
ribiško društvo ni usposobilo
(uredili so jo Mariborčani), čerav-
no je na območju celjskega okra-
ja, hitro razvija. Od leta do leta
se »proizvodnja« domala podvo-
juje. Letos bodo imeli že okoli
milijon in 500 tisoč oplojenih
iker. Računajo sicer na delni iz-
pad, ki je tudi v ribogojnici ne-
izbežen, vendar sodijo, da bodo
letos laže zadostili potrebam tr-
ga. Računajo pa, da to ni zgor-
nja meja njihove proizvodnje, ker
trg zahteva vse več postrvi, ki so
ob umirjeni ceni zelo iskane.
Morda letos— vsekakor pa na-
slednje leto bodo v tej dolinici
zgradili tudi posebno lovišče, ki
pa bo res posebnost. V velikem
naravnem bazenu bodo zasadili
ustrezne vodne rastline in dreve-
sa. V vodo pa bodo dali večje šte-
vilo postrvi raznih velikosti —
tudi nekaj »velikank«. Razen te-
ga bodo za ta umetni ribiški ba-
zen nabavili tudi ostale ribe —
krape in podobno.. Nobenega po-
sebnega režima ne bo, lov bo si-
guren, le da bo ribič moral pla-
čati ujeto ribo. Za one, ki bi ulov-
ljene ribe imeli radi na pladnju
še sveže, pa bodo uredili še po-
sebno gostišče, kjer bodo poseb-
no priučeni kuharji naredili tudi
te usluge.
Zaradi prizadevnosti teh ljudi
bo ta dolinica tako postala živah-
na in dokaj znan kraj, kajti že
mali poizkus, ki smo ga napravi-
li, nam je pokazal — z nami je
bil tudi ribič — da je ribiško srce
kar poskočilo, ko se je laks za-
tegnil do kraja in ko je na njem
zabingljala pol metra dolga po-
strv. Povedali pa so nam, da bo-
do morali na umetnem lovišču
ribiči loviti s posebnimi muhami,
ki jih bodo dobili kar tam.
Cez čas se bomo oglasili in vi-
deli bomo, kako napredujejo.
Morda bo že naslednje lova pros-
to obdobje privabilo v to dolini-
co spačke, fičke, rekorde — med
temi pa seveda tudi motoriste,
mopediste, kolesarje in ljubitelje
vožnje z avtobusom.

Nepotreben alarm
Pred dnevi — prav v začetku
leta je občinska komisija za iz-
vajanje predpisov o delitvi do-
hodka v kolektivih iz konjiške
komune med drugimi analizirala
tudi notranjo delitev v trgovskem
podjetju »Dravinjski dom«. Tedaj
je komisija ugotovila, da obstaja
nesorazmerje med produktivnost-
jo Ln izplačanimi osebnimi dohod-
ki za okoli 7 odstotkov. O tem je s
posebnim dopisom obvestila ko-
lektiv in hkrati prosila, da bi na
sejo delavskega sveta poklicali
^nega ali dva člana komisije.
Na tej seji delavskega sveta,
so podrobno obravnavali po-
samezne probleme, sta tudi bila
^va člana komisije. Nekatere
stvari so spremenili, delavski
svet pa je sprejel tudi sklep, da
Se bodo nekatere slabosti, ki pa
^iso zajele širokega razmaha,
temveč gre le za okoli 3 do 4 od-
^•-tkov raizpona, odpravila.
Še pred zasedanjem delavske-
ga sveta pa je nekdo sporočil v
Ljubljano (gre za popolnoma ne-
odgovorno in nepravilno informa-
cijo), da je občinska komisija v
Slovenskih Konjicah že izdala
odločbo trgovskemu podjetju.
Res je, da imajo komisije v
končni konsekvenci to možnost,
vendar morajo uporabiti vsa mož-
na sredstva, da bi se elementi
gospodarjenja vskladili brez upo-
rabe odločbe. Zadeva se je hitro
dramatizirala, saj je bilo jasno,
da komisija ni mogla v tako krat-
kem času uporabiti vseh družbe-
no političnih činiteljev — niti ni
mogla o tem obvestiti zbor proiz-
vajalcev konjiškega občinskega
ljudskega odbora. Torej — če bi
šlo res za odločbo, za zadnji in
dejansko administrativni ukrep
— bi šlo tudi za kršitev sistema
dela občinske komisije. Tega pa
ni bilo. bila pa je napačna infor-
macija, ki pa je sedaj že koristna.
Kajti iz tega primera se lahko
veliko naučimo.
Občinske komisije so družbeno
politični organ in ne administra-
tivni — to je že res. Vendar ali
ni še nevarneje, če tem organom
jemljemo ugled s tem, da neod-
govorno in vsekakor z določeni-
mi nameni ustvarjamo napačno
ozračje?
Na to vprašanje lahko odgovo-
rimo, da je to nevarno! Ko smo
zadevo raziskali v Slovenskih
Konjicah, smo ugotovili, da tako
ravnanje in napačno informira-
nje navzgor (brez ozira ali gre
za tendenčno poročanje ali ne)
obsojajo enako ostro člani komi-
sije in člani kolektiva, s kateri-
mi smo govorili. Kajti v tem pri-
meru res ni bilo posebnega vzro-
ka za alarm za slabo oceno dela
kolektiva ali komisije. Nasprotno
bi lahko dejali. Komisija je rav-
nala popolnoma pravilno, saj je
podrobno analizirala poslovanje
podjetja (ne samo po formuli) —
v podjetju so enako ravnali in na
kraju na zasedanju delavskega
sveta so se izgovorili in tudi
sklenili kako bodo nekatere stva-
ri popravili.
Razen tega pa pade vsaj v pr-
vem trenutku slaba luč na ko-
lektiv, kjer posebno ostrih ano-
malij ni — v Slovenskih Konji-
cah pa je vseeno nekaj kolekti-
vov, kjer obstajajo precejšnje
slabosti.
In še en pouk je dokaj jasen iz
tega primera. Da v sedanjem ob-
dobju, ko vsi svoje moči zalaga-
jo, da bi popravili slabosti, ki jih
je obsodil tovariš Tito v Splitu,
ne kaže uporabljati starih sla-
bosti — ker se vsaka zadeva, ki
ni storjena z dobrim namenom,
vrne kot »bumerang«. Skratka
prizadet ni tisti, ki ga je nekdo
hotel prikazati v slabi luči, tem-
več je prizadet prav tisti, za ka-
terega se ugotovi, da je nameno-
ma hotel narediti zmešnjavo.
To se iz konjiškega primera
lepo vidi.

CliLJSKI TEDNIK ŠTEV. 21 — 1. jumja \Ш
TELESNA VZC0JA IN SPORT
PORAVNANI
RAČUNI
Čeprav igro Kladivarjeve
eaiajstorice ni moč oceniti z
najvišjo oceno, zmagi ni kaj
oporekati. Kladivar se je
pošteno in mošlio oddolžil
celjskim železničairjem za
lanski poraz. Zdaj so računi
poravnani, ali če hočemo biti
povsem natančni, govorijo
celo v prid Kladivarja, saj je
nedeljska zmaga 3:1 več
vredna kot pa lanski poraz
2:3.
Dvoboj med Kladi varjem
in Celjem je bil tipično pr-
venstven. Igravce je skoraj
čas spremljala trema, za to
so veliko grešili in zamudili
nekaj velikih priložnosti za
gol. To velja za obe enajsto-
rici. Navzlic temu so imeli
zmago va vci prisebnoj ši na-
pad, ki je znal iz;koristiti vsaj
tri priložnosti za gol. Poseb-
na odlika obeh enajstoric pa
je bila izredna požrtvoval-
nost in borbenost.
Lahko bi rekli, da so celj-
ski železničarji razočarali, ne
toliko obramba, pa četudi je
sprejela tri gole, kolikor na-
pad. Ta ni bil sinhroniziran.
V njem so hoteli zablese-
ti le posamezniki, ki pa so
pozabili, da je nogomet ko-
lektivna igra. Zaradi tega
Kiadivarjeva obramba ni
imela težega déla, ko je ta-
ke napadavce odvračala od
nj^ovega namena.
Navzlic več ali manj pri-
čakovanemu razpletu do-
godkov na Glaziji, se po
ložaj na lestvici slovenske
conske lige za celjskega li-
gaša ni spremanu. Kladivar
je zadržal šesto mesto; po-
večal je zbir točk na 18 ter
si popravil razliko v golih na
43:34. Celjski železničarji pa
so se močneje zasidrali na
predzadnjem mestu s tri-
najstimi točkami ter nega-
tivno razliko v goUh 39:59.
V prezadnjem kolu prven-
stvenega teikmovanja v slo-
venski conski ligi bo Kladi-
var na Claziji gostil ljubljan-
skega Slovana, s katerim sta
se lani razšla z neodločenim
izádom 2:2, Celjani pa se bo-
do v Šempetru spoprijeli z
Gorico, kateri so klomli lani
z najtesnejšim izidom 1:0.
M. B.
VELIKA PREMOČ
mladih otleiov KladÍ¥orJa
NavzUc dežju ter več ali manj
preplavljenim atletskim napra-
vam na stadionu Borisa Kidriča,
je drugo kolo ekipnega prvenstva
države v atletiki za starejše in
mlajše mladince ter mladinke
prineslo dosti boljše izide kot pr-
vo, razen tega pa še nov republi-
ški rekord za mladince in člane
pri skoku v višino; dosegel ga je
celjski mladinec Vivod z rezulta-
tom 191 cm.
Pri mladinkah se je najbolj iz-
kazala Lubejeva pri skoku v da-
ljino z 522 cm. Dvojno zmago in
sicer v teku na 80 metrov čez ovi-
re (12.2) ter v metu kopja (34.80)
si je priborila Urbančičeva. "V
seznam zmagovalk pa so se vpi-
sale še: Stipovšek v metu diska
(27.06), Kramaričeva v teku na
100 m (13.0) ter Cedetova na 60 m
(7.9). Zraven tega so mladinke
Kladivarja zmagale še v štafet-
nem teku 4X100 m v času 51,9.
Vrstni red ekip: 1. Kladivar
13.310, 2. Branik 11.081, 3. Mari-
bor 10.746.
V skupini mlajših mladincev
so se ekipe zvrstile takole: 1. Kla-
divar 14.521, 2. Branik 13.481.
Med posamezniki pa so najboljše
uspehe zabeležili: Leskošek v te-
ku na 100 m (Ì1.7), Medvešek pri
skoku v višino (171 cm). Veselak
pri skoku v daljino (625 cm). Pin-
tar v teku na 1.000 m (2:48.2), Gaj-
šek v metu diska (40.30 m) ter še
enkrat Veselak pri skoku ob pa-
lici (3.32 m).
Veliko premoč v dvoboju z mla-
dimi atleti ljubljanske Olimpije
so potrdili tudi starejši mladinci
Kladivarja, saj so zbrali kar
19.254 točk, medtem ko so jih nji-
hovi tekmeci dosegli 16.495. Ra-
zen Vivoda, ki je s 191 cm dose-
gel kar dva republiška rekorda,
so se posebej izkazali še: Polut-
nik z zmagama v tekih na 110 m
ovire (16.1) ter na 400 m (52.8), na-
dalje Gregore v metu kladiva
(39.28 m), Lebnik v metu krogle
(12.61 m), Pestotnik v teku na
100 (11.3), Stajner v teku na
1.000 m (2:34.6), Vravnik v metu
diska (45.78), Lebnik pri skoku
ob palici (340 cm). Potrata v teku
na 1.500 m (4:30.4) ter Zuntar v
teku na 2000 m (5:41.8). Kladivar
pa je zmagal tudi v štafeti
4ХД00 m v času 45.7 sekunde.
Stanko Lorger
▼novic osvojil
Honžekovičev pokal
Namesto v Celju pred dobrimi dese-
timi dnevi, so se najboljši jugoslovan-
ski atleti, med njimi velika večina
kandidatov za evropsko prvenstvo,
zbrali preteklo nedeljo v Zagrebu na
tradicionalnem spominskem mitingu
za Hanžekovičev memorial. Kakor že
nekaj let zapovrstjo, tako je tudi le-
tos spominski pokal osvojil Stanko
Lorger z zmago v teku na 110 metrov
čez ovire v času 14.8 sekunde.
Pomembna zmaga je pripadla tudi
Lesku pri skoku ob palici z rezulta-
tom 430 cm. Lešek je tokrat poskušal
tudi pri višini 448 cm, torej pri vi-
šini novega jugoslovanskega rekorda;
vendar ni uspel. Kolnik je v tej di-
sciplini premagal 400 cm in zasedel
peto mesto.
Naraks Je v teku na 800 metrov za-
sedel šele drugo mesto s časom 1:55,2
pa ne zaradi slabe taktike, temveč
edinole zaradi močnega zaostanka na
startu. Tu Je ostal na repu kolone
predvsem zaradi starterjeve napake.
Med udeleženci velikega mitinga Je
bil tudi inž. Jože Brodnik, ki je pri
metu kopja zasedel šesto mesto z re-
zultatom 64.37 metra.
TUDI ČLANI IN ČLANICE V BORBO
ZA TOČKE
Mladincem, ki so doslej absolvirali
že dve koli ekipnega prvenstva drža-
ve, se bodo jutri ter v nedeljo pridru-
žili še člani in članice. .Celjski atleti
bodo v prvem kolu zvezne atletske li-
ge startali v Ljubljani; moški v sobo-
to in nedeljo, ženske pa samo v ne-
deljo.
KEGLJAČI
ZA JUGOSLOVANSKI POKAL
Cetrtfinaie okrajnega tekmovanja
kegljaških moštev za Jugoslovanski
pokal je dalo nekaj odličnih rezulta-
tov. Tako je kar devetnajst kegljačer
premagalo mejo 800 kegljev; najboljši
med njimi pa je bil Lojze Zagore (In-
valid), ki je podrl 876 lesov.
Posamezna srečanja so dala nasled-
nje izide:
Elektro : Rudar, Zabukovica 4889:
4690 (Ivo Krajne 868, Marjan Krajne
810, Stefan Krajne 840, Rabič 802 za
Elektro ter Zagoričnik 840 in Ramšak
804, oba Rudar).
»13. maj« : 2KK Celje II 4808:47«
(Stane KlemenčiC 865 za zmagovalno
moštvo ter Kompan 818, Kohne 801 In
Veranič 800 za Celje II).
Invalid I : Olimp 4710:4637 (Zagore
876, Zupanič 800, oba za Invalid, oziro-
ma Vodeb 827 za Olimp).
Celje I : Kovinolehna 4866:4664 (Jan-
čič 836, Vanovšek 829, Blazina 814,
Smon 813 za Celje In Sinko 8вО ter
Lebič 818 za Kovinotehno).
DVA NOVA
CELJSKA BEKOBDA
KE6LJAČEV
Medtem ko se Je že polfinalni del
okrajnega tekmovanja kegljaških mo-
štev za jugoslovanski pokal končal z
nekaterimi odličnimi rezultati posa-
meznikov, pa Je bil višek dosežen т
zaključnem dvoboju med Celjem ter
»13. maj«, v katerem Je ekipa železni-
čarskega kegljaškega kluba Celje do-
segla v ekipnem ocenjevanju nov celj-
ski rekord s 5.Ш keglji. Temu vrhun-
skemu izidu pa je dodal Jože LubeJ še
en celjski rekord, ko je podrl 913 keg-
ljev in tako popravil dosedanji celjski
rekord Marinčka, ki je 1958. leta po-
drl 9«3 kegljev.
Polfinale: »13. maj« : Invalid 4858:
4761. Najboljša posameznika sta bila
Batistič iz zmagovalnega moštva s 872
keglji ter Zagore, član Invalida s 875
lesi.
Celje : Elektro 4967:4841 (Vanovšek
878, Ivo Krajne 88«).
FINALE: Celje : »13. maj« 5060:483»
(Celje — LubeJ 913, Vanovšek 886, jan-
čič 842, Veranič 838, Smon 812, Kohne
769; »13. maj« — Lukač 812, Batistič 839,
Klemenčič 81«, Valenčič 808, Zagore
79«, Pahor 76S).
Nisla prišla
v finale
Edina predstavnika iz Celja na dr-
žavnem prvenstvu v Kegljanju za po-
sameznike se nista uvrstila v zaključ-
ni del tekmovanja. Tako je Lubej po-
drl komaj 823, Vanovšek pa 836 lesov,
kar je bilo premalo za plasman med
33 najboljših.
Kot kaže se člana celjskega železni-
čarskega kegljaškega kluba nista zna-
šla na novem kegljišču, na katerem
sta prvič nastopila.
ZMAGA ZA LASCANE
V počastite vdneva nrüadostl so v
Šentjurju pripravili rokometni turnir
članskih ekip. Posamezne igre so se
končale takole: Laško—Store 11:5.
Konjice—Šentjur 11:8, Konjice—Store
8:6, Laško—Šentjur 17:12, Laško—Ko-
njice 18:6 in Šentjur—Store 17:10.
Zmagala je ekipa iz Laškega, 2. Ko-
njice, 3. Šentjur, 4. Store.
I. M.
PRVO MESTO za judoiste Olimpa
v soboto so judoisti Olimpa prema-
gali zadnjega nasprotnika v spomla-
danskem delu tekmovanja v drugi
slovenski ligi, velenjskega Rudarja
17:7, in s tem popolnoma zasluženo
osvojili prvo mesto s pozitivno razli-
ko v točkah 105:15. 2e ta razlika po-
trjuje, da Je Olimp premočan na-
sprotnik za drugo ligo in da Je nje-
govo mesto v družbi najboljših klu-
bov tega borilnega Športa.
V posameznih dvobojih so judoisti
Olimpa premagali svoje nasprotnike z
naslednjimi izidi: Litostroj 24:». Kam-
nik 24:0, Mursko Soboto 22:2, ptujsko
Dravo 18:6 ter Velenje 17:7.
Končni vrstni red ekip v drugI re-
publiški ligi: 1. Olimp, Celje, 2. Rudar,
Velenje, 3. Drava, Ptuj, 4. Murska So-
bota, 5. Litostroj, Ljubljana in 6,
Kamnik.
Kvalifikacije za vstop v prvo slo-
vensko ligo bodo Junija z Impolom iz
Slovenske Bistrice.
Vsa prva mesta
za celjskega Partizana
v organizaciji velenjskega Partizana
Je bilo v nedeljo ekipno prvenstvo
moških, mladinskih in pionirskih mo-
štev za naslov okrajnega prvaka. Naj-
več uspeha so imeli igralci celjskega
Partizana, ki so pobrali vsa prva me-
sta.
ČLANI: 1. Partizan, Celje, 2. Parti-
zan, Konjice, 3. Partizan, Velenje, 4.
Partizan, 2alec in 5. Elektro, Celje. V
odločilni igri je celjski Partizan pre-
magal konjiškega z rezultatom 5:4. Za
zmagovalno moštvo so igrali Jazbec,
Roje in Kvas. Najboljši igralec v tej
skupini sploh pa je bil Konjičan
Svarc, ki nI izgubil niti ene igre.
MLADINCI: 1. Partizan, Celje, 2.
Elektro, Šoštanj, 3. Partizan, Velenje,
4. Partizan Mozirje. Mladinci celjske-
ga Partizana v postavi Gajšek, Jevšek
in Zadravec so prvo mesto osvojili
brez posebnih težav.
PIONIRJI: 1. Partizan, Celje, 2.
Partizan, Žalec, 3. Partizan, Konjice,
4. Partizan, Mozirje, 5. Partizan, Vele-
nje. V celjski ekipi pionirjev so igrali
Poznič, MartinkoviC in Srebre. V od-
ločilnem srečanju z ekipo iz 2alca so
zmagali Celjani 5:3.
Remi v Ljubljani -
isto kot uspeh
Na lestvici republiške moške roko-
metne lige je Partizan-Krim iz Ljub-
ljane na prvem mestu. V petnajstih
dvobojih ni izgubil niti ene tekme.
Prvo točko Je moral prepustiti svoje-
mu nasprotniku šele v nedeljo in to
ekipi celjskega železničarskega roko-
metnega kluba, ki je po silno drama-
tičnem razvoju izsjJila neodločen izid
11:11.
Začetek tekme je pripadal Celja-
nom, ki so prvi polčas zaključili v
svojo korist 6:3. V drugem delu so
gostje povedli celo 9:4. In ko Je ka-
zalo, da bodo Igravci Krima doživeli
prvi poraz, so se močno zavzeli ter
rezultat ne samo izenačili, ampak ce-
lo prišli v vodstvo 11:10. Nazadnje je
bil Snedič še enkrat uspešen in dose-
gel zasluženo izenačenje.
Po tem kolu so celjski rokometaši
zadržali peto mesto na lestvici; imajo
pa 12 točk ter razliko v golih 209:287.
OKRAJNI PRVAKI V ATLETIKI
Na okrajnem prvenstvu učencev in
učenk osnovnih šol v atletiki je na-
stopilo nad sto mladih tekmovalcev.
Naslove okrajnih prvakov pa so osvo-
jili naslednji:
PIONIRJI, com: Stopar 8.0 (III. os.
šola Celje); višina: Kunej (I. os. šola
Cel.ie) 1G5; krogla: Kavalar (Žalec)
16.80; daljina: Hrušovar (III. os. šola
Celie) 5.54.
PIONIRKE: 60 m: Beve (II. os. šola
Celje) 9.0; daljina: Dovečar (Laško)
4.08; krogla: Leben (III. os. šola Celje)
11.16; višina: Sedlar (II. os. šola Celje)
125 cm.
DVE ZMAGI
I
Medtem ko bo zaostala tekma je- j
■enskega dela prvenstva v zasavsko- |
celjski skupini republiške lige v ho-
keju na travi med Senovim in Celjem i
bržkone registrirana z rezultatom 3:0
v korist HDK Celja, saj domačinov ni
bilo niti na igrišče, so mladi celjski
hokejisti na travi odigrali v nadalje-
vanju prvenstvenega tekmovanja dve
tekmi in obe zabeležili v svojo korist
Tako so se med tednom spoprijeli z
ekipo Mladosti iz Trbovelj in jo pre-
magali s tesnim rezultatom 1:0. V ne-
deljo dopoldne pa so na pomožnem
igrišču ND Kladivarja za Glazijo spre-
jeli v goste moštvo Partizana iz
Krškega in ga premagali z doslej naj-
višjim rezultatom tega tekmovanja
sploh, 10:0.
KOŠARKA
v tretjem kolu okrajne lige v košar-
ki so bili doseženi naslednji rezultati:
MOŠKI: Celje—Zalee 39:36 (17:15),
Šoštanj B—Velenje 37:30 (12:15), na izid
tega srečanja so Velen j cani vložili
protest, češ, da so v šoštanjskem mo-
štvu igrali tudi košarkarji prvega mo-
štva. Rogaška Slatina—Partizan Celje
42:46 (25:23).
ŽENSKE: Elektra—Velenje 11:29 (4:
12).
CELJE : KRAPINA 1:1
V okviru zaključnih proslav v poča-
stitev dneva mladosti je bila v Kum-
rovcu tudi prijateljska nogometna tek-
ma med okrajnima reprezentancama
Celja in Krapine. Po dokaj lepi in
zanimivi igri se Je dvoboj končal z
neodločenim izidom 1:1.

Pretekli teden so bili ob baze-
mi v Rimskih Toplicah izpiti za
•odnike lahkoatletskih disciplin.
Izipraševalci in kandidati so se
sporazumeli, da so združili po-
trebno s prijetnim in določili ta
turistično-športni objekt za kraj
>izpitnih strahot«.
Izpite za sodnike lahkoatlet-
skih tekmovanj so opravljali
celjski učiteljiščniki, ki bodo le-
tos šli kot učitelji po šolah in
tam vodili športno življenje učen-
cev in krajevnih društev. Pred
izpitno komisijo so prihajali
večjidel mokri, toda resnici na
ljubo, bolj od termalne vode kot
od potnih srag ...
Izjìitna komisija je po uspešno opravljenem izpita kandidatinje
načela še nevezan razgovor o temin onem, predvsem pa o atletiki,
ki je z mlado bodočo učiteljico dobila dobrega športnega delavca
in kot je bil cilj tega dne — stro gega in pravičnega sodnika na
tekmovanjih.
Gsellmann v Celju
Prihodnji petek, 8. junija ob
17. uri ibo prišel v Celje Hans
Gsellmann, znani aTstrdjeki alpi-
nist medinarodne reputacije, pre-
davat o svojih e'kspedicijah na
Groenlandijo. Avstrija je ves
čas TX) vojni pošiljala svoje alpi-
nistične odprave v Azijo. Afriko
in Ameriko. Za Groenlandijo se
je specializiiral Hans Gsellmann,
Z us'^ehi svojih odprav, pri ka-
teri* su sodeloA^ali skoraj vsi av-
strijski himalajci, je mnogo do-
prinesel k slovesu avstrijskega
alpinizma in s tem tudi k ugledu
te male države.
Groenlandi ja meri 2.175.000 km*
(je skoraj 9- krat večja od naše
države). Ve je goratega sveta in
vrhovi, deloma kot granitni skla-
di, deloma kot ledeni špiki segajo
v višine okoli 3400 m. Na naj-
mauj 24 vrhov Groenlandije so
se prvi povzpeli avstrijski alpini-
sti, ki so obenem kot prvi ljudje
bivali v teh gorah.
Gsellmann je bil na Groenlan-
diji najmanj šestkrat. Znan je
kot sijajen fotograf in dober pre-
davatelj s humoristično žilico.
Občinstvo vabimo, naj ne zamudi
te edinstvene priložnosti.
T. O.
PLOČNIK CVETI...
Ulica Mose Pijade v Celju je
bila pred leti asfaltirana, prav ta-
ko pločniki ob njej, ki se jih
hkrati posadili z okrasnimi dre-
vesi. Toda to pomlad je pločnik
ozelenel. Ne samo nad steblom
dreves, temveč tudi pri tleh. Sko-
zi razpoke so pogmale mladice iz
korenin drevja ter vztrajno po-
ganjajo kvišku. V vprašanju je
brez dvoma kvaliteta.
Bodisi kvaliteta vztrajnosti im
življenjske sile rastline, ali pa
kvaliteta opravljenega dela pri
tlakovanja pločnikov? Najbrž pa
je drugo...
OBNOVLJENA TRGOVINA
SLOVENIJAŠPORT V CELJU
Z ureditvijo poslovalnice Slo-
venijašport je Celje dobilo še eno
novo, okusno ter sodobno ureje-
no in opremljeno trgovino. In ko
je predsednik osrednjega delav-
skega sveta trgovskega podjetja,
ki ima svoj sedež v Ljubljani, iz-
ročil pomlajenemu kolektivu
celjske poslovalnice v upravljanje
nove prostore, mu je zaželel ne le
obilo plodnega dela, ternveč tudi
koristnega sodelovanja zlasti s
telesnovzgojnimi ter turističnimi
organizacijami. Upajmo, da bo ta
želja v Celju uresničena; športni
in turistični delavci pa si žeiijo,
da bi bilo več ßodelovanja tudi e
proizvajavci, saj bi lahko na nji-
hov račim izrekli marsikatero
kritično besedo.
Otvoritvene slovesnosti in prve-
ga ogleda novih prostorov Sloveni-
jašport na Stanetovi ulici so se
udeležili mnogi predstavniki Ijiud-
skega odbora. Trgovske zbornice.
Zavoda za napredek gospogarstva.
Obnove in drugih, med njimi tudi
podpredsednik ObL/D Celje Beno
Krivec, ki je kolektivu zaželel ve-
liko uspešnega dela.
VESELI VEČER
Pod pokroviteljstvom krajevne
organizacije SZDL Center v Ce-
lju prirejata mladinska in pionir-
ska organizacija tega območja
jutri, v soboto, 2. junija ob 16. in
18. uri v dvorani Delavskega od-
ra »veseU večer«. Po veselem pro-
gramu bodo na vrsti zanimivi
mladinski in drugi filmi.
Gibaije prebivalstva v Celju
v času od 14. «o 2S. шаЈж 19C2 je bilo
rojenih C4 dečkOT ìk SS «eklie.
Poročili io se:
Jožef BRULC, etr. ključavničar in
Frančiška HUJDKC, natakarica, oba le
Laškega. Karol ZUFANC, Upetnik i«
Marij* BRECKO, kuharica, oba 1«
Stor. Fric KODELA, delarec in Neia
PESJAK, delavka, oba iz Celja. Peter
MAROT, delaTec iz 2alca in Alojzija
PENIC, natakarica iz Celja. Bogomir
ULIPI, poljedelec 1ж Bezenškovega
Bukovja In Gizela SELCAN, poljedel-
ka iz Selc, Aleksander LAHOVIC, inv.
upokojenec in Rosalija ULAGA, gos».
pomočnica, oba iz Celja. Maksimiljan
ZNIDARSiC, delarec iz Polzele in
Frančiška CESAR, delavka iz Celja.
Martin SELIC, kontrolor in Viktorija
LELJAK, servirk*, oba iz Stor. Zoran
VECKO, zastopnik DOZ-a iz Celj* In
Marija MILEČ, pletilja iz Škofje vasi.
Jožef DraC, delavec iz Trnovelj in Ir-
ma KUDER, telefonistka iz Zadobro-
ve. Ludvik ŽEMLJIC, str. ključavni-
čar iz Maribora in Marija SrOT, gosp.
pomočnica Iz Celja. Stanislav NO-
VAK, delavec In Frančiška ZUZEK,
delavka, oba iz St. Jungerta. Stani-
slav ZALOŽNIK, kem. laborant in Ol-
ga FIDLER, trg. pom., oba iz Celja.
Emil GRACNER, električar in Stani-
slava BIZJAK, natakarica, oba iz
Celja. Franc KAPELAR, upokojenec
iz Celja in Marija SOVlC, delavka ia
Šmarja. Pavel LESNIK, elektrovarilec
iH Ana TRBOVC, trg. pom., oba iz Re-
čice. Anton JUG, glaščičar in Erika PO-
PRASK, kuharica, oba iz Celja. Oto
COKAN, pletilec in Jožefa StaNCER,
poljeAelka, oka iz Celja. Desimir, Ivan
JAKELJ, gozd. tehnik iz Jesenic in
Ivana, Romana KRANJ C, otroška ne-
govalka iz Celja.
Umrli so:
Jože ROVSEK, inr. upokojenec tz
Celja, star K let. Jožef GORJANC,
kmet iz Celja, star 76 let. Vincenc
IVENCNIK, zidar iz Bovš, star 32 let.
Franc MUNDA, upokojenec iz Celja,
eter 6« let. Marija POTOČNIK, posest-
тсџ. iz Celja, stara C2 let. Danica DE-
ŽELAK, otrok iz Debra, stara 3 dni.
Marija KORENJAK, gospodinja iz
Zvodnega, stara в6 let. Janez ZUPBVC,
upokojenec iz Jukloštra, star 7» let.
Ivan DORNIK, kovač iz Hrastnika,
sUr 47 let. Božena TOMINSEK, otrok
iz Zabukovce, stara 1 leto. Mihael
ZUCKO, kmetovalec iz Vrenske gorce,
star C4 let. Dr Jakob, Janez BOZiC,
upokojenec iz Celja, star 73 let. Mari-
ja OCVIRK, inv. upokojenka iz Celja,
stara 79 let. Marija BANDEK, delavka
iz Celja, stara 74 let. Karol KRAJNIK,
kmetovalec iz Brezna, star 69 let. Te-
rezija PARFANT, gospodinja iz Celja,
stara C9 let. Marija SKOCIR, gospodi-
nja iz Terč, stara 62 let.
KRONIKA KESREČ
Ivan Smarčan iz Smartnega v Rožni
dolini je padel na beton in si poško-
doval glavo. — Pri delu v gozdH si Je
poškodoval prsni koš Alojz Cater ii
TunoTca pri Šentjurju. — Bogomir Ši-
bane s Klanca pri Dobrni je padel pri
telovadbi in si poškodoval levo mogo.
PARKIRNI PROSTORI, KOLESARNICE...
Med probleme varnosti prometa na
naših cestah sodijo, zlasti ▼ Celju,
parkirni prostori, kolesarnice itd. To-
variši, ki se poklicno mkvarjajo s pro-
blematiko cestnega prometa pravijo,
da Mrbanisti pozabljajo na to vpraša-
nje, sicer si Je težko predstavljati,
zakaj so hoteli celo prostor za parki-
ranje v Gubčevi mlici spremeniti y za-
zidalno parcelo.
Nujno ureditev prostorov za parki-
ranje zahtevata naglo naraščanje šte-
vila motornih vozil, kakor tudi skrb
za varnost prometa na cestah. Tako
se Je samo v Celju povečalo število
motornih vozil v prvih mesecih letoš-
njega leta (do sredine maja) za 273.
To pa je približno za prav toliko, ko-
likor smo v 1951. letu imeli vseh mo-
tornih vozil v okraju.
V zadnjem času so bili v Celju ozna-
čeni nekateri prostori za parkiranje
osebnih avtomobilov. Toda, to še ni
dovolj. Osebnih avtomobilov Je čeda-
lje več, zlasti pa se veča število za-
sebnih lastnikov teh vozil, ki v naj-
večji meri obremenjujejo ne samo
ceste, ampak tudi parkirne prostore.
Zdaj ni nič čudno, če se ljudje z
avtomobilom pripeljejo do kina, resta-
vracije ali kavarne in celo do živil-
skega trga. Čudno pa Je parkiranje,
zlasti še, ker se takšna vozila ustav-
ljajo kar ob cestah in zaradi tega
ogrožajo varnost prometa.
Nič boljše, ali še slabše je zara«i
parkiranja tovornih avtomobilov. Sa-
mo pojdite v Gaberje, kjer se j#
nekdanje otroško igrišče ob Maribor-
ski cesti spremenilo v parkirni pro-
stor za kamione. Zelo pogosto se to-
vorni avtomobili ustavljajo na pro-
storu pred gledališčem, pa tuii Jur-
čičeva in Malgajeva ulica se čestokrat
spremenita v parkirni prostor zanje.
To so razlogi, zaradi katerih se če-
dalje bolj odločno pojavljajo besede
o ureditvi parkirnih prostorov ве sa-
mo v Celju, temveč tudi v nekaterih
drugih večjih krajih celjskega okra-
ja.
Enak problem. In spet to velja za
Celje, so kolesarnice. Da Jih imamo
premalo, pove že vsakdanja slika s
celjskih ulic, ko že ob vsakem ploč-
niku in zidu slonijo kolesa. Ta kolesa
ovirajo pešce, pa tudi ostalemu pro-
metu so resna ovira. Ker ta kolesa
niso zavarovana, so pogosto predmet
tatvin. Samo v zadnjih dveh letih Je
bilo na ta način v Celju ukradenih
638 koles.
Rešitev tega problema tiči v ureje-
vanju kolesarnic ob vseh vpadnicah v
celjsko mesto. Pogoji za takšno grad-
njo so, treba bi se jih bilo samo opri-
jeti. Z ureditvijo kolesarnic ob vseh
dovoznih cestah v mesto, bi ne samo
razbremenili promet v ožjem celj-
skem vozlišču, temveč tudi zmanjšali
število tatvin teh prometnih sredstev.
M. B.
CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 1. junija 1962

I>ELOVNE KOLEKTIYE
IN VSE INTERESENTE OBVBSCAMO,
DA IMAMO ▼
Počitniškem domu
▼ Velem Lošiniu
Se nekaj prostih kapacitet
Veli Lošinj leži na južnem delu otoka Lošinja — je znan po
svoji izredno blagi in zdravilni klimi, ter po parkih na po-
bočju Sv. Ivana s preko 28 km sprehajališč in turističnih stea.
Naš dom je solidno in okusno opremljen z urejenüni sanita-
rijami in lepim vrtom.
Cena oskrbnega dne je 1.30« din. V juniju in septembru
10 odstotni popust.
Vabimo vse interesente, da se oglase т Kadrovskem sektorju
Časopisnega podjetja »Celjski tisk« ▼ Celju, Trg V. kongresa
etevUk» S.
parkirni PROSTORI
1. = SEJMIŠČE TEHARJE
2. = TRAVNIK NASPROTI SOLE
3. = DVORIŠČE
4. = OB CESTI K STOLARNI
5. = MLIN
6. = PRIREDITVENI PROSTOR
I = SMER PROMETA
ZA MOTORJE IN KOLESA
II = SMER ZA OSTALA
MOTORNA VOZILA
Obvestilo o ureditvi prometa
DNE 3. 6. 1962
ZA III. TRADICIONALNO TOMBOLO NA TEHARJAH
1. Promet osebnih avtomobilov
iz smeri Celje—Teharje se preu-
smeri po Bežigrajski cesti do Te-
harij, do parkirnega prostora na
sejrnlšču. Za motoma kolesa, ko-
lesarje iz smeri Celja se odvija
promet po Teharski cesti do par-
kirnega prostora na Teharjah. Pro-
met motornih vozil iz smeri Sto-
re se odvija po cesti II. reda do
označenih parkirnih prostorov za
posamezna prevozna sredstva. Ves
tranzitni promet za smer Celje—
Store—Šentjur in obratno je
preusmerjen preko Bežigrajske
ceste in Bukovžlaka. Preusmeri-
tev prometa velja dne 3. 6. 1962
od 14. do 19. ure.
2. Za osebne avtomobile sta do-
ločena naslednja parkirna prosto-
ra: Iz smeri Bežigrajske ceste in
iz smeri Vojnika parkirni prostor
na sejmišču Teharje. Iz smeri
Stor pa na travniku nasproti os-
novne šole Teharje. Za motorna
kolesa so predvideni naslednji
parkirni prostori: Iz smeri Celje,
Bežigrajska cesta na sejmišču Te-
harje. Iz smeri Celje—Teharska
cesta pri Pocajtovem mlinu. Iz
smeri Stor na dvorišču poslopja
KRAJEVNEGA URADA za kole-
sarje iz vseh vpadnic so predvi-
deni prostori za shranjevanje ko-
les, ki bodo vidno označeni in ču-
vani.
Vsem voznikom motornih vozU,
ki se nameravajo udeležiti tom-
bole na Teharjah priporočamo, da
koristijo parkirne površine v me-
stu Celju, zaradi pomanjkanja
parkirnih prostorov na Teharjah.
Prevoz iz Celja na Teharje bo mo-
žen z avtobusi.
OBVESTILO
Podjetje »Avtobusni promet« Celje obvešča, da bo ob
priliki prireditve tombole v Teharju dne 3. 6. 1962 vršilo
pojačane prevoze na vseh rednih avtobusnih progah. Prav
tako bodo v Celje vozili izredni avtobusi iz Rogaške Slatine
ob 12.30, iz Loke pri Zusmu ob 12,30; iz Dramelj ob 13.00
iz Planine ob 12.45, iz Prebolda ob 13.00, iz Rečice ob Savinji
ob 12.30 ter iz Zreč ob 13.00 uri, dočim se bodo vračali iz
Celja po končani tomboli ob 19.00.
Vsi redni odhodi avtobusov iz Celja po 16.00 uri za smer
Kozje, Planina, Bistrica ob Sotli, Vransko, Šoštanj in Vita-
nje bodo tega dne prestavljeni na 19.00 uro.
Na relaciji Celje—Teharje in obratno bo od 14.00 do
16.00 ure, kakor tudi po končani tomboli obratovalo večje
število avtobusov.
STRELCI
V KUMROVCU
Spored prireditev »Mladost; 1962« so
v nedeljo, 27. maja v Kumrovcu izpo-
polnili tudi strelci celjskega in kra-
pinskega okraja. Medtem, ko je v tek-
movanju mladincev vsak okraj zasto-
palo po pet občinskih ekip, so v osta-
lih skupinah nastopile le okrajne re-
prezentance. Razen tega so se dome-
nili, da bodo strelska tekmovanja od-
slej prirejali vsako leto.
v ocenjevanju občinskih mladinskih
ekip so strelci iz celjskega okraja za-
sedli vseh pet prvih mest in sicer: 1.
Žalec 673, 2. Celje 665, 3. Konjice 661,
4. Šoštanj 577, 5. Šmarje 562, 6. Pre-
grada 525, 7. Oroslavje 525 itd. Svojo
premoč so potrdili tudi kot posamez-
niki: 1. Kunst (Zalee) 92, 2. Brezovšek
(Konjice) 90, 3. Dobovičnik Heda
(Celje) 88 krogov Itd.
PIONIRJI: 1. Celje 740, 2. Krapina
520. Posamezno: 1. Lah 87, 2. Kolar
(oba Celje) 83, 3. Ramšak Milena (Šem-
peter) 82 itd.
PIONIRKE: 1. Strašek (Kristan vrh)
85, 2. Klokočovnik (Spitalič) 81 kro-
gov itd.
Bafko Skomina,
PREDSEDNIK
CELJSKE NOGOMETNE  PODZVEZE
Na prvi seji članov novoizvoljenega
upravnega odbora Celjske nogometne
podzeve ali komisije za nogomet pri
Okrajni zvezi za telesno kulturo so
za predsednika izvolili tov. Rafka
Skomino, za tajnika pa Stefana Jagra.
Za predsednika tehnične komisije so
izbrali inž. Ludvika Dougana, regi-
stracijske Iva Blekača, mladinske
Stanka Coceja ter za predsednika di-
sciplinskega sodišča Vinka Susina.
Predsednik nadzornega odbora pa bo
Janko Vagner.
IZLETI PO JUGOSLAVIJI
1. 6-dnevni izlet v OHRID — potova-
nje z avionom, prijave do zaključnega
števila prijavljencev.
2. 7-dnevni izlet v DUBROVNIK —
kombinirani vlak, ladja in avtobus,
prijave do 15. junija 1962.
3. 6-dnevni izlet po DALMACIJI —
z ogledom slapov KRKE, ZADRA,
PLITVIČKIH JEZER, SPLITA, prijave
se zaključujejo — pohitite.
4. 4-dnevni izlet v ĐERDAP, prijave
da zaključnega števila.
5. 3-dnevno potovanje v ASIAGO —
prijave do zaključnega števila.
PRI OMENJENIH IZLETIH SE KO-
RISTI OBJAVA K-15.
IZLETI V INOZEMSTVO
1. Za člane planinskega in turistič-
nega društva avtobusno potovanje v
SVICO, preko AVSTRIJE, v povratku
preko SEVERNE ITALIJE, prijave do
15. julija 1962.
2. Tradicionalno potovanje po ITA-
LIJI: FIRENCE, RIM, NAPOLI, POM-
PEJI, prijave do 10. junija 1962.
3. Za člane turističnih in planinskih
društev 6-dnevno potovanje z avtobu-
som po avstrijskih in italijanskih DO-
LOMITIH, prijave do 10. junija 1962.
ZAHTEVAJTE ZA VSE IZLETE
PROGRAME V NASI POSLOVALNI-
CI!
Potniki v inozemstvo. — Pri nas do-
bite najhitreje vse vrste voznih kart
za inozemstvo — vlak, ladja, avion.
Prav tako Vam najhitreje posredu-
jemo nabavo vseh tujih viz preko na-
ših filijal v Zagberu, Beogradu itd.
Pred vsakim potovanjem obiščite
Kompas — Celje in prepričali se boste
o naši solidnosti!
Udeležujte se Kompasovih kvalitet-
nih potovanj po domovini in drugih
evropskih državah. Obiščite poslo-
valnico Kompas — Celje, Tomšičev
trg 1. Telefon 23-50 — nudimo Vam
vse turistične informacije brezplačno.
Kompasov oddelek za letni oddih Vam
postreže z vsemi cenami hotelskih in
privatnih uslug širom Jugoslavije in
tujine. Od 25. maja dalje v prodaji
novi vozni redi.
Turistično podjetje Kompas — Celje
— Tomšičev trg 1. Telefon 23-50.
ETOL, tovarna esenc
in eteričnih olj, Celje
potrebuje
honorarnega
materijalnoga
knjigovodjo
s potrebno prakso
Nastop takoj.
Pismene ponudbe pošljite ali
se osebno zglasite v personali
podjetja.
Razpisujemo delovno mesto
adminisirator-ke
z znanjem materialnega knjigovodstva in blagajniških poslov
Pogoj: srednja ekonomska šola in po možnosti odgovarjajoča
praksa za uspešno upravljanje poslov.
Prošnje s podatki o dosedanjem službovanju in z dokazili
o strokovnosti naj pošljejo kandidati na naslov: »Remont-
Celje. Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta.
OBJAVE IN OGLASI
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO   LJUDSKO   GLEDLL^iCE
V CELJU
Petek, i junija 1962 ob 16 uri; Marcel
Frauck: SRECA NA  UPANJE. Gosto-
vanje v Trbovljah,
ob 20 uri Marcel Franck: SRECA NA
UPANJE.  Gostovanje v Troboljah.
Sobota, 2. junija 1%2 ob 20 uri: Marcel
Franck: SRECA NA UPANJE. Izven.
Nedelja,   5.   junija   ob   15   uri:   Marcel
Franck: SRECA NA  UPANJE.  Gosto-
vanje v Taboru.
ob 20 uri: Marcel Franck: SRECA NA
UPANJE. Gostvanje na Vranskem.
Toreik, 5. junija 1962 ob 20 uri: Marcel
Franck: SRECA NA UPANJE. Gosto-
vanje v  Šempetru.
Petek, 8. junija 1962 ob 20 uri: .Marcel
Franck: SRECA NA UPANJE. Gosto-
vanje v Šmarju pri Jelšali.
Sobota, 9. junija 1962 ob 16 uri: Marcel
Franck: SRECA NA UPANJE. Gosto-
vanje, v Velenju.
ob 20 uri: Maircel Franck: SRECA NA
UPANJE.   Gostovanje   v   Velenju.
Nedielja, 10. junija 1962 ob 15.30: Marcel
Franck:  SRECA  NA  UPANJE.  Izven,
ob 20 urd: Marcel Franck: SRECA NA
UPANJE. Gostovanje na Dobrni.
Slovensko    ljudsko    gUnlališče    Celje
obvešča, da se bixlo od 1. junija 1962 da-
lje   vse   večerne   prodstave   prič('lc   ob
20 uri in ne ob 19.50 uri.
KINO
KINO UNION
2. - 5. 6. 1962 .V NEDELJO M POGRE-
BOV«   francoski  film
6. — 9. 6. 1962 >ZAKON V SENCIi, nemš-
ki fihn
KINO METROPOL
2.   - 5. 6. 1<)62 »PREBRLSANKC IZ TO
MESA«, .šj)anski film
6. — 9. 6. 1%2 .NOCi, francoski film
LETNI KINO
5. — 5. 6. 1962 »PARIŽANKA, francoski
barvni film
MATINEJA
5. 6. 1962 >ZIMSKA FA.NTA/.IJA«. ruski
l)iirvni film
k INO  DPD   .SVOBODA.  ŠEMPETER
V SAVINJSKI DOLINI
2. - 5. 6. 1962 .ESNAPURSKI TIGER«,
nemški barvni film
6. - 7. b. 1%2 »IZ(;UBLJENI SVINČNIK«,
doniači fibn
K.OnCERTI
Ponedeljek, 4. junija: Prvi javni na-
stop učencev glasbene šole.
Sreda, 6. junija: Drugi javni nastop
učencev glasbene šole.
Prireditve so v Narodnem domu
vsakokrat ob 18.30.
KU P I.V.
KUPIM SLADKO stoječo košnjo. (lucer-
na). Robič, Cesta na Dobrovo 56. Celje
EXOOCNT DALJNOGLED, star. dober,
kupim. Naslov v upravi Lista.
ZAHVALA
Ob prerani  izgui)i naše nepozabljetip
žene. mame, stare mame. sestre in tete
PECOVNIK J02EFE
se iskreno zalivaljujemo vsem. ki ste
jo spremili na zadnji poti, darovali ven-
ce in cvetje. Posebna zahvala dobrim
sosedom č. č. duliov.ščiiii, pevskemu
zboru ter gasilcem.
Žalujoči   mož,   sinova   Franci,   Ivan,
hčerke  Jožica,  Marija in  Silva  z dru-
žinami ter ostalo sorodstvo.
Braslovče, 29. 5. 1962
POSEBNO OBVESTILO!
V  mesecu   juniju,   juliju   in   avgustu
organiziramo   vsko   nedeljo   enodnevne
izlete v znane letoviške kraje Slovenije.
PROGRAM  IZLETOV 7Л MESEC JUNIJ
3. junija: v PORTORO?. na ogled mi^d-
naroduiii avto-moto dirk za NAGRA-
DO PRIMORSKE C ENA 3.000
10. junija:  na  BLED  CENA: 2.000 din
17. junija: v PTUJ in na BORI.
CENA: 1.300 din
24. junija: v CRIKVENICO in SELCE
CENA: 3.500 din
Izletniki lahko koristijo legitimacije
k-15 za znižano vožnjo s 75 odstotnim
popustom.
ZAHTEVAJTE PROGRAME V POSLO-
VALNICI.
Prijave sprejemamo v poslovalnici
Celje, Titov trg 3, tel. 28-4.1 (nasproti
avtobusne postaje) in v poslovalnici Ve-
lenje, Šaleška 14/d do vsakega petka do
19 ure.
POTUJTE Z UDOBNIMI TURISTIČNI-
MI AVTOBUSI, ki VAM JIH NUDI IZ-
LETNIK AVTOBUSNI PROMET
CELJE.
IZLETNIK Celje
STANOVAîvJA
DVOSOBNO STANOVANJE Z GARAŽO
v novi hiši za dobo 8—10 let kupim.
Plačauj vnaprej pod »miUjont na upra-
vo lista.
ZA PRAZNO SOBO plačam več I.t vna-
prej ali nudim ntigrado. Naslov v upra-
vi Usta.
VDOVA ISCE prazno soho. Uihko tudi
v predemestju. Plača za leto vnaprej.
Naslov v upravi lista.
I5CEM STANOVANJE pomapam v go-
spodinjstvu, ali pazim na otroke. .Na-
slov v upravi lista.
V SREDO, 5. JUNIJA 1962 OB 10. URI
BO   NA   ŽELEZNIŠKI   POSTAJI
CELJE
JAVNA RAZPRODAJA
najdenih predmetov, katerim je rok
hranjenja potekel. Vabimo k udeležbi.
Železniška postaja
Celje
Trgovsko podjetje »CENTER« Celje
sprejme
1. samostojnega saldokontista,
2. poslovodjo večje poslovalnice.
Pogoj:   visokokvalificiran   trgovski
delavec, mlajša moč.
ZAHVALA
Isikrcno se zahvaljttjem dr. UrSičevi
in osebju rcparatornega oddelka celjske
bolnišnice za ves trud in požrtvovalnost
pri mojem zdravljenju. Urajuek Ivan.
ZAHVALA
Mesto  venca na grob  pokojnemu
SAJKO KARLU je poklonila sindikal-
na podružnica sekcije za vzdrževanje
svetilnih in telefonskih naprav
v Celju
ZVEZI SLEPIH
V CELJU
Znesek din 10.000. Iskrena hvala.
Zveza slepih Celje
RAZNO
PREKLICUJEM BESEDE, ki sem jih iz-
rekla Mariji Petelinek. da so nere-
snične. Recko Rojica, Celje.
ODDAM GARAŽO! Naslov v uprasi
lista.
PODJETJE POSREDNIK
CELJE. Vorašičcv trg 16 tet 25-90
Nujno   rabimo   za   komisijsko   prodajo
razno   pohljštvoi.   dvokolesa,   mopede,
tehnični material itd.
Obenem tndi odkupujemo!
Za prodajo  nujno rabimo avtomobile
vseh vrst od tip 1951 dalje, kakor tudi
motorna kolesa, ter stroje.
Nujno   rabimo  več   vseljivih   enodrn-
žinskih hiš in  stanovanj  v  Celju  ali
bližini Celja, do vrednosti din 5.00«.«00
PRODAM
NSU PRIMA 175 ccm 3.000 km prevoženih
v odličnem stanju naprodaj takoj proti
gotovini. Ribar j C va 3 Celje.
VESPA NAPRODAJ! Vprašati: Hohnjec,
Šaranovičeva 9 Celje, vsak dan popol-
dan.
filVAL.NT STROJ POGREZLJIV. dobro
ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista.
PUCH 175 ceni, naprodaj. Lisec Leon,
Šmarje   pri   Jelšah,   Dragomilo   7.
ENODRUŽINSKA HlSA V SM.\RJETI
pri Celju naprodaj. Informacije: To-
ma/ii Ivan, Zidan.škova 4, Celje. (Tka-
nina galanterija). i
MEKTRICNI (;RAM0EC:)N prodam. Ro-j
bič.  Cresta na Dobrovo 56, Celje.        <
kllllNJSKO kREDEN4 0, mii-o. stole iz i
Javorovega lesa, klopco za vo<1o, za-
boj za drva. omaro iz mehkega lesa.
dva lesena kovčka, strugalo 4,40X2
iit^kaj poso<le in obleke. Vprašati pri
Mihki Fedraii, ("elje, Prešernova 7/1
vsak dan <н\ 15 ure dalj<\ ob nedeljah
pa ves dan.
KO.ÍÍNJO - LUCERNA IN MHVA --1 lia
naprodaj. Tevžič, Šentriipert. Gomil-
sko.
MOTOBNO kOl.O JAVVA 250 c< m do-
bro ohranjeno, prevoženih cca 10.000
po u{îodni Ceni uiiprodaj. Plačilo mož-
no s čekom. Majicn Fren< Hrastnik
št. 376.
POSTELJO z novim peresnima vložkom
ter novimi tridelnimi vložki, dva so-
da, dva stara jelenova velika roga, noi
ležaLni  stol.   Naslov  v   upravi  liista.
CEMENTNO .STRESNO OPEKO, novo
lončeno peč, dobro ohranjeno snalnico,
prodam. Molj Franc. Bukovžiak 30
POSAMEZNE PARCELE tik trga Šent-
jur pri Celju zaradi bolezni prodam
po ugodni ceni. Lina Dolwvisek Šent-
jur 46.
С.ЛП\?:\\ VRATA, skobclni stroj in
cirkularko prodam. Naslov v upravi^
listu.
Zaradi renoviranja bo za-
prta gostilna Culk na Lavi od
1. junija do 1. avgusta. Po
1. avgustu se priporočam za
obisk.
Culk Marija
obveí:tila
CENTER ZA STROKOVNO IZOBRA-
ŽEVANJE GOSTINSKIH DELAVCEV
v CELJU
razpisuje sledeča prosta učna mests
v gostinski stroki:
25 VAJENCEV ZA STREŽBO
25 VAJENCEV ZA KUHARSTVO
Pogoji:
1. Uspešno dovršenih 8 razredov ce-
novne šole;
2. Starost od 14 do 17 let;
3. Telesno in duševno zdravje, zato
morajo biti prijavljene! pred vpisom
zdravstveno pregledani;
4. Uspešno opravljeni sprejemni iz-
pit iz matematike in slovenščine. Prt
sprejemnem izpitu se bodo ugotavljale
tudi sposobnosti kandidatov za gostin-
ske poklice (dober spomin, miselna in
telesna sposobnost).
Prednost imajo fantje.
V uk ne morejo biti sprejeti prijav-
Ijenci, ki stalno nosijo očala, so na-
glušen!, brez vonja in okusa, s ploski-
mi nogami, z boleznijo na pljučih in
srcu, z govornimi napakami in občut-
ljivostjo za vročino, zlasti če so nag-
njeni k potenju.
Učna doba traja 2 leti.
Prošnje za sprejem v uk, kolkovane
s 50 din je treba vložiti neposredno na
Gostinsko zbornico Celje, Cankarjeva
ulica 4 do 30. junija 1962, ter Jem pri-
ložiti zadnje šolsko spričevalo, zdrar-
niški izvid in rojstni list.
Center za strokovno izobraževanje
gostinskih delavcev okraja Celje
SLUZ.Bt
FRIZERSKA P0M0CNIC:A i.šče takoj
zaposlitev.  Naslov  v  upravi lista.
rSCEM ZAPOSLITEV: delovno mesto ▼
mezdnem knjigovodstvu al.i blagajni.
Pismene ponudbe pod »Vestna« na
u()ravo lista.
Ur(4tništvo Celje, Titov trg 5 —
poÄtni predal Њ — telelon 25-23
in 23-24 — uprava Celje. Trg V.
kongresa    5   —   poštni  pre<l«l   152
— KilofoTi 23-75 in 20-89 — tekoči
račun pri Narodni banki Celje:
603-11-1-656 — izhaja ob petkih —
letna naročnina WH), polletna 400
četrtletna 200 din — Inozemstvo
240« — posamezna številka 20 di-
narjev  —   Rokopisov   ne   vračamo
— sprejem   oglasov,   razpisov   in
objav do vsake »rede do 12. ure
v   oglasneim   oddelku   Trg  V.   kon-
gresa
Informacije    o    oglasih,    razpisih
in    objavah    dobite   le   v   uprari
Celjskega tednika
PRI NAS IN PO SVETU
HUDA LUKNJA
V
se
vedno
skrivnost
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V prejšnji številki sem pozabil pri-
pomniti, da reportaže še ni konec. Si-
cer ste pa lahko sami zaključili, da o
naši mali ekspediciji nisem vsega po-
vedal.
S Cicem sva kot kokoši čepela na
hlodu, ki se je z enim krajem potap-
ljal v malo jezerce. Od zadaj naju je
varoval Ernest. Za vsak slučaj, če bi
naju bilo treba vleči iz vode in po-
grezljivega peska. Poskusila sva ob
robu prodreti naprej, pa se nama je
vgreznilo v mokro mivko. Zato sva
raje odjenjala, ker bi ne bilo nič pri-
jetno hoditi moker po svetu. Namenili
smo se namreč, da si do jezerca izsili-
mo dohod še od gornje strani. . .
Povratek. Vračali smo se kar se da
previdno nazaj k drugemu stopnišču.
ki ga seveda ni bilo in kjer so nas ča-
kali Marjan, Peter ter Stane. Cic in
Ernest sicer nista nič rekla, toda ve-
del sem, zakaj sem moral zdaj prvi v
globino čez prhlo gred. Pričakovala
sta, da bom čofnil in da bo treba brž-
čas krepko prijeti. Tudi sam nisem bil
preveč prepričan, da ne bo tako. Gred
se je sibila in sumljivo ječala. Spuščal
sem se po gredi od žeblja do žeblja,
ki so nekoč držali prečke. Ce bi mi
spodrsnilo, bi obvisel morda na enem
od teh kavljev, ki bi se mi zapičili v
tisti del telesa, kjer je največ mesa
na kupu . .. Tam, kjer se je gred ne-
hala, je sicer ena skrb minila, poro-
dila pa se je druga. Visel sem na kon-
cu hloda in ugibal, kaj je pod mano?
Cer? Polica? Ali pa brzica potoka? Ni-
sem se več spomnil, pogledati pa ni-
sem mogel .. . Spustil sem se .. . Bila
je polica.
Od tolmuna navzgor sta me Stane in
Peter vlekla po vrvi. Pripomba o »vla-
čenju vola v turn«, se mi je zdela hudo
neumestna. Zanko okoli pasu sem si
prenarahlo zavezal. Zdrsnila mi je čez
rebra in kljub temu, da sem bil kakih
200 metrov pod vedrim nebom, sem vi-
del vse zvezde, ko sem bingljal na-
vzgor. Ko sem si potlej med malico
otipaval kosti in rebra, sem premiš-
ljeval, kdaj sem si zaslužil Stanetovo
»nežnost«.
Ni treba pripominjati, da se je ro-
dilo polno jamarskih dovtipov. Mar-
jan, ki je z aparatom lovil prizore v
barvah, je začel godrnjati, da se mu
je film zataknil.
— Kako bi prišel do dobre temnice,
je godei.
To je sprožilo salvo smeha. Ugasnili
smo luči. Boljše teme si ni mogel že-
leti . . . Ugibali smo, kaj bi bilo, če bi
nenadoma privrela voda po tem veli-
kem rovu? Odneslo bi nas kot na ra-
ketni vzgon, sproti pa bi ob skalah
preizkušali trdnost zemeljske skorje.
Vračanje je bilo prav tako zamudno,
kot je bil vzpon, če ne še bolj. Le po-
časi smo prodirali nazaj z eno samo
prednostjo, to, da smo zdaj pot že po-
znali. Med tem smo se amaterji na-
učili varovati in iskati boljše stopinje.
Pot nas je zalival in drobna prha sla-
pu nam je kar dobro dela. Kljub te-
mu, da smo imeli močne rudarske lu-
či, so se naše oči tako navadile teme
brez trohice dnevne svetlobe, da nas
je le malo pod slapom zaščemela v oči
dnevna luč v daljavi. Le počasi so se
nam oči navajale na vedno močnejšo
sončno svetlobo. Ko smo v gosji vrsti
prišli izpod svoda vhodne dvorane k
Paki, smo bili omotični od popoldan-
skega sonca.
»Plava ptica« nas je zapeljala do za-
družnega doma v Spodnjem Doliču,
kjer smo si privoščili prigrizek in bi-
zeljčana, potem pa smo se ponovno
»vkrcali« v džip in zdrveli po ozki
gozdni cesti za Tisnik, za hrib, pod
katerim se razteza kraška jama. Avto
je po serpentinah prihrumel na vrh
sedla in se potem spustil po klancih
navzdol. Obstali smo pri apnenici sredi
idilične doline, ki se je kopala v po-
poldanskem soncu. Dolina je bila v
bistvu kotanja, kajti mali potok, Po-
nikva, je tekel proti vsem navadam
potokov in rek naravnost proti hribu.
Šli smo za tokem in po nekaj sto me-
trih presenečeni obstlai. Potoka je
zmanjkalo pod skalnatim bregom.
Tolmun je bil poln vgrezajočega pe-
ska, pomešan z dračjem in hlodi. Pre-
bredli smo plitvine in se prepustili
majavosti hlodov, ki so nam bili za
mirujoče splave. Iskali smo luknjo,
toda razen ozke špranje, skozi katero
smo videli mali slap in poslušali zlo-
vešč hrušč izginjajoče vode. Tu notri
je mogla le podlasica, ne pa človek.
Morda bi šlo, če bi odstranili hlode in
dračje. Toda to bi bilo preveč za-
mudno.
Odločili smo se za suhi vhod, ki je
moral biti v bližini in nekoliko višje
od ponikalnice. Prebrskali smo vse
grmovje, toda o suhem vhodu ni bilo
niti sledu. Razočarani smo se vrnili
k avtu. Morali smo priti do prve kme-
tije in vprašati. Toda spotoma nas je
srečal cestar, ki nam je povedal vzrok
našega brezuspešnega iskanja... Ko
so pred letom gradili gozdno cesto, so
vhod zasuli s kamenjem. Torej pot je
bila zastonj. Suhi vhod, drugi del ja-
me bo moral počakati, da bodo jamo
odprli. Potem bomo videli, če je mo-
goče od gornje strani prodreti do že
znanega dela Hude luknje?
- * -
Ekspedicija je uspela, čeprav ne po
naši krivdi, le polovično. Nismo bili
dlje, kot so ljudje že bili v Hudi luk-
nji. Jama je ohranila svojo skrivnost.
Za kako dolgo?
Dolžan sem storiti še to, kar je bil
pravzaprav cilj odprave. Kakšen je
naš predlog in mnenje o tem prele-
pem podzemskem svetu.
Takole:
# Jama je brez velikih stro-
škov dostopna do slapa. Treba je
le popraviti brv, obnoviti ograjo,
popraviti pot v »zračni dvorani«
in obnoviti mostičke pod slapom.
# V izogib nesrečam, ki so
možne (v jami smo naleteli na
sledove drznih obiskovalcev), bi
bilo treba začasno odstraniti del
naprav pri slapu, da bi bil pri-
stop v gornje predele jame one-
mogočen, dokler ne bo zagotov-
ljen varen prehod.
Ф Ker je jama privlačna rav-
no zaradi divjine, bi nadaljnje
odpiranje za turizem zahtevalo,
da se porušijo vsi propadli mo-
stovži, ki pokrivajo podzemski
kanjon. Pred vojno, ko so bile te
naprave še v redu, so mostovi po-
krivali ravno najlepše kar jama
nudi. Pot bi bilo treba speljati po
stenah in ohraniti vidnost bre-
zen, brzic in tolmunov. Najpri-
mernejša bi bila galerijska ozka
pot na železnih nosilcih zabeto-
niranih v stene.
# Ponoviti bo treba poskus, da
se razišče preostali del nad je-
zercem. To pa zato, da bi obisko-
valci šli skozi vso jamo spet na
svetlo in bi se jim ne bilo treba
vračati po isti poti. Zlasti z4ai je
to mogoče, ko je do gornjega
vhoda lepa cesta in ker, kot smo
zvedeli, nameravajo v kotanji
urediti akumulacijsko jezero za
industrijsko vodo, nekako rezer-
vo za sušne mesece, ko Paka iz-
gubi na vodostaju.
Izredno zavzetost turističnih
društev v Velenju, Slovenjem
Gradcu, zanimanje ostalih orga-
nizacij in organov pa zagotavlja,
da bo Huda luknja vsaj do slapa
v kratkem času spet odprta za
turizem. Jama je ravno zaradi
slapa posebnost. Ker pa leži ob
zelo pomembni cesti, ki bo v pri-
hodnosti prevzela tudi del ino-
zemskega prometa,, je izredno
zanimiva za turizem. Postane pa
lahko ena največjih turističnih
atrakcij v tem delu našega turi-
stičnega področja.
Toliko torej o Hudi luknji, na-
ših doživljajih v njej in njenih
še neodkritih skrivnostih.
J. Krašovec
Še dva prizora iz Hude luknje, ki dokazujeta, da je opozorilo eki-
pe, da je jama v sedanjem stanju le deloma prehodna, popolnoma
upravičeno.
STOLETNICA MED
TRIINDVAJSETIMI SINOVI
Zlata Malkoč iz vasi Jezero pod
Grmečem je nedavno dopolnila
sto let. Ima 23 živih sinov.
ZAJEC VREDEN ZLATA ZA
SVOJO TEŽO...
Luiggi Polinii iz Borgosatola v
Italiji je uspel vzgojiti belega
činčila zajčka, edini primerek v
vsej Evropi. Zajec bo dajal pet-
deset odstotkov belih potomcev.
Belo činčilovo krzno bo seveda
nekolikokrat dražje od itak dra-
gih kož sivega cinčile. Zajec ima
ceno dveh in pol milijonov lir,
skoraj toliko kot tehta v zlatu ...
Verjamete mi ali ne...
Ko so lani fotografirali v Parizu znamenito skulpuro
^'Poljub« v parku Rodinovega muzeja, je k njim pridrsal sta-
rec z belimi lasmi in iztisnil iz brezzobih ust tole izjavo:
— Verjamete ali ne, to sem jaz! —
Kazal je na moško figuro, ki drži ženo v ljubezenskem obje-
mu. Ta starec (lani je umrl) je francoski Italijan Antonio
Nardonne, ki je zelo pogosto požiral umetnikom. Velikemu
Avgustu Rodinu je za »Poljub« požiral kar šest mesecev. Nje-
gova partnerica je bila neka Carmen, toda več o njej nikoli ni
zvedel, čeravno jo je vsak dan držal objeto v popolni goloti.
Za starega Antonia je bil slaven kip v umetnikovem mu-
zeju precej več kot umetniško delo. Bil je spomin na umetni-
ka samega in na mlada leta ...
TARAS BUlJBA
V BRAZILSKI
PAMPI
V~ zadnjih letih ameriški Ш-
marji zelo radi segajo po ruskih
avtorjih. Tako so se Francozi in
Rusi odločili za snemanje Gogol-
jeve novele »Taras Buljba«. Zgod-
ba o kozaškem atamanu in nje-
govih sinovih iz časov poljsko-
kozaške vojne je kot nalašč za
filman je, čeravno Gogol j ni pisal
iz te predstavke. Američani so se
najbrž navdušili za Tarasa Bulj-
bo najbrž zato, ker si obetajo
dinamični spektakl z mnogo ak-
cije, najbrž pa tudi zato, da pri-
kažejo svoj mednarodni nivo.
Film snemajo v Braziliji, kjer
naj bi bila pokrajina podobna ru-
skim stepam. Torej ruški milje
v brazilski pampi. Zasedba je zelo
pestra. Poleg Yul Brynnerja (Ta-
ras) igrajo še Tony Curtis (sina)
in mlada nemška igralka Christi-
na Kaufmann, ki ji poteka šele
sedemnajsta   pomlad.   Christina
poljsko grofico, ki jo osvoji igra
Buljbinega sina. Morda je zani-
mivo, da kozaške plese plešejo
baletniki iz Rio de Janeira, ko-
zaške jezdece pa tipični južno-
ameriški kowboyi — gauči. Polj-
sko vojsko igrajo pešaki argen-
tinske vojske. To da so južnoame-
riški Indijanci in mešanci kar
naenkrat Kozaki, Američane ne
moti, češ ameriški prebivalci so
itak mongolskega izvora. Samo
da Kozaki to niso, je pač majhna
napaka.
Cristina Kaufmann je plavo-
oka Nemka, hči nemškega letal-
skega oficirja in bo igrala Slo-
vanko. Igralka (na sliki) je svojo
pravo kariero naredila šele v
Hollywoodu.
Snemanje v Južni Ameriki pa
kaže na dejstvo, da hoče produ-
cent Harold Hecht stediti. S seboj
je pripeljal le 100 ljudi, ostalo
se mu vdinja napol zastonj.
ŠE ENA SVATOVSKA ...
V negotinski krajini imajo še
danes kaj špasen običaj. Ko se
svati zjutraj gredo umivat k vod-
njaku, se najdejo še večji vese-
ljaki od njih, ki prve neprestano
posipa va j o z moko. Tako umiva-
nje traja seveda tudi po celo uro,
kajti smeh in veselje podžiga vata
nagajivce. Vendar se svati ne
smejo ujeziti...
ŠTEVILKE GA ZASLEDUJEJO:
Ivan Habunek iz Varaždina je
v Puli kupil »vespo«, ki je imela
registracijsko številko PU 10620.
Ko jo je v Varaždinu ponovno re-
gistriral, je dobil tablico s števil-
ko VŽ 10620 . ..
I Drevo čebelnjak
Na dvorišču Voksičevih v Koz-
jem stoji čudna utica. S ceste iz-
gleda, kot da je napol iz lesa, dru-
gi del pa iz betona. Toda to je
vse skupaj veliko staro drevesno
deblo, ki so mu potem, ko je vrh
za večno odzelenel, določili poseb-
no nalogo. Deblo je votel panj, v
katerem so v prejšnjih časih ime-
li čebele, danes pa je samo še.za
otroško skrivalnico, za kokošji
drobič, ki brska po njem, in še za
marsikaj.
mala univerza — mala univerza — mala univerza — mala univer za — mala univerza — mala uni
IZUMI ZA UBIJANJE
Luči niso dovolj osvetlile najbolj nevarno koleno podzemske jame
pri drugem stopnišču pred, oziroma pod jezercem. Od tu naprej
je šla samo trojka, ostali pa so morali počakati, da so tovarišem
omogočili povratek.
Razvitost civilizacije v posa-;
meznih obdobjih ne merimo samo
po načinu oblačenja, nakita, poso-
de in gospodinjstva, temveč na
žalost tudi po razvitosti orožja in
bojevanja.
Orožje se je razvijalo počasi,
toda vse hitreje, kolik se člo-
veštvo hitreje približuje sodobno-
sti, visoko razviti tehniki, ki je
najpogosteje »otrok« vojaške teh-
nične znanosti.
Kako se je začelo?
Pred dvestotrideset tisoč leti
so ljudje za lov in bitko uporab-
ljali lesene kije, buzdovane, kakr-
šne so pač načli v gozdu. Upora'b-
Ijali so ostre karrme, ki so jih
metali ali pa držali med zama-
hom v roki. Sto tisoč let pozneje,
nekako v času Neandertalskega
človeštva, S3 poznali že kopja s
kamnito ali pa koščeno konico.
Lok, ki s tetive vrže puščico
bolj natanko v cilj, je znan že
pred petinosemdeset tisoč leti, v
takoimenovanem Willendorfskem
času. Način bojevanja se je razvi-
jal od barbarskih neorganiziranih
spopadov do discipliniranega bo-
jevanja. Iznajdba brona pred kak-
šnimi 5.000 leti poveča vrsto orož-
ja. Sumerci se takrat bojujejo že
v strnjenih vrstah, falangah, s
ščiti in dolgimi sulicami. Narodi
ob Sredozemskem morju že po-
znajo bojne vozove, meče, brona-
ste ščite.
Stiri tisoč let nazaj sega želez-
na doba. Meči so zdaj bili že
trdnejši in ostrejši. Konice sulic
in puščic so železne in mnogokrat
strupene. Nastane bakteriološki
prizvok vojevanja. Narodi ob
morjih iznajdejo bojne čolne. Ho-
mer opisuje prizore iz vojne ki-
rurgije.
Kakšnih tri tisoč let nazaj saga
nevarno orožje — prača, iz kate-
re se razvijejo katapulti, ki jih
je Aleksander Veliki uporabljal
za metanje kamenja, strupenih
kač, crkovine in ognjenih krogel
v oblegane utrdbe.
V antični Sparti se je poleg vse
boljšega orožja razvijal tudi mili-
terizem. Pod špartansko vzgojo
razumemo strog vojaški red, kru-
tost in fanatizem.
Sedemsto let pred našim štet-
jem križari jo po Sredozemlju
grške vojne ladje, na vsaki po 150
veslače v in po petdeset bojevni-
kov. Železna Hallstattska doba v
Evropi prinese težke dolge meče,
prve oklepe in čelade. Nastaja
viteštvo.
Vedno bolje organizirane vojske
Rimljanov spodbujajo tudi bar-
barske narode k posnemanju.
Rimljani poznajo vrsto speciali-
ziranih oddelkov, od oklopnih pe-
šakov, suličarjev, lokostrelcev,
pračarjev do konjenikov, bojnih
eskader na vozovih, gibčnih pala-
tincev s kratkimi meči, divjih
hord z vilami, buzdovani in po-
dobnim.
Vednp hitreje se razvija orožje,
dokler iz Kitajske prinesen smod-
nik v srednjem veku ne sproži
prve puške. Dinamit, bencinski
motor, elektronika, razbiti atomi
in številne druge iznajdbe pa so
razvile sodobno oborožitev v su-
hozemni vojski, mornarici in le-
talstvu.
Človeška zgodovina je zgodovi-
na bojev. Kdaj bo konec?