LETO XXII. — Številka 85 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, sk. Loka ta Tržič. — Izdaja C? Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E^L OVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 8. 11. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik.' Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah galanterija in osnovna šola Žirovnica. Vrednost zbrane pomoči znaša 187.111 dinarjev. Občinska zveza Društev prijateljev mladine pa je razpisala tekmovanje med pionirskimi odredi v občini, kjer se bodo pionirji kosali, kdo bo zbral več za prizadete v Banjaluki. V škofjeloški občini so za Banj al u ko prispevali še veletrgovina Loka, Pekarna in slaščičarna, čevljarna Ratitovec, Kroj (dodatna pomoč) in Klub loških študentov. Skupna vrednost je 60.000 dinarjev. V Kranju so se pozivu za pomoč Banjaluki odzvala tudi naslednja podjetja in organizacije: Gorenjska oblačila, Zavod za reševalno, požarno in tehnično službo, hotel Jelen ter Uprava javne varnosti. IBI pa se je odločil še za dodatno pomoč. Do sedaj so v občini zbrali že za 392.534 dinarjev pomoči. In koliko so zbrali na področju vseh gorenjskih občin? Včeraj popoldne se je število povzpelo na 818.645 dinarjev! J. Košnjek Grozi razpad energetskega sistema Na Gorenjskem povsod zmanjšana poraba električne energije Slabo vreme v Banjaluki Vrhove okrog Banjaluke je pobelil sneg, začelo je tudi deževati. Vrhove ° Weann.Jskem SJQ £brali 818.645 dinarjev pomoei Zaradi slabega vremena in bližajoče se zime bodo morali v Banjaluki 7000 manj poškodovanih stanovanj takoj popraviti. Zato so ustanovili posebne delovne brigade, v katere so vključeni vsi dela zmožni Banjalučani, tako da bodo stanovanja lahko čimprej vseljiva. Kljub temu je 30.000 prebivalcev pričakalo slabo vreme pod šotori, 10.000 meščanov si je uredilo zasilno streho nad glavo iz desk, kartona in vsega, kar so imeli pri roki, 4000 ljudi pa je dobesedno na cesti. Včeraj so začeli izseljevati matere z otroki in starejše ljudi. Ker je pouk mogoč le v redkih mestnih šolah, bo 6000 otrok obiskovalo šole v sosednjih krajih. Pomoč prihaja iz vseh krajev domovino in tujine. Včeraj so poslali pomoč Švicarji. Avstrijci in vlada ZAR. Banjaluko je obiskala tudi delegacija britanskega parlamenta, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji, ter člani beograjskega diplomatskega zbora. Na Gorenjskem teče akcija zbiranja pomoči za Banjaiu-ko z nezmanjšanim tempom. Plovnih organizacij, društev in združenj, ki so že dali svojo pomoč, je vedno več. J Tržiču sta za ponesrečene v Banjaluki dali svojo po-moč tudi Kmetiska zadruga T Avtooprema, tako da je vrednost zbrane pomoči že dosegla 49.000 dinarjev. V radovljiški občini se je se ^mu pomoči pridružila šc Pomoč Lesnoindustrijskega J^jetja z Bleda. V občini so *ako ie zbrali 130.000 dinarjev Pomoči. Na Jesenicah je S» Banjaluko prispevaj tudi £°vinar. Gimnazija, Vojna ta Kranjska gora, Lesna KRANJ Oglejte si RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA V DELAVSKEM DOMU V KRANJU OD 12.—23.11.1969. Bogata izbira spalnic, dnevnih sob, kuhinjske opreme, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, kuhinjskih miz ter preprog, zaves, posteljnine in še vrsto drugega blaga za vaš dom. Ogled razstave omogoča vsakomur kvaliteten nakup pohištva priznanih proizvajalcev pod najugodnejšimi plačilnimi in drugimi pogoji. Za obisk in nakup se priporoča KOKRA — poslov. DEKOR — Kranj Kranj, 7. novembra — »Tako suhe jeseni, ki bi hkrati povzročila toliko težav pri proizvodnji električne energije ne pomnim,« nam je danes zjutraj povedal vodja službe obratovanja in energetike v podjetju Elektro Kranj Miro Grčar. »Pred devetimi ali desetimi leti smo imeli podobne težave v zimskih mesecih. Vendar pa je letošnji trenutni položaj zaradi pomanjkanja električne energije dosti hujši kot takratni, če namreč upoštevamo desetletni razvoj gospodarstva in aparatov za široko potrošnjo. Trenutno komaj še zmagujemo težave. Prizadevamo si, da ne bi prišlo do katastrofe — to je do razpada energetskega sistema in skrbimo, da gospodarstvo na Gorenjskem ne bi bilo preveč prizadeto.« V Elektro Kranj se že nekaj dni dogovarjajo z gospodarskimi organizacijami, da le-te zmanjšajo porabo. Žal povsod za zdaj ne uspevajo najbolje in naletijo tudi na odgovore, da bi zmanjšana poraba povzročila preveliko škodo. Podobno se dogaja tudi s porabo električne energije v široki potrošnji. Kljub večkratnim napovedim prebivalci na Gorenjskem niso upoštevali po- Brez svežega mesa vsakomur prija kava špecerija Tržičanj se vse bolj sprašujejo, na kaj so mislili odborniki občinske skupščine, ko na zadnji seji niso dovolili zvišanje cen za meso, sladkor in mleko. Vsi predlogi so bili dobro argumentirani na zvišanje cen pa so pristale tudi vse druge gorenjske občine. Tak precej nepremišljen sklep je namreč že dal prve posledice. V mesnicah ni več svežega mesa, v kratkem pa bodo Tržičanl tudi brez sladkorja in mleka, če odborniki skupščine ne bodo spremenili svoje odločitve. Vse prizadete gospodarske organizacije so namreč že obvestile občinsko skupščino o svojih odločitvah. Kmetijsko živilski kombinat Kranj, ki zalaga trži.ško občino z mlekom, Je zaprosil za podražitev mleka za 10 par. Ker občinska skupščina podražitve ni sprejela, zahteva K2K Kranj odgovor skupščine do 14. novembra, če misli pokrivati razliko v cenah iz proračuna ali kako drugače rešiti to vprašanje, sicer bo s 15. novembrom ustavil dostavo mleka. Podobno je s sladkorjem. Trgovine prodajajo sladkor še po stari ceni, vendar le toliko časa, da izčrpajo minimalne zaloge, kajti novih količin ne dobavljajo, saj bi ga morale prodajati z izgubo. Najbolje se je znašlo mesarsko podjetje. Namesto da bi prodajalo meso v Tržiču pod ceno tn ustvarjalo mesečno okrog 3,5 milijona starih dinarjev izgube, je poiskalo tržišče zunaj občinskih meja, kjer je cena celo višja od tiste, ki bi jo dosegli, če bi skupščina odobrila zvišanje. Zato pa v Tržiču ni ve( svežega mesa. s. B. zivov o zmanjšani porabi. Zato je moralo podjetje Elektro v zadnjih dneh od 8. do 17. ure odklapljati tok na posameznih področjih. Pravijo, da je bil ta ukrep nujen, sicer bi že do sedaj prišlo do razpada energetskega sistema. % Zanimalo nas je, kaj pomeni razpad energetskega sistema in kakšne bi bile posledice le-tega? »Na kratko in za nestrokovnjaka razumljivo povedano pomeni razpad energetskega sistema, da je potrošnja elektrike večja od proizvodnje. To pa pomeni, da se širša področja v hipu znajdejo brez toka. Posledice pa so lahko katastrofalne. Prekinitev lahko v nekaterih delovnih organizacijah z določeno proizvodnjo povzroči celo eksplozije (Color Medvode). Vemo, da vse bolnišnice nimajo ovojih agregatov, v *,-----1 c---- v,l utrpeli ogromno škodo zaradi neuporabne gume, da ne govorim o težavah v široki potrošnji itd. Največja težava pa je, da je razpadli energetski sistem težko vzpostaviti.« # »Ali že grozi takš.na nevarnost?« »če bo suho vreme trajalo še nekaj časa, potem bodo težave vsekakor še večje. Trenutno pa to lahko preprečijo odjemalci energije v široki potrošnji in delovne organizacije. Nekatere delovne organizacije so z razumevanjem že začele ukrepali; tako Tekstilindus, Planika/ Peko in druge. Rad pa bi opozoril prebivalce, da bo prišlo do daljših odklopov ponoči, če ne bodo izklopili električnih peči in Štedilnikov, bojlerjev itd. Skratka, varčevanje in upoštevanje pozivov je v teh dneh več kot nujno.« A *alar isazprava o medobčinskem organu V četrtek popoldne je bila v Kranju razširjena seja med-občinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko, ki so se je razen članov udeležili tudi nekateri predsedniki gorenjskih občinskih skupščin. Na seji so razpravljali o ustanovitvi medobčinskega organa na Gorenjskem, ki bi gorenjske občine povezal na gospodarskem, kulturenm in drugih družbenih področjih. Ugotovili so, da potreba po takšnem organu na Gorenjskem že dlje časa obstoja, vendar pa so izdelavo pred loga o pristojnosti oziroma vsebini in obliki tega organa prepustili posebni komisiji, ki jo sestavljajo nekateri predsed niki gorenjskih občin in nekateri člani medobčinskega sveta ZK. Sklenili so, naj komisija čimprej pripravi predlog, o katerem bodo potem razpravljali politični aktivi v posameznih občinah, dokončno pa bi o tem odločale »bčinskl skupščine. ~ V Železarni lahko z optimizmom zro v bodočnost V sredo popoldne je bila v dvorani Delavskega doma na Jesenicah seja konference ZK jeseniške železarne, na kateri so govorili o aktualnih političnih problemih in .nalogah ZK, o delu ZK v tovarni v letošnjem letu in izvolili Člane za občinsko konferenco ZKS. Posebnost te seje je bila v tem, da so na njej govorili pretežno o problemih znotraj tovarne in o bodočih nalogah. Ko je sekretar tovarniške organizacije Bodo tretjič uspeli? Predsedstvo občin, konference ZMS v Kranju je že dvakrat sklicalo razgovor o predlfcgu statuta kulturne skupnosti v občani in njenih nalogah, vendar obakrat neuspešno zaradi slabe udeležbe. Povabili so skoraj 40 mladincev, prišlo jih je borih 10! Da na prvem posvetu udeležba nI bila zadovoljiva, lahko razumemo, saj je bil posvet sklican le uro pred začetkom osrednje svečanosti ob dnevu mrtvih na Trgu revolucije v Kranju. V drugem primeru pa je slaba udeležba težje razumljiva. Sprašujemo se, ali se za novo, vsebinsko bogatejšo organizacijo kulture v občini zanima samo peščica mladih? Ali nI to pomembno za širši krog mladine, posebno za tiste, ki so delovni na področju kulture? Takšni so bili tudi vabljeni in kljub dvakratnemu povabilu niso »uspeli« priti na posvet. Mogoče bi kazalo poskusiti še tretjič in dvakrat odsotnim tovarišem plačati sejnino za »izgubljeni« čas. -jk inž. Tone Vari, v svojem poročilu povzel najpomembnejše dogodke in uspehe v letošnjem letu, se je zadržal pri treh vprašanjih, ki predstavljajo tudi izhodiščne točke v uresničevanju ciljev gospodarske in družbene reforme, in sicer na uspešno izpolnjevanje sanacijskega programa, spremembe in vsebinske dopolnitve delovanja samoupravnih organov v tovarni ter izvedba integracije slovenskih železarn. Zahvaljujoč se principialni politiki, ki so jo zavzeli zlasti po znanih dogodkih v martinarni aprila letos, so 1 se razmere v tovarni bistve- I M no popravne, o cemer ne-j dvomno pričajo tudi rezultati I devetmesečnega poslovanja, o čemer smo pred nedavnim že pisali. Enaka prizadevnost je prisotna tudi v oktobru in novembru. O tem je govoril direktor Železarne mag. inž. Peter Kune. Oktobra so dosegali rekordno realizacijo, nekaj nad 70 milijonov N din. Dosedanji rezultati kaže- jo, da bodo letošnje leto zaključili brez izgube in da bodo uspeli celo pokriti del lanske izgube. Tako kot že številni sestanki komunistov v tovarni je tudi minula seja tovarniške konference ZK ponovno potrdila potrebo po učinkovitejšem in odprtem dogovarjanju o problemih znotraj tovarne kot zunaj nje in za ažurnejše reševanje nalog. J. Podobnik Obiskali bodo krajevne organizacije SZDL Na predsedstvu občinske konference SZDL na Jesenicah so se odločili, da bodo člani predsedstva do konca meseca obiskali vse terenske organizacije SZDL in se z njimi pogovorili o kadrovskih problemih, s katerimi se srečujejo krajevne organizacije, in delovnih programih. Željo Je treba utemeljiti Posebna delovna skupina pri predsedstvu občinske konference zveze mladine v Kranju že dalj časa pripravlja potrebno gradivo, s katerim bo lažje utemeljevala željo, da tudi Kranj dobi dokončno svoj osrednji mladinski klub, ki ne bo združeval samo interese mladine Kranja in bližnje okolice, ampak bo pomagal pri delu terenskim mladinskim klubom, ki jih je v občini 18, vendar večina od njih životari. Posamezni člani delovne skupine pripravljajo uteme- lijtev za ustanovitev kluba, ki obravnava dosedanja prizadevanja, da bi dobil Kranj osrednji klub, delo mladine in problematiko neprilagojene mladine v občini. Pred dokončno izdelavo je tudi predlog statuta, programa in finančnega načrta kluba. Kranjčani so obiskali nekatere podobne mladinske klube v Sloveniji, predvsem v manjših krajih, kjer je klubsko življenje izredno živahno (Velenje, Idrija, itd.), in se seznanili z njihovimi izkušnjami, -jk O kulturni skupnosti in zdravstvenem varstvu TRŽIČ, 7. novembra — Danes popoldne je bila v Tržiču seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so govorili o pripravah na javno razpravo o kulturnih skupnostih in o zdravstvenem varstvu. Upravni odbor LESNE INDUSTRIJE KRANJ razpisuje zaradi reorganizacije v podjetju v letu 1970. prosta vodilna delovna mesta Vodje prodajnega sektorja Vodje nabavnega sektorja z naslednjimi pogoji: Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev še naslednje: 1. visoko izobrazbo ekonomske ali gozdarsko-lesne smeri, 2. najmanj 3 leta prakse na odgovornih ali vodilnih delovnih mestih. Kandidati naj vložijo pismeno ponudbo v splošni sektor s kratkim življenjepisom s podatki o dosedanjih zaposlitvah in predložijo dokaze o šolski izobrazbi. Osebni dohodki po pravilniku OD Stanovanja ni na razpolago. Razpis velja 15 dni po objavi. Delovna mesta pa se bodo lahko zasedla s 1.1.1970. ZP Transturist Škof j a Lcka Titov trg 8 potrebuje večje število KV in VK gostinskih delavcev (natakarje, kuharje idr.). Interesentom bi posredovali plačano prakso v najboljših švicarskih hotelih. Pogoji za sprejem: — pogovorno znanje enega tujega jezika (nemško, italijansko, francosko) — za moške kandidate odslužen vojaški rok — starost do 35 let — podpis obveznosti, da bo zaradi zaposlitve po končani praksi v Švici na razpolago ZP Transturist. Prijave in informacije na naslovu: ZP Transturist — splošni sektor, Škofja Loka — Titov trg 8. f W RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA KRANJ TRŽIČ JESENICE BLED % Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri @ Gorenjski kreditni banki Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 7,5 °/o, in sicer: 4 % do 6 % v devizah — razliko v dinarjih RAZEN TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, CE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. V torek in sredo so pri Radovljici zaprli cesto I. reda. Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice je izkoristilo lepo vreme in pod cesto blizu podvoza za Begunje pripravilo ka-*M za bodoči vodovod, ki ga bodo gradili od Ledevnice do adovljice. Vodni rezervoar v Ledevnici je že zgrajen, začetek gradnje vodovoda pa je predviden za prihodnje leto. (A. ž.) — Foto: F. Perdan Nekaj izrednih in spodbudnih dosežkov v železarni Oktobra so jeseniški železarji izpolnili svoje planske obveznosti v skupni proizvodnji s 94,9 %, v blagovni proizvodnji pa 96,8%. Izredno spodbudne rezultate so dosegli delavci na električnih pečeh, ki so dosegli 12.352 ton proizvodnega jekla in prvič presegli 12.000 ton. Z enakimi rezultati se ponašajo tudi v valjarni žice, kjer so proizvedli 7425 ton žice in prvič presegli 7000 ton, v žičarni, kjer so s 1123 ton patentirane žice prvič presegli 1000 ton, in v hladni valjarni, kjer so proizvedli 227 ton dinamo pločevine in s tem prvič presegli 200 ton. Doseženi rezultati dokazujejo, da se jeseniški žele-zar vztrajno prizadeva za uresničitev sanacijskega programa železarne. J. Vari Takojšen nakup — velik prihranek! Blagovnica KOKRA — Kranj PRODAJA te dni: • moške obleke 100% volna po 390 din • ženske zimske plašče s krznenim ovratnikom že od 250 din dalje • ženske plašče, emitacija krzna po 650 din. Količine konfekcije po globoko znižanih cenah so omejene, zato pohitite z nakupom. Za obisk se priporoča Kokra — Blagovnica, "(ranj UGODNO IN PO ZMERNI CENI KUPITE PRI »NADI« FUŽINE — 800m od državne meje Motorne kosilnice BCS alpina cena 3.300 din carina 780 din 4.080 din vse rezervne dele za te kosilnice: Noži BCS 127 — 2.600 lir — Palci za greben 780 lir škropilnice volpi Razno konfekcijo, pletenine, kozmetiko in gospodinjske potrebščine. KONFEKCIJA kur Kranj TITOV TRG 7 (poleg gledališča) • izredno bogato izbiro ženskih modnih plaščev, oblek in hlačnih kostimov • krznenih plaščev, ovratnikov in pokrival • ženskih usnjenih podloženih plaščev • moških oblek in plaščev za vse velikosti in postave • moških usnjenih podloženih hanterjev • ženskih in moških bund novih krojev • ženskih in moških klobukov Prodaja tudi na kredit brez porokov — krojaška popravila brezplačno v trgovini! vam je pripravila za zimo Konfekcijska oblačila po znižanih cenah NUDI KONFEKCIJA Ha klallCU, Cenen in dobe, n,kup,am, Vodopivceva 7 ELITA Kranj V železarni so zaradi redukcije električnega toka ustavili obratovanje električnih peči Zaradi zmanjšanja proizvodnje električne energije v hidrocentralah in okvare TE Trbovlje je nastala v Sloveniji kljub maksimalno močnemu uvozu iz Avstrije in Italije taka elektroenergetska situacija, da ni mogoče več zadovoljiti potreb odjemalcev. Zaradi omejitev dobave električne energije je bila jeseniški železarni omejena dobava od potrebnih 750.000 kilovatnih ur dnevno na 5u5.000kWh. /aradi tega so morali ustaviti obratovanje obeh električnih peči, kar pomeni dnevno izgubo 400 ton elektrojekla J. Vari Predstavljamo vam Planika Kranj Podjetje je bik) ustanovljeno 1953. leta. Zaposlenih ni bilo veliko (334), pa tudi proizvodnja je bila majhna, saj so izdelali 550 parov čevljev dnevno. V veliki večini je bilo to ročno delo, organizacija proizvodnje pa obrtniška. Istega leta je tovarna odprla tudi 7 lastnih prodajaln. Leto kasneje so šli prvi pari planiških čevljev na tuji trg, in sicer na Finsko in v Belgijo. Prelomno je bilo 1957. leto. Uvedli so vulkanizi-rano izdelavo čevljev. Dnevno so izdelali 3280 parov, letno pa 664.384. Produktivnost se je povečala za 82 odstotkov. Imeli so 1242 zaposlenih in 45 lastnih prodajaln. Tudi izvoz se je povečal. To leto so izvozili že 28.209 parov čevljev, predvsem v Sovjetsko Zvezo. Tri leta kasneje je bila Planika največji proizvajalec čevljev v Sloveniji. Zaposlenih je bilo 1300 delavcev. Celotni dohodek podjetja se je povečal za pol milijarde dinarjev, samo promet v trgovinah pa za milijardo. 1962. leta sta se k Planiki pripojili dve delovni organizaciji: Storžič Visoko in Alka iz Dupelj. In lani? V kombinatu Planika je bilo zaposlenih že 1636 delavcev. Izdelali so 1,875.172 parov čevljev vseh vrst, od tega so izvozili 944.022 parov, 549.787 na konvertibilno področje. Vrednost izvoza je dosegla 3,698.992 dolarjev. Največ čevljev so izvozili v SZ, Vzhodno Nemčijo, Češkoslovaško, Poljsko, Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Švico in Kanado. Proizvodnja in prodaja na domačem trgu je ostala letos na lanski ravni. Močno pa se je povečal izvoz, saj so v desetih mesecih izvozili že 549.166 parov čevljev. Pripravljajo se tudi na 1970. leto. Njihove strokovne službe so že izdelale veliko število novih modelov čevljev in galanterijskega blaga za prihodnje leto. J. K. Tatjana Panjek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tapet odlične kakovosti TRST Via Mazzini N. 7/5, telefon N. 37-636 Republiški sekretar za notranje zadeve Silvo Gorenc z najožjimi sodelavci bi načelnikom Uprave javne varnosti Kranj Milošem Mitičem je v četrtek obiskal postajo milice in postajo mejne milice na Jesenicah. Pogovarjal se je z delavci Uprave javne varnosti v Kranju, razen tega pa ga je sprejel tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. Silvo Gorenc s sodelavci je med četrtkovim obiskom na Gorenjskem položil tudi šopek na grob bivšega republiškega sekretarja za notranje zadeve Slavka Furlana. (A. Ž.) — Foto: S seje občinskega sindikalnega sveta Kranj Kulturna dejavnost — odsev želja in zmogljivosti Poslanec in poslanska pisarna Pogovor s poslancem republiškega zbora slovenske skupščine z Jesenic Jankom Burnikom To je bila ena glavnih ugotovitev na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta Kranj, kjer so v sredo I popoldne razpravljali v prvi točki dnevnega reda o osnutku statuta kulturne skupnosti v kranjski občini in se hkrati seznanili o osnutku republiškega zakona o kulturnih skupnostih. Tako se je tudi občinski sindikalni svet po pravkar končani raz- »Tovarišica Danilova, v začetku tega tedna so bile v kranjski občini končane javne razprave o statutu kulturne skupnosti. Kako jih ocenjujete?« »Te razprave so bile nadaljevanje javnih razprav o položaju in razvoju kulture v (kranjski občini. In ker je •bil osnova za osnutek statuta že sprejeti program razvo ja kulture, so bile sedanje razprave konkretne in plodine. Občani so na njih izrazih zadovoljstvo, da se tudi na kulturnem področju uveljavljajo samoupravni odnosi Ln so hkrati želeli, naj se ena-k <. v i < ti i u > vrednotijo vse oblike kulturnega dela in enakopravno ocenjuje polu/.u lulture v mestu in na podeželju. Povsod so se tudi zavzeli za stalni in trdni sistem financiranja in poudarjali, da je |e tako moč zagotoviti uresničevanje sprejetega programa razvoja kulture v občini. Veliko zanimanje pa so na jtoh razpravah pokazali tudi pravi v treh oziroma štirih centrih v občini vključil v razpravo o oblikovanju stališč in statutarnih določil bodoče kulturne skupnosti. Na seji so ugotovili, da sindikat sicer ni pristojen za odločanje o posameznih vprašanjih oziroma statutarnih določilih bodoče kulturne skupnosti, vsekakor pa je močno zainteresiran za čim-boljšo rešitev vsebinskih in predsednico odbora za ustanovitev kul. skupnosti Kranj to-varišico Danilo Gril za sestav bodoče skupščine kulturne skupnosti. Menili so, da skupščina ne bi smela biti le predstavniški organ kulturnih organizacij, marveč bi morala biti sestavljena tako, da bi lahko nepristransko oblikovala kulturno politiko. Leta pa bi morala izhajati iz potreb občanov. Na vseh razpravah so se tudi strinjali s predloženim osnutkom statuta, hkrati pa so se razčistile tudi nekatere nejasnosti, posamezne pripombe pa bodo upoštevane v pre-enem besedilu statuta. V iniciativnem odboru se z vso odgovornostjo zavedamo, da il- vse dosedanje delo, kakor tudi osnutek statuta, pionirsko na Slovenskem. Zato sprejemamo tudi vse pobude za uresničitev. Prepričani smo namreč, da je le ob široki podpori družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine oziroma sodelovanju le-teh s kulturnimi detav-ci moč uspešno dokončati začeto delo.« A. 2. materialnih vprašanj, ki bodo vplivala na kulturno dejavnost v občini oziroma na delo kulturne skupnosti v prihodnje. Tako se je v razpravi izoblikovalo stališče, da bi morala biti finančna sredstva kulturne skupnosti neposredno povezana oziroma odvisna od naraščanja oziroma upadanja družbenega bogastva v občini. Pri tem pa so podprli tisti del programa razvoja kulture v kranjski občini, ki govori o zbiranju finančnih sredstev. Poudarili so namreč, da z vsakoletnim odmerjanjem in dodeljevanjem sredstev kulturni skupnosti ne bi bilo moč zagotoviti uresničevanje dolgoročne kulturne politike. Ta bo sicer vsekakor odvisna od celotnih zmogljivosti v občini in poleg stalnih tudi od občasnih (dodatnih) finančnih virov, vendar pa je za normalno uresničevanje treba zagotoviti trden vir sredstev za daljše obdobje. Razen tega pa so se zavzeli tudi za takšen sestav skupščine kulturne skupnosti, ki bo sposoben uresničevati in oblikovati celotno kulturno dejavnost in ne le posameznih oblik. Potem pa so v bodočo skupščino kulturne skupnosti izvolili še sedem članov-predstavnikov sindikata. V nadaljevanju seje so člani sprejeli sklep, da bodo ta nu-sec občni zbori strokovnih sindikatov v občini, januarja prihodnje leto pa bo občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Po sprejetju predloženega poročila o delu organov občinskega sindikalnega sveta med dvema sejama pa so odobrili 50 tisoč novih dinar jev za pomoč ponesrečen i in v Banjaluki. A. 2. Podobno kot v radovljiški občini so sredi minulega meseca tudi na Jesenicah v stavbi družbenopolitičnih organizacij odprli poslansko pisarno. V njej sta vsako drugo sredo popoldne na voljo za pogovor z občani po dva poslanca. In ker danes poslanske pisarne niso več nobena novost, saj so jih — kot eno od oblik neposrednega sodelovanja z občani in seznanjanja poslancev s posameznimi aktualnimi vprašanji v občinah in na širših področjih — po spomladanskih volitvah v naše predstavniške organe odprli že v več slovenskih občinah, smo obiskali poslanca republiškega zbora slovenske skupščine z Jesenic Janka Burni ka. »Tovariš Burnik, vi ste bili minuli mesec prvi poslanec z Jesenic, ki se je v poslanski pisarni pogovarjal z občani. Kaj menite o tej neposredni obliki sodelovanja z volivci?« »Na občinski konferenci SZDL na Jesenicah smo se dogovorili, da bosta vsako drugo sredo v poslanski pisarni na voljo po dva poslanca. Če povem vtise s prvega srečanja z občani oziroma volivci, moram ugotoviti, da se je uresničilo prav tisto, ! česar smo se bali že na začetku, ko smo se odločili za poslansko pisarno. Oglasili so Se občani, ki so pričakovali, | da bom kot poslanec lahko ] posredoval oziroma bolje re- ' čeno rešil njihove osebne te- j zave. Najbrž je razumljivo, 1 da poslanec, ki so mu volivci z izvolitvijo zaupali posredno ali neposredno reševanje ali j obravnavanje družbenih pro- | blemov in bodočih ciljev, ne more reševati težav oziroma uresničevati želja posameznega volivca. Skušal sem sicer (ob prvem srečanju) posredovati, vendar brez obljub seveda. — Menim namreč, da bi morala biti vloga poslanske pisarne drugačna.« »In kako si potem zamišljate poslansko pisarno?« »Mislim, da je prav, da se v poslanski pisarni obračajo na poslanca občani. Vendar pa je vrsta mnenj oziroma pogovorov poslancu lahko le spodbuda za obravnavanje oziroma načenjanje problemov širše družbene skupnosti. Prav zato smo se že naslednjič preusmerili na tako imenovano »problemsko« poslansko pisarno. Po dveh javnih razpravah o gospodarjenju z gozdovi smo se v širšem sestavu pogovarjali o ugotovitvah in stališčih ter mnenjih volivcev o ureditvi te problematike. Podobno bomo najbrž nadaljevali tudi v prihodnje. In prepričan sem, da bomo s tem naredili precejšen korak v izpoj polnjevanju in učinkovitosti nAsegq samoupravnega oziroma predstavniškega sistema. Seveda pa s tem v prihodnje ne izključujem neposrednih stikov poslanca z volivcem v poslanski pisarni. Nasprotno," taklnhi pogovorov bi moralo biti čimveč. Pri tem pa bi vsi morali imeti cilj, da takšno neposredno sodelovanje omogoča urejanje oziroma reševanje posameznih vprašanj, izključuje pa dokončno* reševanje trenutnih težav posameznikov.« A. žalar štd Čemu tolikšno pametujjašlvo? Je že tako, da smo Gorenjci včasih bolj papc kot papež sam. Ko so na seminarju za vodstva krm jevnih organizacij socialistične zveze na Jezersketn razpravljali o sodelovanju kranjske občine z nekaterimi tujimi mesti, posebno pa z nekaterimi kraji na Koroškem, so ugotovili, da Gorenjci radi zahajamo ^a izlete na Koroško. Pri tem pa fias spremlja neprij^r na in tudi nič kaj pohvalna lastnost, da tisti hip, ko prestopimo mejo, pozabimo na slovenski pogovorni jezik. Raje se lomimo in spakujemo V nemščini, ua' mesto da bi ljudi, ki znajo slovensko, nagovorih v rodnem jeziku. Dogaja se tudi, da naša podjetja, ki sodelujejo J podjetji v sosednji deželi, pošiljajo dopise v nem''11' }ii, nazaj pa dobijo odgovor v slovenščini. — Kar prC cej je takšnih in podobnih primerov. človek se po vsem tem nehote vpraša, čemu toh šno pametnjaštvo, če v sosednji deteti tako rekoč u^ vsakem koraku srečamo slovensko govoreče ljudi t je zaradi vse večjega sodelovanju in medsebojnih o skov v trgovinah onkraj meje povsem normalno, < vas nagovorijo in postrežejo slovensko. a z Nov obrat Iskre na Blejski Že v zadnji številki našega časnika smo pisali, da sta v torek dopoldne predsednik jeseniške občinske skupščine Franc žvan in direktor Iskre Elektromehanike Kranj Boris Krvštufek podpisala pogodbo o gradnji novega obrata kranjske Iskre na Blejski Dobravi. Zapisali smo, da se bo v tem obratu lahko zaposlilo 20 žensk iz jeseniške občine in da bodo v obratu uredili justažo plošCatih relejev za telefonske centrale in sestavo žičnih oblik. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ PONOVNO razglaša na osnovi členov 11.—15. Pravilnika o delovnih razmerjih PROSTA DELOVNA MESTA PRIPRAVNIKOV: 1. diplomiranega iženirja Elektro fakultete — šibki tok in 2. diplomiranega pravnika Nastop službe je možen takoj. Prošnje naj kandidati naslove kadrovski komisiji podjetja. Razgic.s velja do zasedbe delovnih mest, oziroma do 23. novembra 1969. 9Jr,1£JLfH - GARANCIJA TEHNIČNA IN OBLIKOVNA DOGNANOST GARANCIJA TRAJNOSTI, VARČNOSTI IN ZANESUIVOSTI S podpisom te pogodbe so v jeseniški občini naredili nov korak na področju zaposlovanja ženske delovne sile. Znano je namreč, da se v tej občini že dlje časa srečujejo s pomanjkanjem delovnih mest za ženske. Konec septembra je bilo namreč po podatkih zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju zaposlenih v jeseniški občini 3699 žensk, prijavljenih za zaposlitev pa je 229. Rok za zgraditev novega Iskrinega obrata na Blejski Dobravi je 1. maj 1970. Takrat se bo v njem lahko zaposlilo 100 žensk. Preostalih 100 delovnih mest pa mora Iskra po pogodbi odpreti najkasneje do 31. decembra 1972. Predvideno je, da bodo v prvi fazi v novem obratu odprli 60 delovnih mest za justiranje relejev in 40 za sestavo žičnih oblik. Za 100 delovnih mest bodo morale ženske najprej na dvo- do šestmesečno priučevanje. nakar bo posebna komisija ocenila njihove zmogljivosti za nadaljnjo zaposlitev oziroma delo. Po podpisu pogodbe smo poprašali predsednika skupščine Franca Zvana, k? ko se v občini uresničujejo napori, da bi odprli čimveč delovnih mest, na katerih bi se lahko zaposlile ženske. »Predvidevamo, da bomo prihodnje leto v občini odprli 230 takšnih delovnih mest.. 100 smo jih danes zagotovili s podpisom pogodbe, v začetku prihodnjega leta je predvidenih 40 novih mest v obratu Izolirke, nadaljnjih 40 v nekdanji Cokli (sedanji obrat Vezenine Bled), preostala delovna mesta pa so predvidena v Železarni, v gostinstvu, trgovini in na področju turistične dejavnosti. 1971. leta je v programu okrog 200 novih delovnih mest. Letos pa nam je uspelo odpreti 149 novih delovnih mest za žen- Prizadevanja so torej očitna, vendar pa sem prepričan, da vseh potreb v prihodnjih letih ne bomo mogli zadovoljiti. Velik uspeh bo že, če bomo postopoma odpirali toliko delovnih mest, da bomo v njih lahko z^ooslili naravni ženski prirastek v naši občini.« Direktorja kranjske Iskre Borisa Krvštufka pa smo poprašali, zakaj so se odločili za novi obrat v jeseniški občini. Takole pravi: S 7-letnim programom razvoja PTT mreže v Jugoslaviji (ta je ocenjen na 7 milijard novih dinarjev) stoje pred našo tovarno velike naloge. Vsako leto bomo morali za 25 do 30 odstotkov povečati profz-vodnjo telefonskih naprav. V kranjski občini smo izčroalt vse možnosti za zaposlitev mladih deklet na tovrstnih delovnih mestih. Da bomo v prihodnje lahko proizvedli milijon sedemsto tisoč kosov relejev, smo se odločili za je- seniško občino, kjer je mlade ženske delovne sile dovolj. — Omenim naj le še to, da je justiranje ploščatih relejev zahtevno in natančno delo. Izkušnje in raziskave pa so nam do sedaj pokazale, da so temu delu najlažje kos mlada dekleta in žene.« A. žalar REJCI PRAŠIČEV! ODKUPUJE SVINJSKE KOŽE OD 1. novembra 1969 po zvišani ceni Ndin 3,50 za kg Oderite vsakega prašiča in oddajte kože najbližji zbiralnici. EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 9 Trgovina z električnimi potrebščinami 0 Pralni stroji 9 Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice # Šivalni stroji — dvokolesa 0 Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 9 Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini POSREDUJEMO karamboliranih vozil 1 OSEBNI AVTO OPEL REKORD coupe 1700. letnik 1967. začetna cena 12.000 din 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1969, prevoženih 5009 kilometrov, začetna cena 9509 din 3. OSEBNI AVTO RENAULT R 4 L. letnik 1966, prevoženih 40.000 kilometrov, začetna cena 10.200 din Ogled vozil možen vsak delovni dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10% pologom od izklicne cene sprejemamo do 12. 11. 1969 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Učni uspehi v osnovnih šolah občine Tržič so se v šolskem letu 1868-69 ponovno izboljšali Pouk v osnovnih šolah je obiskovalo 1530 učencev, kar je za 7 učencev manj kot v preteklem šolskem letu. Skupno z učenci iz posebne šole jih je bilo 1568. Zaradi tega se skupno število oddelkov ni nič spremenilo. Število učencev po oddelkih je bilo v vseh šolah skladno z veljavnimi normativi. Vsakoletne selitve večjega števila družin v nova stanovanja v Bistrici pa že precej vplivajo na povečani vpis novincev v šolo Heroja Bračiča. Lani se jih je vpisalo v to šolo 62, v šolo Heroja Grajzerja pa 48, kar lahko bistveno vpliva na učne uspehe v vsaki od obeh šol. Dokler se bo tako bistveno spreminjalo število prebivalstva posebno v okolišu šole Heroja Bračiča, bo treba skrbeti, da se bo vpisalo v vsako od obeh šol priblfžno enako število novincev. V podružnicah noben razred ni štel 16 učencev in je bil zato skoraj v vseh delno kombiniran pouk, pri katerem sta bila po nekaj ur dva razreda hkrati v učilnici. Le v Dolini je imel en razred ne-kombiniran pouk, v Podlju-belju pa vsi trije. V prvi šoli zato, ker bi bil pouk treh razredov hkrati skoraj nemogoč, v drugi šoli pa zaradi premajhnih prostorov. Skoraj 80 % učencev je imelo do šole manj kot 2 km. Takih, ki so bili oddaljeni več kot 4 km, je bilo v celoti 170 (10,8 % od 1568), od 2 do 4 kilometre pa 149 (9,5 %). Ker je bilo skupno 187 vozačev, je mogoče povzeti, da se je velika večina najbolj oddaljenih otrok vozila v šolo. Te ugodnosti nimajo zlasti otroci iz okoliša podružnice v Lomu. Socialni sestav učencev, ki je bil napravljen po očetovi zaposlitvi, je v občini Tržič izrazito industrijski. Kar 71 % učencev ima očeta delavca, več kot 5 H pa je le še šolarjev, ki so otroci zasebnih kmetovalcev ter upokojencev in drugih brez poklica ali zaposlitve. Ker je v delavskih pa tudi drugih družinah poleg očeta v delovnem razmerju tudi mati, je po praVici mogoče sklepati, da veliko otrok vsaj del dneva starši ne morejo neposredno nadzo rovati. Iz tega izhajajo mnoge slabe učne in pogosto tudi vzgojne posledice, ki jih bo motilo omiliti organizirano predšolsko in šolsko varstvo. Prav šolsko varstvo pa je v občini Tržič še slabo razvito. Od vseh 1568 šolarjev jih je bilo v varstvenih oddelkih šole Heroja Grajzerja in v vzgojno varstveni ustanovi le 53 (komaj 3,4%). Varstvo vozačev je bilo organizirano le v šoli Heroja Grajzerja. Malico je dobivalo v šolah 140S (89,6%) učencev, kosilo pa v šoli Heroja Grajzerja 130 in v Križah 40 učencev (skupno skoraj 11 %). Kdaj je kosilo ostalih 89% učen- cev? Po anketah iz prejšnjih I let je mogoče sklepati, da j precejšen dsl teh učencev še ! nima opoldanskega obroka hrane v pravem času. I V vseh treh popolnih osnovnih šolah je obiskovalo ' malo šolo 141 otrok. To šte-] vilo je kar veliko in dokazu-! je, da se starši za uspešen začetek šolanja svojih otrok zanimajo in za to pripravo prevzemajo tudi del stroškov. Psihologi so že tretje leto preizkusili zrelost tistih novincev, ki po zakonu še niso bili dolin; vpisati se v osnovno šolo. Tako je bilo nekaterim otrokom prihranjeno, da bi se že od začetka borili s težavami, ki jim še niso kos. Od skupnega števila 85 učiteljev jih je bilo 74 nastavljenih za nedoločen čas. Od teh jih je imelo 42 (56,8 %) dovršeno učiteljišče oz. srednjo strokovno šolo, 21 (28,4 %) jih je bilo z višjo in 11 (14,8%) z visoko izobrazbo. ! * Pomanjk'jlvo sta bila zasedena posebno matematika in glasbeni pouk. Z vsakoletnimi razpisi se kvalifikacijska struktura počasi le boljša, v ! veliki meri pa se bo izpopolnila tudi z izrednim študijem 1 na pedagoški akademiji. Izpopolnjevanju učiteljev i je bil namenjen dvodnevni seminar ob začetku šolskega leta, razredni in predmetni aktivi, individualni študij in ho-spitacijske učne ure, posebno v šoli Heroja Grajzerja. S samimi pozitivnimi ocenami je v vseh osnovnih šolah izdelalo 84,3 %, kar je za 2,52 % bolje kot v šolskem letu 1967/68 in tudi največ v zadnjih osmih letih. V višji razred pa morejo napredovati še učenci z eno nezadostno oceno in oni, ki so opravili popravni izpit. Od 715 učencev 5. do 8. razreda jih je imelo 122 (17%) popravni izpit, opravilo pa ga je 87 učencev. To je 12 % od vseh učencev od 5. do 8. razreda in 71,3% od onih, ki so imeli pravico do popravnega izpita. Tak uspeh prav gotovo ne bi bil do sežen, če šole ne bi organizirale dodatne pomoči ob začetku letnih počitnic in pred Izpiti. V bodoče se bodo morali tudi starši bolje seznaniti, kako naj se otrok pripravlja na popravni izpit. Po vseh možnostih napredovanja je končno izdelalo razred 92,2% učencev, kar je za 3% več kot v prejšnjem šolskem letu. Učni uspeh generacije se nam kaže kot končni obračun o uspehu združenega dela učencev im učiteljskih zborov pa tudi sodelovanja staršev. Prav ta končni uspeh služi najbolj pogosto kot merilo o uspešnosti šole in vodi v analiziranje vsega kompleksa vzgojnih, učnih in organizacijskih vprašani okrog enotne osnovne šole. Lani je v osmem letu šolanja obisko- Kaj bo z blejsko javno knjižnico? valo 8^ razred 61,5 %, kar je za 4,9 % več kot v prejšnjem letu. Stanje se izboljšuje posebno zato, ker je bilo v zadnjih letih uvedeno ugotavljanje uspeha generacije ne le pri tistih, ki šolanje že zaključujejo, ampak že od 4. razreda naprej. Glede konč-\ nega obračuna po osemletnem šolanju pa je najbolje z j vso resnostjo spremljati uspešnost vsake generacije že od 1. razreda dalje. Zboljšanju učnih uspehov je namenjena dodatna pomoč : za slabše učence. Od 37 učen-j cev, ki so napredovali z neza-1 dostno oceno, jo je nad dve ; tretjini popravilo pri slovenskem jeziku. malo.Tiad polovico pri tujem jeziku in malo manj kot polovico pri matematiki, čeprav uspeh dodatne pomoči ni bil popoln, je tudi pri sedanjih rezultatih upravičena in potrebna. Težava je posebno v tem, da jo je težko izvesti v pravem času, in ker se je nekateri učenci ne morejo ali nočejo udeleževati. Zaenkrat je dodatno delo z boljšimi učenci še najbolj razširjeno pri matematiki, ker so organizirana pri tem predmetu vsakoletna tekmovanja od šolskega do republiškega nivoja. 1 Posebne dejavnosti v šolah posredno tudi vplivajo na učni uspeh. V učencih bude interese za razna dela, dvigajo I včasih tudi omajano zaupanje vase in vplivajo vzgojno še zato, ker jih odvračajo od brezplodnega pohajkovanja. Nekateri učenci ali skupine so dosegli prav dobre uspe-i he na raznih športnih, telo-, vadnih, tehničnih in drugih ! tekmovanjih ter nastopih. Dostikrat javnost za to sploh ne izve in bi bilo prav, če bi bi-, la o akcijah in uspehih sproti bolje obveščena. Pedagoški svetovalec Stanko Stihih Med odprtimi vprašanji družbenega življenja na Bledu, ki so bila nakazana na zadnji konferenci SZDL Bled, so tokrat prvič resneje govorili o tamkajšnji javni knjižnici. Več kot dvajsetletno odlašanje in izogibanje temu vprašanju je slednjič prekinjeno. Tožba zasebnega lastnika sedanjih prostorov, ki mimogrede povedano sploh ne ustrezajo za knjižnico, in končno še sodnijska odpoved javni knjižnici, je neizogibno moralo prisiliti krajevno skupnost in druge za takojšnje ukrepanje. Kot vse kaže, tako je dal vedeti predsednik sveta KS na konferenci, bo v kratkem določen ustreznejši prostor za knjižnico v nekem večjem objektu v središču Bleda. Končna odločitev bo bržkone znana že letos. V primeru z drugimi javnimi knjižnicami v občini mora blejska spričo velikega zanimanja tujih turistov zadovoljevati tudi te potrebe. Ne gre zanemariti dejstva, da je za tujca prav knjižnica pomembno merilo pri vrednotenju kulturne ravni kraja, zlasti še, ker naši turisti prihajajo iz dežel, kjer je knjižničarstvo visoko razvito. Ob tem ne moremo mimo vznemirljive ugotovitve, da so turistični delavci vse premalo upoštevali takšno vlogo knjižnice in jo zato prepustili usodi. Lep primer razumevanja, ki zasluži vse priznanje, so prav te dni pokazali v Bohinjski Bistrici, kjer so kljub težkim pogojem dodelili knjižnici nov prostor. Blejska knjižnica ima nad 7000 knjig in si jih letno izposodi do 14000 bralcev, od tega le 60 do 70 tujim turistom. Zaradi neustreznih prostorov so že doslej morali izločiti več kot 2000 knjig, okoli 500 pa jih bodo morali uskladiščiti do konca leta. Ob sedanjih razmerah seveda ni govora o vidnejšem dopolnjevanju knjižnega fonda z novimi knjigami, še manj pa s knjigarni v tujih jezikih. Društvo slovenskih bibliotekarjev je prav te dni obvestilo matično knjižnico V Radovljici, da bo prihodnje leto skoraj gotovo na Bledu kongres jugoslovanske Zveze bibliotekarjev, na katerem bo poseben poudarek razvoju knjižničarstva v turističnih krajih. Samoumevno je, da si bodo delegati želeli ogledati tudi blejsko knjižnico. Najbrž ni treba posebno poudarjati, da je za rešitev problema knjižnice skrajni čas. JR. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa dokumentarna razstava ob desetletnici delavskih univerz. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in v II. nadstropju etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja slikarska dela Greta Pečnik J* Pirana, v kleti pa Nejč Slapar iz Kranja. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, v sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. Največ zanimanja za nemščino Tudi letos je delavska univerza na Jesenicah pripravila dokaj obširen program tečajev in predavanj, ki so se deloma že začela, deloma pa bodo pričela z delom novembra in decembra. Na delavski univerzi imajo dva oddelka osnovne šole, katerega obiskuje okoli 50 ljudi. Enega teh oddelkov je pripravilo Splošno gradbeno podjetje Sava in nad njim prevzelo vse skrbstvo. Podjetje bo tudi po končanem tečaju skrbelo za te kadre, jim omogočilo nadalj nje izobraževanje in primerno kvalifikacijo. Lani je opismenjevanje zajelo kar 62 delavcev, toda 14 ljudi tečaja ni uspešno končalo. Zato so se odločili, da bodo zanje pripravili dodatne ure opismenjevanja. Za tečaje tujih jezikov na Jesenicah letos ni dosti zanimanja. Se največ prijav je prispelo za začetni tečaj nemškega jezika in za speciah/.i-rani tečaj nemščine za šoferje in druge delavce v prometu Ljubljana Transporta. Oba tečaja sta z delom že pričela. V decembru bodo organizirali tečaj za skladiščnike, začetne in nadaljevalne kroj-no-šivalne tečaje, poskusili bodo s tečajpm za strojno pletenje. Premalo kandidatov je bilo tudi za gostinsko šolo in za začetni tečaj nemškega jezika za otroke. V okviru šolskega i/obra/eva nja bodo pripravili le zadnje letnike ekonomske srednje šole, komercialne In Rvtome li.uiske ter ostalih srednjih šol. Program delavske univerze obsega tudi številna predavanja. V mladinskem klubu na Jesenicah so prea kratkim končali s serijo predavanj o vesolju. Ta Prcta' vanja, ki so jih spremljal' filmi, so bila zelo dobro obiskana. Splošna predavanja pa bodo letos prirejali P0/7'' vodih in domovih ter mladinskih klubih v Žirovnici i'1 n* Jesenicah. Kmalu pa b(Xl" pričeli tudi s predavanu * delavce sekcije za vzdrtevi nje prog. . ^ Z osnovno Solo ,,v/l1^ Voranc so se dogovorih-bodo na roditeljskih scS,a^ k;h predavanja in tako p skrbeli /a izobraževanje sta -šev. T-. Novembra pa bodo na ■> lenicah v počastitev 10 kI ce delavske univei/e pnP vili svojo razstavo. ^ ^ Hristos Kiriazis: dr. M. Luther King Hristos Kiriazis Včeraj zvečer so v galeriji l-oškega muzeja odprli razstavo grafik grškega slikarja Hristosa Kiriazisa. Obisk gosta Iz Aten je med ljubitelji likovne umetnosti zbudil veliko zanimanje, saj nam Grčija, njena novejša zgodovina, usoda njenih ljudi, ter, će hočete, umetniške poti, ki jih — bodisi v glasbi in literaturi, bodisi v slikarstvu — ubirajo tamkajšnji mojstri Peres in čopičev, ni kaj prida Poznana. Zato bi redkim glasbenikom, pionirjem prebujo-Jočega se sodelcvauja, morali posvetiti izjemno pozornost. J^ik ni |^aP tako »Tovariši, zadeva je videti Preprosta, toda temu «1 tako.« »Tovariši, zadeva je le vi-d?U preprosta. (To pa ni tako.) Dosti nam Je na tem, da »•gradimo ga ; ie s°" d-obne učilnice. Veliko nam je do tega. da »gradimo za naše šolarje sodobne učilnice. Vzel je dve butare in jih Pfjal Po'tleh. V,-el je dve butari in ju mc^.i por tleh. L Sodnik je upošteval, da je P1' Obtoženec ie predkaino- Sodnik je upošteval, da je b'l obtoženec že prej kaznovan. '''vd zimo je pospravil iz lrta vse preklje. pred zimo je pospravil z vrta vse prekle. , Oglejte si močne ie tisi 0s^de in popravljene stavke. O Kiriazisu, mladem, leta 1937 rojenem likovniku, vemo prav malo. Slikati je začel razmeroma pozno, šele 1961 leta. Sodi v tisto vrsto umetnikov, ki delajo hitro, impulzivno in so izredno plo-doviti. Da je naša trditev resnična, dokazuje, če drugega ne, bogata bera razstav (šest skupinskih in pet samostojnih), s katerimi se je Kiriazis že zagotovil mesto med najbolj vidnimi grškimi slikarji mlajše generacije. O umetnikovi zbirki grafik, ki jo imamo priliko videti na loškem gradu, so kritiki časopisa Etnos zapisali, da je zvrhana pričevanj o instiktiv-ni slikarski moči, da obravnava človeške like z očmi, polnimi agonije in bolečine, ujetimi v mrežo gub iz temnih barvnih tonov. Likovna pedagoginja Hara Viena-Pa-pageorgieva, njegova učiteljica in mentorica, ki se bavi ludi s slikarskim ocenjevanjem, pa meni takole: »Hristos Kiriazis je otrok boja za življenje — ima vel jo in tudi navdušuje; dela z mrzlično vnemo, bolj nagonsko kot z razumom. In to mu pristoji, saj postane nepo-srednejši. Zalo vidimo v njegovih delih prestrašene človečke postave in obraze, ki jih je spaeila tesnobnost in ki se gibljejo v svetlobi ognja . . .« Naj povemo še, da je Krl-rlazisa povabil k nam profesor Marjan Tavčar, prevajalec, ljubitelj Grčije in grške kulture. V zameno bo eden ali več slovenskih slikarjev vrnilo obisk in tako napravilo nov korak k zbllžanju ter sodelovanju med narodoma. I. G. Bravo, mladi kranjski filmarji! Pred dnevi smo iz Amsterdama (Nizozemska), kjer se je nedavno tega končal mednarodni festival pionirskega in mladinskega filma, prejeli nepričakovano vest: pionirji kinokrožko pri Centru za estetsko vzgojo Kranj so s svojim filmom Nedokončane igre v kategoriji avtorjev izpod 16 let osvojili prvo mesto in zlato medaljo, posebna komisija Sklada princa Bernharda pa jim je dodelila denarno nagrado v znesku 1250 gouldnov (4320,00 din). Amsterdamska medalja, osvojena v hudi konkurenci mladinskih filmskih klubov iz Nizozemske, švedske, Kanade, ZDA, Sovjetske zveze, Italije, Češkoslovaške, Poljske in drugih držav, predstavlja doslej največji uspeh mladih kranjskih filmar-jev ter dokazuje, da bogata bera priznanj z republiških in zveznih festivalov v Laškem, na Jesenicah, v Skopju itd. ni zgolj naključje, da so jih Kranjčani resnično zaslužili. Organizator prireditve v Amsterdamu, tamkajšnji Institut film in mladina, je prav gotovo znal oceniti, katero delo je najboljše, komu podeliti zlato. In še nekaj besed o Nedokončanih igrah. Film prikazuje dekleta in fante, ki se gredo »zemljo krast«, vmes pa so nanizani barvni posnetki prizorov z vietnamskih, arabskih, blafrskih in kongoških bojišč, slike strahu in groze ter porušenih vasi. Pronicljivi simboliki dokumentarca, zgrajenega na kontrastu otroško veselje — strahote vojn, ni moč uteči. Klub šteje 25 članov — 10 mladincev, ki imajo svojo lastno amatersko skupino, in 15 pionirjev. Skupinica je pri nas že dokaj znana. Njen zadnji uspeh ji bo nedvomno dvignil ceno tudi onkraj meja Jugoslavije. A žal moramo ugotoviti, da prav doma, v Kranju, doslej ni bila deležna nobene pozornosti. Nihče, niti prireditelj letošnjega festivala šport — turizem, je ni jemal posebno resno. Zato je njen uspeh še toliko bolj bleščeč. Bravo, mladi kranjski fil arji! I. G. Beseda ob grobu profesorja Stanka Bunca Včeraj popoldne je prst kranjskega polja sprejela vase mnogo prezgodaj umrlega profesorja Stanka Bunca, vidnega kulturnega delavca, veljavnega slovenskega slov-ničarja in leksikografa. Ko smo nemi stali ob črni jami, smo se šele prav zavedli, kako blagega človeka je izgubilo naše občestvo in kaka vrzel bo nastala za tem kot mravlja marljivem delavcem na slovenskem slovstvenem področju. Profesor Stanko Bunc ni živel zaman. Za seboj je zapustil vrsto sadov — več kot deset slovnic, učbenikov in slovarjev. Zraven pa več stotin strokovnih člankov in razprav v naj raz« ličnejših revijah. Ker pa je življenjsko delo profesorja Bunca močno presegalo okvirje naše gorenjske regije, bo gotovo prav, če omenimo vsaj naslove njegovih knjig, ki imajo nedvomno vseslovensko veljavo: 1. 1939 Slovenska čitanka za trgovske šole in tečaje; 1.1940 Pregled slovnice slovenskega knjižnega jezika; 1. 1951 Jezikovni svetovalec; 1. 1952 Slovarček tujk; I. 1953 Slovenska jezikovna vadnica, 2. del; 1.1954 Slovenska jezikovna vadnica, 3. del; 1. 1956 Slovenska jezikovna vadnica, 4. del; 1.1960 Seznam gradiva za proslave; 1.1963 Slovar tujk; 1.1964 Spoznavajmo slovenski jezik; jezikovna vadnica za 7. razred; 1.1964 Spoznavajmo slovenski jezik; jezikovna vadnica za 8. razred; 1. 1966 Mali slovenski pravopis. Profesor Stanko Bunc je bil tudi utemeljitelj študijske knjižnice v Kranju in jo vodil kot upravnik celo desetletje. Njegova osebna zasluga je bila, da je v knjižnici zbral toliko dragocenih knjig z najrazličnejših študijskih področij. Za svoje požrtvovalno delo na kulturnem področju je 1. 1966. prejel Prešernovo nagrado mesta Kranja, 1. 1967. pa Čopovo medaljo za zasluženo bibliotekarsko delo. A vse večje, resnično veselje in notranje zadovoljstvo jo pokojni profesor doživljal sredi svojih ljubih knjig, sredi beležk in načrtov za bodoče delo. A nerazumna smrt mu je zdaj iztrgala pero iz rok ... življenje, ki se je tako prezgodaj izteklo, je pričelo kliti dne 30. oktobra 1.1907 — torej skoro natanko pred 62. leti — v kraški vasici Kobidelj blizu Štanjela. V deželici, ki je dala slovenstvu tudi Srečka Kosovela. Po odlično opravljenih gimnazijskih razredih se je Stanko Bunc posvetil študiju slavistike na ljubljanski univerzi, kjer so mu bili učitelji naši najboljši lingvisti in literarni zgodovinarji: dr. Ivan Prijatelj, dr. Rajko NahtigaL dr. France Kidrič in dr. Fran Ramovš. Ukaželjnega mladeniča je študijska vnema vodila še v češko Prago in v poijski Krakov. Strokovno izvrstno pripravljen je nato nastopil profesorsko službo: najprej v Ljubljani, nato v Mariboru, Novem mestu in končno, 1. 1947. v Kranju. Tu, na gimnaziji, pa je poučeval le štiri leta, nakar se je popolnoma posvetil bibliotek«« stvu. V Kranju si je profesor Stanko Bunc spletel tudi svoje gnezdeče, kjer je upal dočakati mirno jesen svojega življenja. A to zadoščenje mu ni bilo dano: niti prav oddahnil se ni od opravljenega — lahko bi celo rekli težaškega — dela, že je moral na pot v neznano ... A profesor Stanko Bunc je omahnil v smrt le kot človek, ki ga stre huda bolezen — njegovo delo pa bo ostalo živo, dokler bo ostala živa slovenska govorica, ki jo je negoval in ljubil čez vse. Ime profesorja Stanka Bunca se je že uvrstilo med nesmrtna imena plejade mož, ki so živeli in delali za to, da bi slovenska beseda čisto in plemenito zvenela. In zdaj ko so vrata, skozi katera odhajaš, blagi prijatelj in učeni mož, bi ti radi zašepetali toplo besedo za slovo in v zahvalo za pošteno opravljeno delo. A ta prava beseda, ki bi ti jo radi dali na pot, se nam Je zdaj zataknila v grlu. Le to: spečij se v dobri gorenjski zemlji in listje zlate jeleni naj rahlo, rahlo pokrije tvojo gomilo ... Črtomir Zoreč Kje bo pokopališče? »Ne vem razloga, toda krajevna skupnost o teh lokacijah še ni obveščena, čeprav so podatki na občini,« pravi dopisnik VID1C v članku, ki ga je pod zgornjim naslovom objavil Glas 25. oktobra 1969. Ce mu je zgornjo izjavo res dal tajnik krajevne skupnosti Kranjska gora, moram najprej povedati, da bi bila dolžnost taistega nekoliko bolje razumeti in poznati nastajanje in spreminjanje urbanistične dokumentacije, poti, ki so za taka opravila z zakonom predpisane in pot ter prakso za sprejemanje tovrstnih dokumentov. Prav tako bi te stvari moral poznati dopisnik VIDIC, če se loti njih obravnave v časniku. Dopisnik VIDIC bi moral bralce seznaniti, da ima Kranjska gora sprejet urbanistični načrt, ki je zdaj star šest let. Prav tako bi moral vedeti in povedati, da v tem načrtu ni določene lokacije za novo pokopališče v Kranjski gori. Ker pa smo letos z veliko muko zbrali denar za nadaljnje sistematično delo pri urejanju urbanistične dokumentacije, smo lahko naročili pri pooblaščeni instituciji (Urbanističnem inštitutu SRS) urbanistični program za celotni prostor občine Jesenice, modifikacijo urbani-stičnega načrta Kranjska gora (le ta mora biti opravljena na sprejetih načrtih vsakih pet let) in nekaj zazidalnih načrtov za individualno in družbeno stanovanjsko gradnjo. Vse to delo teče in obema — tajniku ter dopisniku — bi moralo biti znano, kakšen je postopek za sprejem tovrstnih dokumentov (izdelava osnov, predloga, vmesne razprave na pristojnem svetu, razgrnitev, razprava s prizadetimi občani in potrditev v skupščini občine). Ce bi tajnik in dopisnik rada pri tem zahtevnem delu kakšen »hiter postopek«, jima moram odločno poveda ti, da ga ne bosta »priforsi-rala« s svojimi izjavami in pisanjem, ker se izdelovalec I dokumentacije, prav tako kakor organi občine, zavedamo , odgovornosti, ki jo imamo. Naj naštejem le nekaj zelo odgovornih odločitev, ki so prisotne pri modifikaciji urbanističnega n; rta Kraivske gore in zahtevajo poglobi je no ter zapleteno študijsko pieučevanje: Do nedavnega ni bila znana dokončna trasa bodoče avto ceste na sektorju Kranjske gore, še danes ni znana ožja lokacija cestnega predora pod Karavankami, letos je bil izdelan projekt za kianj-skogorski vodovod, v noveliranem urbanističnem načitu ni>j bi prevladala težnja po občutni razširitvi con za hotelsko in turistično gradnjo, na novo je študirana trasa bodoče obvozne ceste v Kranjski gori, v izdelavi je projekt za nov 35-kilovoltni daljnovod do Kranjske gore, razen tega pa je treba rezervirati zemljišča za perspektivne energetske potrebe kraja, v teku je razmišljanje in študij o regulaciji Rojce, Save in Pišnice ter melioraciji nekaterih zemljišč in tako dalje in tako naprej ... Vidite, dopisnik VIDIC. na vse to je treba dati odgovor v takšnem dokumentu, kakor je modificiran urbanistični načrt. In ko bo jasno vse našteto in marsikaj nenaštete-ga, bo najbrž zelo lahko povedati, katera od treh štu-diranih lokacij je najprimernejša za novo kranjskogorsko pokopališče. In zdaj moj odgovor! Novo lokacijo za pokopališče v Kranjski gori je treba pogledati pri jedru, tam kjer stvari nastajajo in v vsej njihovi celovitosti. Tak po gled pa zahteva mnogo bolj poglobljeno obravnavo in ne prenese takšne, kakršno nam skuša »servirati« dopisnik VIDIC. Vem, da je laže »brskati« po površini, kakor raziskovati jedro. Vem tudi. da je laže kalili vodo, kakor bistriti jo. F. Zvan »Kmečki turizem na valoviti vaških lukenj.. « Dne 8. 10. 1969 ste objavili članek z naslovom »Kmečki turizem na valovih vaških lukenj in ob spremljavi ciganske glasbe.« V tem članku je omenjena tudi cesta od železniške postaje Podhom do sredine vasi. Ta cesta spada pod krajevno skupnost Gorje, meja s krajevno skupnostjo Bled pa je železniška proga Podhom - Bled. Da pa bi bila javnost pravilno obveščena, prosimo, da objavite naslednje pojasnilo: Na cesti od cestnega podvoza mimo Zalehai ja obstojajo nemogoče razmere. Vsak po svoje obrača vodovodne cevi v svojo korist tako, da niti v cesti zakopane niso več varne. Na ovinku pod Zale-harjem je najprej zmanjkala mreža s cestnega jaška. Nato je Z. A. izkopal iz ceste betonske cevi, si jih prilastil in vodo preusmeril. Cevi je nato zakopal na spodnjem delu hiše ter si tam uredil parkirni prostor. Opozorili smo ga in obljubil je, da bo cevi vrnil na stari prostor in vodo spet preusmeril. Vendar tega ni storil. Zato smo ga prijavili milici, ki je zadevo prijavila javnemu tožilcu v Radovljici. Javni tožilec je tožbo zavrnil in nas napotil na redno sodišče. Krajevna skupnost pa nima denarja za tožarjenje in stroške odvetnikov. Zaradi tega smo zadevo odstopili skupščini občine Radovljica. Dopis smo od- Uspešna športna sezona ALC Lesce Kljub pomanjkanju denarja letos največ uspehov Z doseženimi rezultati na področju letalskega športa je Alpski letalski center v zadnjih letih dosegel že nekaj lepih uspehov v jugoslovanskem merilu. Ti uspehi pa so še toliko pomembnejši, ker je financiranje tovrstne športne dejavnosti prav v Sloveniji najslabše urejeno. Vzroka za to najbrž niti ni težko najti, če vemo, da je ta šport zaradi dragih rekvizitov (letala in padala) prav gotovo med najdražjimi. Kljub pomanjkanju denarja pa je članom Al.C Lesce letos uspelo doseči vrsto priznanj Športna dejavnost *e v ALC v Lescah odvija v treh panogah: jadralnem letenju, motornemu letenju in padal stvu. Ob slabih, 20 let starih letalih, je bilo opravljenih 1(XX) poletov ▼ jadral nem letenju in 1500 z motornimi letali. Zabeležili pa so ludi 2280 skokov s padali, kar 80 odstotkov vseh skokov v zvezi letalskih organizacij Slovenije. V jadrAlnem letenju sta dva nI lota Al.C dosegla dva kompletna srebrna C znaka, j en pilot kompletni zlati C j znak, pet pilotov jc doseglo višinske pogoje za zlati C ; z.nak, en pilot pa ic dosegel 1 v šinski pogoj /a diamantni j t mak (to |c -t>ooo metra« i nad točko, kjer je bilo letalo odklopljeno). Na državnem prvenstvu v jadralnem letenju sta pilota inž. Praprotnik Boris in Ferdo Herlec zasedla 2. oziroma 10. mesto med 22 udeleženci. Trenutno pa pa je Boris Praprotnik eden prvih kandidatov za državno reprezentanco, ki bo prihodnje leto sodelovala na svetov nem prvenstvu v Mar! i (ZDA). Nič manjši niso njihovi uspehi v motornem letenju, saj so piloti ALC Lesce na vseh republiških pollinalnih tekmovanjih dosegli prvo mesto. Na državnem padalskem prvenstvu pa so se letos najbolj izkazali Pesjak, Brezar, Šolar in Bratuša. Skratka, kljub pomanjkanju denarja (letos so dobili dotacijo 2 milijona starih dinarjev, ostali denar zaslužijo z. dodatnimi dejavnostmi; imajo delavnico za material za metalurške peči) so letos dosegli največje uspehe Prav ti pa jih spodbujajo za nadaljnji razvoj te športne dejavnosti. Tako bodo prihodnje leto dobili več jadralnih letal, mrzlično pa se pripravljajo tudi na organizacijo svetovnega padalskega prvenstva ki bo, če bo vse po sreči, V l.CSi uli Dl llloilll JC li-to A 2. dali predsedniku občine, ki je obljubil, da bo zadevo uredil. Ker pa betonske cevi še do danes niso zakopane nazaj v cesto, smo opustili nadaljnje vzdrževanje ceste. Vzdržujemo pa cesto od cestnega podvoza mimo železniške postaje, kamor se je preusmeril ves promet. Cesta mimo Zaleharja pa je postala bolj lokalnega značaja. Dokler pa bo ostalo tako, da bo lahko na cesti vsak nekaznovano delal v svojo korist kar bo hotel, sc stanje ne bo spremenilo. Na cesti ne more biti več gospodarjev. Krajevna skupnost jc pripravljena cesto popraviti, če bodo betonske cevi zakopane nazaj na svoje mesto in to pod pogojem, da se vsi nepoklicani »vzdrževalci« ceste, odstranijo. Želimo, da bi se vaščani vasi Podhom zgledovali pri vaščanih Poljšica, ki tesno sodelujejo s krajevno skupnostjo, pomagajo s prosto voljnim delom in prevozi pri popravilu cest. Uspeh takega sodelovanja pa sc jasno vidi na cestah v vasi Poljšica, kjer ni lukenj in je stanje cest zadovoljivo. Sedaj pa še nekaj o vprašanju odvajanja turistične takse. Tovariš Zalehar navaja v članku, da dobiva goste od turističnega društva Bled. Zanima nas, komu je bila odvedena turistična taksa za 300 prenočitev. To je že lepa vsota in to so podatki, ki jih tov. Zalehar navaja v članku. S turistično takso od teh prenočitev bi krili stroške popravila ceste mimo Zalehar ja. ki je v resnici slaba. Turistična taksa je namreč del finančnih sredstev, ki jih k i a ic\ ne skupin isi i dobi jo ob zaključku leta od skupščine | občine Radovljica. Zanimivo pa je, da krajevna skupnost Gorje, od turistične takse, kljub temu, da ima na območju veliko turistov, dobi zelo malo denarja. Turistično društvo Gorje v redu odvaja to takso za vse, ki imajo sobe prijavljene pri tem društvu. Pretežni del lastnikov turističnih sob pa ima to prijavljeno pri KOMPASU ali pa pri Turističnem društvu Bled. Nedvomno je vzrok takega stanja sedež turističnega društva Gorje v Vintgarju, ki je preveč oddaljen od središča krajevne skupnosti. Ugotavljamo, da sc pretežni del turistične takse gorjanskih turistov nekontrolirano odvaja krajevni skupnosti Bled. Ta problem smo že obravnavali na raznih sestankih ali sejah pa do danes še ni urejen. Razumljivo je, da imajo lastniki turističnih sob raje viSb kot nižji dohodek, zato Pri' javljajo sobe pri tistem društvu, ki jim lahko pošlje več gostov. Po drugi strani pa iščejo komunalne usluge, vzdrževanje cest, ureditev kanalizacije, pluženje snega, javno razsvetljavo itd. P1} krajevni skupnosti, kjer živijo. Turistična taksa naj ostane tam, kjer je bila ustvari«.'; na in naj se porabi za razvoj turizma! Nc zapostavljaj nio podeželja in vaškega turizma! Veliko turistov želi PlC' Živeti dopust na deželi, vprašanje Pa je, če jim je kljub turističnim sobam to omogočeno. Lastniki sob gerenjsk?-območja, tudi v vašem t u ri- ga interesu jc, da ostane stična taksa doma! Zahtevajte na zborih volivcev, ° pristojni organi to vprašanj sUupnost društvo Ki a jevna Turistično resi jo! Gorje, luiouiuu —„ Gorje m lastniki tunsticn'jj sob bomo potem lahko na* skupni jezik za pravilno, n mensko uporabo takse. tuk. *s nc na območju Potem se bo kmečki turi lahko razvijal ob ^ob.n^ cestah, ob urejenih ^analiz^ cijah in ob sodobni JaV razsvetljav i. Predsednik Matevž Bi/ja* SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA takoj zaposli 1. 5 VK slikopleskarjev 10 KV slikopleskarjev 5 PK slikopleskarjev ?.. administratorko veščo knjigovodskih. u'a' gajniških in personalnih poslov. Pogoj: pod 2 srednja ekonomska ali administrativna šola. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Tunjice dohitevajo čas ZEMLJA f«unjice so od Most od- £ daljene dobro uro ho- j da po kolovozu. Sicer pa vodi makadamska cesta š kamniške strani. Jesenskega sončnega dne sem se namenil v ta predel pod krvav-škimi slemeni na sprehod. Občudoval sem rumeno-rja-ve-rdeče krošnje, travnate rebri, hiše, ki slone ob gričkih, njive, ki se vi jejo po ložah; hotel pa sem tudi prisluhniti utripu tamkajšnjega življenja. Veliko je bilo že prelitega črnila, še več pa vročih misli in besed Tuniičanov, o plantaži jablan in hrušk na tunji-ških tleh. Kaj kmalu sem izvedel nekaj podrobnosti. Naletel sem na kmeta Bavnika Jožeta, ko je obiral jabolka Da plantaži. »Več kot tri hektare njiv in travnikov sem imel tu. S kmetijsko zadrugo Kamnik srno sklenili kmetje koopera-cijsko pogodbo. Z buldožerjem so zravnali zemljo, nato Pa naredili terase in posadili jablan« in hruške. Posadili »o okrog 22 ha. Zemlja se ni tako hitro usedla, zato se je pozneje marsikje udrla in razpokala, tako da so popokale tudi korenine. Marsikatera jablana se je posušila. Tudi ostali pogoji niso bili tako dobri, kot so predvidevali. Se lani je bilo malo pridelka, čeprav so nasadili Plantažo že jeseni 1962. leta. Letos smo debili kmetje ze-Bdjo zopet v svoje roke. Nerodno je za nas, saj ne moremo zravnati teras. Preveč bi stalo. Tako bomo morali "veti samo od jabolk. No, •etos jih nekaj je, le slabo se prodajajo, še po 70 din zimska ne gredo v denar.« • Kaj pa še pridelujete? »Navadno vsak za sebe pše-jueo, pa tudi oves, koruzo in Ječmen ter krompir. Pridelka P* ni pravega, kajti veliko pode narede hudourniki in »udi fazani. Njive leže ob fO> *dovih hi ob gričih. Ponekod Morajo še zadnjo brazdo zno-g»l s košem navzgor. Da, tu- » koš še poje pri nas staro Pfsem. Imam tudi precej ži-*,ne posebno sedaj, ko kosl-"10 na plantaži med drevesi. vendar kaj, ko ne prideš s *°sdnico blizu!« • Pa mehanizacija? *°. s časom gremo vseeno "^ej. Redkokje se še vidi Jj*vaden Voz. Vas - šteje trak,J .* h,š ~ i"« ie 7 "^ktorjev. Vsak kmet Ima WŽn° k08U«*CO> nekaj je ro' že motornih. Sam imam for"0 mo,orno kosilnico Re nj da lahko z njo kosim »krm mn,aii- Ri>d M kupil še SgPBnlco, a je zdaj Z mola »S? poZReJe scm »i niks k(>l"nznico Vrhov- RSS*T K ie p,,/nc)C ški v -i-' 1? n^istarejši mo-v runjicah. Osem križev in šest polen si je že naložil, a je še vedno čil Ln zdrav. Le sliši malo slabše. Povedal je: »Kmetijo sem prepisal na sina. Mladi znajo bolje gospodariti. Mi ne moremo več v korak s časom. Včasih se nam je zdel radio nenavadna stvar, danes pa ga Imajo v vsaki hiši, celo že 10 televizorjev je v vasi.« Tunjice slovijo tudi, da tu dobro obrode orehi. Toda letos jih ni. Vzel jih je majski sneg. Ko sva se ravno menila o vremenu, je povedal, da je leta 1866 koncem aprila padel sneg in tako močno zamrznil, da so lahko s konji jahali po njem, ko so šli v Komendo k procesiji. Tiste čase je bil v Komendi še v veljavi običaj, ki se jc obdržal iz viteških časov. Pristavil je še: »Napiši še, da sem dolgo časa popravljal zvonove. Naučil sem se od očeta. Ljudi s takim poklicem je malo. Najtežje smo spravili v zvonik tunjiške cerkve zvon, ki je tehtal 1400 kg.« Pohitel sem v hrib, da bi si ogledal zgodovinsko znamenitost cerkve. CERKEV Stoji na vrhu lapornatega grička z nadmorsko višino 476 m. Je delo baročnega stavbenika Mačka. Njena posebnost sta dva zvonika. Menda je podobna cerkvi sv. Neže v Rimu. Posebno lepa je v razkošnem oltarju Laverjeva slika, ki je priznana umetnina Ln zgodovinska znamenitost. Zdajšnja cerkev je bila zgrajena leta 1766. Na tem mestu je prej stala gotska cerkev, ki se omenja v zapiskih že od leta 1526. Leta 1762 jo je dal podre**! Peter Pavel Glavar in prispeval za novo cerkev 1800 goldinarjev, kar je bilo takrat zelo veliko denarja. Prav je, da spregovorimo še nekaj besed o tem možu, ki ga zgodovinarji upravičeno imenujejo pionirja slovenske Izobrazbe. Bil je eden najpomembnejših osebnosti v 18. stoletju na Slovenskem. Rodil se je 12. 5. 1721. leta v Ljubljani. Mati ga je postavila kot dojenčka na prag komendske graščine. Deček je bH zelo bister in zato so ga dali v šole. Pozneje je vzel v najem graščinsko posestvo in zelo umno gospođini. Uveljavil se je kot odličan sadjar in čebelar. Imel je čez .500 panjev čebel. Z lastnimi sredstvi je odprl v Komendi leta 1760 šolo za nadarjene, a revne fantičke. Učil jih je branja in pisanja, nemščine in latinščine, petja ter glasbe na gosli in orgle. Bil je prvi, ki hotel izdajati pri kranjski Kmetijski družbi poučne spise tudi v slovenščini. Sam jc tudi v domačem jeziku pisal zanje, vendar ni uspel, ker ga niso hoteli razumeti. Po njegovi smrti — umrl je 1784. leta -— je prenehala z delom tudi šola. Njegova nenavadno živ-ljensko pot je opisal pisatelj Pregelj pod naslovom Odisej iz Komende. $ O zgodovini cerkve mi je nekaj povedal tamkajšnji zvonar: »Stara gotska cerkev je bila posvečena sv. Katarini, zdajšnja pa ima še stranski oltar sv. Ane. Zadnje ime je namreč nosila Glavarjeva mati. Ljudje zmotno menijo, da je to cerkev sv. Ane. Po ustnem izročilu je bilo takrat, ko so gradili novo cerkev, toliko voznikov, da je bil zadnji še v Mengšu, kjer so nakladali kamenje, prvi pa že na hribu v Tunjicah. K božiču 1926. leta so potrkavali v zvoniku. Ogorke so metali na streho, ki je bila iz skodel. Nič čudnega torej ni, da se je vžgala Ln pogorela. Potem so jo pokrili z bakrom. Posebnost je tudi ta, da v tej cerkvi ni videti mešanice umetnostnih dob. Ohranil se je čisti barok. S prizadevanjem takratnega župnika je ostal med vojno v zvoniku veliki zvon, ki posebno lepo poje in smo vsi ponosni naj. Nemcem je dal tri manjše, samo da so velikega pustili. Po enega je morala imeti vsaka cerkev.« Še preden sem se spustil ] na drugo stran vasi, sem se naužil prekrasnega razgleda, ki se mi je nudil. Ker je bilo lepo vreme, se je dobro videlo brniško letališče, Kranj, Domžale in Kamnik; Krvavec pa se je dvigal nad mano. Se to. Prek Tunjic so nekdaj hodili planinci peš čez Sen tursko goro Ln mimo Ambroža na Krvavec. Pet ur hoda je. VAŠKE TEŽAVE Ko sem Tunjičane povpraševal, kdo bi mi lahko povedal kaj več o vasi in življenju v njej, so me napotili k Steletu Petru, občinskemu odborniku. Zal ga ni bilo doma. Prijazno pa rni je postregla z opisi njegova žena Marija. Steletovi imajo kmetijo, na kateri pomaga traktor. O Kakšna je bila letos letina pri vas? »še kar dobra. Tunjlška zemlja je debela in pridelki bolje uspevajo ob suhih letih, škodo na vsem delajo hudourniki. Celo plaz se je v februarju utrgal ln pokril dve cesti, da so bili ljudje onstran čisto odrezani. Divjad nam tudi precej poje; Se divji prašiči pridejo. Sejemo predvsem za dom — 12 nas je — sadja pa je preveč. Težko je s prodajo. Saj pravijo: Tunjičana vsak pozna, hruško za »pušeljc« ima!« # Ali niso vaška posebnost tudi kumare?, »Tudi te. Veliko jih znosimo v Kamnik na trg, zato nas dražijo z njimi. Marsikje so sklenili pogodbo s kamni- j ško industrijo ETA in sade kumarice za vlaganje. Ce Kamnika ne bi bilo, bi tsžko živeli. Tudi s koši nosijo nekateri tja.« 0 Kakšna pa je sestava prebivalcev? »Dolgo časa so bili sami kmetje in kajžarji, danes pa je že ekrog 100 delavcev, ki so si našli zaslužek zunaj domače vasi. Delavci se vozijo s kolesi, mopedi in avlomo-mili, ker avtobus ne vozi. Pravijo, da je prehud klanec proti vasi.« e Pa šola? »Imamo jo v vasi. Štiriraz-redna je, ker je malo otrok. Učiteljica in učitelj učita vsak po en razred. Prvi in tretji sta namreč skupaj ter drugi in četrti. Višje razrede obiskujejo v Kamniku. Pozimi je težko zanje. Včasih mora kdo ostati doma, ne gre drugače. Po končani osnovni šoli jih ostane le malo doma. Veliko jih gre v uk, nekateri študirajo tudi naprej.« 0 Kaj pa voda, elektrika, preskrba s kruhom, cestna povezava? »Vodovoda zdaj nimamo. V načrtu pa je, da bi naredili rezervoar pri izviru Tunjice (potoka) in ga zvezal z že obstoječim kamniškim in tako dobili vodo po ceveh. Pred časom smo naredili z občinsko pomočjo transformator, tako da imamo dovolj močno napeljavo. Kruh nosijo delavci iz Kamnika, kmetje pa seveda pečemo doma. Pravih kmetij je še okrog 20. Imamo tudi trgovino z mešanim blagom in gostilno. Nekaj govore, da bodo odprli še eno gostilno s sobami za turiste. Cesta do Kamnika ni asfaltirana. Klanec sploh ne smejo. Avtobus je lani vozil otroke v šolo, a samo poleti, pozimi pa menda ne more v klanec. Ravno zdaj je končana cesta proti Zalogu ln so tako predvsem v Vrbovju boljše povezani.« • Se nekaj bi r?.d vprašal — samo ne smete zameriti. Kako je bilo tisto s kuhanjem žganja? Slišal sem, da ga kuhate tudi iz močeradov. — Nasmejala se je: »Kdaj bi jih moralo potem že zmanjkati! — Bilo je takole: Dva Tunjičana, tesarja no poklicu, sta se šalila na vlaku. Na kapo kotla za zganjekuho jc treba menda dati rep, tace močerada pa v cevi, iz katerih teče žganje. Iz 30 litrov se tako baje skuha 50 litrov. Ljudem Je bila šala všeč, pripovedovali so jo naprej, avtorja pa sta jo tudi z vesel jem širila. Celo v časop>s Je prišlo. — Res pa je. da skuhamo veliko žganja, ker imamo dosti jabolk. Le verjemite, da Je danes pristen!« Natočila mi je šilce domačega žganja. Resnično ni bil slab. Ivan Sivec TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. SEKTA SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31, tel. 22053 — ZAMENJUJEMO AJDO ZA MOKO IN ŽIVINSKA KRMILA X. novoletni sejem v Kranju od 16. do 26. XII. 1969 Slovenija avto POSLOVALNICA KRANJ. CESTA JLA 10 ZA HLADILNIK vašega avta sredstva proti zmrzovanju: Glvsantin (Pazite, nagradni kuponi!) ROLIN trenutno dovolj na zalogi. ZIMSKI AVTOPLASCI tudi že v prodaji. Na Kanarske otoke Da ne bo nesporazuma; gre za devetnajstdnevno potovanje jugoslovanskih turistov na Kanarske otoke v Atlantskem oceanu, imenovane tudi Otoki sreče. »Jugoslavija« je motorna potniška ladja srednje velikosti, že rahlo nadušljiva, a vendar sposobna, da prepelje prek 200 ljudi posadke in potnikov po 5200 milj doigi morski poti od Kopra do Kanarskih otokov in nazaj. »Jugoslavija« je vrgla sidro v pristanišču Splita, Catanie, Mallorce, Gibraltarja, Madeire, Kanarskih otokov, Casablance, Malage in Malte. nih po vsej ladji. Za boljšo orientacijo so nam predhodna tudi razkazali vse pomembnejše prostore na ladji, cd komandnega mostu z radarjem in ostalimi napravami za plovbo, do strojnice z malo delavnico za popravila v vročem, zaduši j ivem in hrupnem drobovju ladje. Izpluli smo »Življenjsko« potovanje so po večjih in manjših pretresih prestali vsi udeleženci. Tisti popotniki, ki jih je na potovanju najbolj zdel ovala morska bolezen, so ob povratku v Koper sklenili, da je bilo to potovanje kar dvakratno: prvo in zadnje. Manjšina pa je že delala načrte za krožno potovanje v prihodnjem letu. Verjetno se prenagljenih sklepov ne bomo povsem držali ne eni ne drugi. Iz koprske luke smo iz-pluli 11. oktobra zvečer. Po prestanih naporih v zvezi s pripravami na potovanje, s prevozom iz Ljubljane v Koper, z vkrcavanjem na ladjo in carinskim pregledom ter razmestitvijo po kabinah, smo po večerji močno utrujeni polegli iin v mislih na domače poskušali zadremati ob monotoni spremljavi ladijskih motorjev in uspavajo-čem guganju ladje. Naslednje jutro smo vzeli na krov še zadnje potnike in ladja je opoldne zapustila splitsko pristanišče, zadnje na jugoslovanskem ozemlju. Med plovbo smo opazovali našo in nato italijansko obalo, dokler ni izginila na obzorju. Zapuščali so nas tudi galebi, ki so dolgo obletavali našo ladjo in se spopadali za odpadke iz ladijske kuhinje. V večji ali manjši oddaljenosti smo srečavali potniške in tovorne ladje in ladjice, ki so plule proti Sredozemlju ali pa so se vračale v domača pristanišča. Razgledovali smo si našo ladjo, se nastavljali soncu in uživali ob kulinaričnih dobrotah, katerih raznolikost in priprava so opravičevale sloves ladijskih kuhinj in kuharjev. Za razvedrilo in ples je skrivi mali instrumentalni ansambel in v vlogi napovedovalca živahni in domiselni mornariški oficir Nikola. Po končani večerni zabavi z razdelitvijo dobitkov, ki so jih prispevale nekatere slovenske tovarne, smo se odpravili k počitku. Brez načrta ladje, ki smo ga dobili že na začetku potovanja, bi bilo iskanje kabin precej težko zlasti za tiste, ki so obilno večerjo dobro zalili. Spočetka se je bilo kar težavno znajti v malem labirintu hodnikov, stopničk, toaletnih prostorov, prostorov za prireditve, službenih Drostorov in kabin, razmešče- 2e drugo noč potovanja se je nad morjem razdivjala nevihta z močnim bliskanjem in grmenjem. Razgibano vodovje je pozibavalo ladjo in krivična je bila trditev oficirja Nikole, da sta premetavanje povzročila mlada novo-poročenca na poročnem po--tovanju. Bili smo v strahu da bomo znanje, pridobljeno na poskusni vaji za reševanje brodolomcev, praktično uporabili že kar to noč. Posledice neurja pa so bile vidne le v skoraj prazni jedilnici drugo jutro in po prvih žrtvah morske bolezni, ki so pretresene premišljevale. kateri vrag jih je zvabil na morje. Tistih nekaj junakov, ki jim , morje še ni prišlo do živega, | se je najprej krepko nasitilo V opusteli jedilnici in nato , ljubeznivo poskrbelo za bolj-ie počutje bledoličnikov, le- , žečih po pogradih v kabinah ' in v ležalnikih na palubi. Izkušeni pomorščaki pa so nas kaj slabo potolažili z no-vjco, da je veter pihal z borno močjo štirih bo-forov in da je bilo nočno pozibavanje prava otročarija. Po tej ugotovitvi smo se zaskrbljeno zazrli v bodočnost, ki naj bi nas iz pomehkuženih suhozemcev preoblikovala v krepke pomorščake z značilno zibajočo hojo. Ln s testamentom v steklenici — za vsak primer. Kakor vse dobro in slabo, tako je minila tudi morska bolezen in vedro razpoloženje nas je v sončnem dopoldnevu pričakala Catania. Na žalost in jezo številnih motoriziranih i/.voščkov in tipičnih si-eilijanskih kočijažev na pomolu smo po opravljenih formalnostih posedli v avtobuse z oznakami za angleško, nemško in italijansko govoreee vodnike. IMa Etni Po lepi cesti smo sc odpeljali iz pristanišča skozi mesto proti Etni, edinemu delu jnčeniu vulkanu v Evropi Z vozili sc je mogoče pripeljati vsaj 2000 m visoko, sam vrh Etne pa ni dosti višji od treh tisočakov in nanj ne vodijo obiskovalcev. Etna kraljuje nad tremi morji: Sredozemskim, Jonskim in Tirenskim in je strah in trepet prebivalstva, hudo preizkušenega v večni borbi z neukrotljivimi silami narave. Kot spomin na izbruh stoji na obali Sredozemskega morja ukleta ladja, ujeta v skrepenelo, črnikasto lavo. za vedno vržena iz svoiega eLementa. Na obzorju so dobro vidni Herkulovi stebri. Stvarnost in mitologija se tu prepletata skoraj na vsakem koraku. Tod je na svojem dolgem potovanju taval Odisej. Vegetacija je bujna, sredozemska. Prebivalci se poleg ladjedelništva in tekstilne industrije, osnovane že od Grkov v 7. stoletju pr. n. št., ukvarjajo z gojenjem vinske trte in južnega sadja. Vse poljedelske kulture odlično uspevajo na ognjeniških, z minerali bogatih tleh. Z naraščajočo višino postaja pokrajina vse revnejša. Vsaka ped zemlje je obdelana, pozidana aH z belo apneno črto rasparcelirana za imovite meščane, bodoče lastnike počitniških hišic, ki rastejo kot gobe po dežju. Arhitektura teh novogradenj je zelo raznolika in mnogokrat kvari ubranost okolja s svojo na-čiokanostjo. Le vrtovi okoli hišic so izjemno lepi in domiselni. Obdelana zemljišča in stavbe se redčijo, zrak postaja vse bolj oster. Prevladujejo debeli, nagubani sloji zverižene zemeljske skorje in povsod prisotna ugasla lava. Cunjaste megle se vlačijo po opustelih pobočjih; Ie globoko v dolini se vabeče blesti mesto ob morju. Ponuja se dež in dela to mrtvo pokrajino še odurne j šo. Se ubožni pastir s svojim psom in umazanimi ovcami je kot izklesan iz te sivkaste tvari-ne, ki jo je izbruhal ognjenik po pobočjih med bomo zelenje. Vodnik, ki razlaga zgodovino s potresi in erupcijami bogatih področij, za boljše ra/.po I oženje zapoje nekaj znanih pesmi. Nazadnje zelo občuteno ubere napev v sici-lijanskem narečju na čast ognjeniku. S pesmijo ga prosi, naj nas prijateljsko sprejme in dovoli, da si ga v miru ogledamo. Zato gremo kar z večjim zaupanjem na oglede okoli previsnih sten težko dostopnih žrel in pogumno lezemo v ponižne j še kraterje. Toda — nikoli se nc ve ... Otovorjeni s primerki raznobarvnih vzorcev lave /upu ščamo grozljivo ozemlje. V niže ležečem malem planinskem gostišču nam na filmskem platnu predvaja jo izbruhe Etne. Pod vtisom veličastnih prizorov sc vračamo v mesto ob vznožju Etne. (Dalje v soboto) Anica Bizjak ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & portiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36 262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F.Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št. 26/3, telefon 93-787 ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, URE v priznanih IN ŠPORTNI strokovnih POKALI trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najbolj- * šem dnevnem tečaju. Obiščite našo novo restavracijo na Korenskem sedlu CENTRAL KRANJ PRODA na licitaciji FIAT 620 B, nosilnost 2 toni leto izdelave 1964 v voznem stanju. Začetna cena 5000 DIN. Licitacija bo v sredo, 12.11.1969, ob 10. url na dvorišču restavracije Park v Kranju. 4? TRGOVSKO "^T^J/ PODJETJE *arja 15 LET^ Nimam denarja pa možila bi se rada Kaj praviš? da v Zarji pohištvo Jia obroke dobiš. Trgovina, ceste, kultur a. •• Pred kratkim je bila vo-hlna konferenca v krajevni organizaciji SZDL Gorje v radovljiški občini. Na prejšnje začudenje navzočih se je konference udeležilo malo članov socialistične zve-*a> Vseeno pa j a bila razprava živahna in zanimiva. Tako so na konferenci opozorili, da je na Dolgem «IdU treba čimprej zgraditi samopostrežno trgovino, ker se sedanje štiri trgovine na Sorjanskem področju postali že premajhae. Prav tako so na konferenci ugotovili, °a so ceste v tem delu radovljiške občine nemogoče. Predsednik občinske — skupen« Stanko Kajdiž je članom pojasnil, da makadamskih cest ne bodo popravljali, ampak jih bodo že v olr/.nji prihodr .osti asfaltirali. Tretje vprašanje, ki so 8a načeli na konferenci, pa Je razdrobljenost kulturno-Prosvotnih prostorov. Opozo nli so, da bi bilo treba za nekatere objekte (nedokon-dom Svobode v Sp. G°rjah in drugi) najti H-nančna sredstva. J. B. OBVESTILO Jnadi redukcije elek Sh SCg? loka obveščamo, «a Radio Tržič v nedeljo, ja novembra ne bo odda- ttrtft v nedeljo, ob 11. Kom Prvenstvena no- HCREinft turistično prometno pod je t je Kranj V soboto, 1. novembra je imel predsednik ZDA Ri-chard Nixon dolgo pričakovani govor o novih temeljih, na katerih bo odslej slonela politika ZDA do Latinske Amerike. Govor so po satelitu prenašale vse radijske in televizijske postaje v L A, ker je vladalo zanj zredno zanimanje. Znano je bilo, da je Nixon že pred nekaj tedni dobil zaupno poročilo od LA od nevv-vorškega guvernerja Nelsona Rockefellerja, ki ga je letos kot svojega posebnega odposlanca poslal trikrat na potovanje po državah LA. Rocke-feller je nameraval obiskati prav vse države LA razen Kube, s katero ZDA nimajo že več let diplomatskih stikov. Tri države so mu zaprle vrata pred nosom. Povsod, kamor je prišel, so ga pričakale množične in srdite demonstracije, ki so bolje kakor vse druge ankete javnega mnenja pokazale, kaj si misli javnost v LA o politiki ZDA do LA. Naposled so pred nekaj tedni predstavniki LA na čelu s čilskim zunanjim ministrom izročili Nixonu program v več točkah z zahtevami držav na »zeleni celini« Nixonov govor vsekakor po- Nixon obljublja meni korak naprej v politiki ZDA do LA. Po vrsti se je lotil najbolj perečih problemov in očitkov LA do ZDA in dal vrsto trdnih obljub. Tako je med drugim dejal, da je že ukazal spremembo režima pri dajanju posojil. Doslej so bila posojila ZDA državam L A »vezana«, ker so lahko posamezne države LA z dolarji takega posojila lahko kupov?'» blago samo v ZDA. Ods.-j bodo lahko s tem denarjem kupovale v kateri koli državi LA. S tem se Je tudi teža pomoči ZDA premaknila z »bilateralnih« temeljev na »multilateralne«, kar ves čas zahtevajo vlade držav LA. To pomeni, da se bo neposredni pritisk ZDA na posamezne države LA ublažil. V zvezi s tem je Nixon predlagal tudi ustanovitev medamerlškega odbora, ki bo skrbel za to »multila-.teralo«, in vzpostavitev sistema, ki bo omogočil posvetovanja o medameriški trgovini. Nixon je tudi obljubil, da se bo odločno zavzel za zmanjšanje ovir pri izvozu proizvodov držav LA na trži- šča industrializiranih držav, predvsem ZDA, a jih je opozoril, da morajo začeti izvažati tudi končne proizvode in ne večno vztrajati samo pri izvozu surovin in hrane. Večkrat je poudaril besedo partnerstvo ln zatrjeval svojim poslušalcem, da ZDA niso več gospodovalna velesila do LA. Vlada ZDA tudi ne bo več vsiljevala investicij zasebnega kapitala državam, ki ga ne marajo, izrazil pa je prepričanje, da lahko zasebni kapital odigra zelo pomembno vlogo pri razvoju »zelene celine«. Tudi v tem pogledu Je obljubil spremembe, posebno kar zadeva investicije v razvoj krajevnega gospodarja sveta v LA. Na splošno je bil govor tehten in stvaren. Morda javnosti v LA ne bo v celoti ugajal, toda glede na dosedanjo politiko ZDA do LA nedvomno pomeni napredek. Zdaj bi morala slediti dejanja. V Kairu so skrpali sporazum o prenehanju sovražnosti med libanonsko armado in palestinskimi komandosi. Sporazum sta sklenila in podpisala predsednik palestinske osvobodilne organizacije Ja- ser Arafat in poveljnik libanonske vojske Bustani. Spo-razumu so botrovali predsednik Naser, egiptovski obrambni in zunanji minister in še drugi arabski politiki. Vsekakor so se oddahnili tako v Kairu kakor tudi v Bejrutu in drugod po arabskem svetu. Toda kako dolgo bo trajalo to olajšanje? Kolikor je znano, se sporazum nanaša zgolj na prenehanja sovražnosti in podoben sporazum je bil sklenjen že poleti v Libanonu. Rešil ni nič, ker so nasprotja ostala. Palestinci menijo, da imajo pravico napadati Izrael z ozemlja vseh arabskih držav« Libanon pa meni, da mora paziti na svojo varnost in suverenost. Tega nasprotja v Kairu niso razrešili. Ljudje in dogodki DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ obvešča vse kandidatke, da se začne začetni šiviljski tečaj 10. novembra 1969 ob 15. uri v prostorih Delavskega doma Kranj (vhod IV, nasproti avtobusne postaje). Zahvala Ob prezgodnji izgubi dragega in nenadomestljivega moža, očka in starega očeta Ferdinanda Jenka sedlarskega mojstra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hriberniku za trud in pozornost ob njegovi dolgi bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem društva upokojencev kakor tudi častitemu gospodu Volču za lepe besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Štefka, hčerki Marija z možem in Darka z družino, brata z dru-11 žinama in sestra Kati Kranj, Maribor, 31. 10. 1969 SENTA skladišč« Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22-053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: % najkvalitetnejšo moko vseh vrst 0 testenine »Bačvanka« 9 vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Ivana Planinska se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi kranjski godbi, pevcem DU in g. župniku za poslovilni govor. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Kranj, dne 30. 10. 1969 Žalujoči: hčerka Stanka, sinovi Ivan, Jože, Stanko in Silvo z družinami TURISTIČNO enodnevno potovanje v Gorico na Andrejev sejem v soboto, 29. novembra PROMETNO PODJETJE CREINA TRIDNEVNO POTOVANJE KRANJ VAS VABI NA v Miinchen in Salzburg v soboto, 29. novembra nedeljo, 30. novembra ponedeljek, 1. decembra PRIJAVE IN INFORMACIJE: TURISTIČNA POSLOVALNICA CREINE KRANJ. KOROŠKA 4, telefon 21-02? KRVOSES »Kakšne vrste ženska pa \c to?« »Ljubka. Prav po moškem okusu.« »Tak, popišite jo vendar natančneje!« »Svetlolasa, prijetnega obraza, zares lepih nog, odlične postave, oči velike, modre, ne kaže, da bi bila posebno pametna in je zelo parfimirana.« »Prav, recite jima naj vstopita! Govorilno napravo bom pustil odprto, tako da boste lahko tudi vi slišali pogovor.« »AH naj ... ali vam lahko kako pomagam?« Odkimal je. »Saj nama ne preostane nič drugega kot dati jima denar.« Elza Griffin je odšla in po nekaj trenutkih sta vstopila Denham in plavolaska. »Dobro jutro, Mr. Bedford! Seznanil bi vas rad z Geraldino Corning.« Dekle ga je pogledalo z velikimi, ovalnimi očmi in dejalo z mehkim, čutnim glasom: »Navadno mi pravijo Gerrv.« »Tja, za tole gre zdaj,« je dejal Denham Bedfordu, »Nekaj časa boste tu z Gerrv.« »Kaj mislite s tem?« »No — da se boste nekoliko ukvarjali z menoj,« je dejala Gerrv. »Toda prosim vas,« je začel ogorčeno Bedford. »Pripravljen sem sicer ...« Pod čudnim svojevrstnim pogledom Binneva Denhama je umolknil. »Tako je uredil Dclbert,« je dejal Denham. »Vse je natančno določil, Mr. Bedford. Imel sem z njim že itak dovolj težav in bi prav gotovo govoril gluhim ušesom, če bi se spremenila najmanjša malenkost.« »Opravimo že končno, kar je potrebno ki. ..« je nejevoljno vzkliknil Bedford. »Imate čeke?« »Da, imam jih tukaj v aktovki.« »Prima! Saj sem rekel Del-bertu, da se lahko zanesemo na vas. On pa se boji in taki ljudje dostikrat ravnajo nepremišljeno. Ali ne, Mr. Ber-ford.« »Tega ne vem,« je dejal Bedford mrko. »Cisto prav. V vašem primeru morda res ni tako. Zal mi je, da se morda nisem dovolj konkretno izrazil. Saj sem govoril le o Delbertu. To je posebne vrste človek. Ali ni res, Gerrv?« Gerrv je smehljaje pogledala Berdforda. »Mislim, da bi bilo najbolje, če bi zdaj ili.« »In kam naj gremo?« je vprašal Bedford. »To vam bo Gerrv že povedala,« je rekel Denham. »Ce vam je prav, se popeljem zdajle z vami v pritličje. Potem vaju pa pustim sama. Prepričan sem, da bo vse v redu...« Bedford se je obotavljal. »Seveda mi je izredno žal. da moramo urejati zadevo na ta način.« je pojasnjeval Delham. »Vem, da smo vam že itak napravili dovolj ne-prilik in zdi se mi prav, če poudarim, da sem se že od vsega začetka upiral temu podjetju. Jaz znam ceniti vašo besedo in bi se rad pogajal z vami na drugih temeljih, toda z Delbertom niste še nikoli imeli opraviti in si ne moreto ustvariti o njem prave slike. Strahovito nezaupljiv je, veste. Vidite, občutek ima, da ste se z nekom povezali, ki mu nameravate nastaviti past. Najraje bi kratko in malo šel po denar k Ilustriranim. Pravi, da je vsa zadeva povsem zakonita in da nihče ne more ...« »Nehajte za vraga, že enkrat s tem teatrom! Saj pravim, da sem pripravljen plačati. Pojdimo že torej!« Gerry se je privila k Bedfordu in se mu obesila pod roko. »Si slišal, Binnev? Rad bi šel,« je dejala. Bedford se je napotil proti vratom, ki so vodila v predsobo. »Oh, oprostite, toda bolje bo, če gremo k dvigalu skozi vrata, ki vodijo na vežo,« je dejal Denham. »Saj moram vendar svojo tajnico obvestiti, da grem zdoma.« Denham je pokašljeval. »Obžalujem, Sir! Prav v takih primerih se Delbert nerad spušča v koncesije.« »Saj vendar...» je začel Bedford in nato umolknil. »Kar tod pojdimo, Mr. Bedford. Delbert želi tako.« Geraldina Corning je spremila Bedforda k vratom na vežo. Binnev Denham jih je odprl in se nato z obema odpeljal z brzim dvigalom v pritličje. »Smem prositi?« je rekel Denham in stopil k čisto novemu, rumenemu avtomobilu, ki je stal neposredno pred veznimi vrati. »So vam ženske za volanom po volji ali ne?« je vprašala Gerrv. »Pa znate?« je zdaj vprašal Bedford. »Voziti avto?« »Da.« »Nič kaj dobro.« »Potem bom pa vozil raje jaz.« »Kakor želite.« »In Denham?« »Binnev ne pojde z nama. To, kar sledi, njega ne briga več. Peljal se bo le se nekaj časa za nama.« Plavolaska Je graciozno sedla kraj njega. Bedford je na tihem ugotovil, da dekletu res ni bilo kaj reči. Bila je zelo lepe postave, prav tako lepe so bile njene oči, noge, obraz, pa tudi oblečena je bila kar se da okusno. Le o tem si ni bil povsem na jasnem, ali ima opraviti z naduto lutko ali pa igra zelo dobro svojo vlogo. »Na svidenje, Binnev!« je zaklicala. šibki možic se je kar naprej priklanjal. »Srečno!« je zaklical, ko je Bedford vključil motor. »V katero smer?« je vprašal Bedford. »Kar naravnost,« je odvrnila plavolaska. Bliskovito se je ozrl Bedford k Elzi Griffin, ki je stala na pločniku. Ker je bila govorilna naprava odprta, je ves čas prisluškovala razgovoru v pisarni in se pred njimi odpeljala v pritličje. Opazil je, da ima s seboj svinčnik in beležnico. številko voza, ki ga je zdaj vodil, si je torej zapisala. Vestno je nato gledal vstran in se vključil v cestni vrvež. »Poslušajte me,« je dejal Gerrv Corning. »Zdaj bi pa res rad vedel, s čim moram pravzaprav računati?« »Saj mene se menda ne bojite, kajne?« »Rad bi vedel, kaj sledi.« »Če boste storili to, kar se vam bo reklo, ste lahko čisto brez skrbi.« »Po takih spolzkih poteh ne hodim rad.« »Potem pa kar obrnite, pe-Ijite se nazaj v pisarno in pozabite vso to zadevo!« Bedford je nekaj trenutkov preudarjal in nato vozil dalje. Plavolaska je čepela ob njem s skrčenimi nogami postrani na širokem sedežu in ji ni niti na misel prišlo, da bi pokrila kolena. »če bi se midva dobro razumela med seboj,« je dejala, »bi bilo vse mnogo lažje.« Bedford je molčal. Nakremžila je obraz. »Jaz sem tiste vrste deklet, ki niso rade same.« čez nekaj časa se je vzravnala na sedežu, si potegnila krilo čez kolena ln rekla: »No, prav, gospod Puščoba, pa ostanite godrnjavi, če vam je tako bolj všeč. Na prihodnjem vogalu zavijte levo!« Zavil je na levo. »Zdaj pa na desno, na hitro cesto.« Bedford Je nehote pogledal na bencinski kazalec. Tank je bil poln. Pripravil se je tedaj na dolgo vožnjo. Plavolasa spremljevalka je spet potegnila kolena na sedež in mu položila roko na ramo. Bedford je opazil, da se je skrivaj okrenila in pogledala skozi zadnje okno. Pogledal je v zrcalo in zagledal avto, ki jima je sledil v precejšnji oddaljenosti. Tudi voznika jc spoznal. Bil je Binnev Denham. Od tega trenutka dalje mu je Gerrv, ki Je zdaj sedela tik ob njem, kar naprej dajala navodila, drugo za drugim in ga naravnavala križem kražem skozi prometno gnečo. Voz, ki Ju je zasledoval. Je trajno vozil za njima. Včasih se Jima Je zelo približal, potem pa Je spet zaostal daleč zadaj. Končno se je Denham očividno prepričal, da jih nihče ne zasleduje ki je naenkrat izgini L -N.......$i*t*&? 7 ^ — ... in potem je sopotnik dejal, da ne verjame, da moj avto lahko vozi čez 200 kilometrov na uro ... Napovedani potresi Na mednarodni geofizični konferenci v Madridu je P°se^! no pozornost zbudil ameriški geolog Jack Oliver, ki je govoril o napredku pri napovedovanju potresov. Pomembne izkušnja o tem imajo že sovjetski geologi, prav tako pa se z napovedovanjem potresov ukvarjajo tudi na Japonskem. Za sedaj potresov ni mogoče preprečevati, vendar pa bo nekoč človek sposoben izzvati manjše potrese. V mnogih primerih bi manjši potresi olajšali nakopičeno energijo v globini zemeljske skorje in tako preprečil hujši potres. V zadnjem času so znanstveniki predvideli tri načine za ublažitev ali celo preprečevanje hudih potresov: ustvarjanje umetnih jezer na P°" tresnih področjih, dovod vode v podzemeljske votline in Pod" zemne jedrske eksplozije. Vodoravno: 1. tekstilna tovarna v Lescah pri Bledu, pokrajina na Primorskem, zahodno od Ilirske Bistrice. 1 j zadnji del glave, 14. ime hrvatskega publicista in novinarj Keršovanija, ki so ga ustrelili ustaši 1931 (ileg. ime Čirob 15. muza ljubezenskega pesništva, 16. večja partizanska e"%i> ^ ca, 17. vrsta plazilcev, 18. žlahtni plin, ki se rabi za reklaflj* no razsvetljavo, 19. rečna žival, 20. pevec-tenorist slov. naro nosti, ki je predvsem deloval v Zagrebu in Beogradu, %oS}f? val v mnogih evropskih središčih (Josip, 1890—1939), grobo domače sukno, 26. časovno obdobje, 27. arabski kn?, 31. notranji del obleke. 32. tovorni voz z ravnim podom, ' pereče, naglo potekajoče, 35. naslov znane koroške pesm>. * jo često poje slov. oktet, 36. madžarski ljudski ples. ' dobitnik zlate kolajne na krogih »Ljubljana 1969/, telo* '-^ iz NDR (Mathias). Navpično: 1. očka, 2. staro glasbilo na strune, 3. kJ j za črno moko, 4. znano italijansko nogometno <,,'l,^lv^'0 v špansko ime za reko, 6. skrajšan podredni veznik. 7. l"cSjtraj Slavoniji z veliko industrijo obutve, 8. visoki vrhovi. '^->c. pri Ljutomeru, kjer so vsako leto konjske dirke. 1 v; j(f( slovni letalec, 11. žensko ime, 12. država na Bližnjem vZ s„jk 16. rt na jugu Dominikane, 18. črnogorski vladika 1° P fi. (Petar Petrovič, 1813—1851), 21. madžarsko žensko ^ne; 0& mesto ob Savinji z močno industrijo, 23. prebivalec ^JjJff^Si Muri, 24. splošen naziv za naš največji zaliv na jugu Ja ieJn 25. Ime note v duru, 28. avstrijski fizik in fllo/of, P*> "vr> se imenuje neko število itd. (Ernest, 1838—1916). 29. r ^ tako, prav tako (lat.), 30. mlinski žleb, pusta *r9£lflM' kratica za »limited, omejen«, 33. vrtni pridelek, 35. avto" ska oznaka Maribora. Rod Tomaža Godca iz Bohinja (1) Konec poletja smo dobili pismo iz Kopra, v katerem nam Joža Čop, Koper, Rozmanova 9, pošilja dva dopisa o Bohinju, in sicer »Rod Tomaža Godca iz Bohinja« in »Čehi v Bohinju«. Oba dopisa sta zanimiva, Oba sta novost v naši rubriki Gorenjski kraji in ljudje, zato ju bomo objavili; pri drugem bomo izpustili le dolge izpise iz župnijskih knjig župnije Bohinjska Bistrica. Najprej je na vrsti zapis o rodu Tomaža godca iz Bohinja. V juliju 1968 sem se obrnil | na krajevni urad v Bohinjski Bistrici zaradi starih listin, da bi iz njih poiskal stara hišna imena in priimke v Bohinju. Tovariš Stres mi je povedal, da starih arhivov na žalost ni, ker so jih kljub njegovemu opozorilu ob prenovitvi občinske zgradbe odpeljali v Vevče, pač pa mi lahko postreže z župnijskimi knjigami, Ce tudi teh niso oddali v Ljubljano.. Ob pridušanju. kakšna škoda je ne le za Bohinj, temveč tudi za vso Slovenijo, ker je bil uničen znameniti bohinjski arhiv, saj bi v njem lahko poiskali marsikatere še neraziskane kulturne, zgodo- vinske, gospodarske in politične podatke, na primer iz časa železarstva, gozdnega gospodarstva, razvoja bohinjskih planin, živinoreje in mlekarstva, prvega turizma in zimskega športa, gradnje železnice in predora, obmejnih razmer po prvi svetovni vojni, o sledeh Soške fron*£ in druge svetovne vojne itd.; ob tem pridušanju sem se lotil župnijskih knjig. Pri tem mi je iz knjige padel listek, na katerega sem bil takoj pozoren zaradi lepe pisave in župnijskega žiga. Prebral sem: »Spisek iz farne knjige: Janez Guzelj, zakonski sin Jurja, novohišarja, in Marije Godec — bil je rojen 22. Marca 1860. v Stari Oselici h. št, 53.; prvič pri sv. obhajilo leta 1870. Miha Gogala farnik l.r. SIGILLUM PAROCHIAE ALTOSSLIZ Joannen amicissime salutat Michael.« Glej, glej! To bo nemara v zvezi z rodom voditelja bohinjskih upornikov iz leta 1941 Tomaža Godca, sem si dejal sam pri sebi. In ta pripis v latinščini je pozdrav župniku Janezu Mesarju, ki je Bohinjce naučil urejanja planin, siraren in izdelovanja po vsem svetu znanega bohinjskega sira, sem še pripomnil v mislih in se raje lotil raziskovanja rodovnika Tomaža Godca. »Pro consc. Jur Godec, zakonski sin Jurja Godec in njegove žene Neže, rojene Bizjak, vojak, usnjar, je rojen na Lazih, hiš. št. 8. 21. julija 1. 1843. Leskovica 11. 11. 71. Urh Zupan far. osk.« Tako je pisalo na drugem dokumentu, ki se tiče rodovnika Godec, na tretjem pa je bilo v nemščini zapisano takole: »Auskiinfte { in Militerangelegenheit aus der Tauf- (Geburts-), Trauungs-, und Sterbe; Ma-trikeln iiber die Familie des Georgius Godec, Haus Nr. 92 in der Ortschaft VVoch. Fei-stritz, Gemeinde VVoch. Fei-stritz Georgius Godec, Vater, 21. 4. 1843 — 26. 1. 1873, r. k., Ledrer u. 12 Hubler Uršula Mencinger, Mutter, 16. 9. 1835, Ableb. 28. 6. 1890, geboren Sodja Johann, Sohn, 20. 12. 1873 Franz, Sohn, 5. 10. 1875.« Ta papir ni podpisan in je brez žiga; verjetno je le župnijska kopija in koncept obenem za pravo poročilo, ki je bilo poslano avstrijski vojni oblasti. Že ti trije papirji so po svoje zanimivi posebno zato, ker so iz časov, ko se je rod Godcev ponovno vrnil v Bohinj. Domačini so prepričani, da je prišel rod Godcev v Bohinj tako. da se je že omenjeni Jurij Godec priženil k Zabregarju. Toda Franc Gornik začenja svojo knjigo Bled v fevdalni dobi takole: »Bohinjski kajžar Jurij Godec je leta 1667 prodal svojo kajžo z vrtičem za 25 gld. Prodajo je morala odobriti grajska uprava. Zato sta šla prodajalec in kupec na grad, da si poskrbita potrebno odobritev in da jima grajska uprava izstavi kupno listino. V tej listini beremo, da je grajski glavar Janez von Scheffart zapisal: Prišel je delovni (arbeitsamer) Jurij Godec ...« Tako je napisano na strani 7 omenjene knjige in k istemu se Gornik ponovno povrne na strani 58: »...leta 1667 pa je pred glavarjem Pat-schackerjem prodal bohinjski kajžar svojo kajžo za 25 gld.« Leta 1667 je z Jurijem Godcem odšel rod iz Bohinja, leta 1871 pa se je ponovno vrnil, torej po 200 letih, in spet z Jurijem Godcem. Joža Čop (Naprej prihodnjič) Gorenjski kroji in ljudje MIHA KUMAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Vidiš, še me ne znpušča spomin . .. Sicer Pa sem jo videl na ohceti . . se vedno lepotica,« talaksne z jezikom, kakor da bi bila mama fekšna okusna jed. »Frizura kakor pri mestnih BDspeh. in obleka tudi . . . Ja, ja, pozna se ji, da ni živela v hribovskem svetu . . . No. ja, s Jakim spoštovanjem je pisa! staremu Uršieu, da °i se mu lahko odkril,« se dotakne klobuka, nato pa samo s kretnjo nakaže; kakor da bi se odkrival. »Vedel sem takoj: .mestni človek', kakor sem rekel staremu Uršieu. .človek, ki |e Pogledal malo dalj kakor mi, zaprti v hribovski $vet,' sem rekel .Nima sleherna lake sreče, da ujame gosposkega človeka... Tiskarji, ne, ti n'so kar tako. Vse učenosti tega sveta tiskajo JjJ s^ marsikaj kar tako mimogrede naučijo..'.' Tako sem govoril, stari Uršič pa: .Premlada, Premlada' kakor da bi zetu, ki se mu je ponujal, ne zaupal. .Poroka je bolje, kakor da bi se kar tako brez poroke . . .' no, kako bi rekel . . No, vseeno,« sc zaveda, da govori ne samo od-r;is|i"i, marveč predvsem otroku. »Uršiču sem rokel: ,V tujem mestu je. Sama. NlmaS je pred tran mcia imeli vse možnosti do kulturnega razvoja v svojem materinem jeziku. (Dalje prihodnjič) Črtomir Zoreč Roparski zaklad JULIUS MADER Takoj po koncu vojne se je Hottl zatekel v vrste ameriške obveščevalne službe. Kaltenbrunnerjev izvedenec za podtalne akcije je bil kmalu tako zelo zaposlen v raznih transakcijah z neofašističnimi in obveščevalnimi službami NATO, da je za-hodnonemški Nachrichtenmagazin napisal: »Danes bi težko našli obveščevalno službo, s katero ta človek ne bi imel posredne ali neposredne zveze in od katerih ne bi sprejemal tudi ustrezajočih tantiem.« Poleg tega pa se je, kakor smo že bili omenili, ukvarjal tudi s pisateljevanjem. V svojih spisih govori največ o potopljenem zlatu, orožju in dokumentih SD. Toda njegovo prikazovanje je tako, da zamegljuje nastanek in izginitev tega fašističnega zaklada ter zavaja raziskavo na kriva pota. Njegova knjiga Die geheime Front,* ki jo je izdal leta 1950 z imenom VValter Hagen, je izšla v Zahodni Nemčiji, Italiji, Franciji, Španiji, Angliji, v Švici in ZDA in mu je vrgla mnogo denarja. Dve leti pozneje je izšla v Švici druga njegova knjiga čudežno orožje — ponarejeni denar, ki je vsebovala toliko laži, da se je moral založnik pod pritiskom dokazov zagovarjati. To pot je nastopil pisec z imenom dr. Ostermann. Leta 1955 je vrgel Hdttl-Hagen na trg knjigo z naslovom Operacija Bernhard, v kateri je skušal osramotiti tudi židovske jetnike, ki so bili pod smrtno grožnjo prisiljeni ponarejati denar, in jim naprtiti odgovornost za ta zločin. Med drugim je pisal: »Operacija Bernhard je bila zaradi uporabe interni-rancev obdana z odijem zloglasne taboriščne tajnosti. Kriiger je zbral iz raznih koncentracijskih taborišč že prej kaznovane ponarejevalce, ki so bili ob začetku vojne v tako imenovanem varnostnem priporu, in druge poklicne zločince, prvotno osebje pa je počasi izločil. Tako je prišlo praktično delo tega podjetja vedno bolj v roke profesionalnih ponarejevalcev denarja.« Končno je hotel Hottl zarbisati še umore, ki jih je SD izvršila nad Jetniki te ponarejevalske skupine: »Nihče od 160 jetnikov, ki so imeli opravka z ,operacijo Bernhard', ni bil usmrčen.« Tisk nekaterih kapitalističnih držav se je z velikim pohlepom po senzacijah vrgel na to delo ln gladko prevzel njegove laži. Toda v tem primeru niso mogli dolgo ponarejati resnice. Nekdanji jetnik koncentracijskega taborišča Hans Kurvveil je tožil redakcijo zaradi žaljenja časti. Pri teh procesih pa ni bil Molil-Ha. en razkrinkan samo kot ponarejevalec resnice, temveč je padla tudi njegova kvalifikacija učitelja zgodovine. Kmalu so morali njegovemu šolskemu kombinatu v Bad Ausseeju odvzeti pravico javnosti, njegovemu učnemu osebju pa pravico do priznavanja izpitov. To pa še ni vse. Molila so tožili tudi nekdanji agenti, ki so medtem dosegli v Zahodni Nemčiji visok družbeni položaj. Tako je moral Hottl pred deželnim sodiščem v MiinchnU priznati, da je v svoji knjigi širil neresnico. Med sprtimi zločinci pa je prišlo do poravnave. Založba je morala odstraniti iz knjige določene strani, za kar so Moti lovi nekdanji pajdaši plačali založbi lepo vseto — vsak po 10 000 DM. V oktobru 1963 je Hbttl poizkusil priti do umetniških slik, ki so jih nacisti zadnje dni vojne skrili. Te so bile nekdaj h»st oropanlh madžarskih Zidov, ki so še vedno tičale v skrivnih rovih okrog Ausseeja. »Zbiralec« Hottl je ponudil najvišjo ceno za tako imenovani »Steinberghaus«, ki jc bil naprodaj, in od koder sc je dalo skozi kleti priti do zapuščenih rovov. Njegov prebrisani načrt pa Je zaradi odločnega nastopa avstrijskih antifašistov propadel. Kupnino so odklonili. VII Sledovi niso več sveži. V dveli desetletjih lahko seveda izginejo mnogi dokazi, popolnoma odstraniti pa jih ni mog,vv-Ze zato ne, ker Je bil nacistični zaklad preobsežen. Poglejmo še enkrat, kaj so zastopniki nemškega kapitala in vodilni nacisti 10. avgusta 1944 sklenili: 1. Spraviti na varno roparski zaklad Hitlerjeve Nemčije. 2. Povojno financiranje nemških monopolov. 3. Nadaljnje razvijanje tujnega orožja in skritih naprav. 4. Povojno financiranje nacistične podi.dne organizac 5. Vrniti manj znane vodilne naciste kot »st.okov.ijakc« v razne nemške koncerne. Ti stiasshoniski zaključki so rodili nevarne padova. . Eden takih sadov je koncern Degussa (Deutsche Gold- u Silberseheideanstalt) v liankfurtu a M. Poglejmo «1 ka v bliže! V letih 1943 do 1945 so se njegove tovarne in «!pnlv"n poslopja zrušila pod točo angloamcriških bomb v pran pepel. * Skrivna fronta * Nemška rafinerija zlata ln srebra Zdravnik svetuje Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1, (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli ■ postrvmi in specialiteta-■I na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje ■ Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN Kadar kuhamo krompir Krompir lupimo kar *e da na tanko, da ohrani-»eda na tanko, da ohranimo beljakovinsko in vitaminsko plast pod kožo. • če je le mogoče, ku-lajmo krompir neolup-•jen. Med kuhanjem ga solimo. Ce hipimo surov krompir, imamo več odpadkov, pri kuhanju pa se v vodo izhiži del beljakovini in mineralnih snovi. • Vodo, v kateri smo kuhali olupljen krompir, Porabimo za zalivanje Wh in prikuh. • Krompirjevo testo ^amesimo tik pred upora °°. Ce stoji, ga težko oblikujemo. Krompirjeve solate ne jejmo, če je stanjša od 24 ur, sicei p*' yzroči prebavne motnje. Solato pripravljamo tako, da .še mlačen krompir obl'ijemo z oljem. • Vse iz krompirja Pripravljene jedi niso več 'ako okusne, če nekaj ča-*a stoje. Sveže so tudi la *e Prebavljive. Kotiček: za ljubitelje cvetja Silfenfe spomladanskih čebulnic SVETUJE INŽ. ANKA BERNARD Tulpe, hiacinte, narcise in žafrane lahko prisilimo k cvetenju že pozimi, ker imajo v čebulicah že povsem izoblikovane cvetove. Zato ni čudno, da lahko hiacinte silimo tudi v vodi, brez dodatka hranljivih snovi, saj jih čebulica razen vode že vsebuje. Pri siljenju je važno, da vzamemo le preparirane čebulice hiacint oziroma rane sorte tulipanov. Čebulice morajo biti velike in težke, zdrave, zemlja pa rahla in brez plevelov ter neokužena. Posajene čebulice postavimo najprej za nekaj tednov na hladno mesto (v klet), da se ukoreninijo. Preden prično odganjati, jih prekrijemo s plastično črno folijo ali tulci kot kaže slika. Hranimo jih v temi, ker bi se sicer cvet posebno pri hiacintah ne razvil normalno, pač pa bi obsedel. Lonce primerno zalivamo. V vodni kulturi gojene hiacinte naj imajo vedno vodo do 1 mm pod dnom čebulice, ne višje, sicer čebulica gnije. Ko se čebulice dobro prekoreninijo, jih postavimo na toplo mesto, kjer hitro odženejo. Ko je cvet razvit do normalne višine, hiacinte šele odkrijemo. Ce želimo, da cveto čim dlje, jih postavimo v hladnejši prostor s 5 do 10 stopinjami Celzija ali med okna. Prijeten vonj hiacint in pisano cvetje sredi /ime nas bo nagradilo za ves trud. Marta odgovarja Bojana V. iz Kranja: Stara sem 21 let, visoka 167 cm, kostanjevih las in rjavih oči. Kupila sem blago rjave barve v karo vzorcu za zimski plašč. Moja želja je, da mi svetujete najbolj primeren kroj. Plašč bi rada kombinirala s krznom. Ali mislite, da bo na moj plašč pristojala lisica? Marta odgovarja: Dva modela sem izbrala za vas, oba kombinirana s krznom. Mislim, da skoraj morate na ovratnik prišiti krzno, že za-I radi vzorca na plašču in ne nazadnje tudi zato, ker krzno zelo ceni tudi jesensko-zimska moda. Izbirate lahko med več vrstami lisice. Polarne lisice (sive ali bele barve, cena do 700.00 din), te vam ne priporočam razen v beli bani. vendar ni primerna za vsak dan. Svetujem vam ,da se odločite za čisto navadno rjavo lisico. Zanjo boste odšteli do 240,00 din. Nosili jo boste lahko za vsak dan in tudi ob praznikih. MALICA Otroci so glede ješčnosti kaj različni. Nekateri imajo vedno kos kruha v rokah, spet drugi pa ne bodo pri glavnem obroku pojedli kaj prida, če so imeli malico. Zato moramo seveda gledati, da neješči otroci ne jedo med dvema obrokoma, medtem ko pa moramo pri ješčih otrocih spet paziti, da bo njihova malica prehransko vredna. Gledati moramo, da kar najbolj pogosto skušamo otroku nadomestiti ogljikove hidrate, ki jih dobi v kruhu z beljakovinsko malico, ki poleg tega vsebuje še mlademu organizmu potrebne mineralne snovi in vitamine. Seveda pa ni treba otrokove malice sestavljati iz mesa in podobnih izdelkov, saj so lahko mleko in mlečni izdelki prav tako vir dragocenih sestavin in še cenejši so. Ce le gre, dodajmo kruhu rezino sira, namažimo ga z marmelado ali maslom. Jeseni in pozimi ne pozabimo otroku, ki prosi za kruh, ponuditi zraven kruha tudi sadje. Med sadjem lahko izbiramo: sveže ali pa sušeno. Res se sedaj že bolj malo vidi otrok, ki bi zadovoljno gledali suhe hruške, jabolčne krhlje in suhe slive. Suho sadje si zadnje čase spet pridobiva na veljavi, in to po pravici. Vsebui? precej mineralnih snovi: 100 g suhih sliv ali fig vsebuje 68 mg kalcija ali kot ga ima eno jajce. Č2 otrok ne mara mleka, bo na primer lahko dobil vsaj del nujno potrebnega kalcija v suheTi sadiu. Razen tega ima suho sadje tudi železo. Prav jc, da v zimski zalogi po'fy» suhega sadja nc manjka sicer nekoliko dražjih lešnikov, orehov in kostanja. Mešanica vsega tega na) bi bila vedno na mizi, tudi obiskovalcem jo lahko ponudimo. Pribor za prvo pomoč v avtomobilu Pribor za prvo pomoč mora imeti v vozilu vsak, ker je to predpisano z zakonom. Ne mislite o njem kot o nujnem zlu, pač pa naj bo vaš pomočnik v sili. V avtomobilu mora biti na vidnem in lahko dostopnem mestu, ne pa pod prtljago ali v zaprti stenski omarici, za katero ve le lastnik sam. Zgodi se namreč, da lastnik avtomobila ne bo mogel nuditi sam sebi prve pomoči in bo odvisen od naključnih očividcev. Tudi ne sme biti na polički za zadnjim sedežem, kjer je izpostavljen sončni pripeki in toploti stroja. V Zastavi 750 je najprimernejše mesto na polički pod volanom. Komplet so opremili strokovnjaki zato boste v njem zaman iskali razkužil, masti za rane, prašek, tablete proti bolečinam in Hoffmanove kapljice. Torej se morate naučiti nuditi prvo pomoč s to opremo in na sodoben način. Dopolnitev iščite le v primeru zloma kosti, ko je treba ud s priročnim sredstvom imobilizirati. Čim prej po uporabi jc treba komplet ponovno napolniti v lekarni, kjer imajo na zalogi posamezne kose opreme. Ce je poškodovani del telesa oblečen, ga skušajte sleči. Če to ne gre, prere-žete obleko z britvico, po možnosti po šivu, da je škoda manjša. Manjše odrgnine in ranice, ki ne krvavijo, pokrijete s tosa-maplastom ali hansapla-stom. S škarjami odrežete primeren košček obliža, odtrgate papir, ki ščiti blazinico in jo položite na ranjeno kožo. Pri tem pa morate paziti, da se blazinice s prsti ne dotaknete, ker je sterilna. Ce je odrgnina večja, jo pokrijete s sterilno gazo, ki jo pritrdite z levkoplaslom, navadnim povojem ali trikotno ruto. Naj nc bo zlepa tako majhne rane, posebno ne vbodnine, d; vam bo odveč oditi k zdravniku, da vas bo zaščitil pred tetanusom. Košir dr. Tone A' S" • i_V__A Zgodbice o Drejčku Drejček zakafček Drejček je postal na lepem nadležen kot bren-celj. Ni bil sicer nagajiv in neroden, le jeziček mu ni dal miru. Venomer je vpraševal. Sedeli so pri kosilu, pa je Drejček nenadoma vprašal: »Mamica, zakaj je na stropu muha?« ali: »Očka. zakaj ima konj rep?« — Babica in dedek sta strahoma prihajala, ker ju je Drejček do smrti utrujal s svojimi vprašanji. Niso pa vedeli, da jc Drejček že tako velik, da ga zanimajo razne stvari in da bi jih rad poznal. Prišel je Drejček zakaj-ček nekega dne k mamici in jo vprašal: »Mamica, zakaj imajo Jurčkovi put-ke?« — Jurčkovi so bili namreč njihovi sosedje. »Zato, da neso jajčka,« je odgovorila mama. — »Zakaj pa bodo imeli jajčka?« je vprašal Drejček. — »Zato, da jih bodo pojedli,« je potrpežljivo odvrnila mati. — »Zakaj jih bodo pojedli?« je hotel vedeti mali. — »Zato, da bodo močni,« je pojasnila mama. — »Zakaj naj bodo močni?« je nadaljeval Drejček. — »Ker morajo veliko in težko delati,« je že z zadržano jezo pojes-njcvala mama. »Zakaj morajo delati?« se je zanimal Drejček. — »I, zato, ker morajo,« je nestrpno odgovorrla. — »Zakaj morajo?« ni odnehal sinček. — »I, zato, ker morajo!« je zavpila mati. »Zakaj pa si huda?« je mehko vprašal zakajček. — »Zalo, ker me tako neumno vprašuješ,« je zakrpala mama. — »Kaj pa je r.^-umno?« jc menil sin. Takrat je mamica zacepetata, vrgla šivanje iz rok, se zleknila na ležalnik in si potisnila na glavo blazino. Drejček je obmolknil in ni mogel razumeti, zakaj jc mamica huda. Ko je prišel ooka domov, ga jc Drejček vprašal: »Kje si hodil tako dolgo, očka?« — »Bil sem v službi,« je odvrni. »Kaj si pa tam delal?« je vprašal sinček. — »Pisal sem,« je odgovoril oče. — »Zakaj si pa pisal?« jc hotel vedeti mal- ček. — »Da bom zaslužil denar,« je odgovoril oče. »Zakaj pa hočeš imeti denar?« se je zanimal sinek. — »Ce hočemo živeti, moramo imeti denar,« je pojasnil oče. — »Ali brez denarja ne moremo živeti?« se je zanimal Drejček. Takrat je očka vzrojil in zavpLl: »Pusti me pri miru! Utrujen sem.« »Ali si hud?« ga je ogovoril sinček. — In ko je oče molčal, je še vprašsJ: »Zakaj pa si hud?« Oče je samo izbuljil oči, zakrilil z rokami in padel na ležalnik zraven mamice. Prišla sta dedek in babica. »Babica, zakaj nosiš očala?« je vprašal Drejček. — »Brez očal slabo vidim,« je pojasnila babica. — »Zakaj pa slabo vidiš?« je nadaljeval vnuček. — »Ker sem stara,« je odvrnila. — »Zakaj pa si stara?« je hotel vedeti mali. — »Ker nisem več mlada,« je odgovorila. — »Zakaj pa nisi več mlada?« je želel vedeti Drejček. »Otrok nesrečni,« je zavzdihnila babica, »molči in se igraj!« Vzela je tableto zoper glavobol in se pogreznila v naslanjač. Drejček se je lotil dedka: »Dedek, zakaj pa jc babica huda?« Dedek je iskal pravo besedo, pa je ni našel. »I, zato, ker je huda,« jc končno rekel. »Ali si ti tudi hud?« je nadaljeval z izpraševanjem Drejček. Dedek je požrl slino, sc vgrkznil v jezik in jezno zagodel: »Nee!* Potem je padel na stol in srdito poganjal dim iz pipe. Nekaj časa so vsi tiho počivali. Potem se je očitajoče oglasila babica: »Lepo sta ga vzgojila!« — Mamica je planila kvišku in jezno rekla. »Kako sva ga vzgojila?« — »Vi ste ga razvajali!« jc zabrusil očka. — »Po tebi sc je vrgel!« je zarenčal dedek. Pošteno so se spričkali. Drejček zakajček jih je poslušal, potem pa je nedolžno vprašal: »Zakaj se pa kregate?« Priskočila sem na pomoč Bil jc lep. vroč poleten dan. Sonce je neuslliljeno tgalo. Mimoidoči so leno stopicali sem ter tja, vsak korak jim je bil odveč. Z mamo sva se odpravili v Ljubljano. Avtobus, ki pelje iz Kranja, je bil poln potnikov. Zaradi neznosne vročine so ljudje sopihali in si neprestano otirali pot s čela. Tudi meni v zatohlem vozilu in v gneči ni bilo posebno prijetno. Na srečo smo bili kmalu v Ljubljani. Avtobus se je ustavil in izstopili smo. Z mamo sva že hoteli čez cesto, ko se ozrem in zagledam siaro ženico, ki js zu-ntan skušala izstopiti. Sprevodnika ni bilo nikjer, zato sem ji stekla na pomoč. Vzela sc>n levček iti ga paioiiia na tla pred vozilo, potem pa ponarj.la ženici po Stopnicah. Iivaleino me je pogledala, s-: zahvalila in mi stisnila roko. Z začudenjem sem ugotovila, da mi je v dlan: ostal stotak. Hotela sem ji nekaj reči, toda ženica je že izginila. še potem, ko sva z mamo hodili po Ljubljatii, sem imela pred seboj tople starkine oči, ki so se mi zahvaljevale. Sklenila sem, da bom vedtio pomagala ljudem, ki so potrebni pomoči. Tadeja Prestor, 5. razred os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Premagale smo fante V nedeljo zjutraj sem vsta- i la zelo zgodaj. Mama je medtem že zakurila. Hitro sem ; se oblekla in odšla po mleko. I Potem sem na štedilmku pekla kostanj in se ga do si- { tega najedla. Malo kasneje je prišla na obisk prijateljica Branka. Prinesla je s seboj sponri.nsko knjigo in me pro- | sila, naj ji kaj narišem. Naslikala sem ji vrtnico. Zatem smo šli na bližnji travnik igrat nogomet. Bile smo štiri dekleta proti štirim fantom. Meni so rekli, naj se postavim v gol. ker znam dobro braniti. In res, kadar sem videla, da se mi bliža žoga, sem se vrgla nanjo kot maček na miško. Nasprotniki so kmalu ugotovili, da mi ne morejo zabiti gola in so postali zelo jezni. Kmalu je bil rezultat 11:0 za nas dekleta. Vprašale smo fante, če se predajo. Predali so se. Sodnik Lojze Završnik je prekinil tekmo. Vsega skupaj smo igrali štirideset minut. Dekleta smo se od veselja objemale, fantje pa so jezni obsedeli v travi. Štefka Papp, 4. razred os. š. France Prešeren Kranj V Dražgoše Tistega dne smo sc že navsezgodaj zbrali pred postajo. Avtobus je kmalu pripeljal. Vstopili smo In se odpeljali proti Nemiljam Cesta je postajala vedno slabša, a tolažilo nas je sonca, ki sc je prikazalo izza gora. Razveselili smo se ga in s še večjim veseljem nadaljevali pot. Oči so ta dan imele čudovito pašo. Jesen, njene barve, mešanica zlatoru. menili listov in zelenih iglic na smrekah — vse je spominjalo na pravljico. V Nemiljah smo izstopili. S pomočjo karte smo sc orientirali ln določili prvi cilj — Jamnik. Kmalu je pred na- ( ml zasijala s soncem ožarje-na vasica Podblica. Bili smo na pravi poti. Se malo ln skupinica je prispela v Jamnik. Ustavili smo sc ob cerkvici na griču. Od tu se je Počastili smo padle borce V počastitev dneva mrtvih smo obiskali kraj. kjer so Neme: med vojno ubili Maksa Jezo, Iva Loinbarja in Mileno Koi'.u.i ovo. Ustav ili s.io sc ob robu go- ' zda. Rumeno listje je padalo 7. dreve?. Sončni žarki so • top.'o p.-'ihavi; »li. Na nas grob smo položili cvetje in prižgali svečke. Nato smo zapeli pesem Lipa. Ko so glasovi zamrli, sem doklamiral pesem Kujctana Kovica Grob kraj poti. Deklamirali so tudi drugi sošolci. Nazadnje smo še enVrat zapeli, prižgali! ugasla fretike in počasi Od"l!i. Med potjo domov sem piv mišljeval, kaj bi rekli svojci padlih junakov, če bi vedeli, da smo obiskali njihove grobove. Janez Stembergar, 4. razred os. š. Simon Jenko. Kr.-nj odpiral čudovit razgled po Gorenjski. Pri spomeniku smo se spomnili tistih, ki so nam priborili svobodo. Nato smo jo ubrali po lepi cesti, ki je biia še!c pred kratkim zgrajena. Vzdolž ceste so bile zložene skladovnice hlodov in tu smo se drugič ustavili. Izvlekli smo malice. Hlodi so se spremenili v stole, štori pa v mize. Po malici in potem, ko smo skupaj s tovarišico napravili venček, smo nadaljevali pot. Z vsakim korakom smo bili bliže Dražgo-šam, končnemu cilju našega izleta. Kmalu se nam je odprl čudovit pogled na daljne hribe, na Triglav, in nato na Dražgoše. Dražgoše, vasica mala; se v soncu je bleščala; tam. kjer Bičkova jc skala, se zbrala četica je mala. Da zbrali smo se pod BIČ-kovo skalo ln položili venček n.i spomenik padlim borcem, ki so se med NOB boriti z* to vasico. Kmalu se nam jc pridružila še druga skupina učencev, ki je šla po drugI | poti. Po nekaj urah veselja , smo skupaj odhiteli v dolino, lani smo počakali na avtobus in se odpeljali domov. Boris Rad/.e mvlč, 8. razred os. š Stane Žagar, Kranj * Humana akcija pionirjev Jeseniške občine Takoj, ko so pionirji osnovne šole Prežihov Vo rane z Jesenic zvedeli za strašno nesrečo v Banjaluki, so poslali občinski zvezi DPM pismo, v katerem prosijo, naj v njihovem imenu pošlje poziv vsem pionirjem v občini. Občinska zveza DPM^ je takoj poslala poziv na v*e šole v občini, z naslednjim besedilom: Obveščamo, da pionirski odred MATIJA VERD-NIKA na osnovni šoli Prežihov Voranc poziva vse pionirske odrede naših šol k tekmovanju v zbiranju pomoči nesrečnim prebivalcem Banjaluke. Temu humanemu dejanju se pridružuje tudi Društvo prijateljev mladine, ki bo spremljajo tekmovanje in ob zaključku razglasilo rezultate. Prosimo, da se pridružite tekmovanju, kajti tudi majhna pomoč Je v stiski kot jo doživljajo banjaluški pionirji, dobrodošla. Na osnovni šoli Prežihov Voranc akcija zelo dobro potoka. Predvidevajo, da bodo zbrali okru 2500 novih dinarjev. Re' snično humana in spod" buć ia akcija, katero bi bilo potrebno organizirati v še večjem obsegu. i Kako se bo tekraovaMK i. :r iio, bomo še poročali. D. T. Na očkovem grobu Opojna tišina jeseni nad očetovim grobom bedi; skozi solzne oči vid^m prižgane luči. Vetrič lahan iz tujih daljav prek vejevja hiti; z listjem jesenskim še ptiček droban Z drevesnih višav na grob se spusti. Nastneknem ■><■. Čeprav je žalosten dan. Silva Kos, 7. razred os. 5. Stane Žagar, Krant opi Zahvala Ob boleči izgubi našega nepozabnega sina, brata in strica Franca Oselja se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali in nam izrekli so-žalje. Posebno zahvalo smo dolžni izreči podjetju Creina Kranj, predvsem tovarišem Renkotu, Grudnu in Šlebirju s sodelavci, za organiziranje pogreba, vsem gasilcem, posebno še članom domačega društva, častiti duhovščini za zadnje spremstvo, govornikom za izrečene ganljive besede cb njegovem odprtem grobu. Nadalje pevcem iz Primskovega in godbi iz Kranja, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, posebno ustanovam in organizacijam ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na poti v njegov prerani grob. Žalujoči: mama, brat Jernej in sestra .lulka z družinami ter Štelka s sinčkom Francitom Voglje, Voklo, Pšata, dne 2. novembra 1969 Zahvala Ob smrti dragega starega očeta Aniona Mar kiča i/. Slrahinja 75 se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji Poti in karkoli pomagali ob njegovi smrti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hri-berniku, ki mu je lajšal /adnje ure, kakor tudi g. župniku dr. Rozmanu in gospodu svetniku Filipiču. Žalujoča družina Markič Strahinj, dne 31. 10. 1969 v mM** jZjM&Mi&K. prinaša zdravje in vitalnost V NEKAJ STAVKIH GORENJSKA — V teh dneh gorenjski kmetje mlatijo ajdo, ki je letos kar dobro obrodila. Nezadovoljni pa so čebelarj L, saj letos niso točili ajdovega medu, ker je bilo takrat, ko je ajda cvetela, preveč hladno zaradi deževja, -an ŠTEFANJA GORA — Prebivalci te vasi so v teh dneh slavili pomembno delovno zmago, saj so dobili novo električno napeljavo in transformator, družina Jerič pa elektriko, saj je bila do sedaj brez nje. Vrednost opravljenih del presega 90.000 dinarjev. Zemeljska dela so opravili vaščani sami, denarno pa je priskočila na pomoč krajevna skupnost, kranjska občinska skupščina in Elektro Kranj, -an GRAD — Prebivalci Grada in Dvorij pri Cerkljah bodo verjetno še v tem mesecu ali na začetku decembra dobili novo električno napeljavo. V gradu že gradijo nov transformator. S tem bodo odpravljene vsakodnevne nevšečnosti in huda kri, saj je bil včasih tok tako slab, da niti radio ni igral, -an TRSTENIK — Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so sklenili, da mora biti dejavnost skupnosti prihodnje leto prav tako živa in bogata, kakor je bila letos, ko so prebivalci Zabel j, Trstenika, Povelj, Babnega vrta in Pangerščice opravili prek 3300 prostovoljnih ur. Da bi se občani v KS spoznali s problematiko naselij, so se odločili, da bodo organizirali zbore volivcev po posameznih vaseh. Na njih jim bodo razložili in jih seznanili tudi s tekmovanjem za najlepše urejen kraj. -an ŠKOFJA LOKA — Šolski center za kovinsko In avtome-hansko stroko v skot ji Loki bo organiziral enoletni tečaj za poklic voznika motornih vozil. Na območju občine je namreč mnogo šoferjev tovornjakov, ki nimajo ustreznih kvalifikacij. Vsi, ki imajo poleg izpita za seboj že dve leti prakse, si bodo na tečaju lahko pridobili naziv šoferja motornega vozila. Denarna sredstva za šolanje bodo prispevali tečajniki in delovne organizacije. (—ai) ŠENČUR — Pred kratkim se je v Šenčurju pričel prvi letošnji jesenski zdravstveno prosvetni tečaj v kranjski občini. Organizirala sla ga tamkajšnja organizacija rdečega križa m pa občinski odbor RK Kranj, šola za zdravje — kot se tečaj imenuje — je vzbudil veliko zanimanja, vendar pa nc tolika kot so ga po predhodno izvedeni anketi pričakovali. Tečaj obsega ciklus predavanj o splošni in osebni higieni, o vplivu šjKjrta in rekreacije na zdravje in drugo. Predavanja so ob sredah zvečer v klubskih prostorih. (—an) JAVORNIK — Prejšnji teden je bil v delavskem domu Albine ln Julke Pibcrnik na Javorniku ustanovni občni zbor združenega pevskega zbora Jesenice. Na občnem zboru so ugotovili, da je zbor — kljub razmeroma kratkotrajnemu delovanju — dosegel na gostovanjih v Trbovljah in Mariboru lepe uspehe in požel laskava priznanja. Iniciativni odbor je pripravil predlog statuta, govorili pa so tudi o sodelovanju z drugimi institucijami, zlasti s pihalnim orkestrom jeseniških železarjev in s krajevnimi skupnostmi. Nadalje je tekla beseda o delovnem programu za prihodnje leto, ki predvideva številne nastope doma in v tujini, udeležbo na republiški reviji pevskih zborov in na radijski reviji. D. Sedej Sede po ledenikih Planinsko društvo Kranj je tudi za sedanjo zimsko sezono pripravilo ciklus predavanj, ki se bodo začela 11. novembra in nadaljevala vsak torek ob 19. uri v dvorani Delavskega doma. Razen vzponov po vrtoglavih stenah in zelenih ledenikih posameznih gorskih velikanov, se bodo obiskovalci teh predavanj lahko sede v topli dvorani »sprehajali« tudi po romantičnem srednjegorskem, nižinskem in tudi po podzemskem svetu, /a kar bodo poskrbeli izbrani alpinisti — preda* vatelji z barvnimi diapozitivi in filmi z Gorenjske, iz Ljubljane, Maribora in tudi iz drugih dežel. Brez dvoma pa bo prvo predavanje, ki bo v torek, 11. novembra, ob 19. uri izjemoma v veliki dvorani občinske skupščine Kranj, še izredna poslastica za ljubitelje gorskih velikanov. Svetovno znani alpinist Markus Schmuck iz Salzburga bo prek prevajalca Ante Mahkota ponazoril težavni vzpon svoje ekspedicije na 8040 m visoki Borad Peak v masivu Karakoruma v himalajskem gorovju. Ta gorski velikan je tudi cilj naše prihodnje alpinistične ekspedicije. Pri takratnem vzponu na te vrhove se je na Chogolisu smrtno ponesrečil llarman Bul, eden izmed svetovno znanih alpinistov. KM. Še enkrat objavljamo imena izžrebancev jesenskega nagradnega žrebanja naročnikov Glasa Nagradno potovanje bo po sončni Primorski v soboto, 15. novembra IVANKA SVAJGER, Mojstrana 16; STANE PROSEN, Šmartno 6, Cerklje; MARIJA ZUPANČIČ, Gozd Martuljk 7b; IVAN ZEBEC, Gradniko-va 1, Kranj; JULKA MLE-KUZ, Boh. Bistrica n. bi GU; FRANC ZLEBNIK, Sp. Luša 2, Selca; ANTON LOTRIč, Log 40, Železniki; IVAN ZA-LOKAR, Poljane 14; IVANKA JAKOMINI, Podboršt 12, Komenda; MARIJA GRABNAR, Motnik 11; VENCEU BOZ-NAR, Zakobiljek 7, Poljane; JUSTIN HVALA, Breznica, Žirovnica; JANEZ POLAJNAR, Sp. Preska 11, Tržič; JOŽE PETRIč, Rateče Planica 30. ALEŠ GRAŠIČ, Tone-tiše 20, Golnik; ALOJZ HUDOBI VNIK, Suha la. Kranj; FRANČIŠKA HROVAT, Begunje 29; FRANC ŠINKOVEC, Gor. vas 21; JOŽE SMO-LEJ, Kranjska gora 2; FRANC ŠPAROVEC, Lipnica 3, Kropa, JANKO BRUN, Ba-šelj 8, Preddvor; RUDOLF GOMBOC, Visoko 104, Šenčur; MAKS GABRIJELCIČ, Sr. Bitnje 43, Žabnica; PAVEL PODJED, Grobelno pri Celju, Stopče 21; MIHAEL CANDER, Koknca 82. Kranj; FRANC BEGUŠ, Lehe 2, Jesenice; FRANC KONOBELJ, M. Tita 87, Jesenice; JAKOB j ROZMAN, Zg. Plavž 14, Jese- I niče; MARIJA BERGANT, Preska 8, Medvode; ALBINA KALAN, Ljubljanska 33, Kranj; ANICA PREŠEREN, černivec 20, Brezje; JOŽE BENEDIK, Kulturni dom Mošnje, Radovljica; ŽUPNI URAD, Križe; MARIJA OSEN-CIC, 'Selo 47. Bled; ANA KOZJEK, Huje 13, Kranj; JOŽE ROZMAN, Trojarjeva 42. Kranj; ANICA TRILER, Kokra 95, Zg. Jezersko; ALOJZ ZELEZNIK, Voglje 30, Šenčur; LUDVIK GA-SPERLIN, Jezerska c. 114, Kranj; IVANKA AR VAJ, Je-lenčeva 17, Kranj; ALOJZIJ MILAČ, Zg. Pirničc 12, Medvode; ROK REHBERGER, Zg. Bela 8, Preddvor; NADA RAUH (pravilno TAVČAR), Lesce 84, Radovljica; MATIJA LEBEN, Klobovsova 2, Šk. Loka; ANICA KOKALJ, Prc- OBVESTILO Zveza prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918—19 podružnica KRANJ, bo v nedeljo, dne 16. novembra 1969, ob 9. uri v dvorani društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4 razvila svoj društveni prapor. Vabimo vse člane, da se razvitja prapora udeležijo v čimvečjem številu. Odbor serje 89, Radomlje; MARIJA JARC, Okroglo 10, Naklo; MATIJA ŠTERN, Dvorje 71, Cerklje; MATJAŽ KALAN, Dobravska 12, Jesenice; VINKO POKLUKAR, Poljšica 5, Zg. Gorje; CIRIL KOTIN, Gradnikova 2, Kranj; PAVLA ČARMAN, Zerjavka 4, Smlednik; AVGUST BUKOVEC, Begunje 138; IVAN ERŽEN. Vp 5925/3, Sarajevo; VIKTOR MESEC, Log 11, Železniki; STANKO KEJŽAR, Zg. Sori-ca 46; JOŽEF ZVAR, Pod-brezje 6, Duplje; LUDVIK MALAČIČ, Bečanova 1, Tržič; JANEZ ŠOLAR, Ljubno 4, Podnart; STANE ŽAVBI, La-Seno 3, Šmartno v Tuhinju; FRANCKA TRiLAR, Zg. Bitnje 92, Žabnica; JANEZ ROžič, Ribčev Laz 1, Stara Fužina; JOŽE ČESEN, Tacen 42, Šentvid nad Ljubljano; LUKA MRAVLJE, St. Oselica 11, Sovodenj; CIRIL ZMRZLIKAR, Koseze 31, Vodice; ANTON ERŽEN, Reteče 58, šk. Loka; IVAN SOTLER. Dragomelj 8, Domžale; VLADIMIR LESKOVAR, Oprešnikova 70, Kranj; JURE TAVČAR, Grenc 23, Šk. Loka; JANKO FRELIH. CeŠnjica 30, Boh. Sred. vas; MARIJA VAITHAVZER, Koritno 1, Bled; FRANC BELA, Zg. Brnik 7, Cerklje; ALOJZIJA KOŠIR, Belca 8. Mojstrana; FRANC VIZJAK, Breznica 8, Šk. Loka; MARIJA BURNIK. Trebija 17, Gor. vas; IGNAC LEVEČ, Ropretova pot 3, Mengeš; ANICA HROVAT, Menardova 9, Lj.-Moste; STANA PAVLIN, Potok 8, Stahovica; ANTON OGRIS, Voglje 78, Šenčur; VINKO KRAJNIK, Godešič 7. 'šk. Loka; MATEVŽ DROLE, Zg. Bcsni-ca 26. Skupščina občine škofja Loka in Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj predvidevata v naslednjih 2—3 letih v zvezi s plani gospodarskega razvoja Selške doline odpiranje novih delovnih mest v gospodarskih organizacijah. Da bi se ugotovile rezerve delovne sile na tem področju poziva služba za zaposlovanje vse Interesente moškega In ženskega »pola, ki so broz zaposlitve in bi se želeli v navedenem obdobju zaposliti, da so zaradi prijave zglasijo in evidentirajo pri Krajevnih uradih Železniki in Gorenja vas v uradnih urah do 30. novembra 1.1. Interesenti s področja mesta Skofja Loka. ki bi se želeli zaposliti v Selški dolini, pa naj se evidentirajo do 30. novembra 1.1, v uradnih urah na Izpostavi KZZ v Skofji Loki. Občanom, ki so pri službi za zaposlovanje že prijavljeni, ni potrebna ponovna prijava, prav tako se ne prijavljajo občani, ki pose-čajo, oz., ki bodo v tem obdobju zaključili kakršnokoli šolo, ker bodo le-ti zajeti v posebni evidenci. KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Še nekaj navodil udeležencem poiovanfa # Izžrebani naročniki Glasa naj pridejo v soboto, 15. novembra ob 7. uri na ploščad pred občinsko skupščino Kranj. # Zamudnikov ne bomo čakali, ker bi bilo sicer časovno ogroženo celotno potovanje. 0 Potujemo ne glede na trenutno vreme v Kranju. Ves izlet je organiziran tako, da slabo vreme ne more okrniti izvedbe potovanja. Dežniki bi bili v napoto, plašči pa zastirajo razgled, če jih obešamo na kljukice ob oknih avtobusa. Gotovo pa želimo videti med vožnjo čim več. Tudi siceršnje prtljage imejte manj s seboj — saj odpotujemo le za en dan; ta pa bo hitro, še prehitro minil. Kosilo in popotna malica sta zagotovljena. # V Kranj se vrnemo okrog 20. ure. # V primeru, da se izžrebanec ne more udeležiti potovanja, lahko pismeno pooblasti družinskega člana. # Vse izžrebance prosimo, naj upoštevajo, da stroškov za potovanje do mesta odhoda in povratka domov kakor tudi nadomestila za zamujeno delo na delovnem mestu ali podobno ne plačamo. & Prosimo vse naročnike, ki jim do sedaj sreča ni bila naklonjena, naj se ne jezijo. Spo-ndadansko žrebanje jim bo gotovo bolj naklonjeno. Kompas Kranj vas vabi na prijetne jesenske izlete v Udine 15. n. 1969 in Trbiž 22. n. 1969 Za praznik republike pa na privlačno potovanje skozi dve prestolnici Prago in Dunaj od 28. do 30. 11. 1969 3 DNI SAMO 280 din Informacije ln prijave do /asc;!be prostih mest v avtobusu v Kompasu Kranj in Kompasu Jesenice. OBIŠČITE G AR NI HOTEL B L E O nrmrrrm RAZPISUJE: 6-dnevni izlet v Rim, odhod 26. 11. 1969 3 dnevni izlet na Dunaj, odhod 29. 11. 1969 1-dnevni izlet v Gorico na Andrejev sijem v začetku decembra. Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. m 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob n«deljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik 9., 12., 13-» 15., 17., 22., 23., in ob 19.30. SOBOTA — 8. novembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11 00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Melodije in ritmi z godalnimi solisti — 1230 Kmetijski tuvveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 1405 Glasbena pravljica — l4-25 Melodije za razvedrilo — 15.00 Dogodki in odmevi — 1330 Glasbeni intermezzo — l5-40 Poje tenorist Peter Anders — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Melodije iz domačih filmov — 17-45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob »sti uri — 18.45 S knjižnega trga _ 1900 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardor-ferja — 19.25 Pet minut za Ep — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino - 21.15 Iz Jjjavnih prireditev — 22.15 podaja za naše izseljence — "•05 S pesmijo in plesom v n°vi teden Dru8i program 14.05 Vedri zvoki s priljubljenimi ansambli — 14.20 Po-J^kc, ki jih radi poslušate 14.40 Znani instrumentalni solisti 15.00 Jazz na dru-r"1 Programu - 15.35 Glas- Sali3"016 ~ 1640 8050,111 Mek ,7 1735 N*5 Podli-Z JLJT. 17-50 Valčki in polke Prili,1,""' orkestri - 18.00 l8io y ni slovens*i pevci — be _ ,J,'{»oitolje beat glas-18 35 J, , Klavir v ritmu — in R,.. od'Je «•'■ Romunije Mu h, ,ije - 19(*> Pet mi-**av'ne,;,Tia, " ,(,0S ***** «UiS SS°' ~ 20.15 Baletna <0.45 p 2030 °klT1<> v svet -2l-l5 n 1 nar°dnih Pesmi -Med „PCn" k»ncei-i - 22.30 5^e rt^ka - °°.05 1/. .loven-poezija NEDELJA — 9. novembra 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.44 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih na-pevov — 14.05 Plesni zvoki — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Deset minut z ansamblom Atija Sossa — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.55 Pet minut za EP — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.35 Klavirski trio — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z orkestri — 22.45 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 13.50 Popevke na tekočem traku — 14.10 Deset minut z orkestrom Andreas Hart-mann — 14.20 Melodije iz Španije — 14.35 Lahka glasba z orkestrom bolgarske RTV — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Lepe melodije — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz glasbenih revij — 18.40 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Minute z orkestrom — 19.40 Za ljubitelje beat glasbe — 19.50 Klavir v ritmu — 20.C5 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Festival v Bavreuthu 1969 — 00.04 Iz sjcvinske poezije PONEDELJEK — 10. novembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 920 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Zvoki iz Suppejevih operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste 12.00 Na današnji dan — 12.10 Baletna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.30 Pet minut /a EP — 14.35 Naši poslušalci ( esl ila jo in pozdi a\ I ja jo — 15.30 Glasbeni iintermezzo — 15.40 Priredbe narodnih Stan ka Premrla — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in nos vetu — 18.35 Siginali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsonik — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncerl orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jasa — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslo- vanski pevci zabavne glasbe —23.40 Godala v noči Drugi program 14.05. Pisan svet pravljic in zgodb — 14.25 Z majhnimi ansambli zabavne' glasbe — 14.40 Domače popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 15.20 Lahka glasba z orkestrom RTV Ljubljana — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Plesna glasba — 18.00 Za ljubitelje beata — 18.10 Kitara v ritmu — 18.20 Priljubljene popevke — 18.35 Lahka glasba — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Revija zabavnih melodij — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Sonata za orgle — 20.30 Svet in mi — 20.45 Koncert za violino in orkester — 21.15 Večer umetniške besede — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 11. novembra 8.OS Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Deset minut z ansamblom JLA — 9.45 Sio-venske narodne poje mali vokalni ansambli — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra kitarist Narciso Yepes — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dva prizora iz opere Traviata — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.45 Iz del Georga Gershlina — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe — 23.40 Plesna glasba Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Vrtiljak s popevkami — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Vedri zvoki — 17.50 Za ljubitelje beat glasbe — 18.00 Mozaik zabavnih melodij — 18.35 Plesna glasba — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Pogovori s slovaškimi skladate lji — 22.15 Dunajski slavnostni tedni 1969 — 23.30 Simfonija št. 6 — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 12. novembra stopnjo — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Melodije iz dunajskih operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 I. dejanje opere Krst pri Savici — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljeni pevci narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhni recitali naših solistov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma Ln po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literani nokturno — 23.15 Melodije z orkestri — 23.40 Lahko noč z domačimi pevci Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Minute z Ljubljanskim jaz ansamblom — 15.00 Popevke s festivala Opatija 1969 — 15 35 Glasebni variete — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Iz arhiva lahke glasbe — 18.00 Minute s Caterino Va-lente — 18.10 Priljubljene melodije — 18.35 Popevke današnjih dni — 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Vrtiljak zabavnih zvokov — 19.30 Za ljubitelje beata — 19.40 Lepe melodije — lepi glasovi — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.20 Deset minut za staro angleško glasbo — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske j narodne pesmi — 21.15 Večer- j ni concertino — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po so- ' dobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije no — 22.15 Večer sklad Marija Kogoja — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Lahko noč z godali Drugi program 14.05 Veliki valčki in poike — 14.30 Popevke na sprehodu — 15.00 V ritmu z majhnimi ansambli — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Lahka glasba za razvedrilo — 18.00 Petnajst minut z ansamblom Bee Gees — 18.15 Znane melodije v izvedbi velikih orkestrov — 18.35 Slovenske popevke v instrumentalni izvedbi — 18.50 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20/5 Majhen recital violinista Vladimira Škerla-ka — 21.15 Iz koncertov in, simfonij — 22.00 Iz delavnic naših skladateljev — 00.05 Iz slovenske poez:je 8.00 Glasbena mat meja — 9.05 Radijska šola za višjo ČETRTEK — 13. novembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz francoskega glasbenega klasicizma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po sve-tb — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Ko-drič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni noktur- PETEK — 14. novembra 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Bele vrane — 9.45 Šiptarske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dvajset minut z našimi pevci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nastop mešanega zbora iz Loge vasi na Koroškem — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Z izvajalci skladb za mladino — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čtestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert za fagot in orkester — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z nasam-blom Maksa Kumra — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skladbe za zbor in nekaj glasbil — 20.30 Top-pops 11 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno —» 23.15 Jazz klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli zabavne glasbe — 15.00 Izbrali smo vam — 15.20 Minute z orkestrom Caravelli — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Igrajo veliki zabavni orkestri — lt.00 Za ljubitelje beat glasbe — 18.15 Revija popevk im plesne glasbe — 18.35 Lepe melodije — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 20.32 Glasbeni intermezzo — M.15 Sodobna češka in slovaška glasba — 22.00 Salzburške s'avnostne igre 1969 — 23.30 Tretja simfonija — 00.05 Iz slovenske poezije GLAS * 20. STRAN / Tc Jevizlja 1 SOBOTA — 8. novembra 9.35 TV v šoli (RTV Za-gvcb) - 14.30 Namizno-teniški turnir (RTV Sarajevo) — 17.45 Po domače (RTV Ljubljana) — 18.15 Otroci Evrope (RTV Beograd) — 19.15 S kamero po svetu, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno-glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Novi rod — serijski film, 22.40 T V kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Otroci Evrope, 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 9. novembra 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška oddaja, 11.15 Stanlio in Olio, 11.30 TV kažipot, ... Športno popoldne, 18.10 Sevirjski brivec — italijanski film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Muzikanti — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 TV dnevnik j (RTV Beograd) — DrugI i program: 20.00 TV dnevnik ! ;RTV Zagreb) — 21.00 Sporedi ' italijanske TV PONEDELJEK — 10. novembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 10.45 Angleščina, 11.00 Osnove splo-Jne izobrazbe (RTV Beograd) - 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina. 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tik-tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Popagandna oddaja, 18.30 Oživljanje ponesrečenca pri prvj pomoči (RTV Ljubljana) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.20 Kaleidoskop, 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Nc imenuj me očka — T V drama ... Leono-ra, uvertura št. 3 ... Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI program: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost, 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV pro- spekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 11. novembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nem-ščina (RTV Zagreb) — 11.00 i Osnove splošne izobrazbe ' (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli. 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16 40 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.20 Risanka, 17.25 Obrežje (RTV Ljubljana) — 17.45 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 19.15 Torkov večer, 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja. 20.35 Velika imena sodobnega filma, 22.25 Ples skozi svet, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — I Drugi program: 20.000 TV i dnevnik (RTV Zagreb) — ; 21.00 Spored italijanske TV I SREDA — 12. novembra j 9.35 T V v šoli, (RTV Za-I greb) — 17.15 Madžarski TV j pregled, 17.45 Rastimo (RTV 1 Beograd) — 18.30 Pisani trak 18.45 Velika pustolovščina, 19.15 Na sedmi stezi, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja, 20.35 Človek s kamero, 21.35 Namišljeni sin — opera, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.25 Poročila. 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Rasti-mo, 18.30 Potopisni film, 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) 19.15 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 13. novembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.00 Tiktak, 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.40 Spomini revolucionarjev (RTV Beograd) — 19.10 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnovnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Semenj ničevosti — nadaljevanje, 21.25 Kulturne diagonale, 22.10 Shcnandoah — serijski film. 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljno, gled (RTV Beograd) — 18.15 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.45 Spomini revolucionarjev, 19.10 Glasbena oddaja, 19.45 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 14. novembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV BeograJ) — 14.45 TV v šoli (RTV Lagreb) 17.00 Polet vesoljske ladje Apollo 12, 17.45 Nove dogodivščine Hu-cklcberrva Finna (RTV Lju-b ljami) — 18.15 Glasbena šola Mokranjca (RTV Beograd) — 19.00 Svet na zaslonu, 19.30 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja, 20.35 Mojstri besede na filmskem traku: Julij Cezar — ameriški film, 22.35 Rezerviran čas ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Loterija Neuradno poročilo o žrebanju 45. kola srečk, ki je bilo dne 6. novembra 1969 v Beogradu. Srečke so zadele končnicami din 50 10 1010 200 12110 50-0 03S690 10.000 830740 10.000 01 30 9271 200 24931 500 249361 10.000 766611 10.000 42 20 24942 1.020 65012 2.000 73012 500 93 10 39153 500 70033 500 484 100 2044 200 392704 10.000 570614 10.000 680854 50.000 5 4 08235 1.004 81145 2.004 074845 10.004 417875 100.004 46 10 0066 200 05056 500 13606 500 87 10 97 20 75727 500 4248 200 998 50 28988 1.000 043758 10.000 273988 10.000 9 4 37649 304 57599 504 573599 10.004 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva bi uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. — Te Icfoni: redakcija 21835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22 152 — Naročni na: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10%, popusta. Neplačanih oglasov me objavljamo. Kranj CENTER 8. novembra amer. film TOČNO OPOLDNE ob 10. uri, amer. barv. SC film PANCHO VILLA JEZDI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma VROČA NOC ob 22. uri 9. novembra amer. barv. CS film PANCHO VILLA JEZDI ob 15., 17. in 19. uri, premiera barv. filma ANA KARE-NINA po TODD-AO super panorama sistemu ob 21. uri 10. novembra amer. barv. film VROČA NOC ob 16., 18. in 20. uri 11. novembra amer. barv. film VROČA NOC ob 16, 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 8. novembra amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 16. uri, špan. barv. film NJENA ZADNJA PESEM ob 18. in 20. uri 9. novembra amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 14. in 18. uri, angl. barv. VV film NIHČE NE BO POBEGNIL ob 16. uri, špan. barv. film NJENA ZADNJA PESEM ob 20. uri 10. novembra angl. barv. film NIHČE NE BO POBEG-NIH ob 16. uri, špan. barv. film NJENA ZADNJA PESEM ob 18. uri, amer. barv. CS film PANCHO VILLA JEZDI ob 20. uri 11. novembra italij. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 8. novembra amer. barv. CS film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM ob 19. uri 9. novembra amer. barv. C S film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM ob 16. in 19. uri Tržič 8. novembra amer. barv. VV film POT NA ZAHOD ob 16. in 18.30 9. novembra italij. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 15. in 19.30. amer. barv. VV film POT NA ZAHOD ob 17. uri 11. novembra jugosl. barv. CS film VOLK S PROKLETU ob 17. in 19. uri Dom KAMNIK 8. novembra amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 17.30 in 19.30 9. novembra amer. barv. film VROČA KRI ob 17. in 19. uri, amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 15. uri Škofja Loka SORA 8. novembra amer. barv. CS film SLAVNI REVOLVE-RAS ob 18. in 20. uri 9. novembra amer. ban'. CS film SLAVNI REVOLVE-RAS ob 15., 17. in 20. uri 11. novembra angl. barv. film NIHČE NE MORE POBEGNITI ob 20. uri Radovljica 8. novembra franc. barv. film TAT IZ PARIZA ob 18. uri, amer. barv. film V NOČNI VROČINI ob 20. uri 9. novembra franc. barv. film TAT IZ PARIZA ob 14. uri, amer. barv. film V NOČNI VROČINI ob 16. uri, amer. barv. film TIGRICA ob '18. uri. amer. barv. film RUSI PRIHAJAJO ob 20. uri 10. novembra mehiški barv. film POJEM ZA PANCHA VILLA ob 20. uri 11. novembra amer. barv. CS film VERA CRUZ ob 20. uri Bled 8. novembra italij. barv. film KRALJ EDIP ob 17. io 20. uri 9. novembra amer.-šp?n-ban. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 10., 15-* 18. in 20. uri 10. novembra franc. film MUSET ob 17. in 20. uri 11. novembra franc. fiIm MUSET ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 8.-9. novembra amer. ban', film UKROČENA TRMOGLAVKA 10. novembra amer. banr. CS film NAJVEČJI R°P STOLETJA 11. novembra franc. barv. film MANON 70 Jesenice PLAV2 8.—9. novembra amer. barv. film MANON 70 10.—1!. novembra a»2!,r' barv. film UKROČENA TRMOGLAVKA Žirovnica 9. novembra angl. barv CS (Hm GLEDALIŠČE SMRTI ^ovic Mojstrana 9. novembra angl. ban'. CS f'lm GLEDALIŠČE SMRTI 9. novembra amer. barv-f'lm cena MAŠČEVANJA Kranjska gora 8. novembra amer. barv-V V film SODOMA IN GOMORA 9. novembra amer. barv-CS fiim POGUBA Hf$fc ttttttmtttuttttt Prešernovo gledališče v Hranfn NEDELJA — 9. novembra. ob 16. uri /,, IZVEN I kar: HLAPCI TOREK — II novembr*. ob 19.30 red PREMlERSly E. Albee: VRT, gostuje Mestno gledališče ijubljansko GLAS * 21. STRAN Prodam Prodam dve zazidljivi PARCELI. V račun vzamem tudi avto. Naslov v oglasnem oddelku 5084 Prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK standard na stojalu s pečico in električni LONEC za kuhanje perila. Kranj, Tavčarjeva 26 (za Prešernovih gledališčem) 4972 Prodam PUJSKE, 7 tednov stare. Praprotna polica 26, Cerklje 5126 Prodam električni VARILNI APARAT. Naslov v oglasnem oddelku 5129 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE Kranj, Jezerska cesta 93 5135 Po ugodni ceni prodam OBRAČALNIK sonce in KONJSKE VILE Letence 9 5157 Zelo ugodno prodam lepa zimska jabolka. Srednja Bela 6, Preddvor 5158 Prodam ali zamenjam TELEVIZIJO evropa. Makovec, Zupančičeva 6, Kranj 5159 Prodam otroški VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 5160 Poceni prodam strešno OPEKO in PEC kamin. Stup-nikar Viktor, Groharjevo na-•elje, Skofja Loka 5161 Prodam PRAŠIČE za zakol. Bclčič, Cirče 20, Kranj 5162 Prodam dva PRAŠIČA za Pitanje. Tupaliče 1, Preddvor 5163 Prodam novo TRAKTORSKO PRIKOLICO za pasqua-Primerna za hribovite kraje- Ogled Stružnik (mlin) Tu-Paliče 1, Preddvor 5164 Ugodno prodam expres STROJCEK na dve ročki, mlinček za mletje kave, PEC n» olje in GLASBENI aparat. Golnik 25 5165 Prodam 200 litrski franco-aki KOTEL za žganjekuho. Spodnja Besnica — mlin 5166 Po ugodni ceni prodam n°v avtomatični PLETILNI STROJ k p, Duplje Prodam KONJA, 7 *cga. Zaletel Matevž, šut na *. Žabnica 5168 Prodrni 6 tednov stare PUJSKE. Cerklje 97 5169 Prodam PRAŠIČKE. 6 tednov stare. Stiska vas 10, Cerkve 5170 5167 let sta- Prodam zasajen VRT na la-Pvm kraju. Dvorje 44 51/1 Prodam varilni TRANSFORMATOR 4.6 kVA Od 2.5-r^>mm elektrod. Franc. Tomšičeva 81, Jesenice 5172 Prod;lm OPORNIKI1, (pun-te>- Justin Buriš, Trboje 80 5173 NIZKE VRTNICE in SPE-KMLKE za jesensko sajenje dobite pri Tušek. Podbrczje vPodtabor) 5171 [>i :dam PLEMENSKI CA V01 \ m OBRAČALNIK S "točno 14, Križe 517^ Prodam kuhinjsko KREDENCO in POLKAVC. Naslov v oglasnem oddelku 5176 Sadjarju Na /.•/. gi imam **io količino ••. '•■ i h dre- VES — tudi nizka. Hafner Janez, Sv. Duh 44, Skofja Loka 5177 Prodam OSLICO, težko 300 kg, stara 7 let. Cerne, Poljščica 54, Zg. Gorje 5178 Prodam star šivalni STROJ singer. Čadež, Kranj, Kokr-škega odreda 17/b 5179 SADNA DREVESCA jablane itn hruške, prvovrstna v vseh novejših sortah prodaja po zelo ugodni ceni Hafner j Vinko, Dorfarje 22, Žabnica 5180 Prodam 2 PRAŠIČA, težka po 70 do 80 kg. Milje 3, Šenčur 5181 Prodam sveži SLADKI SADNI MOŠT. Naslov v oglasnem oddelku 5J82 Prodam suhe BUTARE, j Cirče 34, Kranj 5183 1 Ugodno prodam KOTEL za [ kuhanje žganja. Kranj, Ciri-lova 14 (Orehok) 5184 Prodam skoraj nov 30-1 i ter-ski BOJLER. PEC za kopalnico, UMIVALNIK, 2 KLUBSKI MIZI. Sajovic, Kranj, Partizanska 28 5185 Prodam OBLEKO, PLAŠČ I in SMUČI z junior tivoli j okovjem za 10 let starega I fantka. Vogrič, Kranj, Mra- | kova 1 (Vodovodni stolp) 5186 Posredujem prodajo SAD- , NIH SADIK iz priznanih drevesnic. Ovsec Ivan, plantaža j Preddvor 5187 Prodam MAGNETOFON. ! Cebulj Franc, Olševek 51 5188 Prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje, rabljena vrata za krušno peč in 500 kg težkega VOLA. Sp. Brnik št. 66, Cerklje 5189 Prodam spalnico, vzmetnice in žimnice. Kranj, Cesta talcev 33 5190 Prodam celotno opremo DNEVNE SOBE. Naslov v oglr^ncm oddelku 5191 Prodam PRAŠIČA, 120 kg težkega. Suha 4, Kranj 5192 Prodam KRAVO s teletom in ročno SLAMOREZNICO. Glinje 8, Cerklje 5193 Prodam ročni VOZIČEK in dve rabljeni PECI. Kranj, Cankarjeva 4 5194 Prodam 12 let starega KONJA. Rov te 9, Podna it 5195 Prodani brejo KRAVO. Srednja vas 55, Šenčur 5196 Poceni prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ mirna. Naslov v oglasnem oddelku 5197 Prodam PRAŠIČKE, stare 6 tednov. Praprotma nolica 5, Cerklje 5198 Prodam CANDY. tovarniško nov bio-supciavtomatični za 2500 (l;n. Naslov v oglasnem oddelku 5199 Prodam trajno žarečo PEC emo 5. Kranj, Cesta JLA 34 5203 Prodam ŠTEDILNIK goran na drva in KAMIN PEC. Kranj, Krožna 5 5204 Poceni prodam OLJNO PEČ feniks 7500 kal. Ivica Plantarič, Klobovsova 3, Skofja Loka 5205 Prodam PRAŠIČE za zakol. Gorica 7, Radovljica 5206 Prodam 400 kg težkega BIKA. Vrhunc Jože, Topolje 6, p. Selca nad škof jo Loko 5207 Motorna vozila; Opravljam zaščitne premaze za vse osebne avtomobile proti koroziji z guminolom in kozol lakom, z dvoletno garancijo. AVTOPRALNICA, Ljubljana, Vodnikova 99 4817 Prodam FIAT 750, prevoženih 50.000 km, letnik 1962. Naslov v oglasnem oddelku 4953 Poceni prodam FIAT-600 po generalni. Posavec 13 5208 Prodam MOPED. Strahinj 82, Naklo 5209 Kupim AVTO 204 peugeot — karavan. Kemalj Aidini, Kranj. Vodopivčeva 17 5210 Kupim L-4, letnik 65—66. Aš, Vodnikovo naselje 21, Ljubljana 5211 Prodam NSU-1100, prevoženih 23.000 km. Vodnik, Skokova 9, Kranj 5212 Prodam MOPED T-12, trajno žarečo PEČ kuppersbusch in gašperček 5213 Prodam TRAKTOR posqua-li. Trstenik 11 5214 Nujno prodam FIAT 750. V račun vzamem tudi moped. Ogled vozila v nedeljo, 9. 11. 1969. Naslov v oglasnem oddelku 5215 Prodam SIMKO 5000, letnik 67. delno vzamem tudi ček. Mubi Anton, Šenčur 349 5216 Moški išče sobo, opremljeno ali neopremljeno, po možnosti z garažo v Kranju ali bližnji okolici. Dobro plačam. Ponudbe poslati pod »solidan« 5223 SOBO oddam fantoma. Radovljica, Gorenjska cesta 39 5224 Prodam montažno hišo Je-lovica-B najboljšemu ponudniku. Ogled v nedeljo, 9. 11. 1969. Ročevnica 13, Bistrica pri Tržiču 5225 Nujno iščem SOBO v Kranju. Trivic Stanka, Kranj, Partizanska 7 5226 Kupim takoj vseljivo eno-ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 5227 Oddam opremljeno SOBO moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 5228 DEKLE išče SOBO na Jesenicah, po možnosti ogrevana. Ponudbe poslati pod »nujno« 5229 Poceni prodam takoj vseljivo HIŠO z vrtom na Jesenicah. Naslov v oglasnem oddelku 5230 Stanovanje dobita dve samski osebi. Naslov v oglasnem oddelku 5231 Prodam vseljivo SOBO in KUHINJO blizu Kranja za 19.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 5232 Solidnemu moškemu oddam SOBO s souporabo ko palnice. Naslov v oglasnem oddelku 5233 Oddam več SOB — opremljenih ali neopremljenih — proti plačilu vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 5234 Prodam dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Partizanska 11. Vseljivo 1. 12. 1969. Sajovec Franc, Skofja Loka 5235 Izgubljeno Prodam ŠIVALNI STROJ. E.-žen, Plan.na 16, Kranj 5200 Prodam dve rabljeni za-Steklenj OKNI in dve POSTELJNI MREŽI. Ccšnjcvk 2, Cerklje 5201 Ugodno prodam PREPROGO — »špaga« 2x1,5, malo rabljena. Naslov v oglasnom oddelku 5202 Kupni 2 m3 rabljenih DESK za »šolanje«. Naslov v oglasnem oddelku. 5217 K upi m rabljeno OMARO. Fajfar, Tomšičeva 2, Kranj 5218 Kupim STRUŽNICO. Naslov v oglasnem oddelku 5219 Kupim delovnega VOLA, 500 do 550 kg težkega. Prodam nov enobrazdni plug. Bemik Franc, Bukovščica 5, p. Selca nad Skofjo Loko 5220 Stanovanja Zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE v centru mesta za enakega ali večjega v bloku. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 5221 Nujno iščem skromno SOBO v Kranju ali okolici (lahko je tudi kletna ali podna). Naslov v oglasnem ' oddelku 5222 Izgubila sem denarnico z dokumenti. Vrnite, prosim, osebno izkaznico, denar obdržite 5236 Iščemo poverjenika ZA PRODAJO KNJIG y večjih kolektivih in za širša območja Gorenjske, Primorske, Dolenjske in Štajerske. Ponudbe je treba nasloviti na: Pomurska založba Murska Sobota Kidričeva 4. GOSPODINJO ljubiteljico otrok, staro od 30 do 45 let, sprejmem k tričlanski družini (deklici 3 in 8 let). Ponudbe poslati pod »Kranj« 5238 Iščem GOSPODINJO, staro 40 do 50 let. za malo kmetijo. Naslov v oglasnem oddelku 5239 Iščem mlajšo upokojenko ah kmečko dekle k tričlanski družini. Na razpolago prijetna sobica. Ugodni pogoji. Polak Anica, Kranj, Partizanska 6 5240 Iščem žensko za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu. Plačam dobro, po želji tudi socialno zavarujem. Pšenica, Gregorčičeva 20, Jesenice 5241 Sprejmem VAJENKO. Božo Šimunac, frizer, Krani IŠČEMO KV črkoslikarja a K V mizarja nastop takoj, odličen zaslužek, samsko stanovanje. Reklamni atelje Merjasec Franc, aranžer mojster Ljubljana - Šentvid - Gunclje Štrukljeva 17 tel. 51641 Prireditve Trije slovenski fantje, ki delajo že dalj časa v Nemčiji, želijo spoznati in se dopisovati z dekleti od 18 do 27 let. Prosimo vsako, da pošlje sliko. Grabner Slavko 175/24, Brodnik Andrej 172/26 in Kli-nar Franci 177/30, 43 Essen, Zechenstrasse 31, Deutschland 5237 Zaposlitve Mizarskega POMOČNIKA in fanta za priučitev sprejmem takoj. Stanovanje preskrbljeno, škore Avgust, Gunceljska cesta 2, Šentvid — Ljubljana 5055a Sprejmem takoj v uk MI-ZARSKEA VAJENCA. Dam brano in stanovanje. Markič, mizar. Naklo 114 5147 Gostišče pri Jančetu priredi v soboto ples. Igra trio Franceta Ostrmana. Vabljeni- 5243 Gostilna ZARJA Trboje priredi v soboto, 8. novembra zabavo. Igrajo Mladi orli. Pridite ina krvavice in pečenice. Vabljeni! 5244 KAVA Pretepaška zaseda pred Jožovcem Ura na cerkvenem stolpu je pravkar odbila enajsto uro ponoči, ko je kolovodja skupine delavcev iz Dvorske vasi v stilu velikega vojskovodje razporedil svoje fante v krožno zasedo, ki se je raztezala od gostilne pri Jožovcu mimo pokopališča do gasilskega doma. Oboroženi s prekloimi so čakali na težko pričakovani obračun z domačimi fanti. Tako kot v vsaki vojni so tudi tokrat »padale« nedolžne žrtve. Ob enajstih zvečer so gostilno pri Tavčarju zapustili trije fantje z Bleda (dva dvajsetletna študenta in fotograf) ter 17-letno dekle z Zgoše. Zaseda je napad začela z bombardiranjem. Cez fante in dekle so metali prazne steklenice od piva, eden Pa je pred dekleta vrgel celo polno steklenico piva. Blizu pošte je eden od zasede močno udaril fotografa z Bleda. Le-ta mu je nameraval udarec vrniti, ko pa je opazil, da se grozeče približujejo sence ljudi, je skočil čez ograjo in pobegnil. Pri preskoku je padel, se močno udaril po obrazu, a je kljub temu le uspel priteci do gostilne Tavčar in obvestiti prisotne fante, da so jih napadli delavci iz Dvorske vasi, ki so v zasedi pri Jožovcu. Medtem ko je fotograf bežal proti gostilni, so delavci iz zasede navalili na dekle, ki se je umikalo proti zidu. Študent, ki jo je branil, je dobil nekaj udarcev, potem pa z dekletom zbežal proti Lescam. Seveda mu je to uspelo šele, ko je vojskovodja zasede opozoril svoje pretepače, naj Štruca kruha Še pomnite tovariši, kako smo bili nekoč lačni? Kako smo želeli košček kruha, a ga ni bilo. Takrat smo dejali, da kruha nikdar več ne bomo metali proč. j Na splošno zgražanje ljudi pa se je pretekli petek v gostilni pri Jožovcu v Begunjah zgodilo tudi tole: 27-letni Radoslav Andrejič iz Dvorske vasi je pri Jožovcu vzel iz košare dve štruci kruha in ju metal po lokalu ter vpil, da se nikogar ne boji. Ljudje v gostilni so trepetali in se zgražali. Pred gostilno je Radoslav s štruco kruha udaril po vetrobranu motornega kolesa in povzročil za 100 din škode. Vročekrvni in presiti Radoslav se te dni hladi v zaporu. Občinski sodnik za prekrške ga je namreč takoj kaznoval z 12 dni zapora. J » V. Ribe za starega in bolnega očeta« povrhu pa še 15 dni zapora Tistega septembrskega dne je bilo deževno vreme. Radovna je bila kalna in kot nalašč primerna za lov rib. V deževnem vremenu se tudi ni treba bati ribiškega nadzornika. Tako je modroval Franc iz Zgornje Radovne, ko se je brez ribiškega dovoljenja lotil rib. Lovil jc v Ra-dovni, na trnek pa je natikal črva. Kdo bi se mučil z umetno vabo? Prijela je prva pa druga in tretja riba. Ko pa je iz vode potegnil osmo ribo in devetič spustil po vodi trnek, ga je zalotil ribiški nadzornik Vlado. Krivolovec je odvrgel palico s trnkom, toda leta se je zapela za skalo in na ukaz nadzornika jc moral ponjo. »Še nobene nisem ulovil,« je izjavil, kajti ujete ribe je sproti skril. Dolgoletni ribiški nadzornik Vlado Kersnik je malo pobrskal po okolici in kmalu našel osem rib. »Ribe setn lovil za starega in bolnega očeta,« se je presenečen opravičeval krivolovec. Občinski sodnik za prekrške v Radovljici pa je v sodbi zapisal: »Priznanje je olajšalna okolnost, obte-žilna okolnost pa je ta, da je obtoženec za podobno dejanje že odgovarjal pred sodnikom.« Krivolovce jc bil obsojen na 15 dni zapora, Zavodu za ribištvo v Ljubljani pa bo moral vrniti odškodninski zahtevek v znesku 212 din. ! Pottčno, kajne? Za krivolovce namreč. j. Vidic pustijo dekle pri miru. Zaseda je nato začela ob-delavati drugega študenta z Bleda. S posredovanjem vojskovodje so tudi njega izpustili, potem ko so mu razbili očala. Dekle se je vrnilo domov, študenta pa sta peš nadaljevala pot do Bleda. Vojskovodja je namreč opazil, da tepejo napačne fante. V temi prej to sploh ni opazil. Ko so fantje v gostilni pri Tavčarju zvedeli za zasedo pred Jožovcem, so odšli na bojno polje. Odpeljali so se s štirimi mopedi. Pred Jožovcem pa je bilo za čuda vse tiho. Samo ena oseba se jim je počasi približevala. Bil je to vojskovodja. Trikrat je zažvižgal in zaseda s preklami je oživela. Od štirih mopedi-stov se je le enemu posrečilo pobegniti z motornim vozilom, dva sta pustila mopede na bojnem polju in zbežala, četrtega pa so pretepli. Precej nesreče je imel tudi Franc iz sosednjih Poljč. Z mopedom se je vrnil do Tavčarja po cigarete, ker pa je bila gostilna že zaprta, se je takoj odpeljal proti domu. Pred Jožovcem ga je ustavila zaseda in pretepla. Spet je pristopil vojskovodja in izjavil: »Ta ni pravi.« Torej še ena nedolžna žrtev pretepa-ške vojne. Stanovalci okoliških hiš so z oken kričali, naj mirujejo. Zaseda je tudi njih ustrahovala. V okna so začeli metati pesek. Na telefonski klic je prispela intervencijska skupina miličnikov, ki je hitro in učinkovito umirila vroče duhove. Od osem članov zasede jih je sedem polovila ter odpeljala naravnost v zapor. Baje so posredi stari spori, ki ob alkoholu zakipijo. Ponavadi takrat, ko delavci dobijo plače. Zadevo rešuje občinski sodnik za prekrške v Radovljici, ki bo kazen izrekel še ta teden. Zanimivo je to, da so vsi člani zasede izjavili, da niso nikogar napadli, nikogar pretepali, da so nedolžni. J. Vidic Nesreče tega tedna V torek, 4. novembra, okoli sedme ure zvečer sta se v Soteski na cesti med Bohinjsko Bistrico in Bledom pripetili kar dve prometni nesreči. Obe sta se po vsej verjetnosti pripetili zaradi poledenele ceste. Najprej je začelo zanašati voznika osebnega avtomobila Stanislava Rozmana iz Bitenj, tako da je avtomobil podrl dva smernika, nato pa se je prevrnil pod cesto. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilu pa je za 6000 din. Le nekaj minut kasneje se je v Soteski pripetila podobna nesreča. Zaradi poledice je začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Ivan Cerkovnik iz Kamenj. Avtomobil se je prevrnil kake štiri metre pod cesto, škode na avtomobilu je za 12.000 din. Nekaj po deveti uri zvečer se je istega dne na cesti med Brnikom in Kranjem zaradi prevelike hitrosti pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Mirku Kavčiču iz Ljubljane. Pri srečanju z drugim vozilom je Kavčič zapeljal na drugo stran ceste in pri tem trčil v smernik. Avtomobil se je prevrnil na streho in po travniku drsel obrnjen narobe še kakih 20 metrov. Vozniku se ni zgodilo nič, na avtomobilu pa je za 8000 din škode. V četrtek, 6. novembra, nekaj minut pred eno uro ponoči se je na Polici pri Kranju pripetila huda prometna nesreča* v kateri je izgubila življenje 19-letna Alojzija Kahne iz Trbovelj. Nesreča se je pripetila, ko je osebni avtomobil, ki Ua je vozil Maks Ošabnik iz Tržiča, zaradi neprimerne hitrosti zadel v obcestni kamen. Avtomobil se je odbil in se večkrat preobrnil po cesti. Alojzija Kahne se je v nesreči tako hudo ranila, da je med prevozom v bolnišnico umrla. Voznik Ošabnik pa je hudo ranjen v petek umrl v ljubljanski bolnišnici. L. M- Starine so jih zamikale V sredo ponoči so iz go- ■ «« za 5000 din. Omenja stilne »Kosmata glava« v Gorenji vasi nad Škof jo Loka ukradli na škodo lastnice Rezke Prevodnik dva starinska bronasta svečnika ter dve starinski pištoli. Škode je za 5000 din. predmete so ukradli »11V Basile iz Idrije in zakonca Marija in Oiorgio Ronca 12 italijanskega mesta Straven-zana. Preiskovalni sodnik i* odredil začasen odvzem Pal" nih listov obema Italijanoma. Zahvala Ob prezgodnji smrti našega sina, brata in strica Andreja Perčiea se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo družinam Roni- |evi, i bnčanoVi ln Karunovi, g. župniku Maroitu Tonetu ter pevskemu zboru. Žalujoči: mama Ivana, bratje Jane/ Viktor in Stanko / družinami. M 11 jan z ženo. Francclj. Tone in sestri Ivanka /. družino, Marinka in stric Lojze Povije, dne 4. 11 1969 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega, zvestega, nad vse skrbnega mola, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Janeza Goloba Bobnarjevega ata iz Šenčurja sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, soredom, prijateljem in /naučeni za pomoč in vsem, ki so ga spremili na njegovi Radnji poli, mu darovali toliko vencev in cvetja. Posebej se zahvaljujemo dr. Hriberniku, dr, Pircu za lajšanje bolečin, g. duhovniku za zadnje spremstvo in poslovilne besede, cerkvenim pevcem, oktetu i/. Šenčurja ter pevcem bratov Zupan iz Kovoi ja za ganljive žalostinke in govornikom za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali / nami, še enkrat naša naj- len ..i hvala. Žalujoči: /ena Lrančiška in otroci z družinami Šenčur, dne l 11. 1969 Pogovor tedna Franci Bauman: Kandidat mojstra športa Večina visokogorskih postojank je za letos že zapr-bh, hribi so že dobili belo prevleko, ki pa planincev ne °o zaustavila. Še vedno bodo radi odhajali v stene Preizkušat svoje sposobnosti, mnogokrat bodo s smuč-nn na rami premagovali višino, pričeli bodo z zimskimi VzPoni po ledenih previsnih stenah in v globokem snegu, gazili bodo do kolen, samo da bodo v svoj dnevnik zabeležili nov vzpon, novo smer ... Med uspešne plezalce v Kamniku sodi vsekakor tudi 22-letni Franci Bauman, ki je moral preplezati že nešteto kilometrov, da si je pripel značko mojstra sporta. • Kdaj si začel plezati? »Ze od malega sem užival v hribih, bil sem navdušen smučar, pred štirimi leti sem se s smučami povzpel Kamniško sedlo. Vzljubil sem plezanje in naslednje Jeto sem prvič plezal v Zelcniških špicah nad Repovim kotom«. • Kaj pa plezalna šola? »Priključil sem se starejšim alpinistom, ki vsako eto organizirajo plezalno šolo. Po teoretičnem delu sm° imeli praktične vzpone v stenah Starega gradu.« • in kje si preplezal prvo težjo steno? "To je bilo v Glavi Planjave, ki jc pomenila zame Prvo šestico. S Koritnikovim Jernejem sva opravila ne5taJ vzponov doma, nekaj v Julijcih, poleti 1966. pa Sva "dšla v centralne Alpe nad Chamonbcom. Tu sva v treh dneh grebensko prečila Mt. Blanc, poskusila pa *va tudi z vzponom na Grandes Schoamoz, ki pa nama •nidi meteža ni uspel. Istega leta sem premagal rugo festico v centralni smeri Planjave.« © Kje si si pridobil naslov kandidata mojstra sporta? in Ai* Sem b51 č,an odprave na Kavkaz, ki jc štela »članov. Tu smo najprej preplezali in dosegli Pik <4-'r;'jeV <4i09«n), nato pa smo šli na Adai Hoh ti i- ' V rc^or^neul času — cn dan — pa smo osvojili vrn' S.Cyerno steno VVillsa (4000 m — VI. stopnja). Po n-. 'tVi iz Kavkaza pa sem prejel to značko, ki Jc stop-prei' naslovom zaslužnega mojstra športa.« • In kje m bil do sedaj najviše.-' sm kJV^C sct,:,J scrn "k"' Prav na tel odpravi, ko m° hlli na Kazbeku, in sicer 5047 m visoko.« ® Kje pa je po tvojem mnenju najtežje plezati? >>» rav gotovo je pri nas najležia 600 m visoka stena » P ' k* ^e tudi nalbo,l kr"^ljiva slena pri nas.« 0 km? an-*e le PreceJ nevaren šport. Kaj meniš ti Poena]a**"a Je rcs precej nevaren in tvegan sport, s,cn Tt **.pr*t'c plczarija v meso in kri, postanci stra-vi"dit• Peniji, pe mon-š se jim potem več odpo- Hri! 'l/ s'" za zdaj še u: .nislim odpovedati. svišavi]"C priv,aciJ°' sprostijo hi oživijo. Uživam v nin J"anci>u s"i() zaželeli še mnogo uspehov pri osvajahu najvišjih vrhov. T. Smolnikar Sindikalne športne igre končane Tekmovanja v počastitev dneva republike V sredo popoldne je bila v Kranju seja športne komisije občinskega sindikalnega sveta, kjer so člani ugotovili, da so letošnje tretje letne sindikalne športne igre končane. Zadnji športni panogi, v katerih so se pomerili člani sindikata iz kranjskih delovnih organizacij, sta bili namizni tenis in streljanje. Ocenili so, da so bile igre do bro pripravljene in sklenili, da bodo med 26. in 28. novembrom slovesno proglasili najboljše ekipe in posameznike iz kranjskih delovnih organizacij. Takrat bodo podali tudi končno poročilo in oceno letošnjih iger. Hkrati pa je komisija sklenila, da bodo ta mesec pripravili športna tekmovanja v počastitev dneva republike. Tako bodo pripravili turnir v odbojki, šahovski dvoboj med predstavniki sindikata in JLA, v kegljanju pa se bodo pomerili sindikalni aktivisti. Poglejmo nazadnje še rezultate sindikalnih športnih iger v namiznem tenisu. Za to disciplino, ki je bila končana konec minulega meseca, se je prijavilo 13 ekip, nastopilo pa 8. Prvo mesto je Poraz in zmaga zasedla ekipa Iskre, drugo Sava, tretje in četrto mesto pa si delita Iskra II in KŽK. Med posamezniki v tej disciplini pa je bil najboljši No- Preteklo nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo jesenske- I ga dela prvenstva v ljubljan- j ski conski rokometni ligi. V j zadnjih dveh kolih so roko- j metaši iz Dupelj doživeli po j en poraz in eno zmago. Prav poraz l ekipo Grosupljega pa jih velja tudi prvo mesto, saj bodo naslov jesenskega prvaka zaradi tega po vsej priliki osvojili rokometaši iz Radeč. Leti imajo še eno tekmo v zaostanku in bodo v nedeljo na domačem igrišču nastopili proti ekipi Mokcrca, kjer so veliki favoriti. Rezultati: 10. kolo — Grosuplje : Duplje 19:15, Križe : Šentvid 31:15, Veterani : Radovljica 29:18. II. kelo — Radovljica : Grosupltc 19:27, Radeče : Veterani 21:16, Duplje : Križe i 26:12. Ker je lestvica zaradi številnih zaostalih tekem nepopolna, bomo uradno lestvico jesenskega dela prvenstva ob i.r. ili, ko bodo odigrane vse zaostale tekme. J. Kuhar Stagar sindikalni šahovski prvak j£Š£2 Si;,(l:k;'>"i sve, je sko J »toinje kanov- iKlHezi-1,1 Podružnic kranjskih delovnih organizacij. Prvo | mesto se jc uvrstil Franc Namesto je brez poraza S««Oj)1J gjjjj (ml.) 11 točk, tretji je 1 ■rane Stagar. član sindikalne j ,,,, kaI|)/. „ .s.,,.,, ., .,, podružnice PTT iz Kranja. . Zbral je 11,5 toeke in prejel | P« ^ S1 ra/del.la Dujov.č prehodni pokal občinskega j (carinarnica) in Kokotov.č sindikalnega sveta. Na drugo | (Sava) itd. vak (Sava), drugi je Maru-šič (LIK), tretje in četrto mesto pa si delita Bevk in Trček (oba Iskra). A. ž. Danes začetek pionirske atletske šole Atletski klub Triglav je v sodelovanju s komisijo za atletiko pri ObZTK Kranj letos organiziral svojstveno akcijo po osnovnih šolah kranjske občine. Akcija, katere glavni namen je pridobitev novega članstva, je zajela preko 500 učencev in učenk vseh štirih kranjskih osnovnih šol. Posebna ekipa je v sodelovanju s predavatelji telesne vzgoje na posameznih šolah testirala osnovne telesne zmožnosti učencev v sedmih razredih. Vsi učenci imajo možnost, da sodelujejo v atletskem klubu, za najboljše pa je klub organiziral posebno pionirsko atletsko šolo. Tečaj se bo pričel že danes (sobota) ob 10. uri v telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču. Vsi prijavljene! bodo šolo obiskovali dvakrat tedensko, ob torkih (OŠ Stane Žagar ob 1730) ter ob sobotah (OŠ L. Seljak ob 10. uri). Z zgodnjo specializacijo bo AK Triglav omogočil najmlajšim perspektivnim atletom, da res izkoristijo možnosti za doseganje odličnih rezultatov. M. K. Gorenjska nogometna liga Jesenice : Tržič 9:1 Letošnje prvenstvo v gorenjski nogometni ligi' je izredno zanimivo, saj je več kandidatov za naslov prvaka. Nedvomno pa so najresnejši kandidati Kranj, Tržič in Jesenice. Na registracijo tekem je bilo v zadnjih kolih vloženih več pritožb in ima zaradi tega tekmovalna komisija polne roke dela. V nedeljskem kolu so zabeležili najpomembnejšo zmago Jeseničani, ki so premagali Tržič kar z 9:1. Rezultati — 8. kolo: Trboje : Jesenice 1:6, Naklo : Kranj 0:9, Svoboda : Kropa 2:2, Železniki : Podbrezje 8:3, Preddvor : Tržič 0:4, Lesce B : Predoslje 3:0. 9. kolo — Jesenice : Tržič 9:1, Podbrezje : Preddvor 2:1, Kranj : Svoboda 3:2, Predoslje : Naklo 4:1, Trboje : Lesce 5:3. Lestvica: Jesenice 10 8 0 2 66:14 16 Kranj 9 8 0 1 38:14 16 Tržič 9 7 1 1 38:14 15 Kropa 8 4 2 2 25:17 19 Svoboda 9 3 3 3 22:19 9 Predoslje 9 3 2 4 17:28 8 Železniki 8 2 3 3 24:27 7 Podbrezje 9 3 0 6 19:43 6 Preddvor 9 2 1 6 9:25 5 Naklo 9 1 1 7 8:29 3 Trboje 9 1 1 7 15:51 3 konkurence Lesce B 10 3 0 7 19:43 6 Pari zadnjega kola: Lesce B Svoboda : Preddvor, Železniki : Tržič : Podbrezje. Jesenice, Naklo : Trboje, Kranj, Preddvor : Kropa, P. Didič Vzgojni zavod v Preddvoru pri Kranju razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO 1. avtomobil »Kombi« 2. moped »Colibri« 3. televizor »Riz« 4. stabilizator 5. 3 štedilniki a 6. 4 peči »Terma« a 14.375,— din 550,— din 967,— din 160,— din 420,— din 250,— din Licitacija bo v zavodu 10.11.1969 ob 10. url za pravne osebe, za druge pa ob 11. url. O L* A S - Čestitki ob oktobrski obletnici Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je ob obletnici oktobrske revolucije čestital generalnemu sekretarju CK KPSZ Leonidu Iljiču Brežnjevu in predsedniku vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaju Viktoroviču Podgornemu. Zaželel jima je uspehe v nadaljnjem razvoju Sovjetske zveze. SOBOTA — 8. noflSmbra 1961 Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo Kot vsako leto organizira tudi letos naš list izbor najboljšega gorenjskega športnika in za spremembo od prejšnjih let tudi anketo za najboljšo gorenjsko ekipo. Devet naših sodelavcev športne rubrike je izbralo v deseterico najboljših naslednje športnike: točk 1. Peter štefančič, SK Triglav — smučarski skoki 85 2. Jože Turk, KK Triglav — kegljanje 59 3. Albin Felc, HK Jesenice — hokej na ledu 4. Marjan Mesec, SK Triglav — smučarski skoki 5. Franc Fister, AK Triglav — atletika 6. Jože Rebolj, PK Triglav — vaterpolo 7. Blaž Jakopič, SD Jesenice — alpska disciplina 8. Alojz Kerštajn, SD Jesenice — smučarski teki 9. Ludvik Zaje, SD Jesenice — smučarski skoki 10. Breda Pečjak, PK Triglav — plavanje V ekipni razvrstitvi pa je peterica naslednja: 1. HK Jesenice — članska ekipa 45 2. PK Triglav — vaterpolo 29 3. SD Jesenice — vse tri discipline 12 4. KK Triglav — kegljanje — moški 11 5. SK Vriglav — vse tri smučarske discipline skupaj 8 To ni uradna razvrstitev najboljših. Kdo bo najboljši gorenjski športnik, oziroma katera ekipa bo najboljša, pa so pristojni naši bralci. Imenovani dve lestvici r.aj rabi.i le za osnovo pri lažjem izbiranju najboljšega gorenjskega športnika oziroma najboljše gorenjske ekipe. Sami bralci boste verjetno v deseterico vpisali še več drugih športnikov, ki bi morda tudi zaslužili mesto med najboljšimi. Danes objavljamo prvič tudi glasovalni listek. Prosimo vas, da nam le-te sproti pošiljate v uredništvo. 56 35 33 24 24 28 22 17 GLASOVALNI LISTEK NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIK Priimek ln ime panoga 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. NAJBOLJŠA GORENJSKA EKIPA Klub panoga 2. 3. 4....... 5. Z kov Iz garnizUe sZe £vjar" «odelova" J**"«-! *** * Kranj, l„ deset »oja- Požar na Rupi pri Kranju V sredo ob 11.20 je nenadoma izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Janeza Zupana (po domače pri Ha-rižu), Rupa 24 pri Kranju. Požar so pni opazili vojaki iz bHžnje garnizije Stane Žagar in so takoj odhiteli na pomoč. Ko sva s fotoreporterjem kmalu po izbruhu požara prihitela na kraj reševanja, sta vojaka Radojko Radovano-vič iz Lazarevca in Vegbija Dželilovič iz Prijepolja takole opisala začetek požara oziroma reševanje: »Pospravljali smo prostor pred kasarno, ko smo opazili, da gori pri kozolcu. Takoj smo odhiteli po protipožarne aparate in lopate. Potem sva se z desetarjeni Vegbijo vzpela na streho in preprečila, da bi se požar razširil na stanovanjski del. Hkrati P* smo začeli reševati živino in orodje. Takoj za tem pa so prihiteli tudi poklicni gasilci iz Kranja.« Tako kot že nekajkrat v zadnjom času je tudi temu požaru botrovala otroška igra. — Hariževi so imeli celotno poslopje zavarovano; materialna š koti a pa je ocenjena na 20 tisoč novih dinarjev. A. Z. Vegbija Dželilovič in Radojko Radovanovič sta prva prihitela do poslopja, ki je že močno gorelo. »Najprej sva zlezla na streho in preprečila, da bi se ogenj razširil na stanovanjski del. Potem smo vsi vojaki reševali, kar se Je pač še dalo rešiti. Vegbija in Radojko imata do odslužitve vojaščine še šest mesecev. — Foto: F. Perdan »Bilo Je nekj čez enajsto dopoldne, ko so ljudje zavplU: Za skednjem gori! Ko sem prihitela Iz hiše sem že opazila vojake, ki so reševali živino In orodje. Na srečo imamo poslopje zavarovano, vednar če ne bi bilo vojakov, nc vem kako bi bilo,« nam Je v sredo povedala žena Janeza Zupana in nazadnje še dodala: »Zelo sem Jim hvaležna.«