Po polti projeman: za telo leto naprej 26 K — h pol leta ietrt , mesec 13,-6,50, 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta fletrt „ mesec 10, 1,70, Trn pošiljanje na dom 20 h na mesec. SL0VENE Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mških ulicah št. 2.1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 203. V Ljubljani, v sredo 5. septembra 1900. Letnik XXVIII. Katoliški shod v Zagrebu. (Izv. poročilo.) Slovensko deputacijo je na kolodvoru pozdravil kanonik R u b e t i d Ob 5. uri je v veličastni stolnici zapel »Veni sancte Spi-ritus« nadškof dr. Juraj Posilovič; cerkev je bila natlačeno polna. Ob 6. uri je bila prva slavnostna seja v okrašeni dvorani »Hrvatskega Sokola«. Dvorana je lepo oki-čena zelenjem in hrvatskimi zastavami, nad odrom v sredi je sv, razpelo, na levi in dosni sliki sv. očeta in presvetlega cesarja. Udeležba je bila tolika, da so večinoma morali stati. Na galerijah je mnogo odličnih dam. Ko je prišel v dvorano biskup Strossmayer, ga je občinstvo burno pozdravljalo. Navzoči so dalje vrhbosanski nadbiskup dr. Stadler, biskupi Nakio iz Splita, Marčelič iz Dubrovnika, Maurovič iz Senja, Mahnič iz Krka, Drohobecky iz Križevca, pomožni škof Voršak, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič pride jutri, v torek. Navzočih je lepo število hrvatskih po-slancev in drugih odličnih mož. Slovenci, na čelu jim drž. posl. Povše, so zastopani v lepem številu. Prvi pozdrav je govoril dr. Juraj V r -b a n i č , predsednik »Hrvatskega Sokola« ter izročil dvorano kat. sestanku. Drugi je pozdravil shod biskup G u g -1 e r v imenu pripravljalnega odbora. Za predsednika shodu je bil izbran grof Miroslav K u 1 m e r , ki navdušeno pozdravi mnogobrojno občinstvo. Podpredsedniki so : Dr. Kosta Vojnovič, dr. Bresztven-szky in kanonik O r š i č ; tajniki dr." D e-želič, dr. Papratovič, Rodič in dr. Caric Nadškof dr. P o s i 1 o v i č pozdravi s »Hvaljen Isus«, razloži pomen pozdrava in obširno govori o modernem socijalizmu in nalogi katoliške cerkve, zlasti v soc. oziru, kažoč na žalostne posledice v državah brez Boga. Temelj državnemu redu je edino trdna vera v živega Boga. Nepopisno navdušenje je nastalo, ko je nadškof prečital lastnoročno pismo sv. očeta Leona XIII. z dne 15. avgusta, v katerem se sv. oče za- hvaljuje hrvatski mladini ljudskih, srednjih in visokih šol, ki se je s 160.000 podpisi v adresi zavezala, krepko delati za vero in dom v čast Jezusovemu presv. Srcu, ter da so podarili papežu letos po nadškofu zlato srce ter 5000 lir v zlatu. Nadbiskup je za-vršil svoj govor z blagoslovom. Velikansko navdušenje je vzbudil govor grofa K u 1 m e r j a , ki je bičal verski indi-ferentizem, naglašal, da so Hrvatje v preteklih stoletjih zajemali svojo moč v brambi domovine iz katoliške vere, da so bili Hrvatje zvani »antemurale christianitatis«, ter povdarjal, da hočejo Hrvatje i v bodoče ohraniti ta najdražji bner, sv. vero Hrvatski narod je hvaležen velikemu Leonu za okrožnico »Grande munus« in da je sv. oče potrdil pravice glagolice. V znak hvaležnosti zahteva hrvatski narod, da bodi namestnik Kristov na zemlji neodvisen kot suveren. Do vrhunca je prikipelo navdušenje, ko pozdravi na shod došle Slovence. (Burno ploskanje). G. drž. in dež. posl. Povše je vstal ter se je v imenu svojih rojakov priklonil gromovito pozdravljajočemu občinstvu. Nato so se prečitale razne brzojavke, katerih je došlo že prvi dan do sto, mej temi iz Vevč, dve od kršč. soc. delavcev, dve iz Ljubljane, ena iz Selc, vse navdušeno pozdravljene. Zadnji je govoril biskup Stross-mayer. Z mladeniško živahnostjo je 86 letni starček govoril v imenu škofov. Naglašal je, da bodi svobodna cerkev, svobodni tudi svečeniki. Pobožni in marljivi duhovniki so največja sreča za vsaki narod. »A mi biskupi — nadaljuje Strossmayer — ne samo da spoštujemo posvetni živelj v cerkvi božji, nego se mu klanjamo do črne zemlje. Ni lepšega, nego videti posvetnjake, ki se bore za spas svete cerkve. Mi biskupi želimo dalje, da bi bile žene dobre in krščanske Človeški rod je propal po krivdi žene, ali po ženi, Materi Božji, je bil rešen. Marija je popravila, kar je Eva zgrešila. Na Marijino prošnjo je Odrešenik storil prvi čudež v Kani Galilejski, ona je Kristusa spremljala do križa. Ženska ima velevažno nalogo v krščanski družini, v kateri odseva materina či- stota in dobrota. Blagor takim narodom, ki imajo takove žene, takove matere! K)er so take matere, tam se ni bati narodu za bodočnost.« Govor Strossmayerjev je očaral občinstvo. Brez debate sta bili vsprejeti naslednji resoluciji: 1. Hrvatje katoličani, zbrani na prvem katoliškem shodu, trdno prepričani, kako je svetemu očetu papežu, kot glavi katoliške cerkve, potreben poseben in samo njemu pripadajoči teritorij, da bode kot popolni souverain mogel neodvisno in brez vsake zapreke vršiti svojo apostolsko službo, izjavljajo, da od svojega prepričanja tudi v bodočnosti ne odstopijo, proseč tudi Vsemogočnega, da On to pospeši. 2. Zahvaljujoč se gospodu Bogu in sv. stolici, da je Hrvatom že v davnini bila dana ter v najnovejšem času z okrožnico »Grande munus« in odlokom svetega zbora za obrede z dne 22. avgusta 1900 priznana pra vica, da morejo službo božjo opravljati v svojem staroslovenskem jeziku in s staro-slovenskim pismom, je prvi hrvatski katoliški shod prepričan, da je ta privilegij zlasti za današnji čas zelo potreben za vero in cerkev mej Hrvati ter vsled tega izjavlja svojo vročo željo in trdno nado, da se bode ta dragoceni biser po dobroti sv. stolice ne samo vzdržal, ampak tudi razširil. Šolsko vprašanje v Trstu. Na ljudskem shodu, ki ga je politično društvo »Edinost« sklicalo v nedeljo dne 2. septembra na šolski vrt družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, je dr. Otokar Rybar govoril o šolskem vprašanju v Trstu nastopno: Dr. Rybaf je z ozirom na kontroverzo Kristanovo s političnim komisarjem omenil, da se nismo zbrali tukaj, da bi izrekli komu grajo, da bi hujskali; tu gre za naš jezik, za našo narodnost, in v tem oziru smo lahko vsi jedini. Naših domačih žalostnih prepirov se ne bodemo dotikali. Učimo se proti skupnemu sovražniku edinosti od sovražnika ! Morda se bo komu čudno zdelo, da je politič n o društvo sklicalo shod, na katerem so ima razpravljati o šoli. Žalibog se je v Avstriji, v državi neverjetnostij, tudi tako eminentno kulturelno vprašanje zvleklo na politično polje Danes zboruje v središču Istre, v hrvatskem Pazinu. italijansko politično društvo, stranka, ki v praksi izvaja načelo svojega bivšega predsednika dr. Con-stantinija: ossar tutto, stranka, ki pod mogočno protekcijo zatira kmete in delavce slovanske in italijanske tako, da so se poslednji, kakor kaže vzgled v Vodnjanu, že začeli zatekati za pomoč k našim voditeljem. Ta stranka, ki uživa vse privilegije v političnem, socijalnem in šolskem oziru, bode danes protestirala proti temu, da je vlada dala isterskim Slovanom edini hrvatski gimnazij v Pazinu. Kakšen razloček med njimi in mej nami! Mi pa se nismo zbrali, da bi zavidali Italijane za njih šole, ali zahtevali, naj jim jih vlada vzame; mi hočemo le vlado opozoriti, da smo tudi mi ljudje, kakor oni drugi, ki dajemo cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega. Mi dajemo davek v krvi in denarju, a v kulturelnem oziru se nam godi skoraj tako, kakor divjakom v Afriki in Avstraliji. Ako bi kdo hotel napisati zgodovino bojev za slovenske šole v Trstu, popisati vso perfidijo in hinavščino, ki so jo o tem vprašanju razvijali naši nasprotniki, moral bi namočiti svoje pero v žolč ali strup Sramota je, da se mi moramo toliko boriti za to, kar ima eo ipso vsak sestradani Italijan, ko stopi na naša avstrijska tla. Govornik je potem v kratkih potezah razvijal zgodovino borbe za slovensko šolo v Trstu. Prvo prošnjo smo vložili 22. novembra 1884. leta. Od takrat preteče kmalu šestnajst let, a šole še nimamo. Če pojde tako naprej, praznovali bodemo kmalu pet-indvajsetletnico. Kako so to prošnjo sprejeli v tržaškem mestnem svetu, si lahko mislimo. Takrat so bili Slovenci v Trstu še optimisti, mislili so: česar nam magistrat po svojih načelih ne more dati, to nam da gotovo vlada; saj je naša stvar pravična. Re-kurirali so torej na c. kr. namestništvo. Po L S S T E K. Na božjo pot in razstavo. IV. L y o n , 12. avg. Iz Švice na Francosko. Lepa je vožnja po zahodni Švici. Okolica je lepa ter spominja vkljub visokim hribom v ozadji na naše Dolenjsko. Ravnine in gorice, posute s trtami, žitom in gozdiči. Švicarske hiše so podobne tirolskim, vender se razločujejo od njih. So mičnejše, snaž-nejše in dovršenejše. Spodaj zidane, zgoraj lesene, toda ometane in pobeljene. Tramovi leseni se vidijo v stenah, strehe so pokrite največ z opeko, nad okni ob strani in na konceh so kratki podstreški. Nadstropja so pokrita dostikrat z deščicami, podobnimi storževi m luskinam. Moški se ne razločujejo po noši od naših, tudi ženske ne razun klo bukov. Sploh na obleko ženske zelo držijo in oblačijo se okusno, dasi precej razkošno. Konji so, vsaj po mestih, močni in visoki in dobro rejeni. Za opravo imajo komat in vprego jako lepo. Vzlasti značilen je okrasek iz pleteno konopnine, ki zakriva ušesa ter so v kvačkah spušča po čelu. Ravno tak okrasek imajo konji na prsih pod komatom, braneč ob enem pred muhami in obadi. Celo pod trebuhom imajo nekateri višnjevo rjuho zoper mrčesa. — Po mestu imajo ljudje, ki vozijo mleko, vprežene pse brnardince. Velika mesta so si v marsičem zelo podobna, vzlasti po lepih in velikih hišah in prostornih ulicah, prepreženih s tiri električnih železnic. Zato popotnik lahko iz usti mesto Bern in se ustavi še le v Friburgu, ki je za katoličana vzlasti zanimiv radi katoliške univerze. Ta priča, koliko lahko stori ljudstvo, ki je katoliško zavedno. Mala Švica ima katoliško univerzo, v tem ko Av-st.ija niti ene ne premore. Vseučiliško poslopje je bilo poprej vojašnica. Univerza ima vse fakultete razven medicinske, a tudi ta se že rodi. Docentov na univerzi je 60 in dijakov do 400, ki poslušajo predavanja v francoskem, nemškem in latinskem jeziku. Na kmetih govore romanski jezik, nekako francosko narečje. Sploh govore v Švici čistejši jezik kakor Francozi in ga zato tujec laže razume. Freiburški kanton je skoro ves katolišk ter šteje do 200 župnij, 100.000 katoličanov in do 20.000 protestantov. Mesto samo ima 15.000 prebivalcev. V Friburgu je tudi sedež škofiv. — Za katoliško uni- verzo ima posebne zasluge gdč. Adela d' Afry, rojena 1835, omožena s Karolom Co-lona, vojvodo kastilskim. Žrtvovala je velike vsote za zavod. Mesto Friburg stoji na polotoku reke Saone in ima čudovito lego na strminah bregov, ki sta zvezana z dvema mostovoma, izpeljanima na kablih (zmotanih vrveh iz žice) čez Saono. Veliki most meri 246 m v dolgosti, je 51 m visok, napravljen v letu 1832—1835. Zanimiva je gotična cerkev sv. Nikolaja, katedralka, začeta 1283. Zvonik je 76 metrov visok in se ponaša z veličastnim zvonilom, cerkev pa s posebnimi orgijami. V cerkvi sv. Mihaela je kapela blaž. Petra Kanizija, bogoslovca Jezusove družbe, ki je tu umrl 1597. 1. in ki je toliko storil za sv. cerkev, da se imenuje drugi apostol Nemške. Tudi naši katekizmi so od njega. — V cerkvi uršulinski sem zapazil, da je uršulinka vse pripravila za sv. mašo duhovniku in, ker ni bilo ravno pri rokah ministranta, je tudi, sedeč v bližnji klopi, odgovarjala na duhovnikove molitve pri sveti maši Ljudstvo okrog Friburga se peča največ s kmetijstvom, ki lepo napreduje. Celo na univerzi se predava sirarstvo. Znan je friburški sir »Vucherin« in jed »Friburška Fonduc«, ki se pripravlja iz njega. Ako se popeljemo dalje, vidimo, da imajo lepo živino, in lepo polje, ki se razteza tja do mesta Lausanne ob genovskem jezeru. Skozi gosto nasajene trte dojdemo naposled v Lausanne Po spenjači stopimo po 5 minut, v Ouchy, koder ostajajo ladije. Vstopimo na parnik »France« in odrinemo po jezeru v Genevo. Krasna panorama ! Okrog in okrog modro zeleno jezero, ki meri milj površine, valovi se lomijo vsled rahlega vetra, da je videti, kakor bi po širni zelenici ležali sami beli biseri. Na elegantnem parniku je polno življenja. Tujci iz raznih krajev stopajo in posedajo po krovu, fotografične aparate drže v rokah ali daljnoglede, ter govore in molče — občudujoč jezero in vožnjo. Na severnem bregu se vidijo nizki griči. Kostanj, lige in sploh južno sadje z nepregledno vrsto trtnih gredic rase ob bregu, na jugu pa se kažejo visoke gore, med njimi mogočni Monte-Blanc ... Nehote mi je prišla na misel pesen : Barčica po morju plava, Drevesca se ji vklanjajo; Oh le naprej, dokler je še vetra kaj. V dobrih dveh urah smo v G e n e v i (Geni). Mesto ima krasno lego ob jezeru. dolgih honiatijah in preiskovanjih pa je namestništvo — ie 1. julija 1894 potrdilo odločbo magistratovo. Ta odločba je taka, da se človek mora čuditi, kako je izdala c. kr. oblast tak opus. To zavijanje je pojasnil dr. Gustav Gregorin v svojem rekurzu na ministerstvo. A o tem pozneje. Ministerstvo je našo stvar študiralo celo leto in 2 3. avgusta I 89 5 je razveljavilo tisto odločbo tržaškega namestništva, češ, da je stališče namestni štva napačno in nezakonito. Ministerstvo je naložilo namestništvu, naj potom magistrata ali samo preišče, ali je v Trstu toliko slovenskih otrok, da bi se zanje morala osnovati slovenska šola. Ministerstvo se je o tem, ker v Trstu nimamo deželnega šolskega zakona. sklicevalo na § 19. osnovnih državnih zakonov. Kaj je storilo naše namestništvo, ki je, kakor znano, nam Slovencem posebno naklonjeno? Dasi ima na razpolago šolska poročila nemških državnih šol, poročilo naše zasebne šole pri sv. Jakobu in — statistiko, je po II letih, odkar smo vloždi prvo prošnjo, še le zaukazalo poizvedovanje, ali je sploh kaj Slovencev v Trstu. In prišlo je do prepričanja, da nas je res nekaj, a za te da ni treba slovenske šole. Priznati je moralo, da je v notranjem mestu kakih 3100 Slovencev — po uradni statistiki, a v onih delih mesta, ob periferiji, ki so bili vzeti okolici in priklopljeni mestu, čez 4000. Na tistih 3100 Slovencev v pravem mestu pa namestništvo v daljši motivaciji popolnoma pozablja, dočim pravi, da je za 4000 Slovencev ob periferiji že zadostno preskrbljeno s šolami v okolici. Kajti mesto in okolica da tvorijo eno občino, in ker imamo v Bazovici (tri ure od mesta), na Katinari (dve uri) itd. slovenske šole, ne potrebujemo šole v Trstu. Na tako čudno logiko se opira čudna odločba namestništva. Zakaj je v tem do cela pozabilo na onih 3000 Slovencev v mestu samem, to je drugo vprašanje. Pozabilo pa je tudi na izrecno naredbo ministerstva, ki se je sklicevalo na § 19. temeljnih državnih zakonov iz leta .1867 Ta člen osnovnega državnega zakona za tržaško namestništvo ne obstoji, kajti — tako je čitati v odločbi — ni še izdana izvršitvena naredba k temu zakonu! ! To se upa izreči tržaško namestništvo v očigled razsodbam državnega sodišča, ki je n. pr. v podobni zadevi Židov v Brody ju na Gališkem, ki so zahtevali nemško šolo, rešilo istim v prilog, češ, da se je kršil paragraf 19. temeljnih državnih zakonov, ko se jim ni dalo zahtevane nemške šole. Ta razsodba je bila izdana 12. junija 1880. Leta 1895 pa pravi tržaško namestništvo, da isti člen 19. ne obstoji. Seveda tu gre za revne Slovence. Pravi vzrok, zakaj nani ne dovolijo šole, je vse drugačen. Klika, ki gospoduje v tr- Steje 80.000 prebivalcev, največ kalvincev-Krasne vile in hoteli se košate pred nami. Tu se shajajo največi bogataši sveta. Rot-šildova vila je menda najlepša, a nisem se zanimal zanjo. Sedem mostov vede čez reko Rone. Cerkev sv. Petra se je jela zidati v 10. stoletju in končala v 13. veku. Podobna je friburški katedralki z osmokotnimi slopi in označuje prehod iz romanske v gotsko dobo. Prizidana makabejska kapela služi za baptisterij kalvincem. Zvonik je eden gotišk, drugi romansk. Stoli ob stenah so iz 14. stoletja in služijo sedaj za sedeže imenitnim kalvincem, ako pridejo v cerkev. Tudi kal-vinova leča je še v cerkvi. Toda cerkev je prazna, zapuščena, brez okraska, brez podob, brez oltarjev, le temni stebri stoje samotno po cerkvi in kažejo hladnost kalvinove vere-Treba je bilo plačati vstopnino, da nam je pastorjeva soproga odprla cerkev. Vender je v Genevi še kakih 36.000 katoličanov, ki imajo svoje male cerkvice, v tem ko kalvini uživajo sad stoletnega dela starih genovskih katolikov. Za pol franka si pogledava panoramo Monte-Blanc, in izložbe ur, po katerih slovi Geneva po vsem svetu. Kupim si uro za spomin iz Geneve — kakšna bode, povem Vam gospod urednik, kadar se vrnem. Nato pa hajdi v vagon in čez nekaj časa smo že — na francoski zemlji. žaškem mestnem svetu in vedno kriči o »progresso, civilta cultura«, ki se vedno baha s svojim liberalizmom, ta klika dela, kedar bi trebalo pokazati, da je res liberalna, dela razliko : liberalni so le za se in svoje žepe, mi pa Brno jim samo sužnji, ščavi, in takih ščavov potrebujejo, kakor stari Rimljani niso mogli shajati brez sužnjev. Oni vedo dobro, da bi prišla zadnja ura našemu hlapčevanju in njihovemu nadvladju, ki ga uživajo pod protekcijo, ako bi naši de lavci in kmetje bili vsaj toliko izvežbani v svojem materinskem jeziku, kolikor so njihovi v svojem. Zato nam ne dajo šole. Državni poslanec Cambon je izrekel v javni seji tržaškega deželnega zbora slovet.no, da Slovenci nikdar ne dobe slovenske šole na tržaških tleh. Marsikomu se bo čudno zdelo, da se vlada postavlja na stališče te gospode. Vzrok je ta, da se slavna vlada boji kričačev na magistratu. Če bi vlada imela toliko poguma proti tej kliki, kolikor ga ima proti nam, bi se razmere kmalu spremenile. Tako pa vidimo, da vlada vse zakriva, kar ta gospoda pregreši. Če irredenta razobeša zastave, razobesi jih še namestništvo; če žalu jejo oni, žaluje še naše namestništvo. Takih dokazov bi se dalo navesti na stotine. Nič se ne čudim, da za tržaško namestništvo člen 19. drž. temelj, zak. ne obstoji ; prepričan sem namreč, da naše namestništvo v očigled tolikim demonstracijam irredente, ki jih vidi dan za dnevom, in ko tolikokrat na dan čuje klice »evviva Italia« itd., že samo ne ve, ali je še v Avstriji ali ne. Govornik je potem izvajal, kako je nemogoče, da bi Slovenci iz mesta pošdjali svoje otroke v okoličanske šole. Okoličani še sami zase nimajo dovolj šol n. pr. največja katastralna občina Sv. Marija Magdalena Spodnja, Sv. Marija Magdalena Zgornja, Škorklja, Kolonja, spodnji del Rocola, Greta so še dandanes brez šol ter morajo pošiljati svoje otroke po uro daleč v druge občine. In kar je šol, so veliko premajhne za same okoličane. Notorično dejstvo je, da je v okolici 2—3000 otrok, ki ne hodijo v nobeno šolo. Okoličani bi torej sami potrebovali še enkrat toliko šol, kakor jih imajo sami zase. Ako pravi namestništvo, da sta mesto in okolica ena občina, je to res, dasi dela že mestni štatut sam razliko med mestom in okolico, n. pr. glede volitev. V mestu volijo po volilnih razredih, v okolici po volilnih okrajih. Pomisliti pa treba, da so v mestu predpisane 8 razredne šole, v okolici pa štiri-razrednice z največ 6 tečaji. Ako bi slovenski stariši pošiljali svojega otroka v okolico v šolo in bi isti tam zvršil 6 šolskih let, kam pa potem z njim ? V mestne šole bi ne mo gel, ker bi ne umel jezika, a magistrat bi starišem naložil globo, ker otrok ne obiskuje šole. Do takih absurdnostij nas dovaja logika tržaškega namestništva. Neverjetno je, da se od prebivalstva največjega trgovin skega mesta v Avstriji zahteva obiskovanje kmečkih šol na deželi. Če bi se kaj takega godilo v Afriki, bi se zgražala vsa Evropa. Za divjake snujejo filantropiška društva, pošiljajo vojake in ladije, ki naj širijo evropsko kulturo, od nas pa se zahteva, naj hodimo šole na kmete. Pa če bi bili v tem oziru smo uložili prvo prošnjo, in še danes, po 16 letih, ni meritorno rešena. A ne le, da nam nočejo dati, kar nam gre, še sramotijo nas. Hiperliberalni »Piccolo« nas je te dni zasramoval, češ, kje je tista naša dvetretjin-ska večina na Primorskem. Srednje šole da obiskuje 2063 Italijanov, 1400 Nemcev in 649 Slovanov. Torej niti tretji del da ni naših dijakov. »Piccolo« pa o tem popolnoma pozablja, da srednjih šol nimamo razven edine hrvatske v Pazinu, saj nimamo niti ljudskih šol. Kako se naj naši otroci po 6 do 8 letih poučevanja v takih šolah, kakor so laške, še zavedajo svoje narodnosti ? Pomisliti treba pa tudi, da žive Italijani na Primorskem v mestih, kjer imajo več prilike pošiljati svoje otroke v srednje šole, nego reveži slovenski kmetje in delavci. Za Nemce skrbi država s štipendiji, nam ne da nobenega. Pa ne le »Piccolo«, tudi državne oblasti same nas prezirajo. Ako se pritožujemo zaradi uradnikov, ki ne znajo našega jezika, pravijo : Saj bi Vam radi dali uradnikov, veščih slovenščine — če jih pa ni! Skrbite si za naraščaj! — Odkod naj vzamemo inteligenco, če se nam ne dovoli sredstev za izobrazbo ! Mari si naj snujemo sami srednje šole, a z našimi davki zida država šole za Italijane in Nemce. Govornik je potem navedel statistične podatke o slovenskih otrocih, ki obiskujejo nemške državne šole v Trstu. V ulici St. Giorgio jih je 232, v ulici delle Fontane 327. To je zadosti za 2 ali 3 šole. Na naši privatni pri sv. Jakobu jih je okoli 500. Koliko je pa naših otrok v italijanskih šolah, o tem molči statistika, kajti magistrat je tako previden, da v svojih poročilih ne objavlja narodnosti. Iz tega seveda sklepa »Piccolo«, da so vsi Lahi. Da pa niso vsi Italijani, je razvidno iz dejstva, da 80 prebivalci v Ro-janu, Njadinu, Sp. Rocolu, Sv. Mariji Magdaleni zgornji, katerih deca obiskuje te italijanske šole, glasom uradne štatistike po ve liki večini Slovenci. S hruške pa ne dobite jabolk, smemo torej reči, da je v Trstu najmanj 3000 slovenskih otrok, ki bi morali obiskovati šolo. Vsi ti otroci obiskujejo tuje šole, razven onih, ki hodijo v našo šolo pri Sv. Jakobu — vkljub čl. 19 temeljnih drž. zakonov. Kaj nam je sedaj storiti ? V tem smo vsi edini, da moramo dobiti šole, saj bodo iste koristile vsem brez razlike. A kako to doseči? Prosili smo, ni pomagalo; rekurirali smo, tudi ni pomagalo. Svetovalo se nam je, naj zahtevamo. Smo, a nismo nič na boljšem. Pravili so nam, naj demonstriramo, in prepričan sem, da bi tudi to ne pomagalo. Vlada molči o demonstracijah irredente, koliko lažje še na naše; namestništvo še dosledni. Italijanski otroci v okolici imajo menda ravno tako daleč v mesto, kakor naši v okolico. A za prve so napravili italijanske šole v Rojanu, v Skednju, za par Židov Barkovljah, in sedaj mislijo osrečiti tudi Sv. Ivan s tako šolo. Mi jih ne zavidamo, naj imajo svoje šole ; mislimo pa, kar je prav za njih, naj bi bilo prav tudi za nas. Ako se to ne zgodi, mi ne bodemo molčali. Ako ne pomagajo prošnje, se bomo obrnili drugam in upamo, da bo nam to tudi nekoliko pomagalo. Za nas ne bo sramotno, če bomo morali beračiti drugje, nego sramotno bo za tiste, ki nas silijo v to, da beračimo. Namestništvo torej ne pozna 61. 19. tem. drž. zakona, ki izreka, da morajo biti učni zavodi tako urejeni, da dobi vsakdo potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi ee ga sililo, da se uči drugega, tujega jezika. Ta zakon ne velja za naše namestništvo. Proti temu »mnenju« se lahko obrnemo do državnega sodišča, pa še le tedaj, ko smo potrkali na vrata vseh instanc. V tem pa tiči ravno tista — recimo — ne-uljudnost slavne vlade, da nam rešitev naše prošnje zavlačuje na tako nezaslišan način, kakor to nikjer drugje ni mogoče. 1884 1. je postalo gluho in slepo za take stvari. Edino, kar nam je storiti, je to, da skušamo vplivati na slavno vlado, da se malo požuri v reševanju naše stvari, da doženemo vprašanje v vseh instancah ter da se obrnemo potem do državnega sodišča. Enkrat moramo vendar že imeti vsaj papir v rokah, katerega lahko pokažemo svetu, da bo videl, kako se godi s Slovani v Avstriji. (Govornik predlaga primerno resolucijo) Mogoče, da ta korak kaj pomaga. Veliko upanja pa nimam, kajti naše ministerstvo se boji zameriti tistim petim italijanskim državnim poslancem, ki so doma tako radikalni, na Dunaju pa antišambrirajo . . Če bi prosili naše slovenske poslance ? Tudi to bi nam mnogo ne pomagalo. Jaz pa mislim : naj nam je vlada prijazna ali pa nasprotna, samo da nam da, kar nam gre po zakonu, in dovolj nam je. Ker nas torej ti koraki po starodavni avstrijski praksi še ne dovedejo tako kmalu do zaželjenega cilja in ker si sami, ki smo reveži, ne moremo te šole vzdrževati, kamo-li snovati novih, predlagam nadalje, da se naloži odboru političnega društva »Edinost«, da sestavi prokla-macijo na vse Slovence in Slovane, v kateri jih prosimo materijalne pomoči. V tej proklamaciji hočemo opozoriti naše brate, da tukaj Se živijo Slovani, zapuščeni od mestne gospode in vlade, brez vsake šole, da pa ti Slovani nočejo narodno poginiti, nego živeti; da smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, vse zaman, — ter da smo prisiljeni apelirati na slovansko vzajemnost. Obrnemo ae tudi do društev, saj jih je v velikih mestih, ki imajo po svojih pravilih namen podpirati Slovane, kjerkoli bivajo. Potem, če bodo nas naši bratje podpirali, ne prestanemo seveda opozarjati našo slavno vlado na njeno dolžnost. (Burno pritrjevanjem) Politični pregled. V Ljubljani, 5. septembra. Razpust državnega zbora je po poročilih dunajskih oficijoznih listov gotova stvar. Vladar se sicer še ni odločil ne za in ne proti, a odločitev pride gotovo v teh dneh, ali, kakor piše neki list, v drugi polovici tekočega tedna. Z neke strani se sicer opozarja, da bo 13. t. m. sprejel vladar vse gališke državne poslance povodom manevrov v Jaslo, a iz tega se še ne da sklepati, da državni zbor ne bo razpuščen. Vendar pa je to dokaz, da akoravno vladar pritrdi dotič-nemu predlogu ministerskega predsednika Koerberja pred odhodom v Galicijo, dotični dekret ne bo objavljen pred 13. septembrom, ker vladar ne bo vsprejemal bivših državnih poslancev. — Poleg navedenega pa ve poročati »N. Fr. Presse«, da vlada ne razpiše takoj novih volitev, ker bo sostava volilnih imenikov zahtevala daljši odlog. To je pa res nekaj novega, na kar bržkone niti vlada ni mislila! — Splošno se pa zatrjuje, da se eventuvalne nove volitve vrše po dosedanjem volilnem redu in da torej ni misliti na oktroiranje novega volilnega zakona. Ako se pa to zgodi, in na to moramo biti res pripravljeni, ker je znano, kako sodijo v višjih krogih o splošni volilni pravici, potem pa res ne vemo, čemu naj bi bil razpuščen državni zbor. Po sedanjem volilnem redu se razmere ne bodo prav nič zboljšale, prišlo bo v parlament le še nekaj več radikalnih elementov, in toliko zaželjena sprava bi bila še bolj nemogoča. Pdslovni red, ki bi onemogočil obstrukcijo, pa vlada tudi sedaj lahko izpremeni, ne da bi jej bilo treba poseči po skrajnem sredstvu. Jedino pametno bi torej bilo, da sledi razpustu oktroiranje novega volilnega reda. V Primorju ni iredente? »Societa politica Istriana« je priredila minulo nedeljo v Pazinu občni zbor, kjer je o državnem zboru poročal državni poslanec dr. Bartoli, ki je podal jasen dokaz, da iredenta v Primorju še ni izumrla. Mož je najprej obžaloval, da italijanski poslanci v parlamentu niso mogli priti do dela in da v Avstriji velja splošno načelo: za državo naj se briga kdor hoče, vsak narod naj misli le na svoje potrebe. Potem je padel Bartoli po Bade-niju, Thunu in seveda tudi po Koerberju, ki jednako svojim prednikom neguje le narodne nasprotnike, namreč Slovane. Pozabil je pa mož podpreti to trditev s potrebnimi dokazi. »Huje, pravi Bartoli dalje, kakor stvari sedaj stoje, itak več ne more iti. Ako se pa to vkljub temu zgodi, potem bo pa ljudstvo iskalo pomoči brez svojih poslancev in poučilo vlado, da so ne pusti zastonj žaliti v svojih najsvetejših pravicah. Sicer nas pa zanima to, kar se godi v Avstriji, le do gotove meje«. Odkritost je sicer čednost, toda zdi se nam, da je bilo popolno odveč teoretično potrditi, kar je v praksi že davno gotova stvar. Pač pa je bila ta izjava v toliko zelo na mestu, da tudi oni, ki imajo oči, pa dosedaj niso mogli ali ne hoteli videti, spregledajo. Italijane torej zanima Avstrija do gotove meje le tedaj, ako kaj potrebujejo od države, sicer se pa smatrajo za prave državljane kraljestva onstran luže. — Bartolijeve jeremijade o zatiranju Italijanov od strani Slovanov so seveda opravičene, kajti poslednji so tako — predrzni, da imajo celo v Trstu svojo — zasebno šolo in so v upravnih zastopih minimalno ali celo prav nič zastopani. Splošna volilna pravica in socijalni demokratje. V Gradcu se vrši te dni strankarski shod avstrijske socijalne demokracije, ki je v ponedeljek po mnogem trudu dr. Adlerja sprejel resolucijo za splošno volilno pravico, oziroma za vprizoritev intenzivneje agitacije v dosego te zahteve. A da je prišlo do tega, treba je bilo precej napora. Bretschneider, Seliger, Resel in drugi se niso povse strinjali s to resolucijo, hoteli so po jasnil na odgovore, kakor: kdo naj splošno volilno pravico, ker parlament dela, kdo naj prepriča ljudstvo o njeni izvedbi in koristi in kaj morejo pričakovati da ne od nje socijalni demokratje? Ti možje so naravnost presenetili vso avstrijsko javnost. Vse se vprašuje, kje so tisti „voditelji", ki so na premnogih shodih kričali: ven z splošno, jednako in direktno volilno pravico, ki so krščanskim socijalcem očitali, da so se vse premalo potegovali za to zahtevo proletarijata in da so ravno oni vzrok, da se nič ne doseže. No, posledice te izpremenjene taktike se že kažejo. Listi, kakor „Vaterland" in drugi že izvajajo konsekvence in pravijo, da ta zahteva sploh nikdar ni bila resna in da njeni zagovorniki sami ne uvidevajo koristi. Ta nedoslednost bo stvari več škodila, nego ji je koristila vsa dosedanja agitacija. Ali se morda tudi židovski voditelji boje za mandate ? Pro in contra obstrukciji. Neki neimenovani konservativni veleposestnik se peča v zadnji številki dunajske »Informacije« z obstrukcijo in njenimi zagovorniki, oziroma z njenimi nasprotniki. Ta politik pravi prav pametno, da prav za prav ni nihče prijatelj obstrukcije, da je nobeden ne mara. Vsak uvideva njeno škodljivost za državo in ljudstva. Ko pa stopi recimo pred svoje spoštovane volivce, uda se raznim teroristom, misleč, da s tem najbolj izpolnuje ljudsko voljo. Tako delajo češki in nemški poslanci. Toda zelo se vsakdo pregreši, ako se pri tej svoji taktiki sklicuje na ljudsko voljo. Tudi volivci so proti obstrukciji, ker čutijo po njej provzročeno škodo na svojem lastnem telesu. Za obstrukcijo je torej vnetih le par politikov, ki se s tem skušajo vzdržati na površju. V splošno nesrečo je pa njih taktika mero-dajna tudi za ostale in potegnejo vse za seboj. Ko bi merodajni krogi povprašali za mnenje volivce same in jim pojasnili položaj, brezdvomno bi se velika večina izjavila proti obstrukciji. Premembe pri srbskih poslaništvih. Belgrajski oficijelni listi napovedujejo za prihodnje dni razna premeščenja in imenovanja dosedanjih in novih poslanikov na evropskih dvorih. Na Dunaj pride K r i s t i č, dosedaj poslanik v Rimu, na njegovo mesto pa pride bivši ministerski predsednik general Sava G r u i č. Bivši poslanik v Rimu in sedaj sekcijski načelnik v zunanjem ministerstvu S t o j i č gre v Berolin, bivši radikalni fin. minister dr. V u i č gre v Pariz, bivši ministerski predsednik Novakovič gre pa iz Pariza v Petrograd. Dosedanji srbski zastopnik na Dunaju polkovnik M i h a j 1 o v i č je vpokojen. Njegov naslednik Kristič je bil že konzul v Budimpešti in poslanik v Bu-kareštu, potem je pa vstopil v Gjorgjevičev kabinet kot pravosodni minister. To mesto je potem zamenjal s poslaništvom v Rimu, kjer je bil jedno leto. Večje premembe se napovedujejo tudi mej osobjem pri raznih poslaništvih. Vojska v Južni Afriki. Minuli ponedeljek , 327. dan od pričetka nesrečne angleško burske vojske, je izdal maršal Roberts proklamacijo, s katero se za Oranje državo anektira tudi Transval. Obe južno-afriški republiki sta torej sedaj proglašeni za angleško posest. Oranje-država je izgubila svojo samostojnost že letošnjo pomlad. Dne 14. marca je padlo glavno mesto Bloemfontein Že tedaj je Roberts napovedal konec vojske. Toda niti z zasedenjem Pretorije in Johannes-burga Angleži niso imeli miru. Porazi in druga neprijetna iznenadcnja so se množila z vsakim dnem. Skoro nič ugodneji ni položaj za Angleže ob anektiranju Transvala. Vkljub najnovejšim burskim porazom pri Belfastu še niso izključena nova iznenadenja. Roberts lahko desetkrat izjavi da burskih republik ni več in da je politična vojska končana, v praksi se to še dolgo ne bo uresničilo, in Angleži bi bili lahko veseli, ako se jim 365. dan udajo vsi Buri. Cerkveni letopis. Maribor, 3. sept *) Tretja škofijska sinoda. Ker takšne sinode po nauku našega sv. očeta Leona XIII. mnogo pomorejo za vzve ličavno napredovanje duhovščine in ljudstva, zato so naš premil. knez in škof Mihael za prvi teden meseca septembra sklicali v svoje škofije mesto Maribor že tretjo diecezno si- nodo lavantsko. Vkljub slabemu vremenu se je bilo danes zbralo nad 200 vdeležencev iz vseh delov obširne vladikovine. orce bi Ti bilo vesolja poskočilo, da bi bil Ti videl veličastni obhod, ki se je danes popoldne ob 4. uri pomikal iz škofijske palače v sino-dalno cerkev sv. Alojzija tik velikega semenišča. Okoli prevzvišenega nadpastirja se je bil zbral ves preč. stolni kapitol in vsi pre-lati in dekani in večinoma vsi župniki in provizorji vse škofije, tudi predstojniki raznih samostanov s profesorji bogoslovja in srednjih šol. Kot dragodošel gost se je vdeležil tega obhoda tudi p. n. opat trapiškega samostana: Marijine Zvezde v Banjaluki. Ko smo bili slovesno poklicali sv. Duha na pomoč zato imenitno opravilo, so premil. knez in škof z vzvišenimi besedami pozdravili zbrane sinodaliste ter jim pokazali blago nosni sad zadnje sinode, potem so jim pa navedli tehtne razloge, ki so jih primorali, že to leto sklicati novo sinodo. Z njo so hoteli dostojno poslaviti letošnje »sveto leto«, ž njo so hoteli Bogu in človeku Kristusu Gospodu izkazati posebno visoko počeščenje, ž njo hočejo dostojno skleniti devetnajsto stoletje, ž njo hočejo Bogu skazati dolžno zahvalo, da jim je po toliko hudi bolezni onega leta dal včakati desetletnico vladiko vanja, petindvajsetietnico mašništva in jim (v 17 dneh) ua včakati petdesetletnico ali »Abrahamov god«. Porosili so prevzvišeni vladika svoj navdušen govor večkrat z vročimi solzami globokega ginjenja, zato so pa tudi njihove besede vsem segle do dna srca. Po tem začetnem nagovoru se je prebrala dolga vrsta dekretov, ki so določili razne sinodne činovnike (Officiales Synodi i. e. Promotor, Secretariua, Notarius, Pro-curator eleri etc.) p. n. gg. L. Herg, nja pomočnik I. F. Bohinc, dr. Pajek, dr. Mlakar, dr. Križanič itd. G. zapisnikar ali aktuvar Majcen je potem prebral naslove raznih vprašanj, o katerih se bode na tej sinodi razgovarjalo; knez in škof so pa potem dali naznaniti imena načelnikov (p. n. gg. stol. dekan Herg, dr. Križanič, opat Ogradi in prošt Fleck), svetovalcev, poročevalcev in zapisnikarjev četerih komisij (sekcij ali deputacij), katerim so se potem vsa stavljena vprašanja z do-tičnimi odgovori (konstitucijami) izročila v posvetovanje. Že ta večer so se volili izpraševavci po-svečencev (examinatores ordinandorum) in izpraševavci za župnijske izpite. A predno se je ta prva splošna seja završila s predpisanimi molitvami, se je na predlog premil. knezoškofa z velikim navdušenjem sklenilo, po brzojavu odposlati izraze globoke uda-nosti sv. Očetu p. Leonu XIII., presvetl. ce sarju Francu Jožefu I., pa tudi našemu novemu nadškofu dr. Janezu Katschthalerju v Solnigrad. Prva javna seja bo jutri ob 7. uri. Dopisi- Novo mesto, 2. septembra. Ker »Slo venski narod«, glasilo liberalne in nemšku-tarske gospode dan za dnem kriči, kolike strašne škode se gode kranjskim trgovcem zaradi konsumnih društev, moramo tudi mi obrtniki naglašati, da pa mnogi trgovci tudi nam škodo delajo. Prodajejo nam blago po cenah, katero sami določajo, vrhu tega pa še obrtniške izdelke v taki množini, da so mnogi obrtniki že uničeni. Kdor je tepen, ta naj se brani. In mi obrtniki si res že ne moremo več pomagati. Razno ponarejeno in preležano blago iz židovskih skladišč se vsiljuje ljudem, da poštenega blaga ni mogoče spraviti v denar. Pred desetletji je trgovec prodajal svoje blago, a obrtnik svoje, in oba sta še pošteno živela v lepi slogi. Danes pa je sam prepir in škodoželjnost. A kdo je tega kriv ? Kapitalistiška in liberalna načela, po katerih močnejši zatira slabejšega. »Slovenski Narod« izvoha vsa konsumna društva po deželi in vtika svoj nos v vsako stvar, a židovskih agentov in pre-kupcev ne vidi, ko hodijo po raznih som-njih ter nevedno ljudstvo sleparijo na razno načine. Tak prepeličar ceni n. pr. blago za eno obleko na 20 do 30 gld., a konečno ga proda tudi za 2 gld. Za to se »Slov. Narod« ne zmeni, a če se obrtniki in kmetje orga-nizujejo, to ga peče in boli. Ali je tako po četje res pravo ? Nikdar ne, zato pa se nam obrtnikom odpirajo oči. Lani so šli mnogi obrtniki liberalcem na led, ko so so udeležili trgovskega shoda v Ljubljani. Ta shod je bil komedija, pesek v oči, samo agitacija za slovensko-nemško zvezo, a mnogi obrtniki so so spametovali in bodo v prihodnjo liberalnim agitatorjem pokazali vrata. Od Fare pri Kostelu, 31. avgusta. Dne 22. avgusta smo imeli pri nas sv. bi>mo. Birmancev je bilo vseh skupaj 265. K tej redki slovesnosti so prihiteli prav v obilnem številu tudi bližnji hrvatski duhovniki po častit našega visokega gosta. Vseh gospodov duhovnikov je bilo 15, izmed teh 10 od hrvatske strani; mej njimi sta bila g. dekan iz Delnic in g. Slamnik, častni kanonik in gimn. ravnatelj v pokoju z Reke. Presvetli je s svojim govorom srca vseh poslušalcev do solz ganil; kajti spoznali so, kako blago, čuteče srce ima naš višji pastir do priprostega, milega mu naroda. Milo se mu je storilo, ko je spoznal, kako revno, a še verno ljudstvo tu biva. Le prekmalu je prišla ura, ko se jo visoki gost od nas ločil. Po vseh potih, koder se je peljal, ga je ljudstvo, staro in mlado, burno pozdravljalo s krepkimi živio-klici. — Na poti v Osilnico je moral višji pastir prestopiti tudi kranjsko mejo, ker pot v Osilnico vodi nekaj časa po hrvatski zemlji. Na Brodu ob Kolpi torej, kjer se stopi na hrvatsko stran, napravili so Hrvatje posebno slovesen sprejem. Pred mostom na hrvatski strani postavili so krasen slavolok z napisom: »Pratio Te Bog!« Pred slavolokom so se postavili na jedni strani vatrogasci, na drugi vsa inteligenca brodske župe in polno priprostega ljudstva. Ko se pripelje visoki gost, stopi pred presvetlega g dekan iz Delnic in ga pozdravi v imenu Hrvatov; po nagovoru so vsi enoglasno za klicali »Živijo« in so visokega gosta mej slovesnim zvonenjem in pokanjem topičev spremljali v slovesnem sprevodu v župno cerkev na Brodu. Tu jim je presvetli v prisrčnem, hrvatskem govoru prepričevalno govoril o lurški materi Božji in njenih čudežih, ker je ravno njena podoba v velikem oltarju, in jih vzpodbujal, naj ohranijo i nadalje svojo vernost in narodno zavest. Nato jim je podelil svoj višjepastirski blagoslov in se odpeljal med živahnimi živio klici proti Osil-nici. Nepozabljiv nam bo ostal dan sv. birme nam Slovencem in sosednim Hrvatom, ko smo imeli v svoji sredi preljubljenega višjega pastirja in se prepričali o njegovi apostolski gorečnosti in prijaznosti do priprostega naroda. Vsemogočni mu tisočero povrni ves njegov trud I Preosnova našega hišnega najemninskega davka. Predaval odbornik dr. V. Gregorič na II. glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani, dne 18. maja 1900. (Dalje.) Dr. Kaizl išče ideal vsakega direktnega davka v jednakomernosti obremenitve. In to je tudi najbolj pravo. Kakor smo pred zakonom kot državljani vsi jednaki, in kakor se mora tu z vsemi jednako postopati, tedaj je gotovo tudi logično pravilno, da se tudi z vsemi davkoplačevalci pred davčnim zakonom jednako ravna. Zakaj bi se recimo dohodek 1000 gld. jednako ne obdavčil, naj zasluži potem teh 1000 gld. kak rentier, obrtnik ali trgovec, zdravnik ali odvetnik in slednjič tudi hišni posestnik! Vsak se trudi na svoj način, in če se že morajo delati razločki, bi se moralo najbolj onega obdavčiti, ki se najmanj muči. A kako vse drugače je v praksi! Toliko vrst davkov imamo že, da se človek res že skoro več nc izpozna. In potem ta silni razloček pri obdavčenju. Dočim plačuje kapitalist od svojega dohodka v vrednostnih papirjih, recimo od 3000 gld. samo 36 gld. osebnega dohodninskega davka, deželnih in občinskih doklad pa prav nič ne plačuje, mora hišni posestnik pri istem dohodku plačati hišnega najemninskega davka z dokladami vred 900 gld. in še 36 gld. osebnega dohod, davka. Pri nižjih postavkah je razmerje šc bolj čudno urejeno. Tako bi plačal n. pr. rentier od 1250 gld. dohodka le 7 gld. 20 kr., hišni posestnik pa preko 300 gld. Narodno gospodarskim ozirom pa sc pridruži še jeden odločno davčno - politični vzrok proti temu brezmejnemu obremenjevanju. Schiiffle pravi: „Dircktni davki zgrešč svojo pravo nalogo, da bi jednakomerno zadeli srednjo davčno moč, čim višje raste davek; ako narasto hišni davki do 5% ali 6% (8—10% v slučaju potrebe), bode to v sedanjosti najvišje, kar je sploh dopustno. Radi svoje res izredne visokosti je torej naš hišni najemninski davek že od svojega početka postal nekak indirektni davek, nc združuje pa v sebi one koristi, ki jo dajo indirektni davki! Pri indirektnem davku bi moralo biti namreč davkoplačevalcu mogoče, kakor omenja tudi dr. Kaizl, da ga more v navadnem znesku preložiti. Naš hišni najemninski davek je pa navzlic svoji neprimerni visokosti kot takozvani dohodninski davek, urejen kot direktni in nc dovoljuje radi tega preložitve v navadni visokosti davčnega zneska, kajti taka morebitna preložitev je kot večji najemninski dohodek podrejena hišnemu najemninskemu davku in dokladam. Na Bavarskem in Pruskem se merijo tudi dokladc po davkih, ki se plačujejo od poslopij; toda ti davki ne znašajo, kakor pri nas v Avstriji 20—262/3 %, ampak 3"85—4 %. Stanovanje je jedno izmed najnujnejših potreb vsakega človeka. Neobhodne življenjske potrebe pa bi sc ne smele po najvišjih zakonih modernega narodnega gospodarstva ali prav nič, ali pa le v prav majhni meri obdavčiti. Stanovanja pa se radi tega nenavadnega obdavčenja in radi čisto fiska-lične uredbe tudi nenavadno podražujejo. Tc mučne razmere pa pretč, da se bodo še mnogo poslabšale, če bode rastla denarna potreba dežel in občin v dosedanji meri. Na Saksonskem ni nobenega davka na poslopja in obdavčenje je povsem občinam prepuščeno. Kakšne so te razmere na Nemškem, naj dokazuje sledeča primera: Za hišo v Monakovcm s kosmato najemnino 3640 mark se mora po novejših uradnih podatkih plačevati državnega, pokrajinskega in občinskega davka: 3'85% državnega davka na poslopja.....140 M. 14 Pf. 27 % okrožne dokladc . . 37 „ 84 „ 110% občinske doklade . 154 „ 13 „ Skupaj . 332 M. 11 Pf. torej 9-13% od kosmate najemnine 3640 M. Hiša z istimi dohodki bi morala pa plačati na Dunaju 1201 M. 20 Pf., torej 3 6 krat toliko kakor v Monakovcm. Pri nas v Ljubljani bi tudi ne bilo veliko drugače. Pruska obdavčuje poslopja po zakonu z dne 21. maja 1861, a prosti so vsi čisto gospodarski prostori, hlevi skednji itd.; sploh stanovanjska poslopja obdavčuje s 4%, poslopja, v katerih sc opravlja kaka obrt, le z 2% letnega dohodka. Na Bavarskem je predpisanih 3'85 % od kosmate najemnine, katera se je dobivala v pretekli lOletni dobi. Nadaljni narodno gospodarski kakor tudi davčno politični temelj je, da naj se uredi pokritje državnih potreb in razumljivo tudi deželnih in občinskih potreb z davki na podlagi splošnosti in sorazmernosti, in sicer po resnični zmožnosti davkoplačevalcev. Tudi na to se pri našem hišnem najemninskem davku ni nič oziralo. Dočim določa osebni dohodninski davek eksistenčni minimum 600 fl. davka prosto, se obdavči isti dohodek, če prihaja od kakega poslopja in četudi dotičnik nima nobenega druzega prihodka, z 200 gld. hišnega najemninskega davka z dokladami. Stanovanja se obdavčijo nadalje ravno tako visoko, čeprav obstoje le iz sobe in kuhinje, kakor palače. Naš hišni najemninski davek jc iz jako starega časa in sicer iz časa državne stiske, ko se je manj oziralo na narodno gospodarske potrebe, kakor na hipno potrebo; in ker je nedostajalo mreže davčno-politično pravilno urejenih davkov, je bilo ravno hišno posestvo izbrano v to, in vrh tega jc moralo taisto skoro samo pokrivati deželne in občinske potrebe. Vzroki naše sedanje draginje pri stanovanjih izvirajo torej manj iz novejšega časa. Ne moremo pa zadrževati očitanja niti dr- žavni upravi niti našemu parlamentu, da sta oba doslej opustila, da se tako težki in ravno najubožnejši del prebivalstva hudo težeči davek v človekoljubnem smislu preosnovi. Naš hišni najemninski davek z dokla-dami vred je torej kot direktni davek že davno odrevenel. Ne moremo ga smatrati že radi njegove prav izvanredne visokosti nič druzega, nego nekako, narodno-gospodarsko in davčno politično povsem nedopustno spojitev dveh (v druzih državah ločenih) davkov, izmed katerih naj bi zadel jeden direktno hišnega posestnika, drugi indirektno stanujoče stranke. Cim višje rastejo torej deželne in občinske doklade, tem bolj mora rasti po re-čenem tudi hišni najemninski' davek v Avstriji; torej oni znatni večji dohodki od hišnega najemninskega davka, ki so vsakoletno izkazani v državnem računskem izkazu, ne izhajajo toliko odtod, da je poslopje vrglo več reelnega dobička, kolikor od tod, ker so bile deželne in občinske doklade preob-davčene. Najemščini stanovanj se nalagajo vsa mogoča bremena. Tako n. pr. se vzdržujejo ubožci skoro izključno le od hišne in ze-meljne posesti, dočim je premični kapital, torej najpremožnejši del, popolnoma prost vsake obveznosti. Hišni posestniki gotovo ne zahtevajo zase nobenih prednostij pred drugimi slojevi, ne najdejo pa tudi nobenega pravnega vzroka zato, zakaj mora biti dohodek iz hišne posesti n. pr. napram dohodku iz davčno prostih vrednostnih papirjev povprečno več nego dvajsetkrat višje obdavčen, in to tem manj, ker znašajo davki na poslopja v sosednji nemški državi s pokrajinskimi in občinskimi dokladami komaj četrtino naših davkov. Avstrijski davek na poslopja izvira iz leta 1820 in je bil 1. 1882 deloma izpre-menjen. Tako visoki najemninski davki kakor v Avstriji ne obstoje sedaj v nobeni državi na svetu, in že čast države bi zahtevala, da vendar tudi Avstrija sledi že enkrat vzgledu druzih kulturnih držav glede jednakomernega in sorazmernega obdavčenja hišne najemnine. Preosnovo našega hišnega najemninskega davka pa si moremo misliti le na ta način, da se izpremeni iz dosedanjega zastarelega dohodninskega davka v čisti davek resničnih osebnih dohodkov iz poslopij. Stanovanje je blago, kakor vsako drugo, zato se mora najemninska cena ravnati le po proizvajalnih stroških. Najemninska cena je potemtakem sestavljena sledeče: 1. Iz obrestij od zidalnih stroškov, ki so objednem prava najemninska vrednost stanovanja. 2. Iz vzdrževalnih stroškov. 3. Iz davčnih prispevkov, kateri so v Avstriji zaradi izredne visokosti hišnega najemninskega davka precejšen del vse najemninske cene. (Konec prih.) Dnevne novice. V Ljubljani, 5. septembra. Katoliški shod Ker je možno, da se je pri razpošiljatvi tolike množice vstopnic primerila kaka pomota, prosimo, da vsi, ki niso bili natančno postrežem, takoj rekla mirajo, da do ponedeljka dobe zahtevani odgovor. Pripravljalni odbor. Osebne vesti. V pokoj je stopil mornarski komisar Jos. M u b e j. — Nagle smrti je umrl upokojeni dež. višjega sodišča v Trstu svetnik A. T o m i č i č. V ponedeljek zvečer se je z brzovlakom z Volovskega pripeljal v Trst, kjer je v kolodvorski dvorani umrl. — Iz Rima se je vrnil g. A. Jerovšek in je nameščen v mariborski ordinarijatski pisarni. Gonja proti katoliško-narodnim obrtnikom Izpred sodišča. Včeraj so se ljubljanski porotniki pečali s stvarjo, ki je sicer malenkostna sama na sebi, ki pa vendar kaže, kako se od narodnonapredne strani išče dlaka v jajcu, da bi se škodovalo kakemu katoliškonarodnemu obrtniku. Znana je žalostna afera bogoskruncev Skerlj-Kvas. Ker je bil Kvas slučajno v službi pri tukajšnjem knjigoveškem mojstru Fr. Bres-kvarju, je „Narod" takoj pisal, da je „Breskvar katoliškonarodni prvak" in da je Kvas bil »kršč. socijalec, ker klerikalci tako druzega ne trpe pri sebi v službi." Tako je „Narod" privlekel osebo g. Breskvarja na jako občuten način v debato. V našem listu je na to g. Breskvar podal „Poslano", v katerem kliče g. Bonača, pri katerem se je Kvas izučil, za pričo, da ni on odgovoren za Kvasovo dejanje, ter je pri tem dejal, da je bil Kvas tudi slab delavec, ker ga jc ,,narodni" knjigovez Bonač plačeval z 2 gld. na teden. G. Bonač je nato poslal v »Narod" »poslano", v katerem ni Breskvarju priskočil na pomoč proti »Narodovim" napadom, ampak je Breskvarja osebno napadel, in nami-gaval, da bi se kaj takega ne zgodilo, ako bi Breskvar bolj pazil na svoje delavce. G. Breskvar je na ta napad odgovoril g. Bo-naču v „Slov. Listu" ter dejal, da ni mogel vedeti, kako zloben človek je Kvas, ker mu Bonač, ko je šel Kvas od njega, ni povedal, da ga je moral opetovano svariti „Ne preklinjajte Matere Božje", in da je Kvas ob prihodu cesarja v Ljubljano storil anarhi-stiške izbruhe. G. B o n a č je to priliko porabil ter je hitro šel k dr. Tavčar j u, da bi g. Breskvarja pripravil malo v zadrego. Bonačevi sedanji pomočniki so v „Narodu" tudi tajili Kvasovo obnašanje v Bonačevi delavnici, ne da bi bili takrat, ko je Kvas služil pri Bonaču, ondi v službi. Radi zgo-rajšnjih besedij je stal torej včeraj g. Fran Breskvar pred porotniki, obtožen razžaljenja časti. Glede Bonačevega plačila delavcem je dr. Tavčar od tožbe odstopil, kar je s soci-jalnega stališča velika škoda, ker bi bila jedenkrat prilika pred sodiščem razpravljati o položaju knjigoveških pomočnikov. Gosp. Breskvar se je zagovarjal, da g. Bonača ni hotel žaliti, ampak da ga je klical le za pričo proti napadom, ki so njegovo delavnico hoteli postaviti v slabo luč, in da je v ,,poslanem" celo dejal, da je g. Bonač svaril delavce in da je Kvasa odpustil radi anar-histiških izbruhov. To pač ni nobeno razža-ljenje za g Bonača. Dr. Tavčar, ki je odstopil tudi od tožbe, da je pridevek „n a-rodni knjigovez" — razžaljiv, ker je to jednako s pojmom pristaša „Slov. Naroda" (!) je nato vprašal Breskvarja: „Vsaj ste celo rekli Bonaču, da je „naroden" knjigovez." G. Breskvar je odvrnil: „Ali je „naroden" biti sramotno? Kolikokrat stoji v „Narodu": „Lepe razglednice je založil narodni knjigovez Bonač!" (Smeh) (A „narodni" knjigovez daje baje delati razglednice Nemcem! Opomba poročevalca.) Priča knjigoveški pomočnik Ivan Jakopič, ki je bil pri Bonaču dalje časa v službi, je povedal, daje Bonač vajenca Kvasa pošiljal po »Narod" (Aha!) in da je ob neki taki priliki storil pred prihodom cesarja v Ljubljano Kvas anarhistiški izbruh in da je preklinjal Mater Božjo. Pri tej izjavi priče se je g. Bonač pričel — smejati in je moral predsednik sodišča opozarjati, da se temu pač ni treba smejati. Dr. Tavčar je hotel najprej oprati Bonača, da on ne ve, da bi bil Bonač narodnonapreden, kar je pa malo čudno, ako privede s seboj pred sodišče dr. Tavčarja in vajence pošilja po „Na-rod!" Kar je za nas posebno zanimivo, je to, da je dr. Tavčar tekom svojega govora, v katerem je Breskvarja srdito napadel in kazal ves srd proti katoliškonarodnemu obrtniku, povedal tudi tolikokrat utajeno dejstvo, daje „S lov. Narod" časniški zastopnik liberalne stranke. Zagovornik Breskvarjev g. dr. T o m i n š e k ni uhajal preko stvari, ki se je obravnavala, ter je s tem, da se je gibal strogo v mejah stvarnosti ter ni hotel zadevo politiški izkoristiti, naredil velik vpliv na porotnike, ki so vprašanje, ali je Breskvar žalil g. Bonača z izmišljenimi in napak zavitimi dejanji, z a n i k a 1 i, ter je bil vsled tega g. Breskvar oproščen. Liberalci so tako zopet za jedno veselje prikrajšani. Kranjčeva slavnost. V Skalah pri Velenju so v nedeljo slovesno odkrili spomenik učenjaku, profesorju in pisatelju dr. Jos. Kranjcu ob 251etnici njegove smrti. Slavnosti so se udeležila razna nar. društva in mnogo priprostega ljudstva. V Velenju je ob slavoloku pozdravil goste gospod župan Jezovnik, hiše so bilo v zastavah. Pred spo- v minsko ploščo v Skalah je Blavnost otvoril gospod profesor Vrstovšek, slavnostni govor je govoril gospod dr Karlovšek, pevci iz Šaleške doline in mešani celjski pevski zbor so zapeli več lepih pesem. Na večer je iz Šoštanja prišla velika množica z lampijoni. Vsa društva so zvečer v Šoštanju priredila z godbo obhod po trgu. J[z Vipave se nam piše : V soboto na Mali ^flftiiifM^^e^pripeljejo v našo dolino razna sokolska društva, na čelu jim seveda dr. Tavčar iz Ljubljane. Vipavci naj pazijo, da »zloglasni petijot«, kateremu dr. Tavčar ni prijatelj, ne omami koga, da bi ga dvo-nožni konji morali voziti po vipavskem trgu. .Is Kranj^._Be nam piše : Bomba »SI. Naroda« zoper našega bodočega g. dekana in župnika je dosegla ravno nasprotni namen, kakor se je nameravalo Še tistih meščanov, ki sc prištevajo »Narodovi« stranki, je sram, da »Narod« na takov ostuden način napada neljube mu osebe. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta O rednej seji, ki se je vršila v petek dne 24. avgusta t. 1., prejeli smo nastopno poročilo: Meslnemu učitelju Engelbertu Ganglu dovoli so za prihodnje šolsko leto dopust v ta namen, da popolni svoje študije na dunajskem pedagogiju. Mestnemu učitelju Juriju Režku pripozna se IV. službena starostna doklada od 1. dne septembra t. 1. v znesku letnih 80 kron in pa krajna doklada od istega dne v znesku letnih 40 kron. Sklene se prošnji vodstev I. mestne deške petrazrednice in mestne dvorazrednice na Karolinskej zemlji za denarno podporo v svrho popolnitve ondotnih šolskih vrtov priporočilno predložiti deželnemu šolskemu svetu. Naznanje se vzemo poročila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana Levca o nadzorovanji mestne dvorazrednice na Karolinskej zemlji, vnanjih zasebnih dekliških šol pri Uršulinkah in notranje zaseb Ijud. petrazr. pri Uršul, in se imajo predložiti deželnemu šoiskemu svetu. Za razpisano 3. katehelsko mesto na mestnih ljudskih šolah se stavi deželnemu šolskemu svetu torno- predlog. Izprašana učiteljska kandidatka Marijana Luschinova se sprejme za radovoljko iu se ima v službovanje prideliti mestni nemški dekliški šestrazrednici. Neki v Spodnji Šiški stanujoči deklici se dovoli sprejem v prvi razred mestne nemške dekliške šestrazrednice. Na znanje se vzame poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Frana Levca o okrajni učiteljski kon-ferenciji za slovenske in dvojezične šole v šolskem letu 1899/1900 Sprejmo se vsi s tem poročilom združeni nasveti in sklene se, da se ima to poročilo predložiti deželnemu šolskemu svetu. Odobre se nasveti učiteljske konferencije I. mestne deške petrazrednice o pogojnem sprejemu vnanjih učencev in pritrdi se predlogom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana Levca, po katerih naj bi se v prihodnje ravnalo napram sosednim šolskim občinam radi vnanjih otrok sploh, ki obiskujejo tukajšnje šole. O teh nasvetih je obvestiti merodajna oblastva in prizadete občine. Sklene se pri občinskem svetu izposlovati kredit za na-ročbo štirih izvodov nameravane zgodovine c. in kr. domačega pešpolka za okrajno učiteljsko knjižnico in za knjižnice vseh treh mestnih deških petrazrednic. Prihodnja redna seja bodi v sredo dne 19. septembra t. 1. Vandalizem na pokopališču. Iz Trsta se nam poroča: Nekemu slov. fin. stražniku so zločinci opu > južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/0 » > dolenjskih železnici0/,, Kreditne srečke, 100 gld...... 4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ > 5 » fiudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld...... 106— 94-20 320— 119 75 99-50 385— 36)— 42-25 20-75 12 50 63- - Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld/ . Akciie Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 170-— 189 — 48- — 276— 6130-— 800 -115 — 155.-480-50 480— 255-50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, «re6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi. 99 Menjarnicna delniška družba in e n c ti it 66 I, UVollzeilB ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ■ Pojasnila "SJHi v vseh gospodarskih in finančnih ttvarsb, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti jgjT naloženih g; 1 n v n i o.