Učiteljski pravnik. —§ Draginjske dokiade k posmrtnini po &. 124. čin. zak. Z ozirofTi na dvom, ako spadajo k posmrtnini tudi draginjske doklade. je izdal minister financ na podiagi 51. 30. odloka ministrskega sveta D. R. br. 42.800/24 posebno odločbo pod D. R. br. 75.965 od 4. decembra 1924 v kateri pojasnjuje: K 51. 124. čin. zak. se imaio kot »redovne prrnadležnosti« smatrati tudi osebne in rodbinske dratginjske doklade, ki jih je užival umrli uslužbenec v onem mesecu. ko je umrl, ker so draginjske doklade po 51. 46. čirt. zak. sestavni del rednih prejemkov drž, uslužbencev. —§ Označba roka velikih počitriic v dijaških legitimacijah. Ministrstvo prosvete je dobilo od ministrstva saobračaia pod Br. 29.693/24 odlok sledeče vsebine: Clen 96. predipisa o voznih olajšavah raa državnih železnicah določa rok. v katerem imajo dijaki ob vdikih počittiicah pravico na vozno olajšavo. Akoprav je naveden obsežen rok. se sklicujejo poedine šole na to, da ie ta rok nezadosten. — Ker je neraogoče z enim rokom vzeti v poštev vse šole, je odlo5il g. minister saobračaja z odlokom M. S. Br. 29.693, da v kolikor določeni rak ni zadosten. smejo šolske oblasti v objavah dijaških legitimacij označiti: od kedai in do kedaj trajajo velike počitnice in na podlagi tega smejo železniške postaje izdaja.i vozovnice z vozno olah šavo. —§ Nekatere odločbe drzavnega sveta z ozirom na zakon o državnih uslužbencih. 1. V primeru smrti drzavnega uslužbenca, ako ie dobila njegova rodibina pravico do pokojnine pred polnomočnostjo zakona o državnih usluzbencih. se rodbinska pokojnina ne sme odrediti po novem zakonu, temvec se mora odrediti na podlagi 51. 240. tega zakona in na podlagi plače uslužbenčeve na dan njegove smrti. (Odločba z dme 15. novembra 1924, št. 27.504). 2. Uredba o razvrstitvi držaivnih uslužbencev ni mogla razporediti vsa zvanja državnih uslužbencev v posebne položajne skupine; bila je primorana. da eno in isto zvanje (položaj) razporedi v dve skupini ali več skuphi, in sicer procentualno (50. 30 in 20%). Ta procentualna razvrstitev državinih uslttžbencev ie izzvaia opravi5eno bojazen pri vecdni državnih uslužbencev. katerih položaj je predviden v večih položajnih skupinah, ker so upravi5eno predpostavljali, da se je s tem hotelo dati neko diskrecijsko pravico ministrom. da razvrščajo, oziroma vrše napredovanja svojih uslužbencev, katerih položaji so predvideni v več skupinah. Na podJagi tega ra_smatran.a je državni svet odločil pod št. 32.795 z dne 28. aktobra 1924 sledeče: Za ona zvanja, za katera je pri razvrstitvi po skuipinah določen odstotek (uredba o razvrstitvi), se odrejuje število uslužbencev po odstotkih iz onega števila, iz kateregia se vrši po drugem odstavku <Sl. 61. zakona o državnih uslužbencih odbiranje, vzemajoč za temelj z budžetom določeno število. Nesporno je, da je bilo treba ob priliki prevedbe uslužbencev .na.novi zakon iipoštevati odredbe točke 2.. 51. 62. zakona o izpopoinitvi izpraznjjenih mest in 51. 117. o odreditvi čina uradniku iste kategorije. Izjeme od teh splošnih odredb so navedene v 51. 230. prehodnih določb zakona o državnih uslužbencih, ki odrejuje razvrstitev po položaiih uradnikov, ki so imeli na daan pravomočnosti zakona najmanj osem let sdužbe. Ako so položaji enega in istega zvaojia enaki, tedaj je bilo treba postopati po občih na5elih, ki so izraženi v tocki 2.. 51en 62. zakona in razvirstiti polovico v višji. a polovico. in sicer mlajših. v nižji poiožaj. Vsled tega ne more obveljati razlog v odgovoru ministrovem, da je njogova diskrecijska pravi-ca. da razvršča uslužbence v kateroko.. ho5e skupino, kjer jc njihovo zvamje določeno. Prevedba uslužbencev po členu 229. se je morala izvršiti po stanju na dan razglasitve zakcttia, a ne po diskrecijski pravici. Minister ima diskrecijsko ipravico izbere pri imenovanju in naipredovanju v mejaJi za" kona. alli kadar je državni uslužb-nec že hnenovan, tedaij nima mMster pravice, da bi mu odrejal drugo plačo kakor ono, ki mu pripada po zakonu.