IsiERiškA DomoviN/t

/1/VlJEif €z/% mi— HO /W1E
7 /<5*?/ /€R1CAN IN SPUMT #OC^^N IN lANOUAM ON&f
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. AUGUST 25, 1969
SIOVCNIAN
tt&ftNlNO NCWSPAMi
ŠTEV. LXVH — VOL. LXVD
(ene porasfle za pol odsioika zadnji mesec
draginja raste, čeprav v zadnjih mesecih za spoznanje počasnejše.
Washington, d.c. — Delavsko tajništvo je objavilo, da ]e draginja v preteklem mesecu ZoPet porastla. Cene so se povprečno dvignile za vse življenje stroške za pol odstotka. To Je za spoznanje manj kot v Prvih štirih mesecih leta. V feb-ruarju, marcu in aprilu so cene rastle v povprečju 7% letno, v razdobju maj-j unij-j ulij pa se je Porast cen znižal na letno 5.5%. 10 je seveda še vedno preveč. Zvezne oblasti in Federalne Iranke bi rade omejile porast cen r'a vsaj 3% letno, če že ne na 2%, kot je bilo to v času Eisen-howerjeve vlade in še tudi v Prvih letih vlade predsednika **• F- Kennedyja.
Načelnik Gospodarskega sve W Paul W. McCracken je v zadrtem času ponovno izjavil, da se bcinek ukrepov za omejevanje jflacije pojavi povprečno šele r‘ez pol leta ali še kasneje. Tako bi mogli na večjo omejitev cen računati šele proti koncu leta ali v začetku prihodnjega.
Najbolj so porastle v juliju Cene za hrano, za 1%, vendar ^rcbjo, da je v tem mesecu to o-k^aj. Na račun inflacije naj bi Cene porastle dejansko le za b-2'/,. Na drugem mestu je porast cen za razne usluge iri dela, Prav posebno še zdravstvena o-skrba. Ta je v teku zadnjega le-porastla za 7.4% povprečno P° vsej deželi.
Povprečni življenjski stroški s° po uradnih podatkih znašali v luliju letos 128.2 v primeri s ■^O v povprečju v letih 1957-■*959. To, kar je tedaj stalo $100, slane sedaj $128.2!
Novi grobovi
Molly Gorup
Včeraj je po dolgo oolezni umrla 52 let stara Molly Gorup s 26721 Lake Shore Blvd., žena Franka, mati Denisa in Doreen Schley, 4-krat stara mati, hčerka Martina in Mary Planisek, sestra Mary Kosmeral, Emme, Johna in pok. Martina Planisek. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila članica KSKJ št. 169. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Mathew Pakish
V petek je nenadno umrl na svojem domu na 17713 Grove-wood Ave. 83 let stari Mathew Pakish (Pakiž), rojen na Hudem vrhu pri Novi vasi v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1903, mož Rose, roj. Novinc, oče Mrs. Joseph (Ruth) Koman, stari oče Allana in Judith, praoče Mathewa, Vincenta in Gre-goryja Koman, brat Anne Mramor, pok. Anthonyja, pok. Josepha, pok. Thomasa, Gertrude Jevec (Lorain) in Frances Hiti. Pokojnik je bil član Društva Ribnica št. 12 ADZ. Pred upokojitvijo je bil zaposlen pri American Steel and Wire Co. preko 38 let. Pogreb je iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Guverner Rhodes se že obnaša
k°t kandidat za senat
Cleveland, o. — sredi
Vr°čine in počitnic se je naš gu-yerner Rhodes začel obnašati
0	kandidat za senatno mesto ®edanjega senatorja Younga. V
°lumbusu so mu že začeli pri-v^erno kaditi. Sedaj se je poja-v našem mestu in na sestan-
1	obravnava le strokovne za-e> ki imajo pa lahko tudi ne-
aJ Političnega okusa.
Clevelandu je na primer za-ovarjal potrebo po neodvisni Pristaniški upravi in s tem pri-navzkriž z republikanskimi e jaki okraja Cuyahoga, ki so r°fi, ker bi radi videli, da bi ° Vika Luela nekaj več besede ri upravi. Kot bodoči kandidat načel tudi vprašanje zaposle-k°sti v naši držav), in trdil, da naša država rabila v prihod-dJlh Petih letih 300,000 novih
5(1	torej P0 povprečno
0 na leto. Zavzel se je tudi -no za vse zahteve naše pro-v ° Naj pa še hočete več od ^andidata, ki uradno še niti

W°nČn0 in t0Pl0- Najvišja mPeratura blizu 90.
Kaj vse rodi politična strast v Washingtonu?
WASHINGTON, D.C. — V federalnem tajništvu za finance služi tudi okoli 20 uradnikov demokratov, ki po republikanski zmagi niso “nikamor presed-'ali”. So vsi iz države Oklahoma n jih ima na piki oklahomski republikanski senator Bellmont. Dosebno mu je zoprn McDaniel, menda prvovrsten uradnik, toda odločen demokrat.
Bellmont je zahteval od administracije, da mora McDaniela odpustiti iz službe. Administracija se je obotavljala, dokler ni senator zagrozil, da bo glasoval proti Safeguard sistemu,
Tajska predložila ZDA nov pogovor o žeiah
V Bangkoku so nejevoljni zaradi izjave obrambnega tajnika ZDA o veljavnosti sporazuma o ameriški vojaški pomoči Tajski.
WASHINGTON, D.C. — V petek je državno tajništvo objavilo, da so se Združene države sporazumele s Tajsko o novih razgovorih o ameriških četah v Tajski. Trenutno je tam okoli 49,000 ameriških vojakov, nekako tri četrtine od tega pripadnikov Letalskih sil, ostalo pa so armadne enote, ki skrbe za o-skrbo letalskih sil. Na Tajskem je tudi nekaj sto članov “posebnih sil”, strokovnjakov za gverilsko vojskovanje.
Razprava v Kongresu zaradi obveznosti ZDA pri obrambi Tajske, posebno zadnja izjava o-brambnega tajnika M. Lairda pretekli četrtek, da vlada ne bo začela izvajati v slučaju potrebe sporazuma o sodelovanju vojaških sil ZDA in Tajske pri o-brambi Tajske brez predhodnega posveta s Kongresom, je vznemirila tajsko vlado. Tako je zunanji minister Thanat Kho-man predložil nove razgovore in Washington je na nje pristal.
Obrambni tajnik M. Laird je v svoji izjavi skoro nakazal, da se Nixonova vlada ne strinja s sporazumom o vojaškem sodelovanju s Tajsko, ki je bil dosežen leta 1965 v času predsednika L. B. Johnsona. Dejansko je Nixon tekom svojega obiska v Bangkoku pretekli mesec sporazum potrdil in se obvezal braniti Tajsko pred “zunanjimi in notranjimi sovražniki”.
Rev. Rudolph Praznik k nasledil msgr. L Baznika pri Sv. Vidu
Rev. Rudolph Praznik
CLEVELAND, O. — Clevelandski škof je na lastno željo prestavil msgr. L. Baznika, župnika pri Sv. Vidu, za župnika v Thompson, Ohio, za župmka k Sv. Vidu pa je imenoval rev. Rudolpha Praznika, sedanjega župnika v Barbertonu. V Barberton pojde rev. J. Ozimek, ki je sedaj kaplan na (angleški) fari v Parmi.
Novi župnik bo prišel k Sv. Vidu 10. septembra.
ZDA pregnala precej Castrovih delegatov pri ZN
WASHINGTON, D.C. — Kuba je članica ZN in ima pri njih tudi svojo delegacijo. Člani njene delegacije se pečajo tudi s stvarmi, ki niso v nobeni zvezi z ZN. Zato je naša policija prepovedala vrnitev v New York glavnemu Castrovemu delegatu pri ZN. Nekemu drugemu Castrovemu delegatu je, naša policija prepovedala delo zunaj ZN.
Tretjega delegata je naravnost pregnala. Dognala je namreč, da je s pomočjo nekega ku-pripravljal
Velika vsota
CHICAGO, 111. — Povprečno je v enem letu v cestnih pro-' banskega “begunca metnih nesrečah v vseh ZDA J “idejni načrt”, kako napraviti a-napravljenih skupno okoli 5 bi-,tentat na predsednika Nixona, lijonov dolarjev škode.	ko bi bil na oddihu v Floridi.
—~ Idejni načrt je prišel pravočas-želji je bilo ustreženo. Tako je no v roke naše FBI, diplomat je bila usoda McDaniela med glav- pa moral jadrno odleteti v Ha-nimi vzroki, zakaj je Nixon vano. Uradno trdi oblast, da je zmagal v tej zadevi. To je že J diplomat hotel najeti nekega ako^lepo, toda prav pa ni. Le kaj bo begunca za “poslanstvo”, ki bi McDaniel ne zleti iz službe. Ta tuja diplomacija govorila o tem bilo v zvezi s predsednikovo grožnja je zalegla. Senatorjevi slučaju?	I varnostjo.
ARABSKI KLICI K SVETI VOJNI PROTI IZRAELU
Požar v mošeji Al Aksah v Jeruzalemu je razburil ves islamski svet. Vodniki arabskih držav, sosedov Izraela, dolže tega namerne podtaknit-ve požara in pozivajo k “sveti vojni” proti Izraelu.
BEIRUT, Lib. — Požar v slavni mošeji Al Aksah v starem delu Jeruzalema, ki stoji delno na mestu nekdanjega judovskega templja, je povzročil silno razburjenje v vsem islamskem svetu. Čeprav so izraelske oblasti prijele nekega Avstralca in ga obdolžile požiga, vendar kažejo vodniki arabskih držav na Izrael kot krivca in uničevalca islamskih svetišč. Jordanijski kralj v Amanu, savdski v Riadu in egiptski Naser so pozvali ves islamski svet v boj proti Izraelu, dokler ne bodo osvobojeni islamski sveti kraji, osvobojena Palestina in pognani Izraelci v morje. Izraelski zunanji minister je objavil, da bo razprava proti obtoženemu Avstralcu javna in bodo imeli k njej pristop tudi zastopniki islamskih skupnosti in arabskih držav. Odločno je zavrnil vsako krivdo za požar od izraelskih_oblasti
Zunanji ministri arabskih dr-
žav so bili pozvani za danes v Kairo na razgovore o pripravah na “sveto vojno” in o vsem, kar naj bi bilo s tem v zvezi. Temu sestanku naj bi sledil nato sestanek samih vodnikov arabskih držav, kjer naj bi bil odobren skupni načrt za boj proti Izraelu. Egipt, Libanon in Savdija so že pristali na skupni posvet arabskih državnih vodnikov, ki ga je predložil jordanijski kralj Husein.
Arabci vojaško Izraelio še niso kos
Trezni presojevalci položaja trdijo, da ni dvoma o vojaški premoči Izraela v sedanjem trenutku na Srednjem vzhodu. Združene arabske sile niso kos izraelskim in nemara še ne bodo kmalu. Tako pri trezni presoji položaja ne bi bilo nevarnosti za večji vojni spopad. Treba je vendar upoštevati arabsko razpoloženje, njihovo divje sovraštvo proti Izraelu, njihovo obsežno propagando, ki je tako vstrajna, da so ji začeli njeni stvaritelji sami verjeti. Sovraštvo ni bilo nikdar dober vodnik in ne more biti tudi v tem slučaju!
Spopadi na mejah Izraela
Izraelska letala so danes ponovno napadla področje onstran reke Jordana, kjer naj bi bilo
oporišče arabskih gverilcev. Jordanija je izjavila, da so izraelska letala napadla civilna naselja, ne pa gverilska oporišča. Streljanje preko Jordana je postalo vsakdanja stvar, prav tako letalski napadi Izraela na “gverilska gnezda” v Jordaniji.
V spopadu z arabskimi gverilci na Golanskem višavju, kjer so gverilci napadli dva izraelska vojaška tovornjaka, je bilo pet napadalcev ubitih. Napad je bil zavrnjen. Izraelska stran ni utrpela večje škode.
Do streljanja je prišlo tudi ob Sueškem prekopu. Pri tem je bil ubit en izraelski vojak.
Indijska kongresna stranka prebrodila nevarno krizo?
NEW DELHI, Ind. — Indija je največja država v svobodnem svetu in ima tudi največjo stranko na svetu: indijsko k o n g r esno stranko. Stranka ima absolutno večino v indijskem parlamentu; lahko torej svobodno usmerja indijsko domačo in zunanjo politiko. To bi rada delala, pa je ne more. Ovirajo jo notranjo trenja, pomanjkanje discipline, strujarstvo itd. Čeprav stranka ni več mlada in ima bogato politično skušnjo, je vendar njena obsežnost prevelika teža za učinkovitejšo politiko večinske parlamentarne skupine. Dokler je stranko vodil pokojni Nehru, je znal varovati edinost v stranki. Po svoji miselnosti je bil sicer velik socialist, toda je zmeraj gledal, da ne odbija od sebe vse tiste struje v stranki, ki za s o c i a 1 i z e m praktično niso preveč navdušene. Ugled predsednika Nehruja jih je oviral, da niso postale napadalne v okviru strankinega delovanja.
Po njegovi smrti so takoj
pokazali rožičke. Ironija je zahtevala, da je povod za to dal nastop nekaterih pretiranih levičarjev v stranki, na primer razne politične akcije znanega 1 e v i č a rja Krishne Menona v domači in zunanji politiki. Tako so se desničarske struje krepile in bile zmeraj bolj v nadlego ne samo levičarjem, ampak tudi zmernim strankinim veljakom. To je čutila Indira Gandi že ob prevzemu mesta ministrske predsednice. Tudi ona je odločna socialistinja in kot taka tarča za napade od desnice. Takih napadov ni manjkalo. V njih se je zmeraj bolj pojavljala desničarska želja, da naj Mrs. Gandi odstopi.
Ko je opazila, kdo vse streže po njenem političnem življenju, je začela izvajati aktivnejšo socialistično politiko. Stalno je kaj “reorganizirala’ v smeri proti socializmu. Zadnjič je na primer podržavila indijske banke. Desničarji so to takoj smatrali le za začetek in se preplašili, da bodo kmalu nove nacionalizacije na vrsti. Desničarjem ni kazalo
drugega, da so se še tesneje povezali v skupino, znano pod imenom “sindikat” in se spustili v odprt spopad z Mrs. Gandi.
Ker imajo trenutno več ali manj zanesljivo večino v glavnem odboru, so tam prodrli s svojim kandidatom za predsednika republike Red-dyjem, ki je predsednik spodnjega doma v indijskem parlamentu. Skupina Indire Gandi se temu ni podredila, postavila je svojega kandidata Girija in zmagala! Predsednik republike nima v in-diiski ustavi nobene politične moči, samo predstavlja deželo napram zunanjemu svetu. Za to mesto se ni nihče dosti potegoval, kogar je kongresna stranka postavila za kandidata, ta je bil izvoljen.
Pri sedanjih volitvah je odločevalo bojno glasovanje. Volivno pravico so imeli le člani zveznega parlamenta in 17 pokrajinskih parlamentov. Vseh volivnih mož je bilo nekaj nad 4,000; seveda so to bili sami strankini voditelji na vseh ravneh.
Mrs. Gandhi je zmagala in veselje med njenimi pristaši je bilo veliko. Saj sta se desnica in levica prvič javno spoprijeli in je zmagala levica. Zato je desnica hudo žalostna, ni namreč pričakovala poraza. Sedaj napovedujejo boj v glavnem odboru in drugih vodilnih strankinih organih, to se pravi, rada bi od tam odstranila vse pristaše ministrske predsednice. Poznavalci političnega vremena v New Delhiju mislijo, da se desnici ne bo posrečilo ukrotiti Mrs. Gandi in njeno politično skupino v stranki in parlamentu.
Vprašanje je, ali bodo vsaj hudi desničarji hoteli še ostati v stranki, ako bodo pogoreli tudi v strankinih organih. Nekateri med njimi že sedaj grozijo z odhodom. Lahko se zgodi, da pride do kompromisa; desničarji bodo postali na pol avtonomna skupina v o-kviru stranke, kot so na primer naši konservativni južni demokratje v okviru demokratske stranke.
Obisk predsednika Koreje zgolj poliličnega značaja
SAN FRANCISCO, Calif. — Korejski predsednik general Park je sredi boja za svojo politično bodočnost. Rad bi še bil predsednik republike, pa ne more kandidirati brez spremembe ustave, ki mu ponovne kandidature ne dovoljuje. Boj za spremembo ustave je pa ravno sedaj v najhujši vihri. Zdi si, da bo Parkova stranka zmagala. Ko bo ustava spremenjena, bo pa Park mogel znova kandidirati brez spremembe ustave, ki mu ponovne kandidature ne dovoljuje. Boj za spremembo ustave je pa ravno sedaj v najhujši vihri. Zdi se, da bo Parkova stranka zmagala. Ko bo ustava spremenjena, bo pa Park mogel znova kandidirati, predvidoma prihodnje leto.
Mož potrebuje torej politično podporo. To vidi tudi v tem, da obišče predsednika Nixona, kar v korejski politiki veliko pomeni. Nixon je Parkovi želji moral ugoditi, saj je Južna Koreja med redkimi azijskimi državami, ki nam dela najmanj sitnosti in najrajše kaj žrtvuje tudi za ameriške narodne interese. Zato je obisk potekal v San Franciscu po programu, Park pa se je vrnil domov s torbo Nixo-novih obljub, ki pa niso pretirano velike. Nixon namreč ne verjame, da bi Severna Koreja kmalu napadla Južno, ve pa tudi, da Južna Koreja ne more obstati brez ameriške gospodarske in vojaške pomoči.
Iz Clevelanda in okolice
Za misijonsko šolnino—
Za pobiranje prispevkov za misijonsko šolnino škofa Gregorija Rožmana so v Clevelandu pooblaščeni poleg poverjenika Katoliških misijonov g. Rudija Kneza še ga. Angela Železnik, g. Lojze Vrtačnik in rev. Julij Slapšak.
Seja—
V sredo ob dveh popoldne ima Klub slov. upokojencev za New-burg sejo v SND na E. 80 St. Seja je važna, zato je vse članstvo prav posebno vabljeno.
Tečaji za državljanstvo—
Prihodnji mesec, 8. septembra, bodo začeli nove tečaje za državljanstvo v glavni knjižnici v mestu na Superior Ave. Tečaj bo v sredo popoldne od 1. do 3. in zvečer v sredo od 6.30 do 8.30. Za podrobna pojasnila kličite SU 1-4560 ali pa 621-6360.
Iz bolnice—
Mr. in Mrs. Michael Weiss, 12619 Kirton Ave., West Park, sta se vrnila iz bolnišnice in se zahvaljujeta za darove, obiske in pozdrave.
Dar za starostni dom—
Namesto venca na grob umrli Dorothy Ani Komin sta gdč. Manca in gdč. Loj za Preša darovali $20 za starostni dom v Le-montu.
Brez prave prometne zveze
DETROIT, Mich. — Okoli 25,000 naselij v ZDA nima nobe-nega javnega prometnega sred stva. Prebivalstvo zavisi v pogledu prometnih zvez večinoma od tovornjakov za prevoz blaga in delno celo ljudi.
Zadnje vesti
NAPOLI, It. — Poveljstvo NATO je objavilo, da vrši sovjetsko brodovje v Sredozemskem morju vojaške vaje. Sovjeti imajo zbranih v Sredozemskem morju okoli 50 vojnih ladij, največ od preteklega aprila.
SAIGON, J. Viet. — Zavezniške čete so ugotovile, da je prišel na področje delte reke Mekonga vsaj eden, če ne celo dva, redna polka severnovietnam-ske armade. Doslej Severnih Vietnamcev v delti ni bilo.
BEIRUT, Lib. — Radio Bagdad je objavil, da je bila danes zjutraj izvršena smrtna obsodba nad 15 iraškimi državljani, obsojenimi vohunjenja v korist Izraela in ZDA. Med obsojenci sta bila najmanj dva juda.
LAGUNA BEACH, Calif.-Pred-sednik Nixon je odložil vsaj za dva tedna objavo svoje odločitve o umiku nadaljnih ameriških enot iz Južnega Vietnama v svarilo Hanoiu, ki je prav v času, ko je bila objava napovedana, z obsež-mimi napadi prekinil zatišje na bojiščih.
BELFAST, Sev. Irska. — Britanske čete so bile poslane še v štiri mesta, kjer se je pojavila nevarnost spopadov med katoliki in protestanti. Skupno je v Severni Irski sedaj 6,600 britanskih vojakov. V Belfast sta prišla dva strokovnjaka britanske vlade, da proučita položaj in stavita predloge za rešitev krize. V sredo bo prišel sem britanski notranji minister.
sAIGON, J. Viet. — Prevozna letala so ponesla danes oklepna vozila in prititanskovske topove v taborišče posebnih sil 80 milj severno od tod, ko so opazili ob meji Kambodže v bližini postojanke zbiranje rdečih in celo nekaj tankov.
Ameriška Domovina
/v/v» ■ uic-/vrv—iiorvi*
6117 Sl. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
...	NAROČNINA:
Be Združene države:
t $16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
'	Petkova izdaja $5.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
I $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 162 Monday, August 25, 1969
Misli pred koncem kongresnih počitnic
Kongres je odšel na počitnice, ni se nam treba ubadati z dnevnimi novicami, ki poleti že itak zelo poredkoma curljajo s Kapitola. Mir nam dovoljuje, da pogledamo na Kongresno delo v dobi zadnjega pol leta.
V januarju smo ga hvalili kot mladega in pričakovali od njega, da bi tudi pokazal nekaj mladostnih političnih podvigov. Nekaj jih je res bilo, lahko jih pa smatramo za izjemo od pravila. Če bi hoteli postaviti kako pravilo, bi morali reči, da je Kongres dremal prav do konca junija, šele potem je pokazal voljo za pospešeno delo, pa še takrat je pobuda prišla od načelnikov posameznih odborov, ne pa morda od predsednika predstavniškega doma ali vodstva senata.
Predstavniški dom je izglasoval par dobrih zakonov. Na prvo mesto je treba postaviti zakon o davčni reformi. Zaslugo za to ima načelnik odbora za pota in načine kongresnik W. Mills. Se mu je posrečilo, da je premagal omahovanje odborovih članov, kar ni bila lahka stvar, ker so bili pritiski na odbor od vseh strani zmeraj hujši. Predstavniški dom je dalje izglasoval prosvetni zakon in zakon o “čisti vodi’’, čeprav je moral pri tem prevzeti nase dosti kompromisov.
Senat se ni ravno preobložil z glasovanji. Odobril je zakon o prepovedi prometa z nuklearnim strelivom in par pogodb s Sovjetsko zvezo, izglasoval je podaljšanje zakona o dodatni dohodnini za dobo do konca leta v višini 10%. Največ časa je zgubil z odobravanjem zakonskega predloga o Safeguard sistemu, ki ga je končno odobril z enim glasom večine. S tem zakonom se je pečal 29 dni. Seveda je pri tem moralo zastati vse njegovo drugo delo. Vendar to ni bil popolnoma izgubljen čas. Senatna debata je verjetno otvorila novo dobo odnosov med senatom in narodno o-brambo. Ta uspeh je vreden 29-dnevne debate, le trajno mora obveljati, kar pa še ni čisto gotovo. Vsekakor ne sme priti v tradicijo, da dom ali senat lahko po mili volji debatira cele tedne o posameznih zakonskih predlogih. Taka taktika dela preveč škode redni zakonodaji.
To se čuti na splošno tudi letos. Kmalu bosta potekla dva meseca proračunskega leta, pa je Kongres izglasoval šele nakazilui zakon za proračun. Dva zakona ležita pred skupno kongresno komisijo, 11 jih pa še tiči v odborih o-beh domov in nihče ne ve, kdaj bodo postali zakon, naj-brže šele pred novim letom. Med tem si bo federalna uprava morala — kot vsako leto — pomagati z začasnimi dvanajstinami. Tega bi ne smelo biti.
Za tako počasnost v kongresnem zakonodajnem delu je vsaj deloma odgovorna tudi Nixonova administracija. Se je cele mesese pripravljala, da začne pošiljati na Kapitol svoje poslance in spomenice, šele sredi poletja je oživela in zasula kongresnike in senatorje s predlogi, torej v času, ko so člani Kongresa že mislili na — počitnice.
Nixonova administracija je ponovila tudi staro napako. Pozabila je, da nima v Kongresu večine. Zato bi morala svoje stike s Kongresom postaviti na novo podlago, predvsem pa tja pošiljati več zakonodajnega materijala, potem pa vztrajati na hitrejši zakonodajni postopek. Saj bi morala vedeti, da se demokratska večina radi republikanske administracije ne bo pretegnila. Morda je pa mislila, da bo vse tako, kot je bilo pod republikanskim režimom predsednika Eisenhowerja. Če je, se je motila.
Predsednik Eisenhower je imel na Kapitelu čisto drug ugled, saj je bil izvoljen z večino, ki je Nixon ni mogel pričakovati niti v sanjah. Povrhu sta takrat gospodarila v Kongresu kongresnik Rayburn in senator Lyndon B. Johnson, ki sta oba gledala, da Eisenhowerjevi administraciji ne delata več težav, kot je neobhodno potrebno. Današnji demokratski senatorji in kongresniki se pa bore malo menijo za Nixona. Ako se na koga ozirajo, so to vplivni republikanski senatorji in kongresniki.
Sicer ima letos demokratska kongresna večina druge želje in cilje- rada bi dosegla, da bi bilo prihodnje leto izvoljenih čim manj republikancev v Kongres. Zato ne bo pospeševala kongresnega dela, kadar bi od tega imel koristi republikanski režim. Demokratska večina ni dosegla do sedaj kaj prida v tej smeri. Ni pa izključeno, da bo republikanska administracija napravila toliko napak, da bo demokratom naravnost pomagala do zmage v kongresnih volitvah 1. 1670. Ako so to znali napraviti demokratje 1. 1968, zakaj jih ne bi posnemali republikanci 1. 1970?
Tako so kongresniki in senatorji pustili za seboj celo vrsto zakonov v “postopku”. Tam leži na primer predlog o spremembi volivnega postopka za predsednika ZDA, predlog o osnovi za trgovino z vzhodnimi komunističnimi deželami, na obravnavanje čakata zakon o podpiranju farmarjev in reorganizaciji poštne službe, ki je postala pravi škandal za našo deželo in postavlja poslovanje našega pošt-
nega sistema v najslabšo mogočo luč. Ne smejo pa biti tudi Veronike. -
V Ekvadorju delujejo tudi
založeni predlogi o varnosti v naših rudnikih, o volivni pravici, o podpiranju tujine.
Vprašanje pa je, ali bodo vsi ti zakoni res prišli na vrsto. Kongres bo skušal obravnavati najpreje “prijetne” zakone in debatirati o splošni ameriški politiki. Žgoči problemi naše zunanje politike so kot nalašč povod za obširne politične diskusije, ki jim niti važnosti in prednosti ne moremo odrekati.	i * * > ,
Zato ne smemo upati, da bo Kongres res v drugi polovici letošnjega leta bolj delaven. Delal bo že, toda kaj? Sicer pa letos ni volivno leto in senatorjem in kongresnikom ni treba poročati volivcem, kaj delajo. Tudi to ima svoj vpliv na kongresno delo in ne ravno majhen.
!
BESEDA IZ NARODA
Tokrat - pa je bilo tako
NEW YORK, N.Y. — Sam ne vem, kaj naj napišem o zadnjem srenjskem piknikovanju v Wild-woodu. Ker je takšna soparica v zraku, bi najraje opustil poročanje in stopil na svoj vogal, kjer vsaj malo vetrič pihlja. Vendar ta moja tlaka za njujorško srenjo me je že nekako vklenila v ta jarem ob spoznanju, da nekateri kar radi me vidijo tlačaniti. In mnogi bi me hoteli kar vkleniti v to tlačanstvo. Le-tem se uklanjam, ker jih poznam in ker so iz našega starejšega rodu.
Temu rodu bi rad napravil spoštljiv poklon hvaležnosti, kot da sem Kwan na podnožju japonske svete gore Fudžijame. Že v zadnjem vabilnem stavku sem povedal, da je naša starofa-ranka Tereza Škrabe do takrat dobila 27 njujorških Slovencev, da bi se naponil farni avtobus. Prvič se je — menda po dolgih letih — zgodilo, da sem zagledal na vogalu pogrebne Žale Buss o pravem času zbrane srenjčane, čakajoče, da pride izletniški avtobus. Večinoma so bili iz starejše naselj eniške generacije. Hitro moram razkriti, da je bil avtobus za 53 oseb zaseden in da je Skrabetova privabila 40 od teh. Menda je tudi ona vplivala, da se je za izlet prijavila lepa hčerka Korpčeve Tončke — Dolores Krek —, ki je potem privabila pet svojih mladih prijateljic.
Zjutraj j e bilo nakremženo nebo, vlažno ozračje in dvomljivo občutje, kako bomo dan prevedrili. In hvala Bogu, lepo smo ga preživeli v senčnosti Wild-woodske gmajnice in mnogi na produ ob morski vodi, ki je bila tokrat mirna, pohlevna, topla in čista.
Posedli smo isti prostor kot zadnjič. Prijeten je in čist. O-sebno mislim, da bi bila za nas njujorške srenjčane kar modra odločitev, da si to javno last izberemo za svojo slovensko pristavo. V slovenskih časopisih beremo, kako imajo druge slovenske srenje pa Ameriki in Kanadi svoje lastne pristave. Mi v New Yorku ne moremo na kaj takšnega misliti in je za nas
nam odpeljal Burgar j evo Marinko, je njen bratranec Ludvik iz Clevelanda eno pripeljal. In tako sta naši srenji “za pik”, vsaj zaenkrat. Upam, da se ne bo vnela med nami “balkanska” vojna za dekleta. Ker pa ni to krvavi bratomorni boj, zategadelj ne bo napak, če mladi Slovenci napravijo od časa do časa takšen lov na slovenska dekleta v svojo — čeprav precej oddaljeno — soseščino.
Tekočega duha je bilo, dasi ga je bil malokdo deležen. Spet je menda napravil povratno vožnjo v njujorško mesto. Parkirno dovoljenje je bilo izročeno vozniku — temnopoltcu, ki pa je bil prijetna in zabavna osebnost. Piščalka je bila. Charlie Gvardi-ja je prišel s svojo družino, ni pa bilo pevovodje. Pa dokler se nismo peljali nazaj v mesto, ne bi mogel reči, da so v Wild-woodski gmajnici piknikovali Slovenci, kajti tam nisi slišal nobenega petja. Znamenje to ni dobro. Če zbrani Slovenci ne za-pojo, bi jaz rekel, da štimunga ni ta prava. Premalo je notranje sproščenosti in premalo je medsebojne povezanosti.
Župnik p. Richard je malce prehitro odšel s svojimi na plažo. Tako smo srenjčani ostali sami — kar zadovoljni. Z nami se je vozil tudi Saša Frelih, se-meniščnik iz Ljubljane, ki je v našem mestu na obisku in je prijel krepko za delo v restavraciji, da bi si nekaj prislužil. In ta Saša je v avtobusu, ko smo se vračali, kar sam — čeprav ni bi nikdar partizan — prevzel mesto komandanta in komedijanta. Tako je dirigiral zabavo s tem, da je zabaval. Celo pot je pripovedoval in prepeval resne in okrogle. In kaj je dosegel? Naše faranke in farani so mu bili hvaležni. To hvaležnost je lahko spoznal ob goodbye-jih in “nasvidenjih”. Isto je doživel še drugi dan po deseti maši. Seme-niščnik Saša iz Ljubljane je lepo pokazal, kako je treba danes ljudi pritegniti. Smo še zmeraj ljudje iz istega mesa in krvi ter ljudje istega srca in duše. Srce in dušo je treba poživljati — sitem pogledu menda res najbo- cer nastane svojevrstna smrt v
njenega delovanja Župnik p. Richard je v nedeljo dejal: Spet je med nami za trenutek na tistem mestu, na koru, koder je zmeraj bila in je pela v božjo čast tudi takrat, ko ni bilo nobenega drugega od cerkvenih pevcev. Če drugih ni bilo, je bila ona, in še več srčnosti je takrat pokazala. Vsi smo bili veseli njenega obiska. Skoda, da ni šla z nami v Wildwood!
Njujorška srenja se s kleve-1 andsko ne povezuje samo z u-grabljanjem slovenskih deklet. V nedeljo pri maši smo to spoznali, da se vežemo z ameriško Ljubljano tudi v plemenitih naporih. Slovenska pristava v Clevelandu je odločila, da kleve-landskemu svetovidskemu župniku msgr. Bazniku v hvaležnost kupi sobo v Sloveniku, ki bo nosila njegovo ime. V ta namen bodo imeli 7. septembra posebno prireditev. Ideja je posrečena. Tudi naši srenji so poslali 20 sešitkov “vabil”. Župnik pater Richard je to v nedeljo oznanil in poudaril plemeniti nagib, ki se pri tem zasleduje. To in prihodnjo nedeljo jih lahko kupite v cerkvi, lahko pa tudi kličete v farovž OR 4-3442. Father Richard bo izpisal vse potrebno za vas. Vi mu boste denar izročili pozneje.
Sicer pa jih lahko potem dvignete in plačate v soboto, 30. avgusta, ko boste prišli k maši, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof Lenič. O tej maši nas je župnik obvestil s posebnim pismom.
Tone Osovnik
Društvo Kras št. 3 ADZ ima piknik
Ije, da se oprimemo načela “welfare-a”, saj živimo v poznani “welfare state of New York”. Pravico imamo do tega in v poletnih mesecih se lahko srečujemo ter se med seboj povezujemo, ko se ta stari in ta mladi srečujemo.
Ta piknik je bil nekaj takšnega, čeprav nismo do kraja izrabili prilike, ki se nam je nudila. Spet so nastala omizja. Starejši so zaigrali karte. Samo omizje Mary Palciceve je našlo zabavo brez teh in miza Tončke Krekove. Mladi so šli na igrišča. Mlade mamice: Pavličeva, Stal-zerjeva — Babnikova Tončka in Stelzarjeva pa so skrbele za prijetnost svojega naraščaja. Burgar jeva Tončka je bila skrbna tetka, kq je podajala vodečo roko svojemu nečaku Janezku, ki je letos že sam zastopal Severjevo družino iz Clevelanda. Lani sta bila z njim mamica Marinka in očka Janez. Burgarjev Ludvik je pripeljal prvič svojo ženko, zdaj že kot našo srenjčanko. Če je Cleveland
navidezno polnem življenju.
Torej:	po drugič smo letos
piknikovali. Ni bilo tako dobro, kot bi moralo biti, pa tudi preslabo ni bilo. Zlasti tokrat, ko smo videli tisto pravo temeljno usedlino naše srenje in pa njeno mlado brstje. Starejše bi rad o-pomnil na to, da bi vztrajali v naši skupnosti prav zato, da to mlado brstje, ki so ga lahko opazovali, ne zamre, ampak da ima čas in možnost razviti se v narodni skupnosti. Saj človek s svojim dejanjem — navidezno neznatnim — prečesto vpliva celo takrat, ko se tega prav nič ne zaveda, če tako pogledam tokratno piknikovanje njujorške slovenske srenje, potem mislim, da tudi moja ocena ne sme biti preostra, čeprav sem v: mišlih našteval vse tiste, ki bi se morali z veseljem vključevati v takšno srenjsko dejavnost, ki bi nam lahko dajala prijetnost, katere bi se radi spominjali.
Človek se rad spominja vsega lepega. Tako je vzbudil obisk Metke Saksidove — sedaj sestre
CLEVELAND, O. — Sloven ski dom na Holmes Ave. je imel 50-letnico svojega obstanka. Veliko se je govorilo o sedanjosti pa malo o preteklosti. Kar je Slov. dom danes, je delo vseh direktorjev od leta 1919 pa do danes.
Društvo Kras št. 8 ADZ ima svoj piknik v nedeljo, 31. avgusta, na izletniških prostorih ADZ v Leroyju. O. Prvi piknik nam je pokvaril dež, tako upamo, da bo sedaj lepo vreme, da se bo vse naše članstvo, člani drugih društev in splošno občinstvo udeležilo mnogo številno tega našega edinega piknika.
Tam je 110 akrov prostora dovolj za vse; je dovolj miz, da lahko prinesemo kaj s seboj za družbo. Tudi razna igrišča so :za stare in mlade. Stari bomo ba-lincali in podkve metali, mladina pa ima svoje zabave. Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Tajnica Mary Kobal ima pri ti nazaj iz starega kraja, bo kaj povedala, kako je bil njen obisk v domovini.
Upam, da sedaj že vsak ve pot v park ADZ. Ako ne, se peljite po cesti 90 mimo Painesvilla do Vroman Rd., na desno z 90. do Leroy Rd., potem na levo po Leroy Rd. do Kniffen Rd., na desno in kmalu ste v parku ADZ.
Vabimo tudi glavni odbor, da se udeleži našega piknika in pokaže dobro voljo za napredek organizacije.
Torej vsem na svidenje na pikniku Kraševcev! Pozdrav!
John Trček, poročevalec
slovenski duhovniki Janez Bu-covec, Andrej Križman, Milan Palčič in Venceslav Rijavec, vsi aivši duhovniki ljubljanske nadškofije in salezijanec dr. Jerko Grzincic.
Na dan svoje srebrne sv. maše je imel v cerkvi tri vernike. O-samljenost je delež vsakega pi-jonirja. Tudi gospod Mrvar jo verjetno dokaj občuti, ko se zahvaljuje v Ameriki vsem, ki se ga v molitvah ali na katerikoli način spominjajo. Vsem se tudi zanaprej toplo priporočaj ,
Škof dr. Gregorij Rožman je velikokrat ponavljal, kako da je vse svoje načrte v življenju — posebej izza časov svojega ško-fovanja — Previdnost prekriža-a. Nasprotno je menda res in mnogim danes jasno. Mnogi, ki dolgujemo velikemu pokojniku morda prvo misel na prelepi mašniški poklic žrtvovanja vsega, kar smo in kar po božji Dobroti zmoremo, delujejo danes na vseh kontinentih in pričajo človeštvu o n e p r emagljivosti Križa. V njegovem znamenju vsak po svoje in vsi pkiipaj vsak dan znova -zmagujemo. Ni važno, kjč smo in kakšne težave srečujemo v življenju. Da o le optimistični, kot rajni papež Janez XXIII., ki nam je obljubil, da bo molil za nas, dokler se zopet ne srečamo. In vdani, kot je bil ob vsem doživetem rajni škof Gregorij, ki je verjetno do dna ob smrti doumel svoje škofijsko geslo: KRIŽA TEŽA IN PLAČILO.
Gospod Janez, na mnoga leta! Te vrstice niso bile naročene. Naj bodo zato toliko bolj izraz naše medsebojne povezanosti imenu tistih, ki v Ljubezni objemamo v svojem kratkem življenju cel svet in vseh, ki smo iz male Slovenije prodrli v veliki svobodni svet, da pomagamo najbolj potrebnim in prepriča mo svet o univerzalnosti slovenskega katolicizma.
Fr. Charles A. Wolbang, CM St. Joseph’s College Princeton, New Jersey 08540
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
župnik Janez tdrvar -srebrnomašnik
Kot mnogi drugi je tudi srebrnomašnik gospod Janez Nepo-muk Mrvar odšel 1. 1945 v svobodni svet, sledeč navodilu sv. Pavla, da pojdimo drugam o-'znanjat evangelij, če nas preganjajo doma. -	''1 ;%•	;i:
Gospod Janez je bil rojen v Žužemberku 17. maja 1917, posvečen v mašnika 11. junija 1944 in kaplanoval je nekaj časa v Rovtah. Izven Slovenije je bil nekaj časa v Rimu, deloval v Kaliforniji in nato odšel v Južno Ameriko, kjer je v Ekvador-
CLEVELAND, O. — Tako sva se po dolgih letih sešla in si vedela dosti povedati, kaj je kdo doživel in izkusil. Jaz v Ameriki ne dosti, p. Jozafat pa veliko in mnenja je, da je tukaj pri Sv. Petru njegova zadnja postojanka na zemlji. Sem prepričan, da mu bo sv. Peter kot varuhu in župniku svoje cerkve rad odprl vrata v nebesa. Saj je pri tem ko je neumorno delal za druge, sam nase pa pozabil, nebesa zaslužil.
Po tem snidenju in razgovoru sva napravila načrt, kaj vse bova obiskala. Kar sem mu že pismu omenil glede vožnje z avtomobilom, mu tudi zdaj naročim, da dobi dobrega in veščega voznika, ki naju bo s svojim avtom vozil po Galileji. Ker je že sam imel to v vidiku, je poskrbel za lep avto in res dobrega voznika. Potem mi je še razkazal svojo lepo urejeno ter znamenito cerkev sv. Petra, ki je bila pozidana v spomin na Obilni ribji lov, katerega opisuje v svojem evangeliju sv. Luka in se je po pripovedovanju p. Joza-fata vršil tukaj. Sv. Luka piše:
“Ko je pa množica pritiskala za njim (Jezusom), da bi poslušala božjo besedo, in je stal ob Genezareškem jezeru, je zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sedel je ter iz čolna množice učil. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov! Simon se je oglasil in mu rekel: Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo. In ko
šo to storili, so zajeli veliko množino rib, da se je mreža trgala. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili oba čolna, da sta se potapljaj a. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek! Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: Ne boj se; odslej ooš ljudi lovil. In potegnili so čolna h kraju, pupustili vse in šli za njim.
V cerkvi je na svodu prezbiterija, nad glavnim oltarjem, lepa slika. Na valovih jezera je ladja, v njej sedi sv. Peter, ki 'z o-bema rokama drži za krmilo ladje: nad tem je razpeto jadro, na jadru dva ključa in papeška tiara: Papežev grb.
Po ogledu cerkve in drugih Zanimivosti je bila večerja, kjer šo bile na’mizi poleg drugih dobrin ribe iz Genezareškega jezera, ki so mi bile zelo všeč, pred-tsem zato, ker so bile iz Gene-tareškega jezera. Take, kot so jih lovili učenci Gospodovi in so na besedo Gospodovo napolnile mrežo tako, da se je trgala. Poleg okusnih rib sem praznil steklenico izbornega galilejskega vina. Potem pa hajdi spat v sobo, ki mi jo je odkazal p. Joza-fat.
Zjutraj zarana sem bil že na nogah. Ker je bila maša, katero ie opravil p. Jozafat, že ob 6. uri, sem se moral naglo zasukati, da io ne zamudim. Potem je sledil zajtrk. Med tem je že prišel voznik s svojim avtomobilom. Odpeljali smo mimo Genezareškega jezera, preko Tiberije, nekdanje prestolice Heroda Antipa, ki je mesto imenoval v čast rimskemu cesarju Tiberiju.
Mimo jezera smo se pripeljali do Magdale, kjer je bila doma velika spokornica in svetnica sv. Marija Magdalena. Ob Kristusovem času je štelo mesto okrog 40,000 prebivalcev, a je vsled razkošnosti in razuzdanosti pro-oadlo in danes je na mestu nekdanje Magdale le nekaj hišic. Od tu dalje se pričenja lepa rav-lina Genezar, po kateri ima ime udi jezero. Po opisu judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija je tukaj skozi devet mesecev svetelo in zorelo najbolj žlahtno sadje; smokve, orehi, grozdje in oalme. Pod Arabci je bil ta kraj zanemarjen. Judje pa dobro iz-vežbani ne le v gospodarstvu in financi, ampak tudi v poljedelstvu, so napravili ta kraj zopet ep; oranže in banane in drugo dahtno sadje so vrnile deželi ijeno lepoto, Judom pa dali priliko, da z izbornim, žlahtnim južnim sadjem zalagajo lep del Evrope. V tem so postali Italiji, Grčiji in drugim južnim državam velik tekmec.
Vozeč se po teh bujno lepih krajih, zavijemo na levo, kjer se cesta dviga više; jezero se od nas oddaljuje in vidimo ga le iz daljave in pogled nanj je še lepši. Naš Blejsko jezero je lepo, toda Genezareško jezero ga prekosi; visoko ga nadkrili v tem, ker je često gledalo božjega Sina, ko je hodil po njegovih bregovih, se vozil in hodil po njegovi gladini, kakor da hodi po zemlji. Tako je nekoč prišel po njegovi gladini, dočim so se njegovi učenci vozili v ladji. U-strašili so se, misleč, da vidijo prikazen. Pa jih ogovori in pravi: Jaz sem. Ne bojte se, potem pa stopi v ladjico. Kako lepo: Jaz sem, vaš Jezus. Ne bojte se. Koga drugega se že lahko bojite, mene pa ne.
Iz višine se zopet peljemo niz-dol proti jezeru v Tabgo-Tabgo, kjer.je na obrežju tik nad jezerom majhna cerkvica sv. Petra Prvaka. Kraj, kjer je prvak apostolov Simon Peter prejel od Gospoda samega naj višjo oblast: Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce. To, kar je Gospod Jezus (Dalje na 3. stranij
ALOJZIJ REMEC:
PO STOPINJAH GOSPODOVIH
VELIKI PUNT
(Nadaljevanje s 2. strani)
[Kristus objubil Petru že v Ceza-il.;....	reji Filipovi, je izpolnil tukaj.
•**+*++++++ i-++*+*++^+++++-Kt++'l’++++++,i’++>M,++'M,'i’'M,++1 pjQgodek opisuje evangelist sv. Gradnik je izročil konja ene- nik. “Vse zaprte kmete oprosti-
izmed kmetov in vsi trije so ^ šli proti vasi. Na poti so došli rednikovega očeta, Lapanjo s ^Pa, Podgornika s Pečin in še ne aj drugih voditeljev, katere
dom°St0l'iUbni Munih P°vabil na
Pri njem so se še zadnjič po-^leniP in sklenili oditi v Gorici ° Bandla in zahtevati od njega račun do zadnjega vinarja za avek, ki ga je v zadnjih letih s S lsbanjem in krivico izsilil iz 8°riških kmetov. Najprej bodo Ravnali zlepa, če pa bi bilo to , ,ez Uspeha, zgrda. Vsakomur,
1 bi branil Bandla in se posta-Po robu, bodo posvetili z mu-" ° ab pa s koso in cepcem.
. , en^ so bojevati se tudi z vo-^ b be bi jih ti hoteli ustavljati.
obro uro je trajalo posveto-^ potem so se pripravili za °b. Iz oddaljenih gorskih Va®i je manjkalo še dosti upor-bl 0v, zato je ostalo nekaj kme-pri Sveti Luciji, da bi pove-a i vsakomur, ki bi še prešel, a je kmečka vojska že odšla Pr°ti Gorici, in mu ukazali, naj j>re za nj0 ^ gojhana, kjer bo k^rvaljšče in zadnje zbirališče r°g Cerkve svetega Roka.
^ Vezde so bledele pred mla-jutrom, zasnežene gore so ‘la e vedno razločneje v jutra-rJem mraku in rahla sapa je ^azpcla tanke meglice po doli-’ ko je kmečka vojska edko-9 a^a Po cesti proti Gorici.
antje so stopali v prvih vr-,ab Peli z mladimi, krepkimi
glasovi:
Slišal sem ptičke peti, iante pa vriskati;
ZEikaj bi ne vriskali — srca žalujejo...”
, esem je bilo slišati daleč na-^°g, včasih je kdo vmes zavri-.a °d veselja. Po bližnjih selih vaseh so vriskanje in petje lsale matere, žene in dekleta. ^arsikateri vzdih se je izvil tisti ^et\utek iz prsi, solza je prišla tre°^’ V s^rabu in negotovosti ^ Potujoče srce je zaprosilo
j-°P’ ba bi blagoslovil in sprem-^mečko vojsko, ki si je šla
jutro iskat pravice pred 8°spodo...
Svetel' dan tol
mo, Luka; če ne zlepa, pa zgrda!”
Pllapec si je od veselja mel roke: “Kaj praviš, kaj? Da se udarite? Le dobro nabrišite pijavke, ki pijejo kmečko kri!’ “Jih bomo že, če bo treba!” je dejal Gradnik in dal hlapcu uzdo. “Na, drži konja za hip, da pogledam k Anici!’
Matej takole:
“Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence izpraševal: Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov? Odgovorili so: Nekateri, da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, zopet drugi, da Jeremija ali kdo izmed prerokov. Reče jim: Kaj pa vi pravite, kdo sem? Spregovori^ je Simon Peter in rekel: Ti si
rše mi s teboj. Šli so torej in stopili v čoln, ali tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, učenci pa niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel:	Otročiči, ali imate kaj
prigrizniti? Odgovorili so mu: Ne. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.
(Dalje sledi)
Stopil je v vežo, prislonil mu- Kristus, Sin živega Boga. Jezus
šketo k steni in hotel odpreti vrata v stransko sobo, tedaj so se na nasprotni strani odprla vrata in Anica, ki je poslušala pogovor med Ivanom in hlapcem, je vzkliknila: “Ivan, moj Ivan!” in mu pohitela naproti.
Gradnik ji je stisnil roko in dejal: “Pozdravljena, Anica, po dolgem, dolgem času!”
Držal je njeno roko in ji gledal v žalostne oči, v katerih so se spet zableščale solze.
“Očeta so zaprli!” je zaihtelo dekle in zakrilo z robcem oči.
“Vem, Anica, vse vem... A nič ne bodi žalostna, kmalu bo oče prost... V Gorico gremo oprostit bjega in Vse druge.” “Kako jih boste oprostili? ... Gospoda ima vojake in puške, kmet pa le gole roke!”
‘Tudi mi imamo orožje, Ani-
mu je odgovoril: Blagor ti Simon, Jonov Sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter-Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata jo ne bodo premagala in dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.”
Vstopili smo v malo, lično cerkvico, kjer nas je sprejel predstojnik cerkve, frančiškan ter osebni prijatelj p. Jozafata, rodom Slovak, ki nam je razkazal cerkev. Največja znamenitost v cerkvi je skala sredi cer kve Mensa Domini — Miza Gospodova, kjer je Jezus pogostil
ca!” je dejal Gradnik in pokazal apostole in sv. Petru izročil naj
je že bil, ko so šli
niinci skozi Ročinj. Ob cesti 80 cakali Ročinjci
kosami in se jim vriskajoč pri-
mimo Grozdove go-je Ivan dejal očetu: “Sto-
CePG ter
lužili.
Lhadnik se je spomnil tisti 2 na A-nico in sklenil stopiti ^1 trenutek h Grozdovim in po-v dekle, ki je bilo nemara bil	zavolj° očeta, ki ga je
Rim' anc*e* v Gorici zaprl z dru-fija* VreC* na C*an sveteSa HRa-
■K° so šli stilu,
du^ y1 ma^ce pogledam h Groz-dohithj,? P°jdite dalje’ VaS Že
vrS^ ie s konja in potrkal na a a> ki so bila še zaprta, tat 02 Precej oasa je prišel odpi-2a S fri’ godrnjavi hlapec Luka. kj CU Gn° Je pogledal Gradnika, roJC držal konja za uzdo z eno v drugi pa paško, veta Barbara in križ božji!” £vzkliknu. “Kakšen pa si, fant, Pohajaš kot valpet k hiši?” v h ^ ne vea’ Luka, da je punt čun^01^ V Gorico gremo obra-^at z gosposko!”
dar ^ ne vem; odkar so gospo-v hJa.zaPrli, J6 reva in puščoba Pr 1S1’ 2iva duša si ne upa na s ° v strahu, da ga kak dacar ^Pograbi.”
vnA11 ^ Anica že vstala?” je asal Gradpik nestrpno.
o. V sobi pospravlja in joče
dnAk^3' Revica ima že'vse dar'° '’°liane oči> odkar gospo-oJani borna, če le morete,
°d žalosti j”3' drUgaČe Še Umrje
Ce ne daneS) jutri bo gospo.
2c doma!” je odvrnil Grad-
na mušketo. “Če bo treba, se udarimo, da bo joj!”
Dekletu je strah prešinil srce. “Oh, Ivan, bojim se zate in za očeta. Nikar ne hodi v nevarnost! Kaj bi počela jaz, reva, če bi tudi tebe ujeli ali te ubili.
“Nikar se ne boj! Za menoj je vsa kmečka vojska in če mi le las kdo skrivi — gorje mu!”
“Ne razumem te, Ivan; nekaj mi skrivaš, kar sem že lansko jesen slutila in kar ljudje na skrivnem govore. Ali si res glav ni vodja puntarjev? Povej mi po pravici!”
“Čemu bi ti prikrival, kar je z današnjim dnem očito in znano po vsej deželi! Vedi torej, Anica: vodja naše vojske sem in bom tako dolgo, dokler ne zmaga stara pravda nad krivico!” Dekle je tiho zajokalo.
Ivanu se je čudno zdelo, da joče, zato jo je vprašal: “Čemu jočeš, Anica? Saj to ni nič hudega!”
“Vem ... A vendar mi nekaj ne da miru, sama ne vem kaj ... Bojim se zate!...”
“Beži, beži! .. . Česa bi se bala! Cela vojska nas bo in pravica je na naši strani in mora zmagati. Vesela bodi, kajti jutri bo oče doma!”
“Bog daj!” je dejala Anica in si obrisala solzne oči.
“Tako je prav, da se ne jočeš več! Zdaj pa moram iti. Bog s teboj in zdrava mi ostani do jutri, ko se vrneva z očetom!” Podal ji je roko, vzel mušketo,1 jo z jermenom pripel po strani čez hrbet in ramo ter zajahal konja.
“Zbogom!” je zaklical in ga spodbodel.
“Bog s teboj in s kmečko vojsko:"’ je mrmral hlapec Luka in z bleščečimi se očmi glodal za mladim jezdecem.
Anica pa je šla v sobo in zrla skoz okno s solznimi očmi za Ivanom, dokler ji ni izginil za ovinkom,
Čudno težko ji je bilo srce, ne da bi bila vedela zakaj ...
Jasno je sijalo nad hribi pred-poldansko sonce ter lilo potoke luči in gorkote na zemljo.
Soča se je lesketala kakor srebrn trak in urno gnala narasle vode proti jugu. Ob bregu se je vila cesta in po nji je korakala kmečka vojska proti Gorici. Oči vseh so bile željno uprte proti jugu, kjer je bilo videti bele vence meglic, ki so se polagoma dvigale in izgubljale v ozračju. (Dalje prihodnjič)
Praga zateguje vajeti
Predsednik republike je podpisal zakon o uvedbi posebnega stanja, ki bo v veljavi do konca tegaleta.
PRAGA, ČSR. — Policija in vojska sta ob prvi obletnici zasedbe Č e š k oslovaške pretekli teden kar dobro poskrbeli za red in mir. Večji izgredi so bili v sredo in Četrtek v Pragi, Brnu in Bratislavi. V Brnu so se ponovili celo še v petek. Policija je pri tem streljala nad glavami demonstrantov, podobno kot prejšnje dni v Pragi. Tekom izgredov in demonstracij naj bi bili v Pragi štirje mrtvi in na stotine prijetih, v Brnu pa vsaj dva mrtva.
Komunistična partija je izjavila, da so izgrede in demonstracije o r g a n i z irali “fašisti” in “protirevolucijonarji”, “politični in drugi zločinci, vandali in o-stala naplavina družbe”. Posrečilo se jim je zlasti zapeljati mladino.
Predsednik republike L. Svo-r višjo oblast. V prezbiteriju nadjboda je na predlog vlade podpi-
Napefost med protestanti in katoličani v Sev. Irski
B E L F A ST, Sev. Ir. — Še koncem preteklega tedna je kazalo, da se bo na Severno Irsko začel vračati mir, ker so vso javno upravo prevzele od severnoirske vlade britanske čete, pa se je pojavil nov nevaren spor, ki se vrti okoli vprašanja, kaj naj bo z znano “B-special” pomožno policijo. To policijo irski katoličani najbolj sovražijo, pa se je tudi najbolj bojijo. Mnogi med njimi naravnost trdijo, da je ta pomožna, toda zasebna prote-stantovska policija s svojimi provokocijami največ zakrivila, da je do oboroženih spopadov sploh prišlo.
Britanske čete so zato pomožni policiji odredile novo delo, kjer ne pridejo veliko v stik s katoličani. Policija bi ne samo še obstojala, ampak ohranila tu di orožje. Zdi se, da kompromis ne deluje. Britanske čete so namreč sedaj začele razoroževa-ti to policijo; kot se zdi, ji tudi one ne zaupajo. To je dvignilo nov vihar med protestanti, ki hočejo ohraniti svojo zasebno policijo nedotaknjeno. V mestih Severne Irske je zato koncem tedna zopet zavladal med katoličani strah in nemir, obenem pa tudi pripravljenost na odpor proti protestantovski “posebni” policiji.
nosti na naše vojaške kroge. Kačo je mogoče, da je helikopter zašel kar za celih 13-15 milj? Saj je letel čisto nizko. Ako je bilo megleno in bila vidljivost slaba, zakaj ga je naše poveljstvo sploh pustilo na vaje. Ali
si je morda posadka iz objestno- Pa glsvno besedo pri ugotav-
sti hotela mimogrede ogledati c os Severne Koreje? Kakor stvar obračamo, pada večji del odgovornosti na naše vojaške oblasti, ki so to vežbanje dovolile.	. i
glavnim oltarjem je slika, ki predočuje dogodek:	Pred Jezu-
som kleči sv. Peter, na levo in desno stoje apostole, na Jezusovi levici so jagnjeta in ovce, na katere z levo roko kaže Jezus, desnico pa ima dvignjeno kvišku, ob slovesnem trenutku, ko izroča prvaku apostolov naj višjo oblast: Pasi mo jev ovce!. .Višje na svodu prezbiterija je sv. Duh. Dogodek, ki se je vršil tukaj, popisuje apostol in evangelist sv. Janez, ki je bil z drugimi tovariši apostoli sam navzoč. Takole piše:
“Bili so skupaj Simon Peter in Tomaž, ki se imenuje Dvojček, in Natanael iz Kane Galilejske in Zebedejeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev. Simon Peter jim reče: Ribe grem lovit. Rečejo mu: Gremo
sal proglas posebnega stanja, ki velja do konca leta. Oblasti imajo v njegovem okviru pravico prijeti vsakega, “ki krši socialistični red”, odpustijo lahko vse šolnike, ki ne vzgajajo mladine po “načelih socialistične družbe”.
Očitno je, da se je rdeči režim v Pragi odločil vbiti prebivalstvu v glave strah in pripraviti k molku vse, ki so se doslej še vedno drznili dvigniti glas protesta proti obnavljanju trde komunistične diktature. Po uradnem poročilu so zaprli samo v Pragi 1,337 oseb, med njimi 66 tujih državljanov.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
2 ur od letala do letala nad Debbie na Altantskem oceanu. Pi-lotje trdijo, da so z lahkoto odkrili središče hurikana in ravno tja odvrgli jodove kristale. Posledic poskusa ni bilo nobenih, vsaj opazili jih še niso. Sicer bo-
Finch umaknil načrt, za integracijo šol v Mississippiiu
WASHINGTON, D.C. — Zvezni tajnik za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo Robert H. Finch je umaknil načrt za neposredno šolsko integracijo v 33 okrajih države Mississippi. V pismu zveznemu sodniku v Biloxi je Finch prosil za odložitev razprave do 1. decembra, ko naj ,bi bili predloženi dopolnjeni načrti za integracijo omenjenih šol.
R. H. Finch dejal v pismu, da je za takojšnjo izvedbo predloženih načrtov premalo časa in bi ta p o v z r o čila nepotrebno zmedo in nove težave.
Ijanju rezultatov imeli računalniki vojne mornarice, ki so jih takoj natrpali z vsemi mogočimi podatki, nabranimi nad in pod hurikanom in v njegovi okolici. Pregledovanje nabranega materij ala bo trajalo cele tedne.
Prva klinika za raka
COLUMBUS, O. — Prvo kliniko za zdravljenje raka v ZDA so odprli v tem mestu leta 1921.
Zadeva s helikopterjem nad Severno Korejo nam ni v čast
SEOUL, J. Kor. — Zadeva helikopterjem, ki se je mora! spustiti na Severno Korejo onkraj demarkacijske črte, je bila hitro pojasnjena, vsaj glede odločilnih okoliščin. Obe strani trdita, da se je bil helikopter prisiljen spustiti na severni strani demarkacijske črte, oba se strinjata, da je bil helikopter na vežbanju, na njem sta bila poleg pilota le še dva kandidata za pilota, ki sta se učila letati. Korejski vojaki trdijo, da je bil helikopter vojaško letalo in da so bili upravičeni, da ga prisilijo na pristanek. Ali je bil oborožen ali ne, ni zanje važno. Verjetno tudi ni sporno, da se je helikopter spustil na tla 13-15 milj severno od demarkacijske črte.
Tako je dejansko stanje, ki pa obenem vali večji del odgovor-
Znanost še ne zna krotiti hurikanov
MIAMI, Fla. — Vojna mornarica si je že davno postavila cilj, da najde način, kako bi uničila hurikane ali jim vsaj določala smer. Končno je prišla do zaključka, da je treba poskusiti s posebnim kemičnim preparatom znanim pod imenom jodovi kristali. So to male iglice podobne srebrnim na božičnih drevescih.
Ko se je pojavil hurikan Debbie, je takoj opremila pet posebnih transportnih letal s preparatom in poslala s presledkom
Prostora še dovolj
CANBERRA, Avstral. — Avstralija je najmanjša zemljina, pa vendar po površini nekako tako velika kot ZDA. Med tem ko živi v ZDA okoli 210 milijonov ljudi, jih je v Avstraliji le 12 milijonov. Res ni vsa primerna za naselitev in uporabo, vendar je tam še ogromno neizrabljenega prostora. Brez težav bi Avstralija preživela desetkrat toliko ljudi, kot jih sedaj živi tam.
Za poljedelstvo je sedaj v rabi le okoli 23 milijonov akrov po,-vršine. Obdelana površina se širi iz leta v leto in se bo lahko še dolgo. Začeli so misliti tudi na obsežno umetno namakanje.
MALI OGLASI
Kupimo rabljene . predmete
Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne, druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kli-
čite: 946-3072.
;___ i ______ 1
-(162)
Ženske dobijo delo
Kuharska pomočnica
Za pomoč v kuhinji, jutranje ure.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(163)
Female Help Wanted
Help Wanted — Female
General Office Work, some typing
Modern Industries Inc.
6610 Metta Ave.	432-2855
north of St. Clair, off Addison
(164)
Cook’s Helper
Or Kitchen help wanted morning hours.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(163)
Moški dobijo delo
Livarje in pomočnike iščemo MEECH FOUNDRY INC 4730 Warner Rd
(168)
Delo za moškega Iščemo pomoč za nočno čiščenje, 35 ur tedensko.
MAIN LINE CLEVELAND 1260 E. 38 St.
Kličite za sestanek Miss Martins 39’-1800, Ext. 213.
(163)
Dvojna — zidana
Hiša, 14 let stara, 1 spalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, dvojna garaža, lot 63 x 163, Wickliffe, $26,900. Nič kleti. Za pranje in drugo v pritličju. Davki $450 letno.
KINKOPF REALTY 30825 Euclid Ave.
944-7900	(163)
Hiša naprodaj
Endružinska, 8-sobna hiša na dvojnem lotu v okolici St. Clair in Nottingham; blizu trgovin, cerkve in šole. $19,900. Kličite 944-5511 ali 481-4959 po 7. uri zv.
-(162)
Preša naprodaj
Naprodaj je preša za vino na rjuhe, v dobrem stanju, po zmerni ceni. Kličite KE 1-8681.
(20,22,25 avg)
Naprodaj
Naprodaj imam 2 odprta soda in en mali sod, zraven pa tudi vso pripravo za izdelovanje dobro pijačo. Dobi se na 18400 East Park Dr., blizu E. 185 St. po 4. uri pop.	—(162)
V	najem
Oddamo 3-sobno stanovanje, popolnoma opremljeno za nizko najemnino. Kličite FA 1-0021 ali 881-6587.	(x)
V	najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico zgoraj, svoj vhod; v Euclidu na 19100 Locherie Blizu, vsega. Kličite 481-6497.	—(162)
STARI MOST — Starodavni most v Heidelbergu na Nemškem bodo zgradili znova v popolnoma enaki obliki, kakor hitro bo ob breju reke končana gradnja avtomobilske ceste. Ko so most razdirali, so zaznamovali vsako opeko in vsak kamen, da ga bodo vedeli postaviti na mesto, kjer je bil. Most je star ISO let.
HEAT TREATERS
Two experienced men to operate in “atmosphere control” furnaces. Technically minded trainees Acceptable.
Two qualified men for quality inspection.. Progressive-'and serious minded trainee acceptable.
general metal
HGAT TREATING INC.
941 Addison Rd. 391-0886
J. A. Sindelar or A. Jencik i .	(164)
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite: 361-8428.	—(162)
Odda se
Cisto štirisobno stanovanje spodaj, blizu cerkve sv. Lovrenca. Kličite po 4. uri 883-6172 ali 341-5926.	(166)
V najem
.Tri neopremljene sobe in kopalnica za. eno ali dve osebi na E. 71 St. Kličite'361-0989'poj5. uri pop.	(166)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.\ RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
' AID FOR AGED PRESCRIPTIONt.
St. Clair Are, & 68th St.; EN 1-42 J
F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM ■ SONCEM
ŠESTNAJSTO POGLAVJE
Po Propontidi se je razlilo sonce, v pristanišču so se gugale ribiške ladje, nad Bosporom so poletavali galebi. Tedaj so nenadoma onemala kladiva pri stavbi cerkve svete Sofije. Sto nadzornikov je zaklicalo stokrat sto zidarjem.
Visoko na predrznem zidu se je pojavila dolga, suha postava. Preprosta pražnjena halja je krila v gubah sloko telo. Preko ledij jo je tesno stiskal jermen, glava je bila ovita v volneno ruto, desnica se je opirala ob palico. Bil je despot Justinijan, ki je prišel nadzirat stavbo cerkve — Hagije Sofije. Edini spremljevalec mu je bil Pavel Silen-ciarij, tajni svetnik in dvorni pesnik. Za njim sta stala Ante-mij in Izidor Milečan, mojstra te največje in najslavnejše stavbe tedanjega sveta. Upravda vso noč ni zatisnil očesa. Državni blagajnik je razgrnil pred njim velikanske pergamente, na katerih so zevali z groznimi žreli računi za cerkev svete Sofije. Res se je dvigal zid že blizu do kupole, toda državna blagajna je bila izčrpana do dna. Osem sto dva in petdeset stotov zlata je požrla stavba, ki jo je zidal Justinijan — na videz v čast božji Modrosti, v resnici pa je iskal le sam sebe in svoje slave. Vse province so ječale pod bremenom davka. Upravda še ni odnehal. Sam, zaprt v pisarni, je koval in snoval načrte, kje bi še dobil kaj denarja. In v jutro so že hiteli brzi sli v vsa mesta, po Bizancu so tekači raznašali ukaz novega davka. Vsem uradnikom je bila plača do polovice skrčena, Državna blagajna si je opomogla, toda uradniki so hoteli živeti in zato so se kot pijavke
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
GENERAL , FACTORY WORK
Available
' i	Immediately for
Stock Selector Punch Press Opers.
APPLY
Monday thru Saturday 8 a.m. to 4 p.m.
j TELETYPE
V CORPORATION Y 5555 W. Touhy ave. Skokie, 111.
An Equal Opportunity Employer
zagrizli razni prefekti, oskrbniki, prokuratorji in mitničarji v bedno gmoto ljudstva ter izžemali iz nje zadnje kaplje, da so tisoči obupali, popustili selišča in utekli k barbarom ali pa osnovali lačne razbojniške tolpe. Toda divus Justini'anus, osnovatelj kodeksa pravice, se ni zmenil, njegovo častihlepje je bilo brez dna kakor morje.
Ko je torej tekla v dežel postava, ki so jo tisoči sprejemali s kletvami, ki je segala ljudstvu do mozga, je stal despot v levni halji vrh zidu in gledal sprevod menihov, diakonov in prezbite-rjev s patriarhom na čelu, ki so nosili preko Konstantinovega trga v zlatih pušicah svetinje, da bi jih vzidali po vsem zidu med opeko. Dvigal se je duh kadila, doneli so psalmi v slavo božjo, a dim materine dušice se je valil k nogam despota, nebo je zrlo jezno na njegovo daritev •— bila je daritev Kajnova.
Kadar je despojna Teodora videla mračno lice tistega, ki jo je dvignil iz arene na prestol, se je umaknila. Mnogokrat mu je duhovito svetovala in mu z nedosežnim bistroumjem pomogla iz stiske in zadrege. Toda večna lahkoživka ni ljubila popisanih pergamentov, dolgih ur, polnih skrbi in muke. Pustila je des-
CHIC AGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in. Widower. 5 children, ages 5 to 11. Own rm. Good sal. Morton Grove. 966-7460
_________________________(162)
WOMAN—For care of semi-invalid wife. Lite housework. Plain cooking. (Small home.
456-0665
(162)
BUSINESS OPPORTUNITY
GIFT SHOP — for sale by Owner. Leav. area. Must sac. $12,000 or best offer.	366-1149
(162)
REAL ESTATE FOR SALE INDIANA
CROWN POINT - Country Club estate living. 5 acres. Spacious Redwood log Ranch. Everything modern. 2% C. Pan, htd. gar. Extra den. Barn plus boat house. $55,000 GLORIA REALTY
219-938-7060	(162)
INDIANA
HOBART-Spacious 7rm. brk. ranch, gar., Beaut, landscaped like a park. 12 fruit trees, beautiful garden. 4 bedrms. Exposed basement with Anderson windows. 2 acres on. Deep River. Country living, close to City. Sacrifice $35,800. Gloria Realty 219-938-7060. •	(162)
RIVER FOREST MANOR— Owner - 1740 N. 79th Ct. 3 bdrm., tri-level. Best West Location. $42,500	GL 6-6381
(162)
pota, da je bedel kar po ledne, sama pa je uživala življenje in svobodo.
Ko se je tistega jutra vrnila z vrtov, kjer je zasačila Azbada, je bila Židane volje. Vohunstvo in spletke so ji bile največja zabava. Celo državni ogleduhi so bili pod njenim vodstvom in se ni bala, zagrnjena v siromašno obleko, ponoči na ulico oprezovat in spletkarit.
Ko so jo nesli na pol dremajočo v dehteči nosilnici vzorni skopljenci iz kopeli, ni legla kakor navadno po zajtrku, ampak je razmišljala, kako bi dražila Azbada in Ireno.
Ni slonela dolgo na perzijskem blazinjaku, kjer so pahljale sait-ske sužnje lahne sapice na njeno glavo. Tlesknila je z nežnimi rokami, obdale so jo dvorjanke; in uro kasneje je šla v majhnem spremstvu z Ireno skozi vrtove k. morju. Zganila so se vesla pod mišičastimi rokami grških mornarjev in lepa ladjica je naglo zavila z Marmorskega morja v tihe valčke Zlatega roga. Kmalu so izginile mogočne stavbe, pojavile so se nizke hiše, dokler ni srečala broda le še posamezna ribiška koča. Od Trakije je pihljal hladen veter, šumeli so vrhovi vitkih pinij, dišali so beli mandeljni, po skalah je plezal bršljan, srčasti listi so veselo po-nihavali. Prepluli so nad pol dolžine Hrizokerata, mimo Teodo-zijevega zidu je švignila ladjica in prišli so na Martovo polje zunaj mesta, kjer so bile vojašnice in vežbališča gardnih čet in pa-latinske vojske. Slišali so žvenket orožja, udarce na ščite, bren-ket tetiv in sičanje strelic.
Velika vojna vaja.
Teodora je velela pritisniti k bregu. Dvorjanice so se izkrcale in šle za despojno v cvetoči gaj starih oleandrov in lovora.
Na trato, ki je bila vsa posuta z marjeticami, so sužnji razgrnili preproge in despojna je legla s kretnjo razposajene pastirice v hladno senco in uživala z vso slastjo sveži vonj, ki je prepajal zrak. Ponosna je bila, nedotakljiva, kadar je venčal diadem njeno glavo, kadar je objemal škrlat njeno telo. Toda vse dvorne ceremonije, ves oholi napuh, zlati nimb in drhteči poljubi dostojanstvenikov na njene z biseri posute šolenčke niso izpre-menili krvi, katere se je napila ob materinih prsih po brlogih hipodroma. Včasih se je dvignilo to s silo zadušeno potepuško življenje in tedaj se je oproščena vseh ozirov, svobodna vseh ceremonij, brez krone in brez škrt-lata predala trenutku.
Teodora je odposlala skopljenca k četam in pozvala k sebi magistra equitum — Azbada.
Preden se je še vrnil bežeči poslanec, so zapeketala kopita, petdeset korakov pred gozdičem je razjahal poveljnik in se bližal šotorišču dvorjanic.
Irena je sedela poleg despojne in ji z mehkimi prstki gladila bujne lase.
“Despojna, Azbad prihaja!”
V razkošni lenivosti je na pol odprla košate veke in se nasmehnila.
“Naj pride!”
Bližal se je počasi, z vojaškim korakom. Izpod šlema so mu drsele kaplje potu. Nesrečna noč, trdosrčnost Irene in caričin smeh ga je užalil, da se je gnal na vežbališču kakor besen in so čete in častniki stokali in omagovali od napora.
Irena je zardela in v trenutku zopet pobledela. Srce ji je plulo v čudnem strahu. Vedela je dobro, kako grozno se srdi Azbad, ker je zavrgla njegovo prošnjo, zmečkala pismo in ga raztrgala. Samo enkrat je dvignila oči v njegovo lice. Ali srečala je tako strašen pogled, v katerem je gorela strast, hrepenenje, ljubezen in maščevalnost, da se je obrnila proč in pošepetala despojni:
“Azbad čaka!”
“Proskinesis!” (Priklon z glavo do tal.) je izpregovorila glasno in iztegnila drobno nogo, da
(162)
HELP WANTED
(afeleria Employees
\	• NICE CONGENIAL ATMOSPHERE
K • NO SATURDAY OR SUNDAY WORK
5 day week	!
• GOOD WAGES AND BENEFITS
No Experience Necessary — Apply
AVON PRODUCTS CAFETERIA
6901 Golf Road	Morton Grove, 111.
—^ -______________"	(164)
SEPTEMBER
KOLEDAR
društvenih
prireditev
SEPTEMBER
7.	— Slovenska pristava priredi
piknik v korist Slovenika v Rimu.
priredi letni banket ob 5. uri pop.
21. — Ohijska federacija ABZ
priredi letno večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
je pogledal izpod uvezene stole ametist, vdelan na zapono šo-lenčka.
Azbad je pokleknil se dotaknil s čelom zelene trave pa poljubil s suhimi ustnicami kamen na Teodorini nogi.
“Hlapec trepeta v brezdanjem spoštovanju pred sveto despojno in čaka povelja!”
Teodora ni trenila z očmi, da bi pogledala Azbada. Skozi na pol priprte vejice je gledala temna zenica na Irenin obraz in čakala plena kakor ujeda. Po kratkem molku spregovori:
“Privedla sem ti Ireno, aa te kaznuje, ker te je zaman čakala nocojšnjo noč, nezvesti!”
Samo za spoznanje so se razprle Teodori goste resice na trepalnicah, po licu ji je šinila demonska radost.
Dvoje src je zatrepetalo pred njenim pogledom: eno kakor golobica pod nabrušenim nožem, drugo kakor Martov pes Fobos, ko trga železno verigo. Azbad se je ugriznil v ustnico, da je krvavela, Irena je neslišno vzdihnila v duši: Kriste eleison! Se slutila ni, da je carica zalotila Azbada na vrtu. Prepričana je bila, da tiči vmes plačano izdajstvo skopljenca, ki je služil za dvojno zlato Azbadu in Teodori. Poveljnik palatinske legije pa bi bil najrajši izdrl meč in pribodel k zemlji to srce, ki je vriskalo in se paslo na mukah. Toda moral je ponižno skloniti glavo.
“Kristus Pantokrator naj plača neizmerno dobrotljivost velike despojne!”
Irena se je nagnila z bledim licem k Teodori. Tresoče so ustnice so prosile kakor črviček v prahu:
“Prizanesi, despojna, prizanesi mojemu srcu!”
“Privedi, magister equitum, dve centuriji sem in igraj nam vojne igre. Eno naj vodi Iztok, drugi poveljuj sam, da se napase Irenino oko ob tebi in da despojna vidi napredek barbarskega stotnika. Toda pomni, da nas ni tukaj! Naprej!”
Zatopljen topot kopit je izginil v pesku in travi. Irena se je sklonila k Teodori, prijela njeno roko in jo poljubljala — iz oči so ji kapale solze.
(Dalje ortliodnJi*''
14. — Društvo S.P.B. v Clevelandu, priredi romanje w Frank, Ohio.
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Slovenski narodni dom,
5050 Stanley Ave., Maple Hts.,
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje 50-letnicc obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ
društev proslavi 75-ietnico
GOLJUFAJO JO — Tole sovo držijo v Nek York Bronx zou budno čez dan z medlo svetlobo. Ob 10. zvečer prižgo močno luč, da zaspi. Kot znano spe sove podnevi, razžive se pa ponoči pri “medli” svetlobi.
IZOLATORJE ZBIRA — Ljudje se lotijo zbiranja najrazličnejših stvari, ne le — denarja. Elizabeth Ralph v Monti-cellu, Wis., zbira izolatorje z električnih stebrov. Na sliki kaže nekatere od njih.
KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani ob enih.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11.	Društvo SPB Cleveland pr>*
redi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze priredi “card party”.
19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25.	— Oltarno društvo fare Ma*
rije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
26.	— Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika na St. Clairju.
26. — Društvo Najsv. Imena pr*
Sv. Vidu priredi za 35-letnico obstoja banket v farni dvorani. Začetek ob enih popol* dne.
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana prired*
večerjo in ples v SDD na Re' cher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2.	— Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Re' cher Avenue. Začetek ob Pe' tih. Igra John Grabnar.
8.	— Štajerski klub priredi mat' tinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
9.	— Dramatsko društvo Lili)3
proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Hol' mes Avenue.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnein
domu na E. 80 St. ob 5. uri p°P' Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St-Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa df-Gregorija .Rožmana ob 3.80 popoldne v avditoriju SV-Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzct«
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od C pop. do 9-zvečer.
30. — Pevsko društvo Plani«3
priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Mapi6 Heights. Pričetek ob 4. pop.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3.	— Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
MINI PACKARD — Howard Kohn v Monrou, Wis., je našel na kupu starega železa miniavto, kot jih je okoli leta 1930 gradil Packard. Popravil in obnovil ga je za svojega dve leti starega sina Bobbyja, ki ponosno sedi v njem.