PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! LJUBLJANA, SOBOTA, 8. JANUARJA 1983 LETO XXV • ŠT. 5 • CENA 12 DINARJEV DF.I.O« IZHAJA OD I. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »IJUDSKF. PRAVICE«. KI JO JF. 5. OKTOBRA 1034 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KIGAJELE#^ 1041 USTANOVI! A OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND H ■mI Danes'v prilogi: Eni gredo na seminar, druge volijo - Po sojo skupaj s Hryati - Konec potrošniške objestnosti Nepremišljenosti ne bo moč popraviti v letu dni Idejne in akcijske naloge komunistov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije po četrti seji centralnega komiteja ZK Jugoslavije LJUBLJANA. 7. januarja - Naloge komunistov pri uresničevanju sklepov in stališč četrte seje centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije so bile osrednja tema današnjega posveta, ki ga je predsedstvo CK ZKS sklicalo za sekretarje komitejev občinskih konferenc ZK, predsednike medobčinskih svetov ZK in izvršne sekretarje ter predsednike komisij pri predsedstvu CK ZKS. Četrti plenum jugoslovanskih komunistov, bil je ob koncu minulega leta, je določil idejne in akcijske usmeritve za delo zveze komunistov pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije v letošnjem letu. Uvodno razpra- vo na današrjem posvetu je imel Zvone Dragan, član CK ZKJ in podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Obširno in odkrito je govoril o današnjih gospodarskih in političnih razmerah v Jugoslaviji ter ob tem osvetlil tudi ravna- V Jugoslaviji zadnji dan leta 22.740.000 prebivalcev Na Kosovu je na 1000 prebivalcev 25,6 prirastka, v Vojvodini 1,8 - Slovenija ima 1,912.000 prebivalcev BEOGRAD, 7. januarja (Tanjug) — Zvezni zavod za statistiko sporoča, da je imela Jugoslavija (izračunano po prej zbranih podatkih) 31. decembra lani 22,740.000 prebivalcev ali v primerjavi z istim predlanskim dnem 172.750 več. Med republikami ima največ prebivalcev Srbija in sicer 9.441.000 (5.742.000 ožja Srbija. 2,042.000 Vojvodina in 1.657.000 Kosovo). Na Hrvaškem živi 4,631.000 ljudi, v BiH 4.204.000, Makedoniji 1,955.000, Sloveniji 1,912.000 in v Črni gori 597.000. Podatki za lansko leto kažejo, da se nadaljuje že dalj časa prisotna tendenca upadanja naravnega prirastka, ki zdaj znaša 7.6 na 1000 prebivalcev. Vendar pa so regionalne razlike zelo velike — na Kosovu 25,6, v Vojvodini pa samo 1,8. Zato statistiki menijo, da bo naraščanje prebivalstva v posameznih rcpublikaNin pokrajinama na podlagi naravnega prirastka zelo neizenačeno. Zmanjševanje naravnega prirastka in podaljševanje življenjske dobe povzročata postopno naraščanje povprečne starosti jugoslovanskega prebivalstva. Tako je zdaj povprečna moška starost 31.8, povprečna ženska pa 34,1 leta. Za primerjavo povejmo, da je bila leta 1948 povprečna starost 27,3 oziroma 29.3 leta. Tudi glede tega so razlike največje med Vojvodino in Kosovom. V Vojvodini je povprečna starost 34,8 oziroma 37,4 leta, na Kosovu pa 23,9 oziroma 24,5 leta. Življenjska doba povprečnega Jugoslovana stalno narašča. Na podlagi znanstvenih metod, ki jih uporabljajo statistiki, ocenjujejo, da bodo novorojenčki moškega spola, ki so se rodili 1980, doživeli povprečno starost 67,7 leta, novorojenčki ženskega spola pa 73.2 leta. Zanimiva je primerjava s tistimi, ki so rojeni leta 1948 - moški lahko računajo na 48,6, ženske pa na 53 let. V minulem desetletju se je pričakovano trajanje življenja pri moških povečalo za več kot dve, pri ženskah pa za več kot tri leta. Glede tega kakšnih bistvenih razlik med republikami in pokrajinama skorajda ni. nje v preteklosti, ki je pripeljalo do težkega položaja. In za katerega bo, kot je dejal, treba več let, da ga bomo obvladali in premostili; zato je še kako potrebno in nujno, da smo si povsem na jasnem, kaj lahke; storimo v enem samem letu. Ter seveda, da takoj vse sile usmerimo v uresničevanje protiinflacijskega programa, saj si je od tega mogoče obetati več uspešnosti, kot pa od spreminjanja in dopolnjevanja srednjeročnega plana. Prav zaradi tega je tudi vse več zagovornikov pobude, naj bi dolgoročni program gospodarske stabilizacije sprejela tudi zvezna skupščina. Njegovo razpravo sta dopolnila še Janez Zemljarič in Andrej Marinc. Oba sta poudarila nujnost povečevanja izvoza, ob tem pa naloge, ki jih je treba opraviti, pa naj gre za povezovanje gospodarstva. povečevanje produktivnosti, ali odpravljanje lokali-zmov, oportunizma, tehnokrati-zma in drugih slabosti, s katerimi tudi v naši republiki kljub nekaterim uspehom nismo opravili. Skratka, odločno bo treba prelomiti z dosedanjo miselnostjo, kar pa seveda ne bo mogoče brez aktivne vloge subjektivnih sil na čelu z zvezo komunistov. Na posvetu so se dogovorili tudi o pripravi in izvedbi programskih sej občinskih kqnferenc ZK - uvod je pripravil Emil Štern — ki ne smejo biti sestanek zaradi sestanka, ampak morajo še bolj strniti komuniste v enotno bitko za odpravljanje težav in stabilizacijo razmer. Dogovorili so se tudi, kako bodo razpravljali — uvod je imel Geza Bačič — o gradivu za šesto sejo CK ZKS. na kateri bodo obravnavali akcijsko usposobljenost ter organiziranost zveze komunistov. Ivo Marenk pa je pripravil pregled in oceno priprav v organizacijah zveze komunistov na problemske konference, na katerih bodo obravnavali energetiko, ter kmetijstvo, gozdarstvo in lesarstvo. (Več o posvetu na 4. in 5. strani) NOVA PROIZVODNA DVORANA IMPOLA - V počastitev praznika občine Slovenska Bistrica so danes v Impolu slovesno odprli novo proizvodno dvdrano tozda Monta!. Vr\ico je prerezal eden najstarejših delavcev tega tozda Franc Kit. na slovesnosti pa je bil tudi predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner. Nova dvorana meri 7300 kvadratnih metrov, njen proizvodni de!pa 6000. V njem bodo izdelovali aluminijaste konstrukcije za gradbeništvo in še nekatere druge aluminijaste izdelke. Proizvodno dvorano je zgradil konstruktor tozd Granit Slovenska Bistrica v dobrem letu dni. stala pa je 140 milijonov dinarjev. Kar 70 milijonov dinarjev so združili v Impolu, 20 milijonov je prispeval TGA Kidričevo, ostalo pa so posojila. Tozd Monta/ ima danes zaposlenih 270 delavcev, v novi dvorani jih bo ckxfatno še 60. predvsem žensk. Celoten izi oz Impola je lani znaša! 26 milijonov dolarjev, z v Montalu pa so izvozili za tri milijone dolarjev in sicer v Irak in v Sovjetsko zvezo. (Jože Jerman, Foto: Bogo Čerin) Stambolič sprejel Razgotra Indijski odposlanec mu je izročil pozdrave indijskega predsednika in premierke BEOGRAD, 7. januarja (Ta-njug) — Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je danes v Nišu sprejel indijskega sekretarja za zunanje zadeve M. Razgotra, ki sc kot odposlanec indijske ministrske predsednice Indire Gandhi mudi na obisku v naši državi. Indijski gost je izročil pozdrave predsednika republike Sandživa Redija in premierke Indire Gandhi za predsedstvo SFRJ in predsednika Stamboliča. V prisrčnem pogovoru je beseda tekla tudi o pripravah na 7. konferenco voditeljev držav ali vlad neuvrščenih, ki bo v začetku marca v New Delhiju. Izrazili so tudi zadovoljstvo ob uspešnem jugoslovansko-indijskem sodelovanju.- Koristen obisk Mojsova Širši stiki s Francijo Kljub močnemu razvoju gospodarskih odnosov še veliko neizkoriščenega prostora - Pred sestankom neuvrščenih v Managui Mojsov v Madridu OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 7. januarja — Z zadovoljstvom ugotavljamo, da zahodni partnerji od lepih besed o razumevanju za naše težave naposled prehajajo tudi k dejanjem, je dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov, ko je pred odhodom v Madrid 'ocenil dvodnevne pogovore svojega prvega uradnega obiska v Franciji. Na poti v Managuo, kjer se bo sestal koordinacijski odbor gibanja neuvrščenih, bo Lazar Mojsov postanek v španski prestolnici izkoristil za navezavo državniških stikov z novo oblastjo: jutri ga bosta sprejela tako premier Felipe Gonzalez kot zunanji minister Moran. V prestolnici Nikaragve se bo zbralo več kot 50 predstavnikov neuvrščenih, med njimi skoraj 30 zunanjih ministrov, čeprav sam koordinacijski biro šteje samo 34 članic, je poudaril Lazar Mojsov, rekoč, da takšna razširjena udeležba znova potrjuje zavzetost neuvrščenih za kar najpogostejša posvetovanja o žgočih vprašanjih TEMA DNEVA Zavzetost vseh, ne tarnanje Nihče, ne glede na to, kakšno funkcijo ima. ne sme biti izvzet pri ugotavljanju odgovornosti. Zlasti osebne, ki je pogoj za uveljavitev kolektivne. To je manj pomembno za ugotavljanje napak iz preteklosti, bolj pa za svarilo, da se le-te ne bodo ponavljale. Preveč težav imamo zaradi njih, da bi si jih lahko še privoščili. Položaj je težak. Bolj kot jadikovanje lahko pomaga zavzetost vseh, da krizo premagamo. Spoznanje, da jo lahko prebrodimo predvsem z lastnimi močmi, je dragoceno. Prav tako kot dokaj enotna ocena vzrokov, ki so nas v. krizo pahnili in poti, ki naj bi nas iz nje pripeljala. Ta pot pa je samoupravna. Seveda taka, ki samoupravljanje razume kot upravljanje delavcev z ustvarjenim, delovno disciplino, ne pa nered in nedelo. Zal pa nekateri še vedno mislijo, da lahko živijo lagodno, po starem. Mislijo, da bosta njihove napake v nedogled porvnavala družba, oziroma dobri gospodarji. Za težave krivijo druge, sami pa nič ne storijo, da bi jih zmanjšali. Da bi kaj izvozili, doma izsiljujejo višje cene, nočejo se združevati in zmanjševati proizvodnih stroškov. Čas pa zahteva prelom z dosedanjo lagodnostjo. Ta ne bo lahak, povzroči lahko številne težave, ki pa jih je treba v interesu prihodnosti premagati. To bo mogoče, če bo vsak stori! tisto, kar lahko in če bodo povsod upoštevali širše družbene interese, ne pa podpirali podjetniške in občinske. In kot na dlani je, da vsega tega brez odločne akcije vseh subjektivnih sil, zlasti pa ZK. ne bo mogoče doseči. BRANKO PODOBNIK Sl. Bistrica počastila spomin na padli bataljon Ob prazniku občine pogovor političnega aktiva, gospodarstvenikov in delavcev Impola z Mitjo Ribičičem SLOVENSKA BISTRICA, 7. januarja — Za praznik Slovenske Bistrice, ki ga praznujejo v spomin na 8. januar 1943 in zadnji boj Pohorskega bataljona, so se člani političnega aktiva občine in gospodarstveniki, delavci Impola in delegacije pobratenih občin Svetoza-revo ter Čičevo pogovarjali s predsednikom predsedstva CK ZKJ Mitjo Ribičičem. V pogovoru je sodeloval tudi predsednik skupščine SRS Vinko Hafner. Ob tej priložnosti je Mitja Ribičič spregovoril o nekaterih problemih našega političnega in ekonomskega trenutka in dejal, da je tako imenovana Kraigherjeva komisija združila vso našo ekonomsko misel in jasno začrtala smernice dolgoročnega razvoja. velikim zahtevam. Žal še vedno kadrujejo po zvestobi in ne po sposobnosti.« »Zveza komunistov mora tudi Pred zvezo komunistov so velike naloge, je dejal Milja Ribičič. Kako naprej graditi federacijo, saj imamo še vedno marsikaj, kar onemogoča boljše sporazumevanje med republikami. Pokazalo se je, da ima federacija še vedno vrsto pristojnosti, ki ne sodijo vanjo in so nekakšen ostanek prejšnjih časov. Problem je v tem, da od dobre ideje včasih ne ostane veliko ali nič. Naše republike in pokrajini so zelo kritične do vsega, kar prihaja iz federacije, takrat seveda, kadar jim kaj ne ustreza. »Dejstvo pa je,« je dejal Mitja Ribičič, »da same republike premalo skrbe za kadrovanje v federaciji, kadri, ki jih pošiljajo, pa največkrat niso kos Šestega marca izredne volitve v ZR Nemčiji Predsednik Carstens razpustil Bundestag — Glavna tekmeca Kohl in Vogel BONN, 7. januarja - Predsednik ZR Nemčije Karl Carstens je danes sporočil predsedniku Bundestaga Richardu Stiicklenu svoj sklep o razpustu parlamenta in razpisu volitev za šesti marec. Po skonstruirani »pozitivni« nezaupnici zveznemu kanclerju Helmutu Kohlu 17. decembra, ki je bila za nekatere ustavno dvomljiva, so bili politični krogi s širšo javnostjo nasploh prepričani, da bo predsednik republike ugodil želji politikov in 21 dni po nezaupnici razpustil parlament, kot se je zdaj zgodilo. To je logičen izid bonske vladne krize, ki traja že od srede septembra, ko je liberalna stranka pretrgala koalicijo s socialdemokrati in ustanovila novo zvezo s krščansko unijo. Krščanski kandidat za novega kanclerja bo na marčnih volitvah šef sedanje vlade Helmur Kohl. opozicijski socialdemokratski kandidat pa bo Hans-Jochcn Vogel. ker sc je bivši kancler Helmut Schmidt odrekel kandidaturi. B. P. Vreme danes m Za danes so zvezni meteorologi spet napovedali oblačnost in dež, Id naj bi zajel S'ovenijo, Hrvaško, zahodno Bosno ter ves Jadran. Poslabšanje vremena bo zajelo skoraj vso državo. Najvišja dnevna temperatura bo 3 stopinje v Sloveniji, do 12 stopinj na Kosovu in v Makedoniji, v južnem Primorju celo do 16 stopinj. O snegu ni bilo niti besedice, čeprav so šolske počitnice za nekatere že tu. Skrb, če se bo dalo smučati, narašča, v Gruziji pa so želje obrnjene na glavo. Ta teden jim je v zadnjih desetih letih najhujša zima natrosila že za pol metra snega, mraz pa je tolikšen, da se boje za nasade južnega sadja. DANES V DELU 2. stran: • Omejeno vzdrževanje idrijskega rudnika bi pomenilo »stihijsko zapiranje jame«; • Predlog dopolnjenega sporazuma bank predvi-, deva zvišanje obresti za vloge .gospodarstva in dinarsko varčevanje občanov; 3. stran: • Američani so ob predlogih varšavske zveze tokrat ubrali zmernejše tone; 6. stran: • Četrti dan sojenja v Murski Soboti avstrijskemu trgovcu Štefanu Kepetu iz Gradca, Alfredu Zar-flu. zastopniku bankrotirane venezuelske banke, prav tako Avstrijcu, in komercialistu Branku Ko-sanoviču iz Zagreba, so o njihovi »poslovnosti« spregovorile priče. Povedale so, da so kaj hitro ugotovili, da Kepetova firma slabo stoji, da venezuelska banka nima kaj ponuditi in da panamske banke, s katero naj bi imeli obtoženi stike, sploh ni bilo; 7. stran - novi podlistek: • »V bližnjem in daljnem vesolju« - Publicist Bub-nov se pogovarja z enim vodilnih konstruktorjev sovjetskih vesoljskih plovil Feoktistovom o problematiki dolgotrajnih poletov in perspektivah osvajanja vesolja. 8. stran: • Radijski in televizijski spored razpravljati o odnosih med republikami. Prepogosto smo privolili v kompromise, ki so bili rezultat moči, ne pa moči argumentov. Ne smemo pozabiti,« je dejal, »da imamo vsi podobne proble- • Nocoj je bila v dvorani doma kulture v Sl. Bistrici slavnostna seja skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Sl. Bistrica. Udeležili so se je tudi Mitja Ribičič, Vinko Hafner, Vlado Janžič, delegacije iz pobratenih občin, funkcionarji iz podravskih občin, mariborske univerze, predstavniki JLA, Zidanškove brigade in drugi gostje. Mitji Ribičiču so izročili plaketo Pohorskega bataljona za zasluge med NOB in v povojni socialistični izgradnji ter za pesnitve. prevode in priredbe več partizanskih pesmi. Priznanja občine Sl. Bistrica so prejeli: Ivan Oblonšek, Ivan Je-rovšek, Feliks Strehar, Milena Korošec, Šahovski klub .Impol, podružnična šola Zgornja Ložnica, Milica Klokočovnik in Klotil-da Jurič. Nagrado Pohorskega bataljona je prejel alpinistični odsek planinskega društva Impol. me. Med nami ni nikogar, ki ne bi imel nerazvitih območij, to* varn z izgubo in tovarn, ki niso produktivne,« je poudaril Ribičič ter v pogovoru s predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Slovenske Bistrice tudi dejal, da se za slabo založenostjo trga z osnovnimi življenjskimi potrebščinami pogosto skrivajo drugi, resni problemi, ki se kažejo tudi v prizadevanjih mnogih investitorjev, da bi za vsako ceno izpeljali naložbene načrte ne glede na omejitve v investicijski porabi. Medtem ko hočejo organizacije združenega dela uvoziti za 5,2 milijarde dolarjev opreme z zaho-^dnega trga, pa tisti, ki preskrbujejo trg, pravijo, da ni deviz za uvoz nekaterih nujnih živil, čeprav bi za uvoz le-teh potrebovali le nekaj sto milijonov dolarjev. JOŽE JERMAN (srečanje v Managui bo posvečeno predvsem problematiki karibskega območja, bo pa seveda tu- na zaveznica neuvrščenih v uvrščenem svetu«.) »Pri sogovornikih smo naleteli na veliko razumevanje, ko smo jim pojasnili, kako uresničujemo načrt gospodarske stabilizacije. Francoska stran je izjavila, da naše napore podpira, in prepričan sem, da bomo to podporo mogli oceniti kot nov prispevek k vsestranskemu razvoju jugoslo-vansko-francoskega sodelovanja. 9 Zvezni sekretar je v povzetku pogovorov o dvostranskem sodelovanju poudaril, da sta se obe strani strinjali z oceno, po kateri je kljub močnemu razvoju gospodarskih odnosov »še veliko neizkoriščenega prostora«, toda prevladuje prepričahje, da bodo predstavniki gospodarstva »našli nove možnosti za sodelovanje, zlasti v njegovih sodobnih oblikah« (industrijska kooperacija, skupna vlaganja, nastopi na tretjem trgu). Zato se bo že marca v Parizu sestal mešani jugoslovan-sko-francoski odbor, ocenil položaj in priporočil nove poti, ki naj bi privedle do še večje menjave. Pomembni bodo tudi letošnji pogovori v Beogradu, kjer bodo pripravili sporazum o kultumo-znanstvenem sodelovanju za obdobje 1983-86 (tovrstno sodelovanje je že zdaj bogato, saj je, recimo, v zadnjem letu v Franciji bilo na izpopolnjevanju več kot 200 jugoslovanskih strokovnjakov). di priložnost za izmenjavo mmenj in dogovorov o drugih aktualnih temah). Tudi obisk v Parizu je pokazal vse večje zanimanje zahodnih dežel, zlasti pa Francije, »za dejavnost neuvrščenih pred njihovim sedmim vrhom, željo, da bi bil vrh uspešen in da bi gibanje s svežimi močmi odigralo večjo vlogo v mednarodnih odnosih«, je dejal Lazar Mojsov, s poudarkom, da Francija zlasti ceni »takšno neuvrščeno politiko, ki sloni na izvirnih načelih gibanja«. Francoska diplomacija je prepričana, ocenjuje žVezni sekretar, da more neuvrščeno gibanje odigrati pomembno vlogo v današnjem težkem položaju, »v letu, ki bo odločilno za razplet ali zaplet svetovne krize«. (Vsi današnji pariški dnevniki, z vidno izjemo glasila KPF »L.Humani-te«, poudarjajo priznanje, ki ga je zunanji minister Cheysson včeraj izrekel gibanju neuvrščenih, navajajo pa tudi besede Mojsova, da je Francija »uvršče- Zahod naj prouči ponudbo iz Prage SZ meni, da je od ZDA in njenih zaveznikov odvisna zaustavitev oboroževanja MOSKVA, 7. januarja (Tanjug) - V Moskvi so nocoj objavili sporočilo z zasedanja politbiroja KPSZ, prezidija vrhovnega sovjeta in ministrskega sveta ZSSR, v katerem pozivajo zahodni blok, naj pozorno prouči sporočila z nedavnega vrha varšavskega pakta v Pragi. Sovjetski partijski in državni vrh razčlenja rezultate praškega sestanka. Pri tem postavlja na prvo mesto pomen soglasja za akcijo »bratskih socialističnih držav v boju proti vojni nevarnosti, za ohranitev in poglabljanje detanta ter razvoj mednarodnega sodelovanja«. Kot je bilo rečeno, je od ZDA in zaveznikov v NATO odvisno, ali bodo izkoristili možnost, da zaustavijo oboroževalno tekmo. pa tudi kot prispevek k širšemu sodelovarfju jugoslovanskega gospodarstva z deželami s konvertibilnega območja,« je dejal Lazar Mojsov. »Nova in velika priložnost za okrepitev odnosov s Francijo se ponuja prav letos, ko se pripravljamo, da sprejmemo v goste predsednika Mitterranda. Prepričan sem, da bo ta obisk pomemben mejnik v razvoju odnosov med našima deželama,« je sklenil zvezni sekretar za zunanje zadeve, ki je včeraj, kot smo že poročali, v Elizejski palači predal poslanico, v kateri je predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič ponovil vabilo francoskemu državnemu poglavarju, naj obišče Jugoslavijo. Zadovoljstvo, s katerim se je predsednik Mitter-rand že med samim sprejemom odzval povabilu, vsekakor potrjuje, da Jugoslavija v očeh nove Francije uživa veliko naklonjenosti in tudi precej zaupanja. VILKO NOVAK VRHNIKA, 7. januarja — Učenci z osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki čakajo na avtobus, da jih bo odpeljal domov. Včeraj je bil njihov zadnji šolski dan pred zimskimi počitnicami. Tudi za osnovnošolce drugod po Sloveniji (razen v Ljubljani in Mariboru) se danes začenjajo tritedenske počitnice (dva tedna »šolskih« in dodaten teden »energetskih«). Tudi srednješolci v teh krajih se jim bodo večinoma pridružili, a ne povsod, ker imajo ti zimski počitek urejen nekoliko po svoje. Navadno ob prvem počitniškem dnevu največ govorimo o snegu pa o smučkah in gričih, kar je razveseljivo. A nemara bi prav na tak dan kazalo razmišljati tudi o tem, koliko so bili dosedanji šolski dnevi izkoriščeni za znanje in kaj naj bi od februarja naprej popravili, da bo znanje bogatejše. (J. S., foto Dragan Arrigler) Ulični boji v Tripolisu V spopadih sto mrtvih Drugo največje libanonsko mesto prizorišče obračunov — Habib se vrača na Bližnji vzhod BEJRUT, 7. januarja (Tanjug) - Sedemurni poulični boji v libanonskem pristanišču Tripolisu, po velikosti drugem mestu v državi, ki ga na severu nadzorujejo sirske čete iz sestave nekdanjih arabskih mirovnih sil, so se končali z več kot sto mrtvimi V zadnjih 24 urah je v Tripolisu po premirju, objavljenem ko- maj dan poprej, padlo dvajset ljudi. Spopadi med muslimansko milico, ki nasprotuje sirski navzočnosti, in prosirskimi frakcijami so sc danes nadaljevali; grozi nevarnost, da utegnejo imeti resne politične posledice. Zadnje neuspelo premirje je objavil nekdanji premier Rašid Karama, vodilna politična osebnost v Tripolisu, po obisku v Damasku in pogovorih s sirskim predsednikom Hafezom Asa-dom. Poročila navajajo, da je sirski obrambni minister, general Mustafa Tlas prispel v Tripolis na elu vojaške delegacije, da bi pre- <_____________ kovinotehna Veleprodaja - črna in_barvna metalurgija, kovinsko finalni izdelki prečil nadaljnje prelivanje krvi. Ameriški diplomat Philip Habib se bo te dni vrnil na Bližnji vzhod. Njegovo novo poslanstvo bo pospešiti libanonsko-izraelska pogajanja, preprečiti spopade med Sirijo in Izraelom in sprožiti bližnje vzhodno diplomacijo v skladu z mirovnim načrtom pred- • TEL AVIV, 7. januarja (Reuter, AP) — Skupina neznanih napadalcev je danes začela obstreljevati izraelski vojaški avtobus južno od Bejruta in ranila 18 izraelskih vojakov. Kot navaja uradno sporočilo izraelskega vojaškega poveljstva, so napadli z bazukami in eden od napadalcev je bil mrtev. sednika Reagana. Habib bo v začetku prihodnjega tedna prispel v Jeruzalem, kjer bo poskuša! prepričati premiera Begina, naj pokaže v pogajanjih z Libanonom več prožnosti. Demonstracije pred vladno palačo v Rimu RIM. 7. januarja - Italijo je zajel prvi val delavskih protestov zaradi vladnih ukrepov, ki bodo precej obremenili družinske proračune. Sindikati so vladi dali ultimat - še ostreje bodo odgovorili, če ho Fanfanijcv kabinet sprejel nove ukrepe, ki bi zajeli zmanjšanje proračunskih izdatkov na področju zdravstvene in socialne zaščite. Na sliki posebne policijske enote odstranjujejo demonstrante, ki so se zbrali pred vladno palačo Chigi v Rimu. (Več na 3. strani): (Tclefoto: UPI) Indira Gandhi izgubila večino v dveh državah V Andra Pradešu in Karnata-ki opozicija zrušila vlado »kongresne stranke« NEW DELHI, 7. januarja (Tanjug) - Na lokalnih parlamentarnih volitvah so predvčerajšnjim padle kongresne vlade v Andra Pradešu in Karnataki, dve južni državi sta bili oporišče Indi-rine kongresne stranke, komunisti pa so s prepričljivo večino zadržali oblast v Tripuri. Že prvi komentarji izražajo mnenje, da so te volitve neprijetno presenetile in hudo prizadele ugled kongresne stranke, pa tudi njene voditeljice Indire Gandhi. Telugu Desam je že osvojila absolutno, vse pa kaže. da utegne dobiti celo dvetretjinsko večino poslancev v novem parlamentu Andra Pradeša, kjer je Indirina stranka prepričljivo zmagovala na prejšnjih šestih parlamentarnih volitvah. Zgodaj davi so objavili rezultate z 243 od vsega skupaj 294 volilnih okrožij. Telugu Desam je osvojila 178 poslanskih mandatov, kongresna stranka pa komaj 45. Vodja te stranke Ntrama Rao, slavni indijski igralec, ki je svojo Telugu Desam ustanovil šele pred devetimi meseci, je že napovedal, da bi bilo mogoče jutri ali pojutrišnjem pričakovati sklep o sestavi nove vlade. Tudi Karnataka je bila znano oporišče lndirinc stranke na jugu, toda za mnoge je nepričakovano osvojila večino poslanskih mest opozicija. Čakajo samo še na rezultate iz šestih od 224 volilnih okrožij, toda opozicijska fronta D/anale ima žc 98, kongresna stranka pa 76 poslanskih mest. Na prvi pogled tesna zmaga postane takoj prepričljiva, če upoštevamo, da je imela doslej kongresna stranka absolutno večino poslancev v parlamentu, ter to, da je »Baratija Džanata stranka - BJP« osvojila tokrat 18 poslanskih mest in bo po vsej verjetnosti podprla Džanato. V Tripuri na skrajnem severovzhodu, kjer je bila prejšnja leta na oblasti levičarska koalicija, so komunisti in njihovi zavezniki osvojili 36 mandatov, kar je absolutna večina v novem 60-članskem parlamentu, v katere rq \ bodo imeli kongresna stranka s svojimi partnerji najmanj 16 poslancev. Niso še znani rezultati iz šestih volilnih okrožij, sicer pa v nobenem primeru ne morejo vplivati na končni izid volitev. S TELEPRINTERJA Zbor borcev Zidanškove brigade MARIBOR, 7. januarja - Danes so se v domu JLA v Mariboru sestali borci II. SNOUB Miloš Zidanšek. Na zboru so 37 borcem Zidanškove brigade izročili za njihov življenjski jubilej spominske listine. Plakete 11. SNOUB Miloš Zidanšek in Pohorskega odreda so izročili Muzeju narodne osvoboditve. Mirku Fajdiji in Jožetu Ber-cetu. Dosedanjemu predsedniku Alojzu Vindišu-Dundi so se zahvalili za uspešno delo in za novega predsednika odbora izvolili prvega komandanta Pohorske brigade Borisa Cižmeka-Bora, za podpredsednika p:t Alojza Vindiša in Toneta Kropuška. (M. K.) Srečanje plesnih orkestrov JRT RADENCI, 7. januarja - Radenska bo tudi letos pokrovitelj že devetega srečanja plesnih orkestrov jugoslovanske radiotelevizije, ki se bodo predstavili z izbrano plesno glasbo. Od 11. do 13. januarja bodo v kongresni dvorani hotela Radin vsak večer koncerti, na katerih bodo nastopili orkestri radijskih postaj iz Novega Sada. Zagreba, Ljubljane, Prištine, Sarajeva. Skopja in Beograda. Zadnji večer bodo prvič namenili jazzu, ki ga bodo igrali vsi orkestri, razen prištinskega. (B. B.) Knjiga ob 40-letnid tragedije Pohorskega bataljona HRASTNIK, 7. januarja - »Junaški boj Pohorskega bataljona, ko so borci zmogli tolikšno hrabrost, da so se sami postrelili, ker niso hoteli v ujetništvo, v ječo, je zame najbolj pogumna in pretresljiva vojaška in človeška odločitev. V skromno oddolžitev najbolj hrabrim sem napisal to delo.« je v uvodu svojega najnovejšega romana »Komisar padlega bataljona« zapisal Vinko Trinkaus. Delo so sinoči predstavili na hrastniški kulturni skupnosti ob 40-letnici tragedije Pohorskega bataljona. Trinkaus je že v romanih »Prvi bataljoni« in »Brigade s hribov« spregovoril o političnem komisarju Pohorskega bataljona Jošku Mcnihu-Rajku knapu. »Toda čutil sem,« je dejal avtor, »da moram Joška Meniha in njegovo pot opisati v literarni obliki.« O liku heroja Rajka so sinoči govorili tudi Lidija Šentjurc, Olga Kastelic-Marjetka in Franc Poglajen-Kranjc. (P. B.) Tolmin bo imel svojo carinsko izpostavo TOLMIN. 7. januarja - Tolminsko gospodarstvo bo v začetku prihodnjega meseca dobilo svojo carinsko izpostavo. Enota novogoriške carinarnice v Tolminu, ki bo imela svoj sedež v prostorih Iskrinega tozda AET na Poljubinskem polju, bo precej olajšala izvozni>-uvozno poslovanje gospodarstva, hkrati pa bo tudi skrajšala transportne poti. ki so doslej vodile skozi novogoriško carinarnico. (K R.) Brikete iz NDR že razvažajo LJUBLJANA, 7. januarja - Tovornjaki ljubljanske Kurivopro-daje so začeli danes razvažati brikete, uvožene iz Nemške demokratične republike. Kot je povedal vodja komerciale Peter Letner, je Kurivopmdaja dobila 5800 ton briketov. Sedaj jih razvažajo kupcem. ki so v prvi polovici novembra lani vplačali za dve toni. Predračunska cena za tono briketov je bila 8500 dinarjev, dokončna pa ho znana čez približno tri tedne in ne bo večja od vplačanega, zneska. Kurivoprodaja razvaža tudi manjše količine domačega premoga in tako poravnava precej stare dolgove; konec prihodnjega tedna pa naj bi v koprsko luko priplula tudi ladja s poljskim črnim premogom. (U. Š.) Pomoč za poplavljence v Bosanski Krajini SARAJEVO. 7. januarja (Tanjug) — Za poplavljene predele 18 občin Bosanske Krajine nenehno prihaja pomoč iz vse države. Po sodbi republiškega štaba civilne zaščite so poplave tako hude, da bo potrebna večja pomoč delovnih ljudi in občanov iz vse Bosne in Hercegovine. Po zadnjih podatkih je pod vodo približno štiri tisoč domov. Izseliti so morali približno 410 družin s 1600 člani, voda pa je zalila tudi 23.! 3 do 6 mesecev ' 8 odstotkov Sekretariat Ustavnega sodišča SR Slovenije sporoča, da bo v torek, 11. januarja 1983, ob 9. uri v Ljubljani, Beethovnova ulica 10/1 javna obravnava v postopku za oceno ustavnosti tarifnih številk 8 in 13 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/81). Obveščanje je še zmeraj premalo podružbljena dejavnost Okrogla miza »Samoupravljanje in informiranje« — Pritiski birokratskih in neformalnih skupin na pretok informacij LJUBLJANA, 7. januarja — Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja in sekcija za množično komuniciranje in javno mnenje jugoslovanskega združenja za sociologijo sta v sodelovanju z zvezo novinarjev Jugoslavije danes začela dvodnevno razpravo za okroglo mizo o samoupravljanju in informiranju. in demokratizacije medijev in virov informiranja, ki se je izkazalo kot osrednji problem informiranja v pogojih socialističnega samoupravljanja. Zelo enoglasno so menili, da podružbljanje še ni dalo zadovoljivih rezultatov, da so izdajateljski sveti bolj v okras, kot pa dejavnik vpliva družbe in združenega dela, in naposled, da je čutiti močne birokratske pritiske in pritiske neformalnih skupin, ki onemogočajo pretok informacij oziroma jih prilagajajo. V tem okviru je bilo večkrat poudarjeno, da sedanje razmere v informativni dejavnosti ustrezajo družbenim razmeram nasploh, prizadevanja za njihovo izboljšanje pa prizadevanjem za družbeno stabilizacijo. Popoldanska razprava je posvečena vprašanjem družbenega položaja novinarjev, jutri pa bodo udeleženci okrogle mize govorili o sistemih množičnega komuniciranja. BRANIMIR NEŠOVIČ Pod vodstvom Miroslava Djordjeviča so udeleženci okrogle mize usmerili razpravo predvsem k vprašanjem problemov v samoupravnem procesu obveščanja, za katero je pripravil uvodni referat Bogdan Osolnik. V obsežnem referatu (povzetke objavljamo v tokratni sobotni prilogi) je opredelil nekatera teoretična, normativna in praktična vprašanja družbenega in javnega informiranja. Zavzel se je predvsem za podružbljanje informiranja, ki je po njegovem mnenju v temeljih ustrezno opredeljeno, vendar v praksi še ne daje zadovoljivih rezultatov. V mestoma polemični razpravi so nekateri udeleženci okrogle mize spodbijali tezo o zadostni teoretični razčiščenosti procesa podružbljanja informativne dejavnosti, slišati pa je bilo tudi mnenje, da informiranja ne moremo deliti na družbeno in javno. Nasploh je bila debata naravnana k vprašanjem podružbljanja 17 odstotkov od več kot 18 do 24 mesecev 19 odstotkov od več kot 24 do 36 mesecev 21 odstotkov več kot 36 mesecev 23 odstotkov Upoštevali so tudi dinarske varčevalne vloge občanov. Pri dinarskih nenamenskih vezanih vlogah in z odpovednim rokom bo vsekakor prišlo do sprememb. Uvajajo namreč nove kategorije vezanja. Če vloga »čaka« dlje kot tri mesece, začno veljati 12-odstotne obresti, za več kot pol leta pa 15-odstotne. Hkrati predvidevajo tudi zvišanje obrestne mere za vloge, ki so vezane za več kot leto dni in sicer 18 odstotkov za več kot 12 mesecev, 23 odstotkov za več kot 24 mesecev in 28 odstotkov za več kot 36 mesecev. Menijo, da bo tolikšno povečanje pasivnih obrestnih mer spodbudilo dinarsko varčevanje občanov. Čeprav ta, ponovno spremenjen samoupravni sporazum ne določa višine aktivnih obrestnih mer — ker je prepuščeno bankam, da to s svojo poslovno politiko urejajo v odvisnosti od strukture finančnih virov — pa bodo večje obresti za vloge gospodarstva in dinarsko varčevanje občanov vplivale na ceno bančnih posojil. Za kritje novih stroškov bodo morale poslovne banke zvišati aktivne obresti in sicer za pet do osem .odstotkov. Po sklepu izvršnega odbora so predlog sporazuma poslali poslovnim bankam, ki ga morajo sprejeti januarja, da bi začel veljati 1. februarja. Puljsko letališče bo zaradi obnove zaprto PULJ, 7. januarja (Tanjug) -Puljsko letališče bo zaradi prenavljanja osvetljenega sistema od 17. januarja do 28. februarja zaprto. Zato bo Jugoslovanski aerotransport v tem času ukinil vse polete iz Pulja v Zagreb in Beograd, namesto dosedanje krožne proge Beograd-Pulj-Re-ka—Beograd pa bo uvedel polete Beograd—Reka—Beograd vsak dan, razen sobote. Po prenovitvi bo puljsko letališče lahko sprejemalo letala ob vsakem vremenu, razen ob najgostejši megli. žaju namreč rudniški kolektiv ne bo mogel več zagotoviti ohranitve rudnika v skladu z določili zakona o rudniku živega srebra. Na voljo sta torej le še dve možnosti. Skupščina SR Slovenije, ki je ustanoviteljica sedanje rudniške delovne organizacije, naj bi odločila, ali je bolje zagotoviti denar za zapiranje rudnika ali pa denar za nadaljpje vzdrževanje, za kar bo treba zaposliti manjkajoče delavce, opraviti nujna vzdrževalna dela, nadaljevati raziskave in zagotoviti minimalno proizvodnjo 46 ton živega srebra. Ta izkop bi bil vreden 533 tisoč dolarjev. Slednja varianta bi omogočila postopno polno oživitev rudniške proizvodnje in kritje stroškov vzdrževanja. KATJA ROŠ Seminar italijanskega jezika in kulture V portoroškem Avditoriju ga bodo zaključili 14. januarja - Ohranjanje narodnostnih posebnosti PORTOROŽ, 7. januarja -»Vzgoja in izobraževanje je ena od tistih dejavnosti, ki omogočajo, da se narodnost ohrani in napreduje, da neguje in razvija svoj jezik, svojo kulturo in druge narodnostne posebnosti,« je dejal Janez Sušnik, direktor Zavoda za šolstvo SRS, na današnjem začetku 22. enotedenskega seminarja italijanskega jezika in kulture v portoroškem Avditoriju. Seminarja se je udeležilo več sto učencev in dijakov iz šol z italijanskim učnim jezikom z Obale in Istre, njihovi učitelji in profesorji, predstavniki družbenopolitičnega življenja z Obale, predstavniki italijanske narodnosti in italijanski generalni konzul v Kopru Ludovico Tassoni Estense di Castelvecchio. B. Š. Sarajevo dobi 30 novih tramvajev SARAJEVO, 7. januarja (Tanjug) - Do konca prihodnjega meseca bo dobilo Sarajevo trideset novih zgibnih tramvajev, ki bodo lahko sprejeli po 220 potnikov. Izdelala jih je tovarna ČKD v Pragi. Z novimi vozili se bo precej okrepila tramvajska mreža v mestu. ČESTITKA________________ • BEOGRAD, 7. januarja (Tanjug) - Članu predsedstva SFRJ Cvi-jetinu Mijatoviču je*predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič ob 70. življenjskem jubileju poslal v imenu predsedstva in v svojem lastnem imenu brzojavno čestitko, v kateri je med drugim rečeno: »V minulih desetletjih si kot prekaljeni komunist trajno vgradil svoje življenjsko delo revolucionarja v zgodovinske pridobitve našega delavskega razreda. V predvojnem delavskem in komunističnem gibanju, v vrtincu vojne in revolucije si vse do danes prispeval h graditvi naše socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Na najodgovornejših in drugih dolžnostih, ki so ti jih zaupali delovni ljudje in komunisti naše države, si bil odločen in neomajen borec na Titovi poti. Ne meneč se zase, si prispeval k uresničevanju ciljev partije, k razvoju države, samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti vseh naših narodov in narodnosti.« SPREJEM • BEOGRAD. 7. januarja (Tanjug) - Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je sprejel danes novega šefa političnega predstavništva PLO v Beogradu Ahmeda Sahara Be-sisoja ter se zadržal z njim v prisrčnem in prijateljskem pogovoru. Sprejema se je udeležil tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Dmitar Janevski. REKLI SO Novinarstva ni mogoče deliti na angažirano in neangažirano Josip Vrhovec: Novinarji so imeli vedno veliko odgovornost, kar velja še zlasti danes, v tem težkem gospodarskem položaju SARAJEVO, 7. januarja (Tanjug) - Če bodo prekrške in spodrsljaje posameznikov v novinarstvu temeljito reševale novinarske hiše same, jih ne bo treba ocenjevati drugim, je dejal član CK ZKJ Josip Vrhovec, ki se je danes udeležil sestanka osnovne organizacije zveze komunistov aktualno-informativ-nega programa radia Sarajevo. Vrhovec je poudaril, da so imeli novinarji vedpo veliko odgovornost, kar velja še zlasti danes v tem težkem gospodarskem položaju. Zato naša družba ne more sprejeti teze. da se novinarstvo deli na angažirano in neangažirano. Tu se lahko samo vprašamo, koliko posamezni novinarji ali skupine v posameznih redakcijah angažirano ali neangažirano pišejo. Ker pa je večina novinarjev včlanjenih tudi v zvezo komunistov, se je treba po Vrhovčevem mnenju vprašati, kaj in kako delajo kot komunisti. V zvezi z najnovejšimi ukrepi ZIS je Vrhovec poudaril, da so tipično državno-intervencionistični. Niso usmerjeni h krepitvi česar koli, kot nekateri trdijo, to bi bilo etatistično, temveč so naperjeni proti republiškemu etatizmu, ki se je pokazal zadnja leta zlasti na gospodarskem področju. Seveda pa morajo biti ti ukrepi začasni. Muzej mora pod streho, samo denar bo treba še zbrati... Zvezni sekretariat za pravosodje in organizacijo zvezne uprave je za dozidavo, sekretariat za finance pa ne BEOGRAD, 7. januarja (Tanjug) — Po mnenju zveznega sekretariata za finance ne bi kazalo sprejeti predloga o zagotovitvi 280,3 milijona dinarjev za tako imenovano višjo stopnjo konzervacije objektov .Muzeja revolucije. V skladu s sklepi zveznega izvršnega sveta bo treba čim prej konzervirati spodnjo ploščo, vsa preostala sredstva pa, v skladu z ugotovitvami proračunske inšpekcije, nakazati proračunu federacije. Skupščina SFRJ je dobila poročilo o dosedanjem poteku del na gradbišču Muzeja revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti. Muzej so začeli graditi pred štirimi leti in pol v bloku 13 na Novem Beogradu. Ob koncu leta 1979 je bil sprejet sklep o prekinitvi del. Nekaj del pa je bilo že opravljenih, zato bi bilo treba poskrbeti za konzervacijo (tudi vseh že-lezobetonskih del nad kletjo in infrastrukture) ter za protikoro-zijsko zaščito. Muzej pa je predlagal program višje stopnje konzervacije muzejskih objektov. Z drugimi besedami povedano, stavbo bi bilo treba »spraviti pod streho«. Ker menijo, da železo-betonska plošča nad kletjo ne bi bila zadostna zaščita za daljši čas, so zaprosili za 280,3 milijona dinarjev iz zveznega proračuna. V nasprotju z zveznim sekretariatom za finance, ki zaradi bilančnih možnosti ne soglaša s predlogom o zagotovitvi 280 milijonov dinarjev za nadaljevanje del, zvezni sekretariat za pravo- sodje in organizacijo zvezne uprave meni. da bi le kazalo razmisliti o višji stopnji konzervacije, se pravi o zidavi do strehe, saj bi s tem zavarovali že vložena sredstva. O nadaljnji usodi Muzeja revolucije bodo odločali tudi delegati v skupščini SFRJ. le težko pa je pričakovati, da bodo zahtevana sredstva že kmalu zagotovljena, če upoštevamo nemajhne težave s proračunom federacije in načelno stališče o negospodarskih naložbah. ODLIKOVANJE ® 1JUBLJANA, 7. januarja -Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je za posebne zasluge na področju javnega delovanja, ki pomeni prispevek k splošnemu napredku države, odlikovalo tovariša Bojana Adamiča z redom republike z zlatim vencem. Odlikovanje mu je na posebni slovesnosti vročil podpredsednik IS skupščine SRS Dušan Šinigoj, poroča republiški komite za informiranje. jaiiiiaa*as*is Snežni plugi na počitnicah LJUBLJANA, 7. januarja — Letošnja zima ljubiteljem bele opojnosti ni posebej naklonjena. Snega je. razen na visokogorskih smučiščih, pravzaprav le za pokušino. Tega so bržkone najbolj veseli delavci i komunali in pri cestnih podjetjih, saj so zaradi snežne suše doslej prihranili kar precej soli in pa-goriva za tovornjake. Kljub temu pa so komunalci pripravljeni takoj posredovati - če bo le začelo snežiti. ,\a sliki: snežni plugi v bazi na Turjaku. (Foto: Janez Zrnec). IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA. Teleta koljemo preveč na hitro Reški Novi list je v skrbeh za živinorejo: »Zvezni izvršni svet je ravno v času, ko smo v naši državi za bogato obložene silvestrske mize zaklali več sto tisoč odojkov, sprejel dogovor o enotnih osnovah za sprejemanje predpisov o prepovedi klanja mlade živine oziroma telet do 220, jagnjedi do 15 in prašičev do 25 kilogramov žive teže. Gre torej za predpis, kakršni v drugih naprednih državah že dolgo veljajo, vendar je bolje pozno kot nikoli, če želimo proizvajati več mesa - ne le za domače potrebe, temveč tudi za izvoz, brez katerega učinkovita stabilizacija našega gospodarstva ni možna. Na primer v istrskih vaseh množično koljejo premlada teleta, ki potem končajo v zamrzovalnih skrinjah. Na ta način izgubljamo na tisoče kilogramov mesa, ki ga je mogoče pridobiti s pitanjem telet, če jih ohranimo pri življenju, dokler ne postanejo junci. Tudi nestrokovnjakom je znano, da lahko 130-kilogramsko tele doseže po 278 dneh intenzivnega pitanja približno 450 kilogramov žive teže, kar pomeni, da v tem času pridobi 320 kilogramov. Da bi ljudje upoštevali predpis o prepovedi klanja telet oziroma, da bi pripravili živinorejce do tega, da bi obdržali teleta v hlevih dovolj dolgo, bi morali predvsem v sodelovanju z družbenim sektorjem zagotoviti dovolj živinske krme (močnih krmil). Dalje, treba je zagotoviti odkup pitancev po primernih cenah, da bi bil ta posel za živinorejce rentabilen. In nazadnje, nujna bo kontrola v vaških hlevih, da ne bi nezakonito klali telet. Tako kontrolo lahko naj- bolje opravljajo včterinarske postaje, ki že tako ali tako vodijo evidenco o staležu živine na svojem območju. Novi dogovor o prepovedi klanja je vsekakor dobrodošel, čeprav je prišel nekoliko pozno, pa tudi šele po »bartolomejski« noči pred novoletnimi prazniki. Če bodo izpolnjeni vsi pogoji za dosledno spoštovanje omenjenega predpisa, potem ni dvoma, da se bo klanje telet, odojkov in jagnjedi »znatno zmanjšalo in da bomo imeli za doma' in izvoz mnogo več mesa«, pravi Just Ive tac. Radodarni dedek Mraz za administracijo V Pobjedi smo prebrali: »V domala vseh republiških organih uprave, službah in institucijah je bil dedek Mraz res velikodušen - za novo leto jim je podaril »zasluženo zapuščino« iz prejšnjih mesecev. V drugi polovici decembra so se v teh organih namreč kar naprej vrstili zbori delovnih ljudi, na katerih so sprejemali sklepe o povečanju osebnih dohodkov, in sicer retroaktivno! Sklepi so začeli veljati še isti dan, večinapažeod 1. julija 1982. Res je sicer, da so tudi takšni, tako denimo republiški sekretariat za izobraževanje, kulturo in znanost, delovne skupnosti sisa za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Črne gore, republiška samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje, republiški sis za kulturo itd., ki so dohodke obračunali od začekta lanskega leta. Osebni dohodki so se povečali za pet do 10 odstotkov. To ni ravno malo, še zlasti če so obračunavali tudi »zapuščino«. Iz različnih obrazložitev je razvidno, da večina sklepov o povečanju osebnih dohodkov temelji na »delovnih rezultatih«, »kakovostnem in pravočasno opravljenem delu« ali »izrednih prizadevanjih in delovnih rezultatih v letu 1982«. Predsednik in člani poslovodnega odbora republiškega sklada za obnovo in gradnjo na območju, ki ga je prizadel potres, pa so sprejeli sklep o uskladitvi svojih osebnih dohodkov »z rastjo življenjskih stroškov v drugem polletju leta 1982«. V obrazložitvi piše, 'da so osebne dohodke uskladili »v skladu s sklepom koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o osebnih dohodkih funkcionarjev ...« Kaže, da so bili najbolj izvirni zaposleni na sodišču združenega dela SR Črne gore, saj so vsem delavcem delovne skupnosti izplačali po 5.000 dinarjev »na podlagi delovnih rezultatov« (?■') V okoliščinah, ko ima večina kolektivov težave, če hoče delavcem pravočasno izplačati zasluženi dohodek, takšna delitev dohodka prav gotovo ni v skladu z bojem za gospodarsko stabilizacijo. Utrujeni smo že od neštetih zgodb o tem, kako je bilo minulo leto izjemno težavno, da bo letos še huje in da so nujne žrtve vseh in na vseh ravneh. V kolikšni meri smo pripravljeni na to? V boju za gospodarsko stabilizacijo lahko zmagamo, le če se bomo vsi odrekli dosedanjemu načinu življenja in se oprli na lastne sile. Kaže pa, da nimamo dovolj moči za to. V predprazničnih dneh, ko so se zaposleni v upravnih organih (pa tudi drugod) odločili za povečanje osebnih dohodkov, komunisti tozda Elektroliza aluminijskega kombinata v Titogradu niso sprejeli sklepa n šesturnem delovnem času, čeprav jim predpisi to omogočajo. Ne bi bilo prav, so poudarili, če bi to storili v sedanjih okoliščinah, čeprav delajo pri temperaturi 70 stopinj in čeprav »proizvedejo« 2,5 invalida dela na mesec! To je res žrtev. Očitno bi se morali bolj učiti od delavcev, ki ne potrebujejo svetovalcev, temveč aktivne borce za samoupravljanje. Sklepi zaposlenih v republiških organih uprave, službah in institucijah so nesprejemljivi. Verjetno so sicer v skladu z družbenim dogovorom o delitvi dohodka in razporejanju sredstev za osebno porabo, dejstvo pa je, da v teh organih niso izpričali političnega posluha za*čas, v katerem živimo. Predsedstvo občinskega komiteja ZK Titograda je na, prvem delovnem sestanku ostro obsodilo komuniste in njihove osnovne organizacije v vseh upravnih organih, ki se niso postavili po robu temu neprimernemu »novoletnemu koraku«. Če bi upoštevali sklepe in stališča osmega kongresa ZK Urne gore, se to prav gotovo ne bi zgodilo. Kajti vfesoluciji med drugim piše, da je treba »proizvodno in vsakršno drugo ustvarjalno delo, pa tudi delo v težavnih razmerah gmotno, družbeno in moralno ustrezneje vrednotiti kot doslej, ko smo to delo podcenjevali. Zato je treba spremeniti samoupravne sporazume, temelje in merila,.na podlagi katerih vrednotimo delovne rezultate in razporejamo sredstva za osebne dohodke, tako da delavci, ki ne delajo v neposredni materialni proizvodnji, za enak delovni prispevek ne bodo mogli imeti večjega osebnega dohodka od delavcev v proizvodnji...« Dokumenti zveze komunistov niso fakultativno čtivo, temveč zavez ujejo slehernega člana zveze komunistov, ne glede na to, kje dela in . kakšno funkcijo opravlja,« ugotavlja Savič Jovanovič. Pripravil IGO TRA TNIK Vse več občin se odloča za bone Krajevni in občinski boni na Hrvaškem izzvali nove, nepredvidene težave ZAGREB. 7. januarja - Kaže, da se bo hrvaškim občinam, ki so potihoma uvedle prodajo blaga, ki ga ni dovolj, na bone in karte, na začetku prihodnjega tedna priključila tudi zadrska občina. Vrsta občin, ki so se odločile za administrativni način urejanja preskrbe, postaja vse daljša. Razdeljevanje blaga na bone, ki ga ni dovolj, je kljub upravičenim ugovorom na zvezdi in republiški ravni zajelo tudi Hrvaško. »Smo za red, toda le po samoupravni poti. torej za samoupravno sporazumevanje med proizvajalci. trgovci in porabniki.« poudarja podpredsednik IS sabora SRH Gojko Stekovič. Besede so bile izrečene na zadnjem zasedanju sabora, ko so se v družbenopolitičnem zboru dolgo prerekali okoli svojega amandmaja na resolucijo o razvoju v tem letu. ki pravi, da »morajo zagotoviti enakomerno razdelitev deficitarnih izdelkov«. V izvršnem svetu sabora menijo, da ta predlog preveč diši po bonih, kartah in pikah, po administrativnem urejanju preskrbe. Vendar pa so amandma z rahlo ublažitvijo sprejeli, čeravno so delegati tega zbora člani republiških družbenopolitičnih forumov, kjer so uvajanje bonov po občinah in v krajevnih skupnostih obsodili. Doslej so ugotovili, da so krajevne ali občinske bone za nakup pralnih praškov, olja, kave in ponekod za sladkor, izdali v krajevnih skupnostih na Reki, v Pulju. Bjelovaru. Pakracu. Daruvaru. Donjem Miholjcu, Valpovu. v Slavonskem Brodu. Slavonski Požegi in v sinjski občini, oziroma na celotnem območju Cetinjske Krajine. S tem pa so izzvali nove, (ne)predvidene težave. V Cetinjski Krajini so bone razdelili 57 krajevnim skupnostim, v le-teh pa so vsako gospodinjstvo usmerili le v eno prodajalno. Ker so nekatere trgovine bolje založene kot druge, se dogaja, da je v nekaterih prodajalnah blaga, ki' ga običajno primanjkuje, preveč, v drugih pa ga sploh ni. PETER POTOČNIK Opli in ascone kmalu pri kupcih LIUBUANA, 7. januarja -• »Vsi kupci, ki so pri Avtotehni vplačali osebne avtomobile junija lani. bodo lahko prevzeli opel kadette in ascone od 17. januarja do 15. februarja.« je dejal v. d. direktorja Avtotehninega tozda Vozila Servis Tomaž Stojkovič na dopoldanskem pogovoru z nezadovoljnimi kupci oplovih avtomobilov. Dobavni rok je že zdavnaj potekel. Tomaž Stojkovič je poudaril, da kupci, ki bodo v teh dneh prevzemali avtomobile, ne bodo plačali prometnega davka (8 oziroma 14-odstotnega). saj gre v tem primeru za kupce, ki so avtomobile vplačevali že sredi junija. Takrat so namreč avtomobile vplačali za dinarje deviznega porekla, pri tem nakupu pa so bili oproščeni davka. Kdo je kriv za zamudo? Kot so povedali pri Avtotehni. je krivec IDA iz Kikinde. ki zamuja. D. V. »ELO Glavni urednik CGP Delo': BORIS DOLNIČAR Odgovorni urednik »Dela«: JOŽE VOTFAND Pomočnika glavnega urednika: MIRO POČ VLADO ŠLAMBERGER Uredniki: ANTON JANEŽIČ (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika). FRANJO KRIVEC. JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo). JAKA ŠTLJLAR (zunanja politika), TIT VIDMAR (v. d., kultura in književni listi), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), GREGOR PUCELJ (v. d., ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAClC (kronika). STANE IVANC (publicistika). MIRO POC (komentarji), VLADO ŠLAMBER-GER (v.jfcl,. sobotna priloga), BOGDAN TOC.aCNIK (posebne naloge), JOGO ŽNIDARŠIČ (fotografija), IGOR PREŠERN (v. d., mentorstvo), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija). Zahod previdno pozitivno o predlogih z vrha v Pragi Ameriški predsednik izjavil,da bi bilo treba preučiti predlog Varšavskega pakta in napovedal svoj odgovor po posvetovanjih z zavezniki Pragi menijo, da je napočil »skrajni čas za sporazumevanje in da ni več veliko časa za zavlačevanje, kajti dogodki bi se uteg Tudi domače ameriške razme- NEW VOUK, BONN, 7. januarja - Po svetu namenjajo veliko pozornost predlogom, ki so jih najvišji voditelji držav članic Varšavskega pakta poslali Zahodu. Po prvi, previdno ugodni reakciji ameriškega predsednika na predlog iz Prage, naj vojaški zvezi skleneta sporazum o nenapadanju, se je VVashington umaknil za pol koraka. »Na prvi pogled tu ni nič novega.« je izjavil govornik State Departmenta, »toda. kot je dejal predsednik, bomo predlog preučili.« Ronald Reagan je v sredo zvečer nekoliko presenetil novinarje v Beli hiši s svojo prvo reakcijo ob novici, da Varšavski pakt predlaga nasprotnemu vojaškemu bloku sporazum o nenapadanju. Republikanska administracija namreč že od prvega dne, ko je prišla na oblast, odločno zavrača različne predloge Vzhoda o deklaracijah ali novih sporazumih. češ da gre zgolj za prazne besede. Zato so bili vsi po vrsti dokaj presenečeni, ko je Ronald Reagan izjavil, da bi bilo treba preučiti predlog iz Prage in napovedal svoj odgovor po posvetovanjih z zavezniki. State Department pa je naslednji dan pokazal nekaj manj navdušenja. »Grenke izkušnje med obema vojnama so nas naučile. da zgolj izjave o dobrih namenih ne zadostujejo,« je dejal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva. Prava kraja, kjer je močno resnično kaj doseči, sta Ženeva in Dunaj — tam potekajo pogajanja o jedrskem oziroma konvencionalnem orožju. Zelo pomembno znamenje, da >o si v \Vashingtonu premislili, kar zadeva besede in ton. ki jih uporabljajo v polemiki, je pred nekaj dnevi dala centralna obveščevalna agencija. V svojem najnovejšem poročilu o položaju v sov jetskem gospodarstvu. je CIA podala podobo. ki je v ostrem nasprotju s prejšnjo tezo ameriške administracije. namreč, da bi lahko gospodarsko šibkejšo velesilo prisilili k popuščanju tudi tako. da bi jo pritegnili, v okrepljeno oboroženo tekmo. Poglavitna ugotovitev študije ameriške vohunske službe - kot poudarjajo, so jo pn ič izdelali po zahodnih merilih - je. da je sovjetsko gospodarstvo doživelo visoko rast in da je daleč od zkima. o katerem so pred kratkim govorili v ameriških vrhovih. Od vohunske službe navadno pričakujejo, da z ugotovitvami podkrepi tisto, kar ptič njeni delodajalci želijo; študija pa je dokazala prav nasprotno. OCENA TV ODDAJE TEDNIK Dobrodošla, nova priložnost Ko je Branko Maksimovič oh koncu prvega televizijskega Tednika izrekel svoj »nasvidenje — letos sc vidimo m slišimo še petinštiride-setkrat«. so v gledalcu zatrepetale strune razvnetega pričakovanja — zadostno znamenje, da je J>il led p*chii. Nova oddaja je tu. njeni • »• -I »>i no ja>ni. o njenih namenih ni d . »miti - vse drugo je vprašanje časa in preizkušenj, v kakršnih se ho to »notranjepolitično« plovilo /našlo med svojini krmarjenjem po viharnem morju naših življenjskih m družbenih zadev. K prehoju začetnega ledu niso prispevali vsi sestavki prvega Tednika. Najmočnejše je svoj žebelj iui glavico zadel Lombergarjev »feljton«. po>nct \ Breginju in /;izrt v enega najbolj izrazitih primerkov neadekvatnega ravnanja našega »podnebja« z ljudmi, s krajino. z dediščino in z vsem. kar sodi zraven. Ta televizijska obdelava problema. ki je v svoji konkretnosti še kako obče pomemben za našo usodo. je v polni meri izpeljala napotilo. kot ga ie v uvodnem intervjuju izrekel Jak Koprive, govoreč o novinarstvu, ki btxli borbeno, zazrto v jasne perspektive, oprto na poznavanje stvari. • (Te je to vizija novega Tednika (ki skuša biti pendant tedenskim mag;izinom in že uveljavljenemu zunanjepolitičnemu Zrcalu tedna) in je bil Lombergar taki viziji v vseh pogledih kos. lahko - z malce zadržanim navdušenjem - pritrdimo kot zadetku v črno tudi prispevku Danice Simšič na temo zmede pri določanju letošnjih šolskih počitnic. Oris te zmede je bil podan kritično, a žal s premajhno mero »jasne perspektive«, ki bi določno povedala, kako naj bi ravnali, da bi bilo prav. Nezadostne so bile poante prvega izmed Tednikovih sestavkov da-siravno oprtega na izrazito provokativno vprašanje: bo ali ne bo prišlo do revalorizacije stanovanjskih kreditov. Jasnega odgovara nismo slišali. Zvrstilo se je le nekaj izvedenskih mnenj, kr pa so zadevo re lativizi rala in jo puščala odprto, s tem pa v negotovosti tudi vse, ki nam ni vseeno, kaj nas čaka. Izrazit«) nezadosten je bil po zagrebškem programu povzeti »poseg« med študentske govorce v naselju na Laščini, kjer s«> imeli pred tedni nacionalistične izpade, pa se je izkazalo, da je prišla ta »šola« prav kot budilka speči večini, da sc je zbudila iz sna. Žal pa je bil stereotipno-negibni način snemanja izjav na klop posajenih študentskih aktivistov vse prej kot televizijsko ustrezen. Tednik je razgrnil pahljačo možnosti: od krčevito neustreznih do sproščeno razgibanih in »ta pravih«. In te slednje, dajejo obilo upanja, da prihaja na prvi tir zares smiselna, potrebna oddaja, ki bo krepila našo zavzetost ter odpirala okna z obzorjem tvornega samoupravnega ravnanja na posameznih področjih življenjske prakse. VIKTOR KONJAR re pričajo, da bi se bilo treba odločiti za nekoliko zmernejši ton. V sredo se je Ronald Reagan pritoževal, češ da je časopisje ustvarilo vtis, da so izdatki za vojsko »nepotrebno pretiravanje«. Kot poudarjajo analitiki, je za to kriv sam, saj je nenehno ponavljal, da so Sovjeti bojda veliko močnejši, in da imajo Američani podrejeno vlogo. Zaradi primanjkljaja v zvezni blagajni -že kar neverjetnih 200 milijard dolarjev v tem in naslednjih letih — se politični vrh boji, da bo to spodkopalo možnosti za ozdravitev ameriškega gospodarstva. Tudi najbližji osebni in politični prijatelji ameriškega predsednika javno poudarjajo, da bo Ronald Reagan moral nekoliko popustiti v svojih vojaških ambicijah. Današnji zahodnonemški tisk je posvetil veliko pozornost predlogom, ki so jih naj višji voditelji držav članic Varšavskega pakta poslali Zahodu. V komentarjih je čutiti pomisleke, a tudi pozitivne odmeve. Slišati je tudi mnenje, da je vzhodna »mirovna kampanja« v veliki meri ubrana na predvolilno obdobje v ZR Nemčiji. »Frankfurter Allgemeine Zei-tung« (FAZ) pojasnjuje v komentarju, da Zahod ne more sprejeti sovjetskega predloga o odpovedi prve uporabe jedrskega orožja, dokler ima SZ v klasični oborožitvi tolikšno premoč. Tudi glede predloga, da bi se bloka odrekla uporabi sile proti tretjim državam, jc FAZ skeptičen, ko pravi, da Sovjetska zveza ni imela nikoli težav š pojasnjevanjem, kadar je šlo za to. da priskoči na pomoč tujim vladam -na njihovo povabilo (misleč pri tem na Afganistan). Toda po mnenju časopisa je treba »obilje predlogov« tudi pozitivno presojati. • PRAGA, 7. januarja (Tanjug) — V Pragi bo 12. in 13. januarja sestanek obrambnih ministrov držav varšavskega pakta: posvetili ga lxxfo obravnavanju »rednih vprašanj« iz njihove pristojnosti. Sestanek so predvideli že za lanskega novembra, vendar so ga odložili za nekaj mesecev. »Predlogi razkrivajo prijetno resnico: Sovjetski zvezi gre resnično gospodarsko tako slabo, da bi rada čimbolj poceni varčevala pri oboroževalnih izdatkih. Želja po pogajanjih je pristna, vendar se z vsemi silami trudijo, da bi dobili eimveč podarjenega, k čemur naj bi pripomogli slabi živci na Zahodu« »Frankfurter Rundschau« meni. da se je nekaj premaknilo v ledeniškem pogorju oboroževanja, čeprav ni mogoče govoriti o odjugi. Ni pa nobenega dvoma, da se je Andropovu od prevzema oblasti posrečilo vsiliti svoj korak drugi supersili. »Njegovi predlogi in pobude ne držijo v napetosti samo vlade v NVashingtonu, ampak tudi vlade drugih zahodnih držav. Namesto rutinske reakcije, da v vseh teh predlogih »Ni nič novega«, je zdaj slišati izjave, da »bomo vse to temeljito proučili« ... Tako v VVashingtonu kot v Moskvi je videti, da so vsaj pripravljeni poskusiti skočiti čez senco obojestranskega nezaupanja. Ne glede na to, ali gre pri tem za spoznanje, pomanjkanje denarja, strah pred prihodnostjo — lahko upamo, da si bodo mogočneži drznili tudi skočiti Morda se bo dalo potem vendarle doseči, da se ne bo vnovič zasukal vijak jedrskega oboroževanja«, končuje »Frankfurter Rundschau«. Po mnenju uradnih krogov držav podpisnic varšavskega pakta so te države pozvale Zahod k »poštenemu in razumnemu dialogu« o vseh žgočih mednarodnih vprašanjih in pokazale »željo ohraniti mir ter zagotoviti prihodnost človeštva«. V nili kaj kmalu vsem skupaj izmuzniti iz rok«. Kot menijo uradni krogi, ki so blizu politič-no-posvetovalnemu odboru, je najpomembnejši predlog Zahodu pravzaprav poziv k • podpisu sporazuma, da ne bodo uporabljali sile. Na sedežu NATO v Bruslju opozarjajo, da se je zahodna aliansa obvezala k temu, kar zdaj zahteva varšavski pakt, že junija lani na sestanku v Bonnu. V Londonu so dokaj pozorno, pa tudi s precej dvoma sprejeli predloge o podpisu pogodbe o nenapadanju med varšavskim paktom in NATO. Zunanji minister Francis Pym se je strinjal z ugotovitvami, da bi bilo dobro preučiti te predloge, čeravno ne meni, da so »dokončni prodor« k miru. DRAGIŠA BOŠKOVIČ, BOŽIDAR PAHOR in TANJUG Priporočilo Beli hiši: več prožnosti Vodja zahodnonemških socialdemokratov Vogel na obisku pri Reaganu VVASHINGTON, 7. januarja (Tanjug) - Ameriški predsednik Ronald Reagan se je danes v VVashingtonu z vodjo zahodnonemških socialdemokratov Han-som-Jochenom Voglom pogovarjal o dvostranskih odnosih in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Kot poročajo, je ob tej priložnosti gostu zagotovil,. da se bo ameriška delegacija v Ženevi trudila za uspešen izid pogajanj s Sovjetsko zvezo o omejitvi jedrske oborožitve v Evropi. Vogel je gostitelju posredoval zaskrbljenost prebivalcev svoje države zaradi naraščajoče oboroževalne tekme in pozval Reagana, naj se zavzema za njeno prekinitev. Kot meni, so v sovjetskih predlogih o »evroraketah« pozitivne prvine, zato poziva Belo hišo, naj v pogajanjih s Sovjetsko zvezo pokaže »prožnost«. V Grčiji so rehabilitirali petnajst letalskih oficirjev Režim jih je pred 30 leti proglasil za »komunistične zarotnike, sovražnike'ljudstva in države« - Izplačali jim bodo odškodnino ATENE, 7. januarja (Tanjug) - Petnajst grških oficirjev, ki so jih pred 30 leti proglasili za »komunistične zarotnike, sOvi-ažnike ljudstva in države«, so v celoti rehabilitirali. S posebnim ukazom parlamenta na predlog socialistične vlade so bivšim letalacem z novim letom priznali čine in jim vrnili vse državljanske praš iče. Država jim bo izplačala odškodnino za gmotno in denarno škodo. Tako je vlada v Atenah odpravila še eno zgodovinsko krivico in seznanila javnost s hudimi zločini prejšnjih profašističnih režimov in fašističniliorganizacij. Letalski oficirji so postali žrtve zrežiranega sodnega procesa samo zato, da je bilo v začetku petdesetih let mogoče strmoglaviti »zmerno« vlado in ustanoviti novo, ki »bi bila sposobna preprečiti komunistični prevrat v Grčiji«. Usoda je bila zelo okrutna. saj jc nasilno prekinila življenjsko pot, ki so si jo izbrali. Petnajst najboljših častnikov vojnega letalstva, od poročnikov do generalov, in pet civilistov, so tedaj izročili rabljem v podzemskih celicah nekega atenskega zapora. Mučili so jih, dokler niso podpisali izsiljenega priznanja. v Spansko-maroški spor zaradi dveh pristanišč General Palmeiro pozval Špance, naj »branijo Ceu-to do zadnje kaplje krvi« MADRID, 7. januarja (Ta-njug) — Španski general Saavedra Palmeiro je pozval Špance, naj »branijo Ceuto do zadnje kapljice krvi«. Kot je dejal, to špansko pristanišče, v bistvu enklava na maroških tleh, »živi v strahu in skrbeh«. Pristavil je tudi. da bo »španska zastava vedno plapolala nad Ceuto«. General polkovnik Saavedra Palmeiro, poveljnik drugega španskega vojaškega območja, je to dejal po ponovnih izjavah v Rabatu, da sta španski pristanišči^ Ceuta in Melilla bili in bosta neločljivi del maroškega ozemlja«. To je poudaril tudi maroški zunanji minister Bušcta. Odkar je na oblasti v Španiji socialistična vlada, se je znova razplamtel maroško-španski spor zaradi afriških pristanišč pod špansko suverenostjo — Ceute in Mclille. Mamko namreč nenehno zahteva priključitev teh dveh strateško pomembnih pristanišč. Kot poudarja Rabat, je Gibraltar španski, Ceuta in Melilla pa maroški. Namen zrežiranega sodnega procesa proti letalskim častnikom je bil strmoglaviti vlado Ni-kolasa Plastire, vodje nekdanje stranke združenega centra. Program sprave v Grčiji, ki ga je sprejela vlada, je zbudil ostro reakcijo tujih sil, »zaščitnic Grčije«, skrajne desnice in fašistične organizacije Idea, h katere ustanoviteljem sodi tudi bivši polkovnik Georgios Papadopulos, ki je leta 1967 izvedel vojaški udar in uvedel diktaturo in teror v Grčiji. Cheysson v Bahrein in Katar PARIZ, 7. januarja (WAM) — Francoski zunanji minister Claude Cheysson je odpotoval na tridnevni uradni obisk v Bahrein in Katar. S funkcionarji teh dveh držav bo govoril o palestinskem vprašanju in iraško-iran-skem spopadu. Med problemi, ki jih bodo načeli na teh pogovorih, bo tudi položaj v Libanonu. Na Havajih izbruhnil vulkan HONOLULU, 7. januarja - Na Havajskem otočju je izbruhnil vulkan Kilauca. Žareča lava in kamenje, ki ga je izbruhal vulkan, so uničili bližnji gozd. (Telefoto: UPI) NATO: ostrejši varnostni ukrepi Pričakujejo napade teroristov zlasti na skladišča, kjer so shranjene atomske bombe BRUSELJ, 7. januarja (Tanjug) - NATO je uradno objavil, da bo že v prihodnjih dneh poostril varnostne ukrepe v svojih vojaških oporiščih v Zahodni Evropi, ker pričakuje napade teroristov. zlasti na skladišča, kjer so shranjene atomske bombe. Po sodbi poveljstva NATO je ta hip najbolj »ranljivih« za teroristične napade kakih 60 atomskih skladišč v ZR Nemčiji, Italiji, Angliji, Nizozemski in Belgiji. Da bi jih zavarovali, bo iz Združenih držav Amerike že ta mesec prispelo kakih 7500 pripadnikov posebnih odredov za boj s teroristi. Poleg tega bodo dobila vsa oporišča tudi izpopolnjene alarmne naprave. Trditve strategov NATO izhajajo iz domneve, da se obeta letos posebno živahna dejavnost .aznih ekstremističnih skupin, ker je bilo objavljeno, da bodo v Zahodni Evropi razmestili 572 ameriških pershingov in mane-vrimih raket. Pri tem upoštevajo, da so samo lani zabeležili več kot 60 takšnih napadov. Pomembnejša dežurstva v Ljubljani: LJUBLJANA. 7. januarja — To soboto in nedeljo bodo odprte naslednje trgovine in obrtno storitveni lokali: ' Med 7. in 19. uro bodo v soboto odprte naslednje trgovine: Center: Emona - EC Cigaletova, Ljubljanske mlekarne na Trubarjevi 8. Mercatorjeve na Puharjevi 3 (do 21. ure), Sadje-zelenjava na Krekovem trgu in Dom na Cankarjevi 6. Siska: Emona - EC Dravlje in na Celovški 63, Mercatorjeve prodajalne Derčeva 29, na Bratov Babnik in Sadje-zelenjava Celovška 181. Šentvid: Emoni ne prodajalne Gunclje, Vižmarje-Brod in Šmartno, Loka v Preski. Vič: Ljubljanske mlekarne Murgle in Mercator na Tržaški 22 in v Rožni (k»lini IX/17. Rudnik: Emona na Dolenjski 11 1 in Mercatorjeva prodajalna Sadje-zelenjava na Dolenjski 78. Bežigrad: Emona v Savskem naselju in pa Ježici, Mercator Crnuče--Titova 391, Ljubljanske mlekarne na Pribinovi 5 in Delikatesa v BS 3. Moste: Emona v Štepanjskem naselju in na Bezenškovi, Mercator Proletarska 4 in Šmartinska 105 in Ljubljanske mlekarne na Zaloški. Polje: Mercator Zaloška 216 in Slape. BLAGOVNICA: V tem mesecu bo do 19. ute odprta Nama. VEČERNO DEŽURSTVO; Vsak dan razen nedelje je do 21. ure odprta Mercatorjeva prodajalna na Puharjevi 3. NEDELJSKA DEŽURSTVA TRGOVIN: Med 7.30 in 11.30 bodo v nedeljo odprte: Delikatesa na Titovi 28. Emona na Slomškovi 6, Ljubljanske mlekarne na Kidričevi 5 in Kiosk Sadje-zelenjava ob Kliničnem centru (od 11.30 do 15.30), med 8. in 11. uro pa Dom, Ciril Metodov trg 5. Ob nedeljah in praznikih dežurata Bonbonieri na Celovški 1 17/a in v Kliničnem centru (od 12. do 16. ure). Med 8. in 12. uro bosta odprti cvetličarni Orhideja v prehodu nebotičnika in Androtic na Miklošičevi 34. med 12. in 16. uro cvetličarna Mirta v Kliničnem centru in od 13. do 16. ure Spominčica na Zaloški 2. LEKARNA: Vsak dan je nepretrgoma dežurna Centralna lekarna, Prešernov trg 5. BANČNE Sl ORITVE: V soboto med 14. in 19. uro in v nedeljo med 8. in II. uro bo odprta Ljubljanska banka na Cigaletovi 4. EL E KTROINŠT ALATERSTVO: DES, tozd Elektro Ljubljana mesto, Kotnikova 9 (313-346) dela vsak dan, med 7. in 21 uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 8. in 20. uro. VODOVODNE INŠTALACIJE: V mesecu januarju dežura ob sobotah med 14. in 20. uro in ob nedeljah od 7. do 13. ure Bojan Šerjak. Povšetova 68, Ljubljana. POPRAVILA OSEBNIH AVTOMOBILOV: Intervencijska pomoč AMZ Slovenije. Titova 138, tel. 9lf7. dela vsak dan med 7. in 20. uro. Fanfanijeva vlada je tik pred novim letom z odlokom uvedla vrsto novih »superdavkov« in taks - na stanovanja, avtomobile, osefcme dokumente, avdiovizualne aparate itd. — in zvišala cene javnih storitev. Na nocojšnji seji vlade pa bodo skoraj gotovo sprejeli drugi sveženj ukrepov, ki predvideva zlasti precejšnje zvišanje udeležbe pri nakupu zdravil pri zdravniških pregledih in laboratorijskih analizah, na drugi strani pa odpravo nadomestila za prvi dan bolezni. Vsi ti ukrepi naj bi prinesli v državno blagajno nekaj čez 11 Toča davkov in višje cene za nižji proračunski primanjkljaj Fanfanijeva vlada hoče za vsako ceno zmanjšati luknjo v proračunu ter omejiti inflacijo — Prvi protesti delavcev RIM, 7. januarja — V Italiji se te dni veliko govori o nevarnosti sovjetskega satelita, ki je »zbezljal« in uteghe pasti na zemljo. Toda zdi se, da se Italijani v resnici veliko bolj boje toče davkov, taks, pristojbin in prispevkov, ki jim jih je vsula te dni na glavo Fanfanijeva vlada. Novo teto se je začelo s starimi gospodarskimi problemi in vlada hoče za vsako ceno zmanjšati proračunski primanjkljaj, da bi spodrezala korenine inflaciji. Ukrepi, ki so jih že sprejeli ali jih še nameravajo sprejeti, pa so že izzvali hudo nezadovoljstvo zlasti med delavstvom. Sindikati ostro protestirajo in v mnogih mestih so izbruhnile spontane demonstracije. Leva opozicija, zlasti KPI, napoveduje trdo opozicijo v parlamentu. tisoč milijard lir dodatnih dohodkov. še 2 tisoč do 3 tisoč milijard lir pa naj bi pozneje zbrali z izrednim podjetniškim davkom in davkom na nepremičnine. Cilj tega manevra je jasen: čimbolj zmanjšati planirani proračunski primanjkljaj, ki je po splošnem prepričanju poglavitni vir inflacije. Ta se .je po zadnjih podatkih lani ustavila na 16,3 odstotka, letos pa naj ne bi presegla 13 odstotkov. Posamezni vladni ukrepi so izzvali kritične odmeVe tudi v, nekaterih strankah vladne koalicije in med industrijci, ki se boje, da utegne vlada s tako politiko še zaostriti recesijo, ne da bi spodkopala inflacijo. Sindikati in leva opozicija pa zavračajo celotni gospodarski program Fanfanije-ve vlad.'. Očitajo mu predvsem dvoje: prvič, da prevrača glavno breme gospodarske krize na ramena delavcev in uslužbencev, namesto da bi obdavčili predvsem velika premoženja; in drugič, da vladni program sloni na blažilnih ukrepih, ne izraža pa jasne politike za organsko zmanjševanje proračunskih izdatkov, za reformo davčnega in socialnega sistema in za spodbujanje investicij, ki bi zagotovile nova delovna mesta. Na osnovi teh ocen komunisti kot največja stranka opozicije napovedujejo ostro bitko v parlamentu, ki mora v prihodnjih dveh mesecih spremeniti vladne odloke v zakone. Na drugi strani pa se proti vladni gospodarski politiki mobilizirajo sindikati. Od sindikalnih central v pogajanjih z delodajalci o reformi plačnega sistema, ki zdaj vstopajo v kritično fazo, ni pričakovati popuščanja, začenjajo pa se tudi socialni nemiri. V Cie novi so včeraj demonstranti paralizirali središče mesta in letališče, v Benetkah so pristaniški delavci za pet ur blokirali cesto, ki povezuje mesto z zaledjem, danes pa st) se v Rimu manifestanti spopadli s policijo, medtem ko so v v Neaplju zasedli glavno železniško postajo. Ponekod so demonstracije tako drastične, da se je tudi vodstvo enotne sindikalne federacije, ki sicer spodbuja mirne manifestacije, ogradilo proti »nekaterim oblikam protesta«, ki povzročajo ljudem hude težave. Iz Švice izgnali sovjetska diplomata ŽENEVA, 7. januarja (AFP, UPI) — Švicarske oblasti so izg-nale sovjetska diplomata zaradi vohunjenja. Kot je sporočilo ministrstvo za pravosodje in policijo, gre za konzula v sovjetskem generalnem konzulatu v Ženevi ter člana stalne sovjetske misije pri Združenih narodih. Njunih imen niso objavili. V sporočilu je rečeno, da sta sovjetska diplomata poskušala dobiti jz državnih knjig podatke o nekaterih posameznikih ter informacije o upravi, ki skrbi za tuje delavce v Švici. Diplomata sta že zapustila Švico. Kadiimi pri Živkovu SOFIJA. 7. januarja (VVAFA) - Generalni sekretar bolgarske komunistične partije in predsednik državnega sveta Bolgarije Todor Živkov je govoril danes s šefom političnega oddelka PLO Farukom Kadumijem o mednarodnih problemih in položaju na' Bližnjem vzhodu. Ob koncu uradnih pogovorov je Kadumi v Sofiji podpisal protokol o prijateljstvu in sodelovanju. Lokalne volitve v Španiji bodo maja MADRID, 7. januarja (Tanjug) ~ Podpredsednik španske vlade Alfonso Guerra je izjavil, da bodo lokalne volitve maja letos, kdaj natančno, pa bodo objavili kasneje. ANDREJ NOVAK Sovjetski satelit utegne pasti na avstralsko ozemlje Gre za Kozmos 1402, ki so ga izstrelili ob začetku falklandske vojne — V Canberri se posvetujejo o ukrepih SYDNEY, 7. januarja (Tanjug) — Vest, da utegnejo deli enega izmed sovjetskih satelitov, ki je opravil svojo nalogo in naj bi v kratkem padel na Zemljo, pasti na avstralsko ozemlje, je zbudila vznemirjenje po vsej Avstraliji. Medtem ko sredstva obveščanja, še zlasti televizija, objavljajo dramatične napovedi o nevarnosti jedrskih snovi, ki jih vsebuje satelit, se vsaj šest vladnih ustanov in agencij v Canberri že od včeraj posvetuje, kaj bi veljalo ukreniti. Kot piše avstralski tisk, gre za sovjetski satelit Kozmos 1402 z radarskim sistemom, za katerega so potrebovali 45 kilogramov oplemenitenega urana. Vendar je njegova življenjska doba potekla. Izstrelili so ga z namenom, da bi med falklandsko vojno spremljal dogajanja na južnem Atlantiku. Satelit kroži okoli Zemlje 245 kilometrov visoko, štirikrat na dan preleti celotno ozemlje Avstralije in tukajšnji strokovnjaki menijo, da obstaja velika verjetnost, da bo vsaj del te naprave, če že ne vsa, padel na avstralsko celino. Predstavnik avstralske vesoljske agencije je celo napovedal možnost, da bodo deli sov- jetskega satelita padli na Zemljo v dneh okoli 25.. januarja. Vladi je priporočil, naj bo služba za boj proti elementarnim nesrečam v pripravljenosti. Madžarska: prestopništvo narašča BUDIMPEŠTA, 7. januarja (Tanjug) — Madžarska vlada je pozvala organe oblasti in družbene organizacije, naj odločneje preprečujejo kazniva dejanja otrok in mladoletnikov, katerih število se veča. Število otrok, ki so zagrešili kazniva dejanja, se je domala podvojilo. Sodijo, da okoli 100.000 otrok in mladoletnikov živi v razmerah, ki jih ženejo v prestopništvo. V prizadevanjih, da bi te pojave preprečili, naj bi ugotovili, kakšne so življenjske in delovne razmere v' družinah in šolah, kjer je prestopnikov največ. S TELEPRINTERJA De Cuellar se bo sestal z Reaganom WASHINGTON, 7, januarja (AP) — Generalni sekretar ZN Javier Perez de Cuellar se bo 14. januarja v Beli hiši sestal s predsednikom Reaganom in drugimi funkcionarji ameriške vlade. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je Perez de Cuellar sprejel povabilo predsednika Reagana, naj uradno obišče Washington. Po srečanju s predsednikom Reaganom, državnim sekretarjem Shultzom, ameriško veleposlanico v OZN Jean Kirkpatrick in predstavnikom za trgovino Bilom Brockom bo ameriški podpredsednik George Bush priredil kosilo na čast Pereza de Cuellarja. Pripadniki IRA ubili dva policista BELFAST, 7. januarja (Reuter) — Kot je sporočila policija, so pripadniki Irske republikanske armade včeraj v Severni Irski ubili dva policista, tretjega pa ranili. Predstavnik policije je izjavil, da gre za prva uboja v letu 7983 in da so policijsko patruljno vozilo napadli iz zasede v neki vasi v jugovzhodnem delu province. Alžirsko-nigerski sporazum o meji ALŽIR, 7. januarja (Tanjug) - Alžirija in Niger sta sklenila sporazum o meji med državama, kar je pomembno za njune odnose. V Alžiriji poudarjajo, da sporazum, ki sta ga podpisala predsednika Bendžedid in Kunče, pomeni uresničitev sklepov Ždruženih narodov in načel listine organizacije afriške enotnosti. V Belgiji propadlo 4200 podjetij BRUSELJ, 7. januarja (Tanjug) — V Belgiji je lani šlo v stečaj nekaj več kot 4200 podjetij. Največ podjetij je propadlo konec minulega leta, tako da je samo v decembru dobilo odpoved 10.000 delavcev. Novo leto je Belgija pričakala s 484.000 brezposelnimi, kar je veliko več kot leto poprej. Po uradnih podatkih so najbolj ogrožene delavke, saj je trenutno vsaka četrta brez dela. Najhuje pa je, da je brezposelnih več kot 155.000 delavcev, mlajših od 25 let. Almeida sprejel Mandiča LIZBONA, 7. januarja (Tanjug) — Predsednik portugalskega parlamenta Leonardo Ribeiro Almeida je sinoči sprejel novega jugoslovanskega veleposlanika v Lizboni Blaža Mandiča. Med pogovorom, ki je potekal v prijateljskem in prisrčnem vzdušju, sta ugotovila, da se vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Portugalsko uspešno razvija in izrazila prepričanje, da je treba portugalsko-jugoslovanske odnose še poglobiti. Tarek Aziz končal obisk v Franciji PARIZ, 7. januarja (Reuter) — Francoski predsednik Fran^ois Mitterrand je včeraj sprejel podpredsednika iraške vlade Tareka Aziza, ki je danes končal štiridnevni obisk v Franciji. V francoskih uradnih krogih navajajo, da sta se predsednik Mitterrand in Tarek Aziz pogovarjala o dvostranskih vprašanjih. Pogovori Gastona Thoma v Mehiki CIUDAD MEXICO, 7. januarja (AP) — Predsedujoči komisije evropske gospodarske skupnosti Gaston Thorn se je sestal z najvišjimi mehiškimi funkcionarji. Beseda je tekla o odnosih med Mehiko in evropskim skupnim tigom. Kot je izjavil mehiški zunanji minister Sepulveda, je mehiški trgovinski primanjkljaj v menjavi z desetimi članicami evropske skupnosti posledica zmanjšanega uvoza iz držav izvoznic nafte. Izraelske oblasti zaostrile represivne ukrepe DAMASK, 7. januarja (WAFA) — Izraelske oblasti na zahodnem bregu Jordana so zaostrile represivne ukrepe proti palestinskemu prebivalstvu. Tako so v Jeruzalemu že tretjič podaljšali sklep o šestmesečnem hišnem priporu sindikalnih voditeljev z zahodnega brega Ibrahima Dakake in Abeda Abu Diaba. V nekem zaporu na zahodnem bregu Palestinci nadaljujejo gladovno stavko zaradi neustreznih razmer, v Nabludu pa so izraelske oblasti te dni po več ur zasliševale člane mestnega sveta. Poleg tega izraelski vojaki uničujejo obdelano zemljo in zapirajo kmete pod obtožbo, da so izpisovali gesla proti Izraelcem. V Arushi sestanek o Namibiji DAR-ES-SALAAM, 7. januarja — Osvobodilni odbor organizacije afriške enotnosti (OAE) je sporočil, da se bo 31. januarja v tanzanijskem mestu Arushi začel sestanek o Namibiji. Omenjeni odbor se navadno sestaja med sestankom na vrhu OAE. ker pa dva poskusa sestanka na vrhu v Tripoliju nista prinesla pozitivnih rezultatov, so se dogovorili, da se bo odbor sešel ne glede na sestanek OAE. nhvpcra w v w o w d ■ M V »ZASTAVA« sprejema naročila za avtomobile: »ZASTAVA 750 LE«, »ZASTAVA 128«, »LADA« in vse modele »ZASTAVA 101 GT in GTL«. S pravočasnim vplačilom si boste zagotovili ugodnejše dobavne roke, ker je število avtomobilov, ki so namenjeni prednaročilu, omejeno. Pri nakupu avtomobila »ZASTAVA« za devizne dinarje, boste skladno s predpisi prihranili od 7.760 do 71.340 dinarjev, odvisno od višine osnovnega prometnega davka. Zagotovljeno je dovolj nadomestnih delov. Za varno in zanesljivo vožnjo skrbijo servisi »ZASTAVA« po vsej državi. VSA POJASNILA ZAHTEVAJTE PRI PRODAJNI MREŽI »ZASTAVA«! avtomobili 4. stran ★ DELO DNEVNE NOVICE Sobota, 8. januarja 1983 Materialni, devizni in dinarski računi kažejo, da je večji izvoz nesporna prioriteta v uresničevanju ekonomske, razvojne in stabilizacijske politike Zvone Dragan: Realno je treba ugotoviti kaj moremo in moramo storiti letos, da se bodo začela negativna gibanja v jugoslovanskem gospodarstvu obračati v pozitivno smer - Podcenjevanje je prav tako nevarno kot precenjevanje Etatistična odtujenost in odtujevanje dohodka od združenega dela sta pri delavcih zameglila odgovornost za lasten in skupen razvoj - Nujno je, da si sedaj vsi prizadevamo uresničiti protiinflacijski program ULBUANA, 7. januarja — Na današnjem posvetu sekretarjev občinskih organizacij ZK in predsednikov medobčinskih svetov ZK, na katerem so govorili o najpomembnejših nalogah komunistov* v uresničevanju stabilizacijskih nalog, je uvodoma spregovoril podpredsednik ZIS Zvone Dragan. \led drugim je povedal naslednje. To je prvo leto uresničevanja kompletnejšega programa ekonomske stabilizacije in antiinflacij-skega programa. Hipoteke iz preteklosti so velike, materialni start v letošnjem letu je mnogo težji kot je bil oni iz predlanskega leta v lansko leto. Naj omenim samo pet materialnih resnic: 1. Tekoči trendi v gospodarjenju, ki jih prenašamo v letošnje leto. zlasti v industrijski proizvodnji in v izvozu, so neprimerno slabši, kot so bili oni pred enim letom. 2. Rezerve vseh vrst. devizne in materialne, industrijske in kmetijske so izredno ^črpane. 3. Prenivs neodplačanih dolgov do tujine v letošnje leto iz lanskega leta. 4. Prispele anuitete do tujih kreditov po vseh osnovah so še naprej izredno visoke. 5. Zakvge v gospodarstvu ne samo. da so zmanjšane, ampak so še bolj desortirane. kot so bile leto poprej. Pri trčeni vzrokov za sedanje stanje mislim, da moramo izhajati iz diferencirane slike: na eni strani gre za globlje, več let kopičene. zaostrovane vzroke — očitno ho potrebno več let in daljše obdobje za njihovo obvladovanje in premostitev; na drugi strani pa so cele vrste izvedenih vzrokov, tekočih, ki nastajajo sproti. Zato je v vseh teh naših uradnih in neuradnih analizah veliko mešanja vzrokov in posledic. Mislim, da je zelo potrebno realno ugotoviti, kaj je možno storiti v enem samem letu. ki se imenuje leto 19X3. v obračanju teh. leta in leta. kopičenih negativnih gibanj v gospodarskem razvoju Jugoslavije. Torej, kaj moremo in kaj mo- • ramo storiti v enem samem letu: ali da ne- bi karkoli podcenili — kar bi se nam seveda kruto maščevalo —. ali pa. še slabše, da ne bi imeli prevelikih utvar in ambicij, na koncu pa bi končali z mnogo manjšimi rezultati od tistih, ki bi si jih kot cilje nerealno postavili. Mislim, da je eden od glavnih vzrokov za težke in globoke disproporce. in za globoko nestabilnost — poleg tistih, ki so jih povzročili odnosi in stanje v mednarodnem, svetovnem gospodarstvu - dolgoleten neracionalen razvoj proizvajalnih sil. poudarjena ekstenzivnost. in predvsem avtarkič-nost vseh vrst pri razvoju proizvajalnih sil Jugoslavije. podcenjevanje in odrivanje objektivnih ekonomskih zakonitosti, in zaviranje hitrejšega razvoju temeljnega samoupravnega produkcijskega odnosa. Očitno je - in to je svojevrsten absurd, da so nas ekonomska protislovja pripeljala do te stopnje in do take zaostritve, da smo lansko leto praktično zaključili z letom - lahko bi rekli — največje stopnje administriranja in državnega in-tervencionizma v zadnjih petnajstih letih. To lahko mirno govorim, mirno dokazujem - če bi imeli čas. lahko tudi po kategorijah. Praktično ni sfere družbene reprodukcije - materialne reprodukcije - ki ni bila v lanskem letu administrativno regulirana: ali pretežno, v federaciji — seveda pa tudi marsikaj v okviru republik in pokrajin. To je generalna, sintetična ocena. Znotraj tega izstopa več stvari: Prvič: etatistična, dolgoletna odtujenost in odtujevanje dohodka od združenega dela. je povzročila. »razhrcmcnjcnost« delavcev v organizacijah združenega dela od odgovornosti za lasten in skupen razvoj: vedno bolj jih je »razbremenjevala« in prenašala to na druge strukture. Močno razvrednotena ekonomska motiviranost za produktivnejše delo in rezultate dela na tej osnovi. Zlasti pa se je to pokazalo pri zastoju v sistemu samoupravnega planiranja v zadnjih letih: v TOZD. v delovnih organizacijah, in drugih oblikah povezovanja in združevanja - kar je povzročalo tendence parcializacije in razpadanja poslovnih in dohodkovnih vezi. in poglobilo sedanje probleme v razširjeni reprodukciji in na enotnem jugoslovanskem trgu. Večletno zanemarjanje proizvodnje — in to na racionalnih osnovah, ne pa katerekoli proizvodnje - domačih surovin, zlasti tam. kjer imamo komparativne prednosti: energije, proizvodnje reprodukcijskih materialov vseh vrst. oziroma večletno poglabljanje uvozne odvisnosti — na eni strani — in na drugi strani — podcenjevanje in zastoji v razvoju dolgoročne izvozne usmeritve, predvsem na zahtevnejša mednarodna tržišča. Stopnja vključenosti jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev dela je zelo nizka in absolutno ne ustreza doseženi ravni gospodarskega razvoja države. Velik je razkorak'med rrakopi-čenostjo proizvajalnih sil v Jugoslaviji in med rezultati, ki jih dosegamo na lestvici mednarodne delitve dela. Delež našega izvoza v svetovnem gospodarstvu - v svetovnem uvozu - ki je v obdobju od leta 1906-1970 - tore j po reformi - znašal 0,53 odstotka. je padel v letih 1971-1975 na 0.4X odstotka: v letu 1976—19X0 pa na 0.44 odstotka. To pomeni, da imamo skoraj petnajstletno upadanje udeležbe jugoslovanskega izvoza v svetovnem uvozu. Delež našega izvoza v svetovnem uvozu se je zmanjšal še bolj v primerjavi z razvitimi deželami Zahoda - kar je važen kriterij sposobnosti nekega gospodarstva: od leta 1966—1970, ko je bilo 0,40 odstotka, na 0,32 odstotka v letih 1971 — 1975; in samo 0.25 odstotka v letih 1976—1980, oziroma v letu 19X0 celo 0,23 odstotka. Tu tiči glavni strukturni problem jugoslovanskega gospodarstva, ki se nam sedaj maščuje ob zelo nesmotrnem zadolževanju v tujini, in na drugi strani ob kopičenju domačih izvorov nestabilnosti, ki se nam maščujejo na zunanji in na notranji fronti gospodarskega in družbenega razvoja. Kumulativni deficit plačilne bilance Jugoslavije v trinajstletnem obdobju, od leta 1965 do leta 1977 je znašal 3,6 milijarde dolarjev. V štiriletnem obodbju. od leta 1978 do 1981 pa več kot 8,1 milijarde dolarjev. Seveda je treba poiskati ek-zaktnejše račune, ker niso bili isti pogoji mednarodne menjave in tokovi pred [petnajstimi leti ali pa v zadnjih letih po energetski krizi. Kaže pa svojevrsten, in to negativni trend. Škarje mednarodne odvisnosti Jugoslavije so se odpirale namesto zapirale Motnje na področju ekonomskih odnosov s tujino, ki so se začele kumulirati po letu 1976, ko je naše zadolževanje v tujini doživelo največji skok. Prav v zadnjem obdobju petih, šestih let, samo od leta 1976 do leta 1982 se je zunanji dolg na konvertibilnem področju povečal za 13,3 milijarde dolarjev. Iz vsega tega lahko napravimo zaključek, ki je tudi politično izredno pomemben, in ima lahko svoje daljnosežne posledice, da so se škarje mednarodne odvisnosti Jugoslavije odpirale namesto zapirale. V odnosu do Zahoda se je povečala in sc povečuje še vedno odvisnost na tehnološkem in na sektorju kapitala. Na drugi strani pa se je odvisnost od vzhoda povečala v isti dekadi v blagovni menjavi, posebej pri uvozu nekaterih strateških surovin. Sočasno z zunanjo osnovno strukturno komponento in neravnovesjem so se poglabljali številni domači viri nestabilnosti, čeprav mnogi povezani s to zunanjo. Nikakor ne bi mogli doživeti take ekspanzije investicijskega vala v Jugoslaviji, kot smo ga v zadnjih petih, šestih letih brez te hiper-trofirane zunanje komponente pri uvozu kapitala (zlasti na kreditni osnovi), tehnologije in opreme. In ne, da bi se tudi povečala uvozna odvisnost. Uvoz vseh vrst s konvertibilnega področja in uvoz kapitala so še pospeševali preveliko domačo potrošnjo. poleg lastnih domačih virov nerealne po-trošnje vseh vrst, še posebej investicijske. V zadnjih letih pa vendarle prihaja do postopnega zniževanja deleža investicij v družbenem proizvodu. V nekaterih republikah, na primer v Sloveniji, rigorozno in hitro, morda celo nekoliko prehitro, če primerjamo splošna gibanja. Verjetno je Slovenija že na zgornji meji tega zniževanja. Leta 19X0 so investicije v osnovna sredstva padle v Jugoslaviji na 34.5 odstotka, v letu 1981 na 30,8 odstotka, v letu 19X2 na 28.8 odstotka. Za letošnje leto pa se predvideva 20-odstotno zniževanje investicij, kar pomeni okoli 23 odstotkov udeležbe investicij v osnovna sredstva gospodarstva v strukturi družbenega proizvoda. Skupaj pa od 42.2 v letu 1980, če dodamo še obratna sredstva, na 36.2 odstotka v letu 1982. To je predhodna ocena, počakati moramo na zaključne račune. Ne smemo pa zanemariti tudi nekaterih vplivov iz sprememb v svetovni ekonomiji. Povečane cene nafte so tudi imele svoj delež pri zaostrovanju naše notranje gospodarske situacije. Delež nafte v celotnem našem uvozu je pred naftno krizo leta 1973 znašal 2.6 odstotka, sedaj pa je dosegel že okoli IX odstotkov. Kljub takemu cenovnemu trendu in stroškovnemu gibanju smo se v proizvodnji in v porabi neustrezno prilagajali svetovni energetski krizi. In šele zadnje leto. dve. začeli z nekaterimi parcialnimi akcijami, ne pa s kompletnim programom racionalizacije, substitucije od proizvodnje, prenosa do potrošnje. Kljub temu smo do leta 1979 rapidno povečevali porabo nafte in naftnih derivatov. torej tudi uvoz nafte, ki je leta 1979 bil skoraj trikrat večji kot leta 1972, mislim na fizični uvoz nafte. Medtem ko so druge države začele z rigoroznimi ukrepi, kot je znano, že leta 1975 1976. 1977. zlasti razvitejše države. Skok obrestnih mer dodatno obremenil našo likvidnost Drugi faktor, ki je zelo pomemben, je bil skok obrestnih mer na svetovnem trgu kapitala, kar je dodatno obremenilo našo finančno likvidnost, ta- a m KIP montažno industrijsko podjetje p. o. Ljubljana, Opekarska 13 išče za svojega delavca enosobno ali enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani po možnosti v okolici Trnovega Ponudbe pošljite na gornji naslov ali po telefonu 212-011 int. 07 ______ 10-1180 SŽ ŽELEZARNA RAVNE, n. sol. o., Ravne na Koroškem PRODA NA JAVNI DRAŽBI viličar INDOS 2,5 t št. 12, inv. št. 404/31 Javna dražba bo dne 24. 1. 1983 ob 8. uri v prodajnem oddelku. Izklicna cena bo določena na dan dražbe. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10%. Ogled razpisanega osnovnega sredstva je možen 1 uro pred pričetkom licitacije 10-144 Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta n. sol. o. VTOZD za živinorejo, o. sub. o. Groblje 3, 61230 Domžale Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge tehničnega sodelavca v kemijskem laboratoriju Pogoji: — srednja strokovna izobrazba kemijske ali zdravstvene tehnične smeri Delo obsega kemijske in biokemijske analize živilske krme, krvi, urina, blata ipd., zato so zaželene delovne izkušnje pri podobnih delih in nalogah. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj svoje vloge, opremljene z dokazili o izpolnjevanju- pogojev, pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: VTOZD za živinorejo, Groblje 3, 61230 Domžale. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 10-146 ko da se računa, da je znašal v preteklih štirih letih 79 do 82 učinek povečanih obresti približno 2,5 milijarde dolarjev. Toliko manj bi plačali, če bi obrestne mere ostale enake kot leta 1979. Tu spet ne smemo ocenjevati črno-belo, kajti niso problem samo obresti, problem je. da se je glavnica rapidno povečevala, na to glavnico pa še povečane obresti. Lansko leto so bile letne obresti okoli 2 milijardi dolarjev. Toliko smo morali plačati obresti za vse kredite tujih partnerjev. Ker je naš celoten priliv s konvertibilnega področja od izvoza blaga in storitev vsega okoli 10 milijard dolarjev, je jasno, da je taka obremenitev z obrestmi imela izredne in ima velike in težke finančne in ekonomske posledice. ZVONE DRAGAN: »Lansko leto smo zaključili z največjo stopnjo administriranja in državnega intervencionizma v zadnjih petnajstih letih.« Samo v obdobju 1977-1981 smo dolg povečevali povprečno za 2,2 milijarde dolarjev letno. Izvoz blaga in storitev pa za okoli milijardo dolarjev letno. Torej se je v tem obdobju povečeval skupni dolg do tujine več kot enkrat hitreje. Najbolj porazna je slika, če primerjamo samo izvoz blaga na konvertibilno področje in konvertibilni dolg. Prirastek konvertibilnega dolga je znašal v obdobju jsetih let (1977-1981) 10 milijard in 560 milijonov dolarjev. Medtem ko je bil prirastek izvoza blaga na konvertibilno področje za 2 milijardi 838 milijonov dolarjev. V planskih okvirih za leto 1976-19X0 je bil predviden celoten obseg črpanja zunanjih kreditov v skupnem znesku 11,5 milijarde dolarjev. Upoštevan je tudi prenos neizčrpanih kreditov iz prejšnjega planskega obdobja. Dogovor o razporeditvi pravic do zadolževanja po . republikah in pokrajinah za obdobje 1976-1980 se je bistvem^a/li koval od dejanskega črpanja kreditov. Zatirje bilo praktično nemogoče nadzirati, ali je obseg kreditov tolikšen kot je določeno v projekciji plačilne in devizne bilance za to celotno obdobje. Naslednji problem je način in priprava za sprejetje samega dogovora o razporeditvi pravic do zadolževanja republik in avtonomnih pokrajin, pri čemer po pravilu združeno delo ni bilo udeleženo v vseh teh razčiščevanjih, pogajanjih, dogovarjanjih itd. Vsak je dokazoval, da najbolj potrebuje kredite za razvoj Mehanizem delitve je bil v praksi omejen na administrativno distribucijo kvot. na takozvane kvote za zadolževanje v tujini, ki so bile določene v soglasju s pristojnimi organi republik in pokrajin. Tu je bil absolutno podcenjen kriterij pri organizacijah združenega dela, bankah, republikah in pokrajinah, takozvani kriterij sposobnosti za vračanje konvertibilnega dolga odnosno sploh dolgov v tujini, predvsem pa konvertibilnih. Očitno sedaj problem, kjub temu velikemu skupnemu dolgu, ki ga ima Jugoslavija do tujine, niti približno ne bi bil tolikšen, kot je, če bi tuje kredite racionalneje izkoriščali, če bi bilo na tej osnovi gospodarstvo sposobnejše, da preko stalno pove-čevanega konvertibilnega izvoza blaga in storitev, zagotavlja ne samo lastno razširjeno reprodukcijo, temveč bilo tudi sposobno vračati anuitete in obresti tujim partnerjem. Vse to nam mora biti šola. usodna za obnašanje v bodoče Prevladovala so namreč merila, takozvane potrebe po hitrejšem razvoju. Vsak je dokazoval in utemeljeval, da je on tisti, ki je najbolj potreben, da se na osnovi tujih kreditov pospešeno razvija. Tako so se merila bistveno razlikovala od tistega, kar je bilo zapisano v deviznem zakonu, ki je začel veljati 1. 1. 1978. Osnovne norme in kriteriji zadolževanja so popolnoma jasni, samo da se niso v praksi uporabljali. Kdo lahko najema? Pod katerimi pogoji? Kdo vrača? Kako vrača? itn. Res je, da smo sedaj pod pritiskom časa in britkih izkušenj iz preteklih let vse še bolj izostrili s temi spremembami in dopolnitvami v deviznem zakonu, vendar osnovna pravila igre so bila že takrat jasno postavljena. Kajti popolnoma jasno je pisalo, da se zadolžuje v tujini lahko samo tisti, ki je sposoben za devizno odplačilo ali iz lastnih ustvarjenih ali združenih deviz na bazi skupnih dohodkovnih odnosov, projektov. No, tu so tudi federacija in republike in pokrajine vodile svojo politiko. Do sredine leta 1979 ni bil sprejet dogovor republik in pokrajin o zadolževanju, praktično je bil sprejet šele na koncu planskega obdobja. Vmes pa se je dogajalo marsikaj in naj povem, da je Zvezni izvršni svet 27. 12. 1978 omogočil s posebnim sklepom, da se v letu 1979 pri narodnih bankah republik in pokrajin registrirajo kreditni posli uvoza opreme in finančnih kreditov do višine neizkoriščenih pravic na podlagi tistega začasnega dogovora, ki smo ga imeli o usmerjanju dopolnilnih zunanjih sredstev za leto 1978. In prav tako je ZIS 12. aprila 1979 izdal odlok o začasnem urejanju zadolževanja v tujini, s katerim je prepovedal registracijo kreditnih poslov za zadolževanje v tujini razen kreditov mednarodne banke za obnovo in razvoj, evropske monetarne banke in drugih mednarodnih finančnih institucij, razen kreditov za uvoz repromate-riala. Iz dokumentacije izhaja, da je tako ZIS kot narodna banka večkrat sprejemal odloke in sklepe o prepovedi zadolževanja v tujini oziroma o prepovedi registriranja poslov narodnih bank republik in pokrajin. Praktično pa so bile vse prekoračitve sklenjenih kreditov kasneje sankcionirane s tistim zapoznelim dogovorom republik in pokrajin. Mednarodni trg kapitala ni več tako odprtih rok Narodna banka Jugoslavije je sicer večkrat obvestila, čeprav post festum, tako ZIS kot zvezno skupčino o prekoračitvah pravic do zadolževanja. Torej, da se razumemo, že same pravice so bile hipertrofirane, pa še to so prekoračevali. Tu je nedvomno odgovornost prejšnje sestave ZIS, pa tudi skupščine SFRJ, republik in pokrajin. pa tudi odgovornost Narodne banke Jugoslavije in narodnih bank republik in pokrajin. Pravo razčiščevanje računov se je začelo v lanskem letu. za nazaj in v projekciji do 1986 za naprej. Izkušnje so pokazale, da je .glavni vzrok težav v tem, da ni bilo prave pripravljenosti presekati večletne prakse zadolževanja v tujini. Niti ne na začetku tega novega planskega obdobja. Samo. da so nas sedaj materialni mlini stisnili, pa tudi mednarodni trg kapitala ni bil več tako odprtih rok do Jugoslavije. Velik del finančnih kreditov v preteklih letih je bil konventiran, pretvorjen v dinarje za končno potrošnjo, predvsem investicijsko in to za zelo visoko dinarsko ceno teh kreditov. Dinarska cena teh konventiranih finančnih kreditov je v zadnjih letih (1980-1981)', ko so zelo narasle obrestne mere na svetovnem trgu kapitala, v nekaterih primerih znašale tudi do 50 odstotkov. Zato ni čudno, da so nekateri naši veliki projekti in objekti strahotno stroškovno obremenjeni, še preden so sploh zaživeli in prevzeli funkcijo. Vse to govori o tem, da moramo korenito spremeniti politiko, pogoje, način zadolževanja in odplačevanja tujih dolgov, in postopno zmanjšati relativno in absolutno zadolženost Jugoslavije v tujini. Lani smo odplačali okoli 4 milijarde dolarjev tujih dolgov in zmanjšali kratkoročne dolgove za 500 milijonov dolarjev. Ni mala stvar za ekonomijo kot je jugoslovanska, odplačati takšen znesek v enem samem letu. Na žalost je to plačala proizvodnja in konvertibilni izvoz, ne pa domača potrošnja. Mislim, da je to eden največjih minusov lanskega leta, da je ta strahotni neto odliv finančnih sredstev iz Jugoslavije v tujino, ki je nastal kot razlika med novim prilivom in odlivom v tujino po vseh kanalih obveznosti do tujih partnerjev, da je to breme veliko bolj vplivalo na proizvodnjo, na zmanjšanje proizvodnje in zmanjšanje konvertibilnega izvoza, kot pa na zmanjšanje notranje potrošnje. Dolgove smo odplačali na račun proizvodnje, ne pa potrošnje Na žalost bomo prenesli iz lanskega v letošnje leto za okoli 650 do 700 milijortov neplačanih, a prispelih obveznosti do tujine. Od tega odpade okoli 165 milijonov dolarjev na zapadle obveznosti po srednjeročnih in dolgoročnih kreditih in to tistih fiksnih in garantiranih, medtem ko okoli 400 milijonov dolarjev odpade na neplačane obveznosti organizacij združenega dela za uvoz re-promateriala na kredit za tisti del kreditov, ki so brez bančnih garancij. Ta številka ni dokončna. Nekateri naši strokovnjaki celo predvidevajo, da je večja od 400 milijonov dolarjev pri organizacijah združenega dela. To je_ zelo nevarna stvar zato, ker že imamo velike probleme z uvozom repromateriala, seveda na kredit. Če se te obveznosti med partnerji pravočasno ne plačujejo, potem se tudi zmanjšuje pripravljenost partnerjev, da kreditirajo novi repromaterial. V lanskem letu smo se manj na novo zadolžili, kot je bilo planirano, zlasti pri finančnih kreditih, tudi zaradi tega, ker jih nismo dobili toliko, kot smo pričakovali. Načrtovali smo, da bomo na novo dobili milijardo 650 milijonov dolarjev kreditov, vendar smo jih dobili samo milijardo 242 milijonov dolarjev. Kakšni so rezultati pri izvozu, uvozu so znane stvari. Blagovni izvoz je v celoti zmanjšan za 2 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Konvertibilni izvoz v industrijsko razvite države je ostal na lanskoletni ravni, konvertibilni v dežele v razvoju pa se je povečal za 6 odstotkov. To pomeni, da smo zmanjšali trgovinski deficit, tekoči trgovinski deficit v bilanci Jugoslavije za okoli 33 odstotkov, ampak predvsem po zaslgi drastičnega zmanjševanja uvoza. Ta se je nominalno zmanjšal skupno za 12 odstotkov, v primerjavi z razvitimi državami pa za 10 odstotkov, v pri mer j a vi z letom 1981. To je povzročilo znane težave v oskrbi proizvodnje z reprodukcijskimi materiali itd. Vse republike so dajale prednost uvozu opreme Na žalost smo se pri uvozu opreme obnašali drugače. Načrtovali smo, da bomo uvozili samo' milijardo sto milijonov dolarjev opreme s konvertibilnega področja; uvozili smo je za milijardo šeststo milijonov dolarjev. In če bi teh 500 ali 600 milijonov dolarjev nadplanskega uvoza iz konvertibilnega področja uporabili za material in pa za esencialno potrošno blago, za notranje tržišče in oskrbo, bi že samo zaradi tega. in ob vseh drugih istih postavkah bila situacija res samo nekoliko, lažja. Imam podatke tudi po republikah in pokrajinah, kako je tekel uvoz opreme. Mi smo se dogovarjali s pozicij plačilne bilance samo za globalne plačilno bilančne okvire pri uvozu. Rekli smo pa, da je stvar republik in pokrajin in SISEOT kako bodo strukturirale notranje odnose med opremo, repromateriali in potrošnim blagom. Iz teh podatkov, ki jih imam na voljo in je razvidno, da so večali manj vse republike in pokrajini dale prednost opremi, kar je samo dokaz, da je investicijski zagon še močan. Zožuje prostor za neobhoden repromaterial za tekočo proizvodnjo, predvsem za tisto proizvodnjo zlasti za konvertibilna tržišča. Pri osebnih dohodkih je opazen rahel trend zmanjševanja. Po podatkih za enajst mesecev so se investicije povečale za 24,3 odstotka, izplačila osebnih dohodkov za 33,2, za splošno porabo za 21 in za skupno porabo za 27 odstotkov. Dokler nimamo zaključnih računov, oziroma, dokler nimamo podatkov o čistem dohodku ali primerljivem dohodku, ne moremo delati dokončnih primerjav in ocen ‘o tem. koliko smo uresničili dogovorjeno politiko in kje in zakaj so odstopanja. Imam pa najnovejše ocene glede inflacije in rasti cen, in sicer obdobje december-december. Cene proizvajalcev so se povečale za 27,7 odstotka. Prenos v letošnje leto teh cen je za okoli 10 odstotkov. Cene na drobno, pa katerih se meri stopnja inflacije so se povečale za 30,7 odstotka, prenos je 12.5 odstotka. Življenjski stroški so se povečali za 32,7 odstotka. Prenos je 13 odstotkov. Cene storitev pa so se povečale za 19.7 odstotka, prenos je 6,9 odstotka. To pomeni, čeprav na silo in z zamrznitvijo, se je vendarle inflacijsko gibanje obrnilo navzdol, dobro pa vemo, da je zmanjšana stopnja inflacije za 8 odstotnih poenov glede na leto 1981. Hkrati pa smo zamrznili mnoge enormne disparitete v odnosih med cenami, rešitev tega nas čaka v bodočih obdobjih, nekaj že v letošnjem letu. Glede leta 1982 bi želel povedati, da tudi domače obveznosti — devizne — do Narodne banke Jugoslavije plačujejo zelo neredno. To očitno dokazuje, da si doma lahko marsikaj privoščimo v medsebojnih odnosih. Na primer, vseh prispelih obveznosti do 1. decembra notranjih partnerjev do Narodne banke Jugoslavije, na podlagi začasnih deviznih posejil. ki jih je dala iz deviznih rezerv, od 556 milijpnov dolarjev, je bilo v tem roku zapadlosti plačanih le 5 milijonov dolarjev. Ob tem, da so nekatere republike in pokrajine že najavile - poluradno. Narodni banki pa direktno — da bodo terjale, da se to odpiše, odnosno da se začasna prodaja devizjz deviznih rezerv spremeni v t. i. trajno prodajo torej brez obveznosti deviznega vračila v devizne rezerve Jugoslavije. _ Materialni devizni in dinarski računi kažejo, da ne bi smelo biti veliko sporov o tem, kaj je v centru nespornih prioritet v uresničevanju eko- nomske, razvojne politike, politike stabilizacije v letošnjem letu. To je absolutno na prvem mestu in sicer konvertibilni izvoz.' Lansko leto bomo v plačilni bilanci zaključili po predhodnih ocenah z deficitom nad milijardo dolarjev — govorim o deficitu v menjavi s konvertibilnim področjem -. Nam sumarni deficit v plačilni bilanci ne pomeni veliko, to je gola statistika. Če seštejemo plus na kliringu ter minus na konvertibili, dobimo deficit, s katerim smo iahko zadovoljni sami s seboj. To je zelo varljiva in ekonomsko nekorektna slika in način prikazovanja stvari v plačilni bilanci Jugoslavije. Mi imamo debalans v menjavi s konvertibilo in take dolgove do konvertibile, da nam je zaradi tega prvo merilo, kako letno zaključujemo menjavo blaga in storitev s konvertibilo, še posebej pa z razvitimi državami, do katerih imamo največje dolgove. Neko poprečje, globali ter indeksi so lahko samo zavajanje^ samo za statistiko in za arhive, ne pa za ekonomsko politiko ter razvojno politiko kot osnovo. Reprogramiranje dolgov smo zavrnili iz ekonomskih in političnih razlogov Na drugo mesto nesporno - na podlagi povečanega izvoza in bitke za izvoz na konvertibilno področje ter zagotavljanja neobhodnega uvoza predvsem repromaterialov in potrošnega blagu, bistvenega za reprodukcijo in domače tržišče - je treba dati v kontekst odplačila tujih obveznosti, če ne želimo splošnega reprogramiranja, ki smo ga odklonili iz ekonomskih in političnih razlogov. Zato je izredno pomembno, da se je Jugoslavija opredelila, z. maksimalno angažiranostjo vseh potencialov, ki jih ima na voljo - od materialnih do kadrovskih, do prednosti našega lastnega sistema ipd., da se opirajoč na te izvlečemo, ne sicer kar čez noč, na hitro, ampak z jasnim programom, postopno v bolj zdravo ekonomijo, v relativno vse bolj in bolj stabilne pogoje in okvire. Kot veste, mi smo glavne dokumente ekonomske politike uskladili brez začasnih ukrepov v Skupščini Jugoslavije in sprejeli tudi vrsto predpisov vključno z deviznim zakonom s tem. da je tu marsikaj kompromisnega tudi v tej zadnji varianti spremenjenega deviznega zakona in marsikaj bo še predmet nadaljnjih razčiščevanj in tudi mi v ZIS smo se tako organizirali. V januarju in februarju je narediti nič manj toliko - če ne več - od tistega kar smo delali novembra in decembra z velikim tempom na vseh nivojih. Jaz sem informiral predsedstvo CK ZK Jugoslavije, katere naloge, sporazume, dogovore, instrumente na podlagi resolucije, deviznega zakona in ključnih dokumentov ekonomske politike za letošnje leto moramo razčistiti, uskladiti, sprejeti do konca januarja oz. nekatere v skrajnem roku do 15. februarja 1983. Mnogi od njih so pomembnejši in po mojem bodo mnogo težji za usklajevanje, ker so konkretnejši od globalne politike resolucij in drugih temeljnih dokumentov. V kolikor ne bomo te naloge opravili v interesnih skupnostih za tujino, cene. v okviru republik in pokrajin, v združenju bank in med bankami Jugoslavije. se nam bo ponovno zgodilo, da bo prišel na mizo Zveznega izvršnega sveta neizbežno koncem januarja ponovno paket novih ukrepov, za katere je dobil ZIS pooblastila v dokumentih ekonomske politiko za letošnje leto in v deviznem zakonu. Paralelno z delom Kraigherjeve komisije, ki zaključuje posel — januarja, februarja — nadaljuje delo v ZlS skupina za operacionalizacijo dolgoročnega programa stabilizacije, ki je do sedaj imela prednost in je bila preokupirana s politiko za leto 1983 in s predpisi, ki so na to vezani. Sedaj pa bomo dali mnogo več pozornosti še ostalim sistemskim zakonom in njihovi dogradnji: od sistema cen do sistema planiranja in kreditno monetarnega sistema ipd. in mnogo več pozornosti razvojnim planom, srednjeročnemu in dolgoročnemu. Revizija srednjeročnih planov je v toku, vse roke za revizijo družbenega plana Jugoslavije in dogovor o njegovih temeljih in drugih planov, smo prekoračili. Imamo dve alternativi: ali gremo po tej poti naprej in spreminjamo in dopolnjujemo srednjeročne plane na vseli nivojih in ta posel zaključimo z revizijo družbenega plana Jugoslavije nekje koncem tega leta. Tako bi v bistvu veljal samo za dve planski leti. Druga alternativa pa je, da se sedaj vsi skoncentriramo na protiinflacijski program, paralelno pa začnemo z intenzivnimi pripravami z.a nov srednjeročni plan za obdobje 1984-1989 ali pa za 1985-1990; pa tudi s pripravami dolgoročnega plana razvoja Jugoslavije in vseh drugih dolgoročnih planov za obdobje do leta.2000. Vendar pa vse to na osnovi dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Dobro bi bilo, če bi v zvezni skupščini sprejeli dolgoročni program ekonomske stabilizacije - ne pa v nekih drugih telesih — ker bi tako imeli legalno osnovo za nove srednjeročne plane in dolgoročni plan razvoja Jugoslavije, ker bi bil to tudi skupščinski dokument, ne pa samo nekak politični dokument ali pa samo dokument svetov odnosno komisij. energetika ljubljana DO ENERGETIKA, n. sol. o. TOZD PLINARNA LJUBLJANA, n. sol. o. Ljubljana, Verovškova 70 Po sklepu odbora za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodja izmene v proizvodnji plina (1 delavec) Pogoji: - VKV delavec kovinske stroke - 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delci 60 dni 2. ključavničarja - vzdrževalca (1 delavec) Pogoji: - KV delavec kovinske stroke - leto delovnih izkušenj - poskusno delo 30 dni Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. DO ENERGETIKA, n. sol. o. TOZD BUTAN PLIN, n. sol. o., Ljubljana, Verovškova 70 Po sklepu odbora za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:. 1. voznika avtocisterne - 20 ton (2 delavca) Pogoji: - šola za poklicne voznike cestnih motornih vozil - izpit C in E kategorije - 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni 2. polnilca jeklenk (1 delavec) Pogoji: - nižja šolska izobrazba (osemletka) - mesec delovnih izkušenj - poskusno delo 30 dni 3. ključavničarja - vzdrževalca (1 delavec) Pogoji: - KV delavec kovinske stroke - 3 mesece delovnih izkušenj - poskusno delo 30 dni Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. DO ENERGETIKA, n. sol. o. TOZD KOMUNALNA ENERGETIKA, n. sol. o. Ljubljana, Verovškova 62 Po sklepu odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. toplotnega dispečerja (1 delavec) Pogoji: - srednja tehnična šola strojne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni 2. izolaterja (1 delavec) Pogoji: - poklicna šola izolaterske smeri - leto delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije - poskusno delo 60 dni 3. pomočnik ključavničarja (6 delavcev) ♦ Pogoji: - poklicna šola strojne smeri - 3 mesece delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije - poskusno delo 60 dni 4. pomočnika elektrikarja (1 delavec) Pogoji: - poklicna šola elektro smeri ■ - 3 mesece delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni 5. delavca (1) Pogoji: - osemletka ali priučen delavec gradbene ali kovinske smeri - poskusno delo 30 dni Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. DO ENERGETIKA, n. sol. o. DS SKUPNIH SLUŽB Ljubljana, Verovškova 70 Po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. vodja knjigovodstva DSSS (1 delavec) Pogoji: - srednja ekonomska šola - 5 let delovnih izkušenj , - poskusno delo 30 dni 2. obračunovalca izdelkov in storitev (1 delavec za določen čas) Pogoji: - srednja šola'ekonomske smeri ali druga ustrezna poklicna šola - leto delovnih izkušenj - znanje strojepisja ter opravljen tečaj na strojih srednje mehanizacije - poskusno delo 60 dni 3. odčitovalca - inkasanta mestnega plina (1 delavec) Pogoji: - osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj —- poskusno delo 30 dni 4. čistilke (1 delavka) Pogoja: - osnovna šola - 3 mesece delovnih izkušenj ^>e'°_zc*ruzuierno za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod 2. Prijave sprejema DO ENERGETIKA, n. sol. o., DS SKUPNIH SLUŽB, Ljubljana, Verovškova 70, in sicer 8 dni po objavi v dnevnem časopisju. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije oz. odbora za delovna razmerja. P t t Dolgoročno povezovanje gospodarstva je nuja, če hočemo bolje gospodariti Čeprav osnovne deformacije, da smo živeli bogateje od ustvarjene vrednosti, ne bo mogoče odpraviti čez noč, bodo morali komunisti hitro in odločno odpravljati številne slabosti pa tudi subjektivne napake za odstopanja od sprejetih nalog IJtBIJANA, 7. januarja - Uvodno razpravo Zvoneta Dragana, podpredsednika zveznega izvršnega sveta o nalogah komunistov po četrti seji Centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije in pri uresničevanju politike stabilizacije, sta na današnjem posvetu dopolnila tudi Janez Zemljarič, predsednik slovenskega izvršnega sveta ter Andrej Marinc, predsednik CK ZK Slovenije. Kljub uspehom, ki smo jih v republiki dosegli, sta poudarila oba razpravljalca, je še vedno veliko slabosti, ki zavirajo boljše gospodarjenje in po svoje tako skrivajo še večje izvozne možnosti. Premalo se zavedamo pomembnosti in resnosti sedanjega položaja je dejal Janez Zemljarič. glede na zahtevne cilje in pogoje gospvKlarjenja v letošnjem letu. glede na razmere v dinarski likvidnosti ter glede na omejevanje notranje porabe. Opozoril je. da so problemi, ki bodo čedalje bolj vplivali na gospodarjenje in položaj delavcev tako ostri, da bi se morali komunisti dogovoriti za skupno in organizirano reševanje teh problemov. Oddaljujemo se od samoupravnega urejanja problemov Poudaril je. da se postopoma oddaljujemo od samoupravnega urejanja družbenih in gospodar-skih problemov. Delavca na nekaterih področjih odtujujemo ixl temeljnih prvin samoupravnega odločanja. Čeprav so ljudje pripravljeni aktivno sodelovati pri reševanju sedanjega položaja, pa mi kreiramo tako politiko, ki ne temelji na spodbujanju ljudi. Sprejemamo administrativne ukrepe, tvojim pa se. je dejal Zemljarič, da nekateri med njimi ne bodo dali pričakovanih 'rezultatov. Zavzel se je za takšen operativni piogram gospodarjenja v tem letu. v katerem bo točno določeno. katere organizacije združenega dela morajo izvažati in tudi koliko morajo izvažati na konvertibilno tržišče. Prav tako se bo treba natanko dogovoriti o tem. kako bomo povečali kmetijsko proizvodnjo za 4 odstotke, kako bomo omejili porabo v družbenih dejavnostih, kako bomo zagotovili devize za naftne derivate in podobno. Še vedno nekateri mislijo, da Ivo šlo po starem. Brez zelo aktiv- nega dela družbenopolitičnih organizacij. zlasti zveze komunistov. ne bomo uspeli uresničiti nujnih nalog. Čeprav smo v letu 19X1 dovolj motivirali izvoznike na konvertibilno tržišče, pa so se organizacije združenega dela premalo potrudile. da bi zmanjšale proizvodne stroške, je povedal Janez Zemljarič. Še vedno imamo prenizko produktivnost dela. ki se kaže v visoki skupni porabi v ozdih in velikanski režiji. Zato je naša osnovna naloga borba za večjo produktivnost in racionalizacijo proizvodnje. Nesprejemljive so težnje nekaterih, da bi se dezintegrirali, kajti to bi močno povečalo stroške. Primeri kažejo, da se nekateri zaradi ozkih podjetniških ali občinskih interesov niso združili, čeprav bi se lahko. Sedaj, ko pa so se znašli v težavah. zahtevajo, paj jih reši družba. Ampak ta družba tega nikoli ne bo storila! Prav bi bilo. da bi krivci pojasnili, zakaj so se znašli v takem položaju. Resno se bo treba lotiti tudi skorajšnje razprave ti zaključnih računih za leto 19X2, v .kateri bomo morali najti odgovore na vrsto vprašanj. Nobena razprava o zaključnih računih se ne bi smela končati, ne da bi odgovorila na vprašanje, zakaj niso izpolnili izvoznih nalog v lanskem letu in zakaj niso izvajali dogovorov ti razporejanju dohodkov, predvsem pa. zakaj so narobe delili osubne dohtidke, če je biki tako seveda. Spregovoril je tudi ti dilemi, ali bomo fiksne in garantirane ob-veznosti prenesli iz organizacij združenega dela na republike in federacijo, ali pa bomo pustili devizni priliv v ozdih, ki naj se sami dogovorijo, kako bodo pri- krivali fiksne in garantirane obveznosti. Lažja je sicer prva pot, vendar pa moramo odločanje o tem, kljub vsemu prepustiti združenemu delu. To pa terja od organizacij združenega dela in občin večjo odprtost, ne pa lokali-stično zapiranje. Uveljaviti večjo solidarnost med ozdi in občinami Ob izgubah številnih delovnih organizacij bomo morali uveljaviti večjo solidarnost med organizacijami združenega dela in občinami v republiki. Naših izvoznikov, pri čemer je Janez Zemljarič omenil IMV in Gorenje. ne smemo pustiti v izgubah brez pomoči, ker so njihove izgube delno tudi posledica povečanega izvoza. Lani smo dosegli pomembne rezultate. Industrijska proizvodnja se je povečala v primerjavi z letom 19X1 za 1,3 odstotka, kmetijska za 3 odstotke, celotni izvoz za 1 odstotek, na konvertibilno tržišče smo izvozili za 5 odstotkov več kot leto poprej, uvoz pa se je zmanjšal za 9 odstotkov. Tako in še bolje bomo morali nadaljevati tudi v bodoče. Že do sedaj smo imeli izdelane nekatere instrumente za večjo proizvodnjo. Tako na primer ozdi premalo izkoriščajo uvoz repro-materiala za izvoz in s tem v zvezi tudi delo v več ali vsaj v dveh izmenah, ki ne bi pripomoglo le k višji produktivnosti, ampak tudi k večjemu zaposlovanju. Janez. Zemljarič je tudi poudaril, da se ne bi smeli ustrašiti nekaterih sanacij in likvidacij, ki so nujne in da moramo razvijati le tisto proizvodnjo, ki se lahko uspešno uveljavi v svetovni delitvi dela. Znanje je*'premalo vpeto v razvojne tokove Podatki o našem položaju so res šokantni, a vendar ne neznani, je dejal v razpravi Andrej Marinc, v njem smo se znašli po desetletnih aktivnostih na vseh nivojih ob različni odgovornosti. Položaj je, kakršen je, iz njega moramo najti izhod in se zato ustrezno mobilizirati, kajti infla-torno zadolževanje in investiranj imata poleg vseh slabosti vendarle tudi pozitivno stran: zgradili smo veliko infrastrukture, imamo kadre in tudi znanje, ki pa je še premalo vpeto v razvojne tokove. Nato je Andrej Marinc govoril o .bistveno boljšem usklajevanju in dogovarjanju v zvezni skupščini o temeljnih razvojnih dokumentih, predvsem o spremembah deviznega zakona in resoluciji za letošnje leto. Ob tem je poudaril, da razvojni dokument naše republike upošteva elemente dolgoročnega programa stabilizacije, torej programa, ki ga je politično verificiral tudi 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Vendar pa ima operacionalizacija tega programa zelo resne posledice v odnosu do proizvodnje, izvoza, odplačevanja dolgov in do vseh oblik porabe, ki je v preteklosti krepko presegla materialne možnosti. Ob tem je nesprejemljivo razmišljanje, češ da smo ob usklajevanju v zvezni skupščini, zlasti pri deviznem zakonu, Slovenci popustili. V temelju smo namreč v tem zakonu obdržali osnovno usmeritev, da namreč delavec oziroma združeno tleli j upravlja z delom deviz ter z lastno reprodukcijo. V zakonu pa smo odpravili tudi tiste slabosti, ki so zapirale devizne tokove in dopuščale odstopanja in izkrivljanja. Tudi vloga samoupravnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino je še vedno osredotočena na to, da se v njej članice dogovarjajo. načrtujejo, združujejo in skupaj vplivajo na merila in politiko, o katerih se dogovarjajo v zvezni interesni skupnosti. Popustili smo le pri 69. členu, in se s tem izognili krizi v zvezni skupščini, ki bi jo povzročilo vztrajanje na stališčih naše republike. Z vso moralno pravico, saj že tri leta dosegamo lepe izvozne rezultate, pa smo dali v zvezni skupščini politično izjavo. Konference, delovni dogovor komunistov Komunisti se morajo usposobiti za učinkovitejšo akcijo — Vse preveč je še nesmotrnega sestankovanja in odločanja v ožjih organih — Potrebna je demokratična ocena dela in vodstev ZK Miha Ra\nik jc v povzetku poudaril, naj btnio programske konference občinskih konferenc ZK dogovor o aktivnostih komunistov, ki morajo svoje naloge Ul BI JANA, 7. januarja — Na današnjem posvetu o aktualnih nalogah X\e/e komunistom Slo* eni jc so spregovorili tudi o pripravah in izvedbah prog* antskih konferenc občinskih konferenc ZK ter o pripravah na ja>no ra/pravo o gradivu /a 6. sejo CK ZKS o akcijski usposobijemtsti in organiziranosti ZKS. Ocenili so tudi priprave občinskih organizacij in medobčinskih svetov ZKS na problemske konference za energetiko, kmetijstvo, gozdarstvo in lesarstvo. S pr»»gramskimi konferencami občinskih organizacij Z K je trebit zagotoviti nadaljevanje dosedanjih pozitivnih izkušenj in se predvsem iz«»gniti temu. da bi bile le srečanje z veliko razpravljale!. a brez konkretnih opredelitev in stališč, je |Hiudaril iz\ršni sekretar predsedstva C'K ZKS Krnil Štern v uvodu k nizpravi o vsebinskih in kadrovskih pripravah na bližnje programske konference . I>» konkretne «»cene delovanja ZK \ občinah v preteklem ob-viobju in d«> pc»enotenih usmeritev za prihodnje bo moč priti le tak«». da bo vsaka osnovna «»rga-nizacija ZK v svojem «»kolju pripravila p«»drolxrn pregled svojega dela in dela \sakcga p« »same/-nega člana. Osnovne organizacije ZK nu»rajo t«»rej oceniti. kak«» so se dejansko vključile in k«»liko so prispevale k mobilizaciji de-l«»\ nih ljudi in t»bčani»v pri prizadevanjih za stabilnejši družbeno-g«»sp«nlarski razv«»j, koliko st» idejnopolitično usposobljene za t«» nalogo in seveda, koliko s svojim dcl«»vanjem tnlpirajo možn«»-sti za premagovanje slab«>sti in težav. Komunisti morajo v programe dela vključiti najbolj bistvena vprašanja sedanjega druž-ben«»g«»spodarskega trenutka, torej nal«»gc za doh«xikovno povezovanje. večanje izvoza, delovne storilnosti, učmkovitcga delovanju delegatskega sistemu in druge. Emil Štern je t»pozoriI tudi na nujnost preverjanja kadrovske strukture »»snovnih in občinskih organizacij ZK. Očitn«» je namreč. da v marsikateri občini kadrovska struktura vodstva ni odraz strukture članstva. Poleg tega so le v redkih občinah v pretekk»sti namenili dovolj po-zoriu»sti večanju števila članov ZK. Le v vsaki peti so na primer sprejeli nove člane, v 18 občinah pa se je število članov ZK celo zmanjšalo. Učinkoviteje bo treba poskrbeti tudi za idejnopolitično uspt»sabljanje komunistov in pri tem bodo morale osnovne organizacije ZK prevzeti več nalog. Nujna poenotena akcija zveze komunistov Uvod je dopolnil Ivan Godec, ki je dejal, da bi morali na konferencah oceniti delo profesional-nih in drugih kadrov v zvezi komunistov v vseh okoljih, in to naj bi bil sestavni del celovite ocene o opravljenem delu in aktivnostih komunistov v občini. Te ocene pa se ne bi smele spremeniti v glasovanje o zaupnici, marveč naj bi bile vpete v demokratično razpravo o prehojeni poti zveze kt»munistov. UUIUANA interexpori delovna organizacija za zunanjo In notranjo trgovino, projektiranje In turizem TITOVA S6/VM Centralni delavski svet DO INTEREXPORT LJUBLJANA razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehniške smeri - da izpolnjujejo pogoje za opravljanje opravil v zunanji trgovini - da aktivno obvladajo dva tuja jezika - da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog - imeti morajo osebne in moralnopolitične vrline, ki zagotavljajo učinkovito opravljanje nalog Za navedena dela in naloge bo kandidat imenovan za štiri leta. Ob prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev naj kandidati priložijo tudi koncept razvoja DO. Informacije po telefonu 312-063 Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: INTEREXPORT LJUBLJANA. Titova 36/VII. 61000 Ljubljana, z oznako -za razpisno komisijo«. O izidih bomo kandidate obvestili v 30 dneh po kona-čeem sprejemanju ponudb. 7-68 usmeriti tako. da bodo dale po Ircbne rezultate. Konference naj bodo tudi dogovor o poenotenju akcije zveze komunistov in o te.m. kako se bodo komunisti usposobili za nadaljnje naloge. Da bi uspeli zastaviti učinkovito politično akcijo, je treba obenem oceniti tudi delo in aktivnosti v lanskem letu. Pri vsem tem ne bi smeli pustiti ob strani družbenih dejavnosti, je dodal. V drugi polovici februarja ho 6. seja CK ZKS. ki bo namenjena ohravnavi akcijske usposobljenosti in organiziranosti ZKS. V pripravah na to sejo naj bi komunisti v vseh osnovnih organizacijah pregledali, kako uresničujejo kongresne naloge in sklepe. kako rešujejo aktualne probleme in kako uresničujejo stabilizacijske naloge, je poudaril izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Geza Bačič, Kot je dejal, se je aktivnost komunistov po kongresih sicer povečala, a je v njej še preveč slabi ist i. Vse preveč je še nesmotrnega sestankovanja, hkrati pa tudi preveč odločanja v ožjih organih. Komunisti v osnovnih organizacijah se pogostil zadovoljijo le z delovanjem v' okviru svoje organizacije, namesto da bi delovali v celotnem samoupravnem sistemu. Zveza komunistov se mora v samoupravnih sredinah boriti za svoja stali- Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, Hacquetova 2 Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodje računovodstva Pogoji: 1. stopnja ekonomske fakultete in tri leta delovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj ter moralnopolitična neoporečnost. 2. asistenta za rodovništvo v prašičjereji za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: II. stopnja agronomske fakultete, živinorejska smer in eno leto delovnih izkušenj. Nastop službe po dogovoru. Poskusno delo za nalogo pod točko 1. traja tri mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili na zgoraj navedeni naslov v 15 dneh po objavi. 10-138 šča z znanjem in argumenti, kar seveda terja večjo sposobnost in iniciativnost. Vendar pa je taka demokratična pot pri uveljavljanju sklepov in stališč zveze komunistov edino pravilna, saj ni mogoče pričakovati, da bi politiko ZK uveljavljal nekdo zunaj nje. Oh tem pa bo treba, kot je menil Geza Bačič, pogosteje kot doslej preverjati, kako komunisti stališča ZK zastopajo in uveljavljajo v samoupravnih sredinah in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Oceno priprav občinskih organizacij in medobčinskih svetov ZKS na bližnje problemske konference za energetiko, kmetijstvo, gozdarstvo in lesarstvo je podal Ivo Marenk, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Priprave, jc dejal, so v glavnem zaključene in konference se lahko začno. Bistvenih pripomb ni bilo. teze ponujajo dovolj izhodišč, da bodo ob konkretnih vprašanjih sprožile diferenciacijo med komunisti. Konference je pravzaprav treba jemati kot delovne dogovore, kjer naj bi prišel do izraza duh novih poslovnih in samoupravnih konceptov. Osnovne naloge v vseh štirih gospodarskih dejavnostih, od katerih so vsaj tri sposobne veliko izvažati, opredeljuje nuja po združevanju dela in sredstev ter seveda cilji v resoluciji o ekonomski politiki SFRJ v letošnjem letu, je poudaril Ivo Marenk. Pri tem bi morala biti ZK precej bolj živahna in učinkovita, kot je zdaj. Slovenija je pokazala na izvozne možnosti vse Jugoslavije Ko je Andrej Marinc opozoril na nekatere naloge, je govoril tudi o razmišljanju, ki je navzoče: namreč poenostavljanje jugoslovanskih razmer, ki pa so heterogene po objektivnih problemih in subjektivnih slabostih. Slovenija pri tem ni nobena izjema, imamo uspehe, poznamo naše obnašanje. imamo pa tudi slabosti. Pred sedmimi leti je bila na primer naša republika med najbolj uvozno odvisnimi, možnosti uvoza smo tudi izkoristili. Vendar smo prej kot v drugih republikah in pokrajinah začeli bitko za izvoz, dokazali, da je mogoč in pokazali na izvozne možnosti vse Jugoslavije. To spoznanje vse bolj sprejemajo za svoje v vseh republikah, ki imajo tudi večje zmogljivosti. Možnosti za povečanje izvoza so tudi še v Sloveniji, saj so še rezerve, ki jih bo treba izsiliti s smelejšo politiko in povezovanjem gospodarstva v jugoslovanskem prostoru na dolgoročnih osnovah. • Poslovno politiko moramo odločneje spreminjati, je poudaril Marinc, modernizirati moramo ozka grla v industriji, sanirati izgubarje, kar je lahko neke vrste prestrukturiranje — vse s ciljem večjega izvoza, ki sicer trenutno dohodkovno ni dober, a je dolgoročno nujen. Kakor je težko in kolikor je že padel standard, ga bo treba še malo zmanjšati. Vendar ne z uravnilovko, pač pa z. uveljavljanjem nagrajevanja po delu, ki spodbuja. Otresti se moramo oportunizma, pred sindikate in vodilne delavce pa postaviti zahtevo, da prav v teh razmerah uveljavijo take samoupravne akte, ki bodo nagrajevali in spodbujali prizadevanja za večjo proizvodnjo in večji izvoz. K temu cilju morajo voditi tudi integracije, zato je treba odločno napasti vse lokalizme in tehnokrati-zme, ter povezovati združeno delo na programih, ki zagotavljajo rentabilnost in konkurenčnost. Objektivnih težav sicer ni mogoče zanikati, vendar je bilo tudi veliko subjektivnih vzrokov, oportunizma in špekulacij Ob vsem tem seveda lic smemo mimo analiz o uresničevanju razvojnih načrtov v preteklem letu ter ob obravnavi zaključnih računov in še prej pogledati vzroke za odstopanja. Objektivnih težav sicer ni mogoče povsem zanikati, vendar je bilo tudi veliko subjektivnih vzrokov, oportunizma in špekulacij. Nihče z vrha namreč ne bo dosegel bitke za še učinkovitejše socialistično samoupravljanje in znotraj njega red, socialistično obnašanje, diseiplijio in podobno. V načrtovanju in preverjanju uresničevanja načrtov je največ možnosti za nadaljnje dograjevanje socialističnega samoupravljanja. Zavedati se mtiramo, je še poudaril Marinc, da čez noč ne bomo mogli spremeniti deformirane zavesti, ne le v vrhu. ampak tudi v temeljnih okoljih; da smo namreč, tudi na račun izigravanja, živeli prek materialnih možnosti. Zato bo treba še bolj učvrstiti. v samoupravnem pomenu, vlogo posameznih ustanov, kot so narodna banka, služba družbenega knjigovodstva, zavod za plan in podobne. In končno, ne smemo zanemariti uresničevanja političnega sistema in če ugotovimo slabosti, ne smemo biti dogmatiki, ampak jih je treba odpraviti. S posveta sekretarjev OK ZK in predsednikov medobčinskih svetov ZK so poročali: Slavica Črnica, Igor Guzelj, Janja Klasinc, Helena Kos, Lado Stružnik, Anka Štrukelj in Jana laškar Odbor za delovna razmerja Fakulteta za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana, Tržaška c. 25 razpisuje dela in naloge: < 1. asistenta za nedoločen čas s polnim delovnim časom za predmete: Električne meritve I Električne meritve II Meritve v elektroenergetiki Digitalni merilni sistemi Električna merilna tehnika Elektrotehniški materiali 2. predavatelja telesne vzgoje za določen čas z nepolnim delovnim časom. Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje del in nalog predpisuje zakon o usmerjenem izobraževanju in statut fakultete. Vloge z življenjepisom in bibliografijo ter dokazili o izvolitvi v naziv naj kandidati vložijo v 15 dneh v tajništvo Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška c. 25. 3. 8 snažilk za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: nižja ali nepopolna nižja šola. Vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v 8 dneh v tajništvo Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška c. 25. 8-74 HERMES, zastopstvo inozemskih firm in notranja trgovina, p. o., Ljubljana, Moše Pijadejeva 27 kot generalni zastopnik firme m HEWLETT PACKARD potrebuje za razširitev dejavnosti v Jugoslaviji novega sodelavca samostojnega komercialnega referenta (za nedoločen čas) Pogoji: splošni, določeni z zakonom in posebni: - srednja strokovna izobrazba - znanje angleškega jezika - vozniški izpit B kat. - 3 leta delovnih izkušenj pri komercialnih delih Določeno je 2-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. 5-19 »SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo TOZD IKON Kostanjevica na Krki RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA TOZD IKON Kostanjevica na Krki razpisuje delovna opravila kolektivnega poslovodnega organa TOZD in sicer: 1. VODJE SEKTORJA TEHNIČNE PRIPRAVE 2. VODJE SEKTORJA PRODAJNO-PROJEKTIVNE DEJAVNOSTI (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. - da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri - 5 let ali 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih oziroma vodstvenih del - da aktivno obvladajo en svetovni jezik - da imajo ustrezne moralno-polijične vrline pod 2. - da imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo strojne smeri - 10 let ali 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih oziroma vodstvenih del - da aktivno obvladajo en svetovni jezik - da imajo ustrezne moralno-politične vrline Mandat razpisanih delovnih opravil traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: »SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, TOZD IKON Kostanjevica na Krki z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD IKON«. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 6-43 n MLADINSKA KNJIGA, TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE, Ljubljana, Titova 3 objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. VODJA POSLOVNE ENOTE II. a Knjigarne in antikvariata v Ljubljani, Nazorjeva 1 2. VODJA POSLOVNE ENOTE II. a Knjigarne in papirnice v Kranju 3. POMOČNIKA VODJE POSLOVNE ENOTE I. b za papir, za papirnico v Ljubljani, Titova 3 Za dela in naloge pod 1. in 2. mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: - da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori - da ima višjo ali srednjo izobrazbo in pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah v delovnih organizacijah ali drugih organizacijah - daimaorganizacijskesposobnosti.potrebnoznanje in izkušnje za vodenje poslovalnice ali poslovne enote - da je moralno neoporečen in družbenopolitično aktiven Pogoja pod 3. - da ima kandidat dokončano srednješolsko izobrazbo, poslovodske, ekonomske alt papirniške smeri - da ima tri leta delovnih izkušenj Prijave kandidatov sprejema kadrovska služba MLADINSKE KNJIGE, DSSS za trg. TOZD, Ljubljana, Resljeva 16, 15 dni po objavi. O rezultatih izbire bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izboru delavca. Informacije lahko dobijo kandidati po telefonu (061) 325-982 ali 211-912. 7-70 T ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV LJUBLJANA, o. sub. o., LJUBLJANA, Linhartova 51 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: A/TOZD Soča - Ortopedija > 1. 2 čevljarjev Pogoja: KV čevljar, leto delovnih izkušenj 2. 3 delavcev za priučitev v čevljarski stroki Pogoj: osnovna šola B/TOZD Bolnišnica Ljubljana 3. 3 delavk za pospravljanje v kuhinji Pogoj: osnovna šola Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim časom za nedoločen čas, razen pod 3., kjer je za določen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o šolski izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri. 6-46 SVET OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA, HRASTNIK, Log 19 OBJAVLJA DELA IN NALOGE učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja (U ali PRU) - za določen čas (od 31. 1. 1983 do 30. 6. 1983) s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa tajništvu osnovne šole. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. _________________10-137 ober št. 1 Z novo revijo tta - novo leto Vsaka revija star — nova pustolovščina FENOMENI: Kapital brez kapitalistov, Slava v rokah. Stanovanje kot skladišče, Požrešneži in sladokusci, Dišeči afrodiziak OSEBNOSTI: Charles Az-navour, Sophie Marceau, Eddie Constantine, Imre Hollai PERSPEKTIVE: Predvečer 2000, Prihodnost že danes, Vesoljska Odiseja OROŽJE: Ameriške rakete v Evropi, N — bomba nad Milanom POTOVANJA: Dunajske kavarne, »Spominki« iz hotela, V prastarem avtomobilu ZDRAVJE: Bencin zastruplja otroke. Tesnobo zdravimo z dieto PSIHOLOGIJA: Moški in ženska - razlike, Ključi za srečo, Kaj govorijo roke LISTI: Arniča, Capital, Co-smopolitan, Epoca, L'E-spresso, Europeo, L’Ex-press, Frankfurter Allge-meine Magazin, International Herald Tribune, Litera-turnaja Gazeta, New Vork Times Magazine, Observer, Panorama, Psychology To-day, Vital Sami se prepričajte, da je to le del januarske številke revije TtXX tirr januar 5000/83 Vse, kar se bo letos pomembnega zgodilo, vse, kar bo dobro in koristno vedeti, veliko tistega, kar bo zanimivo prebrati, bo objavljeno v 303 številkah Dela, kolikor jih bo letos izšlo.___ Samo naročniki bodo zanesljivo dobili vse 303 številke. Samo naročnikom bomo vse 303 številke dostavljali vsak dan na dom, veliki večini še navsezgodaj. SAMO NAROČNIKI DOBIJO OD 303 ŠTEVILK DELA KAR 45 ŠTEVILK ZASTONJ, SAJ IMAJO PETNAJSTODSTOTNI POPUST. Naročam dnevnik Delo. Pošiljajte mi ga na naslov: Priimek in ime: ----------------------------------------- 8. januar 1983 i Ulica in hišna št. Poštna št. in kraj Starost ________ Datum __________ Poklic Podpis i_______________________________________________________________________I IZPOLNITE, ODREŽITE, POŠLJITE NA NASLOV: i ČGP Delo, tozd Prodaja, 61000 Ljubljana, Titova 35 6. stran ★ DELO ŠPORT - KRONIKA Sobota, 8. januarja 1983 Bosna se hoče maščevati za jesenski poraz v Sarajevu Drevi ob 19.30 v Tivoliju Olimpija s Sarajevčani - V Zagrebu pred TV kamerami spopad Cibone in Zadra - Slovan z Metalcem brez vstopnic LJUBLJANA — Prvi derbi L4. kola v 1. A moški ZKL je sicer veliki spopad Cibone in Zadra v Zagrebu, toda nič manj zanimivo ne bo tudi srečanje Olimpije in Bosne v ljubljanskem Tivoliju, po katerem naj bi Ljubljančani na lestvici ujeli Sarajevčane. Sicer pa za nobeno srečanje kola ni moč reči, da ne bi bilo derbi v tem ali onem smislu. 1. A PARI 14. KOLA - sobota: C. zvezda - Šibenka (19), Borac -Jugoplastika (19). Cibona — Zadar (16.55, TV), Kvamer — Ra-dnički (19), Olimpija — Bosna (19.30); nedelja: Partizan — Bu-dučnost (19). OLIMPIJA: bolnišnica v malem Ta hip ima trener Drvarič največ skrbi zaradi bolezni in poškodb. Subotič je bil sicer na posebnem pregledu v beograjski bolnišnici na Banjici, vendar bo na popolno ozdravljenje kolena najbrž treba malo počakati, medtem pa bo fant pač moral stiskati zobe in igrati dvakrat na teden. Vilfana. Blaznika in Moffardina se loteva gripa. Brodnik pa ima vnetje sapnika. »Položaj pred zahtevnim srečanjem res ni najbolj rožnat, toda na treningih smo skušali racionalno razporejati moči. da bi Bosno vendarle pričakali Jeseničani gostujejo na Šalati Derbi 13. kola 1. ZHL bo na odprtem drsališču v Zagrebu - Medveščak računa z zmago 1JUBIJANA — Do konca prvega dela letošnjega prvenstva v I. ZHL sta preostali le še dve koli. Olimpija, ki bo \ 13. kolu prosta, vodi z 2 točkama naskoka pred Jesenicami. Državni prvaki danes gostujejo v Zagrebu, kjer se bodo ob Ib. uri na odprtem drsališču na Šalati pomerili z Medvešča-kom. Drugi par je Partizan — Crvena zvezda. Vojv**dina in Cinkarna Celje pa sta dvoboj odigrali vnaprej. Celjani so dobili z 1 1:4. »Bolj kot nasprotnikov se bojimo igralnih razmer na Šalati. je pred odhodom v Zagreb dejal lani naš najboljši strelec, jeseniški reprezentančni napadalec Zvone Šuvak 'Ograda je dotrajana, na od-u prtih drsališčih pa je led večkrat hrapav in mehek. A upam. da bomo zmagali. Trener Zagrebčanov Šrnat je bil po tekmi z Olimpiji* kljub porazu ekipe z 11:4 zadovoljen. Proti Jesenicam bo Medveščak nastopil z vsemi najboljšimi. zali* na tihem upa na zmago. Zadnji* tekmi* na Šalati sta Medveščak in Jesenice odigrala leta l%S. kosi* Jeseničani pred 7.000 gledalci zmagali s 4:2 V SHMI. biKlo prvenstvo nadaljevali s b. kolom. Pari : Tivoli — Kranjska gora. Bled — Triglav in Mladost — Ina. Stavbar je tokrat prt*st. K. B. kar najbolje pripravljeni, kolikor se v takšnih razmerah pač da,« pravi trener Drvarič. »Bosna bo gotovo zelo nevarna, kajti hoče se maščevati za poraz z nami v Sarajevu, dodatno pa je izgubila še točki s Partizanom. Zato bo gotovo dala vse od sebe, da vsaj del dolga poravna. Po drugi strani pa je tudi res, da nam njena igra ustreza in da si tudi mi zelo želimo zmage, s katero bi si utrdili položaj na lestvici. Ob pomoči polne dvorane sta točki proti Bosni vsekakor dosegljivi.« S. T. BOSNA : vrniti točki Sarajevčani so odpotovali v Ljubljano trdno odločeni, da se Olimpiji oddolžijo za poraz v Sarajevu. »Olimpija bo v Tivoliju vsekakor močan nasprotnik, ne pa nepremagljiv,« je dejal trener Pešič. »Nismo pozabili Polanca, ki je bil eden poglavitnih krivcev za naš poraz v Sarajevu in prav njemu bomo posvetili veliko pozornosti. O Vilfanu ne velja posebej razpravljati, čeprav smo tudi zanj nekaj pripravili. Če ustavimo ta dva domača igralca, pa še vedno ne bo opravljena vsa naloga...« K. K. PARI 14. KOLA — sobota : Slovan - Metalac (17.30), MZT - Iskra Kumanovo (19), Željez-ničar - Sloga (20), Sloboda Dita — Borovo (19), Vojvodina - Ra-botnički (19.30); nedelja : IMT — Radnički (16). SLOVAN : prost vstop Košarkarji Slovana bodo danes bili še eno težko bitko za obstanek v ligi, ki jo vsekakor morajo dobiti. Metalac, bivši prvoligaš, je sicer lahko tudi favorit, vendar letos ne kaže kakšnih ambicij po vrnitvi med najboljše, pa zato tudi v Ljubljani ne bi smel osvojiti točk. Moščani so v Valjevu jeseni izgubili le s točko razlike, kar jim lahko vlije dodatno upanje na uspeh. Ob tem pa bodo potrebovali kar najbolj izdatno pomoč privržencev, zaradi česar so se odločili, da bo vstop v dvorano prost, kar naj bi privabilo kar največje število gledalcev. D. B. Jutri praznična Jelovica Biatlon bo na Rovtarici Osrednja slovesnost ob 41. obletnici dražgoške bitke bo ob 12. uri pred spomenikom v Dražgošah ŠKOFJA LOKA — Večina tekmovanj in pohodov 26. prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, ki bodo to nedeljo v Dražgošah in na pobočjih Jelovice, bo najverjetneje po kopnem, saj so pobočja Dražgoške gore brez snega. Kljub temu bo program potekal enako, kot je bil predviden, le da bo prvo tekmovanje za jugoslovanski spominski smučarski pokal maršala Tita na Rovtarici na Mosteh. To bo najverjetneje edino tekmovanje na snegu. Organizator, smučarski klub Alpetour, in prireditelj, smučarska zveza Slovenije, pričakujeta reprezentance iz vseh republik in Vojvodine, saj je vprašljiva le udeležba Kosova in Črne gore. Po tradiciji ima slovenska ekipa največ možnosti za zmago in le malo verjetno je, da bi jo VP iz Kranja ogrozila. Druge ekipe še nimajo podobnih izkušenj, zato na izrazito presenečenje ni računati. Slovenska ekipa je sestavljena takole: Trstenjak, Velepec, Gregorič in Smolnikar, VP Kranj pa: Pustovrh, Zuber, Sušnik in Škorjanc. Takoj po uradnem tekmovanju bodo nastopili še vsi vrhunski tekmovalci. V času, ko bodo tekmovali biatlonci, štartali bodo ob 8.30, pa bodo tekmovalni in rekreativni pohodi iz vseh krajev podnožja Jelovice, med drugim tudi najtežji pohod, imenovan »Po poti Cankarjevega bataljona«, ki se bo začel na Pasji ravni v Polhograjskih Dolomitih, udeležili pa se ga bodo vzdržljivi in pogumni pohodniki iz raznih krajev Jugoslavije. Drugi pohodi bodo: »Po stezah prvih partizanov« od Soteske prek Jelovice do Dražgoš (start v Soteski ob 7.00). »Po poti heroja Iva Slavca-Jokla« od Stražišča prek Čepulj v Dražgoše (štart ob 8. uri na Čepuljah), »Po poti škofjeloškega odreda« od Škofje Loke prek Križne gore do Dražgoš (štart izpred vojašnice v Škofji Loki ob 6.00). »Po poti Otona Vrhunca-Blaža« od Selc do Dražgoš (štart ob 9.30 izpred DŠ v Selcah). »Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča« od Rudna do Dražgoš (štart v Rudnem pred Gasilskim domom ob 10.00) in »Po poti heroja Antona Dežmana-Tončka« od Krope mimo Jamnika do Dražgoš (štart ob 8.15). V Dražgošah bo tudi tradicionalno srečanje borcev Cankarjevega bataljona in ob 12. uri osrednja slovesnost pred spomenikom. P. P. - H. U. Rekordna udeležba na 15. turneji Danes ob 12. uri s skoki v Planici začetek letošnje trodelne skakalne prireditve, ki velja za evropski pokal - Tekmovalci iz 16 držav - Še Beljak in Trbiž KRANJSKA GORA — Stotnija skakalcev iz 16 držav se bo danes ob 12. uri pomerila na 90-m skakalnici v Planici na uvodnem tekmovanju 15. skakalne turneje »Treh dežel«. Tudi če ne bi pripotovali prijavljeni skakalci Švice in SZ, bo udeležba rekordna. Vse razen teh dveh ekip so prispele v Kranjsko goro že v četrtek ali v petek dopoldne, večina med njimi pa je tudi že preizkusila dobro pripravljeno skakalnico pod Poncami. Po prijaVah sodeč bodo boj za posamično in ekipno zmago v Planici pa tudi za skupno zmago na turneji (v nedeljo bodo skoki v Beljaku, v ponedeljek pa še v Trbižu) bili predvsem tekmovalci treh držav organizatoric turneje - Avstrijci, Italijani in naši. Italijani so prijavili najboljše, kar imajo. Lida Tomasija, Massima Rigo-nija, Avstrijci pa ob zmagovalcu turneje 1980 Alfredu Groyerju še vrsto mladih, ki so se uspešno preizkušali na turneji Intersport. Zlasti zanimiv med njimi je mladi Zahomčan slovenskega rodu Franci NViegele, ki je presenetil v Bischofshofnu z odličnim 20. mestom. V naši prvi ekipi bodo skakali Žagar, Lotrič. Norčič in Ulaga, v drugi pa Bajc, Globočnik, Bizjak in Jemc. Ne gre pa zanemariti tudi zahodnih Nemcev, ki so okrepili prej najavljeno ekipo Boli, Ihle, Winterhalder še s Petrom Schwinghammerjem in Joac-himom Ernstom in bi utegnili biti še kako nevarni našim in Avstrijcem. Mlada ekipa NDR, ki jo je v Planico pripeljal nekdanji odlični skakalec Rainer Schmid, je za zdaj neznanka. BERI SPORED DANES BALINANJE IJUB1JANA: finalni del zimskega turnirja v organizaciji ŠD Zarja na ieriščih v Linhartovi ul., ob l>. uri. HOKEJ NA I.EDU SHMI : Bled - Triglav (13.30), Tivoli — Kr. gora (17.30). KEGLJANJE ILIRSKA BISTRICA: kvalifikacije zahodne skupine za finalni krt*g kvalifikacij za žensko republiško ligo na krajevnem kegljišču ob 15. uri. še jutri oh 9. uri. KOŠARKA IJLIBLJANA: prvenstvena tekma I. A moške ZKL. Olimpija - Bosna, ob 19.30. v dvorani Tivoli (ob 8.30 v pi«*st(*rih ŠD Olimpija predavanje mednarodnega sodnika Radeta Petroviča o pravilih in sojenju). LJUBI JAN A: prvenstvena tekma I. B mt*ške ZKL. Slovan - Metalac. uh 17.30 v dvorani na K«*dcljcvcm. IJURIJANA: prvenstvena tekma I. ženske ZKL. Ježica — Univerzitet. ob 18. uri v ŠRC' Ježica. SKL - moški: Jcklotchna Branik -Litija ( 17). Novoles - Kovinar (19). Zagorje - Cerknica (19). Triglav -Hcli»*s (IS); ženske: Jesenice — Kladi-var (I7.30)._Sk»van - Litija (19.30). Siri*»nit - Cdmct (17.30). Libela - Senožeče (17). MALI NOGOMET IJUBIJANA: S. zimski turnir ZTKO Ljubljana M*»ste Polje v dvorani na Kodeljevem, danes četrtfinale, jutri polfinale in finale. Začetek ob 8.45. finale 16.30. N AMIZNI TENIS HRASTNIK: XXII. memorial komisarja Rajka v članskih disciplinah, ob 9. uri v OŠ Heroja Rajka. PLAVANJE RAVNE: tradicionalni mednarodni miting Ravne 83. zimski bazen DTK, ob 14. uri. še jutri ob 9. uri. STREI JANJE POSTOJNA: tretji pregledni turnir v streljanju s standardnim orožjem, začetek ob K), uri na strelišču GŠC, še jutri. SMUČARSKI SKOKI PLANICA: prva tekma 15. »turneje treh dežel«. 90-m skakalnica, ob 12. uri. JUTRI kegljanje RUŠE: turnir v borbenih igrah v počastitev krajevnega praznika in Pohorskega bataljona, ves dan. CELJE: novoletni turnir KK Celje, na kegljišču Golovec ob 9. uri. NAMIZNI TENIS LJUBLJANA: prvenstvo MRNTZ Ljubljana v članskih disciplinah za posameznike in dvojice, ob 9. uri v prostorih NTK Ilirije. REKREACIJA JEZERSKO: množični smučarski teki, štart ob 11.30 pri jezeru, ob 9.30 kategorizacijska tekma. OSANKARICA: množični smučarski teki s prvim startom ob 9.30. ŠENTILJ: testni tek ŠD Slovenj Gradec na 3 in 5 km, štart in cilj pri gostilni Zajc ob 9.30. Že s tem, da so prvič prišli na to turneji*, pa so ji seveda precej pove- Vodi Bergerud Po treh tekmovanjih za evropski pokal (Raufoss, Lillehammer, St. Moritz) je vrstni red v evropskem pokala* naslednji: 1. Bergerud (N) 40, 2. Eidhammer (N) 34, 3. Puikkonen (F) 33,4. Hans-son (N) 28, 5. Nykanen (F) 27,6. Bremseth (N) in Sumi (Š) po 25, 8. Braaten (N) 24, 9. Neerland (N) 18, 10. Bogseth (N) 17, 11. Parma (ČSSR) 15, 12. Nielsen-Morten (N) 12, 13. Neuper (A) 11, 14. Trpen (N), CoUn (F) in Bajc (J) po 10, 17. Kokkonen (F) in Hastings (ZDA) po 9,19. Glas (Š) 8, 20. Saetre (N) in Hauswirth (Š) po 7, 22. HoUand (ZDA) in Egloff (Š) po 5, Stromberg (N) in Ihle (ZRN) po 4, Resch (A) 3, Rigoni (I), Holmen-Jensen (N) in Gaborv (ZDA) po 2, Johnson (N), Vacek (ČSSR) in Nielsen (N) po 1. Tudi \ slalomu uspešen nastop naših novinarjev Šoštaričeva v Bormiu osvojila prvo mesto, Matelič 2., Paulinova 3. BORMIO — Tisoč metrov' dolga, dokaj trda proga, z 240 m višinske razlike in 37 vraticami, na kateri so se poklicni novinarji-smučarji, udeleženci 29. svetovnega prvenstva pomerili v slalomu, je spet prinesla veliko uspeha jugoslovanskemu zastopstvu. V zadnji disciplini prvenstva so naši novinarji osvojili po eno prvo, drugo in tretje mesto. Med članicami je prepričljivo slavila zmago Marjeta Šoštarič, ki se je domačinki Kiihnejevi oddolžila za poraz v veleslalomu, tretja pa je bila Živa Paulin. Med superveterani se je Silvo Matelič uvrstil na drugo mesto. Kot zanimivost velja povedati, da bi Šoštaričeva lahko dosegla najboljši čas tekme, a je pred ciljem napravila napako. Rezultati - veteranke: 1. Campana (Špa) 54,33; članice: 1. Šoštarič (Jug) 38,05, 2. Kiihne (I) 39,17, 3. Paulin (Jug) in Schepflin (Svi) 54,66,5. Brelaz (Špa) 56,23, 9. Leskovic (Jug) 59,34; superve erani: I. Eisenberger (A) 50.33.2. Matelič (Jug) 54,48,3. Valach (ČSSR) 55,68; veterani: 1. Vercellini 47.38.2. Sitton 47,98,3. Bianchi (vsi I) 50,43, 5. Fornezzi 54,00,6. Jeras (oba Jug) 58,19; člani: 1. De Stefanis (I) 37,39, 2. Odelberger (Šve) 38,27, 3. Marangoni 38,29, 4. Bianchi (oba I) 40,00, 5. Senkel (ZRN) 41,17, 13. Kovačič47,45,22. Pirc 52,65,30. Bulc 58,62, 46. De Corti 71,94, 52. Gasar (vsi Jug) 93,20. čali težo. V norveški ekipi je najbolj znan Vegaard Opaas, trojica njegovih mlajših tovarišev pa gotovo ni prišla tako daleč, da bi se kar za šalo pustila spraviti v Žakelj. Danes dopoldne ob 9.30 bo v Planici najprej uradni trening in tedaj bodo tudi razmerja moči že precej bolj vidna. Kot je že v navadi, se bodo tudi tokrat na turneji merili med seboj tudi mladinci treh sosednjih držav, v Planici pa bodo priložnost dobili tudi drugi naši obetavni skakalci. OTO GIACOMELLI Paralelni slalom na Krvavcu preložen MARIBOR - Smučarski delavci iz Frama bi morali v nedeljo na Krvavcu organizirati paralelni rekreacijski slalom, ker pa na Krvavcu ni dovolj snega, so tekmovanje do nadaljnjega preložili. Prva naslednja tekma v paralelnem slalomu za rekreativce bo tako 23. t. m. na Kopah nad Slovenj Gradcem. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah Globtoura po Sloveniji, na dan tekmovanja pa tudi na smučišču. U. M. Novo na tujem FRANKFURT - V prijateljski rokometni tekmi je reprezentanca SZ premagala ZRN z 21:17 (8:6). Rekreativci na Pohorju in Jezerskem Množične smučarske tekaške prireditve v spomin na dogodke iz NOB MARIBOR, KRANJ - Za 5. mno-žične smučarske teke »Po poteh pohorskih partizanov« — Osankarica 83, ki bodo jutri na Pohorju v izvedbi SK ŽŠD Maribor, je vse pripravljeno. Zaradi slabih snežnih razmer na Standardni progi so gostitelji izpeljali 20 km dolgo progo po rezervnih terenih. Štart bo ob 9.30 za kategorizirane tekmovalce, ob 9.40 pa za rekreativce in rekreativke (20 km) in ob 10. uri skupen štart pionirjev, pionirk in udeležencev trimskega teka na 6 km. Organizatorji opozarjajo, da je za prevoz na Osankarico potrebna zimska oprema. Udeleženci iz ljubljanske in celjske smeri naj že v Slovenskih Konjicah zavijejo proti Oplotnici in čez Lukanjo na Osankarico, iz mariborske smeri pa prek Slovenske Bistrice na Oplotnico in naprej na Osankarico. Prevoz bo enosmeren, vrnitev pa prek Treh kraljev. SK Triglav pa bo v okviru prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« priredil jutri, 9. t.m. na Jezerskem kategorizacijsko tekmo (9.30) in množične teke (11.30). Štart bo pri jezeru. Jutri ob 10. uri prireja ŠD Slovenj Gradec tek na 5 in 3 km v neposredni bližini Mislinje, štart in cilj bosta pri gostilni Zajc v Šentilju. Prijave: do 9.30, : ___ S.U. OD TOD IN TAM HOKEJ NA LEDU Kanadska turneja je mladim koristila LJUBLJANA - Mladinska hokej-ska reprezentanca Slovenije se je včeraj vrnila iz Kanade, kjer je na novoletni turneji odigrala 6 tekem. Vse je izgubila, a veliko pridobila. Tudi peto tekmo so naši mladinci tesno izgubili s starejšimi in postavnejšimi igralci He-nrry Carr School z 2:4, v zadnji.pa še z gostitelji - s Slovenskim izseljeniškim društvom Toronto-s 4:10. (O turneji mladih slovenskih hokejistov bomo še poročali). K. B. NOGOMET Občinski komite ZK Centra o NK Olimpija LJUBLJANA - Člani občinskega komiteja ZK Ljubljana Center so na zadnji seji med drugim razpravljali tudi o položaju v nogometnem klubu Olimpija. Člani komiteja so pred tem že opravili razgovore s komunisti kluba, ugotovili pa so, da ti doslej niso sprožili posebno učinkovite akcije za odpravo nepravilnosti, ki jih je ugotovila SDK. NK Olimpija je v zadnjem času sicer napravil določen premik (omejevanje stroškov, kadrovanje igralcev iz lastnih vrst), vendar so člani komiteja komunistom iz vrst Olimpije izrekli tovariško kritiko zaradi preskromne učinkovitosti pri razčiščevanju ključnih problemov kluba. Ko- mite je aktivu komunistov NK Olimpija dal rok, da do 20. t. m. pripravijo resen predlog vseh sprememb, ki naj bi pripomogle k ekonomične j šemu poslovanju in zdravim razmeram v klubu. Zaključni boji na Kodeljevem LJUBLJANA - V dvorani na Ko-deljevem se bo z današnjimi četrtfinalnimi boji, jutrišnjimi polfinali ter velikim finalom ob 16,30, ki ga bo prenašala tudi TV, končal tradicionalni že osmi zimski turnir v malem nogometu. Na turnirju, ki sta ga priredila ZTKO Ljubljana Moste Polje in NK Slovan pod pokroviteljstvom Ljubljanskega dnevnika, sodeluje 212 ekip s prek 2500 igralci, od teh je 30 ekip nastopilo v konkurenci veteranov (nad 32 let). Na Kodeljevem nastopajo tudi številni nekdanji in sedanji prvoligaški igralci. Zaradi muhastega žreba se bodo še pred finalnimi boji pomerile med seboj nekatere kvalitetne ekipe, zato si je ob simbolični vstopnini 20 din vredno ogledati vsa srečanja, ki bodo na sporedu danes in jutri. Najzanimivejše tekme bodo v soboto: Bruci-Super 98 (ob 8,45), kjer se bodo Djekič, R. Voljč, Jovičevič pomerili s prvoligaši Olimpije M. Elsnerjem, Domadenikom, Prelogarjem in Magičem; Veterani — Garači (10,15), kjer bodo Bečejac, M. Jovičevič, Matovič in Rogič igrali proti Oblaku, bratoma Ameršek, Škulju, Klampferju, Semetu, in Pink-Panter-Aston Villa (12,30), kjer bodo Katanec in Bošnjak s tovariši skušali ugnati Dimitrijevičevo vrsto. D.B. Svetovni pokal do srede meseca pod streho? Mednarodna smučarska zveza sproti rešuje položaj s spreminjanjem sporeda LJUBIJ ANA, 7. januarja — »Ce nc bo vreme še bolj neusmiljeno s smučarji, bo do srede januarja uresničen celoten dosedanji spored tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju,« je povedal v telefonskem pogovoru generalni sekretar mednarodne smučarske zveze (FIS) Gianfranco Ka-sper. Ugledni mednarodni smučarski funkcionar nas je seznanil z najnovejšim sporedom svetovnega pokala, ki je v zadnjih dneh zaradi pomanjkanja snega v številnih alpskih zmioviščih že visel v zraku. Oba moška smuka, ki bi morala biti v Morzinu, bosta po novem v nedeljo in ponedeljek (9. in 10. t. m.) na progi O. K. v Val cTIseru, prireditelji iz Adelbodna, kjer bo veleslalom 1 1. t. m. in Wengna (smuk in slalom 15. in 16. t. m.) pa so sporočili na sedež FIS v Bern, da njihovi prireditvi nista v nevarnosti zaradi pomanjkanja snega. Močno je spremenjen tudi ženski del svetovnega pokala. Po novem bosta dva veleslaloma - v enem tednu -9. in 10. t. m. v Verbieru nad Martig-nyjem v Švici, 11. t. m. pa slalom v Davosu, medtem ko bo v dneh od 15. do 17. t. m. izvedli v Schrunsu dva ženska smuka in tekmo v slalomu. SAH SAH Kar štiri igralke na vrhu Na novem jakostnem seznamu FIDE med najboljšimi tudi Švedinja Cramlingova BEOGRAD — Nov seznam ratingov še ni prišel v šahovsko zvezo Jugoslavije, agencija France Press pa je objavila zdaj imena prvih dvaindvajsetih: Karpov 2710, Kasparov 2690, Ljubojevič 2645, Andersson 2635, Hiibner, Polugajevski 2625. Portisch, Talj 2620, Petrosjan, Spasski, Tim-man 2605, Korčnoj, Seiravvan 2600, Ribli, Smislov 2595, Hort, Miles, Ro-manišin. Sosonko 2585, Psahis, Tor-re, Tukmakov 2580. Pri ženskah kar štiri igralke delijo prvo mesto. To so Aleksandrija, Ga-prindašvili, Ciburdanidze in Cramling 2355, sledijo pa Kušnir 2330, Ioselia-ni 2295, Ahmilovska 2290, Latinska 2275, Hund 2270. Lemačko, Polgar 2255 itd. Andersson pred zmago MALMO — Bivši svetovni prvak Talj v kvalifikacijskem dvoboju z An-derssonom vodi z 2:1 ob eni nedokončani partiji, v kateri pa švedski velemojster pričakuje zmago. Potem ko je Andersson tretjo partijo igral zelo previdno in je ponudil remi že v dvajseti potezi, je v četrtek nadigral bivšega šampiona. I*JUBUANA — Na prvem”letošnjem brzotnrnirju je prepričljivo zmagal Janjič, ki je zbral 8,5 točke. Sledili so Čepon in Navinšek 6,5, Antonije-vič. Rogale, Škobrne 6, Krivec 5,5, Jack. Musič 5 itd. V drugi skupini je bil najboljši Peršl z 10 točkami. J. T. DRAGOMER — Na novoletnem brzoturnirju je zmagal Celarc s 7,5 točke, kolikor jih je osvojil tudi Trček. Tretji je bil Šoln, četrti pa Urbančič. D. T. RADOVLJICA — Na novoletnem turnirju ob koncu tedna je 34 igralcev odigralo 9 kol po švicarskem sistemu. Mencinger, Kecič in Osterman so zbrali enako število točk — po 7, novoletni pokal pa je dobil Mencinger, ki je dosegel največ zmag. Vrstni red: Mencinger, Kecič, Osterman 7, Brinovec, Kosmač 6,5, Soklič, Simčič, Rakovec 6, Rodman, Roblek 5,5 itd. v. P. BRIDGE Prvaka Raiča in Protega TITOVO VELENJE - Na republi-škem prvenstvu parov v bridgeu sta zmagala Ljubljančana Raiča in Protega, ki sta zbrala 139 točk. Nadaljnji vrstni red pa je naslednji: Jeretič — Pavlija (Portorož) 134, Jemc - Križman (Lj) 133, Turk - Vezjak (Mb-Lj) 132, Mijoč - Pernat (Tit. Velenje-Lj) 1 19, Vidic - Ferlan (Bled) 117, Levačič — Novak (Lj) 111, Merlo - Modic (Postojna) 108, Žagar — Sagmeister (Mb-Tit. Vel.) 95, Bizovičar - Tau-ber (Lj) 74, Marjanovič - Mogilnicki (Tit. Vel.) 74, Šega - Adamič (Lj) 65. Na regionalnem prvenstvu ljubljanske cone pa je bil vrstni red najboljših takle: Levačič - Novak 160, Jemc -Križman 144, Vezjak - Turk 144, Raiča — Protega 141, Vidic — Ferlan 121 itd. A Manj bencina še ni porok za varnost Opozoril je bilo veliko, a podatki pojejo svojo zgodbo: po še nepopolnih podatkih za preteklo leto se je prometna varnost lani v primerjavi z letom poprej precej poslabšala. Kljub varčevalnim ukrepom pri pogonskih gorivih. Zadnji mesec lanskega leta je bil v primerjavi z decembri v prejšnjih petih letih med najslabšimi, saj je v 50 prometnih nesrečah umrlo kar 62 ljudi. Skupne številke o prometni varnosti so tako podobne tistim iz leta 1981, ko je na slovenskih cestah umrlo 565 ljudi - natančno toliko, kot leto poprej - huje ali laže ranjenih pa je bilo celo več: lani v enajstih mesecih 9020, v vsem letu 1981 pa 8597. Manj bencina torej ni še nikakršno poroštvo za večjo varnost. Med 565 ljudmi, ki so lani umrli na slovenskih cestah, je kar 156 pešcev. Za tako visok krvni davek med najranljivejšimi prometnimi udeleženci je treba vzroke iskati na obeh straneh: v nedisciplini pešcev, saj cesto pogosto prečkajo na nedovoljenih in nepreglednih krajih, stopajo nanjo tudi med hojo zunaj naselja, ponoči ne hodijo po levi strani ceste, pri čemer prehuda količina alkohola ni bila redka. Res pa je, da se je lani največ pešcev srečalo s smrtjo na označenih cestnih prehodih. Vozniki pred zebrami očitno vse premalo zmanjšujejo hitrost, ne prilagajajo se zakonskemu določilu, ki od njih zahteva, da morajo biti na cesti posebej pazljivi od starejših, slabotnih ljudi in otrok. Prevelika hitrost je bila ena izmed osnovnih davščin tako velike smrtne žetve. Povečala se je še v zlasti v zadnjih treh mesecih lani, ko so bile zaradi pomanjkanja bencina ceste bolj prazne, nesreče pa hujše. Kljub izredno ugodnim vremenskim razmeram. Z lanskoletno povečano skrbjo za varnost pešcev v prometu bodo miličniki letos nadaljevali. Hkrati pa bi bilo bržkone priporočljivo bolje nadzirati voznike, ki preradi vozijo prehitro, pa tudi na »odnos« med vozniki in pešci na označenih prehodih za pešce. Vozniki bi že morali spoznati, da so pešci glavni prometni udeleženci zlasti v naseljih - in da so pešci, preden sedejo za volan - tudi sami. Pešci pa bi se morali bolj zavedati, da cesta ni njihovo igrišče, zato bi se morali na njej ali ob njej vesti disciplinirano. In če že ne morejo drugače, naj se nanjo podajo pravilno opremljeni - z odsevnimi telesi ali prižgano žepno svetilko. Za svojo varnost. ŽARKO HOJNIK LANI 565 LETOS ŽE 4 MRTVI Zahtevali so trdno jamstvo Pri Avtotehni so hitro ugotovili, da Kepetova firma slabo stoji, da venezuelska banka nima kaj ponuditi in da panamske banke sploh ni MURSKA SOBOTA, 7. januarja — Četrti dan sojenja avstrijskemu trgovcu Štefanu Kepetu iz Gradca, Alfredu Zarflu, zastopniku bankrotirane venezuelske banke, prav tako Avstrijcu, in komercialistu Branku Kosanoviču iz Zagreba, so o tkanju »poslovnih« vezi spregovorile priče iz ljubljanske Avtotehne, Goričanke iz Velike Gorice in Ljubljanske banke. Marija Trbič, samostojni komercialni referent v Avtotehni, je dejala, da so obe bančni garanciji: za 1,1 milijona dolarjev in za petsto milijonov dolarjev, ki jih je dal za izvozne posle Stefan Kepe direktorju zagrebškega predstavništva Milanu Galogaži, preverili pri Ljubljanski banki. »Takoj so nam povedali, da z venezuelsko in panamsko banko, ki sta izdali garanciji, sploh ne sodelujejo. Po dveh tednih pa smo dobili še podrobnejše podatke, in sicer, da gre v primeru banke Intercredito de Venezuela SA iz Caracasa za družbo z izredno skromnimi finančnimi možnostmi in da družba Continental Socieda Financier SA iz Paname sploh ne obstaja.« »O tem sem obvestila predpostavljene in Galogažo v Zagrebu«. Bogomir Gorše, vodja izvoz- Pobegli voznik prijet - drugega v • vv • se iščejo ŽALEC, 7. januarja — Žalski miličniki so prijeli pobeglega voznika, 2o-letnega Milka Hribarja iz Prebolda, ki je na starega leta dan okoli 2.40 na krajevni cesti v Preboldu povozil 40-letnega Branislava Stojanoviča. Pešec je pet dni kasneje umrl v celjski bolnišnici. Med vožnjo proti Dolenji vasi je Milko Hribar s fickom dohitel Branislava Stojanoviča in ga zavoljo prehitre vožnje zbil po cesti ter pobegnil. Med zbiranjem obvestil so miličniki ugotovili, da je bil voznik ficka precej vinjen. Razen tega je bil tudi brez vozniškega izpita, vozilo pa ni bilo registrirano. Po nesreči je Hribar odpeljal domov in avtomobil zaklenil v garažo. Še vedno pa miličniki iz Titovega Velenja iščejo pobeglega voznika, najbrž gre za fiat 126 P rumene barve, s katerim je 3. januarja letos okrog 21. ure v Titovem Velenju povozil 25-let-nega Sahiba Mujakiča, ki je na Kidričevi ulici prečkal cesto po označenem prehodu. Priče so povedale, da je voznik po nesreči ugasil luči in odpeljal. Miličniki znova prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, da se zglasijo na najbližji postaji milice. Ž. H. nega oddelka pri Avtotehni: »Pravzaprav bi vse posle, za katere se je dogovarjalo zagrebško predstavništvo realizirala centrala v Ljubljani. Galogaži sem dejal, da bo izvoz možen, potem ko se bomo registrirali tudi za izvoz tekstila.« Gorše je po svojih poslovnih zvezah preveril ekonomsko sposobnost Kepetove firme, ki je bila sila klavrna. Kepe je imel tedaj le 80 tisoč šilingov kapitala, kar je bilo za milijonske dolarske posle očitno sila skromna garancija. Ko je Kepe od njega po telefonu zahteval, da naj uveljavi garancijo venezuelske banke pri njegovi avstrijski banki, je ta odklonil, češ da je imel že preveč stroškov. »To je zame pomenilo konec poslov s Kepetom.« Zahtevo temeljnega javnega tožilca Ludvika Cornjeva, da se pri pregledu sodnih spisov prebere prepis magnetofonskega traku iz mariborskega hotela Orel, je predsednica senata Marija Grah po posvetu s člani senata zavrnila. Ugodila pa je zahtevi obtoženega Kosanoviča, da v zvezi z njegovim zaslišanjem, 20. in 24. avgusta lani, pred sodiščem pričata tudi preiskovalca organov za notranje zadeve. Kosanovič namreč trdi, da so verodostojne le izjave, ki jih je dal na sodišču v sredo, drugi dan sojenja. IVAN GERENČER ŠTIRIINDVAJSET UR Štirje mrtvi, dva ranjena __NOVI SAD, 7. januarja (Tanjug) — Na avtocesti med Beogradom in Zagrebom se je danes zgodila huda prometna nesfeča, v kateri so umrli štirje ljudje. Voznik peugeota, v katerem se je šest turških državljanov peljalo proti Zagrebu, je pri Rumi zavozil na levo stran ceste in treščil v nasproti vozeči avtobus. V osebnem avtu so umrli voznik in trije sopotniki, dva pa sta bila huje ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico. Tihotapci ne počivajo ŠENTILJ, 7. januarja - Na mejnem prehodu v Šentilju so cariniki pred dnevi pregledali av- tomobil 34-letne Nizozemke Elizabete Schibraek. ki je skušala preko meje pretihotapiti 250 kilogramov kave, šest videorekorderjev. video kamero, električno kladivo in komplet za rezanje navojev. Blago, ki je bilo namenjeno naročnikom iz Bosne, so cariniki zasegli, Nozozemku pa je morala plačati še 50 tisoč dinarjev kazni. Prav tako so cariniki zaplenili tihotapsko blago Djurotu Tesiču iz Vukovara, ki je v svojem citroenu skušal preko meje prepeljati 1800 baterij za ure. 78 žepnih računalnikov, devet digitalnih ur, kopico vžigalnikov in 200 ur. V gumah na avtomobilu je imel še tisoč ur. ki pa so se zaradi vožnje uničile. Plačati je moral 40 tisoč dinarjev kazni. CEMENTARNA TRBOVLJE, TOZD PGM ZIDANI MOST objavlja prosta dela in naloge DELOVODJA AVTOPARKA Pogoji: delovodska šola avtomehanične stroke z enim letom delovnih izkušenj ali poklicna šola avtomehanične stroke z VK izpitom in 3 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas, poizkusno delo traja dva meseca. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: CEMENTARNA TRBOVLJE, TOZD PGM ZIDANI MOST. Prijavi naj kandidati priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela ter dokazila o izpolnjevanju pogojev. 5-9 Justin Scott MORILK LADU 46. nadaljevanje »No. potem pa glejte na moje početje kot na posledico človeške volje.« Ajaratu je nehala jokati. Hardin je jezno vstal. Jadrnica se mu je nenadoma zazdela nepomembna. »Še neka j vam bom povedal. Vzemite, kakor hočete. Mislil sem, da se mi je zmešalo. Nenehno me je tlačila mora, notranje sem umiral — vse do tistega trenutka, ko sem spoznal, da moram storiti le eno: potopiti tanker!« »Pa vas ne grize dvom?« Potegnil jo je k sebi. »Bal sem se ljubezni z vami. Bal sem se, da me boste zmehčali.« »Se mi je posrečilo?« »Ne. Zdaj sem še trši.« »Kako to?« je vprašala. »Spomnili ste me, kako srečen sem bil.« Prežala je na izraz njegovega obraza. »Ce bi bila jaz na Leviathanu. ali bi tudi tedaj ...« »Nič drugače ne bi bilo.« »Kaj?« »Rešili bi se kot vsi drugi.« »Le kako ste lahko tako prepričani?« je vprašala in ga gledala v oči. »Saj se ne zavedate, kolikšen je. Saj se ne bo potopil v hipu ali se razblinil. Dolgo bo umiral.« »Zmešani ste, Peter. Če je res tako velik, kako pa si potem mislite, da ga boste mogli potopiti?« »Vem za hibe v njegovem oklepu.« »Ubilo vas bo.« »To pa ni v mojem načrtu,« je rekel in se nasmehnil. Ajaratu se je znebila njegovega objema. »Pa če bi vas skušala ustaviti?« je vprašala. »Kaj bi storili za svoje maščevanje?« »Hardin jo je ostro pogledal. »Ali bi me ubili?« Hladno se je nasmehnil. »Vse sem že predvidel. Pustil vas bom v Monrovii in jo popihal kot strela.« »Mislite, da ne morem razbobnati, kaj naklepate?« »Nekdo vas je že prehitel. Zasledujejo me z oboroženim helikopterjem.« »Kako pa to veste?« »Pač vem.« »Potem pa je tako in tako vsega konec. Ne morete izpeljati načrta.« »Morda.« »Kaj boste storili?« Hardin se je spet nasmehnil. »Da me boste izdali?« Odkimala je. »Nisem rekla, da bom to storila.« , »Tega ne morem tvegati.« »Pa če dam častno besedo?« »Nisem mislil, da bi hoteli prizanašati norcu.« Odšla je v kabino. Hardin si je dal opraviti z jadri. ★ ★ ★ Jadrnica je že nekaj časa mirno plula, ko se je Ajaratu vrnila na palubo. Sprva je molčala, nato pa je spregovorila: »Ali imate kakšen načrt?« »Kaj pa boste s tem?« »Ne maram, da bi vas ubilo.« »Jaz tudi ne...« »Tega ne bom dovolila,« je besno rekla. »Preprečila vam bom.« »Ne morete. Povedal sem vam že, da vedo za moj načrt.« »Hočem in morem.« Hardin jo je pogledal. Stiskala je ustnice in neznansko resno gledala. »Kako?« »Dosegla bom pri očetu, da bo uporabil svoj vpliv v Liberiji, Slonokoščeni obali, Gvineji, Sierri Leone, Senegalu in Gani. Ujeli vas bodo in vam zaplenili ladjo.« »Ali vam je kdaj prišlo na misel, da bi vam lahko zvezal noge in roke ter vas vrgel v vodo?« »Kot sužnjo?« »Nehajte že govoriti neumnosti!« »Mogoče se vedem z vami kot sužnja, vendar pa vem, da mi ne bi mogli storiti nič hudega.« Hladno jo je pogledal. Če tako misli, se ne more zaščititi. »Mar mislite, da se ljubiva, ker sva se onegavila pod zvezdami?« Udarila ga je s prvo rečjo, ki ji je prišla v roko. Bil je daljnogled. Zadela ga je pod oko. Vrglo ga je nazaj. Pokril si je obraz z rokami. Bil je preveč zmeden, da bi reagiral. Ajaratu je dvignila daljnogled, da bi spet udarila. Noro je gledala. Hardin je stegnil roke, da bi prestregel udarec. Kri mu je tekla po licu. Kd jo je zagledala, se je začela obotavljati. »Moj bog, kaj se vam storila!« Hardin je popravil smer, ki se je izgubila, ko je izpustil krmilo. Osupel je bil zaradi njene divjosti in strmel je v kri, s katero je pomazal krmilo. »Hudiča!« je zinil. »Preveč sem vas udarila.« »Je že dobro.« Sol Stein Zalioiiskimor. 36. nadaljevanje »Obožuješ sliko, ali si še vedno vzhičen nad dejstvom, da si jo tako poceni dobil?« Nasmehnil se je. »Tebi pa človek res ne more lagati.« Vstal je in ji pokazal drugo sliko. »Tole, ljubica, sem dobil pa zastonj,« je rekel. ' »Sem se spraševala, kam jo boš obesil. Tudi kaj boljšega sem že naslikala. Kaj pa Rose, ni nič rekla? »Mislim, da ne pozna avtorja,« je priznal, ker mu je bilo žal za prejšnje sprenevedanje. Bolj žal, kot si je Elizabeth lahko predstavljala. »Saj zna brati, mar ne?« »Hej, pustiva to, pridi pogledat tole. Spoznaj hobi, ki sem ga gojil, preden sem spoznal tebe. Stereofonsko, multipleksno, hidravlično in psihotično. Sestavil sem ga z lastnimi rokami. In ne boš verjela, igra!« Kot otrok, ki se veseli igračke, je pomislila. Je bil otrok tudi, kar zadeva njo? »Lepe roke,« je rekla. Da je sploh kaj rekla. Hotel jo je objeti. »Ne tukaj,« je zašepetala. »Bi ga srknila kozarček?« je zašepetal nazaj. »Ne, ne tukaj.« »Bi dva kozarčka?« »Peter, ti nisi pri pravi.« »V omari imam še malo marihuane.« »Nič ti ne verjamem.« »Bi verjela, če bi rekel, da imam tam okostje od bivše ljubice?« »Peter, srh mi gre po telesu. Pojdiva od tod. ‘Noro je bilo že, da sva prišla sem.« »Bi šla za konec tedna kam skupaj?« »Naj pridem sem?« »Ne, seveda ne. Kaj deš na motel?« »Z Rosinim privoljenjem?« »V redu. Najela bova dve sobi. Tako nama nihče ne bo mogel nič očitati.« »Prosim te, nehaj.« »Hotel sem, da bi me videla v mojem naravnem okolju, ljubica, da bi videla, sredi česa živim.« »Meni se zdi kot kletka.« »Odklenjena kletka. Iz nje grem in vanjo pridem, kadar hočem,« Če bi sodila po njegovem glasu, bi verjela, da mu bo zdaj zmanjkalo potrpljenja. »Tukaj imam svojo gospo,« je rekel, »tukaj sem prisiljen živeti in živim zato, ker imam dva otroka, ki spita pod to streho.« »Peter, tudi ti spiš pod to streho.« Hotel ji je reči kaj modrega, kaj duhovitega, a je obnemel. Oba sta slišala, da se je pred hišo ustavil avto. Peter je prebledel. »Naš avto.« »Pa si rekel...« »Steci gor.« »Kaj?« »Hitro. Steci po stopnicah in se zapri v sobo na desni. To je spalnica.« »V spalnico naj se skrijem?« »Otroka sta v drugi sobi. Zdaj se pa podvizaj. Si bom že kaj izmislil.« »Nič se ne bom skrivala!« Bila je hladna in odločna. Peter je imel srce v grlu. Na pragu se je prikazala Rose. Njen obraz ni bil niti mailo srdit, kot si je predstavljal, narobe, bil je presenečen in prestrašen. »O,« to je bilo vse, kar je rekla. Zdaj pa previdno. Povej samo najnujnejše. Toda besede so mu kar drsele z jezika. »Mislil sem, da si — hočem reči, rekla si, da boš - ali nisi rekla, da boš danes zvečer pri Amandi? Kako je kaj Amanda?« »Bila sem pri Amandi.« »Jo je spet prijelo?« »Ne, nič je ni bolelo.« »Rose, saj se vsa treseš.« »Tu imaš ključe od avtomobila. Pojdi k Jacku, doma je in polno hišo sorodnikov ima. Odpelji se tja in mu delaj družbo.« »Počasi, počasi. Nocoj mi ni niti najmanj do tega, da bi se družil z Jackom, res ne. Ne bi šel tja.« »Prosim te. Potrebuje te.« »Kaj se je pa zgodilo?« »Mi prineseš kozarec vode?« »Jasno, ampak zakaj se ne...?« »Pusti vodo.« Rose se je sesedla na stol. Krilo ji je zlezlo navzgor, tako da je Elizabeth natanko videla, kako zelo koščena kolena ima. Zgrbila se je, povesila ramena, prsi so ji upadle. »Čisto suha usta imam,« je rekla. Peter je le odšel v kuhinjo, da bi ji natočil vode, je vsaj pridobil na času. Toda saj ni mogel misliti, pred očmi je imel Elizabeth in Rose, kako sta nemi stali v isti sobi, kot da ne vesta druga za drugo. Hitro je natočil kozarec in se vrnil na prizorišče, ki ga je bil tako rade volje zapustil. Rose je bila umazana po licu. Ličilo, ki ga je uporabljala za oči, se je v vlagi razpustilo in se razmazalo. Ni se zavedal, da Rose ves čas govori samo z njim, da se za Elizabeth še zmeni ne. Potem je rekla: »In ko je Amanda telefonirala, naj pridem, sem rekla, boni, seveda, samo vrt zalijem do konca. To je bilo tedaj, ko sem ti telefonirala v službo, da bi ti povedala, kje bom. Zalila sem vrt. Cev za zalivanje bo treba iti pobrat, zdaj sem se spomnila, da sem jo kar pustila tam. Potem sem se šla preobleč.« NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: I. dvom, nezaupanje. 7. pred II. svetovno vojno odličen nemški teniški igralec (Gottfried Freiherr von, 1909-1976). 12. pletilna igla. 14. starejši španski teniški reprezentant (Manucl). 16. industrijsko mesto na Češkem zahodno od Prage, 17. spremljevalec ali privrženec kake veljavne t>sehe. 19. obžalovanje, 21. napredna grška književnica in arheologinja (Eleni, avtorica »Črnega Hermesa). 22. angleški izumitelj na področju fotografije, ki je leta 1887 prvi prijavil patent za proizvodnjo filma (Hannibal), 23. električni posrednik. 24. makedonski narodni heroj, eden od organizatorjev vstaje v Makedoniji (Mir-če, 1915—1943). 25. znamka toaletnih izdelkov tovarne Saponie, 26. kazalec na sončni uri, 29. delavec živilske stroke, 30. že umrli češki režiser lutkovnih filmov (Jurni), 31. angleški ekonomist (John, »Vloga merjenja v ekonomiji«), 32. kratica za »kulturno društvo«, 33. latinski predlog, 34. kotanja, dolinica, 35. prevleka za zob. 36. staro egiptovsko krajevno božanstvo, varuh ro- Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v sobotni številki DELA 18. decembra, smo dobili 1112 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (250 din) Milka Marčan, Šegova 9, 68000 Novo mesto 2. nagrada (150 din): Vitomir Herzog, 69261 Cankova 19 B 3. do 7. nagrado (po 100 din) prejmejo: Lovro Korenčan. Janežičeva 13. 61 (XX) Ljubljana Slavko Pokilik. Kajuhova 13. 63325 Šoštanj Mil jut m Cilenšek. Ul. Štravhovih 1 I. 62000 Maribor Uroš Škerjanc. Draga Brezarja 40. 64(XX) Kranj K;ido Eržen. Ul. bratov Učakar 98, 61 (XX) Ljubljana • Za nagradno križanko, objavljeno v sobotni številki DELA 25. decembra, pa je prišlo 1077 rešitev. Tu je prisodil žreb nagrade naslednjim: 1. nagrada (250 din): Sonja Kveder. Na Jami 3, 61 (XX) Ljubljana 2. nagrada (150 din): Alenka Sedonja. Pod klancem 10, 62341 Limbuš pri Mariboru 3. do 7. nagrado (po 100 din) prejmejo: Hermina Simončič. Keršičev hrib 22, 61420 Trbovlje Irena Brglez. Perčeva 20. 61 (XX) Ljubljana Milan Orel. Križ 22. 66210 Sežana Branko Vojnič. Ljubljanska 29. 62(XX) Maribor Maks Modic. Prešernova 20. 66250 Ilirska Bistrica kodelcev in umetnikov, 37. starejša hrvatska baletna plesalka (Olga), 39. visoka gora v kolenu Neretve v Hercegovini, 40. manjši otok v Malih Sundih severno od Timorja, 41. turški sultan iz prve polovice 16. stoletja, ki je osvojil velik del Prednje Azije in Egipt (1512-1520), 42. pritok Visle s Karpatov, 43. ameriški naziv za filmsko zvezdo, 44. boleč mehurčkasti izpuščaj na ustni sluznici, 45. malezijski šahovski mojster (Hong Liong), 46. beležnica, 48. gora v vzhodni Tesaliji, 49. hlod, 51. verska knjiga starih Perzijcev, ki vsebuje Zaratustrov nauk, 53. katran. 54. reka v centralni Aziji, ki izvira v Karakorumu in teče po puščavi Takla-Makan ter se izgublja v močvirnem jezeru Lop-Nor, 56. okrajšava za »dvoji- Zvišane nagrade Med reševalce s pravilnimi rešitvami bo žreb razdelil naslednje zvišane nagrade: L nagrada: 500 din 2. nagrada: 250 din pet nagrad po 150 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo DELA. poštni predal 29, 61001 Ljubljana. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA 8. L Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 18. januarja. ^Reševalci i/ Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank na ploščadi pred Domom tiska na Titovi cesti 35. no«, 58. avtomobilska oznaka na začasno prijavljenih vozilih, 59. vrtinčast vihar z uničujočo močjo, 60. izletniška točka Beograjčanov s spomenikom neznanemu junaku, 61. mesto na Švedskem, kjer je bilo že dvakrat svetovno smučarsko prvenstvo. 62. sodarsko orodje, 64. pokrajina na severu Španije z glavnim mestom Vitoria, 65. opis, shema, kontura, 66. utrip žile, pulz, 67. delo, delovanje, 69. ameriški violinist ruskega rodu (Mischa, 1892—1967), 70. vzdevek nekdanjega ameriškega predsednika Ei-senhowerja, 71. negativ za plastične odlitke v galvanoplastiki, 73. ime italijanske novinarke Fallaci, 74. pokrajina v zahodnem delu srednje Grčije, 76. orjaška, toda nestrupena južnoameriška kača, 78. lepotičje, okras, 79. židovski religiozni mislec in filozof (Uriel, 1585-1640). NAVPIČNO: 1. češki pesnik iz 19. stoletja, katerega pesmi so elegično razmišljajoče ali pa spominjajo na poezijo Roberta Burnsa (Josef Vaclav), 2. naslov turškega guvernerja v Egiptu od leta 1867—1914, 3. delujoči vulkan na Siciliji, 4. ime španskega književnika Baroje, 5. okrajšava za »slovenski«, 6. torba za spise, 7. industrijsko mesto v državi Rhode Island v ZDA s 76.000 prebivalci, 8. gospodarica morja v nordijski mitologiji, Aigirova žena, 9. pripadnik zahodnega plemena starih Slovanov, 10. začetnici sodobnega slovenskega skladatelja, ki je postal posebno znan s priredbami narodnih pesmi, 11. kozje ali ovčje oglašanje, 12. obliki, okusu in barvi zdravilu po- doben preparat brez zdravilne snovi, 13. antično mesto v italijanski pokrajini Lazio, središče rutulcev, 14. pas pri kimonu, 15. funkcionar, ki izbira igralce za reprezentanco, 16. dalmatinski naziv za druščino, 18. japonski otok južno od Akite, 20. zagrebški gledališki in filmski igralec (Ivo), 22. tkanina za delovne obleke, 23. jezero na'severu Kanade, 25. značaj, čud, 27. domača vprežna in jezdna žival, 28. veliko hrvaško naftno podjetje, 30. tokovni odjemnik pri električnih vozilih, 31. trdna skorja na zmrzlem snegu, 34. orodje za dolbenje (množ.), 35. gorenjska metropola, 36. sloj, sklad, 38. kratica za »Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko«, 39. svetopisemska hvalnica, himna, 40. pismeno potrdilo ali izvid, 43. zid, 44. brezkužni oddelek v bolnišnici, 45. alkaloid v čaju, 46. priroda, 47. jajčece za razmnoževanje, 48. ostanki pri mletju žita, 49. nemška filmska igralka orientalskega porekla (Laya), 50. naslov Čakovega romana, 52. ime slovenske slikarke Maraž, žene Janeza Barnika, 54. rastlinska bodica, 55. neuvrščena država v severnem delu Južne Amerike (glavno mesto Georgetown), 57. slovanska boginja pomladi, 59. makedonsko ljudsko kolo, 60. naslovna junakinja otroške povesti Levvisa Carrolla (naša oblika pisave), 61. oborožena sila države, 63. oljevina, sestavina mastnih olj, 64. ime pianista Bertonclja, 65. starogrška kolonija na Peloponezu, ki jo je porušil Filip Makedonski 68. zemeljska ožina na Malaki, 69. grški bog ljubezni, 71. raztopina, v kateri kaj namakamo, 72. ločilni veznik, 73. organ vida, 75. kazalni zaimek, 77. kemijski znak za aktinij. Rešitev nagradne križanke (od 18. 12. 1982) VODORAVNO: 1. pritisk, 8. Ste-ska, 14. Remarque, 16. spekter, 17. opera, 18. lan, 20. ata, 21. Šali, 22. tona, 23. Stratford, 26. rej, 27. Ero, 28. Pulver, 29. tat, 31. me, 32. ut, 33. aker, 35. Iri, 36. Arabec, 38. sestava, 40. peča, 42. Nen, 43. rolo, 44. narkoza, 47. kelih, 50. Ventura, 51. Titanic, 53. Abano, 55. minaret, 56 Tiki, 58. fon, 59. tura, 61. Krajina, 64. Boljka, 67. mit, 68. lira, 69. dv„ 70. rr, 71. Aon, 72. ananas, 74. kot, 75. Ast, 77. Virna Lisi, 79. sako, 80. štab, 82. Lun, 83. Aci, 84. Tarim, 85. netopir, 87. Antigona, 89. Oregon, 90. cerolat. NAVPIČNO: 6. S(alvatore) Q(ua-simodo). • (od 25. 12. 1982) VODORAVNO: 1. Pompidou, 9. Zaporožje, 18. ugodnost, 19. protek-tor, 20. srk, 21. Drniš, 23. osina, 24. Ž(upanič) N(iko), 25. tirs, 27. Aiken, 29. psi, 30. iks, 31. anali, 33. kanonik, 35. Šrot, 36. NATO, 38. Kraš, 39. Ive, 40. Kajmakčalan, 44. agenda, 47. Araks, 48. osa, 49. Aberdeen, 51. raca, 52. kravl, 54. oda, 55. R(ado-van) G(obec), 56. Tb, 57. era, 58. želva, 60. Savo, 62. eksotika, 66. kol, 67. papir, 68. latnik, 69. zastavonoša, 72. val, 73. Mici, 74. Pecs, 75. tron, 77. palikar, 80. titer, 83. ser, 84. jer, 85. Soler, 87. Nono, 88. až, 89. zanka, 91. Negev, 93. lak, 94. Večernica, 97. kapilara, 99. oklicanec, 100. slabitev. NAVPIČNO: 15. Ž(aro) T(ušar). J _i 1 2 3 4 5 6 l_ TJ J 7 8 9 10 11 1 12 - 13 14 15 [ir- 17 18 19 20 21~ 22 23 2T~ 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 h 37 38 39 40 =J 41 42 43 r _! 44 45 46 47 [= L 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 " 59 60 61 62 - 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 n 74 75 n 76 77 H "1 78 r "1 79 r Bubnov — Feoktistov V BLIŽNJIM IN DALJNEM VESOLJU Začetek___________________________________ ''d obkrožitve do pol leta... Kaj pa naprej? Kako smo si predstavljali razvoj pilotiranih vesoljskih poletov, ko bi se ti šele morali začeti in so se začenjali, torej ob koncu 50-ih, v začetku 60-ih let? Kot zaporedno verigo rešitev tehničnih nalog, ki bi postajale čedalje bolj zapletene: polet enega kozmonavta, polet več kozmonavtov, postaja za 5—6 ljudi, postaja za 50—100 ljudi, polet na Mesec, polet na Mars. na Venero in tako dalje. Trajanje poletov se je malo obravnavalo. Breztežnosti nikakor nismo sprejemali kot utrjeno obrambt) nasprotnika, temveč kot nekakšno oviro. Treba jo je le premagati, t. j. prepričati,se. da je človek zmožen prenašati breztežnost, potem pa bo vse bolj preprosto. Na podaljšanje bivanja v vesolju smo že po poletu Titova gledali kot na problem izključno tehničnega razvoja. 7:i zadnji dve desetletji je značilen nenehen ■ 'rast maksimalnega trajanja orbitalnega poleta Rekordni mejniki so takšni: leto 1961: Gagarin (Vostok) — 1 ura 48 minut. Titov (Vostok-2) — 25 ur: leto 1962: Nikolajev (Vostok-3) - 4 dnevi; leto 1963: Bikovski (Vostok-5) — 5 dni; leto 1965: Cooper in Conrad (Gemini-5) — 8 dni. Borman in Lowell (Gemini-7) - 14 dni: leto 1970: Nikolajev in Sevastjanov (Sojuz-9) - .8 dni; leto 1971: Dobrovoljski, Volkov in Pacajev (Sojuz-11 — Saljut) — 24 dni; leti 1973-1974: Conrad, Weitz in Kervvin (Apollo—Skylab) - 28 dni, Bean, Garriott in Lousma (Apollo-Skylab) — 59 dni, Carr, Po-gue, Gibson (Apollo—Skylab) — 84 dni; leti 1977-1978: Romanenko in Grečko (So-juz-26 — Saljut-6) — 96 dni, Kovaljonok in Ivančenkov (Sojuz-29 — Saljut-6) — 96 dni, Kovaljonok in Ivančenkov (Sojuz-29 — Saljut-6) 140 dni; leto 1979: Ljahov in Rjumin (Sojuz-32 — Saljut6 - Sojuz-34) - 175 dni; leto 1980: Popov in Rjumin (Sojuz-35 — Saljut-6 — Sojuz-37) - 185 dni. Kot vidimo, je prirastek resnično stalen, vendar niti ne tako hiter. V povprečju ga je manj kot 10 dni na leto. Če vzamemo petletna obdobja, dobimo dokaj zanimive številke: v prvem petletju po letu 1961 - 2,8 dni na leto, v drugem — 0,8, v tretjem — 13, v zadnjem — 20 dni na leto. V začetku smo torej imeli naglo povečevanje, nato obdobje skoraj neznatnega prirastka, potem skok in nazadnje zelo izrazit skok. - Kaj menite, Konstantin Petrovič, ali iz tega lahko naredimo kakšne sklepe? Ali m tukaj očitna tendenca za prihodnost? Pred nedavnim je regija »Novi mir« objavila pogovor publicista Igorja Bubnova z enim vodilnih konstruktorjev sovjetskih vesoljskih plovil in kozmonavtom Konstantinom Feoktisto-\om (12. oktobra 1964 je poletel kot prvi znanstvenik s prvo veččlansko posadko skupaj z Vladimirom Komarovum in Borisom Jegorovom v Voshodu-1) o problematiki dolgotrajnih poletov in o perspektivah osvajanja vesolja. Pogovor je še posebno zanimiv v luči najnovejšega rekordno dolgega (211 dni) poleta sovjetskih vesoljcev Anatolija Berezovoja in Valentina Lebedjeva na orbitalni znanstveni postaji Saljut-7. Feoktistov argumentirano izraža svoj sicer značilni realizem in zadržanost, ki se nam zdita danes, ko je astronavtika po prvih pionirskih podvigih že stopila v zrelo dobo, sem ter tja celo nekoliko pesimistična. To je ne’ ikšna n' vost v sovjetskih pogledih na razvoj kozmoni:v':ke, še posebno, če se ob tem spomnimo navdušenja, ki je prevevalo domala vse poljudnoznanstvene pa tudi strokovne tekste s področja avstronavtike v petdesetih, šestdesetih in celo še v sredini sedemdesetih let. Bubnov je ponekod še bolj črnogled. Pozornost zbuja revizija pogledov na ideje očeta kozmonavtike Konstantina E. Ciolkovskega o širjenju človeštva v vesolju. Ali njuna razmišljanja ne kažejo poleg streznitve tudi določenega zasuka v sovjetskih stališčih do vloge vesolja v prihodnjem razvoju človeštva? VOJKO KOGEJ — Te številke so res zanimive, čeprav mislim, da bi v njih le stežka našli kakšne zakonitosti. Vse je prišlo o svojem času in porast trajanja poleta ni povezan s kakšnimi objektivnimi zakoni, temveč s sprejetjem ustreznih odločitev. Kako bo v prihodnje, je težko reči. — Prvi polet Jurija Gagarina imenujejo korak v neznano. Pred tem so pisali, da bo šele po izstrelitvi ladje s posadko mogoče ugotoviti, ali človek lahko preživi v breztežnosti. Ali ni bilo to pretiravanje? Ob izstrelitvi Vostoka je bilo že marsikaj jasno in nihče ni dvomil, da bo kozmonavt preživel in da ne sme priti do fizioloških zapletov. Če že česa, so se bali bolj za psihično stabilnost kozmonavta. Razmere poleta so kljub vsemu bile izredno nenavadne. — Preprosto povedano: ali se ne bo kozmonavt prehudo razburil v teh okoliščinah? — Slo je za to, da je bila breztežnost precej neraziskana. Pred Gagarinom nihče ni doživljal tega stanja daljši čas, niti letalci — lovski in preizkusni piloti ne. Znanstveno poznavanje posledic breztežnosti je bilo zreducirano na rezultate preizkusov s psi v višinskih raketah in naših vesoljskih ladjah — satelitih. Rezultati so zbujali upanja, vendar podatkov psihološke narave seveda ni bilo. — Toda človek bi kot visoko organizirano bitje lahko docela drugače reagiral na breztežnost. Spominjam se, da so se v literaturi petdesetih let pojavljali opisi kratkotrajnih poskusov, pri katerih so ugotavljali reakcije pilotov na breztežnost pri poletih letal po paraboli. Te reakcije so bile kar najbolj različne: od občutka radosti (skoraj tako, kot je napovedoval Ciolkovski — »blaženosti«) do simptomov motenj fizioloških in psihičnih funkcij. Gagarin je že pred poletom v vesolje takole opisoval svoj . odnos do breztežnosti: » .. .lahkotnost, svoboda gibov, prijetno. Visiš v zraku, roke in noge visijo, glava deluje jasno.« Tudi Titov jo je takrat hvalil: »...zelo prijetna zadeva. Lahko je dihati... Počutim se zelo dobro.« Med poletom pa, če sodimo po pripovedovanju Jurija Aleksejeviča, so emocionalne obremenitve bile tako visoke, da se mu trajnejša breztežnost ni zdela resna preizkušnja: - Zato pa jo je v polni meri okusil German Stepanovič. Kot je znano, njegovo počutje med poletom ni bilo najboljše; obhajale so ga slabosti in vrtoglavica, posebno pri sunkovitih gibih glave. — Mimogrede, akademik Oleg Georgijevič Gazenko je odkrito pripoved Titova o teh njegovih občutkih označil kot izraz pravega poguma in inteligentnosti. — Da, znanost je dobila pomembno informacijo in to je omogočilo natančneje določiti program priprave naslednjih kozmonavtov. Sicer pa prvi dan na orbiti za kozmonavte tudi danes ni lahek, včasih je še hujši, kot je bil takrat za Titova. Toda vsi že vedo: tretjega -petega dne nastopi adaptacija in stanje se normalizira. — Pozneje so se medicinski strokovnjaki spoprijeli z zanimivo uganko. Znano je bilo, da se Borman in Lovell po 14 dneh v vesolju tako rekoč nista počutila slabo. Obenem pa je njuna ladja Gemini bila zelo majhna in tesna, kozmonavta sta preživela dva tedna kot v kakšnem starem zaporožcu. Pa tudi opraviti nista imela kaj prida, vse preizkuse sta končala že prvi teden. Dolgčas... Nikolajev in Sevastjanov sta bila leta 1970 povsem drugače pripravljena na boj z breztežnostjo med 18-dnevnim poletom, takrat rekordnim po trajanju. Intela sta v So-juzu z dvema odsekoma, ki je bil razkošen v primerjavi z ameriško ladjo. Poleg tega sta bila tudi nenehno zaposlena z raziskavami. In vendar je njuno stanje po po/etu bilo zelo težko, če že ne nevarno... — Da, to je bilo veliko presenečenje. Kozmonavta nista mogla sama priti iz ladje, praktično nista mogla stati, s težavo sta sedela. Imela sta zelo visok utrip in krvni tlak, nenehno sta občutila povečano težnost. - Zaradi tega se je pojavil dvom: ali ni morda v 15-16 dneh nepremagljiva meja breztežnosti in ali je zato polet, ki bi bil daljši od dveh tednov, človeku nevaren? Spominjam se burnih razprav medicinskih strokovnjakov o tem. — Tu moramo dati zdravnikom priznanje: s problemom so si hitro prišli na čisto in spoznali, da je težko stanje Nikolajeva in Sevastjanova bilo posledica izključno fizične oslabitve srca in celotnega organizma zaradi pomanjkanja običajne težnosti. Omenjali so še veliko izgubo tekočine iz organizma, obenem z njo tudi mineralnih soli in kot posledico tega oslabljenost kostno-mišične strukture. — Razume se, da je vse to bilo treba ovrednotiti, za to pa je bil potreben čas. Ko pa so bila izdelana priporočila, kako zvečati odpornost organizma na breztežnost, je prišlo do tistega prvega skoka v trajanju poletov. Po mojem mnenju je zakonitost povsem razvidna. - Sploh ne! Kakšna zakonitost neki! Gre preprosto za to, da se ni dalo opraviti daljših poletov, dokler ni bila izdelana postaja Saljut. — Že res, toda treba je bilo imeti ustrezno strategijo za povečevanje trajanja poletov, pri kateri medicinsko-biološka zaščita ni najmanj pomembna. Ni se vendar smelo dovoliti, da bi počutje kakršnega je po poletu izkazovala posadka Sojuza-9, postalo norma ... EGON ERWIN KISCH Sejem senzacHj 27. nadaljevanje Toda velikan s sploščenim čelom ni reagiral na nobeno od angleških, italijanskih in francoskih besed, odsotno je strmel v prazno. Poleg ugaslega božičnega drevesa je sedel, s hrbtom, pritisnjenim k naslonjalu, s togo dvignjeno glavo, zvezanimi nogami, z rokami v lisicah, sklenjenimi na trebuhu. Videti je bil kot zvezani umetnik na začetku predstave in na misel mi je prišla beseda »potujoči atlet«, ki sem jo bil danes uporabil v svojem članku. Stoječ za božičnim drevesom sem zaklical: Adamski.« V tem trenutku se je zaslišal žvenket kovinskih predmetov, ki udarjajo drug ob drugega. Policisti so skočili na jetnika in ga zgrabili za roke. kajti mislili so. da je zdrobil svoje okove. A se je le naglo ozrl. Kaj je torej tako grozljivo zažvenketalo? Šele sedaj so ga temeljito preiskali in odkrili šest železnih palic — vsaka je bila dolga en meter - in škarje za rezanje jekla. Palice se je dalo priviti drugo na drugo, tako da je bila dolžina vzvoda Škarij šest metrov. Svinjske noge takšne dolžine — za rokovanje z njo je bilo potrebnih več mož — še niso našli pri nobenem vlomilcu blagajn, celo Papacosta. pionir moderne vlomilske tehnike, je delal s svinjsko nogo. ki je bila le dva in pol metra dolga. Med ogledovanjem tega presenetljivega instrumenta se je vladni svetnik Olitsch obrnil k meni: »Kaj pa ste zaklicali?« »Izgovoril sem njegovo ime.« »Njegovo ime? Katero ime? Kako to, da poznate njegovo ime?« »Možakar se imenuje Franc Adamski, visok meter dvaindevetdeset, star 30 let, nekdanji kovač in potujoči atlet iz Zloczevva in pripada vlomilski tolpi VVasinskega.« Vladni svetnik Olitsch je vprašal vklenjenega: »Franc Adamski?« Velikan je ponovno našel svoj pogled v prazno. »Tlupa Wasinski?« Ostal je nem. Stopil sem k njemu in pokazal na njegov nadlaket. »Wanda?« Iz kozavega obraza so se uprle vame zbegane. grozeče oči. Sneli so lisice (na njihovo mesto je stopilo vsaj dvanajst policijskih rok) in razgalili njegovo roko: dve prekrižani ročki in srce v plamenih z imenom »Wanda«. »Vlom na božično noč, ki smo ga napovedali — Wasinski zares zagrešil uboj« je stalo z velikimi črkami kot nadnaslov v posebni izdaji, ki smo jo dali na svetlo na božično jutro. Za moto je bil izbran konec mojega včerajšnjega članka in poročilo se je začenjalo takole: »Te besede smo zapisali včeraj. Naša napoved se je dobesedno izpolnila. Praški detektivi niso imeli bo- žičnega počitka. Iščejo tolpo Wasinskega. ki je zagrešila »veliki coup«, katerega smo napovedali, prav tako pa tudi umor v Pragi, ki smo ga prerokovali...« V prijavnem uradu so še iste noči iskali imena, ki sem jih našel v galicijskih, šlezijskih in moravskih časopisih, vendar brez rezultata. Zgodaj zjutraj pa je prišel na policijo neki hišni lastnik, ki o zločinu še ničesar ni vedel, a je v poročilu »Bohemie« prebral ime Elsnerovvicz; prijavil je, da se je pred nekaj dnevi vselil v njegovo hišo neki inženir F.lsnerowicz s svojimi brati. Naglo so se policijski uradniki odpeljali v stanovanje. Najemniki so izginili. Preiskali so prostore in zaslišali hišnika. Medtem smo novinarji stali na hodniku, obdani s hišnimi stanovalci, ki so se kot sosedje tako piomembnih zločincev zdeli sami sebi zelo pomembni. Trudili so se, da bi nam posredovali svoja opažanja, na primer, da so ti ti))i vsak dan pojedli za zajtrk celo gnjat! Ves razburjen se je do nas prerinil frizer, ki je imel v hiši svoj lokal, da bi javnosti pojasnil, kako je enega teh tipov predvčerajšnjim bril in kako je le-ta nato odklonil, da bi mu obraz zdrgnil z alkoholom in napudral! Že kilogram gnjati je za iskanje storilcev nudil kaj malo opornih točk, čeprav bi ga bilo vsekakor mogoče vtakniti v časopisno poročilo, toda z zavrnitvijo pudra in alkohola res ni bilo kaj početi. Neki stanovalec, poudaril je, da je višji knjigovodja, je hotel na vsak način videti, da bi bilo natisnjeno, kako mu tipi že od vsega začetka niso ugajali; v tem smislu bi lahko navedel celo vrsto prič, svojo ženo na primer. Neka mati nam je predstavila svojo trinajstletno hčerkico, ki je predvčerajšnjim prepozno prišla na kosilo, ker je enega teh tipov peljala do pošte na Komenskega trga. Drugi hišni stanovalec je enemu teh tipov pokazal najbližjo trgovino s perilom... Višji kn jigovodja ga je ustavil z vprašanjem, ki ga je namenil nam novinarjem, če naj svojo ugotovitev, da mu tipi že od vsega začetka niso ugajali, javi gospodom od policije, priče da ima: njegova žena na primer se natanko spominja. Mati trinajstletne deklice je kričala čez njega, da je njen otrok prišel celo uro prepozno na kosilo, kako lahko bi jo tip v tem času ubil. »Vse inozentee bi bilo treba pobesiti,« je predlagala obilna dama, »potem se bodo zločini po vsem svetu takoj nehali. Napišite v časopis. gospodje, da bi bilo treba vse zločince preprosto pobesiti!« Obrnil sem se k deklici: »Povej mi, zakaj nisi moškega peljala na pošto v Tylovi ulici? To je vendar bliže.« »Tja sva šla najprej, toda tam so mu rekli, da odondod ni mogoče telegrafirati. Potem sem ga peljala do pošte na Komenskega trga.« »Juha je postala ledeno mrzla,« je kričala mati, »ceio uro je ni bilo domov. No, to jih je dobila.« Brzojavka? To bi mogla biti sled. Toda, ali bi vlomilec položil izhodišče za takšnole sled v hišo, ki bi morala biti kmalu alarmirana? »Ali te je nagovoril v hiši?« sem vprašal otroka. »Ne, na Prokopovi ulici, ko sem šla iz šole.« Brzojavka je bila sled. Na poštnem uradu na Komenskega trgu je policija eruirala brzojavko, ki je bila oddana predvčerajšnjim opoldne. Bila je naslovljena na lastnika neke vile v Čer-novicah (Bukovina) in pošiljatelj Fritz je napovedal, da bo za praznike prišel z ženo in otrokom na obisk. Policija v Cernovicah je bila obveščena, vdrla je v vilo skozi okna in vrata in obvladala Wasinskega in njegove ljudi, kljub njihovemu odporu in odporu njihovih revolverjev. Eden od dveh, ki je bil v tem boju ustreljen, je bil moj Wolodarski. Umrl je, ne da bi bil vedel, da je dal prvi povod za debakel, zato ker je bil deset centimetrov daljši, kot je navajala neka tiralica. Kakor je bil primer Wasinskega epičen, tako elegično ga je po ustreznem časovnem odmiku opeval slepi Metod na našem dvorišču. Za to transpozicijo v sentimentalnost je bila kriva ganljiva popevka, ki je takrat tremolirala po svetu: Kako takrat sem ljubil te, ljubavi moja (poljubljal tla sem. kjer je hodila noga tvoja) in vse, prav vse takrat bil bi ti dal a vendar tvoj obraz mi je lagal... Uspeh te pesmi je avtor moritata izrabil tako, da je besedilo prepesnil. Družina pogumnega ječarja Kautskega čaka na sveti večer svojega rednika, ne da bi slutila, da se prav v tej uri bojuje z najhujšim sovražnikom človeštva, Wasinskim. Medtem ko so otroci obdarovani, izkrvavi oče na mrzlem tlaku Jindrišske ulice. Napak bi bilo misliti, da tako žalosten mori-tat ne bi mogel imeti pravice do prav tako srečnega happy-enda kot kakšna filmska limonada. Sicer je nebo res kaznovalo družino Kautsky (za kaj?), toda hkrati je nebo polno usmiljenja in nesrečo spremeni v srečo, kajti istega dne napreduje brat umorjenega v policijskega inšpektorja, tako da lahko odslej podpira ovdovelo svakinjo in osirotele nečake. Zame ni imel primer Wasinski niti tako skromno srečnega konca. Moja napoved zločina je dala varnostnemu biroju le povod za nezaupanje do mene, niso mi verjeli, da sta bila temelj mojega prerokovanja velik slučaj in majhna kombinacija, najbolj neverjetna pa je bila videti moja trditev, da sem prebiral »Policijski glasnik«. »Spada v vaše berilo tudi telefonski imenik?« me je vprašal vladni svetnik Olitsch sarkastično. Bolj verjetno se mu je zdelo, da imam nad-zemske in podzemske zveze, kot pa da sem svojo modrost črpal iz uradnih lističev. Uradniki so se od takrat dalje obnašali do mene rezervirano. Niti kakršnegakoli dopolnila kakršnekoli tiralice mi niso nikoli več pokazali. Nepredvidljive konsekvence Pa je prišla mala pegasta uradnica iz mesteca Podebrad za konec tedna v Prago, da bi se enkrat zabavala brez kontrole someščanov. Takšno zabavo je našla v »Hipodromu«, jahalni šoli, ki se je vsak večer spremenila v pogrošen nočni lokal. Za dvajset helerjev je bilo mogoče jezditi deset krogov, tri ježe so stale petdeset helerjev, zraven pa je igral »kvartet«, sestavljen iz treh muzikantov. Zenske gostje, največ mlada dekleta, so sedele v moških sedlih, vlekle za uzde in s tleskanjem in hopsanjem poskušale spodbadati apatična kljuseta in se počutiti kot amazonke. Od šestih konjev je bila najbolj cenjena Bella, na eno oko slepa rjavka z belim znakom na čelu in dvema na križu, kar je bilo videti, kot da je razgaljena, in dajalo povoda za šale. Okrog arene so sedeli moški gostje pri pivu in pregledovali parado dam in njihovih navzgor polzečih kril-. V tem konjeniškem lokalu je na pegasto podebradsko dete vrgel oči eden mojih prijateljev, s katerim sem prav takrat vstopil. Ko se je moral za nekaj ur oddaljiti, se naj bi jaz ukvarjal z malo, da bi mu je ne speljal kdo drug. 8. januar 1678 Odkriti so bili Niagarski slapovi. Hkrati z angic-šktt ktthtnisacijtt ameriške obale Atlantika in Tihega oceana je potekalo tudi naseljevanje Francozov na ozemlju »Nove Francije« t. j. današnje Kanade. V nasprotju z Angleži. ki st» naseljevali in raziskovali zomljtK da bi se na njej stalna naselili. so Franco/i v glavnem iskali samo mažnast trgovanja in hitre obogatitve. Tako je okrttg leta 1660 živelo v današnji Kanadi samo tri tisoč ljudi, to je toliko, kolikor se je Angležev stalno naselilo v enem letu v t/bmačju Masachussettsa. Kljub majhnemu številu pa st/ Francozi, v glavnem trgovci in lovci na krzno neumorno križarili po deželi in izpt/pttlnjevali bele lise na geografskih zemljevidih. Eden izmed njih je bil tudi Rt /beri Eavelier de la Salle, ki je leta 1666 prispel v Kanado z edinim namenom, da aN/gali. To sc mu je s trgovanjem s kožami tudi posrečila, vendar je bil kljub temu trd/it/ prepričan, da leži pravo bogastvo v nt/lranjtrsti dežele. Leta 1678 je organiziral majhni/ odpravo, ki je 8. januarja prišla do reke Niagare in njenih slapov, ki so ena najlepših prirodnih znamenitosti sveta. V la Šalit »vi odpravi je bil tudi misionar Louis Hennepin. ki je po vrnitvi prvi popisal in narisal pot do slapov. /943 V' neenakem boju je na Osankarici padel legendarni Pohorski bataljon. Nemci so s pomočjo vohum /v ugotovili prezimovališče bataljona in ga z dva tisoč vojaki napadli iz Opk/tnice in Ruš. Boj je trajal dve uri in po/ in nihče se ni predal. Nemci so ujeli le enega ležkt/ ranjenega partizana, ki str ga pt/zneje ustrelili. Sest borcev Pohorskega butuljimu je bik/po osvoboditvi razglašenih /a nart /dne heroje. 9. januar 1842 Rodi/ se je slovenski skladatelj Anton Haj-drih. Študiral je na praškem konzervatoriju in njegova g/asba spada v dobo slovenske glasbene romantike. Obogatil jo je z vokalnimi skladbami, polnimi izvirne fantazije in sveže melodike, ki sloni na narodnem izročilu. Ena najbolj znanih Hajdrihovih pesmi je »Jadransko morje«. 1942 Nemška policija in vojska sta začeli ofenzivo proti Cankarjevemu bataljonu v Dražgošah na Gorenjskem. V njej sta uporabili tudi težko orožje in smučarske enote. Po celodnevnih neuspešnih napadih je drugi dan sledilo močno topniško obstreljevanje in tretji dan glavni naskok. Cankarjev bataljon se je več kot desetkratni sovražnikovi številčni in tudi tehnični premoči uspešno upiral do poznega popoldneva 11. januarja in pri tem izgubil 9 borcev. Umaknil sc je na zasneženo Jelovico, kjer ga je 13. januarja v planinski koči na Mošenjski planini iznenadil nemški policijski smučarski oddelek in mu prizadejal občutne izgube. Nemške oborožene sile so po zavzetju Dražgoš ustrelile 42 domačinov, vas, ki je imela okoli sto hiš, so vso požgale in pogorišče kasneje zravnale z zemljo, ženske in otroke pa izgnale. 1972 V hongkonškem pristanišču je silovit požar uničil nekoč največjo in najbolj razkošno potniško ladjo »Oueen Elizabeth«. Ladja je bila zgrajena leta 1939 in je v dveh povojnih desetletjih prepeljala čez Atlantik poldrug milijon potnikov. Med vojno je prevažala ameriške vojake na evropska bojišča in Hitler je baje ponudil kapitanu podmtirnice, ki bi ji uspelo potopiti, lepo nagrado. V Hongkongu so dotrajano lepotico hoteli preurediti v plavajočo univerzo z imenom »Morska modrost«. Sl? 829. Popoldne je postalo naravnost neznosno; ne le, da se je kanonada stopnjevala, tudi s Kalivodo ni bilo več shajati. Mrmral je s slabotnim glasom kakor črviček v travi. Teže kakor njegovo mrmranje je bilo prenašati njegov pogled, njegove vprašujoče, očitajoče oči. Janoda mu je skušal dopovedati, da so odrezani in da čakajo na zvezo. Tudi ostalim se je počasi razvezal jezik. Bolj ko se je nagibal dan v večer, bolj objestne misli so jih navdajale. Slikali so si svobodo, bogate neveste in svečane pojedine... Kako prav je prišel Almerjev ukaz. 830. Hotel je, da ponovno očistijo jarke pred brlogom, saj jih je kanonada čez dan dobro razrila. Njihove moči so bile sicer pri kraju, toda čut samoohrane jih je držal pokonci. Po dobrih dveh urah prerivanja po jarku, se je v rov skotalila temna postava. Bil je Pekol. »Dober večer!« so bile njegove prve besede. Iz somraka se je videl zadovoljen, režeč se obraz. Janoda in Popovič se od začudenja še nista utegnila znajti, ko se je za Pekolom zvalila čez rob še druga postava, potem tretja, četrta. Zdaj je bil roj spet na konju! v 831. Reakcija je bila tako silna, da so mahoma začutili, kako so izčrpani. Skoraj tresli so se od razburjenja. Potem so se zgrnili okrog četvorice. V kratkih raztrganih stavkih je Demark opisoval, kako sta imela s Pekolom najprej srečo. Svet je bil tako razrit, da je bila krtina pri krtini, in sta se lahko brez škode prerita po njem. Krogle niso kosile tako trdo ob zemlji kakor tukaj, kjer je svet najbolj napet. Toda kakor sta skraja imela srečo, sta potem imela smolo. Ko sta se že precej oddaljila, so jima naši začeli streljati v lica. Menda so čuli ropotanje, pa so mislili, da je sovražnik. 8. stran ★ DELO OBJAVE - OBVESTILA Sobota, 8. januarja 1983 DNEVNA OBVESTILA CANKARJEV DOM VELIKA DVORANA Sreda, 12. januarja, ob 19.30: 4. KONCERTNI VEČER SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA. Dirigent: Arnold Katz. Solisti: Pihalni kvintet RTV Ljubljana. Program: K. M. We- ber — Euryanthe. uvertura; J. Golob — Koncertna glasba za pihalni kvintet in orkester; H. Berlioz — Fantastična simfonija op. 14. Vstopnice dobite tudi v prosti prodaji. Sobota, 15. januarja, ob 19.30: 3. koncert zborovskega abonmaja. ■MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE IZ TRSTA. Dirigent: Stojan Kuret. Gost večera: Hubert Bergant, orgle. SPREJEMNA DVORANA Ponedeljek, 10. januarja, ob 12. uri: v sodelovanju z Moderno galerijo otvoritev razstave: XVII. MEDNARODNI SLIKARSKI TEDNI V AVSTRIJI, ki jo posreduje Neue Galerie am Landesmuseum Joanneum, Gradec. Vstop prost. Vabljeni. SREDNJA DVORANA Torek, 11. januarja, ob 19.30: BEOGRAJSKI SODOBNI BALET SMILJANE MANDUKIČ. Znana skupina sodobnega plesa iz Beograda, ki jo je leta 1969 osnovala koreografinja Smiljana Mandukič, bo predstavila celovečerni program z naj novejšimi koreografijami na glasbo, med drugimi tudi mnogih jugoslovanskih skladateljev. OKROGLA DVORANA Ponedeljek, 10. januarja, ob 17. uri: v sodelovanju s Slovenskim orientalističnim društvom problemska tribuna: NOVA VIZIJA SOCIALIZMA KITAJSKIH BARV. RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV R TELEVIZIJA SOBOTA IJLBLJA.NA 8.00 POROČILA 8.05 KRPICA IN OBLAK, sovjetska lutkovna serija 8.25 CICIBAN. DOBER DAN: Zima pleše 8.40 ARABELA. češkoslovaška nadaljevanka 0.10 PISANI SVET: Črni mrav d.40 VESOLJE: Obale vesoljskega morja 10.40 MUZEJI MAKEDONIJE: Muzej mesta Skopje 11.10 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev 12.10 POROČILA 15.15 POROČILA 15.20 DOLINA GWANGI. ameriški film. 1968, James OConnellv 16.55 PJ V KOŠARKI - CIBONA : ZADAR, prenos 18.30 SEBASTIJANOVA BABICA: Nogometna tekma. risanka 18.45 MUPPET SHOW: Christopher Reeve 19.10 RISANKA 20.00 VZPON IN PADEC LEGSA DIAMOND A. ameriški film. v gl. vlogi Rav Danton 21.40 VEČER S SKUPINO HAZARD, režija Stane Sumrak 22.25 POROČILA ODDAJNIKI II. MREŽE 17.00 DOBIMO SE NA VOGALU, predstava gledališča Boško Buha 18.00 O. Davičo: PESEM, ponovitev TV nadaljevanke 19.00 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Lojzeta Slaka 19.30 DNEVNIK 20.00 TV KASETA: Tereza Kesovija 20.30 POEZIJA 21.05 POROČILA 21.10 DRAGI. NORI HAYDN. feljton o Josephu Hay-dnu. avtor Mladen Raukar 21.55 ŠPORTNA SOBOTA 22.15 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: Uničevanje in obnavljanje (kulturnih vrednot) ZAGREB, I. PROGRAM_______________________ 9.30 ZA OTROKE ZDOMCEV: TV koledar. Narava gradi slapove. Dioklecijanova palača v Splitu. Romantika proti klasicizmu 14.50 VIDEOSTRANI 15.00 SEDEM TV DNI 15.30 POROČILA 15.35 KOLEDAR 15.45 PETROVA MLADOST, TV' nadaljevanka 16.55 KOŠARKA CIBONA : ZADAR, prenos 18.30 SRČNO VASI: Karlo Bulič 19.30 DNEVNIK 20.00 OB 3.10 PROTI YUM1. ameriški vestern, 1957, Glenn Ford 21.35 DNEVNIK 21.50 ZA KONEC TEDNA 23.10 POROČILA KOPER 16.65 Z NAMI PRED KAMERO - Oddaja v živo -Vodi PINO TRANI 16.50 TV' NOVICE 16.55 KOŠARKA — Jugoslovansko prvenstvo Zagreb: Cibona : Zadar 18 30 INŠPEKTOR BLUEY - serijski film 19.30 TVD - STICISCE 20.00 DOKTOR. RAD BI BIL LEPŠI - lepotna kirurgija 20.15 MLADI POLICAJI, serijski film 21.15 TVD DANES 21.30 GOSPA MINISTRICA - TV drama - I. del AV STRIJA I. PROGRAM 10.35 TELESKI 11.35 J S. BACH 12.05 SP - SMUK ZA MOŠKE 12.55 SP - SMUK ZA ŽENSKE 14.35 LJUBEZENSKA KOMEDIJA, nemški film. 1942. Magda Schneider 16.00 PRAVLJIČNA NEVESTA, zadnji del pravljice 17.30 FI.IPPER. serija 18.30 PRIJETEN SOBOTNI VEČER vam želi Heinz Conrads 20.15 ASTRO SHOW 21.50 ŠPORT 22 35 TOSCA NA TRAMPULINU in druge operne katastrofe AVSTRIJA II. PROGRAM 14.05 STO MOJSTROVIN 14.20 KONDORJEV LET. 2. del dok. serije 15.05 ČAROBNA PIŠČAL, posnetek s Salzburških slavnostnih iger 1982 19.00 TRAILER. novo v kinu 19.50 PRIMER ZA SODNIKA? 20.15 PO T V' PROS FOŠT. 2. del nadaljevakc po romanu Arthurja Schnitzlerja, v glavni vlogi Klaus Maria Brandauer 21.50 SADOVI JEZE. ameriški film. 1940, po romanu Johna Steinbecka. v gl. vlogi Henrv Fonda 23.55 STO MOJSTROVIN RADIO SOBOTA PR\ I PROGRAM 4.31) Julrun ji program - glasba; 6.50 Dobro jutro, otroci; N.05 Pionirski tednik: 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin: 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Rado Klančar: Gospodarno pridelovanje žit; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.(K) Dogodki m odmevi: 17.00 Studiu ob 17.00 — Zunanjepolitični magazin: pregled dogodkov v preteklem letu - Svetovne »orožarne« pod drobnogledom, sodelujejo dopisniki iz Bonna. Rima in Pariza - prispevek o Avstraliji (A. Bevvar) - (Kidajo pripravljata Branko Kastelic in Dušan Burne: 19.00 Radijski dnevnik: 19.35 Mladi mostovi; l4L55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00-23.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno. I.uko Paljetak: Pesmi: 00.05—5.00 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM - stereo _____________ "7-1 ^ Na valu 202: 13.00 Od enih do sedmih ( »Človek in prosti čas«): 15.00 Dogodki in odmevi (prenos I. programa J- 19 OO Radijski dnevnik: 21.18 Prostor za šanson: 21.45 SOS - Solx>tno obujanje spominov: 22.55 Glasba fRETJI PROGRAM — stereo 15 45 D*»bcr dan; 15.48 Književnost jugoslovanskih na-rodo\ 16.05 Znani skladatelji, znani izvajalci; 17.00 M. Musorgski. M. de Falla. D. Šostakovič; 18.05 Nenavadni pogovori; 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev; *? 08 100 120 100 2(X) 400 6.100 5().(XX) 38 58 5528 KM) 140 6(X) 04498 4.000 10368 2.(H)() 014818 20.(XX) 020438 20.100 120 022108 500.100 100 023408 20. KM) 1.000 472468 1(K).(KK) 2.100 1679 1 (MM) 1(X).(XX) 46029 2.(MM) 1(X).(HX) 222579 20.(MM) 20.000 258019 20.(MM) Glavna premija 3.000.000 din je v Ljubljani na štev. 498350. Premija 100.000 din je v Ljubljani na štev. 472468. 8-89 URADNO POROČILO o žrebanju NOVOLETNE DENARNE LOTERIJE ŠD »OLIMPIJA«, NTK, ki je bilo dne 5. januarja 1983 v Ljubljani. Srečke s končnicami: so zadele din: srečke s končnicami so zadele din srečke s končnicami so zadele din 590 007350 024500 108250 036830 135070 042520 010310 135370 200 3.000 3.000 / 5.000 123413 110623 029493 025083 3.(XX) 3.(XX) 5.(XX) 5.(XX) 134756 045406 104446 038766 20.000 20.000 20.000 50.000 5. (XX) 062003 10.000 887 2(X) 20.000 50.000 200.000 8624 9274 092704 1.000 1.000 3.(XX) 3.000 5.000 048797 030997 128827 3. (XX) 3.000 5.(XX) 5.(XX) 30.000 471 0891 013961 095561 048551 123641 127941 043591 120441 092061 200 1.000 3.000 080484 030927 115304 096274 5.(XX) 5.000 218 134018 200 5.(XX) 5.(XX) 5.000 10.000 10.000 20.000 30.000 025655 071655 080985 033045 084445 146525 3.(XX) 3.(XX) 3.(XX) 3.(XX) 5.(XX) 30.000 073768 082388 098528 073508 045678 047938 5.(XX) 5.(XX) 10.000* 30.(XX) 50.000 100.000 124381 50.000 949 ...... 042326 104526 082396 002486 078396 038706 5. (XX) 5.000 5.000 5.000 5.000 10.000 902 982 3102 000832 133062 500 500 1.000 10.000 10.000 769 043249 098739 034799 113909 071649 046479 133479 048639 500 3.000 3. (XX) 3.(XX) 3 (XX) 903 893 124273 200 200 3.000 144436 096886 011296 10.(XX) 10.000 10.000 20.000 30.000 300.(XX) Premije in dobitke izplačuje Športno društvo OLlMPUA."NTK (namiznoteniški klub), LjubljanjL Celovška c. 25 (Hala Tivoli, soba štev. 87 ali 89) vsak delavnik razen sobote od 8. Dobitnike, ki dobitka ne bodo mogli prevzeti sami, prosimo, da pošljejo srečke s priporoče-mm ah vrednostnim pismom na naslov: Namiznoteniški klub OLIMPIJA. Celovška 25. Ljubljana. Ne pozabite napisati naslova. Dobitke bomo izplačevali do zaključno 7. 3. 1983 (za sprejem velja datum poštnega žiga). 8-30-0 IZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35, ,,,7rr,r.^A N C 31fV255- 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 T±ANA * TISK ČGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, LJUBLJANA, TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 318-97L. REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA, TITOVA 35 • ŠTEVILKA STANE 9 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 12 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 210 v.n„7vS!;CNO * NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • MESEČNA ?,,.5-OCJ,eAzvZA TUJIN°; ZRN 22 DM, ZDA 9.30 DOL., AVSTRIJA 154.50 ŠIL., ITALIJA 11.740 LIR, FRANCIJA 56 F. F., SVIO\ 17.50 SVIC. F.. ŠVEDSKA 54 Š. KRON • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 112 DOL., AVSTRIJA 1.854 ŠIL., ZRN 264 DM, FRANCIJA 674 F. F„ ŠVICA 210 ŠVIC. F„ ŠVEDSKA 646 Š. KRON, ITALIJA 140.880 LIR • PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB, ŠTEVILKA 50100-620-107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V T&EH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO MF SEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - OGLASNO TRŽENJE LJUBLJANA TITOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 223 311« SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČFVA 1), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 223-311 (OD 14. DO 16 URE) ZA NAROč NIKE IZVEN LJUBLJANE • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CFN TRALNA REDAKCIJA »DELA«, LJUBLJANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 318-252 ZA NAROČNIKF LJUBLJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO fcIN TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252 MALI OGLASI TEL. 22 3311 Male oglase sprejemamo na Šubičevi 1 in v novi poslovalnici v pritličju stolpnice Dela na Titovi 35. Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure. Sprejem malih oglasov po telefonu izključno na telefonsko številko (061) 223-311. DVOSOBNO stanovanje kupim s centralnim ogrevanjem v Ljubljani. Telefon '061)452-391. 148-12 VRSTNI red za dvosobno stanovanje na Trnovem prevzamem. Plačilo s kreditom Ponudbe pod »Celotna vsota«. 90-12 prodam DVOINPOLSOBNO Manovanje ' Škofji l.oki prodam. Telefon (064) 61-028. T-108-10 DVOINPOLSOBNO Stanovanjc v Šiški prodam. Telefon (f)6i ) 349-874. T-261-lO STANOVANJE, enosobno komfortno. 48 m v Kos*./ah prodam. Informacije po telet, mu (1)61)577-181 28-10 DVOINPOLSOBNO stanovanje v bloku -t) m', staro 9 let. s telefonom prodam najboljšemu ponudniku Vseljiv o junija 84 i\mudhc p»xl »Kumruvška« I-140-10 GARSONJERO 133 m ) \ Kopru, lep razgled na morje. pr.*dam Venceslav Pogačar' Preki>morskc 18 a. Koper. ali (066) 21 - 331 1-101-10 STANOVANJE, komfortno. novejše. dvosobno, v pritličju. 61 nv. v centru D«»nizal. privlim /a gotc-vino ;ti kredit. Vseljivo po dogovoru Informacije po telefonu (06! > 711. dno STANOVANJE, enosobno, polklei-no. suho. prodam, smer Ruski car. Ponudbe pod »Ugodno«. 1010-10 V STROGEM središču upravno kulturnega dela Ljubljane prodamo za gotovino štiriinj <4s*»bno stanovanje («>kbli 170 tv). Stanovanjc je zelo primemo tudi za urade, predstavništva, ateljeje in mirno t>brt. Ponudbe pošljite p*xl -Vseljiv«! v mar-eu 83- 132-10 ENOSOBNO stanovanje s centralno in telef.Hiom v Kranju predam Informacije po tel. (064) 2*»-62I. po 18. *ir». 191-10 STANOVANJE cMio.npolsobno. k.»m- fortno. s telefonom. podam za gotovino Ponu*lix* p>d-Ruskicur 186-10 DVOSOBNO stanovanje pridam In- 553-354. 151-10 najamem k »govoru Informacije* p«> telefonu (061) -140 pipnKIni’ ali piHiudbe pul 1-159-10 MLADA zakonca (intelektualca! z de--klieo iščeta enosobno stanovanje. Kličite »43-437 ali pi>nudbe p«d -Brez predplačila- 46-13 MLAD intelektualec, nekadilce išče enosobno stanovanjc ali sobo v bližini centra. Ponudbe pod •>Študent ob delu«. 161-13 OPREMLJENO garsonjero ali enosobno stan«»vanje najamemo za leto dni. Ponudbe p«d - Predplačilo«. 27-13 ENOSOBNO ali cnoinp«»lsol»!io stanovanje najamem. Ponudbe pml •>Predplačilo 126-13 OGREVANO stanovanjc najameva. Ponudbe pid »Redna plačnika-' ali telefon 312-394. d«»poldan ali (067) 72-533. jxtpol-dan T-202-13 MLAD /aki»nski par išče manjše stanovanje Ponudile po tel. (061 J 317-507. T-137-13 GARSONJERO ali stanovanje išče zakonski par z otrokom. Telefon (061) 316-777. interna 22.5. ilopoldan. 120-13 GARSONJERO najamem Ponudbe p«d >»Študentka«. 1-185-13 SOBO s kopalnico, možnostjo kuhanjem pranja nujfMi potrebujem. Ponudbe JRU Uslužbenka- ali po telefonu 347-179. 53-13 Štiričlanska družina nujno is«: stanovanjc kjerkoli v Ljubljani ali \ okolici Jo 15 km. Ponudbe p«d »Predplačilo- 58-13 GARSONJERO V Nižini Centra iščem. Ponudbe p»d -Predplačilo 73-13 GARSONJERO ali manjše vi ?i lormac.je po telefonu (ti6i ) 5; TRISOBNO sta novanjc v Domžalah Tel. (061) 1-284-10 ENOSOBNO si .uv »vanje (35 prodam najboljšemu nonudniku Tel (061) 722-255. 1-284-10 r). s«Mično, centralna, velik balkon, v Šentvidu. pr«dam/agoti>vint». Tel. (061) 51-697. T-288-10 Siska. prodam. Ponudbe p«d -Vseljivo TRISOBNO stanovanje LjuNjan d \« 1984« ^ 173-10 STANOV .ANJE s centralno v Celju — Otok. » tcictonom. 45 m* in garažo pndain za »8»»vmo. Inf . f»o tel (061)8*1-667. T-384-10 ENOSOBNO ■'tonov anjc. 30 m ', v centru. no.c« - telefonom. vseljivo. pr»xiam KkiikHv p>*»* < dhena K kacija«. 202-10 DVOINPOLSOBNO 4a«na.ije v Vsk } pridam PotukIiv'p»d Gnfc»* » Kriliti - Pl-115-lO DV OSOBNO si ai m »vanje proiLim ali-zanK'ii|.iiii /a nov »*scbn; avto na dicscl gori-v.». ti. »II ali Asoma 1.6 P«Hiidbe pid Sončna lega • P-133-10 STANOVANJE. JI) m*, v Kamniku, imdani Prelesnik. Luziikt 2. Kamnik. PT-145-10 DVOSOBNO stanovanje v Šišk’ 9. >.i«tsirop|c- 62 ni. opremi je ru > jm» naročilu u-leloti. iik'ln; plin. privlam Ponudbe' pid 1-166-10 DV OSOBNO stanovanje (51 m*) •. |)nni/ulah ugtdno pr.dam Ponudbe p«d timov e. kredit P-0I8704-10 STAINOV ANJE, dvosobno. novo. s kahmelum. v centru Domžal, pridam. Kredit - gotovina. Ponudbe p«d »Sončna le-P-104-IO STANOV ANJE, ir»sobn«». velikosti Sl kv m. ogrevano s centralno kurjavo, priključ no na toplarno, takoj vseljivo. v centru Ljubljane, pr«»dam za gotovin«». Inf vsak dan med |8. in 19. uro p«» tel. 345-380. P-8I-IO ENOINPOI^OBNO Munovanjc. n., Kr ati »v sevi pl 25. pr«»«iam (555 m') Tel. '45-726 P-53-1« STANOV ANJE, msomo. komfort-no. 7 Jct staro (74 in >. za Bežigradom. f»r• dam .ul zamenjam /:■ enako staro šiiri->«.bbo stanovanje v I .jubljam. Tel. (061) 557-Mts 31-10 DV OSOBNO st j n« »vanje, v Ljubljani, pridam pokivico z.t kredit, polovico za gmmino. Stanovanje je v vili. Ponudbe pod IX.utr ključi . 1-452-10 D VOINPOUSOBNO slan. »vanje 1-438-10 D V OSOBNO stan«>vanje‘. vseljivo ta-m»j. prodam Inf. potel ft)6|)215-136. 270-10 DVOINPOLSOBNO stanovanje, priiličntt. v bloku siuroi>scin let. prt »dam za kredit .n gotovino Dalmatin. Klavčičeva 5. stan. št. i. Bukovnik Kamnik. 1-450-10 stanovanjc v Kopru najamem Tel. (066) 26-939 1-188-13 SAMS K.A nekadilk.: išče garsonjero P«mudfx- jxd »Mir«. 78-13 SOBO iščeta zakonca brez otrok. Plačata vnaprej. Ponudbe pid -Nujno«. 114-13 GARSONJERO *ia relaciji ;»išk..-Rii-sk. car-Vič išče mlad par. nekadilca /a leto dni. Ponudbe p«d »Možnost predplačila * 81-13 OGREV/VNO sobo v Ljubljani nujno išče samski zap«»slen. Ponudbe p«d .»Plačilo podogovtKU« 87-13 RESEN sjudent glasbenik išče sobo. na- jraje. m pa nujiMi. z možnostjo igranja tro-rgljiv« avttibu soni mestnega prt »meta. Pt»nudbc bi J nega instrumenta, na kraju. «k»segljivem z nje v bloku v Ljubljani najamem za 1 Ponudbe p«d »Dober plačnik«. ‘8 kupim GARSONJERO. V Ljubljani, kupim takoj. Pttuudbe p«> tel. t()6lj 346 722. po |6. uri. P-26-12 Sl AREJŠE ali starti stanovanje, v I jubtjani. kupim Ponudbe pid »Gotov i-nu 1-416-12 ENO uh dvosobn.' stanovanjc, kupim Ponudbe'pod »Gotovina«. 230-12 s I VNOVANJE, eaoaohMk - centra*- n»»kuri|vt> icleft>n*ini. kupim lakttj Ponud-JX |»v®(ii»loviii;i P-23341-12 Sl ANOVNJE, enosobno ali dv*»sob- n>< kupim Pontfbc p«d oznako »Jesen P-2328I-I2 GARSONJERO .lil eiM»s«>bn.» stanovanjc kupim P«»nudbe p»» tel. (06?) "7?-b.,'4 ali p»d -G»»tovina ♦ kredit* P-23333-12 STARO enos«»biM» stanovanjc ali gars«»-nier.» v I jubljani. kupim Ponudbe po tcle-r.mu 32 '—597 al: na nasktvu: Dragan Ikonič. Ravbarjevo I I u. P-181 -12 ENOINPOL ilo trisobno stanovanje v Vevčah. Polju ali Kašlju, kupun P.Hiudbc' s podatki o kvadratur' in^tcn* pošljite p«d Kredit? g«8t»vina Pl-369-12 VEČSOBNO .larsnanj. «1. h,š. v L|ubl)ani ali okolici kupim. Možna tudi zamenjava /a manjše stanovanjc in doplačilo. PtmuJbc p«d -Vrt- ali po telefonu (061) 44 -292. PT-253-12 NA BI.EDU, v Radovljici ali Kranjski g«»ri kupim garsonjero. Pi»nudbc ptd »Nujno. 187-12 Sl ANOVANJE, stan* -nanjse. kupim P.tmdbe pod »Delno kredit« 160-12 DVOSOBNO stanovanje kupim v Šiški ali za Bež* ».rodom. I ali II rad . vseljivo v 1983. plačljivo i got«*vino. Telefon (061) 557-i54. .n. 5 dt»9. ure. T-276-12 PODSI REHO, primerih*za adaptacijo v atelje ali atelje, kupim v centru Ponudbe p»d »Atelje 83«. 260-12 ENOINPOLSOBNO v Centru aii I rnovem kupim. Telefon zvtrčci 316-21*5 80-12 ST ANO V'ANJE, dvosobno, novejše. kupim na relaciji Bežigrad-Črnuče Ponudbe p»d (fotamna 82-12 PROS I OR za atelje kupim takoj Ponudbe p« d •( iolovma* 1-84-12 PODSTREŠJE .i!i drug pr«M(H za pre-novo v slano.anje kupim P<»nudbc p*nl »70 M golov... , 1-85-12 STANOVANJE V starejši hiv, al. dt»-t»r*» «4iranjeno podstrešje za prenovo kjer-kt»li v i jublfun: kupim. Fminlbv pnd -Zdi»- mec 13-12 STANOVANJE,.a.*m kup,m. I |ubl|af.t alt okolici Ponudbe po«! »Krc-•’? 15-12 MANJŠO garsonjero, po možnosti v pritličju, kuj.im Ponudi**- pod »Ciotovi-«• l(»4-12 STANOV ANJE, staro. d»<».til trisob- im*. kup « lelefon «ti6| i 454-87(1. zvečer ili pomidtx p«d • Ljubljana 105-12 pid -Cim Niže mestu 104-13 SEM AMERIČANKA, Mudemka C Vi 15. januarja d*» 15 maica 1983 iščem s*»bo. po nMižnosti s k«*painie»> iti možno-tjo kuhanja v centru mesta Ljuboanc Nula Banan:. Skrvensko Ijmkko gledališče. Celje, tel (063) 22*960 T-240-13 MAV1ICA s 3-letno hčerkico išče «»gre-vano s*»b«» z m«»znosi jo k uhan (a in pranja, lel. (061) 214-344. ob delavnikih d»»jx*l-dan Najraje na Viču. 152-13 GARSONJERO ali enosobno stano- dve 99-13 cnii secev. išče s«»bo ali garsonjer«« pi* možn« *stt Rudnik. Rakova jdša. Ponud?x* ptd . Nuj-ik»- 108-13 ENOSOBNO stan«»vanje ali garstMijer«* nujno potrebujem. Ponudbe p«d • Predplačil«*« 41-13 DEKLE in fant iščeta stanovanje Intor-m.icijc p«» leiefonu (061 )3lt»-44)2 55-13 SAMSKI aniski. star 40 let. išče solu* v j (trtisupijcm ali «»ko!ici. zaradi službe. Plača dobro. Ponudbe p«d -Nujiu»«. 72-13 MLADA družina nujno išče slan«»vanje do 20 km iz Ljubljane. P«»nudbe ptd »Dobri plačniki' T-4-13 OGREVANO sobo s souporabo kopalnice in jx> možnosti s jx»sebniin vhodom — n—....ie. —"* - *:n rx_»šte-f-51-13 SOBO aTc mlad lani. po možmMi s jx»-sebnim vh»»d«Mn P«»nudbe p»d »Tak«»j* 101-13 SEM 'rcdnjih let. iščem skromiK* st »bo Nudim |x*mtv v im*« p« din i st v u Ptinudbe jxd .NujiM* 16-13 STANOVANJE Išče zakttiski p.u I*.»-mi«»j-na rešitev 95-13 MLAD PAR išče garsonjero Ponudbe jx» telebinu 579-249 I -209-13 GARSONJERO ali M*b* s poselmirn vhodom (Center. Šiška. Bežigrad) iščem. Ponudbe pod - Trgovski potnik *. 2020- £3 OGREVANO suho 7 upoiafx> kopalnice v središču Ljubljane, po mc)žnt>sti ptise-ben vh*d. išče mlad par brez otrok. Ponud-he pod »Dobra plačnika«. 198-13 ŠTUDENTKA išče primemo sobo za štutTij v Ljubljani. Ptinudbe ptd 'Študentka- 197-13 V LJUBI JANI ali bližnji okolici išče sobo in kuhinj«* mlada, mirna družina. Ponudbe ptd »Nujno« 182-13 STANOVANJE V Ljubljani, tudi nc«>-premljcno. iščemo. Ponudbe ptd »Mlada družina«. 195-13 GARSONJERO, enosobno stanovanje ali sobo in kuhinjo iščeta mlada zakonca biez otrok, ptidna in redna plačnika. Ponudbe pod »Takoj«. 206-13 SOBO v 1 j utajam nujno ptitrebuje študentka. Cenjene ponudln: ptd »Ptimtič in redno plačil«»«. 176-13 OGREVANO SOBO išče študent. Tel. (061) 452-793. ponudbe pod »Mi-ren«-. 173-13 MANJŠO HIŠICO, lahko ptMrebna popravila. nKižno predplačiki. najamemo v okolici Ljubljane. Ponudbe pid »Sp«»mladi« 1610-13 GARSONJERO, *-nt*s«>bn«». ali dv«»-sobru* stantivanjc. najamem. Ponudbe ptd • Redn. plačnik- 154-13 SOBO • Ljubljani išče študentka. Ptinudbe sporočite potel. (061) 223-585 1520-13 DVOPOSTELJNO sobo iščeta mirni dijakinji-- nekadilki Tel (068) 62-971. jx» 19. uri ali ponudbe pod Februar do julij« T-266-13 USLUŽBENKA najame garsonjero ali enosobno stantivanjc. po možntisti v Šiški. Tel (061) 320-997. od 7. do 14. ure T-310-13 MLAD PAR išče kakršnokoli stan«»vanje. lahko tudi v stan kmečki hiši v Litiji ali njeni okolici za tri leta. Ponudbe p«d »Nujno«. T-309-13 GARSONJERO najame mlada, soli- I dna uslužbenka. Ponudbe pod »Redna plač- | niča«. 229-13 DVA fanta iščeta ogrevano sobo s poseb- | nim vhodom. Ponudbe ptd Center«. 225-13 1 IZOBRAŽEN mlad par nujno potrebuje garsonjero ali enosobno stanovanjc v Ljubljani, po možnosti v Šiški. Ponudbe pod »Cena ni pomembna«. 256-13 DEKLETI iščeta garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«. 250-13 ATELJE, v Centru, najamem Ponudbe pod »Arhitekt«. 259-13 SOBO s ptisebrtim vhodom ali starejšo garsonjero išče miren fant. Ponudbe pod »Nekaj predplačila«. 251-13 SOBO, ogrevano, s stiupoi abo kopalnice in možnostjo kuhanja, po možnosti s posebnim vhodom, iščem. Ponudb«; j>» tel. (065) 77-043. T-362-13 NUJNO, zares nujno, iščem garsonjero, sem na c^sti. Ponudbe pod »Učitelj- .258-13 SOBO, samsko, mirno, išče pošten fant. Ponudbe pod »Reden plačnik«. 2090-13 MLADA družina išče stanovanjc ali s«»-b«> s kuhinjo. Ponudi k: ptd »Enoletno predplačilo«. P-159-13 MLADA tričlanska družina nujno potrebuje manjše stanovanje v Šiški ali okolici lel. (061)571-734,od6.-8. ure P-145-13 OPREMLJENO garsonjero najamem. P«*nudbe pid »Zobozdravnik« P-93-13 DVOINPOLSOBNO stanovanje, lahko tudi dvosobno, najamem. Ponudbe ptd »Takoj« aii po tel 221-091. P-54-13 MLAJŠI uslužbenec išče sobo s posebnim vhidoni ali garsonjero. Ponudbe pod Nc kadilec P-69-13 STANOVANJE, pritlično, za atelje, najamem Plačam dobro. Avtobusna linija 6. Vič Tel. (061) 264-478. Pr-131610-13 MLAD par s sinčkom išče stibo s kuhinjo. Piinudbc ptd »Dober in reden plačnik';. P-67-13 GARSONJERO najamem za dve jeli. Teleftm (061) 557-427. P-228-13 ZAKONCA brez otrok iščeta manjše stanovanje, po možnosti opremljeno, v Ljubljani. Ponudbe pod »Predplačilo«. PT-129626-13 STANOVANJE, enosobno, dvosobno j ali garsonjero, najame inženir, za nekaj let. Ponudbe ptd »Dober plačnik«. 226-13 | ENOINPOL ali dvosobno, opremljeno | stanovanjc, najame tričlanska družina. Ponudbe ptd »Šiška«. P-930-13 NOVOGORIČANA, študenta višjih letnikov, družabna, nekadilca, iščeta enosobno stanovanje ali garsonjero v bližini centra Ljubljane. Ponudbe pod »Redna plačnika«-. P-950-13 MLAD, miren, zaposlen fant. nekadilec, nealkoholik, išče ogrevano sobo s sanitarijami. po možiK*sti s kuhinjo, ni pa pogoj. Pomagam pri vseh hišnih opravilih. Ponudbe poti »Redni plačnik-*. P-83-13 GARSONJERO, po možnosti s tele- tonnm. v Ljubljani, takoj najame samska t»scba za leto dni. Možnost predplačila. Ponudbe po tel (061) 346-722. po 16. uri. P-25-13 ENOSOBNO ali dvost»bno stanovanje ali garsonjero najamem Ptinudbe pod »Tudi predplačilo«. 1010-13 MLAD zakonski par brez otrok išče primerno manjše stanovanje. Ponudbe p«d »Redna plačnika«. 60-13 PODSTREŠNO stanovanje, s kopalnico. okoli 30 kv. m. delno opremljeno, .najamem. Ponudbe pod »Februar«. 96-13 MLAD po možnosti Viča. Sami navedite ceno. Ptinudbe ptd »Pošteni«. 44-13 MIRNO dekle išče mamšo. skromno sobico za Bežigradom ali v bližini centra Ljubljane. tudi kot st »stanovalka. Ponudbe ptd j »Takoj«. 19-13 par išče garsonjero v L jubljani, sti v okolici Bežigrada. Centra ter SOBO, s-''uporabo kuhinje in kt»palnice. vijcna sem nuiiiii ptimtič v go-Fel. 348-656. soba 606, zvečer. Z i -'—'6 > ~ '“P* ! ‘sdem. Pripiavi(cii tjodinjstvu. T< Jae.ša, Kardeljeva pl. 13. 3182-13 DVA brata iščeta dobr. • ogrevano sobo z možnostjo posebnega vtuda. Ponudbe ptd .»Nujno««. , 263-13 ENOSOBNO stanovanje iščem, komfortno, ne pritlično, sončno, v Vižmarjah, Šentvidu ali Tacnu. Sem upokojena vtkiva, sama. medic, sestra. Nudim občasno pomoč pri šolotrbveznem Otroku ali pok ret ne ni. starejšem človeku, dopoldan, po dogovoru -dokler sem zdrava. Ponudbe pod »Delo na vrtu«. # P-3160-13 GARSONJERO, v Ljubljani, išče mati s š«»loobvcznim otroktim. Ponudbe po8, »Samohranilka«. 10-0 ŠTUDENT ob delu nujno išče stibo v i.jubljani. Cenjene ptinudbe pod »Širši Center«. 213-13 ZAPOSLEN samski najame stibo na Vrhniki. Ponudbe ptd »Vrhnika«. 28-13 oddam SPOMLADI oddam prostor. 100 nr. prt višina 2.8 m. blizu središča »rja »Predplačilo« ali potel. (061) 822-587. delavnico. Ponudbe do 10. januai Ljubljane, za januarja pod PT-131285-14 ; SOBO, centralno ogicvano. oddam čistc- potl •Center«. 110-14 mu. poštenemu dekletu. Ponudbe MATI z *'trnkom išče sobo ali gars«»njero. po možntisti Šiška ali Dravlje Tel. (061) 575-029 ali ponudbe pod »Predplačilo T-320-13 SOBO išče študentka, nekadilka. Ponudbe pod »Februar«. 239-13 STANOVANJE, po možnost, soho s kopalnico, mirno, išče neport»čcn moški. Zaposlen pri železnici. Ponudbe ptd »Elektrikar«. 244-13 ST ANO V ANJE, enosobno, iščejo tri študentke Ponudbe ptd »Februar- 235-13 SOBO, s souporab«* kop ilnuc. išče soliden uslužbenec, nekadilec Ponudbe p«d -Pošten- 232-13 OPREMLJENO garsonjero ali črvi- sobno stant»vanje iščem Predplačilo. Ponudbe p«d »Nujno«. 233-13 SOBO, s posebnim v hodom in kopalnico \ Rožni dolin, oddam dvema študentkama. Tel. 261-815. popoldne. 88-14 NA STANOVANJE sprejmem mirno. j h t-te no dekle. Drugo po dogovoru. Bavdkov a 7/1 . Ljubljana. 78-14 MLAJŠEGA sostanovalca sprejmem Karr.n.igoriška 22. L nad.. Ljubljana. 75-14 STANOVANJE, enoinpolsobno, opremljeno, s centralno in telefonom, na Viču. oddam predvsem delovni organizaciji. Ptinudbe ptd »Najboljši ponudnik«. T-431-14 SOBO, ogrevano, s souporabo kopalnice, oddam m*iškemu - nekadilcu. Ponudbe ptd »Kratek opis«. T-436-14 ŽENSKA, ki ljubi otroke, dobi stibo za varstvo dveh otrok v popoldanskem času. Sobota in nedelja prosti. Eirana po dogovoru. Oglasite se pri Menkov ič. Tugomer jeva ! 2. Šiška. Lj.. popoldne. 35-14 ENO ali dve redoljubni, ptišteni dekleti, takoj sprejmem na stanovanje. Ponudile jxd »Vič 214-14 SOBO, poseben vhod. ogrevano, oddam dekletu. Ponudlic pod »Mala pomoč - nizka cena«. 222-14 SOBO tukJam takoj študentki - sostanovalki. Ponudbe pod »Vič - mir«. 223-14 NOVO grajeiK* hišo. v bližini morja. • •gradu, istrskem, tiddarn jijar — 1 grajei 20 ležišč. \ Nov _ najem delov 'im organizacijam. Tel. (041) 251-539. Pl-130971-14 SOSTANOVALCA — študenta, nc- kadiKtakoj sprejmem v ogrevano stihi*, s pt»sebnim vhinkrni Vič. C. na Brdo. tel. (061)267-642. po 15. uri. P-2-14 STANOVANJE dam brezplačno dekletu za pomoč v gpspmlinjstvu. Vinko Jan-š;i. Vrhnika. Rt*N»va 35. ali telefon (061) 751-467 P-15-14 STANOVANJE, štirisobno, opremljeno. centralna kurjava, tddam. Ponudbe pt»d »Trnovo«. P-2005I-I4 TRISOBNO stanovanje, tipremljeno. centralna kurjava, telefon, v središču mesta, vseljivo januarja 1983. oddam* Ponudbe pod »Predplačilo-- vseljivo januarja 83«. P-23274-14 ENOSOBNO stanovanjc, komfortno tipremljeno. 8 km txl centra (ni mestnega prevoza). txkiam. Ptinudbe ptid »Najboljši ponudnik«. P-42-14 NOVO tlvtisobno stanovanje v Kamniku «xldani Ponudbe pod »Bakovnik «. P1-260-14 GARSONJERO, veliko, komftirtno • •premljeno. s centralno kurjavo oddam samskemu stanovalcu. Ponudbe pod »Rtiž-na dtil.ua ■. 203-14 SOBO s souporabo kopalnice in posebnim vhodom za dve osebi oddam, Galjevica 254 A 183-14 OGREVANO sobo z WC, poseben vhtid. predplačilo, oddam. Gartner. Homec, Bolk«..a 64 (za gostilno Rcpanšck), p. Radomlje. ' 175-14 SOBO, mirno, ogrevano oddam s souporabo kopalnice, ženski, nekadilki. Ponudbe pod »Rožna dolina«. 156-14 SOBO oddam fantoma. Mala čolnarska 5, Trnovo, Ljubljana, telefon 225-439. 141-14 SOBO, centralrto ogrevano, s souporabi) sanitarij, oddam študentu. Ponudbe pod Nekadilcu«. 171-14 SOBO za delno pomoč v gospodinjstvu in diužhti odda veliko odsoten uslužbenec. Ponudbe pt»d »Proga 15«. ali po tel. (061) 612-217. 208-14 OGREVANO sobo txidam mlademu zakonskemu paru brez otrok s predplačil«>m za eno leto. Podvozna pot 9/A. Dolgi most 205-14 SOBO, za eno osebo, lepi* ogrevano. txl-dani v Zg. Šiški. Tel. 571-624. 248-14 OPREMLJENO dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice in posebnim vhodom takoj oddam nekadilcem. Ponudbe pod »Bežigrad«. ' ' 207-14 DVOPOSTELJNO sobo, centralno ogrevano, takoj oddam dvema nekadilcema. Tel. (061) 577-268. T-353-14 SOBO, ogrevano, kuhinjo in kopalnico takoj oddam dvema dekletoma. Iščem še sostanovalko, nudim isto. Kličite po tel. (061) 446-626. T-406-14 V OGREVANO sobo sprejmem sostanovalko, študentko ali mlajšo uslužbenko. Tel. (061) 50-225. 231-14 STANOVANJE, enosobno, opremljeno, v Centru, oddam podnajemniku. Obširne ponudbe pod »Ljubljanica«. 261-14 SOBO >.itJdam dvema študentkama za Bežigradom. Ponudbe pod »Ugodno«. T-200-14 RESNEGA šiudenta sprejmem za sostanovalca. Kličite 341-291. T-182-14 ENOPOSTELJNO sobo. centralno ogrevano, takoj oddam. Tel. (061) 554-220. T-61-14 OGREVANO sobo oddam samcem. Pot k Savi 44. Tomačevo. 18-14 TRISOBNO stanovanje v Kamniku oddam. Možnost odkupa. Ponudbe pod »Enoletno predplačilo«. 2004-14 SOBO oddam dvema dekletoma. Na jami 12/11. sian. 9. 21-14 SOBO, sončno, s kopalnico, oddam študentki ah uslužbenki. Ponudbe pod »Mir«. 20061-14 GARSONJERO V I.jubljani oddam. Ponudbe pod »Takoj-januar«. 9-14 SOBO, oprcmljeiK*. ogrevano, možnost kuhanja in drugega «>ddam dvema dekletoma. Avsečeva 21. Nove .larše! T-16-14 SOBO, manjšo, ogrevano, brezplačno nudim zanesljivemu dekletu - nekadilki za občasno varstvo šestletnega otroka. Ponudbe p«xi »Brez babic in tet«'. 20025-14 STAlNO V AN J E nudim zakoncema brez otrok v I.jubljani Triletno predplačilo. Ponudbe jxxl »Takoj«. 19900-14 KOMFORTNO garsonjero oddam \ Polju. Ponudbi- j*od »Enoletno predplačilo«. 32-14 ENOSOBNO stanovanje v bloku txl-dam. PonudK,- p>d »Kolczija«. 109-14 OPREMLJENO enosobno stanovanje takoj oddam dvema študentkama. Ponudbe pod »Rožna dolina«. 49-14 SOSTANOVALCA Sprejmem takoj. Ziherlova 30/11. T-174-14 zamenjam STANOVANJE, novo, enosobno, v Ljubljani, zamenjam za manjšo, staro hišo ali vikend v okolici Medv«x1 za 2 *eli. Ponudbe pod »Zamenjava -* doplačilo« u!i te* (061)612-357. 167-15 ENOSOBNO stanovanje v Ivančni go rici. zamenjam /a enako v okolici laigatca-- Vrhnike. Tel. (061) 454-9.59 doma. (061) 320-855. int. 175. služba. 23330-15 GARSONJERO v Radovljici, staro deset let. zamenjam za podobno v 1 jubljani Ponudbe pod »Vikend«. 108-15 TRISOBNO komfortno stanovanje s centralno in telefonom, i Kranju, s soglasjem zamenjam /a enoinpolsobno v Šiški. Kosezah ali Dravljah, int. po tel. (061) 553-355. 1 -259-15 STANOVANJE, novo. dvoinpilsoo-no. v Domžalah, zamenjam za enakovredno, manjše ali večje v Ljubljani. Inf. po telefonu (061) 210-415. tid pon. do srede dopoldan 134-15 STANOVANJE, enosobno, komftirtno. centralno ogrevano, s soglasjem zamenjam za dvosobno ali večje v Ljubljani Ponudbe pod »Vse po dogovoru 89-15 STANOVANJE, Staro. lastniško. 67 + 21 m:. z možnostj«) dodatne adaptacijc p»xJstrešja (50 nr). v Šiški, zamenjam za komfortno enoinpolsobno stanovanj, v Centru ali Trnovem. Telefon zvečer 516-2« >8. , 7>-15 DVOINPOLSOBNO stanovale v Dtavljah. s telefonom zamenjamo za rianjš.-v Centru. Ponudbe pod »Komfortno« 75-15 STANOVANJE, lastniško.' enoinpolsobno. luksusno opremljeno, s telefonom, mestnim plinom, centralno, pri Ruskem carju v Ljubljani, zamenjam za manjšo hišo ali manjšo nedokončano gradnj«i z vrtom v okolici Pule.. Ponudbe p«xJ »Bližina morja«. T-132-15 TRISOBNO stanovanje na Prulah. klasična kurjava, zamenjam za podobno (soglasje) bliže Tivoliju Ponudbe po tel. 2 13-208. ixl 17. ure naprej. 80-15 STANOVANJE, štirisobno, komfortno. lastniško, centralno ogrevano, novo. s telefonom, zamenjam za manjše, lahko dograjeno pozneje, ali pr«x!.»m. Ponudbe p«xl -/Oboje novi trnovski bloki«. 46-15 HIŠO v bližini Bovca zamenjam /a manjše stantivanjc ali garsonjero v I jubljani. Novi Gorici, Kopru Možna tudi kupoprodaja Ptinudbe pod »Lepa okolica« T-70-15 GARSONJERO v Šiški, komfortno, pritličje 7 vrtičkom, zamenjam s soglasjem za večjo stanovanjsko površino v Ljubljani. Ponudbe ptxl »Povračilo«. 20-15 MANJŠE stanovanjc v Ljubljani prodam ali zamenjam za podobno na morju Ptinudbe pod •■-Zamenjava 117-15 STANOVANJE, dvoinpolsobno, komfortno, telefon, zamenjam za manjše dvosobno s centralno. Ponudbe pod »Centralna«. 179-15 DVE KOMFORTNI stanovanji v Šiški (90 m’) in Zalogu 72 m:, s telefonoma, s soglasjem zamenjam za eno večje v Ljubljani. Ponudbe ptxJ »Pomlad 83« ali po tel. (061)557-173. T-303-15 STANOVANJE, dvosobno, komfortno. na Jesenicah zamenjam za podobno v Ljubljani in okolici. Ptinudbe pod »Dogovor«. 177-15 STANOVANJE, novo, enosobno (42 m-), v Radovljici, zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod >- l iiuar«. 236-15 VEČJE stanovanjc iščem v zamenjavo za dvoje manjših stanovanj v Centru. Ponudbe ptid »Lastnina«. 203-15 STANOVANJE, enosobno, komfortno, za Bežigradom, centralna, telefon, plin. zamenjam za podtibno ali večje. Ponudbe pod »Razlika v gotovini«. 252-15 I RIINPOLSOBNO stanovanje. 120 nv. z balkonom, sončno, suho. toplovod, telefon, v ožjem središču centra, zamenjam za dve komfortni. Ponudbe pod »Nudim kakovost za kakovtist - soglasje«. 199-15 STANOVANJE, dvosobno, centralna in telefon, v Mariboru, kamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe pod »Soglasje«. * T-394-15 VISOKOPRITLIČNO hišo. 12 km iz Ljubljane, zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Dtiplačilo — gotovina«. 217-15 STANOVANJE, lastniško, cntiinpol-stibno (Center) in garsonjero (Trnovo), zamenjam za večje (nad 8() kv. m) v Centru. Ponudbe ptid »Centralna«. P-l-15 KOPER - LJUBU ANA! Novo dvosobno lastniško stanovanje (56 nv) z veliko teraso in jxigledom na morje v Kopru zamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Ptinudbe na našit>v Franc Bobnar. Prisoje 2. Koper PI-100-15 DVOSOBNO stanovanje v Banja Luki zamenjam za podobno ali manjše v Ljubljani. Tel. (061) 348-301 vsak dan txl 19. do 20 ure P-123-15 LJUBLJANA - BEOGRAD. Dvosobno komfortno stanovanje s 63 nr, centralno, topiti vodo iz toplarne, telefonom. blizu centra, zamenjam za ustrezno v Beogradu. Tel. fOl I) 581-277. P-20018-15 TRISOBNO komftirtno stanovanje v lepem okolju Kopra-Semedcle. telefon, balkon, zamenjam za enoinpolsobno s centralno kurjavo na obali. Ponudbe pošljite na podružnico Koper pod »Zaželjeno I. nadstropje«. P-36-15 DVOINPOLSOBNO Stanovanje, v Šiški, zamenjam za manjše v Šiški. Možnost kredita. Tel. 571-447. 97-15 STANOVANJE, entisobno, lastniško, komfortno. (43 nv v BS-3). zamenjam za podobno ob obali. Ponudbe pod »Cim-prej«. 30-15 DVOSOBNO stanovanje, v Ljubljani, brez centralne kurjave, zamenjam za večje v Grosupljem ali Domžalah. Ptinudbe ptxi »Soglasje«. 3181-15 TRISOBNO stanovanje v Mostah zamenjam za dve manjši kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava«. P-33-15 © STANOVANJSKA OPREMA prodam SPALNICO (ročno delo), staro 30 let, prodam za 8000 din. Tel. 266-553. P-224-20 ČE dokupujete pohištvo (črno) viva. prodam omaro 92x30x149 (novo). Telefon 343-374 (pop. ) S-85-20 OTROŠKO sobo z dvema ležiščema, ugodno prodam. Informacije po telefonu 318-255, int. 2833, Jožica. S-71-20 SPALNICO ugodno prodam. Inf. po tel. (061)574-602. T-457-20 SPALNICO, nerabljeno, prtidam za 7000 din in • trajnožarečo peč, rabljeno za 3000 din. Tel. (061) 551 -77 L T-437-20 KAVČ in dva fotelja prodam. Pejič, Pot k Ribniku 22, Ljubljana. 267-20 TRI rabljene kavče s klasičnim vzmetenjem, tri omare, kredenco in skoraj novo originalno kupperhusch peč, prodam. Ora-žem, Eipprova 3, Ljubljana, po 14. uri. T-430-20 REGAL in veirino ugodno prodam. Mirje I.Radišič 189-20 KOMPLETNO spalnico, dobro ohranjeno in TV iskra panorama prodam. Tel. 751-476. 150-20 POSTELJO z jogijem in manjš«.i pisalno mizo (oboje jesen), prodani. Tel. (061) 261-681. T-324-20 SEDEŽNO garnituro Lipa (6 kosov), prodam. Tel: (061) 442-548. T-346-20 TERMOAKUMULACIJSKO peč 4,5 k\V in jedilni kot prtidam. Tel. (061) 832-246. T-296-20 SEDEŽNO garnituro, trtised-ležišče. fotelj-ležišče, ugodno prodam. Miholič. Tržaška 51 a. stanovanje 12. T-264-20 PEČ termogen aerfli, odlično ohranjeno, na tKlpadno olje. ali nafto, od 80.000 do 200.000 kilokalorij, ugodno pr 221-187. 264-25 LIKALNI stroj philips, nov. ugodno prtnlam Tel. (061) '44-142. T-468-25 PRALNI stroj gorenje PS 643 D. star dva meseca, ugodno prodam zaradi selitve. Td. (061) 225-314. T-432-25 ZAMRZOVALNO skr.njo LTH, novo, prtidam. Tel. (061) 4$4-611. 217-25 TERMO peč, 2 kW. rabljeno 3 mesece, prtidam. Mirti Ceh, Na ulicah 36. Mengeška loka. p. Mengeš. 205-25 POMIVALNI stroj lic btisch prodam. Primožič, Pot na Labor 1. a. Zalog. 191-25 DVE PLINSKI bombi (10 kg ) prtidam. Ponudbe pod »10 kg«. 188-25 NOVO belo peč na olje EMO 5 prodam. Tel. (061)51-513. T-347-25 KAMP hladilnik elektro lux prtidam. Kličite v soboto, od 8. do 12. ure po tel. (061) 266-777. T-402-25 POMIVALNO enojno, nerjaveče korito s siftinom v omarici, pralni stroj gorenje,' malo rabljen super avtomat in peč na olje omo, prodam. Gerbičeva 19, tel. 268-017. 215-25 RABLJENO kuhinjti. ugodno prtidam. Informacije po tel. 223-317, zvečer. 37-25 RABLJENE kuhinjske elemente z dvojnim koritom m štedilnikom pticeni prtidam. Ptinudbe pti tel. (061)341-509. 25-25 KUHINJSKO opremo prtxlain jxi delih ali kompletno s štedilnikom in hladilnikom Tel. (061) 557-383. T-222-25 KOMBINIRAN Štedilnik (za vgradnjo). m dvojno korito 80 cm. prodam. Tel. (061)557-021. 143-25 KUHINJSKO korito z tidccjevalni-kom. predvideno za pomivalni stroj, novo, uvoženo, prtidam Teleftm (061) 327-578. 141-25 MARLES kuhinjti belo, kotno, kompletno (8 omaric, dvojno nerjaveče korito), izvrstno ohranjeno, ugodno prtxlam. Tel (061)556-694. 137-25 NOV pralni stroj gtirenje. izvozni model, prodam. Tel. (061) 340-956. tid nedelje naprej. 75-25 KUHINJSKO pohištvo, štedilnik gorenje. 3 KW termoakumulacijsko peč, malo irabljeno. poceni prodam. Ninič. Komanova 2. od 14.-16 ure, ali telefon (061) 347-408 133-25 kupim ZAMRZOVALNO skrinj.. LTH. 300-400-litrsko. Kupim. Ptinudbe ptxl »Nujno«. P-3105-26 GLOBOK otroški voziček prodam. Informacije potel. (061) 319-067. 278-30 BELO otroško posteljico, športni otroški voziček in varnostni avtosedež prodam. Tel. (061) 345-606. T-466-30 ZIBELKO, malo rabljeno, prodam. Tel. (061) 51-798. T-294-30 ZIBELKO in hoduljico prodam. Inf. po tel. (061) 52-631. T-321-30 NIZEK športni voziček prodam za 3.(XX) din. Inf. na naslov: Breda Burnik, Koroška 6, Ljubljana, Bežigrad, v ponedeljek dopoldan od 10. do 12. ure. T-368-30 kupim ZLOŽLJTV voziček mairela kupim. Tel. (061) 554-680. T-286-32 © APARATI IN STROJI prodam TRAČNO žago koluta o 400 mm. prodam. Tel. (064) 61-830. 164-40 GOSPODINJSKI šivalni stroj pfaf in prenosni pisalni stroj, prodam. Tel. (067) 72- 084, po 16. uri. T-330-40 ŠTIRI STRANSKI skobeljni stroj, šir. 100, kovinski cirkular 7,5 kW, vvagner 2600 H - airless, prodam. Tel. (064) 62-559. 1-364-40 KONICA avto refleks T 3. fotoaparat z lečo F 1.4 prodam. Tel. (061) 444-953. od 16. do 18. ure. T-304-40 NOV pnevmatski podajalec za stance, velikost 100 x 100, prodam. Tel. (061) 721-012. T-292-40 ELEKTRIČNI viličar (2 t), prodam. Tel. (061) 261-267. T-278-40 ORODJE za izdelavo kontaktov z delom, prodam. Trzin, Mengeška 67.T-313-40 REZKALNI stroj horizontal — vertikal in varilni točkovni aparat prodam. Praše 34, tel. (064) 40-002. T-277-40 SUŠILNICO za les (4 m3), poravnal ko 40 cm. gater 75 cm. prodam Tel. (064) 50-802. 1400-40 MIZARSKO stiskalnico na 7 kozlov, s kovinskimi vijaki, verižni rezkar in kompresor (200 I), prodam. Tel. (061) 737-093. 200-40 DVIGALO na verigo, 5 ton, prodam. Tel. 558-732. 214-40 HIDRAVLIČNO stiskalnico. 75 t, hod 80 mm. predelano iz ročne, zaradi selitve poceni prodam. Ogled v ponedeljek in sredo, od 8. do 10. ure. Franc Podobnik, Povšetova 88 a, Ljubljana. 234-40 MOTORNO žago (manjšo), gumijast voz, (14) štirinajst col, (5) pet gum 650x 16, (1) eno tono železa 0 8, O 10, prodam. Mohorčič, Sežana, Lipiška 6, Tel. (067) 73- 639. T-378-40 STRUŽNI avtomat index 12 prodam. Filip Mezek, Zg. Bitnje 267, Kranj. T-446-40 STROJ za pranje tovornih vozil in avto-delov. uvožen, karcher HDS 120 S (največji iz programa karcher), star osem mesecev, kot nov. prodam. Avtopralnici Mustafa Starčevič. Maribor. Pobreška 20 a. 5-40 STRUŽNICO ADA - Potisjc. novo, prcxlanj. Ponudbe pod »Moranda«. T-98-40 BULDOŽER 1 G75C, skoraj nov. prodam. Tel. (061) 59-972. 123-40 GALVANSKI usmernik 15 V - 600 A. prodam. Ponudbe pod »Oljni«. 92-40 AVTOMEHANIKI! Prodam pnevmatsko napravo za brušenje ventilskih sedežev na glavi motorja. Tel. (064) 60-819. T-171-40 STROJ za plastiko (250-gramski). avtomatski. na polža, prodam. Tel. (063) 851-082. T-135-40 ZE1SS ikon contaflcx svnehro — conpur 2.8/50 prodam. Tel. (064) 77-090. od 17. do 20. ure. T-199-40 SKOBELJNIK ter motor 7.5 kW. 50 cm širina. 20 višina, prtidam. Jelko Rijavec. Brdo 17. 65294 Dornberk, Nova Gorica. T-196-40 STROJ za brizganje, tip engel 90/150.. pnidam. Tel. (061) 349-817, vsak dan od 7 do 9. ure. PT-26-40 STROJ za pihanje, do enega litra, ugodno prodam. Tel. (061) 349-817. vsak dan od 7 do 9. ure. PT-25-40 EKSCENTRIČNO stiskalnico 50 i. ‘ prodam. Tel. (063) 781 -013 P-23363-40 STROJ z orodjem in delo prodam (plastika). Prednost imajo zdomci. Ponudbi p cm. prodam. Tel. 346-931. T-198-70 SEDEM metrov dolge trame prodam. Ponudbe pod »Smrekovi«. 86-70 NEKAJ bakrene pločevine po ugodni ceni prodam. Ponudbe ptxl »Žlebovi«. 29-70 HRASTOV parket, klasični. 96 m2. I.. II. in III vrste (mešanega), prodani. Tel. (061)841-048. T-l 16-70 RABLJENA garažna vrata poceni prodam. Tel. (061)51 -798. T-293-70 OKNO, novo, 80x 140 L, nujno prodam. Tel (061) 314-624. T-349-70 PEČ za centralno kurjavo, novo. tam Stadler. z dvojnim kuriščem, 35.000 kilokalorij in 5 vrat jelovica, naravni hrast, s suhomon-tažnimi podboji 85/200. ugodno prodani. Tel. (061) 83 1 -688. T-358-70 ETERNIT strešne plošče dim. 40 x 40 prodam. Tel. 558-343, od 18. do 20.30. 196-70 OKOLI 2 kg cina. 50%, prodam. Inf. po tel. (064) 26-732, od 18. ure dalje. P-4-70 PEČ Stadler, 40.000 ccal, rabljeno, prodam. Tel. (061) 861 -245. T-435-70 kupim DESKE m plohe za gradnjo kupimo. Tel. (061)558-018. 170-72 BOJLER, tuš in školjko kupim. Ponudbe pod »Vse rabljeno«. 14-72 MOTORNA VOZILA prodam MERCEDES 406 D furgon, karambo-liran, prodam. Ogled: Rokova jelša 17/4. 204-80 CITROEN D super 5 ugodno prtidam. Tel. (061)212-223. 182-80 ORIGINALNI avtoradio s kasetofonom za osebni avto volvo, tip volvo 4 stereo r£v, skoraj nov. ugtidno prodam. Spodnji Rudnik I. štev. 25. Ogled v nedeljo, od 9. do 12. ure. 179-80 LADO F 1299, I. 1979, rdečo, 38.000 km, cena 17 M, prodam. Informacije popoldne (061) 226-776 159-80 OPEL KADET I 1,3, letnik 1980. dobro ohranjen, malo vožetv prodam. Inf. (061) 213-038. T-323-80 GOLFA, letnik 82, starega 6 mesecev, prtidam. Tel. (071) 49-936. T-327-80 GOLFA JGL, na plin predelanega, let. maj 1982, prodam. Tel. (064) 26-075, od 17. do 18. ure. T-214-80 RENAULT 12 120.000 km, registriran do K). 5. 83, prodam. Tel. (061) 445-031. T-371-80 OM KIPER, 5 ton, poceni prodam. Tel. (065) 24-597. T-373-80 VW JETTO, letnik 1981, prevoženih 6500 km, prodam. Tel. (071) 637-968. T-341-80 FIAT 126 P, letnik 1979, delno karam-boliran, prodam za 3 M. Tel. (064) 82-119. T-342-80 GOLFA JGL, novega, prodam. Tel. (071) 537-723, od 20. ure naprej. T-343-80 AUDI 60, karamboliran, prixJ;yn za 5.000 din. Ivan Kotnik. Stari trg pri Ložu, blok 1/1 T-338-80 DVA AVTA peugeot 204 prodam za 5.000 din. Ivan Kotnik, Stari trg pri Ložu blok 1/L T-337-80 FIAT 131 mirafiori 1300, registriran do 15. 11. 1983. prodam za 22 M. Ivan Kotnik 61386 Stari trg pri Ložu. blok 1 /I. T-336-80 MINI 1000, letnik 1971, dobro ohranjen, prodam. Inf. po tel. 267-766. od 16. ure naprej. P-270-80 GOLFA, novega, prodam. Tel. (071) 537-813. FI-267-80 MAN 13230, letnik 69, kiper. prodam. Telefon (068) 81-285 vsak dan od 18. do 20. ure. P-19053-80 ZASTAVO 750 SC. letnik 1978. pro-dam. Kebetova 24 ali pod »Majhna poraba več kilometrov«. P-2583-80 VESPO 150, generalno obnovljeno, prodam, Kebetova 24, Ljubljana ali pod »Boni že decembera«. P-2582-80 VVARTBURG turist, let. 1981, prevo- ženih 12.000 km, prodam. Kličite po tel. (061) 752-088, od 1ST-20. ure. P-48-80 AVTOBUS neoplan, predelan v furgon, registriran za 5 t, prodam. Ponudbe po tel. (061) 327-432, vsakdan. P-58-80 GS 1,3 I. 1979, prevoženih 35.000 km, rdeče barve, prodam. Inf. v nedeljo po tel. 211-067. P-910-80 OPEL commodore 2,5 SJ, prva registracija decembra 1980, kot nov, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Commodore«. P-1400-80 OPEL manto. 74, plin-bencin, brezhibno, prodam. Tel. (061) 318-307. T-459-80 ZASTAVO 750, letnik 76, previrženih 77.000 km, registriran do decembra 83, obnovljeno, prodam. Tel. (063) 831-933. 13-80 MZ 250, jxipolnoma nov, srebrn, nujno prodam po nabavni ceni. Tel. (061) 348-242. 102-80 126 P, kot nov, letnik 80, prodam za 12,2 M. Tel. (061)310-645. 106-80 RENAULT 9 TL, nov, rdeče barve, prodam. Ponudbe pod »Rdeč«. 200-80 PEUGEOT 504, diesel, 1974, gnila višnja in golf JU diesel, 1979, bel prodam. Tel. (071)527-120,od 19. do 21. ure. T-456-80 ZASTAVO 101, letnik 78, prodani. Inf. tel. (061) 341-148. T-453-80 PRODAM ali zamenjam BMW 16(X)za golfa od letnika 1977 dalje. Drago Jurca. Rjava cesta 31 a, Ljubljana Polje, 8. 1. 1983 po 15. uri. 9800-80 GOLFA, diesel, novega prodam. Tel. (071) 637-097. T-451-80 POCENI prodam BMW, še registriran, stari letnik in dele za simco lOOOccm Janez, Črnuče c. v. Pečole 30/3, Ljubljana. 1120-80 FIAT 125 P, letnik 1980, izredno ohranjen. ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo med 9.-17. uro, pri Jamnik, Pohorskega bataljona 213 (pritličje). 99-80 GOLF, letnik 1978, s štirimi vrati, dodatno opremljen. prtidam. Telefon (068)25-887. T-415-80 MERCEDES 200 D/8, /. dodatno opremo, prodam. Lukner, Topniška 25. Ljubljana. 860-80 JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tel. (061) 881-685, samo v soboto od 8. do 12. ure. T-419-80 ZASTAVO kombi 430 K. letnik 1977, prodam po delih. Motor 850 ccm je industrijsko obnovljen, prav tako menjalnik. Tel. (061) 342-800. 74-80 WV 1200, letnik 1976. karamboliran, prtnlam. Ogled v nedeljo. 9. januarja ob 1 I. uri pri gostilni Metoda. Gabrovka. T-282-80 GOLF JGL, letnik 1981. prodam. Tel. (061) 454-369. T-287-80 GS 1,3, letnik 1979. prevoženih 40.000 km prodam. Tel. (063) 34-080, od 16. do 17. ure. T-10-80 VW JETTO, barva slonove kosti. 16.000 km. garažirano, prtidam. Sarajevo, tel. (071) 40-477. od 19. do 21. ure. T-308-80 LADO 1500, letnik 78. 51.000 km. garažirano, nujno prodam Cena 125.000 din. Tel. (061) 59-049 T-307-80 R 4, letnik 79, prevoženih 44.000 km. dobro ohranjen, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Dolničar, Cesta Andreja Bitenca 130, Ljubljana. Pržan T-315-80 GOLFA, letnik 81. dobro ohranjenega, poceni prodam. Telefon (071) 537-209. po 16. uri. 176-80 KASON z.t zastavo 640 AN. 4 m, kompleten, s cerado 4- loki. prodam. Tel. (061) 768-007. " T-318-80 126 P. 7/78, 38.000 km. zaščiten, dodatno opremljen, prodam. Jelenc. Šišenska 36. Ljubljana. 147-80 PUCH 250 mutocross. letnik 1978. prodam za 5 M. Tel. (061) 452-626 142-80 MERCEDES 200 D. letnik 1972. prodam za 45 SM. Tel. (06!) 314-305. 132-80 RENAULT 9. nov. prodam. Tel. (061) 261-712.* 37-80 RENAULT 18. nn\. prodam. lel (064) 69-333. od I 5- do 16. in tid 20. do 2 I ute T-72-80 MZ 250, letnik 1981. prtxl:im. Roman Gale. Polje. C. XXX 18 129-80 ARGENTA fiat. jmv. neregistriran. 500 km. nu|iio prtnlani najboljšemu ponudniku Ponudbe |xxl »Fiat • 44-80 PEUGEOT 305 diesel. letnik 1981. prtidam. Tel. (061) 51-109. 1240-80 INNOCENTI 90 SL. oktober 1980. prodam, l el. (042)46-457. T-740-80 VESPO, letnik 1968. prodani. Krpič. Gornji Slaveči 71. Kuzma. tel. (069) 24-188. T-14-80 NSU 1200 C, letnik 1971. registracija potekla, prodam. Informacije po telefonu ((X* 1) 446-136. v nedeljo dopoldne. 140-80 Z 750, neregistriran, s kompletnimi nadomestnimi deli. prodani za 18.000. Primožič. Erjavčeva 30. tel. 343-437. 47-80 R 4, odlično ohranjen, letnik 1977. 54.(KM) km. prodani. Ponudbe po tel (061 ) 261-867. 1100-80 ZASTAVO 101. letnik 1976. dobro ohranjeno. prtxlam. Tel. (061) 574-689. 109-80 GOLF JGL diesel. letnik 1979. dobro vzdrževan, prodam. Tel. (061) 577-468. T-57-80 ZARADI preusmeritve ugodno prtnlam tovorni avto scania 140. 350 KM. prt k IO It m. kiper in triosno prikolico, tristranski kiper. enojne balon gume. 16 ton. oboje letnik 1974. mlličnti ohranjeno. Telefon (061) 666-114. 127-80 HAT 650 N3. letnik 1972. vlačilec z novim motorjem, po ugodni ceni prtnlam. Jože Strah. Pot na nitist 5. Sostro. 111-80 TOVORNI avto MAN. 6 t. letnik 1974. prodam. Tel. (061) 741-324. .ni 15. do 20 ure T-6300-80 GOLF JGL. nov. diesel. modre barve, registriran, sptnlaj zaščiten, prodam Ponudbe pod »Najugodnejša ponudba«. T-56-SO R 8, karamboliran motor. 26.(HM) km. prodam ali kupim ne brezhibnega. Drago Re-tienšek, Sevnica, Heroja Maroka 24 980-80 R 6 TL, letnik 1970, 1 I6.<)00 km. ncvt»-zen. poceni prtnlam. Tel. (061) 221 -676. 91-80 LADO 16(X), maj 1982. prevoženih 14.000 km. z dodatno opremo, prodam /a 24 M. Informacije po telefonu 446-61 2. 90-80 PEUGEOT 404. letnik 1974. dobro ohranjen, prodam. Ponudbe pml » 13 M« 84- 80 KARAMBOLIRAN audi SO. letnik 1975. prtnlam. Pokličite (061) 316-108. 85- 80 VVARTBURG karavan, nov, registriran. letnik 1982. prodam.Telefon. (061) 51-082, v soboto popoldne 156-80 KADE I I, nov, neregistriran, prtnlam. Tel. (021) 55-905, Novi Sad. T-l28-80 TOVORNI avto mercedes 406, vozen z B kategorijo, prodam najboljšemu ponudniku. Pauli. Šišenska 38, Ljubljana. T-123-80 GOLFA, novega, prodani. Tel. (071) 41 -749. od 12. do 20. ure. T-l540-80 KESONAR DAK cimos, nov. še neregistriran. zaradi bolezni prodam. Inf. po tel (061)50-336. T-l 55-80 RENAULT 9. nov, še neregistriran, prodam. Tel. (058) 43-987. od 8. do 12 ure. Buljevič, Split. 65-80 TAM 5500, dobro ohranjen, keson 520, registriran do januarja 1984. prtnlam Lahko z delom. Tel. (061) 262-192. 64-80 FIAT argenta 2(MK), nov. prodam. Telefon (061)579-412. 61-80 GOLFA .IGL, novega, registriranega, prtnlam. Tel. (061) 722-503 59-80 VOLKSWAGEN luki. nemški. brezhiben, registriran do 25. 12. 1983, prodam. Teleftm (061) 822-247. mi 15. do 19. ure. T-l 48-80 ZASTAVO 101. letnik 1978. 65. Ih ure. v nedeljo tul III. il»» 14. „„ T-470-80 K IK, It ioik l*#8l. prodam. Roaic |x»nuil-lK |w . t. ■ | 59-1180 od 14 dt» IO. ure. 26-80 KM IL* im*. neregistriran, prodam. Pt*-luulhepod -Hordi*- 770-80 KADETI 1.3 SJ s 5 vrali. dobava januar ia I9K3. prodam Ponudbe pod »1.3 SJ.. 67-80 TOVORNI avlo MAN kiper 10212 prodam ali zamenjani /a lrioso\ inča po do-uovoru. Inl polcl. (IIM*) 764105 1-178-80 GOLF II.. letnik 1080. rjav. gar;i/iruii. pr«nlam Telefon (061) 851-553. popoldne T-173-80 NSU 1200 z luidiicneMnimi deli. rcgisiri-• ran. pr« Klani St elan Horvat. Gorjuša 19. n 1233 Dob pri Domžalah. 20-80 FIAT 125. italijanski, privlam. Tel. (061) 573-573_ '1-41-80 MERCEDES K ATA. z ima im motor -jem. registriran do II. 1983. letnik 1071. pr« Kitim ali zamenjam za manjši osebni avto. Prodam tudi 6 ima ih gum 0—20. Frane Buhe. Vel. P«kIlog. Lcsktivccpri Krškem. T-207-80 SCIROCCO I S I IINI am. KIP I««] km. prva registracija 1076. pr«Kitim Tel. (066) 75-508 1-131595-80 NSU 1200 C pnKlanv Avlo je vozen in registriran do konca leta 1083. Telefon (Obl 1326-602. ali Kolarjeva 25. 168-80 TALBOT solaro. start* 4 mesece, pro-ttun Tel (064) 24-424. T-4O-80 VISO super K. 6 mesecev start*, prt Kitim ali zamen|tui Tel 454-507 umi za novejši 126 P/iloplačiltmi. 119-80 AUDI IOO Cil_ letnik 1074. zelo dobro ohranjen. ugtKlno prt Kitim. Tel. (061) 225-281 T-251-80 ZASTAVO 750. starejši letnik, vozim*. registriraiM*. pr«Kitim I tihko tudi po delih. Iel. (061) 345-010. T-221 -80 JETI O, Idilik Iosl. centi ugtKlna. pn*-ibun.Tel ((171>636-736. 1-86-80 VW 1200, nemški, prva registracija leta 1075. iz retino ohranjen, garažiran. gume iiiicIk-Iii*. prt Kitim za 14.5 M. Tel. (06!) 573-371 246-80 LADO 1300 S z dodatno opremo, staro 7 mesecev, prodam. Miran Robljek. Golniška c. 56. Kokrica. Kranj. T-880-80 KOMBI zastavo 435 K. letnik 1081. prodam. Tel. (065) 71 -275 T-89-80 KOMBI IMV 1600. tirtAni m blatnike za peugeot 304. prtKlam Zdravko Štrukelj. Krakovska 7. Dont/aic 1-238-80 RENAULT 16 T.X. letnik 1078. odKč- im> tthrtinien. zelene kt»vinske barve. prodam. I el («163) 25-321». T-225-80 RENAULT 4 TE letnik 1076. zelene kovinske barve, mak* vozen, dobro ohranjen. prtKlam Tel. (063) 25-320 T-226-80 OSEBNI avti* mercedes 220 D prtKlam. Iel (061)264-557 154-80 DIANO 6 I.C. letnik 1081. prt Kitim. In-lt*rmaetje po telclt*nu (068) 714103. T-263-84) RENAULT 18 11 . ima. neregistriran. priKtam. Ponudbe ptKl »\1etalik< 146-80 A MI S bretik prtKlam Punudhc pt» tel. tiio6) 26-542. T-1020-8. prodam Avto je trenutno nevozen Ogled na naslov popoldne. Aleksander Janežič. Medvode. Čarmanova 7 pri kegljišču HE Medvode 272-80 MERCEDES III3. kesonar. dolžine 7J* m. registriran, dobro ohranjen, poceni prodam ah zamenjam za osebni - diesel. Naveršnik. Notranje Gorice 25 pri Ljublja-ni 212-80 GOLF JI. diesel. 34.000 km. garažiran. t »hranjen kot nov. takoj prodam Tel. (061) 454-611 218-80 VOLKSWAGEN, gi»if JGL apni 82. zaščiten in opremljen, prodam Telefon (061) 558-329. 225-80 GOLFA JGL prodam ali zamenjam za manjšega. Tel (061) .341-923 ali 868-«33. T-4700-80 GOLF diesel. letnik 79. dodatno opremljen. prodam Tel. (058) 521 -671 T-464-80 GOLF tlicscl. lip 79. prodam. Inf. po tel. (1158)515-210 T-463-80 ZASTAVO 101, december 1976. registrirano. prodam Pajnič, telefon (061) 752-643. popoldan T-467-80 RENAULT 18, letnik 81. prodam. Tel. (061)268-402 1-461-80 FIAT 127, letnik 71. obnovljen, prodam za 17 M. Inf po tel. (061) 310-642. dopoldan T-460-80 prod 15. i KOMBI IMV keson prodam. Telefon (061) 59-633 410-80 ALFA n»mco 1750 GT junior. odlično ohranjen, prodam. TeL (061) 348-796. od 16. do 20. ure T-424-80 RENAULT M, nov, prodam. Informacije tudi po tel. (061) 752-748 ali ponudbe pod »Pohiteti«. 273-80 ČZ 175 enduro. poltekmovalno. po delih prodam. Ima cross pol tank ip zračne amortizerje. Tel. (061) 578-468. od 15. do 17. ure. T-471-80 PRODAM simco 1301 special letnik 72. Novak. Cerklje 43. Gorenjsko. T-508-80 PRODAM alfa sv-d super odlično ohranjeno. Cena 42 SM /. avtoradiom kasetniki »m stereo in zvočniki pioneer. Inf. (066) 22-419 ud 12. ure naprej. T-509-80 GOLF diesel. nov. |M7X. prodam. Telefon (061) 445-329 T-374-80 UGODNO prodam mazdo 1300, letnik 1971. cena po dogovoru. Informacije po telefonu (061) 611-106 Hribar. Utik 36. Vodice. T-506-80 VOLGO, letnik 1981». prodam za 12.5 M Kttcjunči^. Kolarska 12. Koper. lel. (066)21-033. PT-131585-80 R-4 TL special. letnik 1978. prodam. Inf tel (061)851-713 od IK. do 21. ure. 4 Pl-141-80 MERCEDES 220 S, letnik 1970. prtKlam. Tel. (061) 578-478. Adamičeva 17 PT-258-80 BMVV 315, pol leta star. prtKlam. Inf. po tel. (061)47-113. P-98-80 GOLF, štiri vrata, rdeče barve. «xlličtxi ohranjen, z diKlatiM* opremo. prtKlam. Tel. (071) 611-034 ali (071)5214197 PT-110-80 DIESEL pavšal. letnik 79. 60.000 km. prtKlam. Tel. (061) 265-345. PT-134-80 R-12, iMAcmher 1974. s plinskt* napravo. ugtKlno poxiam. Tel. (061) 447-392. P-l18-80 RENAULT 99 rdeč. prodani. Inf. pn* tel 666-137. PI-208-80. GOLFA, 15 nies starega, rdeče barve, prevoženih 15.000 kn». prtKlam. Kličite v petek (ikI 7. ilt i 14.) in soboto (ikI 8. do 12. ure) po tel. 575-435. P4J52-80 ZAPOROŽCA, letnik 76. registriranega do septembra 83. dobro t »hranjenega. prtKlam za 5 M. Brajnikova 36. Ljubljana Koseze P-20065-80 GOLF JGL, letnik 1982. višnjeve barve. z avtoradiom. «x!lično ohranjen. ugodno prodam, Telefon (064) 41 -034. P-7-80 GOLF JD, oktober 1978. prodam. Podlubnik 224. Škofja Loka. tel. (064) 62-416. T-269-80 FAP 13 SK, 160 KM. dva pogona (3 aksc) prtKlam po ugiKlui ceni. Telefon (068) 25-494. PT-38-80 DIANO staro dve leti in pol. brezhibiMi. prtKlam. Ogled na Celovški'74 b. I.|ubljana. pri tov. Kastelic, po 15. uri. P-070-80 OSEBNI avto CiS pallas citroen, letnik 1978. ugtKlno prtKlam. Valentin Marinček. Preserje. Igriška ul. 19. p. Raikmilje. P-36-80 ZASTAVO 101, letnik 1974 neregistriran**. ugtKlnt* prtKlam. Telefon (061 ) 721 -241. popoldne. T-151-80 DIANO, letnik 1977. tx!licnoohrunjciM». prtnlam. ('ena podi»govoru Vili I .orber. Sp Škofije 197 Pf-192-80 GOLFA JGL, rumenega, starega sedem mesecev, prevoženih lO.OOOktit. vozili* je ilt Klani«» zaščiteno. prixlam. Ogled na Malejevi 17. Ljubljana. P-53-84) GOLFA JGL, letnik 1982. prevoženih 1.800 km. registriranega. prtKlam. Tel (078) 39-519. pi* 14 uri PT-19-80 R 5, letnik 1978. rdeč. gar:ižiraii. pr«nlam Infornuicijc po telefonu (061) 721 -726. P-63-80 RENAULT 18, star tri mesece, privitim. Tel. (061) 772-878. PT-69-K0 TOMOS avfomatik ngtxliH»prtKlam. 'lel (Of» 1)578-603. PT -120-80 GOLF DIESEL, S Štirimi vi .iti. dec 79. prevoženih 40.000 km. prtKlam. Inl dopoldne po tel. 313-772. ogled pt»poldne. IX*rmastijeva 14. Radttmlje. P-3164-HO FIAT 132/2000, utaj 1978. 58J N N) kni za 270.000 prodani. Tel (061) 345-870 ali (041)417-847 • P-043-80 MERCEDES kiper. 6 ton. 322. motor imiv. 130 KM. tri leta star. nov diferencial, obnovljen nK‘iijulnik. prtKlam. Raiki Cen»-vae. Letoviška pot 14. Koper, telefon (066) 23-903. ixl 19. do 2 L ure. Pt-375-80 TALBOT samba, junij 1982. prtKlam. Informacije po tel. (061) 345-776. txl lo do 18 ure P-l65410 (MERCEDES 319-D kesonar. nosil- nost 17« M» kg. vozen z B kategorijo, reg. d«» iiilija 83. prtKlam. Informacije polet. (065) 25-740. ogled v Ljubljani pri Vukovič. Petrovičeva 13. Nove Jarše. PT-27-80 WARTBURG karavan, letnik julij 78. prtKlam. Valjavec, tel. (064) 83-849. PT-306-KO kupim GOLFA, temnejše barve. :x»vcga ali zelo malo vttženega. kupim takt»j za gotov im*. Pt»nutll»c pixl »Navedite ceno«. P-23344-82 JUGO 45, imiv ali malo rabljen, kupim Prevzamem tudi vrstni red. Ponudbe |mkI -Dobro plačilo« P-52-82 OPEL REKORD, olimpia. Setnik 1958. kupim za nadomestne dele. ves avto ali posamezne tlele. Štefan Horvat, Gorjuša 19.61233 1X4» pri Domžalah. P-19-82 TOVORNI avto. mercedes 808. 81 I ali 813. z dolžino kesona 5.6 m. kupim. Vera Skubic. Ižanska 77. Ljubljan. P-70-82 GIULIETTO, letnik 78 ali 79. kupim. Ponudbe pod »Giulictta«. 185-82 OSEBNI avtomobil kupim do 12 M. Plačam z gradbenim materialom. Ponudbe pod »Takoj«. 194-82 LAVE R DO 500 kupim. Dean Černe. Černetova 8. Ljubljana. Telefon (061) 559-421 497-82 MANJŠI avto. lahko starejši 72- ohranjen, kupim 19. lahko starejši letnik. Te. (061) 572-464. int 171-82 MOTORNO kolo (hondo 500 F. yama-ho 250 ali 350. kawasaki 5110) kupim. Tel. (031)21-428. T-283-82 126 P, brez motorja ali s pokvarjenim motorjem kupim. Tel. ((>61) 861 -724. T-377-82 VEČJI osebni avto. najraje CX. kupim. Ponudbe pod »Kakovost«. 45-82 TAM 110 T 10 ker».n ali 'I AM f>5(KI kiper keson. 4 m dolžine itd. kupim Tel. (061)821-701 'I -248-82 KAROSERIJO alfa romco giulictta 16. lahki* tudi karambolirano. kupim. Ponudbe pi»š|jite na naslov: Drago Kisilak. Titova 386. Črnuče, ali pixl »1 akoj« 122-82 garaže TRIPLEKS garažo, kupim. Tyl (061) 340-948 T -20-83 GARAŽO v Murglah. «Kklam za dve leti predplačilo 24.000 din. Telefon (061) »3-406. ŽO |> prtKlam 'Iel. (061) 346-725 T-252-83 263-406 111-83 GARAŽO jmkI Brati tv ševo ploščadjo. GARAŽO ali manjši skladiščni prostor, v Centru ali za Bežigradom, najamem. Ponudbe pixl »Dober plačnik«. 121-83 GARAŽO na Vodmatu. «xklam lili pt» tel. 47-373 v nedelji*. ikI IO. dt* 12. ure. 84-83 TRIPLEX garažo na Posavskega ulici, prodam. P«*nudbe s cent* pt*d »Srednja eta- ža« GARAŽO Štcpanjskcm naselju, priv dam zdomcu. Ponudbe med 17. in 19. uri* T-l 19-83 panjski ibe mo po tel. 452-276. T-176-83 GARAŽO za Bcžigraditm najamem. Ponudbe po tel. (061) 344-981. T-326-83 GARAŽO kupim na Viču Tel. (061) 263-005. T-405-83 GARAŽO, prodam najboljšemu ponudniku. v Trnovem. Ponudbe pod »220 T«. 79-83 GARAŽO, V Trnovem ali na relaciji Tmovo-Tržaška. najamem. Ponudbe pi*d »Reden plačnik«. T-454-£3 GARAŽO, prodam na Bratovševi pliv Ščadi 26. Ponudbe pod »Dobra lega«. 87-83 ZIDANO garažo, v Rožičevj — M«»ste. prodam. Tel. 319-008, popoldan. 262-83 deli za avto ZA RENAULT 8 prodam končnike in zadnja kolesna ležaja. Hribar. Mengeš. Kamniška 38. T-425-84 ŽABO ID X9 pi* delih prodam. Tel. (061)552-598. T-429-84 VETROBRANSKO Steklo, prednje, zagitlfa. prodam Tel. (061)51-909. 1-440-84 GUME 185/70 SR 13. 4 komade. trayal. ugodni* prodam Jesihar. Šmartno 67 ptxl Šmarno goro. tel. (061) 59-134. T-108-84 DIESEL motor kupim 60-85 KS. Janez Jarc. Dvor 36. Polhov gradeč. 150-84 SNEŽNE verige za gume 135 x 12 ali 135x13. nove. nerabljene, poceni prodam. Informacije dttbite 8. I. 1983, po tel. 346-837. 43-84 A Ml 8, po delih ali vsega prodam. Zglasite sc na našit »v: Safct Audie. Pol k Savi 189 ali po tel. 345-061. int. 288. do 15. ure 22-84 DIESEL motor original deutz 4500. stabilen. z. vsi* avtomatiko, prttdam. lahko tudi zamenjava za kredit. Tel. (061) 832-191. T-427-84 KESON palctar.5x2.40m. prtKlam. Tel. (061) 737-153. popoldan. T-458-84 VW 412 Is. letnik 74 prtnlam po delih. Motor je tudi za VW kombi-bus. Rczec Ivan. Brdce 37,61431 Dol pri Hrastniku. T-504-84 NADOMESTNE ik*lc za sinico iooo (»1 S. prtKlam po ugjixlni ceni Jože Bezlaj. C esla v Žlebe 19. MciIvikIc. 3034-84 MOTOR in prednjo premo za spačka, lahko |*o delih. prtxlani. Telefon (061) 832-596 T-93-84 MOTOR za Z IOI. prevt»Ženih 60.000 km. prtKlam za 2 M ter 3 gume michclin ZX 165 70 SR 13. za 5000 din. Ponudite p«xl »UgiKlen nakup«. P-5-K4 SPAČKA za dele prixlam. Obcrč, Reboljeva 14, Ljubljana. 180-84 MOTOR /a n h »ped (tri hitrosti) prtnlam. Ponudbe pod »Motor«. 167-84 AVTODELE za golfa prodam: odbijač. armaturo, stekla. Tel. (064) 61-830. ' 163-84 ŠKOLJKO za mercedes, letnik 74 dt* 77. rabljeno ali novo. kupim. Ponudbe po tel. (051)31 -679. T-370-84 PEUGEOT 304 poceni prodam vsega ali po delih. Tel. (061)268-585. T-268-84 MOTOR in nadomestne dela za lado I 500 prtnlam. Tel. (061) 576-814. 146-84 LAHKA ital. aluminijasta kolesa oziroma racino 5 1/5x13 H2 z. vse rabljem*, prodam za 12.(MK). Telefon gumami. T« 165-006. Pokljukarjeva 70. Ljubljana. 135-84 ZA R 16 prodam nove amortizerje. Tel. (061)611-062. ' 221-84 ZA PEUGEOT 304 kupim diesel motor. Ponudbe po telefonu 737-256 za Mršič. delovni dan do 14. ure. 237-84 BLOK motorja z bati in glavno gredjo, skoraj novo. za ford escort I 100 prodam. Stjcpan Lipič. Nahtigalova 26. Zalog. T-354-84 ZIMSKE gume 165 13 in verige za tovornjak. II in 12 eolske, prodam. Tel. (061) 47-570. T-390-84 RENAULT 12, letnik 1973. pnnlam po delih Tel. (061) 796-123. od 18. ure dalje T-392-84 HAUBO za diano kupim. 'lel. (061) 267-082. 47-84 DVE gumi z obroči za prikolico MB 400. dimenzija 400x8. ugmlno prtnlam. Tel. (061)262-178. 17-84 KOMPLETNO karoseriji* za mereč« t les tip I 15. prtnlam. Tel. (061) 50-724. T-227-84 IZPUH, mak* rabljen in prednje m zadnje luči. za princa IOOO. prodam. Tel. (061 ] 325-015. 102-84 4 GUME suva semperit 145 x 13, skoraj nove. prodam Kobav. Trg MDB 10/11 (nasproti kina Vič). 15-84 ZA R 12 prtnlam razne dele. 'lel. (061) 455-235. 96-83 ŠTIRI avtomobilske gume. pirclli cintura-tdan m. Prcpadnik. Vo- 78-84 to P 3 165 SR 13. pr«k) cinikova |9|. ^ NOTRANJE blatnike za fiat 127 kupim Tel. (064) 62-589. popoldan 1-139-84 ŠTIRI avtomobilski- gume. Continental I75x |4. prtnlam. Tel. (061) 772-664. T-l43-84. KARAMBOLIRAN fiat 125 P. z novim motorjem, prodam po delih. Tel. (061) 752-144 1-201-84 R 4, I 74. registriran, v t »žilo je-kompletno, z neuporabno šasij«» in brezhibnim motorjem ter menjalnikom. prtKlam za dele. Miklič. Beblerjev trg 3. Ljubljana 31-84 tov. prikolice PRIKOLICO it as. triiism*. kabin«* ma- girus 230 in rnagirus 230 pr«nitim. Telefon (062)691-513. 8-85 DVOOSNO kiper prikolico, nosilnost I 1.5 t. znamke kacvsbohrer. prtnlam. Kalan Zapoge I L P. Vodice. 48-85 PRIKOLICO, traktorsko, enoosno, ni kipcrica. nos. 4 t in prikolico za osebni avto. prtnlam. Tel. 59-633. 40-85 TRAKTROSKO prikolico, nosilnost 3 t. zračne zavore, prtidam. Telefon (061) 577-168. T-367-85 TOVORNO prikolico za osebni avto (nedokončano) prodam. Tel. (061) 554-855. v soboto po 16. uri. 211-85 (Z) ŠPORTNI REKVIZITI prodam KOLO specialko-tvilier tricstinu. oprema canipugnmla. skoraj novo. ugtKlnt) prtKlam Ponudbe ptxl -Ugixfno«. 147-9(1 UNIVERZALNI 4-točkovui rapc-njalcc za teniške loparje. niax. sila 38 kg. popolnoma nov. z vsem priborom, prodani za 1.3 M Jakop. Celje. Puncer jeva 5. T-l72-90 HOUSEBOAT, komfortno opremljen, dim. 10.92 m x 3.96 ni. motor ehrysler privezom \ Puli. primeren za 105 KM daljše bivanje na morju. prtKlam. Ponudbe p.Kl -IOOSM«. T-l33-90 DIRKALNO kolo eolnagt*. opremil campagnolo super reeord. velikost št. 55. novo. ugtKlno prttdani (4.7 M). Tel. (061) 59-393. popoldne P-32-90 POTAPLJAŠKO uro seubapro 500 automatic prodam Borut. tel. 210-016, po 19. uri. 224-90 ŠPORTNI gliser, motor T 18 in prikolico. prtKlam. Tel. (061) 47-408. T-357-90 kupim ELAN 080 gliser brez motorja, lahko eventualno s prikolico, kupim. Tel (061) 321 408 T-271-92 DEKLIŠKE drsalke št 34 kupim Telefon 746-239 T-l 60-92 DEREZE nujno kupim. jx> možnosti *s\ukii«. Petrovče, te*. (061) 328-068. 106-92 prikolice PRIKOLICO adria cxpnrt 450 O s hladilnikom in pečjt*. malo rabljeno in ga rano. z baldahinom, pr«Klani za 17 M. Infor-tel. (066) 2 21-981 vsak dan Ijcno in garaži-“ ‘1. Inl dan po objavi (6dni)«Kl 19 do 20. ure. 'I-194-93 POČITNIŠKO prikolici* kupim. Piv nudhc s cenit pod oznako »Takoj-gotovi-na«. 271-93 tacije pi» i bjavi (6 tln smuč. oprema ALPINA smuč*, čevlje št. 37 (EU 5 1/2) prodam za 1000 dir«. Tel. (061) 265-006, Pokljukarjeva 70. Ljubljana. 134-94 KOMPLETNE smuči. 140 in 160 (brez vezi), : .nuč oblačila za starost 10 let. pancerjc 37. prodam. Tel. (061) 219-744. 207-94 PANC ARJE nordika, nove. 42—43. ugodno prodam Tel (061) 348-242. T-103-94 VEZI salomon 404 in smuči poceni prodam. Telefon (061)314-585. 80-94 SMUČARSKE čevlje št. 37. kupim za (»tfoka. Ponudbe po tel. (061) 752-495. «xl 17. ure naprej. P-3155-94 SMUČARSKO opremo in drsalke kupim za deklico Ponudbe pixl »Za 3 leta«. 86-94 SALOMON 727 nove vezi prtKlam Jankovič. Klavčičcva 6. Kamnik. 81-94 OTROŠKE elan smuči, dva para 803S 160 cm: elastične smučarske hlače kors za 13 let skoraj nove; pancerjc alpina št. 7 1/2 kovinske sanke z. volanom in zavorami, smuči olympic RS 550-200 em poceni prtKlam. Tel. (061) 556-694 136-94 SMUCl RC4 180 in okovje look. prodam. Ogled po 16 uri. Kraljič Andrej. Ižanska c. 126 A. 135-94 SMUCl (160 eni) z vezmi marke r in pancerjc št. 40 prodam. Tel. (061) 50-970. T-77-94 SMUCl rossignol FP 205 kupim. Ponudbe: Bojan Oblak. Triglavska 9, Žiri. 35-94 gospodarski vestnik E) GLASBILA prodam ROLAND ritme prodam. Telefon (064) 74-078. T-218-100 NERABLJENO električno kitaro melodija (kopija fender stratocaster) ugtKlnt» prtKlam. Informacije po tel. (061) 340-865. 113-100 KRATEK klavir prtnlam. Tel. (061) 224-689. popoldan. T-131-100 KLAVIR za pianino zamenjani. Ponudile po tel. (066) 5 I -044. T-36-100 VIOLINO, celo. lep ton, ročna izdelava, prtnlam l.ipošck. Mariin »r. Rcbcrškova 29 7-10(1 BOBNARSKI -stolček prodam. Tel. (061)317-581. T-274-100 FLAVTO yamaha. model 311 S. prodam. Ponudbe pod »Nova«. 143-100 LUDWIG bobne (clasic de luxe). prodam. cena 48.000 din. Ogled v soboto, avtokamp Ježica, Ljubljana. Inf. po tel- (061) 224-816. 253-100 BOBNE amatti prodam. Telefon (061) 327-938, od ponedeljka dalje, popoldan. T-366-100 KAKOVOSTNA flavta, rabljena, izredno ohranjena, znamke gebriider mbn-nig. iz plastične mase, prozorna, naprodaj. Ponudbe pod »3 M«. 181-100 ZVOČNIK, 15 W in light show prodam. Tel. (061)832-191. T-428-lOO kupim HARMONIKO kn*matični>, najraje italijansko, z. dušilnimi loputkanii. kupim. Vili Selič. Hrastovce 25. Titovo Velenje, tel. (063) 850-900. do 14. ure. T-417-102 HARMONIKO, hohner, 120-basno, novo in ojačevalce. 100 W. kupim. Ponudbe pod »Navedite ceno«. 228-102 PIANINO, še uporaben, star. orientacijska cena 2 M. kupim. Telefon (061) 576-994. T-319-102 BOBNE, dobro ohranjene kupim ik» I .r \1. Tel. (061) 577-592. T-243-102 NOVO ali malo rabljeno trivrstni* diatonično harmoniko, glasitve A-DF1-GE. kupim Tel. (061) 77*2-392. od 16. do 19 ure T-136-102 0 AKUSTIČNI APARATI prodam HITACHI kasetofon DE-IO prodani. Ogled |Xi 12. uri. Valentič. Medvedova 19 I (vhinl iz dvorišča). Ljubljana. 72-105 TV gorenje eolor 950 super prodam. Informacije pn tel. (061) 556-926. 33-105 ČRNO-BELI prenosni TV. nov. z garancijo. nujno prtnlam zaradi bolezni. Ponudbe ptnl »Gotovina«, tel. 344-004. 35-105 TDK Fuji kasete s posneto disko in rok glasbo prtxlam. Tel. ((»41) 527-694. T-l31609-105 TELEVIZOR črno beli ugotino prodam. Telefon (061) 575-262. 22-105 VIDEO napravo v sestavu TV. rekorder projekcijsko platno. VHS sistem, japonske i/ilelave. prodani Tel (065) 31-358. Rudi. sobota in nedelja ikI 18. do 19. T-255-105 STEREO kasetofon znamke toshiba z deklaracijo prtKlam lel. (061) 47-495. T-205-105 NOV barvni TV gruiHiig in stereo avtiira-dio-kiLsetofon prtKlam 'lel. (061) 59-207. 39-105 ČRNO BELI televizor poceni prtKlam. Neubergerjeva 12. slan. 6 118-105 NOV vvalknian prtidam. Tel. (061) 722-074 23293-105 GRAMOFON tosca hi l‘i elae 2(M» -AD prodam Martin Vodušek. Nt>vi doni 33 AS. 'I rbovlje. lel. (061) 821-522. do 13 ure T-105-105 STUDIO RPC 300 glasbeni center grun-ilig z zvočnikom 2 x 50 W prodam. C'ena 55.t MK) din. Interesenti naj kličejo (061)831-755. - 1050-105 RADIO-KASETNIK gruntiig RR-660 in tuner technies STS-6 pnxlam. l*o-niKlhepiKl ■>Kakovost«. 2(MM5-105 TV coltir ambasador, rabljen ali I V grun-dig eolor. nov. prtKlam. Kličite po 13. uri po tel. 612-254 T-I84-I05 ČRNO beli televizor prtKlam. Uraničcva 2. Koseze. Šiška. 117-105 TOSHIBA vvalknian. metal s stereo lu-ner pack kaseto prtKlam. Ponudbe pod »16.1 H M)«. 116-105 VVALKMAN stereo sonic. kombiniran (kasete - radio), nov. prtnlam Tel. (063) 24-242. v soboto in nedeljo dopoldan. T-250-105 VRHUNSKA bas zvočnika, prtnlam Ptmudile pod »K kol kvaliteta«. 99-105 PHASE linear 400 končno stopnjo, prodam ali zamenjam. Tel. (061) 558-408. 59-105 ČRNO l»cli TV diplomat, ekran 62. prodam. tel. (061 ) 262-926. 82-105 ZVOČNIKE l*cnytonc 40 W prtnlam Iniomiaeije jk» tel. 210-000. tnl IS. do 2(§I ure. 76-105 BAS .kitaro in bas ojačevalce prtnlam za 2.2 M Silvo Zavtnlmk. Cesta v Šmartno 35 C '.61000 Ljubljana. 1-170-105 JAPONSKI ojačevalce M6000A 2 YSO W sin ter HI-FI dircct drive gramofon M6000P prtnlam. Ponudbe po tel. 772-526 (|*o 15. uri). 19-105 TV KOLOR gorenje, ekran 66. prodam. Inf. tel. (061) 772-664. 1-142-84 VIDEO opremo vseh sistemov (VHS, BETA, VIDEO 2000, VCR, U-MATIC) občasno najamemo za lastne prireditve in programe Natančne ponudbe s popisom razpoložljive opreme in sistema pošljite na Programski oddelek Cankarjevega doma. Trg revolucije 2, 61000 Ljubljana, s pripisom »VIDEO«. 5-14 VRHUNSKE /viNrnike lovvther aud;o-vector prtnlam. Tel. (061) 342-775. T-295-105 RCS 2 bas zvočnika (nova), vsak 600 W. z zvočnimi skrinjami ali brez, prtnlam. Vili, tel. (067) 21 -978. T-284-105 CB POSTAJO s 480 kanali, cena 4 M in ojačevalec 100/200 W, cena 2 M. prodam. Tel. (066) 75-783. 1720-105 KASETOFON si*ny, rcceivcr pioneer, 2x25 W sin ter gramofon tošca, prodam. Tel. (061)448-466. 1 212-105 AVTORADIO hlaupunkt verke. ugodni* prodam. Tel. (061) 577-880.T-401-105 EQUALISER sounderaftsman in ojačevalec yamaha A-550. pn*dam ali zamenjam za pred »n končni* stopnjo-z doplačilom Tel. (061) 223-883. 172-105 TELEVIZOR grundig superkolor, daljinski* upravljanje, stereo radio kasetofon. grundig supei stereo radio rekorder, stereo avtoradio kasetofon, prodam zdomcu. Vse je novo. Drago Radulovič. Podlipoglav 8, Dobrunje, 61261 Ljubljana. 90-105 STOLP hitaehi MK II ugodno prodam. Tel. (061)317-1 IO. 51-105 TELEVIZIJSKI aparat philips. odpisan, prodam za 1000 din. Telefon (061) 553-824. 390-105 TELEVIZOR, barvni, nov. svetovne znamke, nov videorecorder, nov avtoradio kasetofon, prodam. Tel. (061) 310-950. 269-105 TV eolor gorenje, ekran 66, prodam. Tel. 317-368. 111-105 SONY HI-FI stolp, kakovosten, prodam j za 9 M Tel. (061) 310-645 107-105 , P™.’ TOČAJKO, pridno, visoko, sprejmemo takoj Dober OD. Telefon (061) 217-891. od 8. do 9. ure. T-279-130 MIZARSKEGA pomočnika sprejmem redno .t11 honorarno Ponudbe p«ni -T.jul*ljana-’I rnovo«. P-138-130 DEKLE za strežbo sprejmemo. Stanovanje v hiši. OD duhci. Gostilna Babnik, li pinčeva 73. Fužine, Ljubljana. P-125-130 IŠČEMO dekle. ki ima veselje do gi*stin-stva. Hrana, stanovanje v hiši. Visok zaslužek l lenigmaiHiv hram. Stara cerkev 36. tel. (061)851 5()|. PI-131223-130 VKV — KV elektroinštalaterja ali clck-tromehanika. sprejmem za delo na terenu Tel. (061 j 785-123. Pl-48-130 DVA KROVCA takoj. Samsko stanovali čile pb telefonu (061 ) 721-363. tnl IS. ti«* 20. ure. P-30-130 DEKLE, natakarico, lahko priučeno, takoj zaposlim v novejši gostilni. 25 kin i/ Ljubljane OI) 15.000 din. Stano\;uji<- m vsa oskrba v hiši Tek (061 ) 784 O * i PI -i»o-I30 MLAJŠI upK»kt»jenki nudim za ;*omoč- \ gtisptnlmjstvu hrano in 'stanovanje, lel. (061) 72 I -791. Pl -237-130 PREŠI V ALKO ali šiviljo iščem za stalno zaposlitev v usnjeni in tekstilni gaian- I teriji Loboda, Jakšičcva 12. tel. 314-446. PI 175-130 FRIZERSKO ptnnočnico, samostojni* moč. sprejmem takoj. l'onud’.*e ptnl » Vest Pl-80-130 « in kleparja zaposlim nje zagotovljeno Kli-1 7 ■* I -363. o.l IS MATElVlA riKO inštruiram. Ponudbe pod »Jamstvi*«. 245-140 INŠTRUIRAM osuovnttšolsko matematiko in angleščino. Ponudbe pod »Zanesljivo, uspešno«. 20046-140 SEM Amenčanka. po 15. januarju inštruiram \ i .juhl jani angleščini* za srednje šole in j*ogt*\orni jezik. Naila Hanam. Slt*vensko ljudsko gledališče, Celje. tel. (063)22-960. 1-241-140 INŠTRUIRAM strojne elemente, rišem načrte. Ponudbe ptnl »Bojan«. 76-140 INŠTRUIRAM matematiko za vse razrede in fakultete. Ponudbe pinl »Greni na dom«. P-l 12-140 MATEMATIKO fiziku in kemijo inštruiram po hitri in zanesljivi metodi na vašem domu. Ponudbe pod »Dobra razlaga« P-216-140 iščem IS( I' lkrorico za pučevanje mate- matik. • iM' ii angleščine za osnovno šolo. Ponudbe pod »Mucherjeva uk«. 12-142 1 IŠČEM za 9 M. Tel. (061) 310-645 107-105 TRC 14 kombinacija, 14 cm. TV', radio, kasetofon, znamke ktirting, prodam. Ponudbe pt »d »Nujno«. P-17-105 TOSHIBA pred in končno stopnjo, gramofon garard 401. brez ročice, zvočnike KEP KIT in sanyo stolp, prodam. Tek (061) 448-856 10500-105 OJAČEVALEC technies SUV 5 (2x65 W). nov. črne barve, z deklaracijo, pnnlam za 3.6 M. Tel. (061) 342-393. P-3152-105 PEVSKO ozvočenje, znamke dinacord -gigant II 200 W eijualciscr bose. l*t»st - dve zvočni skrinji ugtKlnt* prtKlam Telefon (067) 23-047. popoldne. PT-158-105 SHARP hi-fi stereo stt»lp. u«*v. deklariran. v omarici z. zvt*čniki. 2x.5(i W. prtKlam. Inf. vsak dan samo txl IO. do II. ure ter popoldne ixl 15. tlo 16. ure pt* tel. (061) 325-074 P-3136-105 STEREO niixer prtKlam Telefon (061) 51-645. Pr-297-105 KASETOFON fischer CR-4140. nov in električno kitaro, kopijo fender. prodam. Tek (061) 822-174. od 8. do 12 ure T-345-105 sposobnega kemika, ki kupim PRENOSNI rV kupim. Ponudbe jkk! »Prem»sni« ali tel. (061) 348-573. 49-106 DEFEKTNE zvočnike ter tudi ostalo hi-fi opremo, kjpini. Ponudbe pod »Zvočniki« 223-106 \VALKMAN z radiom in kasetarjern. rabljen, dobro ohranjen, kupim. Informacije (061) 310-737. samo dopoldan. Branka Rosulnik 87-106 OJAČEVALEC roland eobe 60 za solo kitaro, roland jupiter. za bas kitaro, fender jazz bas ali precission bas kitaro, kupim. PiHiudhe po tel. (061) 575-239. 240-106 ZVOČNIKE KEF (103. 104), mission ali B&W kupim. Tel. (061) 446-062. T-422-106 bi imel raks«» za izdelavo lepila, ki se ga uporablja gradbeništvu. Ponudbe pixl »Takoj«. P-23325-130 IZUČENEGA mizarja zaposlim za opremo jadrnic. Miran Amon. kaplana 55, 61373 Rovte, tek (061) 741-323. dopoldne PT-54-130 GOSTII.N A V Ljubljani zapt>sli pomi-valkt* v kuhinji. Možni »st oskrbe v hiM Jaklič. Rnlnvičcva 8. 61 107 Ljubljana. P-68-130 KV mizarja z večletnimi izkušnjami zaposlim kot mojstra v delavnici. Štrukljeva 17. Gunclje. tel. (061) 555-537. «kI 15 ik> 17. ure. Pl-280-130 ELEKTROINŠT AI.ATERIA ter delovodjo iste stroke z vozniškim dovoljenjem zaposlim. Ponudl»c pod »Dober OD-ali potek (061) f»4i-015. P-170-130 NUJNO iščem pomoč starejšim zakoncem. Nudim enosobno stanovanje ali samo sobo po dogovoru. Zglasite sc Ivanka Urbanc, Mala vas 58. Ljubljana. 37-130 STALNO zaposlitev nudim mlademu delavcu za delo s papirjem. Ponudbe pod Vestern. ' 265-130 VERZIRANA Strojepiska dobi redno j zaposlitev. Ponudbe pod »Odvetništvo«. 64-130 j VESTNO in spretno mlajšo žensko za [ delo pri stiojih zaposlimo v Radomljah Inf. po tek (061) 5'78-876 ali osebni* v ponede-! ijek in torek pri Vreg. Radomlje. Cesta borcev I. med 10. in 17 uro. T-421-130 d): ŽIVALI prodam išče f.>B.RT NIKOM uspešno vodim poslovne knjige it? sestavljam napovedi. Tel. (06 5) 52055. popoldne P-22632-132 NUDIM 4-urno pomoč •» gospodinjstvu enkrat tedensko, ponudile pod »PoiVk*č«. 61-132 0 UMETNINE IN STARINE prodam UPOKOJENKA gre kuhat kosilo na dom. Ponudbe pod »Tudi dieta«. 219-132 gre Tuoi di KAKRŠNOKOLI tlelo sprejmem na dom. Kličite od 17. do 19. ure po tek (061) .752-148. 1-99-132 UPOKOJENI tizioterapevt nudi pomoč bolniku na domu. Pogoj je soba. drugo po dogovoru. Ponudbe pod »Pomoč«. 178-132 DELO na dom sprejmem. Ponudb«* pod St >5. Jr 190-!32 j HONORARNO delo na tlom«! iščem. .»belin »Zima« ugodno , Za i*?n<..-. v sezoni odstopim stanovanje na *-443-11« I . Vnudbepod takoj«. 168-132 A himorani' Jelo. tu- di . 'hčasno. sprejme na dom upokojenec. Ptinudbepod »Vesten«. 166-132 KV NATAKARICA išče honorarno delo, v popoldanskem času. Ponudbe pod •ridnu«. 209-132 VIHLERJEV go prodam. T eh (061) 448 -303. GOBELIN, avstrijski, z volno. 56> ; » eni. uokviijcn. prodani Brajnikova 7. L|ul»-ijatni Koseze ali ponudbe j*«kI »Narava«. P-20064-110 _ MLADE rodovniške pse »bernardince« prodam. Alojz Lešnik, Dupleška c. 49. Maribor. Telefon (062) 32-822. 12-150 MLADIČE, nemške ovčarje, z rodovnikom. stare 10 tednov, prodam. Maks Šubic, Kopališka 9, Škofja Loka. T-328-150 PUDLJE, 5 tednov stare, aprikot barve, prodam. Ponudbe potek (061) 327-862. 136-150 ODDAM mladega kužka. Primožič, Pot na Labar 1 a, Zalog. 190-150 ČISTOKRVNE, nemške ovčarje prodam. Tek (061) 265-030. T-387-150 PSIČKA oddam dobrim ljudem. Božo Premrl, Notranje Gorice 227, tel. (061) 653-236. 241-150 PSIČKO, nemško ovčarko, staro deset tednov, z rodovnikom, prodam. .Dimc. Prešernova 27, Domžale, tek (061) 721-583. T-361-15« HRČKE prodajam. Tel. (061)576-629. 20021-150 MLADIČE koker španjele prodam. Tei. (061) 263-500. T-230-150 PAR mladih papig skobčevk prodam. Tel {(>61)831-783. T-236-150 ŠARPLANINCE z riKkivnikom. stare dva meseca in pol. prodam. Interesenti se lahko oglasijo pt* telefonu (061) 49-049. i.j. Sošterska 12 B T-162-150 kupim VELIKEGA šnavcerja. samca, starega do 4 mesece, kupim. Zaželena srebrno siva barva. Zglasite se tudi. če zarod šele pričakujete Tel. (061) 210-295. 198-152 PSA, nemškega ovčarja, z rodovnikom, starega 9 do 15 mesecev, dobrega značaja, kupim. Kličite (061) 841-110. T-359-152 iščem IZGUBILA se je škotska ovčarka, stara sedem mesecev Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Pirjevec, Bor-setova 4. Ljubljana, telefon (061) 214-440 ali (061)267-791. 193-153 DNE 1. I. 83 se je na Rožniku zatekla črna mlada psička Pika. če ste j«> videli prosim, Ja sporočite na tel. 261-5 14. P-513-153 najdeno NAŠI I smo mladega psička pšenične har-j ve. Lastmk naj se oglasi zvečer, po tel. (<*6i) j 345-835. 169-154 i NAŠLI a-.i«» papauaja. :nt*dre barve, z I -rockom .Tel. (061)446-496. 206-154 STARINSKO spalnico z mizo., ogledali »m m omare. priKlam. Ogled vsak dan Marinčič. Šentvid pri Stični 58. PT-177-1I0 KOŽO severnega medvedu, izredno lepo. prtKlam. lelefon(061)662-1 13. P-158-110 PREPROGO - avgan. 2.5 x 3 m. ohranjeno. prtKlam. Matanovič, Krakovski nasip 6 119-110 m »Pridna«. 209-1 DELO, kakršnokoli, na dom. sprejmeva. Ponudbe pod »Ročno spretni«. 211-132 RAZNO DELO na doni sprejmem za kriakcr. Ponudbe ptKl »Lastni prevoz«. 97-132 ČISTIM stanovanje dopoldan, enkrat na teden. Ponudbe p«k! »Zelo čista« 42-132 KNJIGE prodam PIONEER MM) W stolp prodam. Tel. (06I)822-I80,txl 15. do 16. ure. T-344-105 MAGNETOFON prtKlam ali zamenjam za kasetofon. Kličite (061) 28-010. 183-105 VISOKOTONSKI zvočnik z lijakom altec lansing, mod. 802 104 DB/W, s kretnico. primeren za disco ali ozvočenje, prodam. Telefon (061) 214-731 ali 210-103.155-105 TV SPREJEMNIK prenosni Iskra-pika prodam. Tek (061) 444-953. od 16. do 18. ure. T-334-105 SANSUI super komponente 930 z zvočniki 130 W prodam zaradi nakupa stanovanja. Tek (061) 444-953, od 16. do 18. ure T-335-105 KORTING glasbeni center prodam. Tek (061) 752-549. T-298-105 HI-FI radio kasetar z dolbijem, prenosni 2x30 W. 4-omski, japonski, star mesec dni prodam. Staničeva 5 a. Lj. 144-105 BARVNI prenosni TV z daljinskim upravljanjem in ameriške zvočnike (80 W) prodam. Tek (061) 454-205. 1840-105 TV GRUNDIG super eolor, daljinsko upravljanje, prtnlam. Gutierez, Vodnikova 13, Ljubljana. 187-105 GRAMOFON dual CS 628 ugodno prodam. Tel. (061) 349-409. T-388-105 MAGNETOFON, licenca grundig. prtKlam. Tek (061) 454-581. 238-105 OJAČEVALEC sony TAF-30 prodam (22.(KM)). Bavcon. Streliška 5, Ljubljana. 210-105 GLASBENI stolp miida, maxi komponente. brez zvočnikov, prodam, fnl'. po tel. (061) 263-264. . 249-105 ZBIRKO knjig Iva Andrica in zbirko Za mir - o Titu. ugtKlno prtKlam. Tel. 325-871. » T-59-120 interna 2 1-70 kupim KNJIGE »Praznično leto Šimencev« kupim komplet ali posamezne. Plačam zelo dobro. < enjcne ponudbe ;kkI »Kuret«. 40-122 RADAR - mesečni* revijo, številke 9, IO. 11. 14 in 20 - kupim. Ponudbe pt* tek <061)59-252. P-3158-122 ŠTREKELJ -- Slovenske narodne pesmi. snopiče II, IX. X, in XI kupim. Ponudil. ((-------------- ------------------ be pt* tek (061) 59-252. P-3159-122 0 DELO dobi ■ , MAMICA z majhnimi d«*ht*tlki išče halj kršnokoli delt* na dom. Ponudbe ptKl Pridna in vestna«. T-126-132 BOLNI t>sebi nudim ponnv in negi* Ponudbe pt*d »Ljubljana-'. 1-216-132 STROJEPISNO delo sprejmem na dom Tek (061) 348-692. T-125-132 HONORARNO delo išče mlad fant. Ponudbe pod »Takoj«. 96-132 PROSTE zmogljivimi na stružnem avtomatu O 10 nudim. Tek"(061) 263-245. ckI 19. do 20. ure. 70-132 SLIKOPLF2SKAR išče redno zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«. 23-132 STANOVANJE }*t»spravi poštena in natančna študentka. Ponudbe pml »Brez skrbi 55-13' FRIZERKA nniškega in ženskega frizi ranja. išče zaposlitev. Ponudbe ptKl »Večlet na praksa«. aii lel 452-267. 60-132 KV VODOVODNI inštalater z večletno prakso išče službo. Ponudbe pod »Vodovod«. 62-132 STRUGAR-ORODJAR, vešč dela tudi na drugih strojih z 10-letno prakso, išče delo. Ponudbe »Marljiv«. 126-132 AVTOMEHANIK išče zaposlitev. Ponudbe pod »Triletna praksa«. 66-132 m RAZGLASI izgubljeno ZLATO verižico z obeskom (ploščica), sem izgubila pred hotelom Ilirija, dne 31 12. 1982. Nudim nagrado. Telefon (061) 446-169. T-272-160 * IZGUBILA sem uro helvetia rumene barve. Na hrbtu ima vgravirano Učne delavnice. Mozetič, tek (061) 451 -796. T-449-160 V PRITLIČJU {»oliklinike sem šestega januarja izgubila prstan in prosim poštenega najditelja, da bi ga proti nagradi t*ddai pri Gselman, Veselova 14. Ljubljana. 274-160 preklici PEETII JO za strojno ali ročno pletenje volnenih rokavic iščem. Ponudbe |* telefonu (061) 324-707. 77-164 MOŠKI krznen plašč. štev. 48 in krznen jacket, prtxlam. Tek (061) 340-766. T-462-164 KIOSK (2x3 m), odlično ohranjen, ug *dno'prodam za 5.5 M. Ponudbe po tek (061)811-805. PT-219-164 ŽENSKO uro z verižico, firme ancar, pozlačeno in umetniško oblikovano, ugodno prtKlam. Ponudbi* pod »Novoletno darilo« 3148-164 KUČMO, iz belega zajčka,*v ruskem stilu novo, prtnlam po zelo ugodni (polovični) ceni Inf po tel. (061) 226-404. P-3179-164 ZA IZDELAVO iskanega izdelka iščem družabnika - soinvestitorja. Ponudbe ptxl »Dogovor«. P-13-164 BARBI punčki* in oblekice prodam. Tel. (061) 266-940. ixl 18. tlo 20. ure. T-106-164 PREVOZE!, kompletne selitve opravljamo strokovno, vključno selitve klavirjev, blagajn, strojev, pisarn. Prevoži iz tujine. 1 el. 345-417. P-PR-97-16S 200 k ost*v različnih značk ugodni* prixiani. Telefon (061) 575-262. 24-164 GROB na starih Žalah oddani. Ponudbe jxkI »Giob«. 69-164 ITALIJANSKI zimski plašč št. 42 -44. klasičen, prodam za 3.500 din. Tel. (061) 325-871. interna 21-70. T-58-164 KRZNEN ženski plašč (indijska lama), beige barve, št. 38—40. prtnlam. Informacije po telefonu (061) 219-049. 184-164 KRZNEN plašč, črn, perzijaner tačke, ovratnik in obroba lisice, št. 42 do 44, prtidam. Tel. (1)61) 217-350 dopodan, 722-197 popoldan. T-332-164 NERC PLAŠČ, št. 46, naravne harve, enkraten, prtidam. Tel. (061) 721-362. T-365-164 KRZNEN plašč iz lisičjih tačk, št. 42. prodam za 9 M. Tel. (061) 217-303 dopoldan, popoldan (061) 223-724. T-300-164 KRZNEN jopič, lisica in pleten plašč, ugodilo prtidam. Tek (061) 559-227, od 9. do 1 L ure. T-299-164 DEKLIŠKI velur plašč s kapuco št. 36-38 prtnlam. Miholi. Tržaška 51 A, stanovanje 12. T-265-164 250.000 DIN posojila za šest mesecev, nujno potrebujem. Nudim obresti. Sodno jamstvo. Ponudbe pod »Nujno«. 45-164 MO$KI krznen jopič (ovca), nov. pro-dam za 5000 din ceneje. Tel. 553-602. 057-164 NERC plašč, skoraj nov, temno rjave barve, na zadrgo, kot jopič ali plašč, št. 38—40, ugtKlno prodam. Informacije v soboto, 8. L 1983 popoldne po tek (061) 310-513. 149-164 •1! AKADEMSKI slikar kakovostno portretira (olje na platnu), latfko tudi otroke. Ponudbe pixl »Dogovor v ateljeju«. T-131558-165 NAROČILA za eleklroinstalaci-je, novogradnje sprejemam. Material zagotovljen. Za prednaročila 10% popust. Tel. (061) 313-211. E-186-165 TESARSKI obrtnik sprejema naročila za adaptacije podstrešij in druga tesarska dela, za vsako delo napravim predračun in pogodbo. Plačilo mogoče s kreditom. Informacije po tel. (061) 264-055 ali ponudbe pod »Te-sjjjstM-103-165 ŽAGAM drva na svašem domu. Naročila po tel. 722-276. 1-439-165 ČE ŽELITE vaš lokal oziroma salon obnoviti z novimi svetlobnimi telesi, upoštevajoč vaše želje, sporočite na naslov: »Svetila«, Grosuplje, Cikava 9. 73-165 SERVIS pralnih strojev, gospodinjskih aparatov, elektrike. Pridem na dom. Tel. (061) 454-405, med 6. in 7. zjutraj. PG-25-165 EXPRES OPTIKA! V zalogi imamo veliko izbiro domačih in uvoženih, plastičnih in kovinskih okvirjev in svetlobno občutljivih leč (fotogrej) iz uvoza. Za hitro in kakovostno izdelavo se priporočamo. Ekspres optika, Rimska 5, Ljubljana. EO-P-19865-165 HLisp PREVOZE, kompletne selitve opravljamo strokovno, vključno selitve klavirjev, blagajn, strojev, pisarn. Prevozi iz tujine. Tel. 345-417. P-PR-97-165 V Golfa montiram ročni »čok«. Manjša poraba goriva. Tel. (061)832-072. ~ 1-970-165 PR F VOZI KNOF Tel (061) .:7y-.1!9. PK-22-165 Razpisna komisija Komunalno obrtnega podjetja Zagorje ob Savi razpisuje prosta dela in naloge vodje finančno računovodskega oddelka Pogoji: - višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri s 3 07. 5 leti prakse pri opravljanju takšnih del v finančno računovodski vnžbi - da je kandipat družbenopolitično aKtiven - da je kandidat državljan SFRJ - da predloži program organiziranja in razvoja deia v finančno računovodskem oddelku delovne organizacije Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave in dokažita o izpolnjevanju .razpisnih pogojev, ter programom dela in razvoja oddelka naj kandidati pošljejo ali prinesejo osebno v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno obrtno podjetje Zagorje ob Savi, Razpisna komisija. Cesta zmage 57, 61410 Zagorje ob Savi. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 5-6 Delavski svet Podjetja za urejanje hudournikov, Ljubljana, Hajdrihova 28 razpisuje po 93. členu Statuta Podjetja za urejanje hudournikov prosta dela in naloge deiavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ORGANIZIRANJE IN KOORDINIRANJE DELA TEHNIČNEGA SEKTORJA - VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje. - da ima visoko izobrazbo gozdarske ali gradbene smeri - obvladanje znanja iz organizacije dela in metod dela - 5 let delovnih izkušenj Delavec bo izbran za 4 leta. Kandidati naj v 15 dneh po objavi naslovijo pisne ponudbe z dokazili o izpopolnjevanju pogojev na naslov: Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana, Hajdrihova 28 - »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. 6-44 Dotrpola je naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta MARJETA KAČ roj. Korošec Od nje se bomo poslovili v ponedeljek. K), januarja ll>.S3 ob 15. uri na viškem pokopališču Na dan pogreba bo ležala v petnajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah Žalujoči: sin Franc in hčerka Danica z družinama fer drugo sorodstvo Ljubljana, Dob pri Domžalah. Količevo, Prevoje, 7. januarja 1983 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož. oči, dedi. brat in stric VLADIMIR CVETKOVIČ upokojenec Pokopali smo ga v njegovem rojstnem kraju Brz.i Palanki v petek, 7. januarja 1983 Žalujoči: žena F.ma, hči Kuža z družino in dri rodstvo Ljubljana, Palma de Malorca. “ ,../evac Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po tel. 223-311 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana. Titova 35 osebno ali po telefonu 318-252 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec FRANC MARKEUC zidar Od njega se bomo poslovili v nedeljo, 9. januarja 1983, ob 14.30 izpred domače hiše Brinje 32 na pokopališče v Šentrupertu Ohranili ga bomo v lepem spominu Delovna organizacija »Dana« Mirna Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš tovariš in dolgoletni sodelavec MARJAN PORENTAMI ISO vodja tehnične službe v pokoju Od njega se bomo poslovili v soboto, 8. januarja 1983, ob 15. uri na pokopališču v Črnučah Ohranili ga bomo v lepem spominu Delavci Železniške tiskarne Ljubljana Zapustil nas je dolgoletni sodelavec AHMET MUJANOVIČ sam. komercialist v predstavništvu Sarajevo Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Delavci DO »METALKA« n. sol. o. Ljubljana Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl naš dragi VINKO LESKOVŠEK iz Portoroža Pokojnik bo do pogreba ležal v mrliški vežici na koprskem pokopališču, kjer se bomo od njega poslovili v ponedeljek. 10. januarja 1983, ob 15.30 žalujoči: žena Vera in sorodniki Portorož, Letuš. Celje. Parižle. Krog, Borenjci, 8.-januarja 1983 Sporočamo žalostno vest, da je umrl dolgoletni član kolektiva VINKO LESKOVŠEK. vodja sanitarne inšpekcije Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 10. januarja 1983, ob 15.30 na pokopališču v Kopru Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Skupščina Obalne skupnosti Koper in upravni organi SOZD Integral, DO »Vektor«, n. sol. o., Ljubljana, Šmartinska 104 TOZD .-ORGANIZACIJA TRANSPORTA« LJUBLJANA objavlja prosta dela in naloge 1. vodje izpostave v Tržiču Pogoji: - srednja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesece Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v'15 dneh po objavi na naslov: SOZD Integral, DO »VEKTOR« Ljubljana. Šmartinska 104. O odločitvi bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 5-7 Če okrog sebe pogledujem, pa me srce zaboli, kolko bratcev pogrešujem, ki jih videti več ni. V' starem letu so zaspali in so v dolgo večnost šli. nam pa pot so pokazali, kamor pojdemo tud mi. (ljudska kolednica) Na to pot je mnogo prezgodaj odšel BOŠTJAN GAŠPERŠIČ dipl. ing. arh. Pokopali smo ga 7. januarja 1983 v Kropi Žena Duša, mama, sestre, bratje in drugi sorodniki Kropa, 7. januarja 1983 Umrla je moja ljuba mama Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustil * dolgoletni sodelavec dolgoletni sodelavec IVAN BOREC KV mlinar Od njega se bomo poslovili v nedeljo, 9. januarja 1983, ob 15. uri na pokopališču v Kamniku Vestnega sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana-TOZD Mlini Ljubljana Umrla je naša draga tetka KARLA AJZENCOPF roj. Flisek Od nje se bomo poslovili v soboto, 8. januarja 1983, ob 15.30 na pokopališču v Zagorju ob Savi Žalujoči: Bogo, Tanja in Nada z družinami Zagorje ob Savi, Stari trg pri Ložu, 7. januarja 1983 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi KAROL ZADNIK komandir Postaje ljudske milice v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 10. januarja 1983, ob 16. uri iz vežice Dravlje na pokopališče Dravlje u« ‘ »/t Žalujoči: žena Angelca, Milan z družino, brat France z družino, sestre Metka, Marija in Angelca z družinami ter drugo sorodstvo Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu starosti zapustil naš oče, stari oče JOŽE BERLAN upokojenec Od njega se bomo poslovili v nedeljo, 9. januarja 1983, ob 14.30 iz mrliške vežice na pokopališču v Kočevju Sinova Jože in Franci z družinama Kočevje, Novo mesto. Koper, 7. januarja 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj nenadoma zapustil naš dragi VLADIMIR KOŽELJ Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 10. januarja 1983. ob 15. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki Žalujoči: žena Marija, hči Beba z družino, sin Brane z družino in drugo sorodstvo Škofja Loka, Visoko, Tupaliče Dom učencev in VVO Škofja Loka sporočamo žalostno vest, da je umrl VLADIMIR KOŽELJ i ravnatelj vzgojno varstvenega zavoda v pokoju Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 10. januarja 1983, ob 15. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki Dolgoletnega ravnatelja, sodelavca in tovariša bomo ohranili v lepem spominu Delavci doma učencev in VVO Škofja Loka MARIJA PRILUCKIJ Od drage pokojnice se bomo poslovili na celjskem mestnem pokopališču v torek, 11. januarja 1983, ob 15. uri Žalujoči: hčerka Alla, sestra Olga, zet Franci in njegovi starši Ni več trpljenju, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (13. Zule) V 58. letu starosti je dotrpel naš ljubljeni mož, skrbni ati, brat, stric in svak JOŽE ŠTIFTAR • ^ uslužbenec GIP Obnova Od njega smo se zadnjič poslovili v ponedeljek, 3. januarja 1983, na dobskem pokopališču Za njim žalujemo vsi, ki smo ga imeli radi Dob, 7. januarja 1983 Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba in skrbna mama, orni, tašča, sestra in teta MARJETA VOZEL roj. Lanegger upokojenka Steklarne Hrastnik Od nje se bomo poslovili v torek, 11. januarja 1983, ob )5. uri na pokopališču v Zagorju ob Savi Na dan pogreba bo žara s posmrtnimi ostanki v mrliški vežici na zagorskih Žalah Žalujoči: hčerka Milena z možem Danilom in sinom Tomažem, sestra Štefi in drugo sorodstvo Essen, Celovec, Ljubljana, Dragomer pri Brezovici, Rogaška Slatina Za vedno je odšel od nas predragi oče JOŽE ŽIGON bibliotekar v pokoju, udeleženec NOB Zadnjikrat ga bomo spremili v sredo, 12. januarja 1983, ob 14. uri iz vzhodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara.v deseti mrliški vežici x Žalujoči: sin Matjaž z družino, sestre Ela, Ivanka in Darinka ter drugi sorodniki Ljubljana, Idrijski Log, Celje, Dobova, Sornbor, 7. januarja 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, oče. sin, brat in stric v v MILAN KOŠČAK Od njega se bomo poslovili v ponedeljek. 10. januarja 1983, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v dvanajsti mrliški vežici Žalujoči: žena Lidija, sinova Albert in Simon, oče, brata, sestra in drugo sorodstvo Ljubljana, Varaždin, Črnomelj, 7. januarja 1983 ZAHVALA V žalostnem času. ko nas je v visoki starosti, vendar prezgodaj, zapustil naš dragi dr. LJUBO D. JURKOVIČ profesor se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju II. interne klinike Dr. Petra Deržaja za njihovo skrb, prof. Dušanu Starevieu iz Benkovca za izredno dragocene poslovilne besede in tako številnim prijctcljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter vsem. ki so mu darovali cvetje in vence. Ponovno hvala tudi vsem. ki so nam pisno in ustno izrazili sožalje. Vsi njegovi Ljubljana, 7. januarja 19K3 Poln življenjskih načrtov in upov za prihodnost nas je nepričakovano, sredi ustvarjalnega dela, ki se mu je predajal z vsem svojim srcem, zapustil naš dragi sodelavec MILAN KOŠČAK vodja izmene v Veleblagovnici NAMA pri pošti Vsi, ki smo ga poznali, bomo pogrešali njegovo tovarištvo in iskrenost, v naših srcih bo zato za vedno ostal v nepozabnem spominu Od našega prijatelja se bomo poslovili v ponedeljek, 10. januarja 1983, ob 14. uri izpred dvanajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah Delavci delovne skupnosti in družbenopolitične organizacije Trgovsko podjetje NAMA TOŽD Veleblagovnica Ljubljana f DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO NOVI DEVIZNI TEČAJI 14 z dne 7. januarja 1983 drsava tečaj valuta velja za nakupni za devize srednji prodajni nakup, za čeke in kred. pisma nakup, za efelc. in pošt. na k. Avstrija šiling 100 380,3216 380,8929 381,4642 Belgija frank/C 100 135,6164 135,8201 136,0238 frank/F 1(H) 130,2312 130,4268 130,6224 Danska krona 100 756,5362 757,6727 758,8092 Finska marka 100 1194,4700 1196,2644 1198,0588 Francija frank 100 940,1351 941,5474 942,9597 Nizozemska gulden 100 2412,8032 2416,4279 2420,0525 Italija lira 100 4,6284 4,6354 4,6423 Norveška krona 100 902,2209 903,5763 904,9317 ZR Nemčija marka 100 2676,9971 2681,0186 2685,0401 Španija pezeta 100 50,3640 50,4397 50,5154 Švica frank * 100 3191,3201 3196,1143 3200,9085 Švedska krona 100 866,6981 868,0001 869,3021 V. Britanija funt 1 102,1161 102,2695 102,4229 Irak ir. dinar 1 219,3285 219,6580 219,9875 Japonska jen 100 27,4321 27,4733 27,5145 Kuvajt kv. dinar 1 216,6901 217,0156 217,3411 Kanada dolar 1 50,9147 50,9912 51,0677 ZDA dolar 1 62,8291 62,9235 63,0179 Avstralija a. dolar 1 61,9181 62,0111 62,1041 Nakupni tečaji za devize začno veljati 7. januarja 1983 ob 14. uri, srednji pa 8. januarja 1983. - Nakupni tečaji za efektivo, čeke. kreditna pisma in poštne nakaznice s tečajne liste št. 2 z dne 5. januarja 1983 ostanejo v veljavi. -Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši z 8. januarjem 1983. IO ljubljanska banka Ljubljanska banka nudi za prodana devizna sredstva ugodne kredite IZ POSLOVNEGA SVETA • NAŠA VINA CENJENA TUDI V ZDA - »Jugoslovanska vina uvrstite v prodajni izbor, ker bodo letos izjemno dobra«, priporoča ameriškim trgovcem ena najuglednejših strokovnih revij za alkoholne pijače v ZDA Liquor Store Magazine. Poslovni nasvet je rezultat lanskega naglega skoka na lestvici priljubljenih uvoženih vin. Gre za rizling, šipon, kabernet in game z več naših vinorodnih območij, za vina, ki jih v Ameriki prodajajo pod nazivom avia. Jugoslovanska vina so (med 62 kandidati) zasedla 24. mesto, lani 41.. leta 1981 pa 49. Ameriška revija napoveduje še večjo priljubljenost teh vin. v informativnem centru za vino v Beogradu pa pričakujejo, da se bodo naša vina letos povzpela še za deset mest. Za letos menijo, da bomo v ZDA izvozili 3,7 milijona litrov naših vin. • MANJŠA NADOMESTILA - Mehiška vlada je uradno sporočila, da bo v okviru sprejetega varčevalnega programa zmanjšala ali ukinila nadomestila za več kot 2500 izdelkov; nadomestil ne bo zmanjšala le za najpomembnejša živila, zdravila in za bencin. Po sklepu vlade bodo letos zakonsko zajamčeni najnižji osebni dohodki lahko naraščali počasneje kot stopnja inflacije. (Z. S.) • VEČJA menjava INDIJE Z ZSSR - Letos bo skupen obseg zunanjetrgovinske menjave Indije in ZSSR v vrednosti 36 milijard rupij za 11 odstotkov večji kot je bil lani. Indija bo izvozila v ZSSR za 19 milijard rupij izdelkov, med drugim tudi riž. začimbe, tobak in čaj. pa tudi bombažne in usnjene izdelke ter zdravila. Iz ZSSR bo uvozila predvsem nafto, naftne derivate in orožje, pomemben pa bo tudi delež investicijskih storitev (projekti in oprema za večje gospodarske objekte). Indijski komentatorji opozarjajo. da ima to povečevanje menjave tudi senčno plat: večji izvoz kmetijskih pridelkov in živil v ZSSR bo na rovaš manjšega izvoza v druge, predvsem zahodne industrijske države, ki v zadnjih letih zastaja; hkrati pa kupuje Indija v ZSSR manj kakovostne izdelke pogosto po precej višjih cenah kot so na svetovnem trgu. Senčno plat ima tudi izvoz tekstilnih izdelkov na nezahtevni trg ZSSR. kar uspava indijsko tekstilno industrijo, da si ne prizadeva posodabljati in izboljševati kakovostnih izdelkov. (Z. S.) • CENA CINKA NAJNIŽJA V ZADNJIH 6 LETIH - Na londonski kovinski borzi (LME) še vedno ponujajo več cinka, kot ga pa kupci potrebujejo. Temu primerna je tudi cena. Pred novim letom so kupci za tono bili voljni plačati le 264 funtov, teden dni prej pa samo 263,5 funta, kar je bila najnižja cena te kovine v zadnjih 6 letih. Tudi \ ZDA se proizvajalcem cinka ne godi nič boljše. Kupci so za funto (453 gr) plačevali le 36 centov, čeprav je bila dogovorjena na 43 centov za funto cinka tipa »regular high grade«. V Evropi je lani cena tone cinka zdrknila z 950 na 800 dolarjev. Mednarodna družba za proučevanje trga s cinkom in svincem je obvestila poslovni svet. da so se zaloge cinka samo v državah OECD konec oktobra dvignile na 155.451 ton. svinca pa na 81.030 ton (konec oktobra 1981 so bile zaloge cinka 153.568 ton in 74.610 ton svinca). • MANJŠE CARINE ZA UVOZ V NEPAL - Nepalska vlada je spremenila predpise, ki določajo pogoje za uvoz v to državo. Uvoz strojev, rudniške opreme, nadomestnih delov in orodja je obremenjen samo z 1-odstotno carino. Tolikšna carina je tudi za kemikalije in kemične surovine, če teh ne izdelujejo v Nepalu. Tudi vse tisto blago, ki ga Nepal uvaža zaradi turizma, je obdavčeno samo z 1-odstotno carino. • NIGERIJA PREPOVEDALA UVOZ MOTORNIH VOZIL - Ker se je priliv od izvoza nafte zmanjšal na mesec za 800 milijonov dolarjev. je nigerijska vlada sklenila, da bo praktično zaprla ves uvoz, saj osrednja banka ne bo več prodajala deviz za uvoz blaga. Med številnimi vrstami blaga, katere je prepovedano uvažati, so tudi motorna vozila. Prepoved sicer velja le za določen čas, za tisto blago, ki ga še lahko uvažajo, pa je treba plačati 250-odstotni uvozni polog* Poleg tega so odložili vse naložbene projekte, ki jih še niso začeli. Te projekte bo vlada ponovno pregledala. • ZDRUŽEVANJE ZA PRESTRUKTURIRANJE FRANCOSKEGA LADJEDELNIŠTVA - V okviru programa za prestrukturiranje francoskega ladjedelništva so se v novembru združile ladjedelnice Chantiers, CNIM in Ciotat, ki zaposlujejo 11.000 delavcev in ustvarjajo 5 milijard frankov prihodka. Konec decembra je dala francoska vlada soglasje še za združitev dveh ladjedelnic ob Atlantiku; Alsthom-Atlantique in Dubigeon-Normandie, ki zaposlujeta 7.200 de- _ lavcev in ustvarjata 3 milijarofe frankov prihodka. Obema ladjedelniškima združbama bo francoska vlada zagotovila finančno pomoč za prestrukturiranje, znesek te pomoči pa še ni znan. (Z. S.) • UGOVORI PROTI ZDRUŽITVI - Sindikat nemških uslužbencev (DAG) in krščanskode-mokratski predstavnik v evropskem parlamentu Elmar Brok sta pozval^ zahodnonemško vlado, naj ne bi dala morebiti potrebnega dovoljenja pristojnega ministrstva, da lahko francosko državno podjetje Thomson-Brandt prevzame zahodno-nemški Grundig. V pismu, ki ga je poslal kanclerju Helmutu Kohlu, član predsedstva sindikata nemških uslužbencev Roland Issen opozarja, da je podjetje Thomson-Brandt doslej vodilo poslovno politiko, ki je zastopala ozke »francoske nacionalne interese«. Elmar Brok pa je v intervjuju poudaril, »da se želi podjetje Thomson-Brandt z nakupom Grundiga predvsem znebiti konkurence. Zato po združitvi prav gotovo ne bo ukinilo odvečnih zmogljivosti v Franciji. To pa bi lahko« spravilo na kolena »ne le dosedanje dobavitelje Grundiga, temveč tudi druge obrate elektroindustrije v ZR Nemčiji.« (Z. G.) • NOVA POSOJILA ZA BRAZILIJO -Brazilija se je dogovorila z mednarodnim monetarnim skladom, da bo dobila 4,5 milijarde dolarjev posojil, če se bo vlada odločila za takšno gospodarsko politiko, kakršna je pogodu temu mednarodnemu skladu. Novo posojilo naj bi tej državi omogočilo tudi, da bi odplačala nekaj najnujnejših dolgov, saj so ti dolgovi menda dosegli že 87 milijard dolarjev. Prvi del posojila naj bi Brazilija dobila že februarja (1,5 milijarde dolarjev), ostala dva dela pa ieta 1984 in 1985. • IFO PREDVIDEVA IZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA POLOŽAJA V ZRN - Zaho-dnonemški institut za ekonomske raziskave (IFO) napoveduje, da se bo letos bruto nacionalni proizvod v ZR Nemčiji glede na lansko leto sicer nekoliko zmanjšal, vendar pa naj bi v tem gospodarstvu le prišlo do postopnega izboljšanja že letos. Takšne napovedi so nekoliko bolj optimistične kot pa napovedi nekaterih drugih zahodno-nemških raziskovalnih ustanov, saj te napovedujejo. da gospodarska rast v ZR Nemčiji letos ne bo nič večja od lanske. • JAPONSKA SE ODPIRA SVETU - Čeprav so vladna opozicija in kmetje nasprotovali vladi predsednika Jasuhira Nakasone, ki je že dalj časa napovedovala sprostitev uvoza na Japonsko, je zdaj vlada znižala uvozne carine za 20 do 35 odstotkov, in sicer za tobak, čokolado in še za 47 kmetijskih pridelkov in 28 industrijskih izdelkov. • IZ BRAZILIJE SPET DOVOLJ KAVE - Primerni vremenski pogoji obetajo, da bo letošnji pridelek brazilske kave dober. Strokovnjaki menijo, da bodo s kavnih plantaž letos pobrali okoli 30 milijonov vreč (po 60 kg) kave. Ostrejši ameriški ukrepi zoper Sovjetsko zvezo Carinske službe ZDA so dobile včeraj pooblastila za nadzorovanje izvoza -Preprečevanje prodaje vsega tistega, kar bi bilo moč uporabiti v vojaške namene VVASHINGTON, 7. januarja (Tanjug) - Ameriška vlada je uvedla nove, ostrejše ukrepe za preprečevanje prodaje industrijske opreme in tako imenovane visoke tehnologije Sovjetski zvezi, vsega tistega, kar bi bilo mogoče uporabiti »v vojaške namene«. Carinske službe so dobile večja pooblastila za nadzorovanje, izvoza, drugim vladnim agencijam pa so zaupali nalogo, da spremljajo gibanje blaga tudi potem, ko je že prek ameriških meja. Kot velik uspeh omenjajo aretacijo treh državljanov, ki so poskušali prek Francije prodati Sovjetski zvezi opremo in tehnologijo, namenjeno za izdelavo dizelskih motorjev za težke tovornjake. V začetku . sedemdesetih let so ZDA postavile ob reki Kami v Sovjetski zvezi tovarno težkih tovornjakov, vendar se je sodelovanje med državama pri tem načrtu prenehalo pred štirimi leti, ko se je izkazalo, da v tovarni delajo tovornjake za sovjetske oborožene sile. Ameriške agencije so zaradi tega v Parizu ustanovile lažno družbo, ki je ponudila na prodaj opremo in tehnologijo za tovarno ob reki Kami. Prve posrednike, ki so menda navezali stike s kupci, so aretirali in jih obtožili za kazniva dejanja, za katera jim utegnejo izreči tudi več deset let zaporne kazni. Ugledni Christian Science Monitor piše, da bodo ameriško-sovjetski odnosi v tem letu bolj kot doslej odvisni od zunanjih vplivov. »Zahodna Evropa in Kitajska bosta pomirjujoče vplHfcli na odnose med velesilama,« pile časopis in pristavlja, da bi utegnil biti rezultat takšnih pritiskov na Moskvo in Washington - obnovitev pobud za pogajanja o jedr- Sporočilo o zdravstvenem stanju dr. Bakariča ZAGREB, 7. januarja (Tanjug) - V današnjem sporočilu zdravniškega konzilija o zdravju podpredsednika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKJ dr. Vladimira Bakariča je rečeno; »Zdravstveno stanje dr. Vladimira Bakariča se v zadnjih dneh ni spremenilo. Zdravljenje in intenzivna nega se nadaljujeta.« Silovita eksplozija v Newarku NEWARK, 7. januarja - V rafineriji nafte Te.\aco v Ncwarku v ameriški zvezni državi New Jersey je davi odjeknila eksplozija, ki jo je bilo slišati 70 milj daleč. Eksplozija je ubila najmanj enega človeka, več pa je bilo ranjenih. Vzroki za eksplozijo niso znani, zaradi varnostnih razlogov pa so zaprli eno od stez na mednarodnem letališču v Ncwarku. (Telefoto: UPI) skem orožju in manjša sovjetska dejavnost v Aziji«. ZDA so na začetku tega leta naletele v svojih odnosih s Kitajsko in zahodnoevropskimi zavezniki na velike spremembe, meni časopis. Letos bodo zahodnoevropske prestolnice najbrž imele na ameriško politiko več vpliva, kot bo Washington lahko vsiljeval svoje prioritete atlantskim zaveznikom. Zadnje izkušnje z izjalovljenim bojkotom gradnje sovjetskega plinovoda kaže, da se Zahodna Evropa lahko upre ameriškemu pritisku, ko se naposled zedini o skupni politiki. Do podobne spremembe v odnosih je prišlo tudi med ZDA in Kitajsko, ko je Reaganova administracije sklenila, da pošlje orožje Tajvanu. Ta odločitev je bila dovolj, da je Kitajska zavzela manj obvezujoč odnos do ZDA in da je poskušala navezati dialog z Moskvo, piše časopis. Med drugim ocenjuje, da bo zahodna Evropa imela ne le manj odvisen odnos do ZDA, temveč se bo pogovarjala z Moskvo in Washingtonom kot samostojna politična celota. Pogovor s Pajetto » BEOGRAD, 7. januarja (Ta-njug) - Člana predsedstva CK ZKJ Dobrivoje Vidič in dr. Dušan Dragosavac sta govorila danes s članom direkcije italijanske komunistične partije Giancarlom Pajetto, ki je na povabilo predsedstva CK ZKJ obiskal našo državo. V prijateljskem pogovoru so izmenjali mnenja o aktualnih spremembah v delavskem gibanju po svetu, ter o nadaljnjem razvoju sodelovanja med ZKJ in italijansko KP. Giancarlo Pajetta je danes odpotoval iz Jugoslavije. Groharjeva nagrada Ivetu Šubicu ŠKOFJA LOKA, 7. januarja -Ob občinskem prazniku je združenje umetnikov občine Škofja Loka podelilo tradicionalno Groharjevo nagrado akademskemu slikarju Ivetu Šubicu. Kot so dejali, je Šubičeva zasluga, da sta postala slovenska grafika in ilustracija fenomen, ki prerašča ozke nacionalne meje. Hkrati pa je Šubic ustvaril tudi vrsto del v monumentalnih tehnikah, v freski in mozaiku, kot je na primer mozaik v sklopu dražgoškega spomenika in freske v historičnem ambientu v Poljanski in Sevški dolini. Groharjevo štipendijo so podelili mladi perspektivni škofjeloški slikarki Mirni Pavlovec. V. S. Upor v salvadorski vojski SAN SALVADOR, 7. januarja - Po poročilih zahodnih tiskovnih agencij se je danes boj za oblast v salvadorskih vladajočih krogih naglo zaostril. Del vojaštva na severu dežele se je uprl zgodaj zjutraj, ko je vojaški poveljnik pokrajine Cabanas polkovnik Šigfrid Ochoa odpovedal poslušnost obrambnemu ministru, razglasil obsedno stanje v tem delu države in pretrgal vse zveze z ostalimi pokrajinami. Ochoa zahteva odstop obrambnega ministra Josea Guillerema Garcije in ga obtožuje za korupcijo in diktatorsko vedenje. Tunizija: vize za države Beneluxa TUNIS, 7. januarja (Tanjug) — Tunizija je sklenila uvesti vizume za belgijske, nizozemske in luksemburške državljane. Na ta način odgovarja državam Benelu-xa, ki so sklenile, da s 1. februarjem uvedejo vizume za Tunizijce. Novo rudarjenje pod betonskimi čepi IDRIJA, 7. januarja - Medtem ko v Idrijskem rudniku že nekaj časa ne kopljejo živega srebra, so rudarski strokovnjaki kljub močno okrnjenim virom denarja za potrebe raziskav dosegli številne pomembne uspehe. Tako so po letu in pol študijskih obdelav pričeli tudi praktično preskušati novo odkopno metodo z umetnimi stropi. Osnovni namen preskusa, ki ga te dni zaključujejo v novem odkopnem polju rudnika, je ocena ekonomske in tehnološke vrednosti novega postopka, ki naj bi produktivnost v rudniku izboljšal za okoli 40 odstotkov. Idrijčani so prvi v Jugoslaviji, ki preskušajo odkop s pomočjo betonskih plošč. Za ta način rudarjenja je značilno, da poteka v obratni smeri, ki je značilna za doslej pri nas znane metode. Po novem naj bi torej rudo odkopavali z-»rha navzdol, rove odkopanih plasti zalili z betonom in nato pod tem betonskim »stropom« začeli odkopavati novo plast. Za naše izkušnje novi rudarski postopek je primeren za vse rudnike, v katerih kopljejo rudo, ki vsebuje kovine. Metoda in tehnologija, ki so jo razvili v idrijskem rudniku, je v celoti rezultat domačega znanja, saj so morali Idrijčani idejo, ki jo ponekod v tujini uresničujejo že deset let, prilagoditi številnim posebnostim idrijske jame. K. R. OGLEDALO ^THCiomn ▼ S. BUTIR, Borba Vsebina knjige naperjena proti Jugoslaviji Predstavnik ZSZZ Sveti-slav Vujovič o knjigi En-verja Hoxhe »Titoisti« BEOGRAD, 7. januarja (Ta-njug) - Diplomatski urednik Tanjuga Mladen Gavrilovič je vprašal uradnega predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislava Vujoviča, kaj lahko pove o knjigi Enverja Hoxhe »Titoisti«, ki je izšla pred kratkim v Tirani. O teni je že poročal tako tuji kot domači tisk. »Obveščeni smo bili,« je odgovoril Svetislav Vujovič, »da je izšla takšna knjiga. Znano nam je tudi, da so jo kot propagandno gradivo v tujih jezikih na veliko razširili po tujini, kar dokazuje, da so objavo narekovali povsem določeni politični cilji in pobude. Njen avtor Enver Hoxha skuša obravnavati jugoslovansko-al-baaske odnose od prvega dneva druge svetovne vojne do danes na takšen način, ki spada v zvrst spominsko-politične fantastike, če upoštevamo absurdnost njenega besedila. Že bežen pregled recenzij, ki so jih objavili v Albaniji o tej obsežni knjigi, dokazuje njeno izrazito protijugoslovansko vsebino, pri čemer navaja avtor grobe ponaredke, nesmiselne izmišljotine, prireja dokumente in zanika zgodovinska dejstva z jasnim namenom, da bi izničil vrednote skupnega boja narodov Jugoslavije in Albanije proti fašističnim okupatorjem. Prikazovanje dogodkov v zdajšnji Albaniji je očitno preračunano na opravičevanje zmote neke avanturistične politike, katere tvorec skuša zaradi svojih notranjih in zunanjih potreb zvaliti krivdo na pleča Jugoslavije, kar pa mi odločno zavračamo. Zdi se, da je edina vrednost omenjenega scenarija v tem, da na pretresljiv način razkriva in ilustrira- nečloveško podobo njegovega avtorja, ki že skoraj štirideset let neusmiljeno obračunava s svojimi najbližjimi sodelavci, če ne soglašajo z njegovo politiko. Pravzaprav je to knjiga, ki osvetljuje resnico o osebnosti Enverja Hoxhe in mračnih straneh mnogih povojnih dogodkov v Albaniji.« Potresi v Kaliforniji MAMMOTH LAKE, 7. januarja (UPI) — Območje Mam-moth Lakea v Kaliforniji je prizadelo več potresov, med njimi dva z jakostjo pete stopnje po Richterjevi lestvici. Po nepopolnih podatkih v potresih ni bilo ranjenih, poškodovanih pa je več stanovanjskih hiš, pa tudi električno in telefonsko omrežje. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 8. januar 1983 oblačno ^ dež cfjj nevihte s»eg megla ^ bu rja jugo topla — fronta hladna V fronta lir okluzi ja središče: C ciklona A anticiklona SLOVENIJA Spremenljivo do pretežno oblačno, sprva bodo vmes manjše padavine, v nižinah kot dež. Hladneje bo. Najnižje nočne temperature bodo od -1 do 3, ob obali 6, najvišje dnevne od 2 do 6, v Primorju 8 stopinj Celzija. Na Primorskem bo začela pihati burja. JUGOSLAVIJA V južnih predelih države bo deloma jasno. drugod spremenljivo do pretežno oblačno, v notranjosti države bodo vmes manjše padavine. Hladneje bo. VREME V SOSEDNJIH KRAJIH ITALIJE IN AVSTRIJE V sosednjih krajih Italije bo spremenljivo oblačno, v južni Avstriji pretežno oblačno in vmes manjše padavine. VREMENSKA SUKA Nad zahodno in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Za oslabljenim frontalnim valom, ki se prek severnega Balkana pomika proti jugozahodu, bo pritekal nad naše kraje hladnejši zrak. KAKO KAŽE ZA NASLEDNJE TRI DNI Suho in hladno bo. Vreme in temperatura dne 7. januarja 1983 ob 13. uri kraj vreme st. Ljubljana oblačno 2 Planica jasno 4 Brnik oblačno s Kredarica pret. jasno 2 Maribor pret. jasno 9 M. Sobota megla i Sl. Gradec pret. jasno 2 Celje poloblačno 9 Novo mesto poloblačno 5 Nova Gorica oblačno 6 Portorož oblačno 7 Reka oblačno 8 Pulj oblačno 7 Hvar oblačno 14 Dubrovnik jasno 15 Zagreb poloblačno 10 Beograd poloblačno 11 Sarajevo megla 3 Titograd jasno 13 Skopje jasno 9 Celovec megla -1 Gradec jasno 4 Dunaj poloblačno * 5 Benetke oblačno 5 Milano oblačno 5 Genova oblačno 14 Rim oblačno 12 Pariz jasno 8 Berlin pret. oblačno 6 Stockholm pret. oblačno 4 Moskva oblačno 2 ONESNAŽENOST ZRAKA V LJUBLJANI, 7. JANUARJA 1983 Povprečna 24-urna koncentracija SO,: 0,43 mg/m' (od 7. do 7. ure) Največja polurna koncentracija SO,: 0,73 mg/m' ob 13. uri STANJE VODA 7. JANUARJA 1983 OB 7. URI VIŠINA v cm: MURA Gornja Radgona 157, SAVA Radovljica 74, SAVA Šentjakob 215, SAVA Radeče 180, SORA Škofja Loka 132, LJUBLJANICA Moste 108, SAVINJA Laško 129, KRKA Podbočje 99, KOLPA Radenci 124. PRETOK vttrVs: MURA Gornja Radgona 209, SAVA Radovljica 33,4, SAVA Radeče 220, SORA Škofja Loka 9,40, UUBUANICA Moste 62,5, SAVINJA Laško 34,2, KRKA Podbočje 32,0, KOLPA Radenci 54,2 in SOČA HE Doblar 43,0. TEMPERATURE v °C: MURA Gornja Radgona 2,4, SAVA Radovljica 4,8, SAVA Radeče 5,6, SORA Škofja Loka 3,9, LJUBLJANICA Moste 5,9 ter SAVINJA Laško 3Ji. Mestno podnebje Znano je, da so mesta toplejša od okolice. Že mesto samoje vzrok toplotnih razlik. Kompaktna celota stavb in pločnikov se očitno precej razlikuje od naravne pokrajine. Poleg tega ima mesto še prebivalce, ki s svojo dejavnostjo tudi prispevajo k višji temperaturi. Obstaja pet dejavnikov, ki spreminjajo mestno podnebje. Prvi je razlika med snovjo, iz katere so površine v mestih in na deželi. Kamnite snovi mestnih zgradb vsaj trikrat hitreje prevajajo toploto kot vlažna, peščena zemlja. To pomeni, da se kamen, opeka in beton trikrat hitreje segrejejo do iste temperature kot enaka količina prsti. Resje, da je opoldne prst lahko bolj segreta kot južna stran mestne zgradbe, toda že decimeter pod površino je temperatura v zidu višja. Zato shrani kamniti material več toplote kot ista količina prsti. Drugi deja vnik izhaja iz arhitektonske razgibanosti mesta, ki ima veliko navpičnih stavb za razliko od pokrajine, kjer se sončna svetloba bolj odbija nazaj proti nebu. V mestih lahko pride do mnogih večkratnih odbojev na navpičnih zidovih, pri tem pa se absorbira energija. Skoraj vsa mestna površina lahko sprejema in shranjuje toploto. Poleg tega zgradbe tudi ovirajo veter, s tem povročajo turbulence (zračno vrtinčenje) in tako zmanjšujejo količino izgubljene toplote. O preostalih treh dejavnikih pa prihodnjič. J. L. Snežne razmere MARIBORSKO POHORJE: Rahlo oblačno, 30 do 40 cm snega, vlečnice Bellevue, Stolp in Videc vozijo od 8. do 16. ure, vlečnice Areh, Ruška, Žigart in Cojzarica pa začnejo voziti pol ure kasneje. Tekaške proge na Arehu so urejene. Za cesto je še potrebna zimska oprema. Smučarski avtobus med Bolfenkom in Arehom vozi od 8.30 do 16.40. ROGLA: Jasno, 30 cm zmrznjenega snega, vlečnici vozita od 9. do 16. ure. Tekaške proge so urejene. Za cesto je potrebna zimska oprema. KOPE: Oblačno, 40 do 50 cm južnega snega, vlečnice Pungart, Sedlo in Mala Kopa vozijo od 9. do 16. ure. Tekaške proge so'urejene. Za cesto je potrebna zimska oprema. Iz Slovenj Gradca vozi na Kope smučarski avtobus, planinska domova sta zasedena. MEŽICA: Oblačno, 20 do 50 cm zmrznjenega snega, naprave vozijo od devetih do mraka. Hotel Peca je zaseden. GOLTE: Jasno, 10 cm zvoženega snega, vlečnica Morava vozi od 9. do 16. ure, nihalka pa vsako polno uro. V hotelu je še prostor. KRVAVEC: Pretežno jasno, do 25 cm pomrznjenega snega, ponekod je že zvožen. Vozijo eoosedežnica Gospinca in dvosedežnica Tiha dolina, vlečnici PodgradišČe in Luža ter dvosedežnica Veliki Zvoh. ZELENICA: Jasno, 20 do 80 cm južnega snega, sedežnici Vrtača in Zelenica--Vrh obratujeta od 9. do 16. ure. Planinski dom je odprt, hotel Kompas na Ljubelju do konca meseca nima več prostora. SORIŠKA PLANINA: Oblačno, 10 do 30 cm delno zvoženega snega, vlečnici vozita od 9. do 16. ure, v Litostrojski koči je še prostor. POKLJUKA: Oblačno, sneg je južen, smučanje je možno le zjutraj in zvečer. V hotelu je za prihodnji teden še prostor. VOGEL: Pretežno jasno, 60 cm zmrznjenega snega, vlečnice Križ, Storec, Brunarica in sedežnica Orlove glave vozijo od 9. do 16. ure, nihalka pa od 7.30 do 18. ure. KRANJSKA GORA: Delno oblačno, 10 do 20 cm južnega snega, vse naprave v Kranjski gori vozijo od 9. do 17. ure. Tek na smučeh je možen. V hotelih in pri zasebnikih je še nekaj prostora. Vozita tudi vlečnici v Planici in Gozdu Martuljku. KANIN: Jasno, od 30 do 220 cm pršiča, nihalka vozi od 8. do 15. ure, razen ob 11. in 14. uri, sedežnice pa od 8. do 15. ure. Za jutri je še nekaj prostora v hotelu Alp, v zasebnih sobah v Bovcu, v hotelu Matajur v Kobaridu, hotelu Km v Tolminu in hotelu Soča v Mostu na Soči. Nagrabljeno premoženje Kot je izjavil egiptovski javni tožilec Abdel Kader Ahmed Ali, so ugotovili, kolikšno je premoženje ESMATA EL SADATA, brata pokojnega predsednika Anvarja el Sadata. Vrednost premoženja, ki si ga je pridobil protizakonito, skupaj z dvema ženama, petnajstimi otroki in še nekaj sorodniki, znaša 124,132.680 egiptovskih funtov oziroma več kot 130 milijonov dolarjev. Že prej so ugotovili, da je Esmat el Sadat lastnik petih uvozno-izvoznih podjetij, več turističnih agencij - ena med njimi je bila celo v Atenah -nekaj farm, 100 avtomobilov in tovornjakov, velike garaže, šestih vil in kakih 30 stanovanj. Vrednost tega premoženja po vsem sodeč presega 130 milijonov dolarjev. O tem kaj se bo zgodilo z njim, bo odločiloMako imenovano etično sodišče. V Kairu menijo, da ga bodo zasegli, kakšna usoda bo doletela Esmata el Sadata, pa ni znano. Sreča v nesreči EAMONN MCCARROLL, enaindvajsetletni škotski alpinist iz Glasgovva, je preživel dvestometrski padec in sam odkorakal do prve bolnišnice, ki je od kraja nesreče oddaljena pet kilometrov. Nezgoda se mu je pripetila na najvišjem vrhu Velike Britanije Ben Nevisu na Škotskem. Mlademu alpinistu je med vzponom na vrh 1343 metrov visoke gore zdrsnilo in strmoglavil je v globino več kot dvesto metrov. Rešila ga je debela plast snega, ki ga je nanosil veter, in dobil je le odrgnine, tako da je lahko sam prišel do bolnišnice v Fort Williamu. Železna snaha MARGARET THATCHER, britanska železna lady, je trda in mrzla tudi do svoje tašče. Medtem ko je predsednica vlade z možem Denisom in otrokoma praznovala božične praznike, ni uboga Cissie Roberts dobila niti čestitke. Potem ko se je Margaret povzpela na najvišji položaj, so se odnosi med taščo in snaho, ki so bili že pred tem povsem klasični, popolnoma ohladili. Osemdesetletna gospa Roberts pravi otožno: »Tako rada bi enkrat obiskala Maggie na Dovvning Streetu ...« Pero kot orožje SIMONE DE BEAUVOIR, francoska pisateljica in esejistka, je praznovala svoj petinsedemdeseti rojstni dan. Že s petnajstimi leti je hči pariškega odvetnika, ki je bila vzgajana v strogo katoliškem duhu, sklenila, da bo postala slavna pisateljica. Po končanem študiju filozofije je dvanajst let poučevala, leta 1943 pa je izšel njen prvenec »Gostja«, ki ji je prinesel precejšen uspeh. Leta 1954 je za svoje delo »Mandarini«, v katerem je orisala levo pariško intelektualno sceno v letih 1944—1948, dobila Goncourtovo nagrado. Več kot petdeset let je bila življenjska družica pisatelja in filozofa Jeana-Paula Sartra, ki je umrl aprila 1980. Po njegovi smrti je, kakor so dejali njeni prijatelji, doživela »afektiven šok« in odpeijati so jo morali v bolnišnico. Nato je v delu »Poslovilna slovesnost«, protokolarnem poročilu s kliničnimi nadrobnostmi o Sartrovem telesnem in duševnem propadanju, opisala zadnje filozofove dneve, zaradi česar so jo ostro napadali. Simone de • Beauvoir je bila izrazita individualistka, marksistka in odločna feministka. Mnogo je potovala po svetu in vtisi s teh potovanj so bogatili njene romane, eseje in reportaže. Sovjetska premiera Napad na cesti PASETO ROLF HOCHHUTH, dvainpetde-setletni zahodnonemški dramatik, je zelo zadovoljen z moskovsko premiero svojega gledališkega dela »Zdravnice«. Na tiskovni konferenci s sovjetskimi novinarji je izjavil, da je ruska verzija izredno uspela. V pogovoru je močno kritiziral gledališko politiko v Zvezni republiki Nemčiji in v Nemški demokratični republiki, češ da je praktično nemogoče spraviti na programe nemških gledališč sodobno nemško dramo. Večina gledaliških vodstev se raje zateka v klasiko. Zanimivo je, da so Hochhuthove »Ždravnice« hkrati tudi prvič uprizorili v Avstriji in sicer v dunajskem Akademijskem gledališču. JOHNA KELLYJA, petinpetdesetletnega predsednika plavalnega društva iz Fort Lauderdala na Floridi, so napadli na cesti in ga hudo ranili v trebuh. Nekdanji mestni svetnik Philadelphie in brat umrle monaške princese Gracie Patricie je bil nekoč .slaven športnik in kar sedemkrat ameriški veslaški prvak. V bližini Fort Lauderdala, kamor se je peljal na slovesnost svojega kluba, je ustavil avto pri telefonski celici. V tem trenutku ga je napadel neki gangster in ga ranil. spore?t^kcm,<:X" NEt VCE~ Vreme tako »uspešno« kroji letošr zaresdmirmh - svet?vni Pokal alpskih smučarjev, da je treba h nreložhi v v»i GCen CC SC Se hoče5 znajtL Smuk iz Val d lsera preložili v Val Gardeno, smuk iz Morzina pa zdaj v Val d lsere F ^ora,abi[iav yell Veles‘aIom v cnem ‘eku, ki bi prvotnem načr Pfrontebn in m-J!! ,n SO ga bili P°tem preložili najprej sneg PL" n^ea,Us^,\aNr,<;fhr,rnerSadnJC ^ V VerbierU Tu S TELEPRINTERJA Zbor borcev Zidanškove brigade MARIBOR. 7. januarja — Danes so se v domu JLA v Mariboru sestali borci 11. SNOUB Miloš Zidanšek. Na zboru so 37 borcem Zidanškove brigade izročili za njihov življenjski jubilej spominske listine. Plakete 11. SNOUB Miloš Zidanšek in Pohorskega odreda so izročili Muzeju narodne osvoboditve. Mirku Fajdiji in Jožetu Ber-cetu. Dosedanjemu predsedniku Alojzu Vindišu-Dundi so se zahvalili za uspešno delo in za novega predsednika odbora izvolili prvega komandanta Pohorske brigade Borisa Čižmeka-Bora, za pddpredse-dnika pa Alojza Vindiša in Toneta Kropuška. (M. K.) Srečanje plesnih orkestrov JRT RADENCI, 7. januarja - Radenska bo tudi letos pokrovitelj že devetega srečanja plesnih orkestrov jugoslovanske radiotelevizije, ki se bodo predstavili z izbrano plesno glasbo. Od 11. do 13. januarja bodo v kongresni dvorani hotela Radin vsak večer koncerti, na katerih bodo nastopili orkestri radijskih postaj i/ Novega Sada. Zagreba, Ljubljane, Prištine, Sarajeva, Skopja in Beograda. Zadnji večer bodo prvič namenili jazzu, ki ga bodo igrali vsi orkestri, razen prišlinskega. (B. B.) Knjiga ob 40-Ietnici tragedije Pohorskega bataljona HRASTNIK. 7. januarja - »Junaški boj Pohorskega bataljona, ko so borci zmogli tolikšno hrabrost, da so se sami postrelili,'ker niso hoteli v ujetništvo, v ječo, je zame najbolj pogumna in pretresljiva vojaška in človeška odločitev. V skromno oddolžitev najbolj hrabrim sem napisal to delo,« je v uvodu svojega najnovejšega romana »Komisar padlega bataljona« zapisal Vinko Trinkaus. Delo so sinoči predstavili na hra,stniški kulturni skupnosti ob 40-letnici tragedije Pohorskega bataljona. Trinkaus je že v romanih »Prvi bataljoni« in »Brigade s hribov < spregovoril o političnem komisarju Pohorskega bataljona Jošku Menihu-Rajku knapu. »Toda čutil sem,« je dejal avtor, »da moram Joška Meniha in njegovo pot opisati v literarni obliki.« O liku heroja Rajka so sinoči govorili tudi Lidija Sentjurc, Olga Kastelic-Marjetka in Franc Poglajen-Kranjc. (P. B.) Tolmin bo imel svojo carinsko izpostavo TOLMIN. 7. januarja — Tolminsko gospodarstvo bo v začetku prihodnjega meseca dobilo svojo carinsko izpostavo. Enota novogoriške carinarnice v Tolminu, ki bo imela svoj sedež v prostorih Iskrinega tozda AET na Poljubinskem polju, bo precej olajšala izvozno-uvozno poslovanje gospodarstva, hkrati pa bo tudi skrajšala transportne poti. ki so doslej vodile skozi novogoriško carinarnico. (K. R.) Brikete iz NDR že razvažajo LJUBLJANA, 7. januarja — Tovornjaki ljubljanske Kurivopro-daje so začeli danes razvažati brikete, uvožene iz Nemške demokratične republike. Kot je povedal vodja komerciale Peter Letner, je Kurivoprodaja dobila 5800 ton briketov. Sedaj jih razvažajo kupcem, ki so v prvi polovici novembra lani vplačali za dve toni. Predračunska cena za tono briketov je bila 8500 dinarjev, dokončna pa bo znana čez približno tri tedne in ne bo večja od vplačanega zneska. Kurivoprodaja razvaža tudi manjše količine domačega premoga in tako poravnava precej stare dolgove; konec prihodnjega tedna pa naj bi v koprsko luko priplula tudi ladja s poljskim črnim premogom. (U. S.) Pomoč za poplavljence v Bosanski Krajini SARAJEVO, 7. januarja (Tanjug) — Za {»plavljene predele 18 občin Bosanskf Krajine nenehno prihaja pomoč iz vse države: Po sodbi republiškega štaba civilne zaščite so poplave tako hude, da bo potrebna večja pomoč delovnih ljudi in občanov iz vse Bosne in Hercegovine. Po zadnjih podatkih je pod vodo približno štiri tisoč domov. Izseliti str morali približno 410 družin s 1600 člani, voda pa je zalila tudi 23.000 hektarov zemlje in 105.000 kvadratnih metrov skladišč in proizvodnih prostorov. Letos za kmetijstvo 3,2 milijona ton gnojil BEOGRAD. 7. januarja (Tanjug) — V Gospodarski zbornici Jugoslavije so danes uskladili letošnjo bilanco proizvodnje in porabe mineralnih gnojil. Tako naj bi domača industrija letos oskrbela kmetijstvo s približno 3,2 milijona tonami dušičnih, fosfatnih in sestavljenih gnojil. Predstavniki industrije so opozorili, da bo načrt mogoče uresničiti le, če bodo imeli 200 milijonov dolarjev za nakup in prevoz surovin. Kot je bilo danes slišati na sestanku GZJ, potrebuje industrija mineralnih gnojil za nakup surovin in samih gnojil, za odplačilo posojil in za fiksne obveznosti približno 480 milijonov dolarjev. Po sklepu delavskega sveta KOTO TOZD INDE, proizvodnja n. sub.' o. Vransko 136 razpisujemo prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi , pooblastili in odgovornostmi za 4-ietni mandat I. Razpisna komisija delavskega sveta za imenovanje individualnega poslovodnega organa razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD INDE Vransko Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom ter drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje: — višja izobrazba kemijske, biotehnične, veterinarske, ekonomske ali druge ustrezne smeri ali srednješolska izobrazba usnjarske ali konfekcijske smeri — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika ter — družbenopolitične in moralne vrline II. Razpisna komisija delavskega sveta ponovno razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili; 1. vodje komerciale 2. vodje obrata konfekcije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom ter drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje: pod 1. višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj ter aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika pod 2. višja ali srednja strokovna izobrazba konfekcijske ali druge oblačilne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj ter pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika Kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, prosimo, da pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: KOTO, TOZD »INDE« Vransko 136 z oznako pod 1. in 2. »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo v skladu z zakonskimi predpisi, družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike občine Žalec in samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije o izidu izbire obvestili v 20 dneh po izbiri. 5-5 Delavski svet Onkološkega inštituta v Ljubljani razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: - vodenje rentgensko-diagnostične enote Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - končana medicinska fakulteta in specialistični izpit iz zadevne klinične panoge - najmanj 5 let prakse v onkologiji - aktivno znanje svetovnega jezika Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: Onkološki inštitut v Ljubljani, Zaloška 2, Ka-' drovska služba z oznako: »Za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Urjenje po sodobnih metodah Zveza rezervnih vojaških starešin bo skrbela za vsestransko usposabljanje članov BEOGRAD, 7. januarja (Tanjug) - V naslednjih štirih letih si bo zvezna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije prizadevala oblikovati delovne metode, ki bodo omogočile skladnejše delovanje zvezne in republiških konferenc zveze rezervnih vojaških starešin pri urjenju članov in usposabljanju organizacij v sistemu urjenja za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kot so poudarili na današnji seji zvezne konference ZRVSJ. si bo treba prizadevati zlasti za nadaljnje vojaško-strokovno ter ideološko in politično usposabljanje članov. Po mnenju delegatov morajo člani ZRVSJ še bolj sodelovati pri usposabljanju vseh družbenih struktur v okviru sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Menili so. da ZRVSJ deluje v okviru organiziranih sil v SZDLJ. zato pričakujejo, da bo socialistična zveza v svojih dokumentih jasneje poudarila mesto in vlogo te organizacije v družbenih deajvnostih, v katere je aktivno vključena. Delegati zvezne konference so podprli programsko usmeritev za prihodnje leto in tekoče štiriletno obdobje ter opozorili, da kaže kritično pretehtati dosedanje delo. Menijo namreč, da bi morali bolj upoštevati potrebe in zahteve osnovnih organizacij ZRVS. Pri urjenju članov in občanov za opravljanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je treba bolj uporabljati sodobne metode, ki bodo dale večje uspehe in prispevale k večjim prihrankom. Delegati zvezne ' konference ZRVSJ so menili, da bo posvetovanje o pripravah družbe na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki bo letos, pomembno prispevalo k izboljšanju urjenja. Tudi zvfani sekretariat za ljudsko obrambo, s katerim organizacije ZRVSJ tesno sodelujejo, si prizadeva izboljšati ta sistem. Udeležencem današnje seje je o posodobitvi oboroženih sil govoril pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Branko Vuletič. Kakšne so možnosti za obstoj idrijskega rudnika Skupščina SRS naj bi odločila, ali je bolje zagotoviti denar za njegovo ukinitev ali za nadaljnje redno vzdrževanje — Nekaj ljudi bi morali še zaposliti t IDRIJA, 7. januarja — Lanska nepokrita izguba idrijskega rudnika živega srebra znaša 70 milijonov dinarjev in je posledica premajhne republiške denarne pomoči za potrebe vzdrževanja rudnika in njegovih naprav. Poleg, izgube, ki naj bi jo pokrili s posojilom sklada skupnih rezerv slovenskega gospodarstva (kar seveda zopet ni trajna rešitev, saj ne zagotavlja normalnega poslovanja niti za leto 1983), pa na negotov in skrajno resen položaj idrijskega rudnika opozarjata tudi kadrovska problematika in propadanje nekaterih življenjsko pomembnih rudniških objektov in naprav. Za vzdrževanje in obnovo na- prav namreč doslej ni bilo dovolj denarja Hkrati je v zadnjih letih, od kar za potrebe rudnika ni več sistemsko zagotovljenih virov denarja, to delovno organizacijo zapustilo večje število delavcev. Za izvajanje nalog riti področju vzdrževanj in raziskav bi jih potrebovali vsaj 200, rudniški kolektiv pa sedaj šteje manj kot 180 delavcev. Letos bodo morali zaradi pomanjkanja teh okrniti celo skupino, ki opravlja za potrebe drugih organizacij strokovna pogodbena dela, s katerimi je rudnik lani zaslužil 35 milijonov dinarjev. O teh in vrsti drugih proble- mov idrijske ustanove je razpravljal tudi rudniški delavski svet, ki je obravnaval možnosti nadaljnjega obstoja rudnika. Ugotovil je, da bi pomenilo nadaljevanje omejenega vzdrževanja, brez zagotovljenih denarnih virov, »stihijsko zapiranje jame«. Ob nespremenjenem položaju namreč rudniški kolektiv ne bo mogel več zagotoviti ohranitve rudnika v skladu z določili 'zakona o rudniku živega srebra. Na voljo sta torej le še dve možnosti. Skupščina SR Slovenije, ki je ustanoviteljica sedanje rudniške delovne organizacije, naj bi odločila, ali je bolje zagotoviti denar za zapiranje rudnika Obrestne mere uskladiti z gospodarskimi gibanji Predlog dopolnjenega sporazuma bank predvideva zvišanje obresti za vloge gospodarstva in dinarsko varčevanje občanov BEOGRAD, 7. januarja (Tanjug) — Izvršilni odbor Združenja bank Jugoslavije je že tretjič v letu dni obravnaval obrestne mere. Na zadnji seji je šlo za obresti, ki jih bodo poslovne banke uporabljale v letošnjem letu. Potreba po spremembi obrestnih mer izhaja, kot so poudarili na seji, iz stališč, ki so navedena v resoluciji in predvidena v gospodarski politiki za letošnje leto. Pripravili so predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma bank o politiki obrestnih mer. Glavne spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma zajemajo zvišanje obresti za vloge gospodarstva na vpogled (za tri odstotke oziroma od ena na štiri odstotke) ter pri vezanih vlogah vseh uporabnikov družbenih sredstev in sicer pri vlogah do enega leta za pet, pri daljši vezavi pa za devet odstotkov. V tem primeru bodo obresti take: Sekretariat Ustavnega sodišča SR Slovenije sporoča, da bo v torek, 11. januarja 1983, ob 9. uri v Ljubljani, Beethovnova ulica 10/1 javna obravnava v postopku za oceno ustavnosti tarifnih številk 8 in 13 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/81). Obveščanje je še zmeraj premalo podružbljena dejavnost Okrogla miza »Samoupravljanje in informiranje« - Pritiski birokratskih in neformalnih skupin na pretok informacij LJUBLJANA, 7. januarja — Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja mi sekcija za množično komuniciranje in javno mnenje jugoslovanskega združenja za sociologijo sta v sodelovanju z zvezo novinarjev Jugoslavije danes začela dvodnevno razpravo za okroglo mizo o samoupravljanju in informiranju. in demokratizacije medijev in virov informiranja, ki se je izkazalo kot osrednji problem informiranja v pogojih socialističnega samoupravljanja. Zelo enoglasno so menili, da podružbljanje še ni dalo zadovoljivih rezultatov, da so izdajateljski sveti bolj v okras, kot pa dejavnik vpliva družbe in združenega dela, in naposled, da je čutiti močne birokratske pritiske in pritiske neformalnih «kupin, ki onemogočajo pretok informacij oziroma jih prilagajajo. V tem okviru je bilo večkrat poudarjeno, da sedanje razmere v informativni dejavnosti ustrezajo družbenim razmeram nasploh, prizadevanja za njihovo izboljšanje pa prizadevanjem za družbeno stabilizacijo. Popoldanska razprava je posvečena vprašanjem družbenega položaja novinarjev, jutri pa bodo udeleženci okrogle mize govorili o sistemih množičnega komuniciranja. BRANIMIR NEŠOVIČ Pod vodstvom Miroslava Djordjeviča so udeleženci okrogle mize usmerili razpravo predvsem k vprašanjem problemov v samoupravnem procesu obveščanja, za katero je pripravil uvodni referat Bogdan Osolnik. V obsežnem referatu (povzetke objavljamo v tokratni sobotni prilogi) je opredelil nekatera teoretična, normativna in praktična vprašanja družbenega in javnega informiranja. Zavzel se je predvsem za podružbljanje informiranja, ki je po njegovem mnenju v temeljih ustrezno opredeljeno, vendar v praksi še ne daje zadovoljivih rezultatov. V mestoma polemični razpravi so nekateri udeleženci okrogle mize spodbijali tezo o zadostni teoretični razčiščenosti procesa podružbljanja informativne dejavnosti, slišati pa je bilo tudi mnenje, da informiranja ne moremo deliti na družbeno in javno. Nasploh je bila debata naravnana k vprašanjem podružbljanja od več kot 1 do 3 mesece 7 odstotkov od več kot 3 do 6 mesecev 8 odstotkov od več kot 6 do 12 meecev 9 odstotkov od .več kot 12 do 18 mesecev 17 odstotkov od več kot 18 do 24 mesecev 19 odstotkov od več kot 24 do 36 mesecev 21 odstotkov več kot 36 mesecev 23 odstotkov Upoštevali so tudi dinarske varčevalne vloge občanov. Pri dinarskih nenamenskih vezanih vlogah in z odpovednim rokom bo vsekakor prišlo do sprememb. Uvajajo namreč nove kategorije vezanja. Če vloga »čaka« dlje kot tri mesece, začno veljati 12-odstotne obresti, za več kot pol leta pa 15-odstotne. Hkrati predvidevajo tudi zvišanje obrestne mere za vloge, ki so vezane za več kot leto dni in sicer 18 od-stcitkov za več kot 12 mesecev, 23 odstotkov za več kot 24 mesecev in 28 odstotkov za več kot 36 mesecev. Menijo, da bo tolikšno povečanje pasivnih obrestnih mer spodbudilo dinarsko varčevanje občanov. Čeprav ta, ponovno spremenjen samoupravni sporazum ne določa višine aktivnih obrestnih mer —' ker je prepuščeno bankam, da to s svojo poslovno politiko urejajo v odvisnosti od strukture finančnih virov — pa bodo večje obresti za vloge gospodarstva in dinarsko varčevanje občanov vplivale na ceno bančnih posojil. Za kritje novih stroškov bodo morale poslovne banke zvišati aktivne obresti in sicer za pet do osem odstotkov. Po sklepu izvršnega odbora so predlog sporazuma poslali poslovnim bankam, ki ga morajo sprejeti januarja, da bi začel veljati 1. februarja. ODLIKOVANJE • LJUBLJANA, 7. januarja — Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je za posebne zasluge na področju javnega delovanja, ki pomeni prispevek k splošnemu napredku države, odlikovalo tovariša Bojana Adamiča z redom republike z zlatim vencem. Odlikovanje mu je na posebni slovesnosti vročil podpredsednik IS skupščine SRS Dušan Šinigoj, poroča republiški komite za informiranje. ali pa denar za nadaljnje vzdrževanje, za kar bo treba zaposliti manjkajoče delavce, opraviti nujna vzdrževalna dela, nadaljevati raziskave in zagotoviti minimalno proizvodnjo 46 ton živega srebra. Ta izkop bi bil vreden 533 tisoč dolarjev. Slednja varianta bi omogočila postopno polno oživitev rudniške proizvodnje in kritje stroškov vzdrževanja. KATJA ROŠ Puljsko letališče bo zaradi obnove zaprto PULJ, 7. januarja (Tanjug) -Puljsko letališče bo zaradi prenavljanja osvetlitvenega sistema od 17. januarja do 28. februarja zaprto. Zato bo Jugoslovanski aerotransport v tem času ukinil vse polete iz Pulja v Zagreb in Beograd, namesto dosedanje krožne proge Beograd—Pulj—Reka—Beograd pa bo uvedel polete Beograd-Reka-Beograd vsak« dan, razen sobote. Po prenovitvi bo puljsko letališče lahko sprejemalo letala ob vsakem vremenu, razen ob najgostejši megli. Sarajevo dobi 30 novih tramvajev SARAJEVO, 7. januarja (Ta-njug) — Do konca prihodnjega meseca bo dobilo Sarajevo tride-set novih zgibnih tramvajev, ki bodo lahko sprejeli po 220 potnikov. Izdelala jih je tovarna ČKD v Pragi. Z novimi vozili se bo precej okrepila tramvajska mreža v glavnem bosensko-her-cegovskem mestu, pa tudi gneča se bo zmanjšala. Delovna organizacija mestnega prometa je plačala za dvoje vozil 310 milijonov dinarjev. Na makedonskih prehodih 10-krat manj potnikov SKOPJE, 7. januarja (Tanjug) - Po nedavno objavljenih podatkih o posledicah uvedbe pologa za potovanje v tujino se je število potnikov na mejnih prehodih v Makedoniji za 10-krat zmanjšalo. Od 18. oktobra, ko je začel poleg drugih stabilizacijskih veljati tudi ta ukrep zveznega izvršnega sveta, pa do 31. decembra 1982 je v tej republiki prestopilo mejo 14.161 ljudi, medtem ko jih je lani v enakem času 151.637 Seminar italijanskega jezika in kulture V portoroškem Avditoriju ga bodo zaključili 14. januarja - Ohranjanje narodnostnih posebnosti PORTOROŽ, 7. januarja — »Vzgoja in izobraževanje je ena od tistih dejavnosti, ki omogočajo, da se narodnost ohrani in napreduje, da neguje in razvija svoj jezik, svojo kulturo in druge narodnostne posebnosti,« je dejal Janez Sušnik, direktor Zavoda za šolstvo SRS, na današnjem začetku 22. enotedenskega seminarja italijanskega jezika in kulture v portoroškem Avditoriju. Seminarju se je udeležilo več sto učencev in dijakov iz šol z italijanskim učnim jezikom z Obale in Istre, njihovi učitelji in profesorji, predstavniki družbenopolitičnega življenja z Obale, predstavniki italijanske narodnosti in italijanski generalni konzul v Kopru Ludovico Tassoni Estense di Castelvecchio. Seminar je tudi letos organizirala koprska eriota Zavoda za šolstvo SRS s tržaškim uradom ministrstva za zunanje zadeve, zaključili pa. ga bodo 14. januarja. B. Š. ČESTITKA • BEOGRAD, 7. januarja (Ta-njug) - Članu predsedstva SFRJ Cvi-jetinu Mijatoviču je predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič ob 70. življenjskem jubileju poslal v imenu predsedstva in v svojem lastnem imenu brzojavno čestitko, v kateri je med drugim rečeno: »V minulih desetletjih si kot prekaljeni komunist trajno vgradil svoje življenjsko delo revolucionarja v zgodovinske pridobitve našega delavskega razreda. V predvojnem delavskem in komunističnem gibanju, v vrtincu vojne in revolucije si vse do danes prispeval h graditvi naše socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Na najodgovornejših in drugih dolžnostih, ki so ti jih zaupali delovni ljudje in komunisti naše države, si bil odločen in neomajen borec na Titovi poti. Ne meneč se zase, si prispeval k uresničevanju ciljev partije, k razvoju države, samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti vseh naših narodov.in narodnosti.« SPREJEM • BEOGRAD, 7. januarja (Tanjug) - Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je sprejel danes novega šefa političnega predstavništva PLO v Beogradu Ahmeda Sahara Be-sisoja ter se zadržal z njim v prisrčnem in. prijateljskem pogovoru. Sprejema se je udeležil tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Dmitar Janevski. REKLI SO Novinarstva ni mogoče deliti na angažirano in neangažirano Josip Vrhovec: Novinarji so imeli vedno veliko odgovornost, kar velja še zlasti danes, v tem težkem gospodarskem položaju SARAJEVO, 7. januarja (Tanjug) — Če bodo prekrške in spodrsljaje posameznikov v novinarstvu temeljito reševale novinarske hiše same, jih ne bo treba ocenjevati drugim, je dejal član CK ZKJ Josip Vrhovec, ki se je danes udeležil sestanka osnovne organizacije zveze komunistov aktualno-informativ-nega programa radia Sarajevo. Vrhovec je poudaril, da so imeli novinarji vedno veliko odgovornost, kar velja še zlasti danes v tem težkem gospodarskem položaju. Zato naša družba ne more sprejeti teze, da se novinarstvo deli na angažirano in neangažirano. Tu se lahko samo vprašamo, koliko posamezni novinarji ali skupine v posameznih redakcijah angažirano ali neangažirano pišejo. Ker pa je večina novinarjev včlanjenih tudi v zvezo komunistov, se je treba po Vrhovčevem mnenju vprašati, kaj in kako delajo kot komunisti. V zvezi z najnovejšimi ukrepi ZIS je Vrhovec poudaril, da so tipično državno-intervencionistični. Niso usmerjeni h krepitvi česar koli, kot nekateri trdijo, to bi bilo etatistično, temveč so naperjeni proti republiškemu etatizmu, ki se je pokazal zadnja leta zlasti na gospodarskem področju. Seveda pa morajo biti ti ukrepi začasni. IZ VČERAJŠNJE ZADNJE IZDAJE Soočeni pogledi na smotre Četrtkova javna obravnava problemov v preobrazbi vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je opomnila na nekaj težav v izpeljavi zakonskih določb LJUBLJANA, 7. januarja — Sinoči je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani prva od dveh napovedanih »okroglih miz« o šolski reformi. V okrogli dvorani doma jo je bil organiziral svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije, in sicer kot sekdjsko obravnavo v okviru SZDL, govorili pa naj bi o mreži šol, o horizontalni in vertikalni prehodnosti, o dualizmu šol, o skrbi za različno sposobne učence, o usmerjanju v stroko takoj po osnovni šoli in o omejevanju vpisa. Dvorana je bila premajhna za vse, zato so mnogi lahko poslušali in gledali razpravo na hodniku ter v njej tudi sodelovali. Trajala je od štirih popoldne do devetih zvečer, zvrstili pa so se razprav-ljalci iz raznih krajev Slovenije, iz univerze, srednjih šol, osnovnih šol, družbeno političnih organizacij, šolskih upravnih organov, žal pa ne tudi iz gospodarstva. Poročilo s celotne sinočnje razprave smo objavili v zadnji izdaji našega današnjega časnika, ki jo dobe predvsem bralci v Ljubljani. V vseh drugih izdajah je zapisano le o začetku razgovora. Zdaj v teh izdajah objavljamo še preostali del poročila. Politika izvršenih dejstev? Dr. Jože Hlebanja s fakultete za strojništvo se je opredelil za čim-večji vpis v naravoslovnomatema-tično usmeritev, glede notranje diferenciacije v učnem procesu pa je menil, da naj si učenci sami izbirajo težavnostno stopnjo. Dr. Janez Kuščer s FNT je protestiral proti šikaniranju, ki so ga po njegovem mnenju bile deležne nekatere šole (omenil je novogoriško gimnazijo) in posamezni prizadevni profesorji, ko se je oblikovala mreža šol. Menil je, da reforma brez tako prizadevnih profesorjev ne bo uspešna. Dr. Marjan Kordeš z medicinske fakultete je spomnil na znano misel, da šola ostane in pade z učiteljem ter navedel skrb zbujajoče podatke o slabi strokovni usposobljenosti srednješolskih učiteljev. Bil je tudi mnenja, da so se šole ob pripravah na reformo srečale s politiko izvršenih dejstev, in očital, da niso mogle vplivati na sprejemanje odločitev. Kogej s filozofske fakultete je povzel stališča okrogle mize na tej fakulteti in med drugim dejal, da je bilo čutiti premalo vpliva mladine in učiteljev pri oblikovanju reforme, da se v reformi kaže težnja po ohranitvi obstoječih družbenih odnosov ter se zavzel za najširšo demokratičnost razprav. Dr. Aleksandra Kornhauser s FNT se je izrekla zoper dualizem in enotnost izobraževalnih programov .in se zavzela za njihov pluralizem, s tem da bi vsak program imel odprto pot do najvišje izobrazbene stopnje. Vsem učencem bi morali zago-; toviti široko izobrazbo in predvsem' usposobljenost za skupinsko delo. Glede na vlogo znanja v naši družbi še je zavzela za dvig izobrazbene ravni učiteljev in dvig njihovega moralnega lika. Alojz Leb se je v imenu strokovnega sveta posebne izobraževalne skupnosti za lesarstvo izrekel za večje šole z boljšo opremo in menil, da naj bi učence usmerjali v poklic takoj po osnovni šoli ter dejal, da naj bodo srednješolski programi podlaga za spremembo visokoŠp'ških programov. Jože Geršak iz Celja je spregovoril o izkušnjah velike šole z več izobraževalnimi programi, kjer je pozornost namenjena tako učencem z večjimi učnimi zmogljivostmi kot tistim z manjšimi, se zavzel za manjše število učencev v razredih ter poudaril, da idejna neenotnost glede temeljnih opredelitev reforme, ki se kdže tudi na tem srečanju, šolam in učiteljem zelo škoduje. Dr. France Strmčnik s filozofske fakultete je predlagal bolj diferenciran in individualiziran pouk, katerega naj bi po njegovem mnenju dosegli s časovno sprostitvijo učnih načrtov. Jože .Kotnik je v imenu upravnega odbori društva matematikov, fizikov in astronomov izrazil prepričanje, da naravoslovno matematična usmeritev sodi v proizvodno področje in je njen vir. Dr. Ivan Svetlik s FSPN je govoril o vplivu mreže šol na strukturalno brezposelnost regionalnega značaja, ki je bila v Sloveniji ob dosedanji mreži najnižja. Menil je, da bo nova mreža prispevala k večji strukturalni brezposelnosti. Zavzel se je za daljše splošno izobraževanje, ker da je planiranje kadrov nezanesljivo. Z gledišča dolgoročnih potreb se je izrekel proti skrajšanim programom. Dr. Mišo Jezernik je vprašal, kdo stoji za reformo in s kom sploh diskutiramo. Sola mora biti korak pred združenim delom Jožica Šalamun in tov. Štih sta povzela podobno sekcijsko razpravo v Posavju in med drugim rekla, da je mreža šol krivična do manjših krajev, da je skrajni čas za pripravo programov usposabljanja za učence, ki bodo letos končali skrajšane programe in da je potrebno več napraviti za čim bolj zgodno poklicno svetovanje mladini. Jure Spiler iz Iskre Delta se je zavzel , da naj bi fakultete ohranile vsaj dosedanjo izobrazbeno raven in menil, da je naravoslovno matematična usmeritev zelo iskana v združenem delu. Dr. Bogo Stupan je sodil, da so skupne vzgojnoizobrazbene osnove na začetku usmerjenega izobraževanja prenatrpane s predmeti. Dr. Saša Svetina z medicinske fakultete je menil, da mora biti šola korak pred združenim delom, tvorci reforme pa še dlje. Študent Dušan Turk je dejal, da ne verjame v resnost splošno izražene zavzetosti za kreativno delo, ker da je to družbeno nevarno, saj spreminja obstoječe družbene razmere. Mag. Rastko Močnik s filozofske fakultete je med drugim predlagal odpravo vseh omejitev vpisa in korenito integracijo izobraževalnih programov, ker da bi s tem presegli socialno in regionalno dife- IZ JUGOSLOVANSKEGA. ČASOPISJA Teleta koljemo preveč na hitro Reški Novi list je v skrbeh za živinorejo: »Zvezni izvršni svet je ravno v času, ko smo v naši državi za bogato obložene silvestrske mize zaklali več sto tisoč odojkov, sprejel dogovor o enotnih osnovah za sprejemanje predpisov o prepovedi klanja mlade živine oziroma telet do 220, jagnjedi do 15 in prašičev do 25 kilogramov žive teže. Gre torej za predpis, kakršni v drugih naprednih državah že dolgo veljajo, vendar je bolje pozno kot nikoli, če želimo proizvajati več mesa — ne le za domače potrebe, temveč tudi za izvoz, brez katerega učinkovita stabilizacija našega gospodarstva ni možna. Na primer v istrskih vaseh množično koljejo premlada teleta, ki potem končajo v zamrzovalnih skrinjah. Na ta način izgubljamo na tisoče kilogramov mesa, ki ga je mogoče pridobiti s pitanjem telet, če jih ohranimo pri življenju, dokler ne postanejo junci. Tudi nestrokovnjakom je znano, da lahko 130-kilogramsko tele doseže po 278 dneh intenzivnega pitanja približno 450 kilogramov žive teže, kar pomeni, da v tem času pridobi 320 kilogramov. Da bi ljudje upoštevali predpis o prepovedi klanja telet oziroma, da bi pripravili živinorejce do tega, da bi obdržali telet a v hlevih dovolj dolgo, hi morali predvsem v sodelovanju z družbenim sektorjem zagotoviti dtivolj živinske krme (močnih krmil). Dalje, treba je zagotoviti odkup pitancev po primernih cenah, da bi bil la posel za živinorejce rentabilen. In nazadnje, nujna ho kontrola v vaških hlevih, da ne bi ' nezakonito klali telet. Tako kontrolo lahko naj- bolje opravljajo veterinarske postaje, ki že tako ali tako vodijo evidenco o staležu živine na svojem območju. Novi dogovor o prepovedi klanja je vsekakor dobrodošel, čeprav je prišel nekoliko pozno, pa tudi šele po »bartolomejski« noči pred novoletnimi prazniki. Če bodo izpolnjeni vsi pogoji za dosledno spoštovanje omenjenega predpisa, potem ni dvoma, da se bo klanje telet, odojkov in jagnjedi »znatno zmanjšalo in da bomo imeli za doma in izvoz mnogo več mesa«, pravi Just Ivetac. Radodarni dedek Mraz za administracijo V Pobjedi smo prebrali: »V domala vseh republiških organih uprave, službah in institucijah je bil dedek Mraz res velikodušen — za novo leto jim je podaril »zasluženo zapuščino« iz prejšnjih mesecev. V drugi polovici decembra so se v teh organih namreč kar naprej vrstili zbori delovnih ljudi, na katerih so sprejemali sklepe o povečanju osebnih dohodkov, in sicer retroaktivno! Sklepi so začeli veljati še isti dan, večina pa že od 1. julija 1982. Res je sicer, da so tudi takšni, tako denimo republiški sekretariat za izobraževanje, kulturo in znanost, delovne skupnosti sisa za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Črne gore, republiška samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje, republiški s/s za kulturo itd., ki so dohodke obračunali od začekta lanskega leta. Osebni dohodki so se povečali za pet do 10 odstotkov, /o ni ravno malo, še zlasti če so obračunavali tudi »zapuščino«. Jz različnih obrazložitev je razvidno, da večina sklepov o povečanju osebnih dohodkov temelji na »delovnih rezultatih«, »kakovostnem in pravočasno opravljenem delu« ali »izrednih prizadevanjih in delovnih rezultatih ■ v letu 1982«. Predsednik in člani poslovodnega odbora republiškega sklada za obnovo in gradnjo na območju, ki ga je prizadel potres, pa so sprejeli sklep o uskladitvi svojih osebnih dohodkov »z rastjo življenjskih stroškov v drugem polletju leta 1982«. V obrazložitvi piše, da so osebne dohodke uskladili »v skladu s sklepom koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o osebnih dohodkih funkcionarjev ...« Kaže, da so bili najbolj izvirni zaposleni na sodišču združenega dela SR Črne gore, saj so vsem delavcem delovne skupnosti izplačali po 5.000 dinarjev »na podlagi delovnih rezultatov« (?!) V okoliščinah, ko ima večina kolektivov težave, če hoče delavcem pravočasno izplačati zasluženi dohodek, takšna delitev dohodka prav gotovo ni v skladu z bojem za gospodarsko stabilizacijo. Utrujeni smo že od neštetih zgodb o tem, kako je bilo minulo leto izjemno težavno, da bo letos še huje in da so nujne žrtve vseh in na vseh ravneh. V kolikšni meri smo pripravljeni na to? V boju za gospodarsko stabilizacijo lahko zmagamo. le če se bomo vsi odrekli dosedanjemu načinu življenja in se oprli na lastne sile. Kaže pa, da nimamo dovolj moči za to. V predprazničnih dneh. ko so se zaposleni v upravnih organih (pa tudi drugod) odločili za povečanje osebnih dohodkov, komunisti tozda Elektroliza aluminijskega kombinata v Titogradu niso sprejeli sklepa o šesturnem delovnem času, čeprav jim predpisi to omogočajo. Ne bi bilo prav, so poudarili, če bi to storili v sedanjih okoliščinah, čeprav delajo pri temperaturi 70 stopinj in čeprav »proizvedejo« 2,5 invalida dela na mesec! To je res žrtev. Očitno bi se morali bolj učiti od delavcev, ki ne potrebujejo svetovalcev, temveč aktivne borce za samoupravljanje. Sklepi zaposlenih v republiških organih uprave, službah in institucijah so nesprejemljivi. Verjetno so sicer v skladu z družbenim dogovorom o delitvi dohodka in razporejanju sredstev za osebno porabo, dejstvo pa je, da v teh organih niso izpričali političnega posluha za čas, v katerem živimo. Predsedstvo občinskega komiteja ZK Titograda je na prvem delovnem sestanku ostro obsodilo komuniste in njihove osnovne organizacije v vseh upravnih organih, ki se niso postavili po robu temu neprimernemu »novoletnemu koraku«. Če bi upoštevali sklepe in stališča osmega kongresa ZK Črne'gore, se to prav gotovo ne bi zgodilo. Kajti v resoluciji med drugim piše, da je treba »proizvodno in vsakršno drugo ustvarjalno delo, pa tudi delo v težavnih razmerah gmotno, družbeno in moralno ustrezneje vrednotiti kot doslej, ko smo to delo podcenjevali. Zato je treba spremeniti samoupravne sporazume, temelje in merila,.na podlagi katerih vrednotimo delovne rezultate in razporejamo sredstva za osebne dohodke, tako da delavci, ki ne delajo v neposredni materialni proizvodnji, za enak delovni prispevek ne bodo mogli imeti večjega osebnega dohodka od delavcev v proizvodnji ...« ' Dokumenti zveze k(ymunistov niso fakultativno čtivo, temveč zavezujejo slehernega člana zveze komunistov, ne glede na to, kje dela in kakšno funkcijo opravlja,« ugotavlja Savič Jo-Pr,pravil IGO TRATNIK vanovič. renciarijo učencev. Braco Rotar je govoril o dualizmu v izobraževanju kot zgodovinski kategoriji, ki je ni moči preseči z reformo, za katero je menil, da je voluntaristična. Očitki je tudi pragmatizem in kot primer navedel predmet samoupravljanje s temelji marksizma, ki bi po njegovem lahko bil smiseln, če ne bi nadomeščal sociologije, filozofije, psihologije. Boštjan Zgonc je dejal, da mnogo tega, kar zdaj pripisujejo reformi, sploh ni stvar reforme in da se je reforma pravzaprav lotila teh stvari ter kot primer navedel nekdanjo še večjo razdrobljenost izobraževalnih programov. Za temeljno vprašanje je označil problem načrtovanja kadrov, ki je po njegovem izvedljivo tudi dolgoročno glede na prioritetne razvojne usmeritve. Ivan Svetlik je ob tem menil, da ni problemov v metodologiji kadrovskega planiranja, marveč na predpostavkah, na katerih planiramo, ker je vprašanje, če te po več letih še veljajo. Milorad Vidovič iz Murske Sobote je kot učitelj izrazil negodovanje, da taka razprava poteka tako pozno in ne že ob pripravah na reformo. Reafirmirati vzgojno vlogo šol Dr. Emil Rojc se je zavzel za poglobljeno pedagoško delo in rea-firmacijo vzgojne vloge šol, glede naravoslovno matematične usmeri- * tve je pa rekel, da naj okrepi vlogo pospeševalca razvoja v delovnih organizacijah. Omenil je, da naj vzgojnoizobraževalne organizacije bolj izkoristijo notranje rezerve, Zdenko Lapajne je izrazil prepričanje, da bomo težave z deficitarnimi kadri razrešili, ko bo družba ugotovila, da jih zares potrebuje. Tone Golčer z Raven na Koroškem je govoril o dobri povezanosti šole z ravensko železarno in menil, da kaže napake v reformi popravljati, ne pa je v celoti zavreči. Majda Poljanšek je govorila o težavnem usklajevanju interesov in poudarila, da so bile vse temeljne odločitve sprejete po delegatski poti in da jih je edinole po isti poti mogoče tudi spremeniti. Menila je, da je razprava pokazala dokaj skladne poglede do temeljnih vprašanj in da so problematične predvsem izpeljave reforme. Dr. Hubert Požarnik se je spraševal, na katero združeno delo se pravzaprav sklicujemo, ko govorimo o povezanosti šol in gospodarstva. Matevž Krivic je izrazil prepričanje, da je ta pogovor dosežek demokracije, enako kot objava alternativnih stališč za razpravo. Poudaril je, da zakone res sprejema skupščina, vendar da je pa za njihovo izvajanje odgovoren tudi izvršni svet. Menil je, da kritike lete predvsem na določene dogmatske izpeljave reforme. Dr. Dragoš Jurišič je opomnil na škodljivo fragmentarnost in voluntarističen način spreminjanja šolskega sistema, ki je ločil osnovno šolo od srednje in postavil umetno ločnico med srednješolskimi in visokošolskimi programi. Očital je tudi, da reforma ni bila kadrovsko in materialno ovrednotena in da je včasih prevladal argument moči namesto moč argumentov. Glede današnje razprave na sekciji pa je menil, da je politična tribuna, katere uspeh je bil prav v soočenju različnih mnenj. Viljem Merhar je napovedal drugi del sekcij ske razprave za prihodnji četrtek, prav tako v Cankarjevem domu. BRANIMIR NEŠOVIČ JANKO SVETINA DELO Glavni urednik ČGP Dela: BORIS DOLNIČAR Odgovorni urednik »Dela«: JOŽE VOLFAND Pomočnika glavnega urednika: MIRO POČ VLADO ŠLAMBERGER Uredniki: ANTON JANEŽIČ (centralna redakcija). BRANKO PODOBNIK (notranja politika). FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo). JAKA ŠTULAR (zunanja politika), TIT*VIDMAR (v. d., kultura in književni listi), JANEZ ODAR (sloven-* sko dopisništvo), GREGOR PUCELJ (v. d., ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAClC (kronika), STANE IVANC (publicistika), MIRO POC (komentarji). VLADO ŠLAMBERGER (v. d., sobotna priloga), BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), IGOR PREŠERN (v. d., mentorstvo), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija). DELO PELO DELO DELO PELO DELO DELO DELO PELO DELO NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 4 z dne 7. januarja 1983 država tečaj valuta velja za nakupna za devize srednji prodajni nakup, za čeke in kred. pisma nakup, za efek. in pošt. tiak. Avstrija šiling 100 3803216 380,8929 381,4642 • Belgija frank/C 100 135,6164 1353201 136,0238 frank/F 100 130.2312 130,4268 130,6224 Danska krona 100 7563362 757,6727 758,8092 Finska marka 100 1194,4700 1196,2644 1198,0588 Francija frank 100 940,1351 941,5474 942,9597 Nizozemska gulden 100 2412,8032 2416,4279 2420,0525 Italija lira 100 4,6284 4,6354 4,6423 N« •-češka krona 100 •902.2209 903,5763 904,9317 ZK Nemčija marka 100 2676.9971 2681,0186 2685,0401 Španija pezela 100 50,3640 50,4397 50.5154 Švica frank 100 3191.3201 3196,1143 3200,9085 Š» edska krona 100 866.6981 868.0001 869.3021 V. Britanija tunt I 102.1161 102.2695 102.4229 Irak ir. dinar I 219.3285 219,6580 219,9875 Japonska jen 100 27,4321 27.4733 27,5145 Kuvajt kv. dinar 1 216.6901 217,0156 217.3411 Kanada dolar 1 50.9147 50.9912 51,0677 ZDA dolar 1 62.8291 62,9235 63,0179 Avstralija a. dolar 1 61,9181 62,0111 62,1041 Nakupni tečaji /a devize začno veljali 7. januarja 1983 ob 14. uri. srednji pa 8. januarja 1983. - Nakupni tečaji za efektno. čeke. kreditna pisma in poštne nakaznice s tečajne liste št. 2 z dne 5. januarja 1983 ostanejo v veljavi.-Srednji m prodajni tečaji /a devize sc uporabljajo tudi za efektivo. čeke. kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši z 8. januar jem 1983. JO ljubljanska banka Ljubljanska banka nudi za prodana devizna sredstva ugodne kredite IZ POSLOVNEGA SVETA • NASA VINA CENJENA TI HI V ZDA - »Jugoslovanska vina uvrstite v prodajni izbor, ker lxxlo letos :ziemno dobra«, priporoča aincriškim trgovcem ena najuglednejših strokovnih revij za alkoho'nc -:j:iče v ZDA i.iijuor Store Magazine. Poslov ni nasvet je rezultat lanskega naglega skoka na lestvici priljubljenih uvoženih vin. Gre za rizling, šipon, kabernet in game z več naših vino-mdnih obrttoči j. za vina. ki jih v Ameriki prodajajo p«xl nazivom av ia. Jugoslovanska vina so (med 62 kandidati) zasedla 24. mesto, lani 41.. leta 1981 pa 49. Ameriška revija napoveduje še večjo priljubljenost teh vin. v informativnem centru za vino v Beogradu pa pričakujejo, da se b»xk t naša vina letos povzpela še za deset mest. Za letos menijo, da bomo v ZDA izvozili 3.7 milijona litrov naših vin. O MANJŠA NADOMESTILA - Mehiška vlaiU> je uradno sporočila, da bo v okviru sprejetega varčevalnega programa zmanjšala ali ukinila ladomestila za več kot 2500 izdelkov; nadomestil ne bo zmanjšala- le za najpomembnejša živila, zdravila in za bencin. Po sklepu vlade bcxlo letos zakonsKo zajamčeni najnižji osebni dohodki lahko naraščali počasneje kot stopnja inflacije. (Z. S.) ® VEČJA MENJAVA INDIJE Z ZSSR - Letos Ivo skupen obseg zunanjetrgovinske menjave Indije in ZSSR v vrednosti 36 milijard rupij za I I odstotkov večji kot je bil lani. Indija bo izvozila v ZSSR za 19 milijard rupij izdelkov, med drugim tudi riž. začimbe, tobak in čaj. pa tudi bombažne in usnjene izdelke ter zdravila. Iz ZSSR bo uvozila predvsem nafto, naftne derivate in orožje, pomemben pa bo tudi delež investicijskih storitev (projekti in oprema za večje gospodarske objekte). Indijski komentatorji opozarjajo. d;i ima to povečevanje menjave tudi senčno plat: večji izvoz kmetijskih pridelkov in živil v ZSSR bo na rovaš manjšega izvoza v druge, predvsem zahodne industrijske države, ki v zadnjih letih zastaja: hkrati pa kupuje Indija v ZSSR manj kakovostne izdelke pogosto po precej višjih cenah kot so na svetovnem trgu. Senčno plat ima tudi izvoz tekstilnih izdelkov na nezahtevni trg ZSSR. kar uspava indijsko tekstilno industrijo, da si ne p izadeva postxJabljati in izboljševati kakovostnih izdelkov. (Z. S.) • CENA CINKA NAJNIŽJA V ZADNJIH 6 LETIH - Na londonski kovinski borzi (LME) še vc'dno ponujajo več cinka, kot ga pa kupci potrebujejo. Temu primerna je tudi cena. Pred novim letom so kupci za tono bili voljni plačati le 264 funtov, teden dni prej pa samo 263,5 funta, kar je bila najnižja cena te kovine v zadnjih 6 letih. Tudi v ZDA se proizvajalcem cinka ne godi nič boljše. Kupci so za funto (453 gr) plačevali le 36 centov, čeprav je bila dogovorjena na 43 centov za funto cinka tipa »regular high grade«. V Evropi je lani cena tone cinka zdrknila z 950 na 800 dolarjev. Mednarodna družba za proučevanje trga s cinkom in svincem je obvestila poslovni svet, da so se zaloge cinka samo v državah OECD konec oktobra dvignile -ia 155.451 ton. svinca pa na 81.030 ton (konec oktobra 1981 so bile zaloge cinka 153.568 ton in 741610 ton svinca). • MANJŠE CARINE ZA UVOZ V NEPAL — Nepalska vlada je spremenila predpise, ki določajo pogoje za uvoz v to državo. Uvoz strojev, rudniške mreme, nadomestnih delov in orodja je obrcmcnjeit samo z 1-odstotno carino. Tolikšna carina je tudi za kemikalije in kemične surovine,, če teh ne izdelujejo v Nepalu. Tudi vse tisto blago, ki ga Nepal uvaža zaradi turizma, je obdavčeno samo z 1-odstotno carino, • N-GF.RUA PREPOVEDALA UVOZ MOTOTNIH VOZIL - Ker se je priliv od izvoza nafte zmanjšal na mesec za 800 milijonov dolarjev. je nigerijska vlada sklenila, da bo praktično zaprla ves uvoz, saj osrednja banka ne bo več prodajala deviz za uvoz blaga. Med številnimi vrstami blaga, katere je prepovedano uvažati, so tudi motorna vozila. Prepoved sicer velja le za določen čas, za tisto blago, ki ga še lahko uvažajo, pa je treba plačati 250-odstotni uvozni polog. Poleg tega so odložili vse naložbene projekte, ki jih še niso začeli. Te projekte bo vlada ponovno pregledala. • ZDRUŽEVANJE ZA PRESTRUKTURIRANJE FRANCOSKEGA LADJEDELNIŠTVA - V okviru programa za prestrukturiranje francoskega ladjedelništva so se v novembru združile ladjedelnice Chantiers, CNIM in Ciotat, ki zaposlujejo 11.000 delavcev in ustvarjajo 5 milijard frankov prihodka. Konec decembra je dala francoska vlada soglasje še za združitev dveh ladjedelnic ob Atlantiku: Alsthom-Atlantique in Dubigeon-Normandie, ki zaposlujeta 7.200 delavcev in ustvarjata 3 milijartte frankov prihodka. Obema ladjedelniškima združbama bo francoska vlada zagotovila finančno pomoč za prestrukturiranje. znesek te pomoči pa še ni znan. (Z. S.) • UGOVORI PROTI ZDRUŽITVI - Sindikat nemških uslužbencev (DAG) in kršč*anskode-mokratski predstavnik v evropskem parlamentu Elmar Brok sta pozvala zahodnonemško vlado, naj ne bi dala morebiti potrebnega dovoljenja pristojnega ministrstva, da lahko francosko državno podjetje Thomson-Brandt prevzame zahodno-nemški Grundig. V pismu, ki ga je poslal kanclerju Helmutu Kohlu, član predsedstva sindikata nemških uslužbencev Roland Issen opozarja, da je podjetje Thomson-Brandt doslej vodilo poslovno politiko, ki je zastopala ozke »francoske nacionailne interese«. Elmar Brok pa je v intervjuju poudaril, »da se želi podjetje Thomson-Brandt z nakupom Grundiga predvsem znebiti konkurence. Zalo po združitvi prav gotovo ne bo ukinilo odvečnih zmogljivosti v Franciji. To pa bi lahko« spravilo na kolena »ne le dosedanje dobavitelje Grundiga, temveč tudi druge obrate elektroindustrije v ZR Nemčiji.« (Z. G.) • NOVA POSOJILA ZA BRAZILIJO -Brazilija se je dogovorila z mednarodnim monetarnim skladom, da bo dobila 4,5 milijarde dolarjev posojil, če se bo vlada odločila za takšno gospodarsko politiko, kakršna je pogodu temu mednarodnemu skladu. Novo posojilo naj bi tej državi omogočilo tudi, da bi odplačala nekaj najnujnejših dolgov, saj so ti dolgovi menda dosegli že 87 milijard dolarjev. Prvi del posojila naj bi Brazilija dobila že februarja (1,5 milijarde dolarjev), ostala dva dela pa leta 1984 in 1985. • IFO PREDVIDEVA IZBOLJŠANJE. GOSPODARSKEGA POLOŽAJA V ZRN - Zaho-dnonemški institut za ekonomske raziskave (IFO) napoveduje, da se bo letos bruto nacionalni proi-zvhlaslila za nadzorovanje izvoza, drugim vladnim agencijam pa so zaupali nalogo, da spremljajo gibanje blaga tudi potem, ko je že prek ameriških meja. Kot velik uspeh omenjajo aretacijo treh državljanov, ki so .poskušali prek Francije prtKlati Sovjetski zvezi opremo in tehnologijo, namenjeno za izdelavo dizelskih motorjev za težke tovornjake. V začetku sedemdesetih let so ZDA postavile ob reki Kami v Sovjetski zvezi tovarno težkih tovornjakov, vendar se je sodelovanje med državama pri tem načrtu prenehalo pred štirimi leti. ko se je izkazalo, da v tovarni delajo tovornjake za sovjetske oborožene sile. Ameriške agencije so zaradi tega v Parizu ustanovile lažno družbo, ki je ponudila na prodaj opremo in tehnologijo za tovarno ob reki Kami. Prve posrednike, ki so menda navezali stike s kupci, so aretirali in jih obtožili za kazniva dejanja, za katera jim utegnejo izreči tudi več deset let zaporne kazni. Ugledni Christian Science Monitor piše, da bodo ameriško-sovjetski odnosi v tem letu bolj kot doslej txlvisni od zunanjih vplivov. »Zahodna Evropa in Kitajska bosta pomirjujoče vplivali na odnose med velesilama,« piše časopis in pristavlja, da bi utegnil biti rezultat takšnih pritiskov na Moskvo in VVashington - obnovitev pobud za pogajanja o jedr- Sporočilo o zdravstvenem stanju dr. Bakariča ZAGREB, 7. januarja (Tanjug) — V današnjem sporočilu zdravniškega konzilija o zdravju podpredsednika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKJ dr. Vladimira Bakariča je rečeno; »Zdravstveno stanje dr. Vladimira Bakariča se v zadnjih dneh ni spremenilo. Zdravljenje in intenzivna nega se nadaljujeta.« Silovita eksplozija v Newarku NEWARK. 7. januarja - V rafineriji nafte Texaco v Ncwarku v ameriški zvezni državi New Jersey je davi odjeknila eksplozija, ki jo je bilo slišati 70 milj daleč. Eksplozija je ubila najmanj enega človeka, več pa je bilo ranjenih. Vzroki za eksplozijo niso znani, zaradi varnostnih razlogov pa so zaprli eno od stez na mednarodnem letališču v Newarku. (Telefoto: UPI) skem orožju in manjša sovjetska dejavnost v Aziji«. ZDA so na začetku tega leta naletele v svojih e-vropske prestolnice najbrž imele na ameriško politiko več vpliva, kot bo VVashington lahko vsiljeval svoje prioritete atlantskim zaveznikom. Zadnje izkušnje z izjalovljenim bojkotom gradnje sovjetskega plinovoda kaže, da se Zahodna Evropa lahko upre ameriškemu pritisku, ko se naposled zedini o skupni politiki. Do podobne spremembe v odnosih je prišlo tudi med ZDA in Kitajsko, ko je Reaganova administracije sklenila, da pošlje orožje Tajvanu. Ta odločitev je bila dovolj, da je Kitajska zavzela manj obvezujoč ixlm>s do ZDA in da je poskušala navezati dialog z Moskvo, piše časopis. Med drugim ocenjuje, da bo zahodna Evropa imela ne le manj odvisen odnos do ZDA, temveč se bo pogovarjala z Moskvo in VVashingtonom kot samostojna politična celota. Prav tako si je Kitajska, ki lani po pisanju časopisa ni imela pogajalskega položaja z Moskvo, v začetku leta to zagotovila že s tem, da je uveljavila boljši status z ZDA. Christian Science Monitor predvideva, da se bodo razmere v svetu umirile povsod, razen na Bližnjem vzhodu. To naj bi bil edini del sveta, ki bi utegnil spraviti velesile v resnejša nasprotja. Časopis se zatem posveča izraelski politiki pridruževanja zahodnega brega Jordana in Gaze ter dela Južnega Libanona svojemu ozemlju in meni, da bi le močan pritisk predsednika Reagana na Tel Aviv lahko vodil do večjih sprememb. Groharjeva nagrada Ivetu Šubicu ŠKOFJA LOKA, 7. januarja -Ob občinskem prazniku je združenje umetnikov občine Škofja Loka podelilo tradicionalno Groharjevo nagrado akademskemu slikarju Ivetu Šubicu. Kot so dejali, je Šubičeva zasluga, da sta postala slovenska grafika in ilustracija fenomen, ki prerašča ozke nacionalne meje. Hkrati pa je Šubic ustvaril tudi vrsto del v monumentalnih tehnikah, v freski in mozaiku, kot je na primer mozaik v, sklopu dražgoškega spomenika in freske v historičnem ambientu v Poljanski in Sevški dolini. Groharjevo štipendijo so podelili mladi perspektivni škofjeloški slikarki Mirni Pavlovec. V. S. Pogovor s Pajetto BEOGRAD, 7. januarja (Ta-njug) - Člana predsedstva CK ZKJ Dobrivoje Vidič in dr. Dušan Dragosavac sta govorila danes s članom direkcije italijanske komunistične partije Giancarlom Pajetto, ki je na povabilo predsedstva CK ZKJ obiskal našo državo. V prijateljskem pogovoru so izmenjali mnenja o aktualnih spremembah v delavskem gibanju po svetu, ter o nadaljnjem razvoju sodelovanja med ZKJvn-italijansko KP. Giancarlo Pajetta je danes odpotoval iz Jugoslavije. Tunizija: vize za države Beneluxa TUNIS, 7. januarja (Tanjug) -Tunizija je sklenila uvesti vizume za belgijske, nizozemske in luksemburške državljane. Na ta način odgovarja državam Benelu-xa, ki so sklenile, da s 1. februarjem uvedejo vizume za Tunizijce. Novo rudarjenje pod betonskimi čepi IDRIJA, 7. januarja — Medtem ko v Idrijskem rudniku že nekaj časa ne kopljejo živega srebra, so rudarski strokovnjaki kljub močno okrnjenim virom denarja za potrebe raziskav dosegli številne pomembne uspehe. Tako so po letu in pol študijskih obdelav pričeli tudi praktično preskušati novo odkopno metodo z umetnimi stropi. Osnovni namen preskusa, ki ga te dni zaključujejo v novem odkopnem polju rudnika, je ocena eko-nomske in tehnološke vrednosti novega postopka, ki naj bi produktivnost v rudniku izboljšal za okoli 40 odstotkov. Idrijčani so prvi v Jugoslaviji, ki preskušajo odkop s pomočjo betonskih plošč. Za ta način rudarjenja je značilno, da poteka v obratni smeri, ki je značilna za doslej pri nas znane metode. Po novem naj bi torej rudo odkopavali z vrha navVdol, rove odkopanih plasti zalili z betonom in nato pod tem betonskim »stropom« začeli odkopavati novo plast. Za naše izkušnje novi rudarski postopek je primeren za vse rudnike, v katerih kopljejo rudo, ki vsebuje kovine. Metoda in tehnologija, ki so jo razvili v idrijskem rudniku, je v celoti rezultat domačega znanja, saj so morali Idrijčani idejo, ki jo ponekod v tujini uresničujejo že deset let, prilagoditi številnim posebnostim idrijske jame. K. R. ^OGLEDALO S. BUTIK, Borba Vsebina knjige naperjena proti Jugoslaviji Predstavnik ZSZZ Sveti-slav Vujovič o knjigi En-verja Hoxhe »Titoisti« BEOGRAD, 7. januarja (Tanjug) - Diplomatski urednik Tanjuga Mladen Gavrilovič je vprašal uradnega predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislava Vujoviča, kaj lahko pove o knjigi Enverja Hoxhe »Titoisti«, ki je izšla pred kratkim v Tirani. O tem je že poročal tako tuji kot domači tisk. »Obveščeni smo bili,« je odgovoril Svetislav Vujovič, »da je izšla takšrra knjiga. Znano nam je tudi, da so jo kot propagandno gradivo v tujih jezikih na veliko razširili po tujini, kar dokazuje, da so objavo narekovali povsem določeni politični cilji in pobude. Njen avtor Enver Hoxha skuša obravnavati jugoslovansko-al-banske odnose od prvega dneva druge svetovne vojne do danes na takšen način, ki spada v zvrst spominsko-politične fantastike, če upoštevamo absurdnost njenega besedila. Že bežen pregled recenzij, ki so jih objavili v Albaniji o tej obsežni knjigi, dokazuje njeno izrazito protijugoslovansko vsebino, pri čemer navaja avtor grobe ponaredke, nesmiselne izmišljotine, prireja dokumente in zanika zgodovinska dejstva z jasnim namenom, da bi izničil vrednote skupnega boja narodov Jugoslavije in Albanije proti fašističnim okupatorjem. Prikazovanje dogodkov v zdajšnji Albaniji je očitno preračunano na opravičevanje zmote neke avanturistične politike, katere tvorec skuša zaradi svojih notranjih in zunanjih potreb zvaliti krivdo na pleča Jugoslavije, kar pa mi odločno zavračamo. Zdi se, da je edina vrednost omenjenega scenarija v tem, da na pretresljiv način razkriva in ilustrira nečloveško podobo njegovega avtorja, ki že skoraj štirideset let neusmiljeno obračunava s svojimi najbližjimi sodelavci, če ne soglašajo z njegovo politiko. Pravzaprav je to knjiga, ki osvetljuje resnico o osebnosti Enverja Hoxhe in mračnih straneh mnogih povojnih dogodkov v Albaniji.« Potresi v Kaliforniji MAMMOTH LAKE, 7. januarja (UPI) — Območje Mam-moth Lakea v Kaliforniji je prizadelo več potresov, med njimi dva z jakostjo pete stopnje po Richterjevi lestvici. Po nepopolnih podatkih v potresih ni bilo ranjenih, poškodovanih pa je več stanovanjskih hiš, pa tudi električno in telefonsko omrežje. Vrem enska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 8. januar 1983 SLOVENIJA Spremenljivo do pretežno oblačno, sprva h«xlo vmes manjše padavine, v nižinah kot dež. Hladneje bo. Najnižje nočne temperature Nxlo «>d — I do 3, oh obali 6, najvišje dnevne txl 2' do 6, v Primorju 8 stopinj Celzija. Na Primorskem ho začela pihati burja. JUGOSLAVIJA V južnih predelih države bo deloma jasno. drug1 ure kasneje. Tekaške proge na Arehu so urejene. Za cesto je še pogrebna zimska oprema. Smučarski avtobus med Uolfenkoin m Arehom vozi od 8.30 do 16.40. ROGLA: Jasno. 30 cm zmrznjenega snega, vlečnici vozita od 9. do 16 ure Tekaške proge so urejene. Za cesto je potrabnu zimska oprema. KOPE: Oblačno, 40 do 50 cm južnega snega, vlečnice Pungurt, Sedlo in Mala Kopa n ožijo od 9. do 16. ure. Tekaške proge so urejene Za cesto je potrebna zimska oprema. Iz Slovenj Gradca vozi na Kope smučarski avtobus, planinska domova sta zasedena. MEŽICA: Oblačno. 20 do 50 cm zmrznjenega snega, naprave vozijo od devetih do mraka. Hotel Peca je zaseden. GOLTE: Jasno. 10 cm zvoženega snega, vlečnica Morava vozi od 9. do 16. ure, nihalka pa vsako polno urO. V hotelu je še prostor. KRVAVEC: Pretežno jasno, do 25 cm pomrznjenega snega, ponekod je že zvožen. Vozijo enosedežnica Gospinca in dvosedežnica Tiha dolina, vlečnici Podgradišče in Luža ter dvosedežnica Veliki Zvoh. ZELENICA: Jasno, 20 do 80 cm južnega snega, sedežnici Vrtača in Zelenica--Vrh obratujeta od 9. do 16. ure. Planinski dom je odpri, hotel Kompas na Ljubelju do konca meseca nima več prostora. SORIŠKA PLANINA: Oblačno, 10 do 30 cm delno zvoženega snega, vlečnici vozita od 9. do 16. ure, v Litostrojski koči je še prostor. POKLJUKA: Oblačno, sneg je južen, smučanje je možno le zjutraj in zvečer. V hotelu je za prihodnji teden še prostor. VOGEL: Pretežno jasno, 60 cm zmrznjenega snega, vlečnice Križ, Storec, Brunarica in sedežnica Orlove glave vozijo od 9. do 16. ure. nihalka pa od 7.30 do 18. ure. KRANJSKA GORA: Delno oblačno, 10 do 20 cm južnega snega, vse naprave v Kranjski gori vozijo od 9. do 17. ure. Tek na smučeh je možen. V hotelih in pri zasebnikih je še nekaj prostora. Vozita tudi vlečnici v Plainiči in Gozdu Martuljku. KANIN: Jasno, od 30 do 220 cm pršiča, nihalka vozi od 8. do 15. ure. razen ob 1 1. in 14. uri, sedežnice pa od 8. do 15. ure. Za jutri je še nekaj prostora v hotelu Alp, v zasebnih sobah v Bovcu, v hotelu Matajur v Kobaridu, hotelu Km v Tolminu in hotelu Soča v Mostu na Soči. . Nagrabljeno premoženje Kot je izjavil egiptovski javni tožilec Abdel Kader Ahmed Ali, so ugotovili, kolikšno je premoženje ESMATA EL SADATA, brata pokojnega predsednika Anvarja el Sadata. Vrednost premoženja, ki si ga je pridobil protizakonito, skupaj z dvema ženama, petnajstimi otroki in še nekaj sorodniki, znaša 124,132.680 egiptovskih funtov oziroma več kot 130 milijonov dolarjev. Že prej so ugotovili, da je Esmat el Sadat lastnik petih uvozno-izvoznih podjetij, več turističnih agencij - ena med njimi je bila celo v Atenah — nekaj farm, 100 avtomobilov in tovornjakov, velike garaže, šestih vil in kakih 30 stanovanj. Vrednost tega premoženja po vsem sodeč presega 130 milijonov dolarjev. O tem kaj se bo zgodilo z njim, bo odločilo tako imenovano .etično sodišče. V Kairu menijo, da ga bodo zasegli, kakšna usoda bo doletela Esmata el Sadata, pa ni znano. Sreča v nesreči EAMONN MCCARROLL, enaindvajsetletni škotski alpinist iz Glasgovva, je preživel dvestometrski padec in sam odkorakal do prve bolnišnice, ki je od kraja nesreče oddaljena pet kilometrov. Nezgoda se mu je pripetila na najvišjem vrhu Velike Britanije Ben Nevisu na Škotskem. Mlademu alpinistu je med vzponom na vrh 1343 metrov visoke ■gore zdrsnilo in strmoglavil je v globino več kot dvesto metrov. Rešila ga je debela plast snega, ki ga je nanosil veter, in dobil je le odrgnine, tako da je lahko sam prišel do bolnišnice v Fort Williamu. Železna snaha MARGARET THATCHER, britanska železna lady, je trda in mrzla tudi do svoje tašče. Medtem ko je predsednica vlade z možem Denisom in otrokoma praznovala božične praznike, ni uboga Cissič Roberts dobila niti čestitke. Potem ko se je Margaret povzpela na najvišji položaj, so se odnosi med taščo in snaho, ki so bili že pred tem povsem klasični, popolnoma ohladili. Osemdesetletna gospa Roberts pravi otožno: »Tako rada bi enkrat obiskala Maggie na Dovvning Streetu ...« Pero kot orožje SIMONE DE BEAUVOIR, francoska pisateljica in esejistka, je praznovala svoj petinsedemdeseti rojstni dan. Že s petnajstimi leti je hči pariškega odvetnika, ki je bila vzgajana v strogo katoliškem duhu, sklenila, da bo postala slavna pisateljica. Po končanem študiju filozofije je dvanajst let poučevala, leta 1943 pa je izšel njen prvenec »Gostja«, ki ji je prinesel precejšen uspeh. Leta 1954 je za svoje delo »Mandarini«, v katerem je orisala levo pariško intelektualno sceno v letih 1944-1948, dobila Goncourtovo nagrado. Več kot petdeset let je bila življenjska družica pisatelja in filozofa Jeana-Paula Sartra, ki je umrl aprila 1980. Po njegovi smrti je, kakor so dejali njeni prijatelji, doživela »afektiven šok« in odpeljati so jo morali v bolnišnico. Nato je v delu »Poslovilna slovesnost«, protokolarnem poročilu s kliničnimi nadrobnostmi o Sartrovem telesnem in duševnem propadanju, opisala zadnje filozofove dneve, zaradi česar so jo ostro napadali. Simone de Beauvoir je bila izrazita individualistka, marksistka in odločna feministka. Mnogo je potovala po svetu in vtisi s teh potovanj so bogatili njene romane, eseje in reportaže. Sovjetska premiera ROLF HOCHHLTH, dvainpeUle-setletni zahodnonemški dramatik, je zelo zadovoljen z moskovsko premiero svojega gledališkega dela »Zdravnice«. Na tiskovni konferenci s sovjetskimi novinarji je izjavil, da je ruska verzija izredno uspela. V' pogovoru je močno- kritiziral gledališko |>olitiko v Zvezni republiki Nemčiji m v Nemški _____ demokratični republiki, češ da je prak- nemogoče spraviti na programe nemških gledališč sodobno nemško dramo. Večina gledaliških vodstev se raje zateka v klasiko. Zanimivo je, da so Hochhuthove »Zdravnice« hkrati tudi prvič uprizorili v Avstriji in sicer v dunajskem Akademijskem gledališču. Napad na cesti JOHNA KELLYJA, petinpetdesetlctnega predsednika pla-vatnega društva iz Fort Lauderdala na Floridi, so napadli na cesti in ga hudo ranili v trebuh. Nekdanji mestni svetnik Philadelphie in brat umrle monaške princese Gracic Patricic je bil nekoč slaven športnik in kar sedemkrat ameriški veslaški prvak. V bližini Fort Lauderdala, kamor sc je peljal na slovesnost svojega kluba, je ustavil avto pri telefonski celici. V tem trenutku ga je napadel neki gangster in ga ranil. PASETO SAMO ZA MOČNE ŽIVCE - Vreme tako »uspešno« kroji let spored tekem za svetovni pokal alpskih smučarjev, da je treh; zares mrrnih živcev, če se še hočeš znajti. Smuk iz Val d lse preložili v Val Gardeno, smuk iz Morzina pa zdaj v Val d'1 seri ženskah pa bodo veleslalom v enem teku, ki bi po prvotnem n: moral biti v Zeli am Seeju in so ga bili potem preložili najp Pfronten in nato še v Niederau, nazadnje izvedli v Verbieru sneg pač ni več tisto, kar je bil nekoč... Zahod previdno pozitivno o predlogih z vrha v Pragi Ameriški predsednik izjavil,da bi bilo treba preučiti predlog Varšavskega pakta in napovedal svoj odgovor po posvetovanjih z zavezniki NEW YORK, BONN, 7. januarja - Po svetu namenjajo veliko pozornost predlogom, ki so jih najvišji voditelji držav članic Varšav- Tudi domače ameriške razmere pričajo, da bi se bilo treba odločiti za nekoliko zmernejši ton. V sredo se je Ronald Reagan pritoževal, češ da je časopisje ustvarilo vtis, da so izdatki za vojsko »nepotrebno pretiravanje«. Kot poudarjajo analitiki, je za to kriv sam, saj je nenehno ponavljal, da so Sovjeti bojda veliko močnejši, in da imajo Američani podrejeno vlogo. Zaradi primanjkljaja v zvezni blagajni — že kar neverjetnih 200 milijard dolarjev v tem in naslednjih letih — se politični vrh boji, da bo to spodkopalo možnosti za ozdravitev ameriškega gospodarstva. Tudi najbližji osebni in politični prijatelji ameriškega predsednika javno poudarjajo, da bo Ronald Reagan moral nekoliko popustiti v svojih vojaških ambicijah. Današnji zahodnonemški tisk je posvetil veliko pozornost predlogom, ki so jih najvišji voditelji držav članic Varšavskega pakta poslali Zahodu. V komentarjih je čutiti pomisleke, a tudi pozitivne odmeve. Slišati je tudi mnenje, da je vzhodna »mirovna kampanja« v veliki meri ubrana na predvolilno obdobje v ZR Nemčiji. »Frankfurter Allgemeine Zei-tung« (FAZ) pojasnjuje v komentarju, da Zahod ne more sprejeti sovjetskega predloga o odpovedi prve uporabe jedrskega orožja, dokler ima SZ v klasični oborožitvi tolikšno premoč. Tudi glede predloga, da bi se bloka odrekla uporabi sile proti tretjim državam, je FAZ skeptičen, ko pravi, da Sovjetska zveza ni imela nikoli težav s pojasnjevanjem, kadar je šlo za to, da priskoči na pomoč tujim vladam — na njihovo povabilo (misleč pri tem na Afganistan). Toda po mnenju časopisa je treba »obilje predlogov« tudi pozitivno 'presojali. Po prvi, previdno ugodni reakciji ameriškega predsednika na predlog iz Prage, naj vojaški zvezi skleneta sporazum o nenapadanju. se je Washington umaknil za pol koraka. »Na prvi pogled tu ni nič novega,« je izjavil govornik State Departmenta. »toda, kot je dejal predsednik, bomo predlog preučili.« Ronald Reagan je v sredo zvečer nekoliko presenetil novinarje v Beli hiši s svojo prvo reakcijo ob novici, da Varšavski pakt predlaga nasprotnemu vojaškemu bloku sporazum o nenapadanju. Republikanska administracija namreč že od prvega dne, ko je prišla na oblast, odločno za-v rača različne predloge Vzhoda o deklaracijah ali novih sporazumih, češ da gre zgolj za prazne besede. Zato so bili vsi po vrsti dokaj presenečeni, ko je Ronald Reagan izjavil, da bi bilo treba preučiti predlog iz Prage in napovedal svoj odgovor po posvetovanjih z zavezniki. State Department pa je naslednji dan pokazal nekaj manj navdušenja. »Grenke izkušnje med obema vojnama so nas naučile, da zgolj izjave o dobrih namenih ne zadostujejo,« je dejal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva. Prava kraja, kjer je močno resnično kaj doseči, sta Ženeva in Dunaj — tam potekajo pogajanja o jedrskem oziroma konvencionalnem orožju. Zelo pomembno znamenje, da so si v Washingtonu premislili, kar zadeva besede in ton, ki jih uporabljajo v polemiki, je pred nekaj dnevi dala centralna obveščevalna agencija. V svojem najnovejšem poročilu o položaju v sovjetskem gospodarstvu, je CIA podala podobo, ki je v ostrem nasprotju s prejšnjo tezo ameriške administracije. namreč, da bi lahko gospodarsko šibkejšo velesilo prisilili k popuščanju tudi tako, da bi jo pritegnili v okrepljeno oboroženo tekmo. Poglavitna ugotovitev študije ameriške vohunske službe — kot poudarjajo, so jo prvič izdelali po zahodnih merilih — je, da je sovjetsko gospodarstvo doživelo visoko rast in da je daleč od zloma, o katerem so pred kratkim govorili v ameriških vrhovih. Od vohunske službe navadno pričakujejo, da z ugotovitvami podkrepi tisto, kar pač njeni delodajalci želijo; študija pa je dokazala prav nasprotno. OCENA TV ODDAJE TEDNIK___________________ Dobrodošla, nova priložnost Ko je Branko Maksimovič ob koncu prvega televizijskega Tednika izrekel svoj »nasvidenje — letos se vidimo in slišimo sc petinštirideset krat«. so v gledalcu zatrepetale strune razvnetega pričakovanja — zadostno znamenje, da je bil led prebit. Nova oddaja je tu, njeni obrisi so jasni, o njenih namenih ni dvomiti — vse drugo je vprašanje časa in preizkušenj, v kakršnih se bo to »notranjepolitično« plovilo znašlo med svojim krmarjenjem po viharnem morju naših življenjskih in družbenih zadev. K preboju začetnega ledu niso prispevali vsi sestavki prvega Tednika. Najmočnejše je svoj žebelj na glavico zadel Lombergarjev »feljton«, posnet v Breginju in zazrt v enega najbolj izrazitih primerkov neadekvatnega ravnanja našega »podnebja« z ljudmi, s krajino. z dediščino in /. vsem, kar sodi zraven. Ta televizijska obdelava problema. ki je v svoji konkretnosti še kako obče pomemben za našo usodo, je v polni meri izpeljala napotilo. kot ga je v uvodnem intervjuju izrekel Jak Koprivc, govoreč o novinarstvu, ki hodi borbeno, zazrto v jasne perspektive, oprto na poznavanje stvari. Le je to vizija novega Tednika .(ki skuša biti pendant tedenskim magazinom in ^ uveljavljenemu zunanjepolitičnemu Zrcalu tedna) in je bil Lombergar taki viziji v vseh pogledih kos, lahko - z malce zadržanim navdušenjem — pritrdimo kot zadetku v črno tudi prispevku Danice Simšič na temo zmede pri določanju letošnjih šolskih počitnic. Oris te zmede je bil podan kritično, a žal s premajhno mero »jasne perspektive«, ki bi določno povedala, kako naj bi ravnali, da bi bilo pray. Nezadostne so bile poante prvega izmed Tednikovih sestavkov da-siravno oprtega na izrazito provokativno vprašanje: bo ali ne bo prišlo do revalorizacije stanovanjskih kreditov. Jasnega odgovara nismo slišali. Zvrstilo se je le nekaj izvedenskih mnenj, ki pa so zadevo relativizirala in jo puščala odprto, s tem pa v negotovosti tudi vse, ki nam ni vseeno, kaj nas čaka. Izrazito nezadosten je bil po zagrebškem programu povzeli »poseg« med študentske govorce v naselju na Laščini, kjer so imeli pied tedni nacionalistične izpade, pa se je izkazalo, da je prišla ta »šola« prav kot budilka speči večini; da se je zbudila iz sna. Zal pa je bil ste-reotipno-negibni način snemanja izjav na klop posajenih študentskih aktivistov vse prej kot televizijsko ustrezen. Tednik je razgrnil pahljačo možnosti: od krčevito neustreznih do sproščeno razgibanih in »ta pravih«. In te slednje, dajejo obilo upanja, da prihaja na prvi tir zares smiselna, potrebna oddaja, ki bo krepila našo zavzetost ter odpirala okna z obzorjem tvornega samoupravnega ravnanja na posameznih področjih življenjske prakse. • VIKTOR KONJAR • PRAGA, 7. januarja (Tanjug) — V Pragi bo 12. in 13. januarja sestanek obrambnih ministrov držav varšavskega pakta: posvetili ga bodo obravnavanju »rednih vprašanj« iz njihove pristojnosti. Sestanek so predvideli že za lanskega novembra, vendar so ga odložili ža nekaj mesecev. »Predlogi razkrivajo prijetno resnico: Sovjetski zvezi gre resnično gospodarsko tako slabo, da bi rada čimbolj poceni varčevala pri oboroževalnih izdatkih. Želja po pogajanjih je pristna, vendar se z vsemi silami trudijo, da bi dobili čimveč podarjenega, k čemur naj bi pripomogli slabi živci na Zahodu«. »Frankfurter Rundschau« meni, da se je nekaj premaknilo v ledeniškem pogorju oboroževanja, čeprav ni mogoče govoriti o odjugi. Ni pa nobenega dvoma, da se je Andropovu od prevzema oblasti posrečilo vsiliti svoj korak drugi supersili. »Njegovi predlogi in pobude ne držijo v napetosti samo vlade v \Vashingtonu, ampak tudi vlade drugih zahodnih držav. Namesto rutinske reakcije, da v vseh teh predlogih »Ni nič novega«, je zdaj slišati izjave, da »bomo vse to temeljito proučili« ... Tako v Washingtonu kot v Moskvi je videti, da so vsaj pripravljeni poskusiti skočiti čez senco obojestranskega nezaupanja. Ne glede na to, ali gre pri tem za spoznanje, pomanjkanje denarja, strah pred prihodnostjo — lahko upamo, da si bodo mogočneži drznili tudi skočiti. Morda se bo dalo potem vendarle doseči, da se ne bo vnovič zasukal vijak jedrskega oboroževanja«, končuje »Frankfurter Rundschau«. Po mnenju uradnih krogov držav podpisnic varšavskega pakta so te države pozvale Zahod k »poštenemu in razumnemu dialogu« o vseh žgočih mednarodnih vprašanjih in pokazale »željo ohraniti mir ter zagotoviti prihodnost človeštva«. V Pragi menijo, da je napočil »skrajni čas za sporazumevanje in da ni več veliko časa za zavlačevanje, kajti dogodki bi se utegnili- kaj kmalu vsem skupaj izmuzniti iz rok«. Kot menijo uradni krogi, ki so blizu politič-no-posvetovalnemu odboru, je najpomembnejši predlog Zahodu pravzaprav poziv k podpisu sporazuma, da ne bodo uporabljali sile. Na sedežu NATO v Bruslju opozarjajo, da se je zahodna aliansa obvezala k temu, kar zdaj zahteva varšavski pakt, že junija lani na sestanku v Bonnu. V Londonu so'dokaj pozorno, pa tudi s precej dvoma sprejeli predloge o podpisu pogodbe o nenapadanju med varšavskim paktom in NATO. Zunanji minister Francis Pym se je strinjal z ugotovitvami, da bi bilo dobro preučiti te predloge, čeravno ne meni, da so »dokončni prodor« k miru. DRAGIŠA BOŠKOVIČ, BOŽIDAR PAHOR in TANJUG Špansko-maroški spor zaradi dveh pristanišč General Palmeiro pozval Špance, naj »branijo Ceu-to do zadnje kaplje krvi« MADRID, 7. januarja (Tanjug) — Španski general Saavedra Palmeiro je pozval Špance, naj »branijo Ceuto do zadnje kapljice krvi«. Kot je dejal, to špansko pristanišče, v bistvu enklava na maroških tleh, »živi v strahu in skrbeh«. Pristavil je tudi, da bo »španska zastava vedno plapolala nad Ceuto«. General polkovnik Saavedra Palmeiro, poveljhik drugega španskega vojaškega območja, je to dejal po ponovnih izjavah v Rabatu, da sta španski pristanišči Ceuta in Melilla bili in bosta neločljivi del maroškega ozemlja«. To je poudaril tudi maroški zunanji minister Bušeta. Odkar je na oblasti v Španiji socialistična vlada, se je znova razplamtel maroško-španski spor zaradi afriških pristanišč pod špansko suverenostjo — Ceute in Melille. Maroko namreč nenehno zahteva priključitev teh dveh strateško pomembnih pristanišč. Kot poudarja Rabat, je Gibraltar španski, Ceuta in Melilla pa maroški. V Graji so rehabilitirali petnajst letalskih oficirjev Režim jih je pred 30 leti proglasil za »komunistične zarotnike, sovražnike ljudstva in države« — Izplačali jim bodo odškodnino ATENE, 7. januarja (Tanjug) — Petnajst grških oficirjev, ki so jih pred 30 leti proglasili za »komunistične zarotnike, sovražnike ljudstva in države«, so v celoti rehabilitirali. S posebnim ukazom parlamenta na predlog socialistične vlade so bivšim lctalacem z novim letom priznali čine in jim vrnili vse državljanske pravice. Država jim bo izplačala odškodnino za gmotno in denarno škodo. Tako je vlada v Atenah odpravila še eno zgodovinsko krivico in seznanila javnost s hudimi zločini prejšnjih profašističnih režimov in fašističnil^organizacij. Letalski oficirji so postali žrtve zrežiranega sodnega procesa samo zato, da je bilo v začetku petdesetih let mogoče strmoglaviti »zmerno« vlado in ustanoviti novo.-ki »bi bila sposobna preprečiti komunistični prevrat v Grčiji«. Usoda je bila zelo okrutna. saj je nasilno prekinila življenjsko pot, ki so si jo izbrali. Petnajst najboljših častnikov vojnega letalstva, od poročnikov do generalov, in pet civilistov, so tedaj izročili rabljem v podzemskih celicah nekega atenskega zapora. Mučili so jih, dokler niso podpisali izsiljenega priznanja. Na Havajih izbruhnil vulkan HONOLULU. 7. januarja - Na Havajskem otočju je izbruhnit vulkan Kilauea. Žareča lava in kamenje, ki ga je izbruhal vulkan, so uničili bližnji gozd. (Telcfoto: UPI) Avstralija omejuje dotok priseljencev SYDNEY, 7. januarja (Ta-njug) - Po večmesečni razpravi o tem, ali naj bi spričo povečanja števila brezposelnih omejili izdajo dovoljenj za priselitev v Avstralijo, je zvezna vlada uvedla tudi prvi ukrep v tej smeri. Kot se je zvedelo v dobro obveščenih krogih v Canberri, bodo že prihodnji teden objavili nov seznam deficitarnih poklicev. Na podlagi tega seznama je doslej je okoli 30.000 tujih visoko kvalificiranih delavcev na leto dobilo dovoljenje za priselitev. Dosedanji seznam je obsegal 53 deficitarnih poklicev, na novem pa jih bo le osem, saj so v zadnjih dveh letih, odkar velja ta predpis, že »uvozili« dovolj strokovnjakov. Na novem seznamu .bo le nekaj poklicev iz storitvenih dejavnosti (kuharji), s področja elektronike (programiranje in vzdrževanje računalnikov), precizne mehanike in medicine (medicinski tehniki) ter nekaj poklicev v težavnih delovnih razmerah (kovinarji in livarji). informativni tednik deta Pomembnejša dežurstva v Ljubljani: IJUBLJANA, 7. januarja — To soboto in nedeljo bodo odprte naslednje trgovine in obrtno storitveni lokali: Med 7. in 19. uro bodo v soboto odprte naslednje trgovine: Center: Emona — EC Cigaletova, Ljubljanske mlekarne na Trubarjevi 8, Mercatorjeve na Puharjevi 3 (do 21. ure), Sadje-zelenjava na Krekovem trgu in Dom na Cankarjevi 6. Siska: Emona — EC Dravlje in na Celovški 63, Mercatorjeve prodajalne Derčeva 29, na Bratov Babnik in Sadje-zelenjava Celovška 181. Šentvid: Fmonine prodajalne Gunclje, Vižmarje-Brod in Šmartno, Loka v Preski. Vič: Ljubljanske mlekarne Murgle in Mercator na Tržaški 22 in v Rožni dolini IX/17. Rudnik: Emona na Dolenjski 111 in Mercatorjeva prodajalna Sadje-zelenjava na Dolenjski 78. Bežigrad: Emona v Savskem naselju in na Ježici, Mercator Crnuče--Titova 391, Ljubljanske mlekarne na Pribinovi 5 in Delikatesa v BS 3. Moste: Emona v Stepanjskcm naselju in na Bczenškovi, Mercator Proletarska 4 ir Smartinska 105 in Ljubljanske mlekarne na Zaloški. Polje: Mercator Zaloška 216 in Slape. BLAGOVNICA: V tem mesecu bo do 19. ure odprta Nama. VEČERNO DEŽURSTVO; Vsak dan razen nedelje je do 21. ure odprta Mercatorjeva prodajalna na Puharjevi 3. NEDELJSKA DEŽURSTVA TRGOVIN: Med 7.30 in 11.30 bodo v nedeljo odprte: Delikatesa na Titovi 28, Emona na Slomškovi 6, Ljubljanske mlekarne na Kidričevi 5 in Kiosk Sadje-zelenjava ob Kliničnem centru (od 11.30 do 15.30), med 8. in 11. uro pa Dom, Ciril Metodov trg 5. Ob nedeljah in praznikih dežurata Bonbonieri na Celovški 117/a in v Kliničnem centru (od 12. do 16. ure). Med 8. in 12. uro bosta odprti cvetličarni Orhideja v prehodu nebotičnika in Androtič na Miklošičevi 34, med 12. in 16. uro cvetličarna Mirta v Kliničnem centru in od 13. do 16. ure Spominčica na Zaloški 2. LEKARNA: Vsak dan je nepretrgoma dežurna Centralna lekarna, Prešernov trg 5. BANČNE STORITVE: V soboto med 14. in 19. uro in v nedeljo med 8. in I 1. uro bo odprta Ljubljanska banka na Cigaletovi 4. ELEKTROINSTALATERSTVO: DES, tozd Elcktro Ljubljana mesto, Kotnikova 9 (313-346) dela vsak dan, med 7. in 21. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 8. in 20. uro. VODOVODNE INŠTALACIJE: V mesecu januarju dežura ob sobotah med 14. in 20. uro in ob nedeljah od 7. do 13. ure Bojan Šerjak, Povšetova 68, Ljubljana. POPRAVILA OSEBNIH AVTOMOBILOV: Intervencijska pomoč AMZ Slovenije, Titova 138, tel. 987, dela vsak dan med 7. in 20. uro. Namen zrežiranega sodnega procesa proti letalskim častnikom je bil strmoglaviti vlado Ni-kolasa Plastire, vodje nekdanje stranke združenega centra. Program sprave v Grčiji, ki ga je sprejela vlada, je zbudil ostro reakcijo tujih sil, »zaščitnic Grčije«, skrajne desnice in fašistične organizacije Idea. h katere ustanoviteljem sodi tudi bivši polkovnik Georgios Pap^opulos, ki je leta 1967 izvedel vojaški udar in uvedel diktaturo in teror v Grčiji. Cheysson v Bahiein in Katar PARIZ, 7. januarja (WAM) -Francoski zunanji minister Claude Cheysson je odpotoval na tridnevni uradni obisk v Ba-hrein in Katar. S funkcionarji teh dveh držav bo govoril o palestinskem vprašanju in iraško-iran-skem spopadu. Med problemi, ki jih bodo načeli na teh pogovorih, bo tudi položaj v Libanonu. NATO: ostrejši Sovjetski satelit utegne varnostni pasti na avstralsko ozemlje Gre za Kozmos 1402, Id so ga izstrelili ob začetku falklandske vojne — V Canberri se posvetujejo o ukrepih S TELEPRINTERJA ukrepi Pričakujejo napade teroristov zlasti na skladišča, kjer so shranjene atomske Irombe BRUSELJ, 7. januarja (Tanjug) -- NATO je uradno objavil, da bo že v prihodn jih dneh poostril varnostne ukrepe v svojih vojaških oporiščih v Zahodni Evropi, ker pričakuje napade teroristov, zlasti ha skladišča, kjer so shranjene atomske bombe. Po sodbi poveljstva NATO je ta hip najbolj »ranljivih« za teroristične napade kakih 60 atomskih skladišč v Z.R Nemčiji, Italiji, Angliji, Nizozemski in Belgiji. Da bi jih zavarovali, bo iz Združenih držav Amerike že ta mesec prispelo kakih 7500 pripadnikov posebnih odredov za boj s teroristi. Poleg tega bodo dobila vsa oporišča tudi izpopolnjene alarmne naprave. Trditve strategov NATO izhajajo iz domneve, da se obeta letos posebno živahna dejavnost raznih ekstremističnih skupin, ker je bilo objavljeno, da bodo v Zahodni Evropi razmestili 572 ameriških pershingov in mane-vrirnih raket. Pri tem upoštevajo, da so samo lani zabeležili več kot 60 takšnih napadov. Toča davkov in višje cene za • V«« V a • • «a K a • nižji proračunski primanjkljaj Fani unije va vlada hoče za vsako ceno zmanjšati luknjo v proračunu ter omejiti inflacijo — Prvi protesti delavcev RIM. 7. januarja — V Italiji se te dni veliko govori o nevarnosti sovjetskega satelita, ki je »zbezljal« in utegne pasti na zemljo. Toda zdi se, da se Italijani v resnici veliko bolj boje toče davkov, taks, pristojbin in prispevkov, ki jim jih je vsula te dni na glavo Fanfani-jeva vlada. Novo leto se je začelo s starimi gospodarskimi problemi in vlada hoče za vsako ceno zmanjšati proračunski primanjkljaj, da bi spodrezala korenine inflaciji. Ukrepi, ki so jih že sprejeli ali jih še nameravajo sprejeti, pa so že izzvali hudo nezadovoljstvo zlasti med delavstvom. Sindikati ostro protestirajo in v mnogih mestih so izbruhnile spontane demonstracije. Leva opozicija, zlasti KPI, napoveduje trdo opozicijo v parlamentu. SYDNF.Y, 7. januarja (Tanjug) — Vest, da utegnejo deli enega izmed sovjetskih satelitov, ki je opravil svojo nalogo in naj bi v kratkem padci na Zemljo, pasti na avstralsko ozemlje, je zbudila vznemirjenje po vsej Avstraliji. Medtem ko sredstva obveščanja, še zlasti televizija, objavljajo dramatične napovedi o nevarnosti jedrskih snovi, ki jih vsebuje satelit, se vsaj šest vladnih ustanov in agencij v Canberri že od včeraj posvetuje, kaj bi veljalo ukreniti. Kot piše avstralski tisk, gre za sovjetski satelit Kozmos 1402 z radarskim sistemom, za katerega so potrebovali 45 kilogramov oplemenitenega urana. Vendar je njegova življenjska doba potekla. Izstrelili so ga z namenom, da hi med falklandsko vojno spremljal dogajanja na južnem Atlantiku. Satelit kroži okoli Zemlje 245 kilometrov visoko, štirikrat na dan preleti celotno ozemlje Avstralije in tukajšnji strokovnjaki menijo, da obstaja velika verjetnost, da bo vsaj del te naprave, če že ne vsa, padel na avstralsko celino. Predstavnik avstralske vesoljske agencije je celo napovedal možnost, da bodo deli sov- jetskega satelita padli na Zemljo v dneh okoli 25.. januarja. Vladi je priporočil, ilaj bo služba za boj proti elementarnim nesrečam v pripravljenosti. Madžarska: prestopništvo narašča BUDIMPEŠTA, 7. januarja (Tanjug) — Madžarska vlada je pozvala organe oblasti in družbene organizacije, naj odločneje preprečujejo • kazniva dejanja otrok in mladoletnikov, katerih število se veča. Število otrok, ki so zagrešili kazniva dejanja, se je domala podvojilo. Sodijo, da okoli 100.000 otrok in mladoletnikov živi v razmerah, ki jih ženejo v prestopništvo. V prizadevanjih, da bi te pojave preprečili, naj bi ugotovili, kakšne so življenjske in delovne razmere v družinah in šolah, kjer je prestopnikov največ. De Cuellar se bo sestal z Reaganom NVASHINGTON, 7. januarja (AP) — Generalni sekretar ZN Javier Perez de Cuellar se bo 14. januarja v Beli hiši sestal s predsednikom Reaganom in drugimi funkcionarji ameriške vlade. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je Perez de Cuellar sprejel povabilo predsednika Reagana, naj uradno obišče Washington. Po srečanju s predsednikom Reaganom, državnim sekretarjem Shultzom, ameriško veleposlanico v OZN Jean Kirkpatrick in predstavnikom za trgovino Bilom Brockom bo ameriški podpredsednik George Bush priredil kosilo na čast Pereza de Cuellarja. Pripadniki IRA ubili dva policista BELFAST, 7. januarja (Reuter) - Kot je sporočila policija, so pripadniki Irske republikanske armade'včeraj v Severni Irski ubili dva policista, tretjega pa ranili. Predstavnik policije je izjavil, da gre za prva uboja v letu 1983 in da so policijsko patruljno vozilo napadli iz zasede v neki vasi- v jugovzhodnem delu province. Alžirsko-nigerski sporazum o meji ALŽIR, 7. januarja (Tanjug) — Alžirija in Niger sta sklenila sporazum o meji med državama, kar je pomembno za njune odnose. V Alžiriji poudarjajo, da sporazum, ki sta ga podpisala predsednika Bendžedid in Kunče, pomeni uresničitev sklepov Združenih narodov in načel listine organizacije afriške enotnosti. V Belgiji propadlo 4200 podjetij BRUSELJ, 7. januarja (Tanjug) - V Belgiji je lani šio v stečaj nekaj več kot 4200 podjetij. Največ podjetij je propadlo konec minulega leta, tako da je samo v decembru dobilo odpoved 10JKK) delavcev. Novo leto je Belgija pričakala s 484.000 brezposelnimi, kar je veliko več kot leto poprej. Po uradnih podatkih so najbolj ogrožene delavke, saj je trenutno vsaka četrta brez dela. Najhuje pa je, da je brezposelnih več kot 155.000 delavcev, mlajših od 25 let. 7 Almeida sprejel Mandiča LIZBONA, 7. januarja (Tanjug) — Predsednik portugalskega parlamenta Leonardo Ribeiro Almeida je sinoči sprejel novega jugoslovanskega veleposlanika v Lizboni Blaža Mandiča. Med pogovorom, ki je potekal v prijateljskem in prisrčnem vzdušju, sta ugotovila, da se vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Portugalsko uspešno razvija in izrazila prepričanje, da je treba portugalsko-jugoslovanske odnose še poglobili. Tarek Aziz končal obisk v Franciji PARIZ, 7. januarja (Reuter) - Francoski predsednik Francis Mitterrand je včeraj sprejel podpredsednika iraške vlade Taroka Aziza, ki je danes končal štiridnevni obisk v Franciji. V francoskih uradnih krogih navajajo, da sta se predsednik Mitterrand in Tarek Aziz pogovarjala o dvostranskih vprašanjih. Pogovori Gastona 1 borna v Mehiki CIUDAD MEXICO, 7. januarja (AP) - Predsedujoči komisije evropske gospodarske skupnosti Gaston Thorn se je sestal z najvišjimi mehiškimi funkcionarji. Beseda je tekla o odnosih med Mehiko in evropskim skupnim trgom. Kot je izjavil mehiški zunanji minister Sepulveda, je mehiški trgovinski primanjkljaj v menjavi z desetimi članicami evropske skupnosti posledica zmanjšanega uvoza iz držav izvoznic nafte. Izraelske oblasti zaostrile represivne ukrepe DAMASK, 7. januarja (WAFA) - Izraelske oblasti na zahodnem bregu Jordana so zaostrile represivne ukrepe proti palestinskemu prebivalstvu. Tako so v Jeruzalemu že tretjič podaljšali sklep o šestmesečnem hišnem priporu sindikalnih voditeljev z zahodnega brega Ibrahima Dakake in Abeda Abu Diaba. V nekem zaporu na zahodnem bregu Palestinci nadaljujejo gladovno stavko zaradi neustreznih razmer, v Nabludu pa so izraelske oblasti te dni po več ur zasliševale člane mestnega sveta. Poleg tega izraelski vojaki uničujejo obdelano zemljo in zapirajo kmetp pod obtožbo, da so izpisovali gesla proti Izraelcem. V Anishi sestanek o Namibiji DAR-ES-SALAAM, 7. januarja — Osvobodilni odbor organizacije afriške enotnosti (OAE) je sporočil, da se bo 3 1. januarja v tanzanijskem mestu Arushi začel sestanek o Namibiji. Omenjeni odbor se navadno sestaja med sestankom na vrhu OAE, ker pa dva poskusa sestanka na vrhu v Tripoliju nista prinesla pozitivnih rezultatov, so se dogovorili, da se bo odbor sešel ne glede na sestanek OAE. obvešča v.v.v/.v.v v v.;.;.;.; I*Xv•M*I*I*!*I*X*I*!*X*X*!*I»!»X*I*X*!*I*i»I*I® Fanfanijeva vlada je tik pred novim letom z odlokom uvedla vrsto novih »superdavkov« in taks - na stanovanja, avtomobile, osebne dokumente, avdiovizualne aparate itd. - in zvišala cene javnih storitev. Na nocojšnji seji vlade pa bodo skoraj gotovo sprejeli drugi sveženj ukrepov, ki predvideva zlasti precejšnje zvišanje udeležbe pri nakupu zdravil pri zdravniških pregledih in laboratorijskih analizah, na drugi strani pa odpravo nadomestila za prvi dan bolezni. Vsi ti ukrepi naj bi prinesli v državno blagajno nekaj čez 11 Iz Švice izgnali sovjetska diplomata ŽENEVA, 7. januarja (AFP, UPI) — Švicarske oblasti so izgnale sovjetska diplomata zaradi vohunjenja. KoTje sporočilo ministrstvo za pravosodje in policijo, gre za konzula v sovjetskem generalnem konzulatu v Ženevi ter člana stalne sovjetske misije pri Združenih narodih. Njunih imen niso objavili. V sporočilu je rečeno, da sta sovjetska diplomata poskušala dobiti iz državnih knjig podatke o nekaterih posameznikih ter informacije o upravi, ki skrbi za tuje delavce v Švici. Diplomata sta že zapustila Švico. Lokalne volitve v Španiji bodo maja MADRID, 7. januarja (Ta-njug) - Podpredsednik španske vlade Alfonso Guerra je izjavil, da bodo lokalne volitve maja letos, kdaj natančno, pa bodo objavili kasneje. To prvo demokratično odločanje Špancev po zmagi socialistov na splošnih volitvah bo priložnost za ugotavljanje razpoloženja prebivalstva do prvih ukrepov socialistične vlade. Priprave na volitve so se že razmahnile. — IZŠELIE Zabavnik tisoč milijard lir dodatnih dohodkov, še 2 tisoč do 3 tisoč milijard lir pa naj bi pozneje.zbrali z izrednim podjetniškim davkom in davkom na nepremičnine. Cilj tega manevra je jasen; čimbolj zmanjšati planirani proračunski primanjkljaj, ki je po splošnem prepričanju poglavitni vir inflacije. Ta se je po zadnjih podatkih lani ustavila na 16,3 odstotka, letos pa naj ne bi presegla 13 odstotkov. Posamezni vladni ukrepi so izzvali kritične odmeve tildi v nekaterih strankah vladne koalicije in med industrije!, ki sc boje. da utegne vlada s tako politiko še zaostriti recesijo, ne da bi spodkopala inflacijo. Sindikati in leva opozicija pa zavračajo celotni gospodarski program Fanfanije-ve vlade. Očitajo mu predvsem dvoje: prvič, da prevrača glavno breme gospodarske krize na ramena delavcev in uslužbencev, namesto da bi obdavčili predvsem velika premoženja, in drugič, da vladni program sloni na blažilnih ukrepih, ne izraža pa jasne politike za organsko zmanjševanje proračunskih izdatkov, za reformo davčnega in socialnega sistema in za spodbujanje investicij, ki bi zagotovile nova delovna mesta. Na osnovi teh ocen komunisti kot največja stranka opozicije napovedujejo ostro bitko v parlamentu, ki mora v prihodnjih dveh mesecih spremeniti vladne odloke v zakone. Na drugi strani pa se proti vladni gospodarski politiki mobilizirajo sindikati. Od sindikalnih central v pogajanjih z delodajalci o reformi plačnega sistema, ki zdaj vstopajo v kritično fazo, ni pričakovati popuščanja, začenjajo pa se tudi socialni nemiri. V Genovi so včeraj demonstranti paralizirali središče mesta in letališče, v Benetkah so pristaniški delavci za pet ur blokirali cesto, ki povezuje mesto z zaledjem, danes pa so se v Rimu manifestanti spopadli s policijo, medtem ko so v v Neaplju zasedli glavno železniško postajo. Ponekod so demonstracije tako drastične. Tla se je tudi vodstvo enotne sindikalne federacije, ki sicer spodbuja mirne manifestacije, ogradilo proti »nekaterim oblikam protesta«, ki povzročajo ljudem hude težave. ANDREJ NOVAK M »ZASTAVA« sprejema naročila za avtomobile: »ZASTAVA 750 LE«, »ZASTAVA 128«, »LADA« in vse modele »ZASTAVA 101 GT in GTL«. S pravočasnim vplačilom si boste zagotovili ugodnejše dobavne roke, ker je število avtomobilov, ki so namenjeni prednaročilu, omejeno. Pri nakupu avtomobila »ZASTAVA« za devizne dinarje, boste skladno s predpisi prihranili od 7.760 do 71.340 dinarjev, odvisno od višine osnovnega prometnega davka. Zagotovljeno je dovolj nadomestnih delov. Za varno in zanesljivo vožnjo skrbijo servisi »ZASTAVA« po vsej državi. VSA POJASNILA ZAHTEVAJTE PRI PRODAJNI MREŽI »ZASTAVA«! irsč"; =*••<' . Bosna se hoče maščevati za jesenski poraz v Sarajevu Drevi ob 19.30 v Tivoliju Olimpija s Sarajevčani - V Zagrebu pred TV kamerami spopad Cibone in Zadra — Slovan z Metalcem brez vstopnic LJUBLJANA — Prvi derbi 14. koia v 1. A moški 7.KI. je sicer veliki spopad Cibone in Zadra v Zagrebu, toda nič manj zanimivo ne bo tudi srečanje Olimpije in Bosne v ljubljanskem Tivoliju, po katerem naj bi Ljubljančani na lestvici ujeli Sarajevčane. Sicer pa za nobeno srečanje kola ni moč reči, da ne bi bilo derbi v tem ali onem smislu. 1. A PARI 14. KOLA - sobota: C. zvezda — Sibcnka (19), Borac — Jugoplastika (19). Cibona — Zadar (16:55. TV), Kvamer - Ra-dnički (19), Olimpija — Bosna (19.30); nedelja: Partizan — Bu-dučnost (19). OLIMPIJA: bolnišnica v malem Ta hip ima trener Drvarič največ skrbi zaradi bolezni in poškodb. Subotič je bil sicer na posebnem pregledu v beograjski bolnišnici na Banjici, vendar bo na popolno ozdravljenje kolena najbrž treba malo počakati, medtem pa bo fant pač moral stiskati zobe in igrati dvakrat na teden. Vilfana. Blaznika in Moffardina se loteva gripa. Brodnik pa ima vnetje sapnika. »Položaj pred zahtevnim srečanjem res ni najbolj rožnat, toda na treningih smo skušali racionalno razporejati moči. da bi Bosno vendarle pričakali Jeseničani gostujejo na Salati Derbi 13. kola I. ZHL bo na odprtem drsališču v Zagrebu - Medveščak računa z zmago LJUBLJANA - Do konca prvega dela letošnjega prvenstva v 1. ZH1. sta preostali le še dve koli. Olimpija, ki bo v 13. kolu prosta, vodi z 2 točkama naskoka pred Jesenicami. Državni prvaki danes gostujejo v Zagrebu, kjer se bodo ob 16. uri na odprtem drsališču na Šalati pomerili z Vledvešča-kom. Drugi par je Partizan - Črve na zvezda. Vojvodina in Cinkarna Celje pa sta dvoboj odigrali vnaprej. Celjani so dobili z I 1:4. »Bolj kot nasprotnikov sc bojimo igralnih razmer na šalati.« je pred «>dhodom v Zagreb dejal lani naš najboljši strelec, jeseniški reprezentančni napadalec Zvone Šuvnk -Ograda je dotrajana, na odprtih drsališčih pa je led večkrat hrapav m mehek. A upam. da bomo zmagali. Trener Zagrebčanov Šmat je bil po tekmi z Olimpijo kljub porazu ekipe z 0:4 zadovoljen. Proti Jesenicam bo Medveščak nastopil z vsemi najboljšimi. zato na tihem upa na zmago. Zadnjo tekmo na Šalati sta Medveščak in Jesenice odigrala leta 1068. koso Jeseničani pred 7.000 gledalci zmagali s 4:2. V SHMI. bodo prvenstvi! nadaljevali s 6. kol«mi. Pari : Tivoli — Kranjska gora. Bled — Triglav in Mladost — Ina. Stavbar je tokrat prost. . K. B. kar najbolje pripravljeni, kolikor se v takšnih razmerah pač da.« pravi trener Drvarič. »Bosna bo gotovo zelo nevarna, kajti hoče se maščevati za poraz z nami v Sarajevu, dodatno pa je izgubila še točki s Partizanom. Zato bo gotovo dala vse od sebe, da vsaj del dolga poravna. p0 drugi strani pa je tudi res, da nam njena igra ustreza in da si tudi mi zelo želimo zmage, s katero bi si utrdili položaj na lestvici. Ob pomoči polne dvorane sta točki proti Bosni vsekakor dosegljivi.« S. T. BOSNA : vrniti točki Sarajevčani so odpotovali v Ljubljano trdno odločeni, da se Olimpiji oddolžijo za poraz v Sarajevu. »Olimpija bo v Tivoliju vsekakor močan nasprotnik, ne pa nepremag-ljiv,« je dejal trener Pešič. »Nismo pozabili Polanca, ki je bil eden poglavitnih krivcev za naš poraz v Sarajevu in prav njemu bomo posvetili veliko pozornosti. O Vilfanu ne velja posebej razpravljati, čeprav smo tudi zanj nekaj pripravili. Ce ustavimo ta dva domača igralca, pa še vedno ne bo opravljena vsa naloga...« K. K. PARI 14. KOLA - sobota : Slovan — Metalac (17.30), MZT - Iskra Kumanovo (19). Željez-ničar - Sloga (20), Sloboda Dita — Borovo (19), Vojvodina - Ra-botnički (19.30); nedelja : IMT — Radnički (16). SLOVAN : prost vstop Košarkarji Slovana bodo danes bili še eno težko bitko za obstanek v ligi, ki jo vsekakor morajo dobiti. Metalac. bivši prvoligaš, je sicer lahko tudi favorit, vendar letos ne kaže kakšnih ambicij po vrnitvi med najboljše, pa zato tudi v Ljubljani ne bi smel osvojiti točk. Moščani so v Valjevu jeseni izgubili le s točko razlike, kar jim lahko vlije dodatno upanje na uspeh. Oh tem pa bodo potrebovali kar najbolj izdatno pomoč privržencev, zaradi česar so se odločili, da bo vstop v dvorano prost, kar naj bi privabilo kar največje število gledalcev. D. B. Jutri praznična Jelovica Biatlon bo na Rovtarici Osrednja slovesnost ob 41. obletnici dražgoške bitke bo ob 12. uri pred spomenikom v Dražgošah ŠKOFJA LOKA — Večina tekmovanj in pohodov 26. prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, ki bodo to nedeljo v Dražgošah in na pobočjih Jelovice, bo najverjetneje po kopnem, saj so pobočja Dražgoške gore brez snega. Kljub temu bo program potekal enako, kot je bil predviden, le da bo prvo tekmovanje za jugoslovanski spominski smučarski pokal maršala Tita na Rovtarici na Mosteh. To bo najverjetneje edino tekmovanje na snegu. Organizator, smučarski klub Alpetour, in prireditelj, smučarska zveza Slovenije, pričakujeta reprezentance iz vseh republik in Vojvodine, saj je vprašljiva le udeležba Kosova in Črne gore. Po tradiciji ima slovenska ekipa največ možnosti za zmago in le malo Verjetno je, da bi jo VP iz Kranja ogrozila. Druge ekipe še nimajo podobnih izkušenj, zato na izrazito presenečenje ni računati. Slovenska ekipa je sestavljena takole: Trstenjak, Velepec, Gregorič in Smolnikar, VP Kranj pa: Pustovrh, Zuber, Sušnik in Škorjanc. Takoj po uradnem tekmovanju bodo nastopili še vsi vrhunski tekmovalci. V času. ko bodo tekmovali biatlonci, štartali bodo ob 8.30, pa bodo tekmovalni in rekreativni pohodi iz vseh krajev podnožja Jelovice, med drugim tudi najtežji pohod, imenovan »Po poti Cankarjevega bataljona«, ki se bo začel na Pasji ravni v Polhograjskih Dolomitih, udeležili pa se ga bodo vzdržljivi in pogumni pohodniki iz raznih krajev Jugoslavije. Drugi pohodi bodo: »Po stezah prvih partizanov« od Soteske prek Jelovice do Dražgoš (start v Soteski ob 7.00). »Po poti heroja Iva Slavca-Jokla« od Stražišča prek Cepulj v Dražgoše (start ob 8. uri na Čepuljah), »Po poti škofjeloškega odreda« od Škofje Loke prek Križne gore do Dražgoš (start izpred vojašnice v Škofji Loki ob 6.00). »Po poti Otona Vrhunca-Blaža« od Selc do Dražgoš (start ob 9.30 izpred DŠ v Selcah), »Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča« od Rudna do Dražgoš (start v Rudnem pred Gasilskim domom ob 10.00) in »Po poti heroja Antona Dežmana-Tončka« od Krope mimo Jamnika do Dražgoš (start ob 8.15). V Dražgošah bo tudi tradicionalno srečanje borcev Cankarjevega bataljona in ob 12. uri osrednja slovesnost pred spomenikom. P. P - H. U. Rekordna udeležba na 15. turneji Danes ob 12. uri s skoki v Planici začetek letošnje trodelne skakalne prireditve, ki velja za evropski pokal — Tekmovalci iz 16 držav — Še Beljak in Trbiž KRANJSKA GORA — Stotnija skakalcev iz 16 držav se bo danes ob 12. uri pomerila na 90-m skakalnici v Planici na uvodnem tekmovanju 15. skakalne turneje »Treh dežel«. Tudi če ne bi pripotovali prijavljeni skakalci Švice in SZ, bo udeležba rekordna. Vse razen teh dveh ekip so prispele v Kranjsko goro že v četrtek ali v petek dopoldne, večina med njimi pa je tudi že preizkusila dobro pripravljeno skakalnico pod Poncami. Po prijavah sodeč bodo boj za posamično in ekipno zmago v Planici pa tudi za skupno zmago na turneji (v nedeljo bodo skoki v Beljaku, v ponedeljek pa še v Trbižu) bili predvsem tekmovalci treh držav organizatoric turneje — Avstrijci. Italijani in naši. Italijani so prijavili najboljše, kar imajo. Lida Tomasi ja, Massima Rigo-nija. Avstrijci pa ob zmagovalcu turneje 1980 Alfredu Groyerju še vrsto mladih, ki so se uspešno preizkušali na turneji Intersport. Zlasti zanimiv med njimi je mladi Zahomčan slovenskega rodu Franci Wiegele, ki je presenetil v Bischofshofnu z odličnim 20. mestom. V naši prvi ekipi bodo skakali Žagar, Lotrič. Norčič in Ulaga, v drugi pa Bajc, Globočnik. Bizjak in Jemc. Ne gre pa zanemariti tudi zahodnih Nemcev, ki so okrepili prej najavljeno ekipo Boli, Ihle, Winterhalder še s Petrom Schwinghammerjem in Joac-himom Ernstom in bi utegnili biti še kako nevarni našim in Avstrijcem. Mlada ekipa NDR, ki jo je v Planico pripeljal nekdanji odlični skakalec Rainer Schmid, je za zdaj neznanka. BERI SPORED DANES BALINANJE IJUBLJANA: finalni del zimskega turnirja v organizaciji ŠD Zarja na igriščih v Linhartovi ul., ob 9. uri. HOKEJ NA LEDU SHML: Bled - Triglav (13.30). Tivoli - Kr. gora (17.30). KEGLJANJE ILIRSKA BISTRICA: kvalifikacije zahiidnc skupine za finalni krog kvalifikacij za žensko republiško ligo na krajevnem kegljišču ob 15. uri. še jutri ob 9. uri. KOŠARKA IJUBLJANA: prvenstvena tekma L A m»»ške ZKL. Olimpija — Bosna, ob 19.30. v dvorani Tivoli (ob 8.30 v pr«»štorih ŠD Olimpija predavanje mednarodnega sodnika Radeta Petroviča o pravilih in sojenju). LJUBLJANA: prvenstvena tekma I. B moške ZKL. Slovan - Metalac. »*b 17.30 v dvoran: na Kodeljevem. IJUBLJANA: prvenstvena tekma I. ženske ZKL. Ježica — Univerzitet. ob 18. uri v ŠRC Ježica. SKL - moški: Jeklotchna Branik -Litija (17). Novoles - Kovinar (19). Žagarje - Cerknica (19). Triglav — Helios (18); ženske: Jesenice — Kladi-var (17.30). Slovan — Litija (19.30). Salonit — (omet (17.30). IJbela — Senožeče (17). MALI NOGOMET LJUBI JANA: 8. zimski turnir ZTKO Ljubljana Moste Polje v dvorani na Kodeljevem, danes četrtfinale, jutri polfinale in finale. Začetek ob 8.45. finale 16.30. NAMIZNI TENIS HRASTNIK: XXII memorial komisarja Rajka v članskih disciplinah, ob 9. uri v OŠ Heroja Rajka. PLAVANJE RAVNE: tradicionalni mednarodni miting Ravne 83, zimski bazen DTK, ob 14. uri. še jutri ob 9. uri. STREIJANJE POSTOJNA: tretji pregledni turnir v .streljanju s standardnim orožjem, začetek ob 10. uri na strelišču GŠC. še jutri. SMUČARSKI SKOKI PLANICA: prva tekma 15. »turneje treh dežel«. 90-m skakalnica, ob 12. uri. JUTRI KEGLJANJE RUŠE: turnir v borbenih igrah v počastitev krajevnega praznika in Pohorskega bataljona, ves dan. CE1JE: novoletni turnir KK Celje, na kegljišču Golovec ob 9. uri. N AMIZNI TENIS LJUBLJANA: prvenstvo MRNTZ Ljubljana v članskih disciplinah za posameznike in dvojice, ob 9. uri v prostorih NTK Ilirije. REKREACIJA JEZERSKO: množični smučarski teki, štart ob 11.30 pri jezeru, ob 9.30 kategorizacijska tekma. OS AN KARIČA: množični smučarski teki s prvim štartom ob 9.30. ŠENTILJ: testni tek ŠD Slovenj Gradec na 3 in 5 km. štart in cilj pri gostilni Zajc ob 9.30. Že s tem, da so prvič prišli na to turnejo, pa So ji seveda precej pove- Vodi Bergerud Po treh tekmovanjih za evropski pokal (Raufoss, Lillehammer, St. Moritz) je vrstni red v evropskem pokalb* naslednji: 1. Bergerud (N) 40, 2. Eidhammer (N) 34, 3. Puikkonen (F) 33,4. Hans-son (N) 28, 5. Nvkanen (F) 27,6. Bremseth (N) in Sumi (Š) po 25, 8. Braaten (N) 24, 9. Neerland (N) 18, 10. Bogseth (N) 17, 11. Parma (CSSR) 15, 12. Nielsen-Morten (N) 12, 13. Neuper (A) 11, 14. Trpen (N), Colin (F) in Bajc (J) po 10, 17. Kokkonen (F) in Hastings (ZDA) po 9,19. Glas (Š) 8, 20. Saetre (N) in Hauswirth (Š) po 7, 22. HoUand (ZDA) in Egloff (Š) po 5, Stromberg (N) in Ihle (ZRN) po 4, Resch (A) 3, Rigoni (I), Holmen-Jensen (N) in Gaborv (ZDA) po 2, Johnson (N), Vacek (ČSSR) in Nielsen (N) po 1. čali težo. V norveški ekipi je najbolj znan Vegaard Opaas, trojica njegovih mlajših tovarišev pa gotovo ni prišla tako daleč, da bi se kar za šalo pustila spraviti v Žakelj. Danes dopoldne ob 9.30 bo v Planici najprej uradni trening in tedaj bodo tudi razmerja moči že precej bolj vidna. Kot je že v.navadi, se bodo tudi tokrat na turneji merili med seboj tudi mladinci treh sosednjih držav, v Planici pa bodo priložnost dobili tudi drugi naši obetavni skakalci. OTO GIACOMELLI Paralelni slalom na Krvavcu preložen MARIBOR - Smučarski delavci iz Frama bi morali v nedeljo na Krvavcu organizirati paralelni rekreacijski slalom, ker pa na Krvavcu ni dovolj snega, so tekmovanje do nadaljnjega preložili. Prva naslednja tekma v paralelnem slalomu za rekreativce bo tako 23. t. m. na Kopah nad Slovenj Gradcem. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah Globtoura po Sloveniji, na dan tekmovanja pa tudi na smučišču. U. M. Novo na tujem FRANKFURT - V prijateljski rokometni tekmi je reprezentanca SZ premagala ZRN z 21:17 (8:6). Rekreativci na Pohorju in Jezerskem Množične smučarske tekaške prireditve v spomin na dogodke iz NOB MARIBOR, KRANJ - Za 5 mno-žične smučarske teke »Po poteh pohorskih partizanov« — Osankarica 83, ki bodo jutri na Pohorju v izvedbi SK ŽŠD Maribor, je vse pripravljeno. Zaradi slabih snežnih razmer na standardni progi šo gostitelji izpeljali 20 km dolgo progo po rezervnih terenih. Štart bo ob 9.30 za kategorizirane tekmovalce, ob 9.40 pa za rekreativce in rekreativke (20 km) in ob 10. uri skupen štart pionirjev, pionirk in udeležencev trimskega teka na 6 km. Organizatorji opozarjajo, da je za prevoz na Osankarico potrebna zimska oprema. Udeleženci iz ljubljanske in celjske smeri naj že v Slovenskih Konjicah zavijejo proti Oplotnici in čez Lukanjo na Osankarico, iz mariborske smeri pa prek Slovenske Bistrice na Oplotnico in naprej na Osankarico. Prevoz bo enosmeren, vrnitev pa prek Treh kraljev. SK Triglav pa bo v okviru prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« priredil jutri, 9. t.m. na Jezerskem kategorizacij sko tekmo (9.30) in množične teke (11.30). Štart bo pri jezeru. Jutri ob 10. uri prireja ŠD Slovenj Gradec tek na 5 in 3 km v neposredni bližini Mislinje, štart in cilj bosta pri gostilni Zajc v Šentilju. Prijave: do 9.30. S.U. PO DOMAČIH KRAJIH Alojz Slavič športnik leta v Ljutomeru LJUTOMER - V anketi ZTKO Ljutomer »Izbor športnika leta« je že drugič zapored naslov najboljšega športnika osvojil Alojz Slavič, član KK Ljutomer. Najboljša športnica minulega leta je Lidija Belec (strelska družina Ljutomer), najuspešnejše društvo TVS Partizan Cven, najuspešnejše ŠŠD pa ŠŠD Šafarsko. Največ uspeha v letu 1982 je imela judoistič-na sekcija, v organiziranju športnih tekmovanj, predvsem delavskih športov rekreativnih iger, pa se je najbolj izkazal Franc Kocmut. Priznanja ZTKO za uspešno delo na področju telesne kulture so dobili Jože Kolbl (TVD Partizan Križevci), Branko Štaman (NK Ljutomer), Stanko Kapun (SD Ljutomer), za tekmovalne dosežke pa Sašo Prinčič (ju-doistična sekcija) in Ljubo Špindler (SD Ljutomer). NIKO ŠOŠTARIČ Tretji pregledni turnir najboljših v Postojni LJUBLJANA - Najboljši slovenski strelci se bodo danes in jutri pomerili še na 3. preglednem turnirju v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Tekmovanje je pripravila občinska strelska zveza Postojna, potekalo pa bo na novem strelišču v Gozdarskem šolskem centru. Pokrovitelja sta občinska konferenca SZDL Postojna in občinska TKS, ki bosta tudi prispevali nagrade za najboljše. Danes bo tekmovanje pištolarjev, začetek ob 10. uri, jutri pa se bodo pomerili še strelci s puško (začetek ob 9. uri). Najboljši z vseh treh turnirjev (prvi je bil v Kranju, drugi v Slovenskih Konjicah) bodo sestavljali reprezentanco SRS, ki bo nastopila na turnirju republik in pokrajin. Tekmovanje bo 12. in 13. februarja v Prištini. E. P. Zaključni boji na Kodeljevem LJUBLJANA - V dvorani na Kodeljevem se bo z današnjimi četrtfinalnimi boji, jutrišnjimi polfinali ter velikim finalom ob 16,30, ki ga bo prenašala tudi TV, končal tradicionalni že osmi zimski turnir v malem nogometu. Na turnirju, ki sta ga priredila ZTKO Ljubljana Moste Polje in NK Slovan pod pokroviteljstvom Ljubljanskega dnevnika, sodeluje 212 ekip s prek 2500 igralci, od teh je 30 ekip nastopilo v konkurenci veteranov (nad 32 let). Na Kodeljevem nastopajo tudi številni nekdanji in sedanji prvoligaški igralci. Zaradi muhastega žreba se bodo še pred finalnimi boji pomerile med seboj nekatere kvalitetne ekipe, zato si je ob simbolični vstopnini 20 din vredno ogledati vsa srečanja, ki bodo na sporedu danes in jutri. Najzanimivejše tekme bodo v soboto: Bruci-Super 98 (ob 8,45), kjer se bodo Djekič, R. Voljč, Jovičevič pomerili s prvoligaši Olimpije M. Elsnerjem, Domadenikom, Prelogarjem in Magičem; Veterani — Garači (10,15). kjer bodo Bečejac, M. Jovičevič, Matovič in Rogič igrali proti Oblaku, bratoma Ameršek, Škulju, Klampferju, Semetu, in Pink-Panter-Aston Villa (12,30), kjer bodo Katanec in Bošnjak s tovariši skušali ugnati Dimitrijevičevo vrsto. D.B. Zbor uglednih trenerjev v Splitu SPLIT — Od 11. do 13. t.m. bo v Splitu trenerski seminar pod okriljem UEFA, ki se ga bo udeležil tudi predsednik evropske nogometne zveze Arteinio Franchi, ob njem pa še vrsta uglednih strokovnjakov, kot so Bear-zot, Denvall, Piechniczek, Hidalgo, Santana in drugi. Sodelovalo bo 53 selektorjev ali njihovih pomočnikov, prišli pa bodo strokovnjaki iz vseh evropskih držav, z izjemo Albanije. J.S. ZADNJA VE!&T Šoštaričeva prva v slalomu BORMIO — Poklicni novinarji — smučarji so s slalomom končali tekmovalni del svojega 29. svetovnega prvenstva. Tudi zadnja disciplina je bila za jugoslovansko ekipo zelo uspešna: Marjeta Šoštarič je zmagala med članicami, če pa ne bi nekaj vratič pred ciljem naredila večje napake, bi dosegla celo najboljši čas vseh kategorij. Med članicami se je Živa Paulin uvrstila na 3. mesto, pri super veteranih pa je Silvo Matelič moral priz-. nati le premoč Avstrijca Eisenber-gerja. Svetovni pokal do srede meseca pod streho? Mednarodna smučarska zveza sproti rešuje položaj s spreminjanjem sporeda I.JUBIJANA, 7. januarja - »Ce nc bo vreme še bolj neusmiljeno s smučarji, bo do srede januarja uresničen celoten dosedanji spored tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju,« je povedal v telefonskem pogovoru generalni sekretar mednarodne smučarske zveze (FIS) Gianfranco Ka-sper. Ugledni mednarodni smučarski funkcionar nas je seznanil z najnovejšim sporedom svetovnega pokala, ki je v zadnjih dneh zaradi pomanjkanja snega v številnih alpskih zmioviščih že visel v zraku. Oba moška smuka, ki bi morala biti v Morzinu, bosta po novem v nedeljo in ponedeljek (9. in 10. t. m.) na progi O. K. v Val cTIseru, prireditelji iz Adelbodna, kjer bo veleslalom 1 1. t. m. in Wengna (smuk in slalom 15. in 16. t. m.) pa so sporočili na sedež FIS v Bern, da njihovi prireditvi nista v nevarnosti zaradi pomanjkanja snega. Močno je spremenjen tudi ženski del svetovnega pokala. Po novem bosta dva veleslaloma — v enem tednu -9. in K), t. m. v Verbieru nad Martig-nyjem v Švici, 11. t. m. pa slalom v Davosu, medtem ko bo v dneh od 15. do 17. t. m. izvedli v Schrunsu dva ženska smuka in tekmo v slalomu. SAH SAH S; Kar štiri igralke na vrhu Na novem jakostnem seznamu F1DE med najboljšimi tudi Švedinja Cramlingova BEOGRAD - Nov seznam ratingov še ni prišel v šahovsko zvezo Jugoslavije, agencija France Press pa ie objavila zdaj'imena prvih dvaindvajsetih: Karpov 2710, Kasparov 2690, Ljubojevič 2645. Andersson 2635, Hiibner, Polugajevski 2625, Portisch, Talj 2620, Petrosjan, Spasski, Tim-man 2605, Korčnoj, Seiravvan 2600, Ribli, Smislov 2595. Hort, Miles. Ro-manišin. Sosonko 2585, Psahis, Tor-re, Tukmakov 2580. Pri ženskah kar štiri igralke .delijo prvo mesto. To so Aleksandrija, Ga-prindašvili, Ciburdanidze in Cramling 2355, sledijo pa Kušmr 2330, loselia-ni 2295, Ahmilovska 2290, Latinska 2275, Hund 2270, Lemačko, Polgar 2255 itd. Andersson pred zmago MALMO — Bivši svetovni prvak Talj v kvalifikacijskem dvoboju z An-derssonom vodi z 2: l ob eni nedokončani partiji, v kateri pa švedski velemojster pričakuje zmago. Potem ko je Andersson tretjo partijo igral zelo previdno in je ponudi! remi že v dvajseti potezi, je v četrtek nadigral bivšega šampiona. LJUBU ANA — Na prvem letošnjem brzoturnirju je prepričljivtvzma-gal Janjič, ki je zbral 8.5 točke. Sledili so Čepon in Navinšek 6.5, Antonije-vič, Rogale. Škobrne 6, Krivec 5,5, Jack, Musič 5 itd. V drugi skupini je bil najboljši Peršl z 10 točkami. DRAGOMER — Na novoletnem brzoturnirju je zmagal Celarc s 7.5 točke, kolikor jih je osvojil tudi Trček. Tretji je bil Šoln. četrti pa Urbančič. D. T. RADOVLJICA - Na novoletnem turnirju ob koncu tedna je 34 igralcev odigralo 9 kol po švicarskem sistemu. Mencinger, Kecič in Osterman so zbrali enako številcf točk - po 7, novoletni pokal pa je dobil Mencinger, ki je dosegel največ zmag. Vrstni red: Mencinger, Kecič, Osterman 7, Brinovec, Kosmač 6,5, Soklič, Simčič, Rakovec 6, Rodman, Roblek 5,5 itd. v. P. BRIDGE Prvaka Raiča in Protega TITOVO VELENJE - Na republi-škern prvenstvu parov v bridgeu sta zmagala Ljubljančana Raiča in Protega, ki sta zbrala 139 točk. Nadaljnji vrstni red pa je naslednji: Jeretič -Pavlija (Portorož) 134, Jemc - Križman (Lj) 133, Turk - Vezjak (Mb-Lj) 132, Mijoč - Pernat (Tit. Velenje-Lj) 119, Vidic — Ferlan (Bled) 117, Levačič - Novak (Lj) 111. Merlo - Modic (Postojna) 108, Žagar — Sagmeister (Mb-Tit. Vel.) 95, Bizovičar - Tau-ber (Lj) 74, Marjanovič - Mogilnicki (Tit. Vel.) 74, Šega - Adamič (Lj) 65. Na regionalnem prvenstvu ljubljanske cone pa je bil vrstni red najboljših takle: Levačič — Novak 160, Jemc — Križman 144, Vezjak - Turk 144, Raiča — Protega 141, Vidic — Ferlan 121 itd. A Manj bencina še ni porok za varnost Opozoril je bilo veliko, a podatki pojejo svojo zgodbo: po še nepopolnih podatkih za preteklo leto se je prometna varnost lani v primerjavi z letom poprej precej poslabšala. Kljub varčevalnim ukrepom pri pogonskih gorivih. Zadnji mesec lanskega leta je bil v primerjavi z decembri v prejšnjih petih letih med najslabšimi, saj je v 50 prometnih nesrečah umrlo kar 62 ljudi. Skupne številke o prometni varnosti so tako podobne tistim iz leta 1981, ko je na slovenskih cestah umrlo 565 ljudi — natančno toliko, kot leto poprej - huje ali laže ranjenih pa je bilo celo več: lani v enajstih mesecih 9020, v vsem letu 1981 pa 8597. Manj bencina torej ni še nikakršno poroštvo za večjo varnost. Med 565 ljudmi, ki so lani umrli na slovenskih cestah, je kar 156 pešcev. Za tako visok krvni davek med najranljivejšimi prometnimi udeleženci je treba vzroke iskati na obeh straneh: v nedisciplini pešcev, saj cesto pogosto prečkajo na nedovoljenih in nepreglednih krajih, stopajo nanjo tudi med hojo zunaj naselja, ponoči ne hodijo po levi strani ceste, pri čemer prehuda količina alkohola ni bila redka. Res pa je, da se je lani največ pešcev srečalo s smrtjo na označenih cestnih prehodih. Vozniki pred zebrami očitno vse premalo zmanjšujejo hitrost, ne prilagajajo se zakonskemu določilu, ki od njih zahteva, da morajo biti na cesti posebej pazljivi od starejših, slabotnih ljudi in otrok. Prevelika hitrost je bila ena izmed osnovnih davščin tako velike smrtne žetve. Povečala se je še v zlasti v zadnjih treh mesecih lani, ko so bile zaradi pomanjkanja bencina ceste bolj prazne, nesreče pa hujše. Kljub izredno ugodnim vremenskim razmeram. Z lanskoletno povečano skrbjo za varnost pešcev v prometu bodo miličniki letos nadaljevali. Hkrati pa bi bilo bržkone priporočljivo bolje nadzirati voznike, ki preradi vozijo prehitro, pa tudi na »odnos« med vozniki in pešci na označenih prehodih za pešce. Vozniki bi že morali spoznati, da so pešci glavni prometni udeleženci zlasti v naseljih — in da so pešci, preden sedejo za volan — tudi sami. Pešci pa bi se morali bolj zavedati, da cesta ni njihovo igrišče, zato bi se morali na njej ali ob njej vesti disciplinirano. In če že ne morejo drugače, naj se nanjo pridajo pravilno opremljeni — z odsevnimi telesi ali prižgano žepno svetilko. Za svojo varnost. ŽARKO HOJNIK LANI 565 LETOS ŽE 4 MRTVI Zahtevali so trdno jamstvo Pri Avtotehni so hitro ugotovili, da Repetova firma slabo stoji, da venezuelska banka nima kaj ponuditi in da panamske banke sploh ni MURSKA SOBOTA, 7. januarja — Četrti dan sojenja avstrijskemu trgovcu Štefanu Kepetu iz Gradca, Alfredu Zarflu, zastopniku bankrotirane venezuelske banke, prav tako Avstrijcu, in komercialistu Branku Košano vicu iz Zagreba, so o tkanju »poslovnih« vezi spregovoril priče iz ljubljanske Avtotehne, Gori čan k e iz Velike Gorice in Ljubljanske banke. Marija Trbič, samostojni komercialni referent v Avtotehni, je dejala, da so obe bančni garanciji: za 1,1 milijona dolarjev in za petsto milijonov dolarjev, ki jih je dal za izvozne posle Štefan Kepe direktorju zagrebškega predstavništva Milanu Galogaži, preverili pri Ljubljanski banki. »Takoj so nam povedali, da z venezuelsko in panamsko banko, ki sta izdali garanciji, sploh ne sodelujejo. Po dveh tednih pa smo dobili še podrobnejše podatke, in sicer, da gre v primeru banke Intercredito de Venezuela SA iz Caracasa za družbo z izredno skromnimi finančnimi možnostmi in da družba Continental Socieda Finaneier SA iz Paname sploh ne obstaja.« »O tem sem obvestila predpostavljene in Galogažo v Zagrebu«. Bogomir Gorše, vodja izvoz- Pobegli voznik prijet - drugega v *v v • se iščejo ŽALEC, 7. januarja — Žalski miličniki so prijeli pobeglega voznika, 26-letnega Milka Hribarja iz Prebolda, ki je na starega leta dan okoli 2.40 na krajevni cesti v Preboldu povozil 40-letnega Branislava Stojanoviča. Pešec je pet dni kasneje umrl v celjski bolnišnici. Med vožnjo proti Dolenji vasi je Milko Hribar s fičkom dohitel Branislava Stoj anoviča in ga zavoljo prehitre vožnje zbil po cesti ter pobegnil. Med zbiranjem obvestil so miličniki ugotovili, da je bil voznik ficka precej vinjen. Razen tega je bil tudi brez vozniškega izpita, vozilo pa ni bilo registrirano. Po nesreči je Hribar odpeljal domov in avtomobil zaklenil v garažo. Še vedno pa miličniki 'z Titovega Velenja iščejo pobeglega voznika, najbrž gre za fiat 126 P rumene barve, s katerim je 3. januarja letos okrog 21. ure v Titovem Velenju povozil 25-let-nega Sahiba Mujakiča, ki je na Kidričevi ulici prečkal cesto po označenem prehodu. Priče so povedale, da je voznik po nesreči ugasil luči in odpeljal. Miličniki znova prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, da se zglasijo na najbližji postaji milice. Ž. H. nega oddelka pri Avtotehni: »Pravzaprav bi vse posle, za katere se je dogovarjalo zagrebško predstavništvo realizirala centrala v Ljubljani. Galogaži sem dejal, da bo izvoz možen, potem ko se bomo registrirali tudi za izvoz tekstila.« Gorše je po svojih poslovnih zvezah preveril ekonomsko sposobnost Kepetove firme, ki je bila sila klavrna. Kepe je imel tedaj le 80 tisoč šilingov kapitala, kar je bilo za milijonske dolarske posle očitno sila skromna garancija. Ko je Kepe od njega po telefonu zahteval, da naj uveljavi garancijo venezuelske banke pri njegovi avstrijski banki, je ta odklonil, češ da je imel že preveč stroškov. »To je zame pomenilo konec poslov s Kepetom.« Zahtevo temeljnega javnega tožilca Ludvika Cornjeva, da se pri pregledu sodnih spisov prebere prepis magnetofonskega traku iz mariborskega hotela Orel, je predsednica senata Marija Grah po posvetu s člani senata zavrnila. Ugodila pa je zahtevi obtoženega Kosanoviča, da v zvezi z njegovim zaslišanjem, 20. in 24. avgusta lani, pred sodiščem pričata tudi preiskovalca organov za notranje zadeve. Kosanovič namreč trdi, da so verodostojne le izjave, ki jih je dal na sodišču v sredo, drugi dan sojenja. IVAN GERENČER ŠTIRIINDVAJSET UR Nenadoma prečkal cesto MARIBOR, 7. januarja -Dragica Todorovič iz Maribora se je sinoči peljala z osebnim avtomobilom od Slovenske Bistrice proti Mariboru. V Zgornji Polskavi je nenadoma prečkal cesto Edvard Fric iz Ogljenšaka. Voznica ni uspela ustaviti, tako da je zbila pešca po cesti, ki je bil pri tem hudo ranjen. D. P. Tihotapci ne počivajo ŠENTILJ, 7. januarja — Na mejnem prehodu v Šentilju so cariniki pred dnevi pregledali avtomobil 34-Ietne Nizozemke Elizabete Schibraek, ki je skušala preko meje pretihotapiti 250 kilogramov kave, šest videorekor- derjev, video kamero, električno kladivo in komplet za rezanje navojev. Blago, ki je bilo namenjeno naročnikom iz Bosne, so cariniki zasegli, Nozozemka pa je morala plačati.-še 50 tisoč dinarjev kazni. Prav tako so cariniki zaplenili tihotapsko blago Djurotu Tesiču iz Vukovara, ki je v svojem citroenu skušal preko meje prepeljati 1800 baterij za ure. 78 žepnih računalnikov, devet digitalnih ur, kopico vžigalnikov in 200 ur. V gumah na avtomobilu je imel še tisoč ur, ki pa so se zaradi vožnje uničile. Plačati je moral 40 tisoč dinarjev kazni. V, V. _ IZŠEL IE Zabavnik CEMENTARNA TRBOVLJE, TOZD PGM ZIDANI MOST objavlja prosta dela in naloge DELOVODJA AVTOPARKA Pogoji: delovodska šola avtomehanične stroke z enim letom delovnih izkušenj ali poklicna šola avtomehanične stroke z VK izpitom in 3 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas, poizkusno delo traja dva meseca. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: CEMENTARNA TRBOVLJE, TOZD PGM ZIDANI MOST. Prijavi naj kandidati priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela ter dokazila o izpolnjevanju pogojev. 5-9 Justin Scott MORHEC LADU 46. nadaljevanje »No, potem pa glejte na moje početje kot na posledico človeške volje.« Ajaratu je nehala jokati. Hardin je jezno vstal. Jadrnica se mu je nenadoma zazdela nepomembna. »Še nekaj vam bom povedal. Vzemite, kakor hočete. Mislil sem, da se mi je zmešalo. Nenehno me je tlačila mora, notranje sem umiral -vse do tistega trenutka, ko sem spoznal, da moram storiti le eno: potopiti tanker!« »Pa vas ne grize dvom?« Potegnil jo je k sebi. »Bal sem se ljubezni z vami. Bal sem se, da me boste zmehčali.« »Se mi je posrečilo?« »Ne. Zdaj sem še trši.« »Kako to?« je vprašala. »Spomnili ste me, kako srečen sem bil.« Prežala je na izraz njegovega obraza. »Če bi bila jaz na Leviathanu, ali bi tudi tedaj...« »Nič drugače ne bi bilo.« »Kaj?« »Rešili bi se kot vsi drugi.« »Le kako ste lahko tako prepričani?« je vprašala in ga gledala v oči. »Saj se ne zavedate, kolikšen je. Saj se ne bo potopil v hipu ali se razblinil. Dolgo bo umiral.« »Zmešani ste, Peter. Če je res tako velik, kako pa si potem mislite, da ga boste mogli potopiti?« »Vem za hibe v njegovem oklepu.« »Ubilo vas bo.« »To pa ni v mojem načrtu,« je rekel in se nasmehnil. Ajaratu se je znebila njegovega objema. »Pa če bi vas skušala ustaviti?« je vprašala. »Kaj bi storili za svoje maščevanje?« »Hardin jo je ostro pogledal. »Ali bi me ubili?« Hladno se je nasmehnil. »Vse sem že predvidel. Pustil vas bom v Monrovii in jo popihal kot strela.« »Mislite, da ne morem raz bobnati, kaj naklepate?« »Nekdo vas je že prehitel. Zasledujejo me z oboroženim helikopterjem.« »Kako pa to veste?« »Pač vem.« »Potem pa je tako in tako vsega konec. Ne morete izpeljati načrta.« »Morda.« »Kaj boste storili?« Hardin se je spet nasmehnil. »Da me boste izdali?« Odkimala je. »Nisem rekla, da bom to storila.« »Tega ne morem tvegati.« »Pa če dam častno besedo?« »Nisem mislil, da bi hoteli prizanašati Odšla je v kabino. Hardin si je dal opraviti z jadri. ★ ★ ★ Jadrnica je že nekaj časa mirno plula, ko se je Ajaratu vrnila na palubo. Sprva je molčala, nato pa je spregovorila: »Ali imate kakšen načrt?« »Kaj pa boste s tem?« »Ne maram, da bi vas ubilo.« »Jaz tudi ne...« »Tega ne bom dovolila,« je besno rekla. »Preprečila vam bom.« »Ne morete. Povedal sem vam že, da vedo za moj načrt.« »Hočem in morem.« Hardin jo je pogledal. Stiskala je ustnice in neznansko resno gledala. »Kako?« »Dosegla bom pri očetu, da bo uporabil svoj vpliv v Liberiji, Slonokoščeni obali, Gvineji, Sierri Leone, Senegalu in Gani. Ujeli vas bodo in vam zaplenili ladjo.« »Ali vam je kdaj prišlo na misel, da bi vam lahko zvezal noge in roke ter vas vrgel v vodo?« »Kot sužnjo?« »Nehajte že govoriti neumnosti!« »Mogoče se vedem z vami kot sužnja, vendar pa vem, da mi ne bi mogli storiti nič hudega.« Hladno jo je pogledal. Če tako misli, se ne more zaščititi. »Mar mislite, da se ljubiva, ker sva se onegavila pod zvezdami?« Udarila ga je s prvo rečjo, ki ji je prišla v roko. Bil je daljnogled. Zadela ga je pod oko. Vrglo ga je nazaj. Pokril si je obraz z rokami. Bil je preveč zmeden, da bi reagiral. Ajaratu je dvignila daljnogled, da bi spet udarila. Noro je gledala. Hardin je stegnil roke, da bi prestregel udarec. Kri mu je tekla po licu. Ko jo je zagledala, se je začela obotavljati. »Moj bog, kaj se vam storila!« Hardin je popravil smer, ki se je izgubila, ko je izpustil krmilo. Osupel je bil zaradi njene divjosti in strmel je v kri, s katero je pomazal krmilo. »Hudiča!« je zinil. »Preveč sem vas udarila.« »Je že dobro.« Sol Stein Zakonskimof. 36. nadaljevanje »Obožuješ sliko, ali si še vedno vzhičen nad dejstvom, da si jo tako poceni dobil?« Nasmehnil se je. »Tebi pa človek res ne more lagati.« Vstal je in ji pokazal drugo sliko. »Tole, ljubica, sem dobil pa zastonj,« je rekel. »Sem se spraševala, kam jo boš obesil. Tudi kaj boljšega sem že naslikala. Kaj pa Rose, ni nič rekla? »Mislim, da ne pozna avtorja,« je priznal, ker mu je bilo žal za prejšnje sprenevedanje. Bolj žal, kot si je Elizabeth, lahko predstavljala. »Saj zna brati, mar ne?« »Hej, pustiva to, pridi pogledat tole. Spoznaj hobi, ki sem ga gojil, preden sem spoznal tebe. Stereofonsko, multipleksno, hidravlično in psihotično. Sestavil sem ga z lastnimi rokami. In ne boš verjela, igra!« Kot otrok, ki se veseli igračke, je pomislila. Je bil otrok tudi, kar zadeva njo? »Lepe roke,« je rekla. Da je sploh kaj rekla. Hotel jo je objeti. »Ne tukaj,« je zašepetala. »Bi ga srknila kozarček?« je zašepetal nazaj. »Ne, ne tukaj.« »Bi dva kozarčka?« »Peter, ti nisi pri pravi.« »V omari imam še malo marihuane.« »Nič ti ne-verjamem.« »Bi verjela, če bi rekel, da imam tam okostje od bivše ljubice?« »Peter, srh mi gre po telesu. Pojdiva od tod. 'Noro je bilo že, da sva prišla sem.« »Bi šla za konec tedna kam skupaj?« »Naj pridem sem?« »Ne, seveda ne. Kaj deš na motel?« »Z Rosinim privoljenjem?« »V redu. Najela bova dve sobi. Tako nama nihče ne bo mogel nič očitati.« »Prosim te, nehaj.« »Hotel sem, da bi me videla v mojem naravnem okolju, ljubica, da bi videla, sredi česa živim.« »Meni se zdi kot kletka.« »Odklenjena kletka. Iz nje grem in vanjo pridem, kadar hočem,« Če bi sodila po njegovem glasu, bi verjela, da mu bo zdaj zmanjkalo potrpljenja. »Tukaj imam svojo gospo,« je rekel, »tukaj sem prisiljen živeti 'in živim zato, ker imam dva otroka, ki spita pod to streho.« »Peter, tudi ti spiš pod to streho.« Hotel ji je reči kaj modrega, kaj duhovitega, a je obnemel. Oba sta slišala, da se je pred hišo ustavil avto. Peter je prebledel. »Naš avto.« »Pa si rekel...« »Steci gor.« »Kaj?« »Hitro. Steci po stopnicah in se zapri v sobo na desni. To je spalnica.« »V spalnico naj se skrijem?« »Otroka sta v drugi sobi. Zdaj se pa podvizaj. Si bom že kaj izmislil.« »Nič se ne bom skrivala!« Bila je hladna in odločna. Peter je imel srce v grlu. Na pragu se je prikazala Rose. Njen obraz ni bil niti malo srdit, kot si je predstavljal, narobe, bil je presenečen in prestrašen. »O,« to je bilo vse, kar je rekla. Zdaj pa previdno. Povej samo najnujnejše. Toda besede so mu kar drsele z jezika. »Mislil sem, da si — hočem reči, rekla si, da boš — ali nisi rekla, da boš danes zvečer pri Amandi? Kako je kaj Amanda?« »Bila sem pri Amandi.« »Jo je spet prijelo?« »Ne, nič je ni bolelo.« »Rose, saj se vsa treseš.« »Tu imaš ključe od avtomobila. Pojdi k Jacku, doma je in polno hišo sorodnikov ima. Odpelji se tja in mu delaj družbo.« »Počasi, počasi. Nocoj mi ni niti najmanj do tega, da bi se družil z Jackom, res ne. Ne bi šel tja.« »Prosim te. Potrebuje te.« »Kaj se je pa zgodilo?« »Mi prineseš kozarec vode?« »Jasno, ampak zakaj se ne ...?« »Pusti vodo.« Rose se je sesedla na stol. Krilo ji je zlezlo navzgor, tako da je Elizabeth natanko videla, kako zelo koščena kolena ima. Zgrbila se je, povesila ramena, prsi so ji upadle. »Čisto suha usta imam,« je rekla. Peter je le odšel v kuhinjo, da bi ji natočil vode, je vsaj pridobil na času. Toda saj ni mogel misliti, pred očmi je imel Elizabeth in Rose, kako sta nemi stali v isti sobi, kot da ne vesta druga za drugo. Hitro je natočil kozarec in se vrnil na prizorišče, ki ga je bil tako rade volje zapustil. Rose je bila umazana po licu. Ličilo, ki ga je uporabljala za oči, se je v vlagi razpustilo in se razmazalo. Ni se zavedal, da Rose ves čas govori samo z njim, da se za Elizabeth še zmeni ne. Potem je rekla: »In ko je Amanda telefonirala, naj pridem, sem rekla, bom, seveda, samo vrt zalijem do konca. To je bilo tedaj, ko sem ti telefonirala v službo, da bi ti povedala, kje bom. Zalila sem vrt. Cev za zalivanje bo treba iti pobrat, zdaj sem se spomnila, da sem jo kar pustila tam. Potem sem se šla preobleč.«