Poštnina plačana v gotovini
ovenski
Cena Din V-
Stev. 128.
V Ljubljani, sreda 8. junija 1938.
Leto III mmmmma
Po kongresu slovaške avtonomistične stranke v Bratislavi:
Slovaki hočejo ostati v skupni državi, toda zahtevalo svoje pravice po sporazumu
Bratislava, 8. jun. o. Ilavas poroča: Glavni ■tajnik slovaške avtonomistične stranke, poslanec Sidor, ki velja za naslednika slovaškega voditelja Illinka, je dal izjavo dopisniku te agencije, v kateri je dejal med drugim:
»Danes smo izročili svoj načrt o avtonomiji Slovaške. Vemo, da je samo v našo korist, če ostanemo v mejah češkoslovaške države in se zaradi tega do skrajnosti potegujemo, da bi Čehi začeli razgovore z nami. Zahtevamo, da zdaj jasno razlože svoje stališče o načrtu, ki smo jim ga predložili in da povedo, kaj bodo iz njega sprejeli in česa ne bodo. Zahtevamo tudi, da nam razlože, zakaj zavračajo naše zahteve. Pod temi pogoji se bomo raztovarjali z njimi, toda prvo, kar nam morajo dati, je slovaški narodni zbor. Ostale točke našega načrta se lahko uresničijo tudi pozneje.«
Načrt za slovaško avtonomijo
Bratislava, 8. junija, o. Zakonski načrt za slovaško avtonomijo, ki so ga prebrali na nedeljskem kongresu slovaške avtonomistične stranke, vsebuje naslednja najvažnejša določila:
1. Osnova avtonomije je slovaški deželni zbor, ki ga volijo vsi 21 let stari slovaški občani. Na vsakih 20.000 glasov pride en poslanec.
2. Slovaški deželni zbor voli člane slovaške deželne vlade, ki ima na Slovaškem izvršno moč in vso oblast v zadevah glede državljanstva, izseljevanja, carin, letalstva, rečne plovbe, pošte, davkov, taks, monopolov in državnih podjetij.
V	teh zadevah ima deželni zbor zakonodajno pravico. Zunanja politika, državna obramba, finance in carinska politika ostanejo skupne in jih opravlja osrednja vlada.
1. Slovaška dobi svoje upravno in kasacijsko sodišče.
4. V ustavi češkoslovaške republike je zaradi tega treba izvesti nekaj sprememb, ki so razumljive po prvih treh osnovnih zahtevah.
5. Slovaki morajo služiti vojsko na slovaškem ozemlju.
6. Za veljavnost sklepov osrednje poslanske zbornice v Pragi je potrebna tudi večina slovaških poslancev, če naj veljajo sklepi tudi za Slovaško. Isto velja za volitev predsednika republike. Vsak zakon mora biti podpisan od enega slovaškega ministra.
7. Slovaki naj služijo vojsko pod slovaškim poveljstvom.
8. Državno posestva, rudniki in vodne sile na slovaškem ozemlju postanejo last Slovaške.
9. Državno uradništvo na Slovaškem mora biti slovaškega porekla, v osrednjih državnih uradih morajo imeti Slovaki toliko uradnikov, kolikor jih pripada po njihovi številčni moči.
Pravo razmerje sil na Slovaškem:
100.000 za Hlinkov program,
20.000 za Hodžo
Bratislava, 8. junija, o. Prestolnica in vsa slovaška dežela živita pod vtisom veličastnih manifestacij občnega zbora slovaške avtonomistične stranke in kongresa, kateremu je prisostvovalo nad sto tisoč ljudi, ki so ob 20 letnici pittsburške pogodbe zahtevali za Slovaško avtonomijo. Na zborovanju so prebrali izvirno besedilo te pogodbe, katero je nalašč za to priliko prineslo iz Amerike posebno odposlanstvo. Dva ameriška Slovaka, dr. Pletko in Husik, ki sta sopodpisala pittsburško pogodbo, sta slovesno izjavila, da je Masarykov podpis na pogodbi, ki jamči Slovakom enakopravnost, pristen in da sta na lastne oči videla pokojnega predsednika Osvoboditelja, ko je to zgodovinsko listino podpisavaL Nekateri prenapeti češki krogi namreč trdijo, da Masarykov podpis na pogodbi ni pristen.
Glavni govor na zborovanju je imel slovaški voditelj msgr. Illinka, ki je dejal, da Slovaki niso prišli v Bratislavo demonstrirat, marveč zahtevat pravico in mir. Načrt za slovaško avtonomijo, ki je bil izdelan leta 1919, je bil zaplenjen od imenitnega češkoslovaškega državnika, ki je Slovak po rodu in ima ta zaplenjeni načrt za pravice svojega naroda še zdaj v miznici. Illinka je dejal, da so Cehi za ta dan priredili drugi “Slovaški kongres«,
na katerem pa ne bo dosti Slovakov, marveč socialisti, komunisti in liberalci, to se pravi vsi sovražniki slovaškega naroda. Vrhunec navdušenja na kongresu je bil v trenutku, ko so zastopniki ameriških Slovakov izročili msgr. Illinku izvirniK pittsburške pogodbe. S kongresa avtonomistične stranke so poslali brzojavne pozdrave predsedniku republike dr. Benešu, predsedniku vlade dr. Hodži in papežu. Kongresu pa so poslale brzojavke politične organizacije vseh narodnosti, ki žive v ČSR, razen čeških strank.
Po Hlinkovem govoru so nastopili še nekateri drugi slovaški voditelji, ki so razgalili spletke Sovjetov proti sporazumu med Čehi in Slovaki.
Istočasno je na drugem kraju imela zborovanje stranka ministrskega predsednika Hodža, na katerem so govorili proti zahtevam avtonomistov. Na zborovanje se je z vsem pritiskom posrečilo spraviti kakih 20.000 ljudi. Uradna poročila češkoslovaškega tiskovnega urada zlobno zamenjujejo številke o Hlinkovem in Hodževem zboru in dajejo Hodžu 100.000, Hlinku pa 20.000 udeležencev. (Te »uradne« številke ponatiskuje tudi ljubljansko »Jutro« v poročilih in uvodnikih in s tem »likvidira« slovaški problem. Op. ur.)
Slovo dr. Stojadinoviča in gradbenega ministra
Ljubljana, 8. junija.
Včeraj zvečer sta se iz Ljubljane ob 10 poslovila ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič ter gradbeni minister g. Dobrivoj Stošovič. Na kolodvoru se je od njih poslovil ljubljanski ban, ki ga je S- dr. Stojadinovič zadržal v daljšem razgovoru J svojem vozu. Nato sta se gg. dr. Stojadinovič *n Stošovič prisrčno poslovila tudi od ostalih osebnosti, ki so bile na kolodvoru. Izrazila sta svoje zadovoljstvo nad bivanjem v Sloveniji. Med drugimi smo opazili na kolodvoru še glavnega urednika Slovenca g. dr. Ahčina, nar. poslanca dr. Koceta, člana ban. odbora JRZdr. Ažmana, urednika dr. Kuharja i. dr.
Pred važnimi spremembami v italijanski vladi
London, 8. junija, m. Po daljših pogajanjih za zboljšanje medsebojnih odnošajev med Anglijo in Italijo zatrjujejo zdaj angleški krogi, da se bodo ti odnošaji še zboljšali. Zaradi tega pričakujejo, da bo dosedanji italijanski finančni minister postavljen za veleposlanika v Londonu. Sedanji veleposlanik Grandi bi pa po tej verziji dobil mesto italijanskega zunanjega ministra. Sedanji zunanji minister grof Ciano, Mussolinjev zet, bi pa postal vodja fašistične stranke.
Angleški krogi spravljajo te verzije v zvezo z najetjem večjega italijanskega posojila v Angliji. Pravijo tudi, da bo letalski maršal Balbo v kratkem imenovan za podkralja in glavnega guvernerja Abesinije namesto dosedanjega podkralja vojvode d'Aosta, ki 6e že vrača v Rim.
Miren volilni boj na Irskem
London, 8. junija, o. 16. junija bodo po vsej Trski volitve za poslansko zbornico, ker je vlada po sklenitvi angleško-irskega sporazuma parlament razpustila. V prejšnji zbornici je 76 poslancev pripadalo sedanjemu predsedniku de Valeru, njegovemu nasprotniku Cosgraveu 48 poslancev, 13 mest je imela delavska stranka, osem pa je bilo neodvisnih. Volivni boj poteka docela mirno brez velike udeležbe, saj vse stranke priznavajo, da je Irska s sklenitvijo sporazuma zanjo dosegla svoj cilj. Zmago po številu mandatov pa poznavalci razmer napovedujejo de Valeru.
Strah pred turško zmago v Ateksandreti
London, 8. junija, o. »Dailv Telegraphc prinaša poročilo iz pokrajine Aleksamlrettie in pravi, da se je po zadnjih korakih francoskih oblasti položaj tam docela preobrnil. Oblast je prevzel francoski general Collet, ki je odstavil prejšnega guvernerja Gareaua, češ. da je Gn-reaua s svojimi odredbami proti Turkom zakrivil težki položaj v Aleksandretti. Na vsa važna mesta je novi francoski guverner imenoval same Turke in jim s tem zagotovil pri volitvah večino. Turki bodo dobili 22 mandatov, vse druge narodnosti pa 16 Komisija Zveze narodov podpira turška stremljenja in je prepustila Turkom sestavljanje volivnih list. Zaradi teh odredb v korist Turkom so je krščanskega prebivalstva, zlasti Armencev polotil hud nemir. Armenci se boje po turški zmagi po-
Poplave ovirafo japonsko naskakovanje
na bojiščih ob Rumeni reki in pri Čengčovu
Šanghaj, 8. junija, o. Po krvavem in dolgotrajnem boju je uspelo japonskim motoriziranim četam razbiti kitajsko obrambno črto pri Kajfengu, glavnem mestu pokrajine Honan. Kitajske čete 60 bile prisiljene zapustiti mesto. Takoj nato so japonske motorizirane čete zavzele mesto, za njimi pa so vkorakale redne čete. Več tisoč kitajskih vojakov je bilo ujetih, izgube pa so na obeh straneh ogromne. Japonske motorizirane čete preganjajo kitajske čete, katere se umikajo proti Čengčovu. Tu so zbrani močni oddelki Kitajcev, ker je to mesto za Kitajce zelo važnega pomena, saj je to zvezano po železniški progi s Pekingom, Hankovom in lunghaj-sko železnico. Japonske čete ovira pri napredovanju tudi Rumena reka, ki je zadnje dneve poplavila velik del obrežja prav tam, kjer se odigravajo bitke. Japonska letala večkrat na dan obiščejo čengčov, kjer zmečejo veliko bomb Precejšnji del mesta je v razvalinah. Po vesteh z bojišča so Japonci prispeli v bližino Čengčova. Njihove čete so še 20 kilometrov od mesta. Kakor pravijo kitajska poročila, japonske čete niso zavzele V6ega mesta Lang-fenga, ker je na zahodu skoraj vse pod vodo. Povodenj se razteza na daljavo 130 km. Kitajska poročila pravijo, da je veliko število Japoncev utonilo
Zaposlenost v aprilu
Ljubljana, 8. junija.
Konjunktumi napredek delavske zaposlenosti znaša v aprilu 1938 +6522 delavcev ali +7.28%. Zaposlenost je napredovala zlasti v sledečih industrijah: v gozdno-žagarski za 1358 delavcev, v stavbinski za 626 delavcev, v tekstilni industriji za 666 delavcev, v industriji za predelovanje Ie6a za 479 delavcev, pri občinskih delih za 402 delavca itd. Konjunkturni padec zaposlenosti izkazuje samo pet industrij, vendar ni ta padec nikjer pomebnejši.
Sezijski napredek delavske zaposlenosti znaša v tem mesecu 3830 delavcev. V sezijrkem pogledu je v prvi vrsti napredovala stavbna industrija z mesečnim prirastom 2659 delavcev, industrija kamenja in zemlje (opekarne, kamnolomi itd) 714 delavcev, grad-ba železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela!) 239 delavcev, oblačilna industrija 205 delavcev itd. Vidnejši sezijski padec izkazujeta le dve industriji, in sicer: gozdno:žagareka 11 6delavcev in trgovina 106 delavcev.
Teniška seniaciia v Berlinu
Redi je porazil von Melaso v treh setih 6:1, 6:1, 6:2.
Češkoslovaški 18-letni junior pa je premagal nemškega igralca Hennerja Hcnkela (št. 1. nemške kvalitetne lestvice) v petih setih s 6:8, 8:6, 2:6. 6:2, 12:10.
Henkel je poražen v kratkem času že tretjič: najprej ga je premagal Američan Anderson, nato Japonec Kuramicu. za njim pa še Čeh Drobny. Kakor je videti, bo Jugoslavija lahko tolkla Belgijo v polfinalu s 5:0 in Nemčijo v evropskem finalu s 5:0. Nemški prvak ni v formi, drugo pa ni veliko vredno.
kolje, zato beže že cele vasi proti Siriji. Vse krščanske trgovine v Antiohiji so zaprte iz strahu pred mohamedanskimi nasilji
v poplavljenem ozemlju. Pri ponovnih zračnih napadih na mesto Čenčov Kitajci ne nudijo nikakršnega odpora.
Maršal Čangkajšek je sklenil, da bo poslal pomoč pokrajini Kvantung in sicer večje število lovskih letal in pa protiletalskih topov, da bi s tem preprečil neprestano bombardiranje iz zraka na Kanton. Iz nepotrjenih vkov se je zvedelo, da namerava Čangkajšek poslati v Kanton novo eskadrilo letal, ki so najmodernejša in upa, da bodo z uspehom branila mesto pred japonskimi bombarderji.
. Šanghaj, 3. junija. AA. Reuter. Kitajci se mrzlično pripravljajo na obrambo Hankeua. Zgradili 60 novo obrambno črto, ki je kakih 18 milj severno od Hankeua. Tja pridejo nove kitajske čete, ki so se urile 10 mesecev. Te kitajske čete so opremljene tudi z novim vojnim materialom, ki so ga Kitajci do sedaj uporabljali le v omejeni meri.
Po nekem urad. poročilu, ki je bilo objavljeno v Hankeu, 6e sedaj razvija bitka blizu Čungmoa, ki je nekaj milj proč od Cengcua. Čangkajšek je tudi objavil, da bo precej okrepil obrambo Kantona pred letalskimi napadi. Čangkajšek je pozval vse Kitajce, da naj maščujejo žrtve v Kantonu na ta način, da se bore za svobodo domovine. Žrtve, ki padejo danes, utirajo pot za jutrišnjo svobodo.
Angleška prometna strokovnjaka, državna podtajnika Brovet in Huson sta dospela v Nemčijo in bosta kot gosta vrhovnega nadzornika nemških cest inženirja Totha pregledala vse važnejše avtomobilske ceste ter po nemškem vzgledu preuredila prometne zveze po Angliji.
Film o olimpijskih igrah v Berlinu so kazali pred dvema dnevoma na grškem dvoru pred člani kraljevskega doma. vlade in diplomatskega zbora Pri tej priliki je kralj odlikoval stvariteljico tega filma, igralko Riefen-stahlovo, z najvišjim grškim odlikovanjem, katerega ni do zdaj dobil še noben tujec.
Socialisti in komunisti, ki bolj ljubijo Rusijo kaor Ameriko, naj odidejo v Sovjetijo, je dejal župan newvorške občine Jcrsey Citva pri ogromni manifestaciji, ki mu jo je priredilo prebivalstvo zaradi napadov, katerih je deležen od levičarjev.
Vsem ameriškim pilotom in letalcem, ki služijo v raznih revolucionarnih vojskah po svetu, bo vzela \lada dovoljenja za letanje, če se ne vrnejo domov, je izjavil predsednik Roosevelt.
Nad tisoč Bolearov, ki so se pred leti izselili v sovjetsko uRsijo, se je zadnje dni vrnilo demov. Večina jih je pobegnila v Rusijo zaradi raznih političnih prestopkov doma in jih torej tudi v Bolgariji čaka — ječa.
Jugoslovanski minister za telesno vzgojo dr. Miletič je dospel na uradni obisk v Romunijo in je bil včeraj sprejet pri predsedniku vlade, patriarhu Mironu. Zvečer pa mu je mladinska organizacija ^Kraljevih stražarjev« priredila slavnostno večerjo.
30 potnikov je bilo ranjenih pri proinrtni nesreči blizu Bruselja, kjer se je prevrni! voz cestne železnice.
Voditelj italijanskega letalstva general Val-le si je včeraj ogledal romunske letalske tovarne in letališča.
8. VI. 1937 - 8. VI. 1938
f Rudolf Dolinar
žrtev lfnacionalističnega" nasilja
Vesti 8. junija
Predsednik italijanske vlade Mussolini je odšel za nekaj dni na oddih na svoje posestvo Rocoa delle Caminatte.
Vsi francoski listi obsojajo kršitev meje in bombardiranje francoskih krajev po španskih rdečih letalih pred tremi dnevi ter zahtevajo od vlade odločnih ukrepov za varstvo tueje.
Švicarsko notranje posojilo 415 milijonov Frankov (okrog o milijard din) bodo porabili nekaj za državno obrambo in utrditev meje proti Nemčiji, nekaj za izpopolnitev civilnega letalstva, nekaj pa za gradnjo cest in elektrifikacijo železnic.
Prvo žrebanje državne loterije je razpisala barcelonska vlada; Do zdaj je rdeča Španija bila že od začetka državljanske vojne brez loterije, čeprav so Španci strastni igralci. Dohodke od loterije je barcelonska vlada namenila za nakup orožja.
19	novih bojnih ladij, med njimi 2 po 35.000 ton, bodo še ta mesec začeli graditi v Združenih državah. Vlada je za začetek del določila 35 milijonov dolarjev.
Nemiri po sladkornih nasadih na Jamaici so bodo najbrž prevrgli v splošno vstajo na tem otoku, če se Angležem ne posreči nezadovoljnega delavstva potolažiti.
50.000 dolarjev državne podpore za iskanje Jamesa Baileya Casha, sina uglednega ameriškega politika in pravnika, je določil predsednik Roosevelt. Casha so 28. maja ugrabili neznani zločinci, ko je bil s starši na letovišču v Prince-tonu.
Hudo je napadel sedanjo angleško zunanjo politiko bivši ministrski predsednik Lloyd George v volivnem govoru, ki ga je imel pred dvema dnevoma v Staffhordu. Dejal je, da se Anglija umika vedno dalje pred diktatorskimi državami in da se z angleško zastavo po svetu igrajo, vlada pa proti temu kvečjemu mlačno protestira.
Angleško-ameriška trgovinska pogajanja za sklenitev nove pogodbe, katero napovedujejo že leto dni, so zastala in jih bodo morali najbrž odložiti do jeseni. Angleško zastopstvo se bo zaradi tega vrnilo domov.
Voditelj čeških Nemcev Ilenlein je binkoštne praznike prebil v Nemčiji in baje spet obiskal Hitlerja ter dobil pri njem nova navodila za svoje politično vedenje.
Mednarodni kongres društev za varstpr> industrijske spojine se je začel v Pragi. Udeležujejo se ga zastopniki iz 23 držav.
Mednarodni kongres kriminalnih policistov se je začel včeraj v Bukarešti.
V	Berlinu je umrl predsednik mednarodne komisije za znanstveno proučevanje zrakoplov-siva dr. Hergesell. Pokojni je bil tudi predsednik mednarodne komisije za raziskavanje ozračja okoli zemlje.
Mednarodno komisijo, ki naj ukrene vse potrebno, da prepreči bombardiranje neutrjenih mest v Španiji in na Kitajskem, namerava ustanoviti angleška vlada. Nekatere države so njen predlog že sprejele in bodo imenovale svoje zastopnike za komisijo.
Gibanje proti kupovanju tujega blaga je začela kitajska vlada in ga utemeljuje s tem, da ji primanjkuje deviz za plačevanje.
Poljska poslanska zbornica je sklicana na izredno zasedanje.
450 kv. km ozemlja, na katerem je 70 vasi, so v maju zavzele španske nacionalistične čete.
Avtobus s 35 izletniki sc je zaletel v vlak na železniškem prehodu blizu Linza v Avstriji. Sedem ljudi je bilo mrtvih.
Hčerka pokojnega maršala Pilsudskega je naredila pilotski izpit in bo stopila v službo' neke poljske zasebne letalske družbe.
Sedanji italijanski poslanik v Londonn Grandi bo baje iz zdravstvenih razlogov zapustil svoje mesto. Za novega poslanika naj bi baje prišel sedanji finančni minister Thaon di Revel. Grandi je za premestitev prosil sam.
Mogočna verska manifestacija mož in fantov v Kranju
Kranj, 6. junija.
Stara navada je, da se vsako leto ob binkošt-nih praznikih zbero možje in fantje iz kranjske dekanije na Sv. Joštu. Letos pa so naredili izjemo. Brez večjih priprav in vabil se je zbralo letošnjo binkoštno nedeljo nad 2000 mož in fantov iz kranjske dekanije, kar priča, da so gorenjski možje res zavedno katoliški. Vemo, da si je marsikateri mož želel preživeti binkoštne praznike v lepi naravi izven mestnega vrvenja, toda iz katoliške zavednosti so žrtvovali svoj sprehod v naravo in javno manifestirali svojo katoliško prepričanje v gorenjski metropoli. Ta prireditev je bila proslava stoletnice rojstva slovenskega preporoditelja kardinala Missije.
Ko so v nedeljo popoldne odmolili kranjski župljani svojo popoldansko pobožnost, so se vse ženske umaknile iz cerkve, katero so napolnili možje in fantje iz Kranja in okolice do zadnjega kotička. Ganljiva je bila ura molitve naših mož pred Najsvetejšim, ko so zadoščevali Bogu za vse številne žalitve in prosili odpuščanja za vsa bogokletja in skrunjenja Gospodovih dni. Po uri molitve je stopil na prižnico škofovski kancler gosp. Jože Jagodic, ki je podal v svojem govoru življenjepis velikega moža, kardinala Missija.
Po krasnem govoru domačina g. Jožeta Jago-
dica so bile pete litanije Srva Jezusovega. Pel je zbor dekanijske duhovščine, odpevali pa so vsi možje in fantje, da je odmevalo daleč naokrog. Prav lepa je bila procesija z Najsvetejšim po trgu, katero je vodil stolni prošt gosp. Ignacij Nadrah. Za Najsvetejšim je stopala duhovščina kranjske dekanije z g. dekanom Malijem Škerbcem, procesije se je udeležilo tudi lepo število ministrantov — okrog 50 po številu. Posebno veličasten je bil sprevod osivelih mož. ki so stopali po trgu v spremstvu mladih fantov in s tem pokazali, da ne poznajo vere v Boga samo v svojem srcu in domu, marveč jo priznavajo tudi javno, da s tem pokažejo vsem nasprotnikom, da so pripravljeni za svojo vero vse žrtvovati. Ti možje in fantje so napolnili trg od farne cerkve do hotela »Stara pošta« in glasno molili sv. rožni venec. Po procesiji je bila v cerkvi kratka zaključna beseda in posvetilna molitev, nato pa zahvalna molitev. Preden so se možje in fantje razšli na svoje domove, so zapeli »Povsod Boga« in »Mogočno se dvigni nam spev iz srca«.
Verska manifestacija gorenjskih mož in fantov je bila tako lepa in prisrčna, da ni bilo nikomur žal, kdor se je udeležil. Bolj kot od katere koli druge prireditve so odhajali ti možje — gorenjske grče — zadovoljni in veseli v svesti si, da so storili nekaj velikega.
Začetek slovenskega tedna pod triglavskimi vrhovi
Dovje, 6, junija. .
Idilična planinska vas Dovje, kjer je pred leti pasel duše naš ljudski pevec Aljaž, prisluškoval šumenju stoletnih gozdov, bučanju rek in potokov, ter prelival v božajoče zvoke 6tihe »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča — je bila na binkoštni ponedeljek priča čudovito lepega prizora. Okoli Aljaževega groba, ki je bil ves pokrit s svežim cvetjem in razsvetljen 6 svečkami, 6e je zbrala gosta gruča ljudi z gosp. župnikom F. Pečaričem in tukajšnjim županom g. Potokarjem na čelu, da prisostvuje začetku slovenskega tedna, katerega je priredilo Prosvetno društvo na Jesenicah pod pokroviteljstvom županov radovljiškega okraja ter častnim predsedstvom jeseniškega župana g. Markeža. Slovenski teden se je začel pod geslom: Prižgimo z ognjem naših src slovenski kres!
Ko so se vrhovi sivega očaka Triglava potopili v večerni mrak, je gosp. župnik Pečarič stopil k Aljaževemu grobu ter prižgal na njem plamenico, ovito z narodnim (slovenskim) trakom. Plamenica je mogočno zagorela, agilni predsednik Prosvetnega društva na Dovjem, g. Viktor Janša, pa je stopil na vzvišeni prostor s slavnostnim govorom, ki je globoko rtdjeknil v srcih zbranih župljanov:
znamenju slovenske besede ponesemo ogenj v mtsto plavžev, kjer prižgemo slovenski kres, da bo zagorela v srcih našega delavstva resnična ljubezen do rodu, iz katerega so izšli.
Prelepa je naša slovenska zemlja. V najlepši kotiček sveta je stisnjen naš mali narod, da hvali Gospoda v svoji blagozveneči besedi za to lepoto, ki jc ni enake na svetu. Naše prelepe gore so kakor krona kraljici-materi zemlji, ki je en sam vrt cvetja, ena sama njiva klasja. Na zelenih gričih in sončnih pobočjih kipe bele cerkvice pod nebo. V njih se zbira narod, da časti svojo največjo svetinjo v blagozveneči besedi. Naša beseda je pesem. Vsa harmonija lepote je združena v pesmi. Narod poje ob zibelki, poje na ženitovanju, poje dan za dnem, pa naj lije nad niim blagoslov veselja, ali ga 6tiska žalost k tlom. Še ko umira človek našega rodu, ga spremlja pesem na zadnji poti, da bo duša umrlega ponesla to našo pesem v nebo.
Pod Triglavom, očakom naših gora, leži naša vas. Če pogledaš od tu na ta prelepi venec lepote, ti mora iz srca privreti pesem, kakor je privrela blagopokojnemu velikemu pevcu slovenske zemlje Aljažu: Oj Triglav, moj dom, kako si krasan! V naši fari je pel pevec in zapisal melodijo lepote slovenskega zvoka, da jo poje ves narod. V pesmi je podal iskro, ki vžiga v srcu ljubezen do slovenske besede. Rečem vam: kdor ne poje naše besede s 6rcem in dušo, kdor jo meče kot kvanto iz svojih ust, omadežuje besedo, ki mu jo je pela mati ob zibelki. Mi hočemo, da bo naša beseda res dostojanstveno donela, kakor se je trgala našemu velikemu pevcu Aljažu iz srca.
S to mislijo in molitvijo v srcu prižigamo plamenico, da jo ponesemo na Jesenice. Brat, iz mojih rok sprejemaš plamenico ljubezni do naše besede, ki naj ne bo nikoli kvanta v ustih Slovenca. Ta plamenica, prižgana na grobu očeta slovenske pesmi, naj zažge kres v znamenju spoštovanja čiste slovenske besede! Brat, ponesi jo in jo oddaj bratu, da
bo kakor leteča iskra izpod osrčja Triglava. Bog
živi!«
Točno ob pol 9 je predsednik Prosvetnega društva izročil plamenico prvemu štafetnemu tekaču, slovenskemu fantu Tonetu K06U, ki je tekel z njo kot vihar skozi noč in jo v razdalji 300 metrov izročil rokam drugega štafetnega tekača, marljivega člana Prosvetnega društva na Dovjem, Toneta Kovača. V istem času je na Sedavcah, prijaznem griču za dovško cerkvijo, zagorel pod nebo mogočen kres. Štafetnega teka se je udeležilo 14 slovenskih fantov z Dovjega, ki so plamenico varno prinesli do Hrušice in jo tam izročili drugim štafetnim tekačem. Na Jesenicah je slovenski fant prižgal z njo kres na stadionu Krekovega doma — v znak, da se je slovenski teden pričel.
Mladinski tabor v Starem trgu pri Rakeku
Komaj je v nedeljo posijalo sonce v zgodovinsko loško dolino in se je megla leno vzdigovala ob Križni gori in Snežniku, je bilo v Starem trgu že vse živo. Okrašeni vozovi, avtobusi in avtomobili so neprenehamo dovažali od vseh strani oddelke notranjske mladine in ljudi, ki so ene misli s to borbeno mladino.
Nad 3500 ljudi vseh starosti in stanov, množica, ki je naša obmejna dolina ni zlepa videla, se je zbralo v Starem trgu. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel ban dr. Natlačen, ki pa ni osebno prišel, ampak je poslal svojega zastopnika.
Ob 10. se je razvil slavnosten sprevod. V sprevodu za -še nerazvitim novim praporom so stopali le člani v krojih, konjeniki in narodne noše. Ostali so tvorili gost špalir. V sprevodu je korakalo 477 članov in članic v krojih s konjeniki in narodnimi nošami. Tik za praporom je korakal zastopnik bana logaški glavar g. Malešič s 6koraj vsemi župani logaškega okraja.
Sprevod, v katerem je igrala godba logaškega Prosvetnega društva, je šel na okrašeni prostor pri cerkvi.
Po maši, ki jo je daroval urednik g. Košiček, in blagoslovitvi novega prapora se je začel tabor. Med burnim vzklikanjem so bile prebrane brzojavke, ki jih je tabor poslal Nj. Vel. kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, slovenskemu voditelju dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, škofu dr. Rožmanu in drugim. Po odigrani državni himnt je predsednik pozdravil zastopnika bana, notranjske župane in vse druge goste.
Nato je notranjski ožji rojak, urednik M. Javornik, orisal program mladinske organizacije. Za njim je temperamentno spregovoril še inž. Sodja o pomenu naše organizacije.
Na popoldanskem telovadnem nastopu je bilo 3000 gledalcev. Telovadba je bila izvrstna. Višek nastopa so bile vratolomne vaje mednarodnih telovadcev z br. Kermavnerjem na čelu.
Po telovadbi je bila prisrčna zabava do mraka, ko so se začeli ljudje razhajati.
Ljubljanskemu
prebivalstvu
Ljubljana, 8. junija.
V četrtek, 9. junija, pride ob 12.50 z brzim vlakom iz Rima v Ljubljano nestrohnjeno truplo poljskega narodnega junaka in zavetnika sv. Andreja Bo-bola, ki ga peljejo Poljaki v domovino. Takoj po prihodu vlaka bodo relikvije v slovesnem sprevodu prepeljane z glavnega kolodvora po Masarykovi in Resljevi cesti, Kopitarjevi ulici, Poljanski in Zrinjskega cesti v cerkev sv. Jožeia, kjer bodo izpostavljene do večera. Po cerkveni slovesnosti bodo nekako ob 20.30 relikvije spet v sprevodu prepeljane po Zrinjskega in Poljanski cesti, Pred škofijo, Stritarjevi ulici, Marijinem trgu in Miklošičevi cesti na glavni kolodvor. Da pokažemo poljskemu narodu in državi svoje simpatije, ko počastimo njihovega narodnega junaka in zavetnika, sem naročil izobesiti zastave na mestnih poslopjih, hkrati pa vabim posestnike hiš in stanovanj ob naštetih cestah in ulicah, da izobesijo zastave ter zvečer ob sprevodu razsvetle okna. — Podpredsednik mestne občine ljubljanske dr. Vladimir Ravnihar.
Strašna smrt pod kupom lesa
Celje, 8. junija.
V soboto popoldne se je pripetila v Nazarju pri Mozirju strašna nesreča. Delavci lesne industrije, ki jo ima graščina v Nazarju, so splavljali les in plohe iz Savinje in jih skladali na kupe. Dva delavca pa je zadela nesreča. Sklad lesa, katerega so spravili skupaj, se je hipoma zrušil in pokopal delavca Antona Melavca in Mikeka Franca. Melavca je kup popolnoma potlačil, mu zlomil hrbtenico in vrat, da je bil takoj mrtev, dočim je Mikek dobil težke poškodbe in ima po vsem telesu podpludbe. Nesrečnemu Melavcu so takoj priskočili na pomoč in z vso naglico odmetavali hlode, da bi ga rešili, vendar je bil Melavec že mrtev, ker ga je masa in teža lesa takoj ubila. Mikeka so odpeljali domov in je ostal v domači oskrbi. Tudi druga dva delavca bi pokopalo, pa sta v zadnjem trenutku odskočila in ušla tako gotovi smrti. Nazar-čani ne pomnijo take nesreče, četudi graščina vsako leto splavlja velikanske množine lesa. Svojcem pcae-srečenega izrekamo naše sožalje!
Slučaj preprečil usoden zločin
16 letna fantalina na roparskem pohodu
Maribor, 7. junija.
Iz Silnice ob Dravi nam poročajo o dogodku, ki se je odigra! te dni na Janževem vrhu pri posestnici Angeli Rotner. Bil je res izreden slučaj, da se dogodek ni zaključil z usodnim zločinom, ki bi ga bil zagrešil jedva 16-letni fantalin. Okrog 11 zvečer je začula Angela Rotner, ki se je mudila v kuhinji, iz sobe nek šum. Mislila je, da se je splazila v sobo mačka, pa je vzela električno žepno svetilko in šla pogledat. Ko pa je odprla vrata ter posvetila v sobo, je opazila pod posteljo moškega, ki je meril na njo z lovsko puško. Razločno je slišala, kako je tujec puško tudi sprožil, vendar je strel odrekel. Rotnerjeva je duhapri-sotno treščila z vrati ter naglo obrniia ključ, ki je tičal v ključavnici, potem pa je začela klicati na pomoč. Sosedje so čuli njene klice ter so prihiteli, med potjo pa so že videli, kako sta se od hiše odluščili dve postavi ter sta izginili z naglim begom v temi. V sobi, v kateri se je tujec mudil, so našli vse omare odprte ter vse "razme-
tano po tleh. Zmanjkalo pa ni ničesar, ker 6e jo vlomilec ustrašil ter je pobegnil. Ker so bila vrata sobe zaklenjena, jo je popihal skozi okno. Selniški orožniki so vzeli zadevo energično v roke ter eo ugotovili, da sta izvršila vlom dva 16-letna fantalina: Vinko Sabolek in Franc Šulc. Iniciator napada je bil Sabolek, ki se je tudi splazil skozi okno v sobo ter je začel odpirati omare, dočim je ostal Šulc zunaj pod oknom za stražo. Sabolek je po daljšem oklevanju svojo krivdo priznal, prav tako tudi Šulc. Sabolek je tudi izjavil, da je imel trden namen ustreliti Rotnerjevo, ko je vstopila v sobo. Slišal je, kako gre proti sobi, pa je naglo zagrabil v kotu prislonjeno puško, pogledal, če je nabita ter se potem spazil pod posteljo. Od tam je sprožil puško proti Rotnerjevi ter je bil zelo presenečen, ker ni počilo. Orožniki so puško pregledali ter so res ugotovili, da je bila nabita ter je Rotnerjevi rešil samo slučaj življenje. Kapica na patroni je bila namreč slaba iu se ni vžgala.
Smrtna nesreča na cesti pri Radovljici
Pri vožnji z motornim kolesom se je ubil Silvester Pogačnik
iz Podnarta
Kranj, 8. junija.
Binkoštne praznike je bilo po vsej Gorenjski zelo živahno, saj je te dni prišlo od V6eh krajev mnogo letoviščarjev, ^ domačih in tujih. Povsod je vladalo veselo in razigrano razpoloženje. V to življenje pa je nenadoma posegla žalostna novica, da se jc na cesti med Lescami in Radovljico v ponedeljek smrtno ponesrečil 28 letni Silvester Pogačnik, doma iz Podnarta. Nesreča se je pripetila ob 9 zvečer. Omenjeni Silvester Pogačnik se je v tem času peljal s svojim motornim kolesom po cesti iz Lesc proti Radovljici. Za njim je sedel na motornem kolesu še nek drug mlajši fant. Pogačnik je vozil s precejšnjo hitrostjo. Nasproti mu je privozil nek avtomobil z močno lučjo, ki je Pogač-
nika toliko zmotila, da ni več dobro videl pred seboj. Ko je privozil tako v neposredno bližino avtomobila in se mu hotel umakniti, je zavozil preveč na stran in treščil v obcestni drog. Pogačnik je dobil pri padcu hude rane, od katerih je bila rana na prsih 6mrtna. Nesrečni vozač je bil kmalu po nesreči mrtev. Njegovemu tovarišu, ki 6e je vozil z njim, se ni ničesar zgodilo, čeprav ga je vrglo nekaj metrov daleč naprej.
Takoj po nesreči se je nabralo na tem kraju večje število ljudi. Ti 60 v ponesrečencu komaj mogli prepoznati povsod priljubljenega in poštenega Silvestra Pogačnika iz Podnarta.
Mladega, navdušenega športnika Pogačnika bodo danes poltopali.
Ameriški Hrvatje na poti skozi Ljubljano
Ljubljana, 8. junija.
Vlak, ki je s precejšnjo zamudo davi ob 9 privozil na ljubljanski kolodvor, je bil okrašen in na oknih so visele tablice z napisom »Zora«. Ameriško pevsko društvo »Zora« se je namreč pripeljalo s tem vlakom. Na postaji se je začela že ob devetih zbirati precejšnja množica, večina hrvaški znanci, prijatelji, dalje pevci in zastopniki raznih oblasti ter društev. Ob prihodu vlaka je bilo na glavnem kolodvoru zbranih brez dvoma nad 300 ljudi. Med prisotnimi smo opažali izseljeniškega komisarja g. Finka, zastopnika mestne občine g. dr. Brileja, šefa Borze dela g. Vončino, gospe banovo in podbanovo, predsednico Kršč. ženskega društva go. Logarjevo ter še več drugih zastopnikov, večinoma raznih pevskih in kulturnih društev. V prav velikem številu so bili sprejemu prisotni ljubljanski Hrvatje, včlanjeni v društvu >Napredak«.
Nekaj minut po deseti uri je privozil vlak. Godba »Zarja* je zaigrala, ljudje pa 60 se zgrnili k vagonom. Sprejem je bil prisrčen. Najprej jc pozdravil člane hrvaškega pevskega društva Zora v imenu bana g. dr. Natlačena izseljeniški komisar g. Fink, ki jim je zaželel dobrodošlico ter najlepše dni za časa bivanja v stari domovini, ki je zdaj svobodna. Potem je povzel besedo zastop-
Gb»vtfrju*+-
Obreda v sežigalnici se je udeležilo kakih 40 ljudi. Med temi pogrebci ao bili odposlanci komisariata za delo, Odbora za žveplo, Komsomola, nekaj rdečih vojakov, Blaha, moja žena in jaz. Kdo ve zakaj so naju obvestili o pogrebu šele zadnji trenutek, tako da nisva utegnila sklicati ameriških tovarišev, ki so zelo želeli, da bi bili pri pogrebu.
Ko smo prišli v sežigalnico, so bili razni zastopniki že tam. Knote-kovo truplo, oblečeno v uniformo Koni-somola, je počivalo v rdeče pobarvani krsti in je bilo obdano s cvetjem.
Obrnil sem se k navzočim:
»Tovariši in sodržavljani! Pred sabo imate truplo mladega ameriškega komunista. Prišel je v to državo poln upanja in navdušenja, da bi pomagal graditi socializem in boljši svet, Bil je edini sin komunističnih staršev, ki so ga dobro vzgojili in ga namenili za risarja. Toda niso hoteli gledati, da bi živel v kapitalistični državi. Njihovo edino upanje in prizadevanje je bilo, da bi se dobro izučil svojega posla in potem šel v Sovjetsko Rusijo pomagat graditi državo delavcev. Za ta namen 60 žrtvovali vse.
Pred nekaj dnevi sem brzojavil
njegovi materi, komunistki, ki je edinega sina dala Sovjetski Uusiji. Toda,
kaj bo ta žena čulila, ko zve, kaj so je zgodilo? To vas vprašam! Kaj naj ji rečeni? Kako ji bom razložil, kaj vse so počeli z njim? Zakaj jo ta mladi tovariš moral umreti? Tega so krivi birokrati. Namesto da bi svoje_ darove izkoriščal v tovarni kot risar, kjer potrebujejo ljudi njegove široke, so ga poslali za šoferja v nevaren žveplen rudnik v osrednji Aziji, kamor 60 za carjev pošiljali kazujence, da so odslužili svojo kazen.
Tako ravnanje je obsodbe vredno. Ta človek ni bil za tako delo. Dodeliti ga v žveplen rudnik, se je reklo, podpisati mu smrtno obsodbo.
S takim ravnanjem birokrati jemljejo ugled Sovjetski Rusiji, ki bi morala biti domovina vseh delavcev. Mi, ameriški delavci, mi ne bomo no pozabili, ne odpustili ravnanja, katerega je bil po krivici deležen ta nesrečnik. Dokler bomo živeli v tej državi, bomo pobijali škodljivo uradnjakar-stvo. Pozivam zastopnike trustov, zastopnike komisariata za delo in one iz različnih stroiovnih organizacij, kar jih je, da ugovarjajo proti takemu ravnanju.«
Ko so krsto potisnili v poč, so pristopili k meni trije rdeči vojaki in mi čestitali:
»Tovariš, povedal si resnico o lem, kar se tu godi!«
VI. poglavje.
V tovarni Elektrozavoda.
Oskrbljen s potrebnimi izkazi od Profinterne sem stopil na tramvaj številka 33 in 6e odpeljal v Elektro-zavod. Tam sem šel k Svvssmanu, načelniku tujskega urada v tovarni. Ko me je malo izprašal, me je poslal k Spirinu, načelniku mehanikov v A. T. E. (Uradu za preskrbo električnega osebja.) Poslali so me za šest dni na poskušnjo; i>o raznih skušnjah so me spustili v 7. mezdni razr., to se pravi, v najvišji in dobil sem naslov mehanika.
V tem razredu sem imel pravico do najvišjih prejemkov, določenih v mezdni razpredelnici, in sem lahko kupoval hrano v Insnabu (skladišču za tuje strokovnjake). Večina drugih delavcev v tovarni je pripadala največ tretjemu mezdnemu razredu. Toda čakati sem moral še več tednov, preden sem dobil izkaznico za Insnab. Ta Čas nisem mogel pri skrbi za preživljanje računati na nič drugega kakor na velikodušnost prijateljev in na tisto malo denarja, kar sem ga še imel.
Moja naloga jo bila popravljati stroje. Prvih 14 dni sem imel opravka vratili. Ker sem bil dober delavec, so me povzdignili na stopnjo brigadirja, vodilnega delavca v skupini, ki je imela nalogo izdelovati nove stroje in sestavine. Delo je v načelu trajalo sedem ur, na vsakih šesl dni bi morali imeti dan oddiha. Ker 6ino pa bili vsak pri svojem slroju, je delovni čas dosegel povprečno osem do deset t na dan
Morda bo kdo vprašal, kako je bilo mogoče delati hkratu pri novih strojih, zraven pa popravljati stare. Takole je bilo:
Nekega dne smo morali popraviti veliko vratilo nemškega izdelka. Delavci so stroj razložili ter spravili posamezne kose v ločene zaboje. Ko je bilo delo končano, 6em obveslil načelnika v pisarni. Nato so nam poslali nameščenca, ki nosi v sovjetskih tovarnah ime »specifikator«. Ta speci-fikator je bilo v našem primeru mlado, 22-letno dekle, ki je bilo zelo površno izobraženo in izučeno v sovjetskih tehničnih šolah. O strojnih vprašanjih je vedela kaj malo, kar smo tudi brž spoznali. Najprej je v poseben zvezek zapisala ime in številko posameznih kosov, razen tega pa še podrobno, kaka popravila so pri tein in onem kosu potrebna. To je trajalo tri dni. Tačas je počečkala precej kosov papirja. Potem je svoje zapiske nesla »kalkulatorju« v pisarni. Ta uradnik je spet dal postaviti vse kose iz zabojev in jih je pregledoval dva dni. Potem je določil stroške za popravilo, pri čemer so jc oziral na svoj proračun in na mezde delavcev.
Po celem tednu dela v začetku sem ugotovil, da som zaslužil 140 rubljev, medtem ko so tovariši prilezli koma; na 10 rubljev. Ko sem to omenil Iljinu, voditelju oddelka, sva ugotovila po natančnem preiskavanju, da je kalkulator določil pet minut časa za piljenje, ki je v resnici zahtevalo poldrugo uro, četrt ure pa za drug posel, za katerega so bile potrebne sami tri minute. Ni čuda, da je pri plačevanju nastala zmeda, ko so te razne preračunane in resnične čase seštevati in plačeval'
nik mestne občine g. dr. Brilej, ki je poudarjal, da nas ta obisk izredno veseli. Končno je spregovoril še v imenu hrvaškega društva »Napredak« njegov predsednik, ki je na koncu predal svojini ameriškim rojakom lep šopek cvetja. V imenu ameriških Hrvatov se je — vidno ganjen — zahvalil predsednik pevskega društva ■»Zora«, ki jo v svojem izvajanju poudarjal pomen tega njihovega pota, pota, ki prinaša rojakom v staro domovino svojo in njihovo pesem v dokaz, da jim tudi v tujini ni ugasnil pevski duh, da niso pozabili svojega maternega jezika in pesmi, ki jih je bila učila mati. Žal je bil postanek le kratek, deset minut je minulo kmalu, še je zaigrala godba in vlak se je začel pomikati proti Zagrebu, kamor je prispel danes ob pol 12 dopoldne.
Kongres jugosl. slaščičarjev
Ljubljana, 8. junija.
Danes zjutraj ob 8 se je v dvorani Trgovskega doma pričel vsedržavni kongres jugoslovanskih slaščičarjev. Na kongres je prišlo veliko število udeležencev iz vseh naših pokrajin. Po raznih poročilih in razmotrivanjih so zborovalci pretresali pereča stanovska vprašanja, ki se dandanašnji pojavljajo v njihovi stroki. Pri tem se je pokazala jasna slika, da položaj slaščičarjev pri nas ni zavidanja vreden, saj se mora slan boriti z velikimi gmotnimi težavami.
Težka nesreča z motornim kolesom
Celje, 8. junija.
Na binkoštno nedeljo sc je peljal z motornim kolesom s prikolico 31 letni posestnik Paul Jožef iz Sv. Jeronima pri Vranskem v Rečico pri Savinji. Na motociklu je sedel za njim njegov 5 letni einček, v prikolici pa njegova žena. Na cesti, ko so se vračali v Vransko, pa jc motor zadel v kamen in se prevrnil čez cesto. Pri padcu si je Paul zlomil levo roko nad zapestjem ter dobil težke in zelo nevarne praske po trebulm. Sinčka je vrglo naprej s tako 6ilo, da je dobil težje notranje poškodbe in je nezavesten obležal na tleh. Pri padcu 6i je sinček zlomil tudi desno nogo nad kolenom Ženi se ni ničesar hujšega zgodilo, dobila jc le lažje poškodbe. Očeta in sinčka so takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Sinčkovo stanje je resno, vendar je upanje, da bo okreval in ozdravel.
Celjske novice
Tri težje nesreče. Na Bregu pri Celju je padla na cesti 13 letna hči preužitkarice Potočnik Anica in si zlomila levo nogo v členku. V Bukovem žlaku pri Celju je padel na binkoštno nedeljo s kolesa 6 letni sin kovača Kač Anton in si zlomil levo roko v komolcu. V Rečici pri Savinji je zgrabila transmisija 28 letnega delavca Jožeta Grobina in mu zlomila levo roko nad zapestjem.
Petletnica Svarunove čete v Celju. Svarunova četa Mrkonjičevega stega skavtov in planink v Celju je obhajala na binkoštno nedeljo petletnico svojega obstoja. Ob priliki petletnice so skavti v Celju priredili velik jubilejni tabor v Levcu pri Celju, katerega so se udeležili številni prijatelji 6kavtizma in starši otrok. Svarunovi četi iskreno čestitamo in ji želimo v bodočem delu obilo uspeha.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki
«e je te dni mudil v Ljubljani in se udeležil pri nas prvega kongresa za ceste, se je danes dopoldne vrnil v Belgrad v spremstvu gradbenega ministra Dobrivoja Stošoviča in svojega kabinetnega šefa dr. Protiča.
V Ženevo je sinoči odpotoval minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič. Tam se namerava nekaj časa udeleževati sestankov zastopnikov mednarodnega urada dela kot zastopnik jugoslovanske vlade, ostali čas pa bo v Švici porabil za svoje počitnice. Kakor znano, je minister Dragiša Cvetkovič prišel pred nekaj tedni nenadoma iz Švice nazaj v Belgrad, ker je nevarno zbolel.
V	Belgradu se je njegovo zdravje Jiitro zboljšalo, tako da je zdaj že lahko odšel ponovno na zasedanje mednarodnega urada dela v Ženevi. Na belgrajsko železniško postajo ga je poleg njegovih osebnih in političnih prijateljev pospremilo kot svojega predsednika tudi veliko število članov Jugorasa, ki so mu med drugim v slovo zapeli tudi himno Jugorasa. Z njim je odpotoval v Švico tudi tajnik ministrstva za socialno politiko Ostojič.
Večji evharistični kongres ho v Benkoveu v Dalmaciji 10. julija letos. Imenovan je že poseben odbor, ki naj uredi vse potrebno za ta kongres. Odbor je izdal na ljudstvo proglas, v katerem prosi, naj bi tamkajšnji hišni posestniki dali v dneh kongresa na razpolago sobe za tujce, ki bi se udeležili tega kongresa. Tej prošnji so se,_ kakor poročajo, odzvali ne samo katoličani, pač pa tudi pravoslavni. Pričakujejo, da se bo kongresa udeležilo nekaj tisoč ljudi. Na te slovesnosti bo prišlo po dosedanjih prijavih pet škofov.
Pri letalskih vajah nad belgrajskim letališčem je sodelovala poleg številnih tujih tudi skupina naših letal. Manjšo nezgodo pa je pri tem letenju doživel jugoslovanski leialski stotnik Anton Ercigoj. Morali so ga takoj pripeljati v bolnišnico. Iz Belgrada poročajo, da se njegovo zdravstveno stanje vidno boljša in da ni nobene nevarnosti za njegovo življenje.
Da bo Adam Pribičevič ponovno prevzel vodstvo SDS, je pisal neki nemški časopis, ki izhaja v Novem Sadu. Izkazalo pa se je, da te vesti niso resnične. Vsaj dozdaj je znano, da se namerava Adam Pribičevič posvetiti delu za organiziranje »Seljačkega kola«, ki mu tudi predseduje. Zagrebški Obzor pa sporoča, da je Adam Pribičevič pred kratkim odšel na Kosovo, kjer ima svoje posestvo, in da se bo tu zadržal nekaj dui, nakar se bo spet vrnil v Zagreb.
Strogo nadzorstvo nad vsemi novimi gradnjami v Zagrebu so vpeljali po sklepu širše konference tarifne komisije za gradbeno delavstvo, ki je organizirano v delavskih organizacijah. Ugotovili so namreč, da nekatera gradbena pt-d-jetja kršijo kolektivno pogodbo s tem, da zaposlujejo kot zidarje'in tesarje nekvalificirane delavce. Dognali so tudi, da se podjetja ne drže pogodbenega delovnega časa. Na omenjeni konferenci, ki se je bavila s temi pritožbami, so soglasno sprejeli sklep, da bo v bodoče vsak podjetnik, ki se kljub temu oDominu ne bi zmenil za določbe kolektivne kogodbe, prišel pred obrtno sodišče.
Arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve se je danes zopet sestal. V glavnem se bodo predstavniki srbske pravoslavne cerkve na tem svojem zasedanju bavili z vprašanjem cerkvenih sodišč. Skušali bodo sprejeti nekatere spremembe glede postopka pri teh sodiščih.
Z letalom italijanske družbe »Ala Littoria« sc je odpeljal včeraj popoldne v Rim zemunski trgovec Jeremič. Tam bo zaprosil za sprejem pri predsedniku italijanske vlade Mussoliniju, da se mu osebno zahvali za ozdravitev svoje hčerke. Hčerko tega zemunskega trgovca, ki je imela enako bolezen kot Mussolinijeva hčerka, je italijanski ministrski predsednik povabil v Italijo, da se tam pozdravi. Poslal jo je v enega najboljših italijanskih zdravilišč za otroško bolezni. Jeremičeva hčerka je v tem sanatoriju kmalu ozdravela.
Velik pogon na zadnjega liajiluka v homolj-ekem okraju v Srbiji traja že nekaj dni. Ta sloviti hajduk se piše Pavle Dokič. Na glavo tega hajduka je razpisana nagrada 70.000 din. Zasebni in državni rudniki v tem okraju so pa poleg tega še razpisali vseto 30.000 din, tako da bo dobil tisti, ki vjame Dokiča, 100.000 din. Dokič qe, kakor pravijo ljudje iz omenjenega okraja, najkrvo-ločnejši hajduk, kar jih je kdaj živelo v Srbiji. Oblasti so prepričane, da zdaj Dokiču že bije zadnja ura, kajti obkolile so vse okoliško hribovje, da jim ta sloviti hajduk ne bi ušel.
Poročilo Grafične strokovne in nadaljevalne
šole v Zagrebu je izdalo ravnateljstvo te šole. To poročilo se nanaša na preteklo šolsko leto.
V	poročilu poudarja ravnatelj te šole potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med delodajalci in šolskimi oblastmi z namenom, da ee vzbudi za to Solo čim večje zanimanje med mladino. K letošnjim izpitom se je prijavilo vsega 6kupaj le 9 kandidatov, ki jih je pozdravil po končanem izpitu zastopnik banske uprave ter jim zaželel pri njihovem nadaljenjem delu mnogo uspeha.
Podobne primere, kot so sc dogodili pred nedavnim na kranjski gimnaziji, ko je v dobrih 14 dnevih pobegnilo iz strahu pred izpiti kar pet dijakov, imajo tudi na zagrebški gimnaziji. Tako 6ta se le dni izginila brez sledu dva mlada zagrebška gimnazijca. Nekje sla staknila kolesa in se ■/. njima odpeljala proli Dalmaciji, da bi se tam vkrcala na kakšno ladjo, ki bi ju zategnila do Afrike. Naredila sta si la dva nadebudneža ločno ves načrt, kako bosta potovala. Skupaj sta So odpeljala samo do Novega Čiča, nato pa sta se ločila. Prvi jo je mahnil proti mestu Bosanski Novi, kjer pa so ga že prijeli in mu prekrižali vse lepe načrte. Poslali so ga nazaj k staršem, drugega pa še niso našli. Ni verjetno, da bi se Uiu posrečilo priti do Afrike.
Okrajnega zdravnika v Kolnšiuu, nekega dr. liorisa Pirockega, je hotelo ljudstvo linčati, pa je Policija to preprečila. Omenjeni zdravnik je zdaj zaprt zaradi tega, ker je napadel svoje ga gospodarja, pri katersni je stanoval, z železnini predmetom ter mu zlomil nogo, na to pa ga še na več mestih ranil z boksarjem. Ta dogodek je izzval med tamkajšnjim prebivalstvom toliko ogorčenja, da hi zdravnika gotovo ljudstvo linčalo, če ga ne bi ščitila policija. Mogoče nam bodo o tem podivjanem zdravniku |>ovedali kaj več naši profesorji, ki se bodo morda le mogli pripeljati za Velike počitnice domov v Slovenijo.
Konferenca železničarskih strokovnjakov MZ Be je pričela včeraj v Splitu v dvorani Trgovske ®"ornice. Včeraj so izvolili tri posebno komisije, •u sicer: tehnično, komisijo za statistiko in ko-jnisijo za poenostavljenje carinskih formabiosti. Konference se udeležujejo železničarski strokovnjaki MZ. Njeno delo bo končano 14. junija.
Po clevelandskih slavnostih:
Naš kulturni vrt v Ameriki
naj bo najčastitljivejši hram bratstva
Ljubljanski župan dr. Adlešič na poti v domovino
Ljubljana, dne 7. junija.
Po programu je ljubljanski župan dr. Juro Adlešič z gigantsko »Normandie« že prispel v Kvropo, mi smo pa dobili danes šele ameriške liste, datirane z 21. majnikom.
Ker bo župan dr. Adlešič gotovo sam poročal o slavnostih in počastitvah, ki jih je bil deležen kot zastopnik Ljubljane v Ameriki od naših rojakov in ameriških najvišjih krogov, objavljamo danes‘samo kratko poročilo, kako so slovenski ameriški listi pisali o zgodovinskih slavnostih v Clevelandu.
Dne 18. maja je »Ameriška domovina« na prvi strani z naslovom »Vez med Ameriko in Jugoslavijo« dobesedno objavila ves slavnostni govor l jubljanskega župana, ki ga je govoril, ko je otvoril jugoslovanski kulturni vrt. Med drugim je dejal:
Govor dr. Adlešiča ob odpiran u Jugoslovanskega kulturnega vrta
»Z veseljem sem se poda! na pot čez morje, da v imenu slovenskega mesta Ljubljane in vseh Slovencev v stari domovini izročim najto-plejše pozdrave gostoljubnim Združenim državam ameriškim, posebej pa še državi Ohio ter mestu Clevelandu, ki so s svojim velikodušnim darilom — tem prelepim vrtom počastili in osrečili vse Jugoslovane to- in onkraj morja. Gospodje zastopniki mogočne vlade Zedinjenih držav ameriških, države Ohio in cvetočega mesta Clevelanda! Ko Vam imam čast sporočati pozdrave in najtoplejšo zahvalo svoje domovine za Jugoslovanski kulturni vrt, ki ga danes otvarjamo, Vas prosim, da ne omalovažujete srčnih izrazov male Slovenije in upoštevate, da ta deželica sredi Evrope na križišču od nekdaj važnih cest med severom in jugom, vzhodom in zahodom zaradi raznoterosti svojih krasot, zbranih na najmanjšem prostoru, slovi za prstan Evrope in da v tem evropskem paradiž« živi jugoslovanski narod Slovencev, ki s tukajšnjimi našimi rojaki vred ne šteje niti dveh milijonov duš, pa je s svojimi hrvatskimi in srbskimi brati stoletja in stoletja branil zahodno Evropo pred navali Turkov in tako s svojimi trupli obvaroval evropsko kulturo vsemu človeštvu. Letos mine šele 20 let, odkar smo se tudi^ z Vašo požrtvovalno pomočjo, ko so tudi ameriški junaki prelivali v svetovni vojni svojo kri za našo svobodo, im z modrostjo prezidenta AVilso-na osvobodili tisočletnega jarma in si z združitvijo z brati Hrvati in Srbi ustanovili svojo državo Jugoslavijo.«
Župan dr. Adlešič je nadalje poudarjal, da je pa jugoslovanski narod navzlic večstoletnim bojem vendar miroljuben, kar najlepše_ dokazuje Jugoslovanski kulturni vrt, kamor niso postavili spomenikov svojih junakov, temveč pesnikov in pisateljev. Najbolj se pa mali kulturni narod Slovencev, ki nima več analfabetov in tiska ogromno knjig, ponaša s tem, da je s svojimi skromnimi močmi uspešno^ sodeloval pri civilizaciji velike Amerike in ji pomagal zidati tudi temelje današnjega njenega blagostanja. Tudi naši možje so sejali v teh krajih seme strpnosti med narodi, ki se je razrastlo tako mogočno, da so danes Združene države najmočnejši varuh miru na svetu.
Po tej zahvali Združenim državam in po opisu naše domovine, najbrž v angleščini, je pa župan dr. Adlešič govoril našim rojakom v veti no živem hrepenenju izseljencev po domovini in o hrepenenju domovine po svojih sinovih. Iz tega svetega hrepenenja, porojenega iz ljubezni do svojega rodu in domovine, je zrastel
ta naš prekrasni vrt..., da v njem natrgamo cvetja in z njim ovenčamo našo mater domovino za praznik 20 letnice, ko je to večno hrepenenje združilo njene sinove v svobodni kraljevini Jugoslaviji.
Po teh besedah je ljubljanski župan sporočil predstavnikom Združenih držav in mesta Clevelanda, da tudi v Ljubljani visi prapor, ki so ga izseljenci prinesli iz Amerike že leta 1919.
Sredi kulturnega vrta drevo ljubezni do domovine . . .
Nadalje je župan dr. Adlešič obširno popisal zasluge izseljencev za staro domovino ter jih opozoril, da se tudi doma časi naglo boljšajo predvsem na gospodarskem in socialnem polju. Mogočno smo se pa razmahnili na kulturnem polju in že dobili tudi Akademijo znanosti in umetnosti. Pri orisu sinovske ljubezni izseljencev do stare domovine je govornik posebno podčrtal darilo ameriških izseljencev slepcem v-domovini, ko so poslali v Ljubljano 600.000 din.
Po opisu del in duha mož, ki imajo spomenike v Jugoslovanskem kulturnem vrttu, Njegoša, Cankarja, Gregorčiča in Barage je župan v imenu mesta Ljubljane zaklical: »V tem vrtu naj vedno rasto drevesa jugoslovanske kulture, na sredi med njimi pa na veke neusahljivo drevo ljubezni do domovine! Ta vrt naj bo sveti gaj bratstva med narodi v srečo in blagor mesta Clevelanda ter najčastitljivejši liram prizadevanja vseh narodov Združenih držav ameriških za svetovni mir!«
Dne 19. majnika pa »Ameriška domovina« na naslovni strani z debelimi črkami podrobno popisuje vsa
darila, ki jih je iupan dr. Adlešič prinesel v Ameriko
ter pri tem imenuje tudi vse fotografe, obrtnike, umetnike ter ribniško meščansko šolo z upraviteljem, ki so darila izdelali.
»Ameriška domovina« je tudi 20. majnika še posvečena slavnostim in na prvi strani objavlja debelo tiskani poziv na poslovilni večer dr. Adlešiča od Clevelanda, ko je bil na poslovilnem banketu navzoč tudi clevelandski župan s soprogo in najodličnejši zastopniki rojakov ter predstavniki mesta in države.
Dne 2t. majnika objavlja »Ameriška domovina« med drugim še naslednji članek poleg pozivov iz raznih drugih krajev: : Zadnji dnevi bivanja župana dr. Adlešiča med nami.« Pretekli četrtek (19. maja) zjutraj se je vrnil predstavnik Slovenije ljubljanski župan dr. Adlešič v Cleveland. V torek je imel v Pittsburgu najbolj slovesni sprejem, ko so ga pogostili on-dotni naši ljudje v Slovenskem domu na 57. cesti. Nad 300 ljudi je bilo navzočih pri banketu. G. župan je s soprogo obiskal tudi nekaj okoliških naselbin. Včeraj zvečer (20. maja) je zapustil Cleveland in se podal na obisk v Chicago. Potem pa obišče Joliet in Mihvaukee, mogoče Sheboygan. V Cleveland se vrne v torek, nakar bo v sredo slavnostni in poslovilni banket za dr. Adlešiča in soprogo. Prihodnji četrtek, dne 26. maja odpotuje g. župan iz Clevelanda in se napoti v Washington, kjer bo sprejet v avdienci pri predsedniku Rooseveltu. Potem pa odpotuje v Newyork. V torek 1. junija' se vkrca na ladjo >Normandie« od francoske linije in se poslovi od Amerike.«
Želimo, da po napornem in uspešnem potovanju prav v kratkem pozdravimo župana dr. Adlešiča in njegovo soprogo zdrava in vesela spet v Ljubljani'
K 20 letnici Jugoslavije v Mariboru
75 let bo minilo, odkar so se sešli tisoči na Mariborskem polju in na prvem slovenskem taboru obljubili zvestobo svojemu narodu.
70 let je minilo, odkar so bile v Mariboru zapisane in objavi jene programatične besede, da je bodočnost Slovencev tam, kamor tečejo slovenske vode Mura, Drava, Sava.
60 let bo minilo, odkar so Slovenci politično osvojili mariborski državnozborski volilni okraj, katerega severna meja je bila v bistvu enaka današnji jugoslovansko-nemški državni meji.
50 let je minilo, odkar so občine v severnih Slovenskih goricali volile za častnega občana djakovskega vladiko J. J. Strossmayerja v priznanje njegovih zaslug za Jugoslovane in Jugoslavijo.
40 let je minilo, odkar je z bojem za slovensko celjsko gimnazijo stopilo vprašanje naše narodnosti v središče vse avstrijske politike in postalo eno od prvenstvenih državnih avstrijskih vprašanj.
50 let bo minilo, odkar je postal narodni boj ob Muri in Dravi življenjski boj, od katerega izida je od visela bodočnost Slovencev sploh.
20	let mineva odkar so v tem boju enotni Slovenci v Pomurju in Podravju zmagovito zaključili zgodovinsko dobo narodnostnih bojev z združitvijo s Hrvati in Srbi v Jugoslaviji.
Jugoslovanski Maribor je rastel iz predvojnega slovenskega ter v narodni državi nadaljeval s pospešenimi koraki delo predvojnega. Bilanco svojega dela in razvoja v jugoslovanski dobi bo Maribor podal na proslavi 20-letnice Jugoslavije; na veliki razstavi od 6. do 15. avgusta bo ]>okazal na prosvetni in kulturni razstavi svojo rast v letih 1918—1958 in na narodnem taboru bo 14. avgusta ponovno izpovedal narodno in državno voljo severne Slovenije.
Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru vabi vse, katerim je Maribor pri srcu, k sodelovanju, da bo razstava čim popolnejša in tabor dostojen prednikov pred desetletji. Odbor za proslavo 20-letnice_ Jugoslavije v Mariboru prosi vse organizacije in ustanove, da po možnosti ustrežejo prošnjam, katere je v okrožnicah na nje že naslovil in katere še bo.
Kakor pred desetletji, bodi tudi danes naš cilj z združenimi močmi pomagati, da bo meja trdna in domovina varna«
Iz športne krošnje
13 borb Maksa Sclimelinga v Ameriki. Bivši svetovni boksarski prvak Schmeling, ki se sedaj pripravlja na odločilno srečanje s črncem Joe Louisom, se je v Ameriki boril že trinajstkrat in je torej to že njegova 14 borba v ringu. V svoji več kot desetletni boksarski karijeri je imel Schmeling opraviti z naslednjimi nasprotniki: novembra leta 1928 je v osmi rundi k. o. premagal Joe Montea (Amerika); januarja 1929 v deseti rundi po točkah Joe Sekyra (Amerika); še isto leto v prvi rundi Pietra Corija k. o., Johnnyja Riška (Amerika) v deveti rundi k. o. in Španca Paolina v petnajstih rundah po točkah. Leta 1930 je v boju za svetovno prvenstvo premagal tedanjega prvaka Sharkeva, ki je bil v četrti rundi zaradi nepravilnega udarca diskvalificiran. Leta 1931 je premagal Younga Stribblinga v petnajstih rundah k. o., 21. junija 1932 pa je Jack Sharkey v petnajstih rundah po točkah odvzel Schmelingu svetovno prvenstvo; še istega leta pe je v osmi rundi premagal Mickeya Walterja. Leta 1933 je utrpel Schmeling svoj drugi poraz po Maksu Baeru, ki ga je premagal k. o. v deseti rundi. Tretjič je bil poražen po Steveu Hamasu leta 1934 v dvanajstih rundah po točkah. Schmelingova zvezda pa 6e je zasvetila še enkrat z senzacijonalno zmago nad Joe Louisom leta 1936, tedaj v času, ko Schmelingu ni nihče pripisoval, da bi mogel uspeti. Tudi svojo trinajsto borbo v Ameriki proti Thomasu je Schmeling lani odločil v svojo korist že v osmi rundi.
Prihodnja odločilna borba v. Ameriki je torej po Številu že štirinajsta.
Novemu prvaku čestitajo. Novi državni prvak HaSk je dobil mnogo pismenih iu brzojavnih čestitk ob priliki osvojitve prvenstva. Med prvimi klubi, ki so čestitali, so bili Gradjanski, Concordia in Ljubljana.
Dve tekmi BSK in Concordie. Na povratku iz Ljubljane se je BSK ustavil v Sisku, kjer je igral s tamkajšnjo Slavijo in zmagal s 4:1. Concordija pa je naslednji dan igrala proti sarajevskemu Sašku in katastrofalno izgubila z 0:7.
Svetovno nogometno prvenstvo. Že prvo kolo svetovnega nogometnega prvenstva je pokazalo, da bo borba za naslov prvaka izredno ostra. Od sedmih tekem v prvem kolu so zmagali samo Francozi in Madžari v regularnem delu igre, vse druge države, Češkoslovaška, Italija in Brazilija, so zmagale šele v dvakratnem podaljšku po petnajst minut. Dve tekmi Nemčija in Švica ter Romunija in Kuba (1:1, 3:3) pa sta ostali kljub podaljšku neodločeni in bo treba ponovne tekme, ki bo v četrtek. Drugo kolo, ki je obenem že četrt finale, igrajo prihodnjo nedeljo po temle sporedu: v Parizu Italija : Francija, v Bordeauxu Češkoslovaška : Brazilija, v Antibesu Švedska in zmagovalec v tekmi med Romunijo in Kubo, v Lilleu pa Madžarska in zmagovalec v tekmi med Nemčijo in Švico. Polfinale bo 16. juuija, in sicer v Marseillu in Parizu, kjer igrajo zmagovalci iz četrtfinala. Finale pa bo 18. in 19. junija v Parizu
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	a c o w a ® 2 o 23	Tempe- raturo v pr		= > t,. 3S	a o a »O C “7	Veter Um er. in kosi)	Pada- vine	
		, ec V« °s	03 , 7? B C B S				Ul/Ul	vrsta j I
Ljubljana!	768-6	25-4	14-6	76	0	s,		_
Maribor	—	—	—									
Zagreb	767-4	26-0	16-0	70	(i	NE,			
Belgrad	765-8	27-0	14-0	90	0	w,				
Sarajevo	766-8	22-0	17-0	90	10	0			
Vis	764-8	24-0	17-0	70	6	NW,			
Split	763-9	3--0	2J'0	60	3	0			.
Kumbor	762-S	2S-0	19-0	80	5	W,	- -		
Rab	765-2	28-0	22-0	40	6	NNE*			- -
DubrovnlD	7622	27-1	14-0	80	0	NE,	—	—
Vremenska napoved. Večinoma jasno, soparno vreme. Možnost krajevnih neviht.
, Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Iz noči do 7.40 je bilo večinoma oblačno, od 7.40 do 16.20 pa spremenljiva oblačnost. Ob 16.30 se je oblačnost zmanjšala, vendar je bilo do 19.20 še vedno nekoliko oblačno. Po 19 se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči.
Koledar
Daaies, sreda, 8. junija: Mcdard.
Četrtek, 9. junija: Primož in Feliciat.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska c. 51.
Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani gospod Peter Keršič je odšel na daljši bolezenski dopust. Nadomestoval ga bo sodnik g. Tone Avsec.
Zadnja produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo v petek, dne 10. t. m., ob 6.15 v veliki Filharmonični dvorani. Nastopi 22 gojencev klavirskega in violinskega oddelka, in sicer iz klavirske šole prof. Šešekove, Hrašovčeve, Šmalčeve in Šonca; iz violinske šole prof, Pfeiferja in Ivančiča. Spored, ki velja obenem kot vstopnica, bo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice po 3 din.
V	ponedeljek, dne 13. t. m., bosta dve produkciji gojencev drž. konservatorija, in sicer bo ob 6.15 v veliki Filharmonični dvorani produkcija komorne glasbe (šola prof. Karla Rupla), ob pol 9 pa produkcija operne šole v opernem gledališču. Podrobnosti slede.
Cerkveni koncert z izredno bogatim in pestrim sporedom bomo imeli v ponedeljek, dne 13. t. m., v Frančiškanski cerkvi. Vrsto najlepših del iz domače in svetovne cerkvene glasbene literature bodo izvajali naslednji umetniki; ga. Zlata Gjungjenac-Gavella (sopran), Aleksander Kolacio (bariton), Pavel Rančigaj (orgle) in Ljubljanski godalni kvartet.
V	sporedu imamo različne kombinacije: glas, violina, orgle — glas, kvartet, orgle — orgle-solo itd. Skrbno sestavljeni spored in odlični izvajalci zaslužijo vso našo pozornost in obisk cerkvenega koncerta. Začetek ob pol 9 zvečer v Frančiškanski ccr-kvi. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Koncert Hubadove pevske župe bo v 6oboto, dne 11. t. m., ob pol 7 zvečer pred poslopjem Glasbene Matice, ko odkrije Glasbena Matica spomenik skladatelju Emilu Adamiču, Na tem koncertu nastopijo naslednji zbori: Narodno železničarsko društvo »Sloga«, Dekliški zbor II. drž. meščanske šole, v enem zboru združena društva Edinost-Radomljc, Lipa-Jarše in pevski krožek Količevo, dalje zbor Krakovo-Trnovo, Bežigrajsko pevsko društvo, Delavsko glasbeno društvo, Društvo »Sava«, Ljubljanski Zvon, Pevska zbor Glasbene Matice in godba »Sloge«. Vsak zbor zapoje po več Adamičevih skladb. Koncert posetijo tudi gostje, ki pridejo v Ljubljano tiste dni na trgovski kongres. Opozarjamo vse prijatelje skladatelja Edila Adamiča na počastitev najplodovitejšega slovenskega skladatelja. Sedeži se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana bo imelo letos svoj' redni občni zbor v nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 11. dopoldne v veliki dvorani okrožnega sodišča v Celju z običajnim dnevnim redom. — K obilni udeležbi vabi odbor.
TELETINA 10, 12 iu 14 din.
GOVEDINA 8, 10 in 12 din — in vsi MESNI IZDELKI po najnižjih cenah.
Se priporoča
FRANC NOVLJAN — mesarija .Šolski drevored in Rožna ul. 37.
Komemoracija za pokojnim akademikom Rudolfom Dolinarjem bo nocoj ob 8 v dvorani Akademskega doma. Za člane društev »Danica« in »Zarja« udeležba obvezna. Ostali akademiki in starešine ter ostalo občinstvo toplo vabljeni!
Kulturna razstava na Viču nam kaže delo in razvoj vseh viških katoliških organizacij. Posebnost na tej razstavi je veliki model viške župnije, delo fantovskega odseka Vič. Razstava je odprta vsak dan od 5 do 7 zvečer v društvenem domu. Vsem Ljubljančanom obisk razstave toplo priporočamo.
Llublfansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Sreda, 8. junija: Zadrega nad zadrego. Red Sreda, Četrtek, 9. junija: Lopovščine. Red Četrtek.
Petek, 10. junija: zaprto.
Sobota, 11. junija: Izpit za življenje. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 12. junija: Lažnivec. Premiera. Predstava na prostem na Napoleonovem trgu.
OPERA. — Začetek ob 20.
Sreda, 8. junija: Gioccnda. Red B.
Četrtek, 9. junija: Navihanka. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Petek, 10. junija, ob 15 uri: Rigoletto. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 do 2 din. Sobota, 11. junija: Gioconda. Red A.
Nedelja, 12. junija: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
V	sredo Steicherjeva burka »Zadrega nad zadrego« za red Sreda. Iz kmečkega življenja zajeto dejanje 6e razvija v živahni situacijski komiki ter zabava gledalce s svojo prvobitnostjo in preprostostjo. V glavnih vlogah: Cesar, Potokar, Drenovec, Sever, Pre-setnik, P. Juvanova, Gabrijelčičeva, Boltarjeva M. in i L e var* sva.
Iz prvih dni Scotland Yarda
V neki dvorani starega Scotianda hranijo še danes >Dollyjevo« sliko. Tako 6e je imenoval po domače prvi detektiv: Adolphus Williamson, ki je napredoval iz navadnega stražnika za najvišjega šefa londonske varnostne policije.
Kriminalistika v Angliji je bila že zelo v razmahu, ko je Sir Robert Pael v letu 1829. ustanovil »Metropolitain Police«. V Franciji so imeli že dvajset let tajno policijo, toda Pael se je ni upal posnemati, kajti vse, kar je prišlo iz Francije, je spominjalo Angleže na osovraženega Napoleona. Poleg tega so imeli takrat Angleži spoštovanje samo pred uniformirano policijo; tajni agenti bi izzvali eamo nezadovoljstvo med ljudstvom, če bi se umešavali v privatne razmere.
Šele po petnajstih letih, ko je veliko zločincev ostalo neodkritih, so ustanovili »Detective-Departement«, v katerem sta nastopila službo kot prva Willamson in njegov prijatelj Tanner. V fetarem Scotlandu so jima oddelili podstrešno sobico. Williamsonu se je že v prvem letu posrečilo odkriti tri zločine, kateri so ostali redni policiji nepojasnjeni. Ti uspehi so se množili, Williamson je postal nadzornik, osebje tega oddelka se je pomnožilo na deset mož. Dvajset let so delali skoraj popolnoma tajno. Ko so pa leta 1865. pojasnili stoti zločin, jim je dala najvišja oblast »Home-Office' največje odlikovanje: vse policijske postaje Velike Britanije so dobile ukaz, da morajo vsak primer, ki ga same ne morejo razjasniti, predati detektivskemu oddelku v Scotlandu! Ta ukaz je zadel na velik odpor, kajti oblasti posameznih pokrajin so bile ponosne na svojo neodvisnost od Londona in eo smatrale za nekakšno ponižanje, oklicati uradnike glavnega mesta na pomoč.
Kmalu potem se je zgodil strašen zločin, ki je ostal lokalnim oblastem uganka in končno so morali iskati pomoči v Scotlandu. Williamson bi pa skoraj v tem primeru izgubil svoj težko zasluženi sloves.
Umorjen v zibelki
V mestu Singleton, v grofiji Suesex, je živel visoko spoštovani gentlemen Savil Kent, nekdanji nadzornik kraljevih posestev, s svojo mlado ženo in Konstanco, hčerko iz prvega zakona. Konstanca je bila prekrasna, nežna in mila deklica. Svoji mačehi je izkazovala naravnost neverjetno naklonjenost, ravno tako malemu enoletnemu Francisu, svojemu polbratu. Skupno z varuhinjo Betty Gougy sta negovali malega otroka. Nekega zgodnjega jutra je Konstanca vstala in šla kot običajno v otroško sobo. Otrokovo zibelko je našla prazno. S klici na pomoč je prestrašila in prebudila vso hišo. Vse iskanje je bilo zaman. Savil Kent je odjahal v oddaljen Midhurst, da obvesti policijo. V njegovi odsotnosti je nesrečna mati našla svoje dete na vrtu v nekem praznem škafu. Otrok je bil mrtev, nekdo mu je odrezal glavico.
Zločin je razburil ves okraj. Višji policijski uradniki te grofije so se zbrali v Singletonu. Nihče od prebivalcev ni bil varen pred sumničenjem, toda vsi so dokazali svojo nedolžnost, tudi
edina tujka v tem kraju, varuhinja Betty Gough. Po enem mesecu se je krajevna policijska oblast odločila iskati pomoči v Scotlandu.
Willjamson in Tanner sta najela sobo v gostilni >Red Lion«, katero je že Dickens opisal v enem svojih romanov. Njuna naloga je bila kaj težavna, kajti povsod sta naletela na veliko, od-, krito sovražnost prebivalcev, ki so zamerili domačemu policijskemu šefu, da je klical na pomoč »tujce«. Že pet tednov je bil pokopan mali Francis; vsi sledovi za razjasnitev tega zločina so bili zabrisani in, če je kdo od detektivov skušal izpraševati koga od prebivalcev Singletona, mu je vsak obrnil hrbet.
Tako ni preostajalo drugega, kot vzeti v poštev še družino Kent. Toda Savil ni mogel dati nobenih pojasnil, njegova žena je zbolela in morala ostati v postelji, ostala je torej samo prelepa in nežna Konstanca. Williamson je večkrat spremljal mlado dekle na njenih izprehodih, kadar je šla nabirat cvetice, da bi okrasila grob svojega polbrata. Za Williamsona je bilo že popolnoma jasno, da je Konstanca morilka, ali pa da vsaj ve, kdo je in kako se je zločin izvršil. Toda čimbolj je deklico opazoval, tem manj je mogel na njej opaziti stvari, ki bi opravičevali njegovo sumničenje.
Nekega dne je odšel Wil!iamson s Tannerjem na izprehod. Dospela sta v nek samoten del gozda, Williamson je rekel Tannerju: »No Dick, zapri oči! Predstavljaj si samotno vilo... v neki sobi spi otrok v zibelki..» naenkrat se odpro vrata, neka senca se pojavi... prihaja bliže ... zasveti se nož... Senca je prebivalec te hiše, zakaj se brezslišno oddaljuje?«
Z odprtimi očmi je Dick odgovoril: »Oseba je bosa!« Williamson je nadaljeval: »Kako je oblečena ta oseba?« — Oseba je morala biti oblečena v nočno srajco, kajti Francisa so pogrešili zgodaj zjutraj!«
»To mislim, tudi jaz,« je pokimal Williamson. »Dam ti nalogo, Dick, da poizveš od služkinje, koliko nočnih srajc ima Konstanca, in katera manjka, odkar se je zgodil umor, je izginila samo zaradi tega, ker je ta obleka zamazana od krvi.«
Drugi dan je prinesel Tanner važno sporočilo: »Ena nočna obleka je izginila ... Konstanca je imela tri in sedaj ima samo dve!« Williamson je odšel takoj k policijskemu šefu in zahteval zaporno povelje za Konstanco Kent. Šef se je močno razjezil, kako je mogoče sumničiti tako pošteno družino! Konstanco so imenovali angela Singletona in 6edaj naj bi bila morilka?
»Če mi to odrečete, se vrnem v London in dam stvar v časopise,« je grozil Williamson. Šef je moral popustiti. Konstanco so zaprli in po angleškem zakonu je bila zaslišana pred sodiščem že drugi dan. Od tega zaslišanja je bilo odvisno, ali bo izpuščena, ali pa obtožena umora.
Dolly se osmeši
Velika množica ljudi se je zbrala, da bi prisostvovala zasliševanju. Vsi prisotni so bili prevzeti od Konstancine lepote. Žalostno je pogle-
OTTAWA
PHILADELPHIA lMtW-YORK
Canada
NEW_ MCHMONDff ^ASHtNGTON  \ORLEANS
'ACKSONVME
I
O 1TOO 2
Mexico
MEŽICO TEHUACiN
m
G ujemala
Honduras ’ ^
BOGOTA -\ \ i.
ariiiaiiiM
ourro
Nicaragua
6UAYAQUI
Costa Rica
čcuador O
Peru C
iPM' ****&'■» liSSSP	f	^
Colom bia
LA PAZ,
Panama
Botivia ^
BSififi
iusiiuv
NajdaljSa avtomobilska cesta na svetu, ki veže severnoameriško mesto Ottawa in glavno mesto Argentini je v Južni Ameriki Buenos Aires. Cesta je dolga okoli 20.000 km.
Preizkušnja biljardnih krogel Vsako kroglo spuste pri tem preizkušanju po ozkem žlebu na ravno ploskev, odkoder mora odskočiti skozi izrezani četverokotnik.
dala deklica Williamsona, ko so ga poklicali, da prične z zasliševanjem. Ostala je mirna in dajala na vsako vprašanje zadovoljive odgovore. Priznala je, da manjka ena nočna obleka,, toda samo slučajno je izginila ravno dan po umoru. Konstanca je dala perici z ostalim perilom srajco in tam je izginila. Takoj je bila zaslišana perica in ta je pod prisego izpovedala, da je nočno srajco
prevzela, kar spričuje tudi listek, na katerem je bilo popisano perilo. Ne more si pač razjasniti, kako je potem srajca izginila iz njenega stanovanja. Konstanca je bila na podlagi te izpovedi ta* koj izpuščena na svobodo.
Angleški časopisi so nekaj tednov zasramovali in napadali Scotland in detektive. Williamson je padel v nemilost in bil prestavljen kot navaden policist v neko oddaljeno londonsko predmestje. Zvedelo pa se je tudi, da je Konstanca zapustila svoj dom in odšla v nek samostan.
Zadoščenje
Pet let pozneje so poklicali Williamsona k najvišjemu šefu Scotianda: »Čitajte! Policija iz Brightona nam je včeraj poslala to osebno izjavo. Williamson je čital:	»Jaz Konstanca Kent pri-
znam, da sem sama, brez kake tuje pomoči umorila svojega polbrata Francisa.«
Kot pravi Anglež je ostal NVilliamson popolnoma miren. Šef se ni hotel opravičevati pred njim, dal mu je samo pooblastilno pismo za šefa policije v Brightonu. Na ovitku je bilo napisano: »Višjemu nadzorniku Willamsonu ...«
Višji nadzornik NVilliamson je ponovno zaprl Konstanco Kent. Bila je še vedno lepa, toda od duševnih bolečin in samoobtožbe vsa izčrpana. Dolgih pet let je nosila to skrivnost v sebi, končno pa je klonila. Umor je bil izvršen točno tako, kot je domneval Williamson. Konstanca je v svoji ljubosumnosti, da njena mačeha bolj ljubi malega Francisa, prerezala otroku z britvijo vrat. Nočna srajca je bila vsa zamazana s krvjo. Zložila jo je tako, da se ni moglo opaziti krvavih madežev, poklicala perico in oddala perilo, kot je imela zabeleženo na listku. Med tem ko je poslala perico v kuhinjo, naj ji prinese kozarec vode. je vzela nočno srajco iz zavitka in jo drugi dan sežgala ...
Konstanca je bila obsojena na smrt... Tri dni kasneje bi morala biti usmrčena Zjutraj ob štirih, ko je prispelo kraljevo pomiloščenje. Konstanca je bi!a ponovno kaznovana z dosmrtno ječo> kjer je umrla štiriindvajset let kasneje...
Prigode pošte v tropskih krafih
Leopardi zasledujejo pismonošo — Morski psi so uničili poštno
odpravo
Za Evropca je dostava pošte sama po sebi umljiva. Človek zjutraj ob osmih dvigne svojo pošto ali pa mu jo prinesejo kar na dom, pa se mu kar čudno zdi, če pošte ne prejme ob gotovem času. Kaj bi šele rekel takšen prejemnik vsakdanje pošte, če bi mogel živeti v kraju, ki je daleč stran od poste. Kako bi se mogel navaditi na to, da bi prejel pošto šele po nekaj tednih.
Ljubitelj znamk
Pri dostavi pošte v teh tropi Snih krajih mora človek računati na razna iznenadenja. Tako se je dogodil pismonoši v ondotnih krajih prav svojevrsten primer. Na obali je prejel pošto in moral je prenesti to pošto globoko v pragozd k belcem. Prihod parnika se je nekoliko zakasnil in črnec ni mogel pri belem dnevu na pot. Na poli v temnem in divjem gozdu ga je dohitela noč. Njegov položaj ni bil zavidljiv, kajti nočno življenje pragozda je tudi svojevrstno. Zveri se podajajo na lov za hrano. Ko je tako stopal po gozdu, je zaslišal rjovenje leoparda. Črnec, je vrgel vstran vso pošto in kakor podlasica splezal na prvo drevo. Zver pa se je splazila nad vrečo in preiskovala njeno vsebino. Med drugimi pošiljkami v vreči je našel leopard tudi pošiljko znamk, Tei je bila namenjena nekemu naseljencu. Čeprav je bila žival navajena na samo meso, se je vrgla tudi na ta zavojček znamk.	Požrl je	vso	zbirko
znamk. Najbrž mu	je ugajal	okus sladkega	lepila,
kajti tudi po tej skromni slaščici se je oblizoval. Črnec je ostal na drevesu do jutranjih ur in šele tedaj se je napotil s skromnim tovorom dalje.
Božična darila
Še hujše se je dogodilo nekemu drugemu pismonoši, ki je opravljaj svoje delo v indijski džungli. Dva dni pred božičem je prejel v mestu precejšnje število	pisem in	zavojčkov,	ki	60 bili
namenjeni belim	ljudem daleč stran	od	mesta.
Na nesrečo pa je zgrešil pot v džungli. Drugega mu ni kazalo, da je začel iskati pravo pot. Ker je pred nekaj urami podal dez, se je pot zravnala. Pri žvoji blodnji in iskanju je našel mirno zavetišče pod drevesom, se tam vsedel in čakal, da pride od kod pomoč. Prijela ga je lakota in v tem obupu je pozabil na svojo službeno dolžnost. Začel je odpirati zaboje. Kar je bilo obleke, se je oblekel, celo nataknil je ženske nogavice, vse to z namenom, da bi se obranil moskitov, to je ko-
marjev, ki prenašajo mrzlico. Kar je našel hrane v teh zavojčkih, mu je zadostovalo za 24 ur. Po 24 urah pa mu ni kazalo drugega, kakor da je začel trobiti na otroško trobento, ki jo je našel med pošiljkami. Po dolgem iskanju so ga našli vsega izčrpanega in onemoglega.
Morski psi so požrli pošto
Na mnogih otočjih Južnega morja 6e še dane« poslužujejo poštarji prav svojevrstnega načina, da pride pošta na pravi kraj in mesto. Ladje, ki ne morejo zaradi sipin in plitvin do obrežja, vržejo pošto v posebnih pločevinastih zabojčkih v morje. To pobirajo domačini-pismonoše med plavanjem. Kljub vsej pazljivosti pa se često dogodi, da pre* streže takega plavajočega pismonošo morski pes. Takšen primer 6e je dogodil pred kratkim v bližini otoka Tonga. V trenutku, ko je hotel poštni sel odplavati s pošiljko k obrežju, je morski pes planil in mož je imel toliko prisotnosti duha, da je spustit zaboj, eam pa odplaval. Zver je odplavala, mož se je rešil, toda bil je brez pošte. Morskega psa se je posrečilo ribičem ujeti. V njegot vem želodcu pa so našli razne predmete, ki stf bili iz pošiljke, katero je odvrgel plavajoči pismonoša.
Programi Radio Ljubljana
Sreda. 8. junija: 12 Izpod južnega sonca (plošče).
12.45 Poročila. — 13 Napovedi. — 13.20 Operetni venčki (plošče). — 14 Napovedi. — 18 Originalna švicarska godba (Malenškov trio). — 18.40 Opazuj in poskušaj (g. prof. M. Adlešič). — 10 Napovedi, poročila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Šahovski kotiček. — 20 Kon; cert Sohwabovih in Foersterjevih pesmi (Akademski pevski kvintet). — 20.45 Joh. Seb. Bach: Brandenburški koncert (plošče). — 21.10 Klavirski koncert (ga. Ducy Temmel-Belec). — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Koncert na dveh citrah (gg. I. Kosi in V, Skok).
Drugi programi
Sreda, 8. junija: Belgrad: 20 Klavir. — 20.30 Humor. — 21.30 Vokalni koncert. — Zagreb: 20 Plošče. — 20.30 Ljubljana. — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 20.05 Narodni koncert. — 21.25 Beethovnova VIII. simfonija. 22.35 Zabavna glasba — Varfiava: 19.30 Zabaven koncert. — 21.10 Chopinove skladbe. — 22 Klasična glasba. Sofija: 19.45 Opera — Budimpešta: 20.15 Ork. koncert.
21.45 Violina. — 22.40 Ork. koncert. — Trst—Milan: 21 Igra. — 21.40 Klavir. — 22.30 Plesua glasba. — Rim— Bari: 17.15 Violina. — 21 Citre. •— 21.45 Pihala. — Dunaj: 20 Pot je in glasba. — 21 Zabaven koncert. — 22.30 Orkester in solisti. — 24 Zab. koncert. — Stuttgart: 20 Plesna glasba. — Monakovo: 20.50 Brucknerjeva III« simfonija. — Krtin: 21.05 Wagnerjeve skladbe.
Paul Heyse:
ANDREA DELFIN
Novela.
Peljala ga je v svojo sobo, toda da bi jedel in pil, k čemur ga je silila, mu jc bilo nemogoče, čeprav dekle ni imela malo prej prav nobenega spoštovanja do mize svoje gospodarice in je pridržala najizbranejše stvari za svojega prijatelja. Oprostil se ji je s svojo boleznijo, kar jo je zadovoljilo, ko je privolil, da zgubi z njo nekaj dukatov pri taroku. Tudi za darilo ji je spet nekaj prinesel, tako da je prebolela, ker je tudi danes morala naleteti ob njem na tako pustega in zdržnega ljubimca. S tem večjo vnemo je sama jedla in pila, mu na vse načine nagajala in mu naštevala imena mladih Benečanov, ki so se pri grofici zbrali v igri,
»Tam se gredo drugače kot midva«, jc dejala; »zlata nič ne štejejo, temveč ga kar polne pesti stresajo na kaTte, Se vam jih ljubi za trenutek pogledati? Saj pot že poznate,«
»Misliš do špranje v steni? Pa, kaj niso v dvorani?«
»Nak, v grofičini sobi. Dvorana je samo za velike slovesnosti o karnevalu.«
Zamislil se je za trenutek, Kvečjemu žele! si je lahko, da razširi svoje osebno poznanstvo med plemstvom. »Pelji me tja«, je dejal. »Saj bom kmalu sit in ti ne bom dolgo nezvest.«
»Samo v grofico se mi ne zaljubite«, je pretila. »V trenutku ljubosumnosti ne poznam šale in na žalost ima mojo gospodarico marsikdo za lepšo od ■mene.«
Skušal je soglašati na isti način in med šalami sta šla iz 6obe. Zunaj sta srečala nekaj lakajev v livrejah, ki se na videz niso prav nič pohujševali nad dekletovim spremljevalcem. Nesli so mimo njiju srebrne sklede in krožnike in pustili svobodno pot do velike dvorane. Ta je bila nerazsvetljena, kot prvič; poleg pa je bilo vse bolj veselo in glasno in
ko se je Andrea spet ugnezdil v svojem neudobnem opazovališču na tribuni, je komaj spet prepoznal sobo. Visoka stenska zrcala so si postoterjeno odbijala žarke sveč, njihovi zlati okvirji pa so lovili svetlobne pramene in zaganjali odsvite tja do stropa, Sredi tega pa so se lesketali dragulji lepe Leo-nore in Andrea je popolnoma jasno spoznal na njenem vratu verižico z rubinasto zaponko, ki jo je njegov nemški prijatelj kupil od Samuela. Kot rdeč madež krvi je bil ta kamen na njenih belih prsih. Njene oči pa so trudno in ravnodušno zrle v karte in če je preletela obraze mladih mož, se je jasno opazilo, da jo noben od njih ne mika. In vendar so se gostje kar najbolj trudili, da bi bili ljubeznivi. Vsako njeno karto so spremljali s šaljivimi pripombami in so hitreje zgubljali svoje zlato kot svoje razpoloženje. Eden, ki je bil menda pravkar vse zaigral, je 6edel pri steni med dvema ogledaloma in pel ob spremljavi plunke koprneče barkarole. Drugi, ki se je moral spočiti od neprestanega dobivanja, je z zlatniki meril na vzorce v preprogi in se pozabil znova skloniti za kotalečimi se cekini. Vmes so prihajali in odhajali služabniki z ledom in sadjem in psiček bolognske pasme se je v najboljšem prijateljstvu kratkočasil z velikim, zelenim papagajem, ki je 6 svoje zlate palice od časa do časa poslal med družbo krepko kletvico v dobri beneščini.
Že se je mislil opazovalec na godbenem odru spet umekniti, ker mu je slika, ki 6e mu je nudila od spodaj, vzbujala pekoče občutke, ko je skozi visoka vrata na dve loputi nenadoma vstopila v igralnico krepka postava, ki so jo vsi navzoči presenečeno pozdravili. Bil je to že precej postaren gospod, ki je pa še dokaj pokoncu nosil svojo sivo glavo na vratu in ni tudi v hoji kazal kar nič starčevskega. Z naglim pogledom je presodil mlade ljudi, se narahlo priklonil grofici in prosil, naj se nikar ne dajo motiti.
»Preveč zahtevate, seT Malapiero«, je odvrnila grofica. »Spoštovanje te mladine do uslug, ki 6te jih izkazali republiki na suhem in na morju, ne dovoli, da bi vpričo vas tako grešno zapravljali zlati čas.«
»Motite se, lepa Lconora«, je dodal stari. »Prav zato sem se vendar odtegnil državni službi in celo Velikega sveta ne posečam žc nekaj let več, ker mi je obzirnost mladih ljudi postala nadležna in se mi je zahotelo vesele in sproščene družbe. Kdo pa si upa dandanes ob vinu sprostiti srce, če sedi pri mizi tudi nekdo od Sveta desetih ali celo kak državni inkvizitor? Človek se v uradu hitreje stara, jaz bi se pa le rad še nekoliko rogal svojim 6ivim lasem in bil vsaj pri vinu mlad, čeprav ob lepoti čutim 6voja leta.«	.
»Prav gotovo pravite tako samo iz obzirnosti do teh mladih gospodov,« jc dejala Leonora, »ki • mislijo, da imaš samo tedaj pravico poljubiti vsaka lepa ženska usta, če imaš čedno skodrano plavo ali črno brado. Jaz pa hočem, da prinesejo sem vso omaro za jedila, da z dobrodošlico pozdravim svojega redkega gosta.«
»Oprostite, ljubka prijateljica moja! Ne prihajam, da bi izrabljal gostinjsko pravo. Prignala me jc samo želja, da vam čimprej prinesem novice o vašem bratu, ki jih je nocoj prinesel k meni kurir iz Genove. Zelo so ugodne in prav nič se ne bojim, da bi skalil lepi gostiteljici dobro voljo, zato upam, da mi bodo ti plemeniti gospodje oprostili, če vas za nekaj trenutkov odvedem. Smem stopiti z vami sem-le?« je vprašal in pokazal na vrata temne dvorane, ki se jim je približal.
Andrea se je zdrznil. Spoznal jc, da ne more tako naglo in neslišno zapustiti svojega prostora, da bi se neopaženo pretihotapil. Hitro sc je odločil in se scela zleknil po podu visoke estrade, katere ograja ga je kljub temu, da je bila tako nizka, vendarle popolnoma krila. Slišal je korake starca, ki je sledil Leonori in zanikal, ko so vprašali, če naj prineso svečnik,
»Samo dve besedi bi rad pripomnil«, je zaklical Malapiero v igralnico, »Nihče od mladih gospodov ne bo utegnil postati ljubosumen name.«
Vrata so se za njima zaprla in začela sta hoditi pod tribuno sem ter tja.
»Kaj vas je privedlo sem?« je hlastno vprašala
grofica. »Ali mi končno le prinašate poročilo, da se bo Gritti vrnil?«
»Še niste izpolnili pogoja, Leonora. Ste že sporočili tribunalu kakšno dunajsko skrivnost?«
»Mar sem jaz kriva? Ali ne storim vsega, kar premore kakšna ženska, in ne pustim, da ta trmasti Nemec cepeta v mreži kot riba na suhem? Toda niti enkrat ni še prišla čez njegove ustnice beseda o službi. In danes odpotuje, kot vam je nemara znano. Kar bolna sem od nejevolje, da sem zastonj potratila toliko časa z njim.«
»Mi bi rajši videli, da bi on zbolel.«
»Kako to?«
»Stran hoče in ni mu bilo mogoče ubraniti poti. Trdno smo pa prepričani, da bi republiki prizadejal zelo veliko škodo, če res pride do Dunaja. Pretveze za njegov dopust so ničeve. Pravi vzrok je ta, da >ma na Dunaju javiti stvari, ki si jih on sam ne upa poveriti tajnemu kurirju. In zato je zelo, zelo važno, da sc pot prepreči,«
»Potem pa vi preprečite. Meni je prav vseeno, če gre ali ostane.«
»Vi, Leonora, imate pri roki najlažje sredstvo, da ga obdržite tukaj.«
»To naj bi bilo?«
Naš prihodnji listek:
Zgodovinski roman Hcrveya Allena:
Antony Adverse, cesarfev pustolovec
»Slovanski dom« Izhaja vsak delavnik ob 19L Mesečna naročnina IS Din, ca inntnutni » Din llredntttvoi Kopitarjeva ulica i/IU telefon 4001 do 4009. Uprava i Kopitarjeva n lica *■
Za Jnjcaal»varniko tiakarao v LjabljanJi K. Čet Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Koittek