g T E V. 18. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI. DNE 2. M A J A 1929
Cena 38 Din zn celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izliajq, vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacijo in inserati Upravništvu »Domoljuba* v Ljubljani;'
Anton Sušnik:
Univerza kralja Aleksandra L
Ko smo se Slovenci zedinili s Srbi In Hrvati, nismo prinesli seboj Bog zna kako veliko in slavno zgodovino. Prinesli pa smo med brate svojo poštenost in prednost in svojo kulturo. Da smo Slovenci kulturni, nam dokazuje našo šolstvo. Že pred vojsko smo imeli Slovenci komaj 14% analfabetov. Danes lahko trdimo, da ga ni nič več med nami, ki ne bi znal brati in pisati, dočim jih je po drugih krajih naše države še polno, po nekod do 60% in še več.
Toda kakor družina, ki nima svojega ognjišča, ne more biti srečna in zadovoljna, tako tudi narccl, ki nima svoje univerze, ire more biti zadovoljen in srečen, ker ne more marširati v kulturi z drugimi narodi in se ne more prištevati med kulturne narode sveta. Narod mora imeti svoje kulturno ognjišče, okrog katerega se zbira njegova mladina, in se izobrazuje v najvišji znanosti. Univerza mora biti žarišče narodove kulture, ki svoje kulturne žarke poši-| lja do zadnjih ljudskih plasti.
Zato smo Slovenci takoj po zedinjenju j začeli misliti na ustanovitev svoje univerze. | ln česar nam prej nikdar niso hoteli dovo-| liti naši narodni nasprotniki, to smo dobili : že prvo leto po prevratu od svojih bratov. 16. julija 1919 je začasno narodno predstavništvo sprejelo zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze, ki ga je 28. julija istega leta l»otrdil Nj .Veličanstvo kralj Aleksander l., takrat So prestolonaslednik regent.
. Bil sem takrat član narodnega predstavništva, bil sem celo referent pri razpravi zakona o ustanovitvi ljubljanske univerze in se še dobro spominjam, kako so nam takrat vodilni srbski politiki brez razlike strank v vsakem oziru šli na roko in se pokazali res kot pravi bratje. Posebno
naklonjena sta bila naši zahtevi tedanji prosvetni minister Ljuba Davidovič in Dra-ža Pavlovič, vseučiliščni profesor in član srbske akademije znanosti in tedaj predsednik narodnega predstavništva. Ko smo se mu v posebni deputaciji člani Jugoslovanskega kluba zahvalili za njegovo pomoč, je rekel Draža Pavlovič te-le besede: »Vedno sem rad imel vas Slovence, vedno sem se zanimal za vas in sem že pred svetovno vojno poznal vaše znanstvene delavce. Veseli me, Če sem mogel kaj pomagati pri ustanovitvi vaše univerze, c Enako pohvalno se je izrazil o Slovencih tudi prosvetni minister Davidovič.
Pozneje v hudih političnih bojih so se razmere spremenile in posebno zadnja leta so se pri razpravi o državnem proračunu vedno pojavila nasprotja proti slovenski univerzi, ali resnici na ljubo bodi povedano, da še najmanj s prave srbijanske strani. Vedno so bile težave. Sedaj je bila v nevarnosti cela ljubljanska univerza, sedaj se je hotela ukiniti bogoslovna fakulteta, potem medicinska, nato zopet tehnična itd. Vsled vedno negotovosti se naše mlado vseučilišče ni moglo razvijati ter ni moglo v miru vršiti svoje vzvišene naloge.
Vsem tem morečim dvomom pa je naredil konec Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander, ki se je zopet pokazal kot velik prijatelj Slovencev. Blagovolil je dovoliti, da ljubljanska univerza nosi njegovo ime.
In razpršili so se oblaki. Na ljubljanski univerzi pa bo zablestel zlati napis: Univerza kralja Aleksandra I.
Slovensko ljudstvo ve ceniti ta visok čin in se v globoki hvaležnosti klanja Njegovemu Veličanstvu kralju. Ž i v i o kralj Aleksander 1.1 Ž i v i o naš p r o -svetitelj in pokrovitelj!
Novice iz Belgrada,
Sestava pravilnika za nov trošarinski zakon.
Vlada bo izdala z zakonu pravilnik, ki bode določil natančno, kako se naj zakon izvaja in tolmači. Minister za kmetijstvo je sklical za dne 22. maja v Zagreb večje posvetovanje vinskih interesentov. Ob tej priliki se bo razpravljalo o pravilniku. O pravilniku bodo podali svoja mnenja: vinski trgovci, zastopniki vinogradnikov in predstavniki gostilničarskih zadrug. Sklepi teh posvetovanj se bodo upoštevali pri sestavitvi pravilnika, ki bo skupno z novim zakonom stopil v veljavo za časa nove tr-gotve. — Davčno ravnateljstvo v Ljubljani jo odredilo, da ostane glede pobiranja trošarine po novem zakonu po starem, doklej ne pade končnoveljavna odločitev.
ji
Pravi vzroki primanjkovanja vagonov.
V tem oziru je visoki železniški uradnik podal med drugim sledeče pojasnilo: » Vagonov in lokomotiv imamo v naši državi prav za prav zadosti. Toda bistvena napaka železniške politike polpreteklega časa je bila ta, da se niso na delavnicah popravljali, niti se ni zadosti pazilo nanje. Ko so prihajale lokomotive in vagoni na račun vojne odškodnine, se je mislilo, da tega ne bo konec. Radi tega se je radi najmanjše pekvare enostavno puščalo lokomotive in vagone brez popravila. V tej zvezi je naravno, da so naše delavnice preslabo preskrbljene. Kaj pomaga še tako visoko število vagonov in lokomotiv, če jih nimamo kam spraviti, oziroma če niso kurilnice in delavnice opremljene z materijalom, da vsako pokvaro takoj popravijo. Trenutno bo ministrstvo najbrž vztrajalo na -tem, da uredi vprašanje popravil vagonov in opremi delavnice in kurilnice, preskrbi prostore in strehe za vse vagone. Pregledal se bo tudi ves naš železniški park in pri tehničnih napravah se bo namestilo za taka dela usposobljeno osebje. Nadaljnje vprašanje se tiče nabave premoga. Dosedaj se premog ni tako natančno izbiral, marveS se je gledalo na strankarstvo, oziroma na pristaštvo. Kurili smo s premogom, ki ni bil prikladen za lokomotive in jih je kveč-jem kvaril. Za brzovlake za mednarodni in krajevni promet, za osebne vlake in
URg ZA b RMO
llatnino in s cbrnino — kupile najcer.ejio fri IVANU PAKIŽ, Ljabljsm. Pred »koiijo 15.
grrske železnice bi se nabavljal angleški ali pruski premog. Za železnice po ravninah naj bi se uporabljal primeren domač premog.
Agrarna reform*.
Zastopnikom agrarnih interesentov iz Slovenije, ki so bil pri poljedeljskem ministrstvu dr. Frangešu v zadevah agrarne reforme, je minister obljubil, da bo t novim zakonom krivice odpravil. Odposlanci .so se prijavili tudi pri ministru dr. Korošcu.
Načrt gozdnega zakona
je gotov. V naši državi je obstojalo sedem gozdnih zakonov. Vprašanje enotnega gozdnega zakona je bilo na dnevnem redu že od leta 1920. Sedanji minister za gozdove Radivojevič je delo pospešil. Ko bo podpisan od kralja, bomc poročali o gozdnem i., komi natančneje. Za danes naj omenimo, da je 2 zakonom preskrbljeno za zaščito gozdov. Važne so določbe o zasebnih gozdovih, ki določajo gospodarski načrt za vse gozdove, ki so večji cd 50 ha. Pomembni se predpisi o pospeševanj« gozdarstva. Za pcgorelovanje bo ustanovljen poseben fond. Orzdna gospodarstva v večjem obsegu bodo lahko vodili samo strokovno vsposob-Ijeni ljudje. Zelo ostre kazni predvideva zakon za zanikerne gozdne čuvaje. Ni pa še končnoveljavno rešeno vprašanje o prišle inosti glede planinskih pašnikov, ki so velike važnosti zlasti za Slovenijo in Hrvatsko.
Vrhovni zakonodajni svet
i iidaljuje s pregledom raznih zakonskih »a.riev. Končal je z obravnavo zakona o pcpt^evaiiju zunanjo trgovine in sprejel iudi zakon o državnih cestah. ki pa ga ;e priredil v novi obliki, tako da je vobče v soglasju s sedaj veljavnimi predpisi v Sloveniji. Odredbe v prvotnem načrtu, o katerem smo v Domoljubu že poročali in k: so bile precej ostre, so odpadle. Dne 26. aprila je začel zakonodajni svet z obravnavo predloga zakona o samoupravnih cestah. V zakon so sprejeta načela samouprave in s\-er tako g'ede organizacije cestnih samoupravnih enot, kakor tudi glede načina plačevanja prispevkov. Kjer so cestni odbori, ostane njih poslovanje neizpremenje-no. Se neizvrsene volitve cestnih odborov se izvrse po dosedanjih predpisih. Ceste se: oblastne ceste I. in II. vrste, železniške dovozne ceste ter občinske ceste I. in II. vrsie. Tudi prvotne določbe glede kuluka se znatno spremenjene.
H A i J E HUfiA
tfarno naložite svoi denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union4.
Obratovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva proti poroštvu i. t d.
d Smrt znamenitega vojskovodje. V Čaeku v Srbiji je na veke zatisnil oči znameniti naš vojskovodja iz obeh balkanskih vojn in iz svetovne vojne vojvoda Stepan Stepanovič. Kakor v zmagalcu svetovne vojne, francoskem maršalu Fochu, je bila tudi v vojvodi Stepanoviču neuklonljiva vera v Boga in previdnost, v večno modrost in pravičnost, združena s hrabrostjo in z veliko ljubeznijo do domovine. , d Duhovniške vesti. Za duhovnega : svetnika je imenovan Mihael Šket, župnik v Loki pri Zidanem mostu. — G. župnika Al. Jarca so nevarno bolnega odpeljali iz Hotederšice v Ljubljano v Leonišče.
d Gradba avtomobilskih cest v Jugoslaviji. Pod tem naslovom piše »Trgovski list«: Samo malo če po svetu okoli pogledaš in če prideš petem nazaj k nam, takoj boš op zil pomanjkanje debrih brezprašnih avtomobil-nih rest. V našem gradbenem ministrstvu je gradba avte mobilnih cest sedaj predmet temeljitega proučevanja. Ministrstvu so dovolili kredit v znesku 5 milijonov dinarjev za gr dbo poskusne avtomobiine ceste Beograd —A vala. Tam bodo preskusili razne tovrstne patente. Za izbiro pride v poštev način, ki jamči vsaj petletno tr?jnost in trpežnost ter popolno brezprašnost tudi pri najmočnejšem avtomobilnem prometu. V našem prometu bi bil s takimi cestami odstranjen eden največjih nedostr.tkov. Pomislimo samo na tujski promet v Sloveniji. V Ameriki se pri vsaki posodi bencina nekaj doplača in se zbrane vsote porabijo za zgradbo avtomebilnih cest.«
d Še ne dajo miru. Več komunistov so zjdotili pri prekoračenju državne meie ter jih privedli v Maribor. N^šli so pri niih več komunističnih brošur in letakov, radi česar se bodo morali zagovarjati pred belgrajskim državnim sodiščem.
d Kateri vinogradi so oproščeni takse. Po novem zakonu o vinu so vinogradi, zasa-
Ncvi stanovanjski zakon
ki ga je Nj. Vel kralj podpisal in stopil v veljavo s 1. majem, se nanaša samo na mesta, ki imajo preko 10.000 prebivalcev, drugod hišni gospodarji poslej svobodno odaiajo stanovanja. V mestih po z nad 10 tisoč prebivalci so še nadalje zaščiteni-aktivni državni uradniki, upokojenci, vdove upokojencev in njihove rodbine, vojni invalidi in njih družine, vojne vdove in rodbine padlih in pohabljenih v vojni, ki se nahajajo v slabem gospodarskem položaju in končno vsi telesni delavci, kakor tudi obrtniki, ki ne delajo na svoje ime in nimajo lastnih delavnic, — Za vse naštete pa ostanejo stanovanja neodpovedljiva le tedaj, če stanuje v stanovanju treh sob pet rodbinskih članov, ali v stanovanju dveh sob 3 člani ali v enosobnem stanovanju dva rodbinska člana. Kdor ni zaščiten se mora na gospodarjevo zahtevo izseliti naikasneje do 15 junija 1929. Novi stanovanjski zakon velia od 1. maja do 1 novembra 1929.
jeni od leta 1929 oproščeni takse in sicer oni na dobri zemlji za štiri, na kraševini za 10, a vinogradi na živem pesku za 20 let. Oprostitev ed takse je odvisna od umnega obdelovanja, ki ga potrdijo državni agronomi
d Koliko prebivalcev ima Belgrad. Leta 1921 je imelo naše prestolno mesto 120.000 prebivalcev, letos 5. aprila pa so jih našteli 221.500.
d Minister za socialno politiko jc odo-bril med drugimi tudi pogodbo Okrožnega ' urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ti. kaječo se zgraditve nove palače delavska zbornice v Mariboru.
d Za slovenski način pripravljanja jedi. Kakor znano, se v Sloveniji kuha na kaj mnogovrsten način: po dunajsko, po srbsko, po češko, po francosko, po italijansko, po angleško itd. Zadnji »Gcstilničarski list« pa se v posebnem članku zavzema za slovensko kuhinjo in poživlja hotelirje, restavraterje in gostilničarje, naj bi se na podlagi hrane, kakršna je v navadi med nami Slovenci ter na podlagi znanstvenih ugotovitev, kakšna bodi dandanes hrana, zasnoval poseben slovenski način pripravljanja jedil.
d Razprava proti Puniši Račiču, ki je cddal strele na hrvatske poslance v belgrajski ( narodni skupščini, se prične 27. maja.
d Velika mizarska razstava bo prirejena v okviru letošnjega velesejma v Ljubljani od 30. m ja do 9. junija. Razstava, ki bo pravi pohištveni sejem, bo obsegala-vse od najfinejšega modernega pohištva pa do priproste spalnice. Razstavi veliko število sanih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk, ki se v vsem zamorejo kosati z inozemstvom.
d Poljedelski stroji bodo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija v celiki izbiri postavljeni na ogled Večina strojev bo obratovala, da se vidi njih delovanje. Med stroji bo več novih izumov, ki bodo tu prvič razstavljeni.
d Podpore obrtnemu in trgovskemu šolstvu. Komisar obl. samouprave oblasti ljubljanske je razdelil obtrnim in trgovskim nadaljevalnim šolam v ljubljanski oblasti podporo v skupnem znesku 200.000 Din. Ta vsota se je razdelia sledeč: Obrtnonadaljevalne šole: Bled 5000, Črnomelj 4000, Brežice 5000, Dev. Mar. v Polju -1000, Dol. Logatec 5000. Domžale 5000, Hrastnik 7000, Jesenice 5000, Kočevje 5000, Kranj 6000, Križe p. Tržiču 5000, Kropa 4000, Krško 4000, Laško 5000, Ljubljana 25.000, Mengeš 5000, Novo mesto 6000, Radovljica 3000, Ribnica 5000, Sevnica 5000, Šmartno pri Litiji 4000, St. Vid nad Ljubljano (cbča) 4000, št. Vid nad Ljubljano (strokovna) 4000, št. Vid nad Ljubljano (strokovna) 4000, Vič =>000, Zg. Šiška 5000, Vrhnika 3000, Ziri 5000, Cerknica 1000, Tržič 1000, Kamnik 1000, (zadnje tri so prejele delno podporo po 3000 Din že v mesecu decembru lan. leta). Trgovsko nadaljevalne šole: Sevnica 3000, Kranj 6000, škofja Loka 3000, Tržič 5000, Krško 4000, Kamnik 4000, Brežice 5000, Ljubljana 10.000, Novo mesto 4000. Trbovlje 5000 Din.
„Moj mož pravi mlada gospa sme kaditiMicaV'Ne šk?di'če
so zastori malo za-kajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam."
d Kako pomagati Hercegovini. V tem
oziru prinaša »Narodna Sloboda« daljši članek. Najprej omenja bedo ljudstva te pokrajine, ki je primeroma zelo gosto naseljena. Običajno imajo tamošnje kmetske družine 6 do 10 otrok. »Narodna Sloboda« piše, da bi bilo treba močvirja izsušiti, suhe kraje namakati, poljske pridelke zavarovati proti toči, zemljo izboljšati, urediti sadjarstvo, uvesti plemenito goved, ustanoviti zadružno mlekarstvo, razviti domačo obrt, strokovno združiti kmete, razviti denarne zavede, zapreti ob nedeljah in praznikih gostilne in pospeševati ljudsko izobrazbo v društvih.
d Z državnim monopolom se je dcsegel sporazum, da se razširi področje sajenja tobaka tudi v Južni Srbiji in sicer povsod, kjer so pozebla makova polja.
d Lepega pelikana so ustrelili blizu Na-šic na Hrvatskem. Žival zelo redkokdaj zaide v naše kraje, kajti prebiva v Afriki in Južni Aziji.
d Smrtna kazen ali besede in dejanja.
»Slovenski gospodar« piše: »Veliko se razpravlja o smrtnih kaznih. Razlogi so prav tehtni za in proti. Splošno se opazuje, da so mlade stranke, ki še niso prišle do kake večje veljave, zoper smrtne kazni in se zgražajo nad tistimi, ki so na moči in smrtne kazni iz.-vršujejo. Komunisti so v besedah proti vsaki smrtni kazni. Kako pa je ta stvar v praksi, torej v slučaju, da ti ljudje pridejo do oblasti in imajo v rokah smrtno kazen odpraviti? Oblast imajo ti mogočnjaki v Rusiji in v Mehiki. Mislim, da ni treba opozarjati in navajati kakih številk, ker glave tam kar frčijo. Značilno je poročilo iz Mehike. Ko se je dvignila pobuna, kakršnih bo tam še naprej in naprej, je bilo prvo vladno poročilo to, da so ujeli nekega revolucionarnega »generala« in ga postavili ob zid in ustrelili. Torej smrtna kazen! To je samo le en slučaj, a prav tako se dela. V besedah so grozno zoper vsako smrtno kazen, ako pa pridejo do oblasti in bi lahko kazen odpravili, pa je človeško življenje ceno kot jagode.«
d Najstrupenejša kača v Evropi. Profesor Reuss, sotrudnik instituta Roberta Kocha v Berlinu je po dolgotrajnih, natančnih preiskovanjih ugotovil, da je strup kače šarke, ki živi v severozapadnem delu Balkanskega polotoka, zlasti v Bosni in Hercegovini, Črni gori in severni Albaniji, istoveten s strupom ameriške čegrtuše (crotalus) in strašne indijske kobre. To pomeni, da je bosanska šarka najnevarnejša in najstrupenejša kača v Evropi.
d V Ljubljani je umrl profesor na kon-servatoriju g. Josip Vedral. S posebnim uspehom je sodeloval veliko let tudi v cerkvenem zboru p. Hugolina Sattnerja.
d Smrtna nesreča rudarja. V jašk je padel na dnevnem kopu v Agnezu v Trbovljah rudar Selšek Franc ter se smrtno ponesrečil. Torilo jaška je bilo na tleh, na etaži pa, kjer je voziček hotel dati na torilo, bojda ni bilo zatvornice, odnosno je baje bila zapeta na tram, ter je tako z vozičkom vred padel v jašk ter se ubil. To je v teku enega meseca že drugi tak slučaj.
d Tri metre dolgo in 206 kg težko ribo
po ujeli ribiči v Donavi pri Kladovem. Žival je priplavalajiajbrže iz Črnega morja. Neka tovarna mesnih izdelkov je dala ribičem za ribo 17 000 Din Dober lov!
d Radi prikrivanja je bil obsojen neki belgrajski industrijalec cd davčne oblasti, da mora plačati državi 5,700.000 Din odškodnine.
d Požar. Sporoča se nam: V nedeljo zvečer 21. apr. okoli 11 ponoči je nastal na dosedaj še nepojasnjen način požar v vasi Pribinci, obč. Trebuče pri Črnomlju. Vpe-pelil je trem posestnikom vse izjemši enega hleva in male kašče. Gasilna društva so takoj prihitela, a radi oddaljene vode je bilo gašenje zelo otežkočeno. Požarne brambe so delale z vso vnemo do 5 zjutraj ter obranile sosedna poslopja ognja.,
d Še požar. Iz Adlešič v Beli Krajini se nam poroča: V nedeljo 21. aprila okrog polnoči je začelo goreti na Pribincih pri posestniku Josipu Bahoriču. Ogenj je nastal po nesreči — po gorečem pepelu. Komaj se je omenjeni posestnik rešil z ženo in otroci iz goreče hiše. Zgorelo mu •je hiša, vse pohištvo, obleka, živež itd. Cenjena škoda 35.800 Din. Nesrečnejši je bil njegov sosed Anton Hotnjec, kateremu so zgorela vsa gosp. poslopja — razun enega »hisac — obleka, 25 hI vina, skoraj ves živež. — Škoda 125.000 Din. Najnesrečnej&t pa je njegov 2. sosed Mihael Hotnjec. Nje-
3'

xriu je zgorelo vse. Škode ima 90.000 Din. — Da se ni ogenj razširil, se je ireba zahvalili požarnim brambam s Pnke, s Kra-sinca, iz Tribuč in Črnomlja. Upaii je, da bodo dobri, — čeprav revni, — Adlešičani nudili pogorelcem prvo pomoč z denarjem, z živežem, predvsem pa z vožnjo... Saj so tudi lani lepo pomagali pcgcreleu Vraneši-Žu, posestniku iz Gorenje. Takoj 1. nedeljo so mu zbrali okrog 1000 Din.
d Kmetje so darovali kralju Aleksandru jelt-a. Kmetje iz Korenite v Liki na Hrvatskem so v času visokega snega ujeli velikega jelena, ki je zablodil v vas, iščoč hrane. Kmetje krasne živali niso usmrtili, ampak so jelena zvezali in ga odpeljali v neko stajo. Hranili so ga s senom ter sklenili, da ga ponudijo Nj. Vel. kralju v dar. Kralj je jelena sprejel, obdaroval kmete in poslal v Korenico dvornega lovca, ki je jelena odpeljal v kraljevo lovišče v Sloveniji. Jelen tehta 300 kg.
d Ljudska posojilnica v Brežicah prične poslovati dne 1. maja 1929. Člani na-čelslva nove posojilnice so: Načelnik Franc Lipej, veletrgovec v Brežicah, dr. Anton Megušar, odvetnik v Brežicah, Franc Kni-fic, ravnatelj v p. v Brežicah, Franc Zev-nik, posestnik na Čatežu, Gregor Ivančič, posestnik Črne. Ljudsko posojilnico v Brežicah toplo priporočamo vsem našim prijateljem na Posavju.
d Grb novega dubrovniškega škofa dr. Careviča bo imel dve polji. Na prvem bosta začetni črki Kristusa n Marije, na drugem pa golobček z oljkino vejico v kljunčku. Vse to pomeni, da hoče novi škof voditi svoje vernike v imenu Kristusa pod zaščito Matere božje in pod geslom vladajočega papeža Pija XI.: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.«
d Mestna gledališča izkazujejo navadno zgubo. V tem oziru tveri letos hrvatsko gledališče v Osijeku izjemo, ker je zaključilo s prebitkom 87.000 Din. Pravijo, da je doseglo dobre gmotne uspehe predvsem zato, ker jo znižalo vstopnino tako, da lahko konkurira s kinematografi. Zato je bilo gledališče vedno nabito polno.
d Najstarejša žena v Hercegovini 113-letna Marija. Zovko je umrla te dni v Konjiču.
d Pobesneli bik je na cesti med Viškovci in Djakovem na Hrvatskem nabodel na roge živalskega prekupca Antona Steinera iz Viš-kovcev. Težko poškodovanega so pripeljali v bolnico, bika pa so morali orožniki ustreliti.
d Tele brez nog je povrgla krava kmetu Stevanoviču v Kraljevu v Srbiji. Je bilo lepo razvito, vendar je živalca živela samo 2 dni.
d Kmetje pretepli cigane. Cela tropa ciganov se je nedavno naselila v vasi Erdovac, občma Križevci. Cigani so seveda po svoji navadi delali kmetom škodo, pasli so svoje konjiče po travnikih in tudi s kmetskimi kokoši občevali po lisičje. Kmetje so zato napadli cigansko taborišče, pretepli cigane in Jih pregnali. Več ciganov je moralo v bol-mco> <rožniki pa so zaprli tudi nekaj kmetov.
dI Obstreljena, ko sta gnala prodanega vola. V sredo, dne 24. aprila je gnal posestnikov sin, Alojz Klinar z Kamilom Zelič iz Svetine pri Celju pod Sv. Petrom prodanega yo!a v Tevče k Antonu Aškercu. »Za potokom« ju v temni noči sreča neznan moški, ki ■ju vpraša, kam ženeta vola in ali se kmalu 41
vrneta. Komaj se je bil neznanec malo oddaljil, ustreli s puško za njima. Klinar je dobil šibre v noge, Zelič pa v prsa. Z veliko težavo sta se oba privlekla domov. Zločinec je tako pobegnil in izginil. Klinar je manj nevarno ranjen, Zeličeva rana pa je smrtno nevarna. Ni še znano, kaj je hotel neznani zlcčmec.
Fantje, ne tako! Fantje v Notranjih Goricah so imeli te dni tamburaško vajo v neki gostilni. Okrog polnoči so se pričeli razhajati. Fantje so naenkrat slišali, kako je France Selan, delavec v Notranjih Goricah kriknil v temno, deževno noč ter se zgrudil na tla pred gostilno. Fantje so opazili poleg ranjenega Selana nekega posestnikovega sina, ki je držal v roki okrvaljeni nož. Rešilni avto, ki je prispel v Notranje Gorice, je našel Selana že mrtvega.
d Dva tujca-komunista ustreljena na severni meji. Resen opomin našim domačim ljudem, da ne nasedejo tujcem in jih ne sprejemajo v hišo. Od Sv. Jurija ob Pesnici se nam poroča: V četrtek dopoldne sta se zglasila pri obmejnem komisarijatu dva orožnika iz Zagreba, ki sta zahtevala spremstvo do Sv. Jurija in Sv. Duha. Komisarijat jima je dodelil spremljevalca. Orožnika sta vodila dva ukle-njena človeka. Orožnika sta hotela oba areti-ranca konfrontirati z nekim Ledinekom. Orožnika sta kažipota kmalu odslovila ter se z aretirancema napotila v petek proti meji. Blizu meje pa sta zvedela, da so Ledineka aretirali že poprej fin. stražniki. Oba orožnika sta se napotila do Sv. Duha na Ostrem vrhu blizu Luč. Oba aretiranca sta pokazala neko mesto tik ob meji, kjer sta izkopala iz skrivališča dve veliki vreči komunističnih spisov. Preti večeru sta ju hetela orožnika odvesti nazaj v Maribor, toda oba sta izjavila, da vesta še za neko skrivališče komunističnih propagandnih tiskovin. Orožnika sta ju odvedla v označeno smer tik ob meji. Vsi štirje so se napotili vedno globlje v gozd. Ko so prišli tik meje, sta hotela oba komunista kljub temu, da sta bila uklenjena, pobegniti. Iztrgala sta sta se in pobegnila. Na klice orožnikov se nista hotela ustaviti, temveč sta tekla kar naprej. Orožnika sta ustrelila za njima. Po strelu orožnika nista vedela, ali sta zadela ali ne, ker kljub iskanju nista mogla najti trupel. Orožnika sta se vrnila v Maribor in tam sporočila beg obeh komunistov. V soboto so naši finančni stražniki našli ob meji trupli obeh komunistov. Na lice mesta so prišli tudi avstrijski orožniki, kajti meja teče ravno preko mesta, kjer so našli trupli. Na podlagi preiskave je mogla komisija ugotoviti identiteto usmrčencev namreč bivšega komunističnega poslanca Gjuro Djakoviča iz Slavonskega broda in Mikulo Hecimoviča, zasebnega uradnika. Policija je zasliševala aretiranega Ledineka. Ledinek priznava, da je vodil od avgusta sem razne sumljive ljudi po sumljivih potih, po skrivnih, prepovedanih potih preko državne meje. Te sumljive ljudi, ki so prihajali iz Maribora, je sprejemal v Kamnici in jih vodil preko Sv. Križa in Sv. Duha ter obmejnega jarka na avstrijsko stran. V obratni smeri pa je vodil razne od onstran mejne črte ter jih spremljal do Kamnice. Pri tem je Ledinek prav dobro zaslužil. Kakor sam pravi, je prejel vsakokrat po 15 do 30 šilingov. Radi tega je dobil pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu šest mescev zapora, na podlagi čl. 180 začasnega carinskega zakona
iz leta 1922. Razen tega se bo sodil Ledinek na podlagi določb zakona o zaščiti države in pride pred državno sodišče v Belgradu. Nr.j bo vse <o svarilen vzgled vsemu prebivalstvu na meji in tudi drugod, da naj ne sklepajo prijateljstva in zvez s tujci in sumljivimi ljudmi, ki*jih toliko vidimo po naših krajih. Sva^ rimo naše kinetsko ljudstvo predvsem pred neznanimi tujimi agenti, ki ponujajo najprej ljudem vse mogoče stvari, ali hočejo prodajati srečke oziroma ponujajo kako zavarovanje, mnogi pa imajo glavni namen, da izvohajo čisto kaj druzega. Še enkrat: Ljudje božji! Opustite tihotapstvo in nc razgovarjajte se z ljudmi, ki pridejo k hiši, pa ne veste, kdo so, Ne sprejemajte od njih nikakih stvari v shrambo ali dar. Tujcem ne dajte nikdar svojega podpisa!
d Odrecite se kajenju, ker dim kvari zavese. Le, če vzamete za pranje SCH.I-CHTOV »RADION«, lahko kadite brez skrbi.
d V nedeljo, dne 5. maja ob 3 pop. tombola Krekove mladine v Lescah na vrtu župnišča, z lepimi dobitki,
d Polovične vožnje od dne 3. do 7. maja ste lahko deležni tudi Vi, če kupite vozovnico z mokrim žigom do Lesec in se tam udeležite v nedeljo 5. maja tabora Krekovih družin. Obenem pa lahko poro-mate na Brezje in Bled. Izkaznice dobite na prireditvenem prostoru.
Radio.
Sporedi od 2. do 8. maja.
Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, reproducirana giasba. — 13.30 Borzna porcčiia. — 17 Koncert Radio-orke-stra (v četrtek: Jonny Jazzband). — 22 Poročila m časovna napoved.
Četrtek, 2. maja: 18 Antologija slovenske lirike. ■— 18.30 Razvoj letalstva od prvih početkov.
—	19 Ceščina. — 19.30 Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera. — 20 Pevski solistični večer g. Ba-tističa, konc. pevca. — 20 Koncert Radio-orkestra.
Petek, 3. maja: 18 O primerjajočem veic-slovju. — 18.30 Gospodinjska ura. — 19 Francoščina. — 19.30 Iz glasbenega sveta. — 20 Prenos koncerta pevskega društva »Maribor« iz Maribora.
Sobota, 4. maja: 18 O SK Iliriji. — 18.30 Nemščina. — 19 Zgornji Jadran, propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku.
—	19.30 Delavska ura. — 2C Pojoča žaga prof. I. Noča. — Radio orkester. — 22.15 Prenos inozemskih postaj.
Nedelja, 5. maja: 10.30 O sadjarstvu. — II Promenadni koncert. — 15 Lahka glasba. — 13.30 Dela na domačem vrlu s posebnim ozironi na zelenjavo. — 16 Humoristično čtivo. — 16.30 Koncert Radio-orkestra. — 21 Pevski večer St. Peterskega cerkv. zbora. — 22 Poročila iu časovna napoved.
Ponedeljek, 6. maja: 18.30 Ceščina. — Francoščina. — 19.30 Kako zdravimo raka. — 20 Dvo. fakov večer Radio-kvartela.
Torek, 7. maja: 18 Zgodovina Slovencev — Lepofa trpljenja. — 19 Nemščina. — 19.30 Naše sosednje države. — 20 Drama. — Koncert Radio-orkestra. — 22.13 Prenos inozemskih (»staj.
Sreda, 8. maja: 18 Otroški kotiček. — 18.30 Iz rastlinstva. — 19 Srbohrvaščina. — 19.30 Prenos opere.
Z našo umetno
mošfovo esenco ..Nosfln"
siI laliko vsakdo z malimi stroSki pripravi izvrstno obstojno ia zdravo domačo pijačo. Cenu 1 steklenici za 150 litrov Din 80'-. po poŠti Din SO"-. Dobi se samo v drogerijl A. Kane sinova Idub-IJnn« In drogcrljl Wolfram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka U.
PO DOMOVINI
NEVLJE PRI KAMNIKU.
Dne 5. aprila je umrla na Tučni kol žrtev materinskega poklica Ivana Sunik, po domače »Anžičeva mama«. Bila je dobra krščanska žena in skrbna vzgojiteljica svojih 13 še živečih otrok. Redno vsako nedeljo je prebirala svoji družini Domoljuba. Pogreb na belo nedeljo je pričal, kako ljudstvo ceni žrtve dobre matere, ki je vse življenje žrtvovala svojim olrokom. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je mož ln 12 navzočih otrok poslavljalo ob odprtem grobu cd najdražjega bitja, katerega jim ne more nadomestiti nihče na svetu.
KOROŠKA BELA.
Dne 1. aprila je v Bogu zaspala za večno — /ena |X>sestnikova, Marija Kosmač, ena najboljših žena v fari. Ni bila samo izvrstna gospodinja, ki je z vso modrostjo vodila svoje gospodinjstvo, temveč je tudi rada podpirala društva. Naročena je bila na Domoljub, Glasnik in Mohorjeve knjige.
GROSUPLJE.
Podpisano županstvo se tem polom naj topleje zahvaljuje Tovarni motvoza in vrvarni d. d., Grosuplje pri Ljubljani, katera nam jc izročila za prizadele pogorelce ob katastrofalnem požaru na Gatini pri Grosupljem večjo količino vrvarskih izdelkov lo je štrang, vrvi za seno, uzd itd, in to v njeni priznano dobri kvaliteti. Vsledtega se imenovani tovarni v imenu prizadetih pogorelcev najtopleje zahvaljujemo in upamo, da bode sledilo temi zgledu mnogo dobrih src. — M. Adamič, župan.
ADLBšIOl.
Kakšna bo letos letina Lepo kaže ■— samo
radi mraza je vse precej zastalo. Vendar---
Lani je bilo 75 otrok rojenih v naši mali fari ki Sloje krog 1300 ljudi. Pravijo, da zato, ker je bila slaba letina. Ce je to resnica, bo letina tudi letos slaba. Do 18. aprila je že 23 otrok rojenih.
Zdravje. Lani je umrlo 35 ljudi. Od teh 24 otrok. Letos pa ni do 18. aprila nihče umrl, razen h ure starega otroka. Sedaj so šli pa naglo drug za drugim v večnost trije užilkarji..
Gadji pik. 35. aprila jc pri kopanju v vinogradu pičil gad Rudolfa Adlešič-Klepec. Upati je, da b« ozdravil, ker je mladenič močan.
ŽKROVINCI PRI SVETINJAH.
19. aprila je umrla blaga mati Marija Kaučič roj Zal ar iz Žerovluc. Pokojnica je bolehala na črevesnem raku sedem let, pa se je še vsled svoje hude bolezni udeležila pred tremi leti romanja v Lurd. Držala se je vedno izreka: »Dolgo je trpljenje, pa večno bo veselje.«
LESCB.
Vabimo na tabor, ki ga bomo imeli Krekovci 5 utaja. S toplo besedo vas bomo sprejeli in nato bomo ob 10 pri skupni sv. maši. Takoj nato nam «o na taboru govoril tovariš J. Langus. Ob 3 popoi-one se pa zberemo pri prijetni zabavi na veseli tomboli v korist bodočega prosvetnega doma. Morda eo ravno tebe zadelo presenečenje, da boš samo za •> Din dobil glavno tombolo — opravo za spalnico, >'i sestoji iz 2 omar, 2 postelj, umivalnika z ogledalom. mize in ostalega. Druga tombola zadene kravo '"""to kolo. Pa tudi kvintern boš vesel. Morda do-
vrečo moke, 2 zaboja sladkorja, par čevijav, pa tudi krasno sliko z okvirom. Seveda se tudi ''rugih dobitkov ne bos branil, če boš zadel. Nato se oomo še vsi zadovoljni malo pogovorili in razveseli1't, ,u<i' ugodnost polovične vožnje je dovoljena <™ 8. do 7. maja. Med potjo lahko poromamo na '■iezje ali na Bled. Do Lesc zahtevaj celo vozovnico z mokrim žigom. Pri nas dobiš izkaznico in se l"'lje.š zastonj domov.
MEKINJE.
Prosvetno društvo si je izvolilo novega predsednika v osebi g. Avguština Ogrinca. Dosedanji 1'iedsednik g. Fr. Hočevar si je tekom šestih let piedssedstva pridobil mnogo zaslug za društvo, za kar mu je izrekel zadnji občni zbor posebno zalivalo. — Kakor običajno, bo tudi letos na nedeljo po Vnebohodu i, j. 12. maja priljubljena procesija
z Marijinim kipom na Zdušo. Slavnostni govornik bo g. misijonar Martelanc iz Grobelj. Začetek je ob pol 3 popoldne. Kakor je bilo pred par leli določeno, se vrši procesija ob vsakem vremenu, le da je v slučaju dežja brez Marijinega kipa.
BREŽICE OB SAVI.
Mestna hranilnica v Brežicah je blagovolila cerkvenemu predstojništvu nakloniti za novi veliki zvon, ki smo ga nabavili I. 1926, plemeniti dar 4000 dinarjev. S tem darilom je lepi zvon končno plačan in bo veselo popeval in odmeval po obsavskih ravninah. Mestni hranilnici oziroma njenemu upravnemu odboru pa bodi tudi tem potom izrečena naj-lskrenejša zahvala. — Pomlad še ni prav nič pri-cvetela, vse čaka na majnik. Da bi le nam prinesel vcc solnca več toplote, več zelenja in cvetja, več upov na bogato jesen! — Na pokopališču se druži h grobu grob: 48 gomil smo že nagrebli letos, zlasli jetika zelo pobira. Med njenimi žrtvami je bil tudi Fran Cerne, železniški uradnik iz Trbovelj, ki je bil pokopan 24. t. m. ob obilni udeležbi železniških uslužbencev iz Trbovelj in Brežic. Enako je umrla v najlepših letih na jetiki ludi Angela de Cecco iz Bizeliskega. — Stavbna sezona se začenja že tudi nekoliko oživljati; upati je, da bo zopet letos zraslo nekaj obsavskih stanovanjskih hišic krog Brežic. Ja, ko bi bil denar! Ja, ko bi bi bili tukaj zlati rudniki! Sicer je pa tudi trda gruda zlata gruda, iz katere si izkoplje zemljan-trpin svoj vsakdanji kruh! Ni treba bogastva; pridnost, varčnost, skromnost so sestre ludi zlate zadovoljnosti .Ko bi le mogla Sava odnesti grdo razvado preklinjevania, ki žal odganja mnogo božjega blagoslova in marsikateremu Po-savcu uropa polovico njegove prikupljivosti. — Prvo nedeljo v majniku polete Brežičani zopet v Rajhenburg v krasno »baziliko« prosit Lurško Gospo: šibe potresa, reši nas, o Ciospa reši nas, o Gospod! — Boljši ljudje — boljši časi!
SVIBNO PRI RADEČAH.
Svetovna vojna je zahtevala iz naše župnije 32 žrtev — fantov in družinskih očetov. Da se počasti spomin na nje, se je setavil odbor, ki je v par letih zbral prostovoljne prispevke in postavil primeren spomenik, ki nas bo vedno spominjal onih, ki so dali svoje dragoceno življenje v prid domovini. V 5 metrov visoki betonirani piramidi je vzidana plošča z vsemi imeni padlih vojakov. Ta spomenik je sad dela in požrtvovalnosti cele fare, kajti brez izjeme vsi so se združili v skupnem delu in proslavili s tem spomenikom velike žrtve padlih ju-nakov-vojakov. — Dasiravno je vsak prispeval po svoji moči, vendar so stroški za postavitev spomenika naraslli, da se je moral odbor zadolžiti. Da bo odboru mogoče kriti stroške, bo na dan odkritja na šolskem odru igra v korist spomeniku. Odkritje spomenika bo 12. maja dopoldne. Odbor že sedaj vljudno vabi vse okoličane k odkritju.
VOKLO PRI KRANJU.
Prosvetno društvo v Voklem je v nedeljo, dne 28. aprila 1920 z velikim uspehom gostovalo v Šenčurju z veseloigro »Veseli vojaki«. Na splošno željo se ista igra ponovi v nedeljo, dne 5. maja 1929 ob
S)1 štirih popoldne v Voklem pri Šimnovih, št. 16. količane vabimo k veliki udeležbi.
Ljudska posojilnica
reg. zadr. z neom. zavezo
v Brežicah
vljud. naznanja, da je pričela s svojim poslovanjem
dne 1. maja 1929
začasno v prvem nadstropju mestnega župnišča v Brežicah.
Obrestuje hranilne vloge po najvišji obrestni meri in daje hipotečna posojila in osebne kredite po najugodnejših pogojih. Izdaja in eskontira menice in daje trgovske kredite ter otvarja tekoče račune. Uraduje vsak dan r»7f" nc<Mi in oraznikov.
PO SVETI!
Katoliška cerkev.
s Blaženim bo prištet letos 2. junija Don Bosko, veliki vzgojitelj mladine, ki je izjavil nekoč sledeče: »Sovražniki vere uporabljajo trojno orožje: protiverski tisk, brezverska društva in šolo brez Boga.«.
s Razno. 13. aprila je minulo 100 let, odkar uživajo katoličani na Angleškem politično svobodo. — Bavarski ministrekl predsednik dr. Held je bil pri papežu v avdijenci. Sv. oče se je pogovarjal z nJim v nemškem jeziku.
Italifa.
s Razno. Za pogorelce v Dolenjah pri Jelšanah je daroval Mussolini 15.000 lir, — Pri Katinaru na Tržaškem so začeli raziskovati neko kraško jamo, ki je 225 m globoka. — V Castelfranco je vlak do smrti povozil železničarja Antona Suliča iz Prva-čine. — Hudo je obolel znani duhovnik g. riions. Slavec v Trstu. — V Vipavi je umrl bivši občinski tajnik Riko Kacin. — Nova mlekarna je ustanovljena za občine Bra-nica, Štjak in Erzelj. — V Gorenji Branici se je nedavno no cesti smrtno ponesrečil Anton Štemberger. — V Ledinah je umrl tamošnji cerkovnik Selja. — V Lomeh pri Črnem vrhu je preminul 22 letni Karol Kavčič, ki se je zelo udejstvoval na kato-liškoprosvetaem polju. — V Sv. Luciji 90 ustanovili Marijino družbo krščanskih mater, v katero ze takoj pristopilo 55 žen. —< Iy vasi Trebče, ki šteje 1000 duš, bo kmalu že 100 fantov v Ameriki. — 600 borovcev je izril vihar v marcu v Skopem.
Rusija.
s Ženske — predsednice sovjetov. Volitve v ruske sovjete so domalega končane. Topot so gledali na to, da bi prišlo v sovjete kolikor mogoče veliko ženskih članov. Posebno velja to za »žensko guberoi-joc Kaluga. V tej guberniji odhajajo moški posebno pozimi v industrijske kraje, tako da ostajajo doma večinoma ženske, če so sovjetski člani večinoma molki, je delo skrajno ovirano, ker jih velik del leta ni doma. Zadnjič so v kaluški gubernijski svet izvolili 26 odstotkov žensk, v mestne svete pa 27 odstotkov. Za predsednice vaških sovjetov so izvolili 140 žensk.
Kilafska.
s Mohamedanci so se spuntaii na Ki-tajskem.. Uporniki so razdejali mesto Kung-čang in pomorili tamošnje kristijane. Razbita sta dva samostana. Voditelj upornikov je neki 19 letni »general«, ki si je osvo^ ji! s pajdaši že nad 300 vasi.
Amerika.
s Ameriški Slovenci se pripeljejo v Slovenijo z zrakoplovom. Ameriški časopis »Jugoslovanski Obzor« poroča, da so nekateri tamošnji Slovenci popolnoma nepričakovano objavili vest, da so že delj čas« imeli tajne dotrovore z nemško »Lufthansa«,
ta najetje ogromnega vodilnega zrakoplova Zeppelina II., ki je lansko leto preletel ocean v obeh smereh: v in z Amerike v Evropo. Končno je bil dosežen sporazum in tako je vsem onim Slovencem, ki nameravajo letos v staro domovino na obisk, dana nazbrže prvič in zadnjič v življenju prilika, napraviti izlet v domovino z zrakoplovom. Izhodna točka zrakoplova za evropsko vožnjo bo na ameriškem Cudahy zrakoplovnem polju, pristaniško polje pa na Ročici ob Paki v Sloveniji, od koder bo-od imeli potniki takojšnje zveze s poštnim avtobusom na vse kraje v Savinjski dolini. Vozni stroški za tja in nazaj so 300 dolarjev (ca. 17 tisoč Din). Odhod v sredo 15. maja točno ob 12 opoldne. Koliko je na tem resnice, ne vemo.
s Razno. V Clevelandu so umrli: Anton Boltezar, iz Šmarja pri Gorici, Frank Hren iz ? in Marjeta Papež roj. Pirnat iz Hoje pii Sv. Gregorju na Dolenjiekem. — V Jolictu 111. je umrla Margareta Štukelj, roj. Žugelj v Čurilali pri Metliki. — V Calumet Mich je preminul Matija Čop, predsednik Siovensko-hrvatsko zveze. — Iz Argentine je prišel peš v Njujork Mirko Vehovec, doma iz Žužemberka.
Drobne novice.
1,200.003 brezposeluili je ta čas na Angleškem.
1488 milijonov dolarjev je posodila v preteklem letu Amerika inozemstvu.
90 milijonov litrov piva je izdelala leta 1928 češka pivovarna v Plznu.
Pcpclncma je pogorela železniška postaja Bugan v Romuniji.
Kad 32 milijard dinarjev je doslej da-rcval raznim narodom v dobrodelne svrhe ameriški kralj petroleja Rokefeler.
Od 70 (lržav sveta je sedaj 42 republik in 28 monarhij.
V tovarni za svinčnike v nemškem Niirnbergu je izbruhnil požar. Mrtvih 31 žensk in 2 moška.
Trocki gre lahko v Italijo, a Mussolini-jfcva vlada ne bo prevzela odgovornosti za varnost njegovega življenja.
Sprla sta se čehoslovaški poslanec dr. Kramar in zunanji minister dr. Beneš, radi česar ni izključena ostavka vlade.
35 italijanskih aeroplanov bo v kratkem preko Balkana obiskalo grške Atene.
9 učencev je zgorelo pri požaru neke japonske šole v Čimulpo v Koreji.
61 radio-postaj je sedaj v Sovjetski Rusiji.
Pri občinskih volitvah v Gradcu so so-cijalni demokratje, pa tudi krščanski soci-jalisti napredovali.	'
Volitve v danski parlament so prinesle zmago strankam, ki so za razorožitev.
Japonski parnik ; Toyokuni Maru se jo potopil. Nad 100 oseb utonilo.
Strašna suša vlada v Afriki.
Nad 100 smrtnih slučajev je vsak dan na Dunaju.
Nalezljiva bolezen »Črne koze« je že prodrla iz Anglije v Pariz.
Sestava nove danske vlade je poverjena socijalistu Stauningu.
Nova poljska vlada namešča na visoka uradniška mesta oficirje.
61
Tujina mačeha.
Branimo predvsem zakonskim možem in družinskim očetom.
Izseljevanje družinskih očetov je bila in je še rak rana. Ne da se popisati prekletstvo, katero je rodila ta rana tudi pri našem slovenskem narodu. Ko bi smel opisati vse žalostne skušnje, katere sem doživel tekom let v tujini glede tega in videl, kako taki »oženjeni fantje« žive v tujini! Koliko zakonskih zvez se je razdrlo! Koliko družin razbilo na nesrečo zakonskih, še bolj pa na nesrečo ubogih otrok.
Ne vem, kako smo mogli pustiti m mimo gledati tako razdiranje zakonov, da smo pustili tako brezskrbno, da so se zakoni ločili tako lahkomišljeno, brez velikih vzrokov in brez dovoljenja cerkvene oblasti. Ali se sme zakon ločiti za dolga leta kar tako tjavendan? Glede tega bi morali vsi odločno nastopiti, da se prepreči ali vsaj omeji, če je bila nujna potreba, morda taka začasna ločitev ni bila grešna, toda samo, ako je bila res potreba in dokler je bila nujna. Ko je mož toliko zaslužil, da je bilo za pot tudi ženi, da bi bila šla za njim potreba gotovo ni bila več nujna. Kar tako samo radi pohlepnosti po denarju pustiti, da so bili zakoni ločeni leta in leta, ne vem, če more kdo zagovarjati.
Velikokrat so se možje izgovarjali, da bi radi dobili žene za seboj, pa da žene niso hotele priti ali jim pa vlada ni dala potnih listov. Za žene tu doma bi morala biti moralna sila, prisiliti bi jih morali z vsemi danimi sredstvi, da bi bile šle za možmi.
Čuje se tudi izgovor, da preveč stane pot za ženo. Torej jo bil denar več vreden kot zakonska zvestoba, kot svetost zakonske prisege. Sicer je pa potrjena resnica, cia je mož več prihranil, ako je imel ženo pri sebi, kot pa, ako je bil sam.
Nekateri so se izgovarjali, da ne bodo :: dolgo;: v tujini. Kakor hitro dovolj zaslužim, bom šel domov,« so rekli. Toda kdaj pa so imeli dovolj? In kako dolgo pa je bilo tisto sne bom dolgo :? Poznal sem može, ki so se mi po deset ali še več let tako izgovarjali, da ne bodo dolgo.
Zato bi moralo biti tu pravilo: ali oba, mož in žena, ali noben. Če pa je potreba res nujna, bi se moral pa prvi denar, ki ga mož v tujini zasluži, porabiti ženi za pot, da gre za njim.
Domovina ni glede tega storila nič. Bilo je že nekaj navadnega, da so žene same doma ostale, možje so bili pa v tu-BHM— IIIIM.........
Najstarejši Anglež 148 letni William Walker je umrl v Nottinghamu. s
732 kitov je vjel v sedmih mesecih neki angleški parnik.
Tristo let je minilo 14. aprila odkar je Holandec Kristijan Huvgcns izumil uro na nihalo.
Velike pravice glede uporabe nemškega jezika in izobraževanje hoče dati romunska vlada svojim Nemcem.
200 golobov — pismonoS je uničil požar v golobjom gojišču Grttnvvald na Dunaju.
jini. Ko bi bila pa domovina storila svoje dolžnost in sledila tem možem v tujino, zasledovala in proučavala njih življenje v tujini, bi videla prekletstvo, katero rodi taka ločitev zakona, in ravnali bi drugače.
Branimo radi vero izseljencev. Vera je najdražji zaklad vsakega človeka. Ko je kdo vero izgubil, ali ga je mogla zadeti večja nesreča?
In kako je z vero naših izseljencev? Vprašajte kar izseljeniške misijonarje, pa vam bodo povedali prežalostne zgodbe.
Ko naš človek odide izpred oči svojega župnika, je konec njegove vere in to morda gotovo v 75%. Zdi se jim, da ni no Boga, ne hudiča več. Zdi se jim, da so prosti vsega.
Nerazumljivo pri našem človeku je tudi to, da je bil tu doma veren, je redno hodil v cerkev, tudi k svetim zakramentom, je bil v Marijini družbi, morda celo v tretjem redu. Ko pa pride v tujino, je pa v nekoliko mesecih, morda še preje, brezverec in vse opusti, morda postane celo verski sovražnik. S tem so se pred leti v Združenih državah nekateri celo javno v dopisih v »Prosveti« hvalili. Ta psihološki pojav si je težko razložiti. Večkrat smo se duhovniki v tujini o tem pogovarjali, kaj je. temu vzrok? Je kriva dortiovina? razmere doma ?je kriva vzgoja? je kriv značaj našega ljudstva? Bog to vedi.
Zanimivo pri tem je to, da niso naši izseljenci iz vseh župnij enaki glede vere. Najboljši so še Belokranjci.
Katoliški Nemci, Poljaki, Slovaki sa tudi izseljujejo. Toda poznavalci verskih razmer med temi katoliki trdijo, da jih je odpadlo samo kakih 25%, ali pa niti toliko. Če jih je bilo v kaki naselbini vsaj 50 družin, so že začeli misliti na svoje cerkve in župnije in toliko časa nadlegovali škofe, da so jim morali dovoliti.
Pri Slovencih jih je odpadlo do sedaj, nekateri trdijo 75%, drugi pravijo 50%. Naj imajo eni ali drugi prav, gotovo so pa te številke žalostne in gotovo kriče po tem, da branimo svojim ljudem v tujino.
Vzroki odpada od vere naših izseljencev so različni.
1. Prvi je splošni vzrok skoro vsakega odpada med katoličani — grešno življenje. Izseljenca zagrabi vrtinec nemoralnega in pijanskega življenja in gre tudi vera.
Ko sem po slovenskih naselbinah pred leti hodil po hišah in vabil ljudi k svetim zakramentom za velikonoč, sem v neki naselbini naletel na človeka, ki mi je rekel: »Kaj bi hodil? Saj ni nc Boga ne hudiča.':
»Odkod pa veš to tako gotovo? ga vprašam.
Jaz sam sem dokaz za lo? ?
; Kako to? ;
»Ko bi bil Bog, bi me moral že zdavnaj kaznovati, in ko bi bil hudič, bi me moral že zdavnaj vzeti za vse, kar sem Ž9 hudega storil tu v tujini. ;
In tak sklep naredi vsakdo.
BirmansEca darila
v veliki izbiri po znižani ceni
l. Vllhar, urar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 36
\
ŠTEV. 18
2. Slabo časopisje je drug vzrok. V Združenih državah je bilo ravno slabo časopisje, ki nam je največ zastrupilo naše izseljonce in jim vzelo vero. Nesreča je, da »e med napol izobraženci izseljujejo dostikrat tudi kaki propali ljudje, ki se morajo izseliti, da se n. pr. izognejo policiji. Ti pa v tujini sklepajo popolnoma s svetopisemskim oskrbnikom: »Kopati ne znam, ubo-gajme prositi se sramujem. Zato vem, kaj bom naredil« — časopis bom ustanovil. In ti so res ustanavljali časopise po naselbinah. Kaj znajo taki »učenjaki« pisati, je pa jasno.
Naš človek pa, ne vem zakaj, le po duhovnikih in veri udari, pa si njihov. Vsi ti bodo ploskali in časopis naroČili, da bo veselje. Skrivnostno sladko ginjeni ti bodo odprli takoj svoje srce in seveda tudi svoje žepe. Tako je mogoče, da imajo naši izseljenci v Združenih državah tri protikatoli-ške dnevnike, katoliškega so pa dobili šele zadnja leta in še tega z žrtvami nekoliko naših mož.
Genezif.
je žaloigra v (i stikati, katero bo oddajala radio-od-daina postaja v Ljubljani v sredo 8. maju ob 20 zvečer. Nemški spisala lise von Stacb, priredil profesor Fran Omerza. Igrajo gojenci Škofijske gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. Drama sestoji iz dveh delov. Prvi del je priprava za pravo igro, katero se vrši v drugem delu. Vsebina je sledeča: Cesar Dioklecijan orfioži hčerko Valerijo s soeesar-jtni Maksiminom. Ta dan hoče proslaviti izredno slovesnost. Vedeževalka Juturna mu svetuje, da je volja boga Jupitra, da prelije krščansko kri. Isti dan pride v Rim igralska družba pod vodstvom Genezija. Cesar Maksimin in nevesta Valerija po-
kličeta Genezija predse. Novoporočenca določita, da bo igrala igralska družba prizor, kako mučijo kristjane. Glavno vlogo prevzame seveda Genezij pod imenom Adrijan. Prava igra se prične z zboroma paganov in kristjanov, ki slavita vsr,k svojega Boga. Igro gledata cesarja Dioklecijan in Maksimin, nevesta Valerija in rimsko ljudstvo. Igra se godi v Rimu okrog leta 300 po Kristusu.
Mirko Kunčič:
Mladi dan.
Čez zlato pogorje, čez rosno ravan privriskal, prismejal se mladi je dan. In rožice vže so iz sanj zadehtele, in ptičice vse na čast maju zapele.
čez polje je hušnil skrivnosten šepet. Lesov dremajočih pokojni trepet je vetre razgibal z nevidno roko: kot tiha molitev kipi zdaj v nebo.
Od solnca ožarjen, kot misel lahak, škrjanček se dvignil visoko je v zrak. Ubral zlate strune je s kljunčkom v jasnini — in s pesemeo sladko zatonil v daljini...
Še enkrat o kmetski Izobrazbi.
Če pogledamo kmetovo poklicno, lahko bi tudi rekli stanovsko izobrazbo, tedaj vidimo, da je mnogostranska in zato težavna.
Obdelava polja zal:':eva pravilno spoznavanje tal, zemlje in njenih sestavin, t. j. hranilnih snovi, ki naj bi jih rastline (posevek) iz nje črpale. Kmetovalec mora po-
znati tudi življenje rastlin in vedeti, kaj rabijo za svojo rast; poznati mora tudi pravilne vrste posevka in vedeti, katera je najboljša razvrstitev le-teh. Dobro mora znati zatirati, plevel, ravnati z gnojem ln vedeti, kakšen učinek imajo razne vrste gnojil na različne rastline, ozir. na različno talne sestavine.
Reja živine zahteva zopet od kmeta, da I>ozna pasme živine z ozirom na korist, rejo in prehrano, da pozna živino v zdravem in bolnem stanju, zlasti pa, da izbere najboljšo za pleme, potem pa tudi pravo za odebe-ljenje in prodajo.
Tudi kmetijske stroje in njih korisi ter rabo mora dobro poznati, vedeti pa tudi, kako jih je spraviti, da čim dalj ostanejo porabni in nepoškodovani!
Travnik in gozd, voda in stavbarstvo, vse to ga zanima in ker je na svojem posestvu sam vsestranski izvedenec, mora vse to tudi temeljito poznati.
Celotno kmetsko gospodarstvo pa zahteva popolnega pregleda, smotrne ure-ritve, pa tudi natančnih računov, najbolje v knjigovodstvu.
Največja težkoča pa je, da se vsa ta posamezna dela ne dado naučiti kakor kako drugo mehanično delo, ki ga je potem mogoče brezmiselno opravljati na en ln isti način. Kmet ima opravka z živimi stvarmi, ki se pa tudi še venomer izpreminjajo; vedno iznova je treba študirati vse panoge gospodarstva, vpoštevati talne razmere in uvaževati vremenske prilike.
Zato pa ni tisti kmet poklicno dobro izvežban, ki se zna razgovarjati s strokovnimi in znanstvenimi izrazi, ampak tisti, ki
47
RAZNO
Kako nastane šipa. (;e hočemo videti, kako šipa nastane, moramo v steklarno. Tam vidimo več velikih peči ■/. ognjeno žs-rečiini odprtinami, skozi katere je odprt pogled v notranjost. Notri stoje v žerjavici glinaste posode s stekleno snovjo. Ali talijo staro, strto steklo, ali 1« napravijo z raztopino raznih snovi (kremenjak, soda, apno, druge primesi) novo steklo. Zdaj je treba izdelati iz tekočega Slekla Šipo. Pihalec ste-™ prične svoje delo. Ima »olgo cev iz železa, lako-zvano pipo, ki jo spodaj malo segreje iu potem vtakne v stekleno tekočino. _ Nekaj je ostane na oovi. Pihalec piha v cev "i napihne steklo v majh-kroglo, kakor to delalo olroci, Če liapravljajo ki ogle iz milnice. Seveda so krogle iz stekla, i/. Katerih naj postanejo 51-I"', mnogo večje. Po neprestanem pihanju ima Pihalec na koncu pipe stekleno vollo posodo, ki jma obliko nekake ste-Ktemce. Pihalec pa noče steklenice, ampak bi rad
Zagorski zvonovi.
V neskaljenem veselju se je veselica končala. Zvečer ob šestih so še enkrat zadonel i vsi štirje zvonovi, kot slovesna molitev. Nato so se vrnili ljudje v gručah domov. — Lepšega dne Zagorje še ni doživelo.
XIX.
Minulo je rajanje, utihnilo je vriskanje in v Zagorju se je zopet pričelo vsakdanje, tiho življenje. Le pri Osojniku je bilo še zelo živahno in glasno, zakaj z neumorno vnemo so zidali novo hišo. To naj bi bila krasna vila s svetlimi sobami, ljubkimi kotički in zalimi verandami. In zato je bilo treba tednov in mesecev. Sicer je bilo ostrešje že stesano, toda v hiši še ni bilo tal in stopnic. V najboljšem slučaju bi bila hiša zgotovljena do prihodnje jeseni. Toda tako dolgo Osojnik ni hotel čakati s svojo poroko. Zato je sklenil, da bo sprva zgotovil samo del hiše — sobo in kuhinjo — da bo laliko v njej stanoval, in se bo takoj po božiču poročil. Vse ostalo bo lahko prihodnje leto natančno in skrbno izdelal. Z veseljem je soglašala njegova nevesta s tem načrtom. A nenadoma jo postala Marta čudno nemirna. Njen stric, Skobcev Jože ji je često nekaj vneto dopovedoval, in deklica je cesto prišla k Marku, kakor bi mu hotela nekaj povedati, a ni mogla. Nekega večera, ko je stopal Osojnik od stavbišča preko vrta, mu je prišel nasproti Jože z Marto ter mu rekel brez ovinkov:
»Ti čujl Ali ne bi imel nič proti temu, ako bi odšla Marta v glavno mesto in nekai časa ostala tam?«
»Zakaj pa hočeš proč, Marta?« se je obrnil mladi mož skoraj prestrašeno k svoji nevesti.
Deklica je bila vsa v zadregi; namesto nje je odgovoril starec:
»Glej, Osojnik, kmalu bodo povsod govorili o vajini poroki in vsi vaju smatrajo kot ženina in nevesto. Zato se ne spodobi, da bi bivala skupaj pod eno streho. Ne rečem zato, ker bi vama ne zaupal, temveč radi ljudi; in človek se ne sme po nepotrebnem dajati ljudem v zobe.;;
»Popolnoma soglašam s tem,« je odgovoril Marko; 'i toda zakaj bi morala iti Marta tako daleč — v glavno mesto. Saj lahko dobi tu v kaki drugi hiši stanovanje.«
»Rada bi šla v glavno mesto,« je boječe rekla deklica; »več stvari je tam, ki so pripadale mojemu očetu in jih moram urediti; tudi z nekaterimi znanci bi rada uredila nekatere stvari.«
Mladi mož se je zamislil; tedaj je zaprosila Marta iskreno:
»Saj grem samo za nekaj tednov. — Kaj ne, Marko, da smem iti? Dovoli mi to.«
»Gotovo, Martica,« je odgovoril nežno; »ni treba prositi. Ako to želiš, nimam nič proti temu; samo zdrava se vrni.«
Čez dva dni je deklica odpotovala.
Sedaj se je lotil Osojnik še z večjo vnemo zidanja hiše. Neprestano je priganjal tesarje in zidarje, naj se požurijo z delom, čim prej bo stanovanje gotovo, tem prej se bo Marta vrnila. Večinoma je sam sodeloval pri notranji opremi stanovanja. Naročil je mize, omare in postelje iz trdega lesa. Kupil je dragocene podobe. S tihim veseljem je urejal stanovanje, ob vsaki stvari se je vprašal, ali bo dovolj dobra za Marto in ali ji bo povzročil z njo veselje in presenečenje.
Stari Skobčev Jože je prišel vsak dan k Osojniku in nekako nepotrpežljivo zasledoval napredovanje
6*
za vsako delo ve, čemu je je treba vršiti m kaj zahteva. Ko n. pr. orje, ni zadosti, Ua ve, kako oranje koristi, ampak mora tudi vedeti, kakšne vrste so tla, ki jih pravkar obdeluje, katere so njih glavne ustavine in katere izmed njih zahteva posevek, ki ga misli sejati.
Ne zadošča pa samo strokovna kmetijska izobrazba, ampak mora iti globlje. Razumeti mora tudi notranji smisel dela, potem pride tudi duh njegov do deleža na telesnem duhu. Veselje do dela, notranja delavna moč pa pri tem raste in se ved po bolj razvija.
Dober kmetijski gospodar tudi ne pusti, da bi se hlapci samo mehanično udeleževali dela. Seveda je bilo prav do nedavnega, da so hlapci samo delali vsa ona dela, ki jim jih je gospodar odkazal, a v gospodarstvu niso imeli vpgleda; zato tudi niso razumeli smotrnosti v delu in obdelovanju polja in ne pravilnega razmerja v krmljenju živine in ustavi gnojil in množini njih uporabe. Zadnje čase pa temeljito delo na kmetiji že samo zahteva skupnega, dobro premišljenega dela gospodarja in uslužbencev. Zato pa se vsi izobražujejo še sproti iz strokovnega časopisja. Tu pa je zopet odprt nov svet, poln v praksi pridobljenega znanja drugih, ki ga radevolje dado na razpolago vsem, ki jim je mar po-vzdiga kmetijstva.
Veliko znanja v smeri v praktično stran pa je glavna zahteva kmetske iz-ci rav.be. Največ škode v kmetskem gospodarstvu je doslej povzročila nevednost deloma v teoretičnem, deloma v praktičnem oziru.
Rudyard Kipling:
Uporni slon.
V Indiji je neki sadilec kave hotel iztrebiti kos gozda, da si naredi plantažo. Drevje je bilo posekano, grmovje in plevel požgana in ostali so le še štori. Dinamit je drag, a z ognjem gre počasi, prepočasi. Za izkopavanje štorov je naj-pripravnejši knez vseh živali, slon. i a bo štor izpulil s svojimi okli, če jih sploh ima, ali pa ga na vrveh potegne iz zemlje. Sadilec je najel najprej enega, nato dva, nazadnje celo tri slone in se odpravil na delo. Najhujši gonjač je imel najlepšega slona. Krasna žival se je imenovala Moti-gudž. Bil ie popolna last svojega gonjača, kar je med domačini zelo redko, zlasti še, ker je bil Moti-gudž slon, kakršnega bi si želel vsak kralj. Po slovensko pomeni njegovo ime Biser -slon. Ker je bila dežela pod angleško oblastjo, je gonjač Diza neovirano užival svoje lastništvo. Bil je pa tudi razsipnik. Ko je s pomočjo svojega slona kaj zaslužil, se ga je pošteno navlekel, potem pa s kolc-m od šotora nasekal slona po nežnih kopitih sprednjih nog. Moti-gudž ob takih prilikah ni zdrobil Dize, ker je vedel, da mu bo Diza, potem ko ga namlati, objel rilec, se zjokal in ga imenoval svojega ljubljenca, svoje življenje in jetra svoje duše. Moti-gudž je zelo rad pil žganje, posebno rad je imel rum, a če ni bilo boljšega, se je zadovoljil s palmovim pivom. Zatem je Diza navadno legel spat med prve noge Moti-gudža in si je navadno izbral sredino ceste za postelj, a Moti-gudž je zvesto stražil nad njim in ni pustil naprej niti konja, niti voza, niti pešca, da je zaustavil ves promet, dokler se Diza ni izvolil zbuditi.
Dokler so izkopavali štore, ni bilo časa spati. Plača je bila prevelika in jo je bilo škoda zapraviti. Diza je sedel Moti-gudžu na vratu m mu zapovedoval, dokler je kopal štore, a
slon je imel dva prekrasna okla. Tudi z vrvmi je vlekel štore iz zemlje s svojim silnim vratom, medtem pa ga je Diza tolkel za uho in mu šepetal, da je kralj vseh slonov. Zvečer je Moti-gudž pospravil tri cente trave in popil pet litrov ruma. Diza si je privoščil svojo merico in prepeval med slonovimi nogami, dokler ni bilo treba Iti k počitku. Enkrat na teden je odpeljal Diza slona k reki, kjer se je Moti-gudž udobno zavalil v mlačno vodo, dokler ga ni zganil Diza s povodcem iz kokosovega lubja in z opeko. Moti-gudž je vedno opazil, ko je padla opeka na povodcu, kar je bilo znamenje, naj vstane in se vleže na drugo stran. Tu mu je Diza picgle-dal noge, preiskal oči, raztegnil ušesa, da bi našel morda kako rano ali sled vnetja. Ko ga je vsega pregledal, sta oba vstala in se pojoč odpravila od obale. Moti-gudž je bil popolnoma črn in svetal, z rilcem je nesel štiri metre dolgo deblo, Diza pa si je spletal svoje dolge mokre
Tako sta kpo v miru živela, ko prime Diza vroča želja, da se zopet malo bolj napije. Hotel se je opiti. Male dnevne merice niso pomenile nič in so mu odvzele vso moško moč.
Pride k sadilen in jokaje mu govori: »Mati mi je umrla !<'
»E, umrla ti je že pred dvema mesecema, ko smo delali in že nekoč prej, ko si lani delal pri meni«, mu odvrne sadilec, ki je že nekoliko poznal navade Dize.
»Takrat mi je umrla teta, ki mi je isto kakor mati,« nadaljuje Diza in še bolj joka. »Zapustila je osemnajst otrok brez vsake podpore in jaz moram naipolniti njihove želodčkeU je pripovedoval dalje s sklonjeno glavo.
»Kdo ti je pa to naznanil?« vpraša sadile«
»Pošta,« odvrne Diza.
»Že teden dni pri nas ni bilo pošte! Majdi na delo!«
»Neka pošast pleni po naši vasi in mi bo
dela. Ko mu je pokazal nekega večera Osojnik prijazno sobico z razgledom proti cerkvi, katero je določila Marta za strica, je stal nekaj časa ves presenečen brez besed, nato pa je rekel pol v smehu, pol v joku:
»Ne, ne — to je prelepo, predobro! To krasno gnezdeče za takega starega, grdega medveda! Ne razumem, zakaj je Bog meni, ubogemu grešniku tako naklonjen ... lepo bi mi že bilo, lepo, ako bi še nekaj let živel pri tebi in Marti; toda zadovoljen bi bil tudi, nko bi doživel vsaj vajino svatbo. Kakor bo Bog hotel. — Naselil se bom tu šele tedaj, ko bo prišla Marta.
Skobčev Jože ni lazil sedaj več po gorah, kakor prej; samo še enkrat se je povzpel do Črne stene, da je snel one kovinaste drogove, s katerimi je zvonil. In s tem je bila zanj pokopana vsa preteklost. Sedaj je prebil skoraj ves dan v cerkvi.
Tudi ostali Zagorci so se oklepali še sedaj z isto nežno, skoro čutno ljubeznijo, kakor v začetku, svoje nove hiše božje. Ne samo ob nedeljah in praznikih, temveč tudi ob delavnikih je bila pri maši polna cerkev ljudi. Kolikorkrat so zadoneli zvonovi, so ljudje obstali in z zadovoljstvom poslušali.
Med onimi, ki so najčešče prihajali v cerkev, je bil tudi Križnar. Nekdaj tako močen, ponosen mož, je bil ves potrt in je mnogo molil. V njegovo družino je prišla nova nesreča. Njegov zet je bil namreč o Vseh svetih v Vrbovcu pri nekem gostilniškem pretepu ubit. To je starega moža zelo potrlo. Najbolj pa je žaloval zaradi svoje hčere. Ko so Geli sporočili o nasilni smrti njenega moža, je skoraj zblaznela. Polagoma pa je postajala bolj mirna. Ni se žalostila toliko zaradi moževe smrti, temveč bolj zaradi sramote, ki jo Je nakopal hiši. Izgubo moža, ki je surovo ravnal z nio, je lahko prenesla; toda notranja raz-5
dvojenost in nezadovoljnost s samo seboj in z vsem svetom je glodala vedno bolj njeno dušo.
O sv. Nikolaju je umrla stara Močilnikarjeva mati. Bila je prva, ki so jo pokopali na novem zagorskem pokopališču. Prvič so zazvonili novi zvonovi zamolklo in otožno. —
Osojnika pa so zopet težile skrbi in skoraj ni mogel dočakati, da bi se ljubljena deklica vrnila. Noč in dan je sanjal o svoji nevesti. Stanovanje je bilo končno toliko opremljeno, da se je pred božičem lahko preselil v novo hišo. Sedaj svojega hrepenenja ni mogel več obvladati, zato je sklenil, da se bo takoj po praznikih peljal po Marto.
Bilo je na sveti večer. Po starem običaju je pokadil Osojnik po hiši in molil za božji blagoslov. Tedaj je nenadoma prihitela k njemu Tončka in rekla: >Ti, Marko, pridi takoj k nam; neki človek te čaka, ki bi rad govoril s teboj.«
Preden je mogel kaj vprašati, je sestra že odhitela; šel je počasi za njo. Ko je stopil v sosedovo sobo, je zagledal pri mizi vitko deklico. Za trenutek je Marko obstal, nato pa je glasno zaklieal:
»Pozdravljena, Martica, tisočkrat pozdravljena! Lepšega božičnega veselja si ne bi mogel želeti. Veš, hotel sem priti pote v glavno mesto.«
»A jaz te samega domotožja nisem mogla več čakati,« je rekla nežno deklica; »Marko, pozdravljen!«
Krepko sta si stisnila roke. Nato so se pogovarjali, dokler ni zazvonil zvon k polnočnici. Tudi Skobčev Jože je prišel in užival splošno srečo. Tiho se je smehljal in gledal svojo nečakinjo.
To so bili radostni prazniki v obeh hišah. Skupaj so hodili v cerkev, skupaj so prebili večere v zaupnem pogovoru. _ Marta je stanovala pri Slivniko-Vib. Marko pa v svoii novi hiši: a sklenila sta, da ne
dobil valj. Zato odpravi najprej dno. Porine ga v peč, kjer postane dotiom del mehak. Kadi vročine se raztegne in poči. Tako je valj spodaj odprl. Zdaj odbije delavec na gorenjem delu pipo in obesi valj na palico, da se steklo polagoma ohladi. Valj ima še slekleni-fin vrat, kjer je visel na pipi. Da - se ta odpravi, poteguejo z razbeljenim železom na valju blizu vrata okrog in okrog črlo. če poleni pade na to mesto samo kaplja vode, se steklenički vrat takoj od« lomi vzdolž prej omenjene črle. Na sličen način razrežejo valj še tudi po dolgosti. Zdaj imamo lep, odprl valj. ltatii bi M imeli ravno ploščo. Valj damo v peč in ga položimo na »raztezalno ploščo*:. Ko postane steklo spet mehko, pride delfl: vec z majhnim valjem, ki je videti kakor dolga, okrogla palica. S to palico vedno bolj in bolj odpira stekleni valj na ploščo, dokler ne poslane popolna plošča. To ploščo ohlade in šipa je gotov«.
Ljudožrstvo po pravilih. Angleški učenjak ftilj kins je preživel dve leti na takozvanih Krokodil-škili otokih pri Avslra-liji. Sedaj je izdal knjigo. v kateri Doaisuie ta-
pomolila vse žene! < veka Diza, ki ima sedaj res 6olzc v očeh.
: Pokliči Čina, onega iz Dizovega kraja!« odvrne sadilec. »Čin, ali ima ta človek ženo?«
On? odvrne Čin. Nikdar! Nobena ženil« se še ne ozre nanj in bi rajši vzela slona ko njega.«
Čin sc jc smejal, Diza pa je jokal in jatli-
loval.
Vidiš, da sem te vjel na lazi! « reče sadilec. >Lc pojdi delat!«
Zdaj bc.ni pa povedal po pravici«, zajcclja Diza, kakor da se poslavlja od življenja. »2e dva meseca se nisem napil. Zato pa bi rad odšel daleč od plantaže, da se zopet enkrat napijem; tam ne bcm nikomur na poti.«
Sadilec se prijazno nasmehlja in pravi: »Diza, govoril si resnico. Dal bi ti dopust, ali kaj naj počnemo s slonom, če cdideš, saj veš, da posluša samo tvoja povelja.«
Odšel bom samo za kratkih deset dni. Potem l>cni prišel nazaj, moja častna beseda! Dovolite, da samo za trenutek pokličem Moti-gudža!«
Diza pozove slona. Na kratek žvižg se dvigne rilčkar ves zaprašen iz sence nekega drevesa, kjer je čakal svojega gospodarja.
Luč mojega srca, zaščitnik pijancev, gora meri, poslušaj me!« ga nagovori Diza, ki se je postavil pred slona.
Moti-gudž se vzravna in pozdravi Diza z rilcem.
Jaz grem!« reče gonjač.
Moti-gudž pomežikne z drobnimi očmi. /tai1 se je potepal kakor njegov gospodar. Med potjo človek lahko zmerom kaj dobrega vjame!
Ali ti stari, neumni prasec, moraš ostati tukaj in delati.«
Konec je bilo mežikanju, čeravno se je Moti-gudž hotel kazati veselega. Štorov ni posebno rad pulil, ker so ga od tega boleli zobje.
Moj ljutček, jaz grem za deset dni. Daj
sprednjo nogo, da ti nekaj zapišem, hrastava in nemarna zaba iz blata!« Diza vzame kol od ša-tora in udari gudža po kopitu. Slon zakruli in zapleše z ene noge na drugo.
»Za deset dni!«, reče Diza, »delal boš in pulil štore, kakor ti bo zapovedoval Čin. Vzemi Cina m si ga postavi za vrat!« Moti-gudž zvije konec svojega rilca, Čin postavi nogo na rilec in slon si ga vrže na vrat. Diza izroči Činu močno železno palico, s katero naj vodi slona.
Čin udari po slonovi glavi kot s sekiro po štoru. Moti-gudž zatuli.
»Le miren bodi, svinja iz pragozda! Čin je tvoj gonjač teh deset dni. Moje srčece, sedaj mi reci zbogom! Moj gospodar, moj kralj, biser vseh ustvarjenih slonov, lilija vse črede... Čuvaj svoje dragoceno zdravje in bodi priden! Na svidenje!«
Moti-gudž ovije rilec okoli Dize in ga obrne dvakrat v zraku. Na ta način je lekel zbogom! Tako se je poslovil.
»Zdaj bo že delal,« reče Diza, »ali lahko grem?«
Sadilec mu dovoli in Diza izgine v gozd. Moti-gudž se vrne, da vleče štore iz zemlje.
Deset dni je bilo dobro. Ko pa Dize ni bilo nazaj ob dogovorjenem času, je Moti-gudž postal čemeren in ni hotel več delati.
Če ne boš delal, tudi žrl ne boš!« mu reče Čin razjarjen. »Ti si divji slon, a ne udomačena žival. Kar takoj se poberi v džunglo.«
Rjavo Činovo dete je plazilo pred vrati in iztegovalo debele ročice proti ogromni senci pred vrati. Moti-gudž je vedel, da je otrok najdražje, kar ima Čin na svetu. Iztegni! je rilec in ga zapeljivo zvil po zemlji, a rjavo dete se veselo spusti na rilec. Moti-gudž zvije rilec in ga naglo dvigne kvišku, da je rjavo dete zajokalo štiri metre nad očetovo glavo.
»Preslavni gospod!« zavpije Čin, »dvanajst najboljših in največjih kolačev, namočenih v rumu dobiš takoj in zraven šel-dva centa prav-
kar narezane sladkorne pese! Samo spusti na zemljo zdravo ubogo bitje, ki je moje srce in moje življenje.«
Oprezno spusti Moti-gudž otroka med svoje prve noge, s katerimi bi lahko zdrobil Činovo kobilico, in čaka na hrano Ko je vse po žrl, se je rjavo dete odplazilo.
Medtem pa je prišel Diza, ki je zapeljal slona v stan tir in tako preprečil nove kompli-kacije._(Poslovenil: J. G.)
n Gasilno društvo v Žalni bo priredilo dm 12. maja vajo in izlet na 748 visoko goro KuceK pri Višnji gori, od koder je krasen razgled.
Inserat: Išče se mlad fant, ki znn molzti in voziti avtomobil.
s*
Inserat: Službo dobi prodajalka, ki mora biti poštena do 1. maja.
Pronefisl zaoad xa premog
d. d. LiuMSana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
PfgHIISffl domači in inozemski za domačo "	- kurjavo in industrijske gvrhe
Kneatei prsnice ^ vrst
Koks, livarniški, plavžarski in plinski
Brifeefe.
Franceta! urad za premog d. d. a Mnbilanl
Miklošičeva cesla št. 15, I. ui "tlslr.
48
mošnje šege in navade. Na Krokodilskih otokih hodijo lju.lje še vedno naokrog brez obleke in so ljudožrri, vendar po gotovih pravilih. Samo mladeniči smejo jesli male otroke, meso deklet pa uživajo le starčki. Ženske ne smejo jesli otroškega mesa, pat- pa lahko jedo meso odraslih vsi, brez ozira na spol mali in veliki.
So ena lovska. Dva lov-i'a nista mogla prehvaliti svojega psa. »Moj Fine-telj zna vse, samo govorili še ne. Ako vržem denar v vodo, plane za "jem in se ne povrne J>reJ< dokler ga ne prinese.« i To še ni nič,« odvrne drugi lovee, »moj Kl"'o je pa lak, da vržem v vodo bankovec za sto dinarjev, plane v vodo, prinese en kilogram postrvi ter popolnoma pravilno odštet drobiž.«
stara obleka jc šc za Mlm. - žena: »Danes dala siromaku tvojo »bnoseno obleko, saj je prav?,. Mož: »Kaj pa si T b(»-.l° voljo naredila?" «na: >Saj je ne boš več '»bilk Mož: »Pač, pač!
sem 5 i T\ i°< k«dar sem Sei ,iavke plaC.evat
» vedno kaj zgli-
j bosta več dolgo ločena. Prvo nedeljo po novem letu j sta bila prvič oklicana in že čez deset dni sta se v I novi cerkvi poročila.
Sveže, iasno zimsko jutro je ležalo nad dolino, gore so se zlatile v solncu, na snežni odeji so se ble ščali tisoči kristalčkov. Z zvonika so slovesno prilr-kavali zvonovi kakor ob največjem prazniku in mož-narji so neprestano pokali. Vse Zagorje je bilo na nogah, z vseh obrazov je sijalo veselje. — V cerkvi so se gnetli praznično oblečeni ljudje. Pripeljala jih ni samo radovednost, temveč tudi želja, da bi izkazali čast dvema spoštovanima človekoma. Med bučanjem orgel so stopili v cerkev svatje in takoj nato se je izvršila poroke. Odločno in jasno je rekel Osojnik »da«, nevesta pa mehko in tiho. Ko sta stopala od oltarja, so si šepetali ljudje: »Lepšega para še nismo videli!«
Svatbena pojedina je bila v vaški gostilni. Pri mizi je sedel poleg novoporočencev novi zagorski župnik in župnik iz Podgorja, Tončka in njen mož, Skobcev Jože, čevljar Gašpar in Močilnikar. Sosedje in prijatelji, kakor tudi vsi ostali gostje iz vse doline pa so sedeli pri drugih mizah ali tam preko v mežnariji. Vrstile so se iskrene napitniee med zvoki podgorske godbe, ki je igrala v veži. Svatje so postajali vedno bolj živahni in veseli. Tudi Skobcev Jože je bil dobre volje. Govoril je sicer malo, a cesto je ljubeče pogledal novoporočenca ter se zadovoljno smehljal. — Ob šestih zvečer je zazvonil veliki zvon »Angelo če-ščenje«. Tedaj sta novoporočenca vstala, se zahvalila vseni gostom in se napotila domov.
Marko je peljal svojo ženo v novo hišo. Ko sta bila sama v sobi, je položil on Marti obe roki na ramo in ji gledal globoko v žareče oči. .....
»Marlica,« je rekel, ^ali je res, da si ti sedaj
moja? Kar verjeti ne morem. Mnogo prelepa in predobra si zame!«
Z jasnim pogledom mu je odgovorila:
»Marko, ti si moj za vedno. Za ves svet te ne dam.«
Iskreno in dolgo sta se poljubila.
Spodaj v zvoniku je udarila ura osem. Zvoki s<j brneli preko gora in prinašali dvema srečnima človekoma pozdrav zagorskih zvonov.
Konec.
Naša nova povest
S prihodnjo številko začnemo z novo lepo povestjo, katere naslov se glasi
Cirkuški otrok
Povest popisuje burno življenje deklice Nore, lepe hčerke slavnega cirkuškega ravnatelja Karstena.
Povest je polna napetega dejanja, obenem pa globoko vzgojna.
Ob tej priliki opozorite svoje znance na to povest, da se naroče na Domoljuba^ ki stane od 1. maja do konca leta 25 Dih ter ima tri priloge: Gospodar, Mati i(i gospodinja ter vsak mesec Novice v slikah.
Cisti obraz
in poiulajcnje. Vnga koža postane mlndeuifiko sveža in bela kot cvet. Ogrel, mozolji, gube, pege, rdeč nos, brazgotine, solu-, One pege. rumeno iu ru-Pred uporebo. Po uporabi.	jnvo pego,
pege vsled vročine
izginejo tnkoi in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme „E»OS" „F.ros" služi v dosego iu ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto lio najvišjo starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. - Dolgujem Va'ii veliko hvaležnost/ Posegla sem vidno oicpSanje obraza v 24 ureh piSe gospa dr. 51. — Sijajno preizkušeno pri damah in gospodih vsako starosti. Cena Dl" Ki'—, 3 lončki
Din 31'—, C lončkov Dih 55'-. Dr. Nlkol Kcmeny, KoSiie poStnl predal 12/L1 Č. S. R.
Prvovrstna gor\llr\a jermena
in mlinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka Cadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica šl. 35.
Dakieta, ženske in moški
cenijo dobri učinek že 32 let preizkušenih proizvodov: Fellerjeva Elaa-pomada za obraz ter zaščito kože, za negovanje obraza vratu in rok. proti solnčnim pegam, sojedcem ild. nadalmje Fellerieva Elsa-poinada za rasi las, za kožo na glavi, proti prhaju, izpadanju las itd. — 2 lončka ene ali en lonček od obeli pomad 1'ronko po pošti pri vnaprei poslanih 40 Din pri lekarnarju FELLER, STUBICA DONJA, Elsa Irg 10, Hrvatska. Ako se pošlje 48 Din vnaprej se priloži še eno Fellerjevo milo zdravja in lepole „E!sa"
Ve.ilta	|p> TE* mj W ST
llustrovani ^	^ *
dobite >asfonj."%Ml Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov In harmonik R.Lorser MARIBOR Sle v. 107-B
Violine 0(1 Din >5 —, Bočne harmonike od Din 85'-, Tamhurlce od Din 98'—. Gramofoni od DlnMS"- dalj«.
£dino najboljši šivalni stroji in pletilnl švk. „Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo so le
los. Pefellnca
Gritzncr, Aaier
Najnižje cene! Tudi na obroke!
Liabliona
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečl a garancija.
NajboliSa §n v«žvrst. Vina
dobite najceneje pri Kmetijskem gospodaiskem društvu v Dolenjem Logatcu.
NAZNANILO. Mlekarska zadruga v Vodicah ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 12. tnaja 1929 popoldne po nauku v mali dvorani društvenega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načel-stva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1928. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Odobritev kredita. 8. Slučajnosti. — Vodice, dne 28. aprila 1929. — Mlekarska zadruga v Vodicah, reg. zadr. z oin, zavezo.
NaibolfSi in nafekonosničncfši
ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
Zarodi v Piznm
se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na:
Zastopstvo Shodom zavodov. L|ubl|ona. SelenDurgova uma St. ?. Tclelon 2966.
V vsako hišo Domoljuba!
14 £.ua
Shpdovt
LEKARNA MR. PH. LEO BAHOVEC
'ST LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 12
Moderno urejena lokama katera odgovarja vsem predpisom liigljone.
Lekarna Mr. Ph. Bahovec
je vedno dobro založena 7, vsemi in vedno svežimi domačini in tuiimi zdravilnimi srodstvi, mineralnimi vodami obvezlli ter klrnrglčniml in f mineralnimi predmeti. Zdravila na recopte so izvršujejo točno in natančno po predpisih.
Izdajajo se zdravita na re ceptevseh bolnišk.blagajn.
v zalogi so tudi vsa iu nal-
boljša zdravila za Sivino. 1 osebno za metljavo živino so priporoča sigurno, frau
zdravilni čaj, ki se
Samo v tej lokami so izdeluje pravi že po- n j « « „ . a . ,, . . vsod poznani, kri čistilni in kri osvežujoči „rLAN 1 N K A pripravlja večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč.
zdravilni čaj namreč s tem, da čisti In prenavlja lcri izborno učinkuje rti »labt prebavi želodca zaiirti , telesa, napihovanju, slabotnem delovaSu žrlv hi izpuščajih, iolčnem kaumu in oboleli mokračne 1) In vzbuja apetit. ,,PLANINKA" zdravilnif a al
..Ajtence ,Balkan" Alejtamlrlo (Tine Tew-igen Geislapotlickc. Wien I. Opernga-se 1C.
eosko zdravilo „Fužor'žinju". ZaSčltnl znak:
EBEE3
PLANINKA"
iroldlh (zlati Jlli), povapnen »line. — Preprečuje kislino bi v vseh drugih lekarnah; z "uprto, temveč »nmo v plombiranih zavojih 110 Bahovoc, Ljubljana, ker so samo taki paketi .poučna-knjizlca.) - Oeneralill dopot za Kgipt: A nek 12).- (ioneralni depot za Avstrijo; Hcfligc
Balantič: Ti Korantar, ali ie v . ,. že kdaj strela udarila?	1 v teb«
Korantar: Se ne spominjam. Ce j« človek že 25 let oženjen, take malenkost lahko pozabi.
it
Gospa (pestunji, ki se pripravlja, da bo otroka kopala): Morate preje termometer v vodo vtakniti, da boste videli, če je voda primerna.
Pestunja: Zakaj?
Gospa: Tako bodete vedeli, ali je pre. vroča ali pa mrzla.
Pestunja: Tega ni potreba. Ako otrok postane rdeč, potem vem, da je prevroča ako pa ga strese, je voda premrzla.
Mali oglasnik
Hlode ',rastove °<' 20 IiL_ cm naprej kupi vsako množino parna žaga V. Scagneti Ljubljana. za gorenj, kolodv.	Orlovski kroj --- nov se ugodno proda. 1'ouud-be prosim na upravo lista pod št. 4546.
Kupujem Iiožbp^ jev in vider. Drago Sclivvab, Ljubljana.	Čevljarski vajenec
	priden in pošten, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Jernej Bertoncelj, Zg. Dobrava, pošla Podnart, postaja Otoče.
Prodajalce posnemal-	
nikflU išče velika šved-.'.."..: ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema TEHNA druiba, Ljubljana, Mestni trg 25 Parizar in tajsell	
	Holarskega vajenca
	starega nad 15 let — sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi pod št, 4651.
prodam. Oba voza v dobrem stanju. „Taj-selj'; jc popolnoma o-premljen. zlasti pripraven za vinskega trgovca. „Parizar" močan, 7 cm šina. Lojze Kcrmavner, Mala vas štev 13, Ježica.	Pastirja^^^J; Dobrtinje 6 pri Ljublj.
	Jlobla za oskrbovanje MBnlH prašičev, pridna poštena, zanesljiva, ne premlada, se išče proti primerni plači. Vstop takoj. Graščina Bokalce p. Vič pri Ljubljani.
Vaienca	
mem. Hrana in stanovanje v hiši. - Matevž Krmelj. sekirni kovač, Log p. škof ja Loka.	Išče se kovač. uprava Domoljuba pod št. 4377.
Krasne liahoBs.	UiSn želim kupili z vr- ■112: lom ali malim po-
ograje, stopnice, cevi nudi Cementarna Cio slinčar, St. Jakob ob Savi.	sestvom, pripravno za duhovnika vpokojenca. Ponudbe z navedbo cene je poslati n» upravo Domoljuba pod ,malo poseslvo' ŠI.4482
Čevljarska vajenca	
iz dobre in poštene družine — sprejme takoj Valentin Markclj. čevljarski mojster, Ljubno 35. p Podnnrt na Gor.	1/07 lojlerni, pr.idam ■!!£ po nizki ceni -Ivan Meble. Rudnik 15, pošta Ljubljana.
	Hlapca in deklo
Z kleparska vajenca	za vsa kmečka dela, lahko tudi zakonski parbrezotrok,se sprejme. Kje pove uprava Domoljuba pod st. 4391
sprejmem takoj. Prodam več metrov poc. vodov, cevi pol cole. — Franc Bricelj, Stepanja vas pri Ljubljani.	
	Prodam gramofon.
Kmečko deklicoVBl»: ——~--1'OSll 15-16 let, s,<rejme takoj za varstvo olrok in druga dela Pavla Jen-l<o, Dravlje šl. 31, p. st. Vid pri Ljubljani.	izredno glasan in čist 7.20 docela novimi ploščami. Isti se tudi za-tnenia za dobro ohranjeno kolo. Naslov v upravi Domoljube pod štev. 4643.
\HJTE!
•u Ui
ec
e.

TV^
DiifroSfro fclcproflaia
22.april J.GR08ELNIK 13. maf
. LJUBLJANA - MESTNI TR6 2% Vam nudi DOBRO BLAGO po sledečih cenah:
ftamgarn športni Sevlot Couvercoat
po Din 89
„ 9»
130 ISO 180 199
po Din 52 „ «0
: S
„ 98
n 120
„ 15$
po Din 85 » 119 „ 135 ,, 159 n 1»9 ,, 220
AngleSkl %M nalfinelšc kvalitete od Din 260 do m
Damsko volno Svile
Poplin po Din 45 Umetne po Din Kasha „ „ 15 Rožaste „ „ Modno „ „ 80 Tkane B „ Ia plašče po Din 120 Foulard „ „ Rips
ji n 150
Couvercoat „ 180 „ , „,.
Creppe de Chine
enobarvni in ro
Pralno blago
24 Molinos po Din 1'80 27 Belo blago 38	po Din 199
15 Tiskovine po Din 9* — Cefiri po Din 10 — Oxfordi„ „ 12-Klot „ « 11-
Svliene rale od
Din 48 do Din 105 zosforl
Zepnl robci
žasti od Din 110 naprej
Preprog Pred pesfeitniftt
Razien tega pa popolnoma zasloni:
pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev „ n	„ „ 1000 Din — ostanek za otro-
ško obleko. Pri večjem nakupu pa po dogovoru do 10"/0 vrednosti.
oaictfc Sl!
Prepričajte sc!
1 n
K
0
1 T H H
U E L E P R
0 D H
1 H
V zdravem Clovehu Sijaja;1
delavnost. Slabi čevlji, skozi katero uro mokrota povzročajo prehtajonja in bolezen. Predno si nabavite čevlje, pišite dopisnico na industrijo čev-ljev Stermecklin zahtevajte novi ilustrovani cenik v katerem najdete čevlje pristen ročni izdelek po sledečih cenah: iz kmvtne 119 D n, telettne 172, fiik'!'«, K'r,kl IS. lovski 243, gojzerli 259, šport 4b8 Din. Kazen teg« so nahajajo v ceniku, kateri se posije na zahtevo vsakemu zaslon], močni <r-pežni in luksuz.ni damski in oiroSkl čevlji po nižji ceni kakor drugje. Krilne ugaja se zamenja ali vrne denar. Industrija čevljev ln veletrgovina n. STER-MECKI, CELJE St. 19. Slovenija.
Hranilnica mestne občine Brežice
v lastni hiši št. 27. Rač.-pošt. hr, 10.704. Tel. it. 15 nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste r a z e n hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni da-vek plača hranilnica sam«, Strankam se pošljejo na željo poštne položnice 2a brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje posojili na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu poi najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi v«ak dan. razen nedelj in praznikov od 8—12 in od 14—19.
Priporočamo Vam Puth kolesa
ki so vedno najboljša) Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke lepil tvrdki
lgn.Vok, Ljubljana-Novomesto
OBJAVA. Podpisani izjavljam, da ni res, da so Martin Podgoršek iz Sela št. 27, Janez Sršet iz Vesce št. 10 in Ant. Klanšek iz Gamelj, ukradli 5 m;l hlodov iz gozda Martina Kranjc iz Bukovce št. 59 in se jim zahvaljujem, da so odstopili ov težbe. Selo, dne 24. aprila 1929. Jožef Mrčun,
A
Chinoferrin
železnato kina-v'no je izborno, zdravniško priporočeno zdravilo proti slabokrvnosti, bladlclr želodčnim boleznim in mrzlici Krepi telo in si toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila pO težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino le CHINOFERRIN-KLESČIČ. - Proizvaja ga( Mr. Mirko Kteščič, lekarnar, Samotar pri Zagrebu,
Ljudska posojilnica
Telefon štev. 8
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Novem mestu
Obrestuje hranilne vloge od 5%—7%«
Brzojav: Ljudska Novomesto
Za vloge jamčijo vsi člani z vsem svojim premoženjem in lastno poslopje na trgu Kraljeviča Petra, Ne odračunava nikakih davščin! — Posojila na poroštvo in vknjižbo, — Ugodni trgovski krediti I
kitDuite ori tvrdkah. ki inseriraio v »Domoljubu" i
BIRIM1NSKH
darilu
um
MMe mm
BirmansKe ure za dečke od Din 49-60 naprej
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20 — naprej
Zlate vratne verižice (Colliers) od Diu 85 — naprej
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto ■HHinBRnCHHHHnBSiKKHiji
Birmanske pustne ure od Din 98 — naprej
H.SUTTNER
Linbllatia f
*4J0OVJI MUKA
po 5 Din; fini z d rob iz argentinske koruze po Din 4.30; lina moka it. O iz banaške pšenice po Din 4.30. - Razpošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik na Gorenjskem
1000 dlnarlef Vam plačam, ako Vašo bradavice, kurje oči, trdo kožo, izrastke ne odstranite v teku L 3 dni z Kia balzam, brez bolečin, 'varno in brez noža. Zdravil Sko priporočilo; Dr.Cyrakus B. \Vicn, piše ; J a z sem z Rla zadovoljen, pošljite mi nadaljuih 24 lončkov, hočem jih pri mojih paeijentih uporabiti.
Cena z garancijskim pismom Din V— 3 lončki Din G lončkov Din 32'-
Dr. NIC REMENY - KoSice-Kaschau
ro.;tni predal 12/35 — C. S. R.
POZOR!	POZOR!
manuf aSsturna trgovina
Najboljše, najcenejše in najsolidnejše nianulaktiirno blago se kupi pri
Hngeloslaoii Hrastaikn
LJVBLTANA, Korlovska cesta 8 (pri Jernnčiču).
Vedno svežo in lepo
Na konici
NOŽA
v malo vode po jedi prašek
pospešuje PREBAVO
odstranjuje takoj
zdravi
V lekarnah in drogerijah 1 zavoj z navodilom Din 4 —
Nreže za postelje*
dobite najceneje - ker se tudi sprejemajo v po. pravilo - pri prvi Ljublj. izdeloval, žičnih pletenin Andlovic & Strrfulec, Komcnskega 34, Ljubljani,
pšenično moko
staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotedrSici.
MAGNA
urejuje STOL ICO
odvišno želodčno kislino gorečico
bljuvanje - vzdigovanje - slab duh iz ust in želodca;
želodčni in črevesni katar, ture v želodcu, hemeroide, bolezni na jetrih.
Diabolo separator
A. B.
Generalni zastopnik:
Lfudevit Klein
Zagreb, Račkoga ulica 5/a. Telef.63-05
Vcdletno jamslvo. Ugo lili plačilni pogoji. Iščejo se zastopniki.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon St. 2057, 2470	Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.t cospobanj^
Kapi.«, i„ rezerve skupno nac* Din 16,000.000 vloge nad Din 30o,ooo.ooo -
^ "	st s:	- -
G'aV"° najveSje zastopstvo v S10^5 prodajo sreCR Državne razredne" loterije.
Urednik: Franc Zabre,.	Zfl JuBosIovans,„o l(,karll0: KoreS
Izda;»le!j: Dr Frani Ktlovec.
V