STEV.-**NUMBER 249. v •'» Amerika, Jk Oovernor Pinchot vstrajs, Ja mora svetna vlada uveljaviti pro-hibicijo. , "r Politični preroki napovedujejo, da bu Coolidgo ali Hiran Johnson republikanski in McAdoo damo-krstaki predsedniški kandidat v prihodnjem letu. Lloyd Oeorge jeobdollil Fran-cijo, da financira porenjsko re-volto. Ameriški Nemci ns delu sa po-moč svoji stari domovini. Inosemstvo. i Nemčija jc učela razpadati. Porenjska republika prokiamjra-na, Bavarska v konfliktu a Berlinom.'' Na Grškem se bliša novo re-volta. Krvava predsedniška kampanja v Mehiki; pet osčb ubitih. VPRAUVJl, SAJ BODO "Tli a* VETA^ I fM«!« m%rii E#HelTsSiS nt" PUM f ikMJ« a. prvjjj^ H-J) * flflljflMMivjflH mfe hm+U MVMN Uflt. AU SO 2£LEZN1C(,UPRAVIČENE DO PRIVILEGIJEV* mi Chicsgo North Shore in Milwaukee železniška družba Je vložila peticijo, d« se ji dovoli prevažati tovorno blago in potnike med Evanetonom in Čhicagom na vozeh. Državna trgovska komisija se je izrekla proti W (t ta list Skriva. TiCc ss sfere radi lažf o Ton j Osredksrjevi mar-ti. nseeSSf da nihcui imel nikdar ' raialik kaj takega,'da bi oaromo-lil človeka na tak podli način. Ljadjc, ki ao smošal kaj takcgs, eo smožni tudi kaj drugega. Vss to me'je privedlo tpko daleč, da eem vprašal "Glss Naroda", naj mi isda naalot vsles dopiaa o Tony vi smrti. DotiČua oseba bila pri kompanlji, ker aki euperintendent me je poavaril, naj l>om previden, da SM kodi jo tožit. Nekoč ji . poaval, naj pridojo aa kompanij ski urad ob določenem času, takrat ko pridem tudi jaa, da »e ko« mo pogovorili is obrača in bo spoznal, če je trdijo o meni. Ali t Kaj šel ImU imenom drugega Ko je "Glaa Naroda" bi jas najlolje načel v št. 288, sete pieal na uredništvo naj od pošlje dotično polu plr, na katerem je bil , v evtko, da jas najdem's pisave dopisovalca* Pr sem pieal 6. oktobra ter 11 oktoMa. Dna U; oktobra eem1 aopet pisal, čakal do 17. oktobra na odgovor, pa nič. Papirja; na katerem Jcbfl pisan dopis, da bi jas isledil "poročevalca", nisem dobil. In tako ne vem, kdo je pod-pieal moje ime mesto avojega. Uredništvo "Olaaa Naroda'1 ■ Hj I poljedelstvo potrebno opreme, katere sami niso v stanu kupiti. Vsaka U trala bo sestpjala ia dvek i.iii ..ddelkov, * * " v"ni,ni r pa bo potoval po okraju------- ji nudil kmetom pomoč ob set voljonju. Brzojavka sicer na pove vzrokov, zakaj je komisija tako ravnala, ali po prejšnjih odlokih komisije v državi Illinois in drugih državah se lahko vzroki uganejo, ker ti odlOkf stokajo o veliki konkurenci, kateri so izpostavi jene Železniške družbe, katere vporabljajo za prevažanje tovornih in osebnih vlakov parno silo. ' Odlok, ki govori o veliki konkurenci, Id jo delajo .motorni omnibasi in mptorni tovorni vozovi železnem pri prevsžanju potnikov in tovornega blaga, je dokaz, da se akišaip ustvariti possbni privilegiji za železniške družbe. Človeški ženij ni izifmil motornih omnibusov in motor* Jh tovornih voz, za to da bodo rjaveli, ampak za« rsdltegtf, da bodo jcenili transportne stroške in tsko služili ljudstvi Železniške družbe so toliko upravičene do privilegiranega varstva kot druge industrije. To pomeni, da nima nobens industrija pravice zahtevati posebnih privilegijev na škodo druge industrijs. Ako železniške družbe ne morejo več izhajati zaradi naraščajoče konkurence motornih vozov, tedaj lahko napovejo prostovoljni bankrot, nikakor se ne pa sms v interesu železniških magnatov ovirati razvoj transportnih sredstev.; , 2eleznice botfodbživsle še večjo konkurenco, kot jim jo delajo sedaj motorni vozovi, ko bodo reke regulirane za brodoplovbo, vodne sile spremenjene v električno slloLpod tem dopisom ni in spopolnjeni aeroplani ln zračne ladije. Prišel bo čas,'pod ko se bodo morale železnice umakniti boljšim in cenejšim transportnim sredstvom. In ta čas prihaja zelo hitro. Nihče ne more zabraniti prihoda tega čaaa, kakor ni mogel nihče ubraniti^ da so železnice spodrinlls vozniki s cest ln odpravile kovačnJce ob cestah, po katerih je šel tovorni ln osebni promet železnice ns bodo danes dvajset let mogoče vredne niti pet miljard dolarjev, akoravno trdijo železniški mag-natjs, da so vredne sedaj osemnajst miljard dolarjev. In kdor hoče obdrApti to vrednost želtznio na ta način, da dela ovire razvoju transportnih sredstev, je coklja napredku in razvoju. ____Iv ' V železniški ttagnatje žs sami občutijo, da v nsksj letih ne bodo več Železnice glaVno transportno sredstvo v Zaradi tega se bodo mogoče sami pobrigali, da ameriškemu ljudstvu po izredno visoki ceni, deželi. jih odrinejo .......__________________, preden zanje napočijo časi', kot so nekoč za vozove, katere A vlekli konji, in aa kovače, ki so imeli od te vrste transportnega sredstva največje dohodke. Proflt, ki so ga prejeli železniški magnatje od železnic, je bil tako velik, da je bil vrnjen vloženi kapital vsakih deset let Poleg so privstnl železniški interesi zvezani s premogovniškimi in drugimi privstnimi interesi, da mnois svoj proflt Železniški msgnstje so prejeli več, kot jim je šlo. Iagube niso napravili nobene, ampak prejeli eo vloženi kapital ln več kot lep dobiček. In zato, ker šo pobrali že svoj dobiček, naj bi sedaj še vživali izredne privilegije na škodo ameriškega ljudstva? Po vojni se je povišala voznina v korist železniškim magnatom in nji škodo ameriškega ljudštva Zaradi take železniške politike mora ameriški farmar delati akoraj zastonj skosi vse leta In zdaj ko si ljudstvo skuša pomagati proti taki škodljivi železniški politiki z izboljšanimi transportnimi sredstvf, se tem poizkusom'zopet delajo ovire v interesu železniških družb. pašs dalje noče umakniti svojega hrbte, da bi videM, kdo to ekriva ca njim. Radi tega jc tudi edino uredništvo odgovorno, 4* javnost ne ve imena "poročevalca'1. Zakaj uredništvo ne isds imen ta kih ljudi f Zspomni naj si, da je samo od njega odviano, da na pride ima v javnoet. Uredništvo, ki dopusti, da ae akrivajo za njim take vrete ljudje, je ravnotako krivo, ako ne bolj kot tisti, ki se ta njim skrivajo. - Frank «r- S Opomba uredništva: Konetatk ramo, da podpie Frank Brpichc identičen e podpisom Franka Erpiča na prošnji sa vstop v Slovensko narodno podporno jednoto. Pisava na dopisu pokkauje, da s« je plaala ro. ka, kateri pero glado teče. Veliki O je akoraj veakikrat zapisan drugače, kolikorkrat se nahaja v dopisu. Tako ee spreminja tudi večkrat mali d in druge črko. V dopisu smo izpustili izraze kot izmeček" človeške družbe, pes, lopov Itd. Ako hoče uredništvo "Glasa Naroda" rac dognati' stvar do-dna, tedaj naj pošlje dople Tony Oaredkarju in ns Frank Brpifiu, v katerem jc bil obrskovan Osrodksr in 'ne fcrpič. Nc gre ee samo satO, kdo je "poslal lalnjiv dopis Glaau Narodk, ampak do-gnšti jc treba tudi Črnorokarje, ki so pisali Oeredksrju grozilno pismo. v ± MU le je urednlčtvu Glasa Ns* roda res kaj na tem lo*e*e, da ea odpravijo take lumparije, c tedaj bo poalalo originalni dopta Oered* karju, da Stori primerne korake ln došenc krivce. - Rusija rek je vprašanje me 32 desjatin — 16 prosto sa toliko časa, dokler zemljo obdeluje, od drggege ps mors plače v*, jo" je ti najemnino. Duhoborci ae vračajo v velikem čteviiu, kajti po4 sovjetsko Rusijo jim je zajamčena svoboda njih verskega prepričanja in od vlade dobivajo sem-ljo pod precej ugodnimi pogoji. Vlada vrši dosledno pr do^ed kmeti sa sprejem forma poljedeletva, da aado ni potratni aistem obdelov polja po posameznikih. Pred kratkem objavljeni apel od vlade as glaai, da mora kolektivna forma obdelovanja polja biti podlaga skupnemu grajenju vaai in bodečega poljedelstva V Rusiji. To bi pomenilo ogromen aaraetek v produktivnosti in obdelana aemljs bo laatnina vee občine, vea samo na enem kraju ter ne raetreecna po malih kosih in njivah kot je sedaj. Površina obdelanega cveta bo večja, strojev ne bo toliko treba* ker bo vss oddelana aem«> Ija na enem kraju, o> tnogoženo bo kmečki zadrugi bolje gnojiti 'zemljo, bolje jo či-silil in gojiti boljše rastline. Ne bo treba več toliko vozne iivlno in kmetje brez konj ter vprešas živine bodo lahko ravnotako obdelovali zemljo kot drugi. Vel bo-do imeli enake, pravice kot enake dolšnoati. Na ta način ssdrnšnegs obdelovanja bo prihranjeno na času, delu ln denarju in bo tudi omogočeno -kmečkemu prebivalstvu do boljše dušev* ne izobrazbe. v izobraževalna Svrke spoznavanju z drugimi narodi ter [trje vanju mednarodnega pnja vs, naj bi dršave in podjcl-;vo gledali na to, da potujnj,, tja delavei, ki bi rec kaj naučili ln bi jih sa lato vsoto kot mogotci falo vsako leto uaj-V resnici bi vsak žetvi in mlstvi. Stroške teh polje- delavec vsaj eakrat v svojem živ. diskih central bodo krile 25 od- ljenju rad Šel pogledat preko lu-stotkov centralne oblasti, 75 od- še, ds vidi, ksko se gok« družine v Ameriki, livijvvviaivi. bi M ^ 4ivljenjtk# jg* ---Jlbidjšale več kot sa 10 odatotko«. .11 »o Ukih številk jc preračunal -------;avezni department sa trgovino, ki Moskve. — (Jecsica Hmlth za Je tudi izdelel spodnji seznam, po-Ped. Prem.) — Za ruskega kmeta katerem vidimo/ koliko razni p?-jc zelo pereče vpračanje radi polj. tovalci lu turieti porabijo na sv*, skik atrojev. Potreba po etrojlh jih izletih, jc veliks. a povpraševanje po njih Bogatašev za potrato čaaa je selo malo, kajti rueko kmečko odšlo v tujino 6700 in e seboj et ljudstvo ima selo malo denarja vseli *SS,600,000; ljudi srednjeg3 nančni minister, je dolar plesal pc%nei, vrednost marke pS jc drvela nisdol Niti Jpcialistična etranka v vladi ni bila smošna prisiliti k odstopu Hevenateina, glavo drlavne banke, kateremu pripieujejo največ krivde sedanje ga finančnega kaosa. Judi socialistični predsednik Ebert je dseb-SO si prizsdevsl, ds bi sprsvil mi alstra Gesslerljpfc vlade, katerega ematrajo, da je v svesl s reak cijonarj^ ako ae celo s monarhi-eti. Geeeler, obrsmbni minister, Js sdsj v pravem pomena Wlede vojaški diktator aa Nemškem.-LIT naraščanjem teŠav voditeljev sociaUetične ettaake as Nemškem, ki ao jik imeli v vladi, eo nekatere dr lavno organizacije, kot ns primer ns Saksonskem ali v Tu-ringiji toliko bolj naaprotovalo Pro?tt splošnim političnim smernicam voditeljev druge Internacionalc. Na mednarodnem^ socialističnem kongreeu v Haml ter ne more kupiti drsgih strojev. NsJbolJ povprsšujejo po plugih, Ameriško ljudstvo Je potrpežljivo in marsikaj pre- »Mik ss sejanje in šetev. koeak! ► Lakomnost privstnih interesov po večjem prorttuJ ^ ^^J^TT Ut*- odpirsti ameriškemu ljudstvu oči, da je pričelo govoriti strojev. Zadmkc kupujejo stroje tako na glas po aapadu in severozapadu, da ae ne strinja ia iih .-a]i sUU že zdavnej, da ne t>i škodili z njih gospodarsko politiko ljudskim InteMsom. " ; ^ JI eo cenjeni v sls tu kakor pred v-uno a pišejo jik kmetje Uhk> a šitons — sedaj Je rukelj, t ka-tersm računajo dsn 60 funtov (maki funt je nekoliko. manjši od ameriškega) pšen* ali SO funtom ršL Dese: odstotkov ja treba takoj plačati, oetab pa plačajo kmetje v trsk obrokih akoii »rt leta. Vladni trajati oddajajo stroje ssdrugsm ua enake obroke ia Uko bodo odpla stanu jc odpotovalo 67,000 a $10.1. 000,000; dijakov, io lakih učiteljev ia drugih turiatov js odšlo 36, 000 in a eeboj eo violi $S0.23O.OOO Sesnam dalje pokriva veliko število profeaijonaleev in trgovcev, ki so «ii največ ia aabave ln s ae-bbj tudi vzeli velike količine denarja^ Na seznamu pa nf nikake-ga mezdnega dela vea. Is smerna sposnsmo, ds so do Izletov v Bvrt.-strojem, vre- po in druge dele svsts privllegi rsni samo oni, ki lastujejo ladje Mesnice, tovarna, banke, as pe tleti, ki ea ladljs, Anv|> ne In baaks SSisiili M o njih aelajo. Torej do poletnih izletov jc aprsričens ».mo mala msnjši IJndi izbranega razreda, to Ja eaik 5700 "airamakov", ki lakk » da ae je raakol med aoeialleti in kčmunieti Se povečgl Toda na Saksonskem in v Turingi ji eo od nošsji msd obema etranlmma po-atajali vedno oŠji. Sooialisti so prietali na velUce konccsije e ko-muslati v svrko večje kooperacijo. Brandenburška delavska etranka, ki vključuje meeto , Berlin, l^oetaja popolnoma rdeča. Pred kratkim je na eoelaMemokratič-nem shodu pruski aUnieter aa 90-trenje zadevo kritlairal taktiko saksonskih sodrugov, ki ae aoper-stavljajo odredbam Oecslerjs. Sledilo je radi tega glasovanje med člani berlinske Organizacije in sa Ziegnerja, delavekega pred. eednika na Saksonskem so g laso vali ISO proti 2. Delavatvo BerU-na ia Brandenburga ae je iajavi-lo saupnieo predsedniku Ssksou ske in ga poavalo, saj nadsljujc a bojem proti narodnim atrašam, to je vojačtvn ia BerUna, katero je danes le orožje naaadnjakov, nasprotnik republiki in delavskemu gibanju. , V socialistični etrsnki na Nemškem eo ee torej pojavili slmpto-mu rszjfdsnjs. Delsvstvo se pik-ljučujc radikalnejši stranki, ker eo mu voditelji VocielUtičnih etrank prepopuatljivi. IZ PRikaORjA. Političn društvo v Gorici Je prišlo čisto k i« rikalne roke. Napredni odbor-niki aa mpastUi demnnatrativi.o občni abor. Koma v korist Je ta raakol gorHkik Slovencev ai težka agaairi. V "Gospodarske kron, tvvdko \ 7 2,260.000 itd. r z leti namerava izdst; baakovoc po 1 miljon kron. Ti >Miki ni as najvjovornejča sli ka propadaaja madžarske krme. posestnika, letos že pretčpsl ^ koga s okleškom. Napredoval j, toliko, ds je zamenjal oklešek 1 nožem. Sprejel ee je z Jožetom Lombarjem, ko sU nsrazen, pi M zakadil v Lombarjev hrbet, kamor je ekril avoj nož. Lombar je v bol. ničnici, Karu pa v je«i in plafiev«. ti mora precejšnje etroške. Umrla je v Ptuju Mieka Jele-nec v 75 letu etarostl dns 20. aep. tembra. ' Delavci preurejujejo zemljo u pokopališče v Trščenici pri Spli. tu. Prikopsli eo do nekega vod. njaka in pašli med odkopintai kraeen kip rimake boginje Ci-belle. Drsni roparji. Začuden js gi* dal župan vasi Višnjioe pri Pas. čevu, ko so ga pono8i zbudili ro-parji in mu veleli, naj pomifs os. ložiti občinako blagajno as voc, ki eo ga pripeljali s sef>oj. V bi*-gajai jc bilo 358.000 dinarjev. U-strahovanl prebivalci sc šele ij* traj javili orožnikom o drziiea ropu. Sarajevo je 20. eeptembrs pretresla grozovita rasstrelba ob treh zjutraj. Misleč, da je potr* eo prebivalci kar neoblečeni drv* li na oeete. Materijalna škodi jt velika. V Sofld pri Celju je v odaotae* Stl matere prišls 2 in pol letm hčerka delavca Cterma preblizu štedilnika. Vnela ee ji jc obleki. Na klicanje jc mati prihiuls d pomoč, a ni mogla več rešiti otroka, ki jc kmalu umrl. Rajič, ki jc izvršil ateaUt ss Pašiča, je bil dne 20. septeabn obeojen v Belgradu na dvijNt, let ječe na podlagi zakona o m ččiti države. - 1 sodal-demokrstlAs. v Belgradu je posetilo 1« delegatov, nejveč is Sloveaij« is Vojvodine. Mnogo eo na konfnm j razpravljali glede ekupne akcije S komunisti. Program straake bi ietl kot do sedaj.V Vlom v ipodnjsštajertko fm-, jilnioo v Maribora. Gsžpsrii k Krištoflč stabUa dobrs prijatelje posojilničnega Sluge Stelccrje. •! katerimi sta pridno popivsls v pa-1 aojilnicl. Ker jc to popivanje rs»- ^ natelj prepovedal, sta priskrbiS Gašparič in Krištofič SUlcer ja P-narejen ključ do poeojilnlcc, ds • mogli nadaljevati e popivanj* Ko je Ztclecr kmalu nato umrli« sta njegovs prijsteljs porsaSj ključ sa tatvino in pokradla narja in dragocenosti zs 253.1» j kron. Obsojena sta bila ns dv# ■»J ' i JsBs* ' '' ' ¥■ Va smrt aa vešalih je bil obm> jen pred celjcko poroto Kami j vsS, Spokojen rudar U U »»•"r pri Laškem ker je zastrupil sveji j ženo. , mA ■Gemioc F*! liectti ee jc iadajal ss prn trgaves in Je Uko oslrP»ni raza« tvrdke sa težke tiso^k^ prfck — Obacjen jel ■ težke Ječe. Oraagsrakft princ 1 Beograd, ker m je s I vičevo vladarsko kišs »P"^-. 8 tem Je Črnogorsko vprsšeejs ^. kvidirsno. j "Japonski Saa*# - jc Rdeči križ dac 7. oktebrs pe ^ Jugoslsviji v korist od ^..l« i.Ibn nricad^tfBS r nhsrjev težko . ponskeasa prebivalstvu. ZA KUHANJI PIVA DOMA torkk o Pvenciji A. D. F. pcrtland, Ors. — Ko 3« priilo vrsto glsaovsnje za vzpostav-,nj< trgovinskih stikov t Rusijo -vcntiKflno priznanje, ate se Bati Gompers ln Methevr Woll Jo repeučlla. Msiina je sicer ,|a, ds tossdevns rezoluoiji , »prejeta, tods ne posel.no M zoperstsvljsnjs iua%ine. tk Fsrrington je sshtevsl polko glssovsnje, s ni nepel. pojsviM so ihtevajoč prlznsnje Rastje, ps ■ so lepo psoedenl nazaj v ss« le in konvencija A. D. F. jo ,vio sklenila, ds atojl glede pri lija ns ist^m Stalinu kol ,-ipers. O Ad.ninistraeijskei sile pri f odeli ps so «e vendsr sdele as Rek ess nekam pobite, ko so govorniki ln odločno zah-i/premembo politike. Ia Masa Hayeea, Johnstona, Htiojnikojr,,Tinioth^: l/je od ognjegeacc*, Chri-i;,MU Msdsena od borvsrjev io i C. Bmsrta od leleznilkih brzo-vnih ualnlbeneev, so doksaoli, je ielja večine članatva A. D. d a organizacija proži roko morja. Nihče ai ni upsl tem ugovarjati, dokler, nista pspers in Woll prilla zopet k bi in prevzela položaj konven- v svoje roke. Hmart je povedal svojem go-oru dokaj zanimlvooti o svojem rvem potovanju v Rusijo leta ■17, ko jc iel tja s skupino želez-ekspertov. Povedsl je, ko zelo so v delevski republiki ■vali njih, ko ,so jim poka-jske karte, in da ao jim in delsvei prijateljski sti-roke. Povedsl js o velikUfc sedanje vlade v Rusiji je jpmalegs skoraj povsod od [vila nepismenost, 'm bolčcvliki je oslikal tak kot je v res-pa ne kot g* prikazuje Čl ■Tribuna ter drugi ksplta-Učni listi, ki so tako s veseljem vljali rssne tolpe ariato jc ln roparjev, ki so Tpriser-protirevolucijo pod Kolla-Semenovom in drugimi mili riati. Pomirjen je ns Snurtov govor priilo deset minut. Jfekatezi eo osksli, drugi pa isslvalno iviž-Sele po tolikem času es je |nvenctjs lshko nadaljevala, [pglaail se je Johnston, tudi zsh ajoČ priznanje Rtmijc že is ovekoljnbjs. Izjsvil je,M do-ler bo Ruaija izolirana od Evro-Amerika ne more upsti na Iroaperiteto. Redi empek, ki jih emorda storila sedanje vlada v |ji, je rekel J.ohnaon, ds nc me biti nikakegs obotavljanja, |jti tudi naži pradedje ao v revo uciji delali napeke, a sad njih uapak jc vendar dober. Treba je, ile ob tem čaau dokažemo bratstvo orgsnisirsnim delavstvom, ki se je povspelo do lsstne vlede. ■Timothr Healjr je povedal konvenciji, da je pred tremi leti Iz-edel, de ao vae pravljice o bolie-ikih in rdeči Ruaiji, ki jih trosi ■meriško kapitaliatično časopisja, amo bluf. Rekel je, da je bral po-fočilo angleike misije delavskih roditeljev, katero je vodil Artur 31 nderaon, in od tiatege čeee goji prijateljetvo do ruakc vlede. Plasti je povedal o dobrih sokolih, ki jih je sprejela sovjetske |lade ze verstvo delavcov iu njihovih drulin. I Mas Hayee je rekel, da nlkdaf [1J verjel v diktaturo prolotari JzU, verjel pe je, de al je rueka delavska vlada uetverlle svoja vrata zakone, da na pocjlagi njih »•bko prekaša ailne težkoče, ki jih ima v deželi oemi ter od su-|*njih nasprotnikov, ter jik je >aHe in jih bo imele. Povedel jc ■številnih izboljšavah se ruske ljudstvo, U jih je dobilo podW '"njo vlado, s jih niti s silo ni ™otio doseči pod earietičnim re-i\tnom. |Ko ee končali govorniki se Rusijo, vai zahtevajoč priznanje, jo kejpade oglasil Ms t ha w *el| .tajnik odbora aa resolucije. [(* P« is priče) udrihati pe rnaki M«di in po vseh onih, ki se priča-Movaje, da bi A. D. P. priznala |""jete. Sovjetske oblasti js imenoval skupino roperjev in asoril-»" ln sverll je delegetc redi "tračne nevarnosti, ki preti smeri-škim inatitucijam, če bi pričeli I baevljstl dbisasjMsi stike, da-|kler je v Roeiji sedenje vlada *PSIu senca so komuniste je P* prttU šele ee teši govornikom r/floeU se j« "častni" sivolasi dobričine, očke Oompers, ki js a I prijet eljekim gleoom uljudoo opo-"""jel delegate, oej bodo vendar preudarni, naj ee nikar ne ogre» ^josa rdeč,ge vrage. "Ce se konvencijo • koga bati," je rekel t.ompers, "je to komuniet Duune, ki je napadel konvenci- jo." Dalje je Gomore Če pri*tu vil: "V Ruaiji nI avobode ftnoru in če bi Duuno Um tako govorit, bi more! avoj Izdajniiki govor plato i s kaauljo." Tako jc a svojim očetovskim nasvetom in b^ahijalno malliio očka Oompers sopet dosegel, do se ameriško delavstvo čega vrags. )-. Coolidge Je ihi WuhiOfton, 0. 0. — (Foder. Press.) Komaj po desetih tednih. ko je predsednik Coolidge zatsel svoje mesto, so doleti administracije kar trije Iksudi.!. radi propadajočega atalilča farmarjev na za podu in radi premo-govego vprašanje. . i . ■ ^ Ts meeee ime biti preiskano Teapot Dom mornarično oljno polje po pododboru senatnega odbora — Smoota, Lcnroots i" Walahe iz Montaue. Lenroot je bil zadnjih letih precej aktiven v gibanju, da se naravni sskladt kolikor mogoče ohranijo, ia Walah, domokrst, je precej dober sesliievalec. Prejšnji tajnik za notranje zadeve, Fali, je det v najem Teepot Dome mornarično oljne polje Sinolairjoviui Intere-r.om kljub «Hnlm protestom od Mat go ve morja in ljudstva države Wyoming, kjer ee nahaja detično polje. Najemnina jo cenjena pol tailjarde. Fall pe jo je oddal za malo vsoto', ne oziraje se na to, kako ikodo ima ljudstvo. Predaednik Coolidge bo %oral označiti svoje ststtMe v tem vpra Isnju in ga sagovarjati pri kongresnem ssssdsnju. Neko drugo zelo pereče vprs-lan je je radi krlenj^ ln ne uveljavljanja zskons zs klavniško kontrolo, kar je V območju Wsls-csf tsjniks kveznegs poljedelske* gs departmenta. Pri velikih klev-nicah v 8t. Paulu je bila nvedena preiskava po kongresnikih in dogneno je bilo, ds pri dotični klavnigK družbi,'/Mujo s sakon. Tudi g velikimi l|lsvniikimi drul-bami v Chioagu se vršijo neredno-sti, ^ kar je odgovorno sdminir skih čet ns Bavarskem tema, de mu je barlineki vo diktator Gessler odvsel to slufbo. K ah v j« imenoval Loaeevre vrhov-eege poveljnike bevarake armado; okrog 15,000 mol neouške narodne garde ua Bavarskem je priseglo zvestobo novemu poveljniku in diktatorju Kahru. Ta Čin je napoved vojne Beril-■P nn. To pa šo nI vao. Bsvaraki di-rdo^ktatorje tudi pričel groaiti 8a-kaonaki, kjer je aocioliatič^o-ko-uiuniatična vlada. Na tisoče oboro-lenih prostovoljcev: felistov ln monarhlatov je bilo poalanih na sakaonako mejo, kjer so Hsvsrcl naredili pravo vojaiko fronto. Ta korak bavarskih reakeijonarjeV je irprcmetiil odnolajc — do gotove meje — med saksonsko vlsdo in Iterlinom. Narodne garda v Bilki, s katero je nsmersval general Mucllrr streti rdečo stotnlje de* lavcev, se morde sdsj )>orabl v družbi Istih rdečih stotnlj as boj z Bavarci, ako pride do civilne voins. Strommsnnovs vlada v Berlinu je sagrosils diktatorju Bavarske, da pretrga s njo leleznilko, polt no in brzojavno zvezo, diktator Je pa odgovoril, de bo Bevareka zaplenila vse te državne neprave na avojem ozemlju ln jih razglaella u ivni* • i ti, ^ SJ trucija. Tretji Ikandal aa admlniatraei-jo prihaja, ker je imenovala blv« lega governorja is Idaha v rekla-maoijsko službo, kateri js bU do-tičnik le vedno odprt neeprotnlk, in ker je bil o#oičen inženir velČek, ki je dobro oprevljel svoj posel. Rodi tega bo sopet v kun-greeu resolucija, radi katere ss bo morsla ssgovsrjsti sdministraei ja. Is nje posnemsmo, de je ed minist racija odločno na ztrsni privatnih Interesov. PRKDtIDNDC 000L8M* AU HIRAM JOHNSON PROTI M'AD00JV. (Nadaljevanje s prve etfonl) Opoaicijo od Strani kooserva* tivne republikanske skupine ne oeveru e Členom narodnega komi-Williamom Creekerjem na u. TI ljndje imajo aa sabo ves ix>Klaviiuejie česopise rasno Heerstovega tabore. Vpraianjo je, kaj bodo storile sveaae silo pod vode t v o* pred-sodnika OooUdga in polt nege oO* ulstra Hartt Kewa. Predesdnlk utegne pridobiti s svojim Imenom na glaeevnlel. A Ob« nem pa te tudi aa Johnsona os bi bilo slabo. VeUlanska moč, ki jo ima vaelej predsednlitvo v rokah, je tlelo, na kar sldajo Ooo- J. Slovestki Narod« HSi S. sorti« ?U§mu Jriioitt] "TISi Ja«l|s ISO? V« IlUncIs OLAVNI STAN. SOST-SS 10. LAWNDALt AVk^ CNICAOO, ILLINOIS. LmiOTolni odbori ^ ■ . t uppaavni oosuk ' SSSSS®®rSSW?ttSSSi POHOTNI ODSEK« nOLNUKt ODSEK. OSREDNJE OEEOlJEi ftts. N i npo. ioalej za svoje. Rbert in Stresemsnn sta zdaj spoznsls, da sts iz konflikta s Bavarsko samo dva iahoda: kompromis a koncesijami na ^ škodo centralne vlade ali civilna* vojna. Za kateri izhod ee odločita, ni Is znano v tem momentu. * Olad, izgredi, demonztrndje. Berlin. 23. okt. -- Živilni la gredi ae ie vedno ponavljejo. Via da je odprla majhno zalogo moke, ki je bila rezervirana ss prihodnjo slmo. Hlebček krnhs stane dsnes 2,500,000,000 msrk. V Hamburgu so bile včeraj velike demonetrsoije brezposelnih delavcev. Demonstracije so n* padli pekarijc in groeerije in odnesli vse kar so mogli, nakar se bili boji S pelicijo, v katerih je bilo več rsnjenUt ns obeh strsneh. V Rssenu je velike množice de-lsvoev korakala po ulleeh, pela "Interneeionslo" in vskllkalo proti draginj). Bili so zpopgdi s policijo in pet mol je bilo roojs-nih. Delsvei ▼ Muelheimu, ksterlm so M pridružile njihovo lene, so napadli živslni prodsjalnioe In Jih popolnoma izprasnilL Policija je bila bres moči. jftene v Mennu so neskočtls mestno sbornloo v protestu, ker ni krompirje i poli-cijs jih jO rssprlils. 80,000 rudarjev t okolilu Ualla je denea sestsvkslo. lid«« \ e sile svoje nlde in Johusonovt opoaielja ni Ubrala kandidata. Rada b« Cooiidgt|, roda Hoove^je. Morla bo čakala do prihodnje posUadi in lele potoni Imenovala so kso* didata mola, ki ee il bo adel naj-boljši in najaaaealjlvejli, da po* losi Johnsons. In ss ta cilj se nje-fovs opozielje vender nejbolj sa-nims. Kandidatje morajo dovok-U da aaujo stranke razbiti njih Imena, nekaj last pred prisserni-mi volitvami. Odkar se js Johnson vrnil do-Slov, js v bojo s governorjem Riohardeonom. Sedsj le nima nobene narodno plstforme, zsksj, »d i ss, ds js zsMtrstl ligo narodov ss mrtvo tolko v osli politiki. Govsmsr Riobsrdeon jo bil isvoljen ns podlagi skonomllno-dsvčne plstfoms. Johnsonovs ljudi so slikali ss "davčne poleru-he" Proračun je t>ll skroea ss $12,000,000, vsled česar so mora« ls biti mnoge komisije ali pop)l-noms odpravljen«, ali pa selo Pred nekolikim lasom ss |o M-lo pričelo med lolskiml nlitslji gi-bsnje, ki js stremllo ss |S9, ds bi bil govsmsr odpoklioan. AU tinta skeijs js popoln o ms ssspsl«. Delsvstvo je z Johneonom kakor vaelej. Oslo njsgevl nsapr.H nlkl priznavajo, ds bo smsgovlt v Ban Franoizsu, po ssvsml Csll- fornlji |n pO velikem del«- OSO-trsi ne dolino, čeprav izgubi o-kraj Los Angslss, Js Is vssera skoro gotove, ds bo nssplofeo smsgovslso v državi, ln njegovi nasprotniki morda melo prevel računajo na njogova dva poraz« ns jug* ; - . ■ NKMCUA RAZPADA V KOSE. (Nadaljevanje s prve strsni.) z nslimi sosedi in doleti z njimi vred so rekonstrukcijo Kvrope. Delavci, vsak naj stop) ns Svoje mesto! Tsko bo poskrbljeno, da bo ssgotovljen mir, dslo in krnh. ~ ' TjM Deckere, dr. Gutherdt." Druge proklamacija Ime sledečo vssbinoi "Ljudstvo Porenjs! Naša urs je prilla. Berlin nos je vrgel v nesrečo in bedo« zato ei moramo sami pomagati. In pomagali si smo. Porenjsks republika je isvr-{ene stvar. Vssk odpor bo potlačen s silo. Ropsrji in nemlrnežl bodo ostro kssnovsni. Naše ekrh je, da refimo vprašanja miru, rede in kruha v imenu proviaorične vlad* Leo Deckers, dr. Guthsrdt." llv Berlin sl| Berlin, 32. okt. — Nemlka vlada je eprcjele vesti o proklemseijt Porenjsks republike mirno ne snsnje, sdutrajol e»lo stvsr sa lokalno afero seperatistev v zvezi s belgijskimi ia frsneoaidmi ob-leatmi. Uredni krogi upajo, da ae gibanje ne reaUri aa vae Porenje lo Porurje. Ampak Berlin iau druge, težje afere. Preloni g Ra versko sevdeje navidezno vel akrM centralni vladi kakor »torcajeko gibanje, ki je prišlo istočaano kot po dogovoru Zdi ss, da je tolikokrat napovedo-oo raspadanje Netijo v kos« zdsj v teku. Berlinski listi ss daoea Igoori-rsli vsUjo v Porenjo, toliko vel pozornosti po dajejo Bavarski, ki je ▼ odprtem konflikta S Pločijo. Bovsraki dikutor Kskr Je o.lrekrl vao pekerldae vrhovni vladi v Borilno la odredil, do go ne čelu veje OOT. MAČET SA CJHOT OBRAZLOŽIL IA OSUSlTlV TE DEŽELI. (Nadaljevanje s prvo strsnL) slani iz tovaren le ob določenih česih, e to pe ls pod nrednim nsd-sorstvom v tovarnah ssaUk. Tak-len sistem bi nsredil konse vel« jemu delu nalih krilev in telev, ki jik imamo sedaj a probibicijo. "Glavni vir eedeaje povodnji nepostavne pijače so pivovsrne, alkoholno tovarne, bondno Žganje in pa tihotapstvo. 8 tihotsp stvom ima poala eemo zvezna vlada. Pivovarne in alkoholne tovorne morejo obretovetl ali raz-pošiljati svoje izdelke le z zveznim dovoljenjem, in bodno žganje j« pod popolnim nsdsoietvom zveznih oblsstl. "Če bo zvezna vlade uporabljala svojo oblsat v ssdevi alkohol-nih dovoljenj, kakor povedeno od zgoraj, čo potegne uveljavljanje prohibično postave in politike ter ga dvigne ne primer na etopnjo zveznega gosdaretve, bo povodenj nepoštenih pijač no« mudome ustavljene pri izvirku iu koncc bo tudi IganjarrLe veta- Jo." hvali "silno" Francijo lionden, n. okt. - ^boslova Iki predsednik Maaarik, ki je vls-rej prispel is Pariza v London, je dejal v intervjuvu M jo Frsoeije denea uajmwčnejls aile na svsto in Cehoslovaklja je ponosna, da je ta sils njen savesaik. m Carigrad, okt. - Italijanski pernik "Agatociee" je aedel ob mino v zalivu Izmide in se potopil. Štirideset Italijanov as pogrele. mm »ms? f tlslivnl slovkl Dnblin, ti okt. — iuvile re publlčanakik jetnikov, ki SO Se podvrgli posivn ns genersloi gls /lomi Hrejk. js nerestle oa 2000, kakor poroča vodstvo rcpubUlen akc stranke. Prod ječe v Doblioo Rasno. - . lenok tn otrok. Italijanski HsM pilsjo, ds v Vi. tikanu nič več prikHvajo svojih simpatij do felistov. Ds bo tetan v resnici tsko, dokazuje veliki evhsriatični kongree v Genovi, kjer so fsMstl pri preeceijl tvori 11 lastno stralo. švedska Js prodala v Rusijo letos MO lokomotiv, od ksterik jo le 500 lokomotiv prispslo v Petro-grad. Vmm itakjaasks aMjs - skt knras osvsls. — Znano Js, da jo zasedel MuesoUSK otok Krf, ker je bila nblts Islks rssmejitvans komisije na Grlkeni, da ei Uko izsili ssdoilsnjo od GrAks. Kskor pa poročejo sedej engloiki Ušli« ai bua laika komisijs ubita od mol sa vezni k i ia da W isse* U oporni kmetje orOje. Ko so sdrulenl semljors Iniki in koaM-aisti vedno bolj smsgovsli, Js do volila saveeoHka komisije t fte-fljTbešfaaski visd| ds mobiiuifa. liolgsr.ks ris de 00 Je tege dovo. 1 jen ja v polni sseri peelaHU ki Je ohoroJSie ves Meerdooee, vas m* VENODNO ORROtiti IAPAONO ORROEJE. JE OrslelJ^USI I Nadzorni odbori Združitveni odbori ^ aztt&gsr J«. SUk, 0404 Orl« tu CI.».Us4, Oku. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. I. Kara, aSM St.Cloi» Av^CleveUnd,0. Karsipsalsaka s |t. s^erelkl, hI So. iSmmh VSE EADEVE BOLNIIKS PODPORE SE NASLOVE« olšlvo S. N. P, r, SSST-SS S*. UfmdJaAvs., Cklssgo, IIL IUATVI IN JTVAEI. vmircwa ar1 ^ -—•^^ V>j —■-» i. j^.i aBt.i ...—-»i- Mik.| iirtlaUi i« salsb vse Ime se poeujo ne osemoi rrmtM , < i |i Hal kam po rasnih nrastlh. Tsko M si priborili v msstn Vidin 10 topov, ki so jik tudllridno uporsbljsll, dokler jim ni smanjkslo munioi* je. In pribiti je trebe, ds n j« nsgnils bojna srsls ns strsn vls-ds lele tedsj, ko jo smshjkslo kmetom strollvs. — VsUjs kmd tov js blls zlsztl sploina v aever-ni Bolgsrski, kjer so bili nekaj dni popolni goepodsrjl. Vlada je nsjprej vrg?a vse lete ns julno Bolgarsko ln ki j? blls ssduiens vstaja tam, ss Js prllsls moritsv na levern. Popolnoms pa nI vdn-MM vstsjs bolgarskega dstovns-gs ljudstva Ss danes, ker ss V gore, ksmor oo pobegnili vstsli, vo ska niti le ae upa.. Opomniti trsbs Iksndslozno poletje Rumu nije, ld je sspodils vss semljorad-nike, ki so ss koteli relltl v Ru-munijo, s kroglami nzzsj v Bol-gsrako. Obrsčun smsgovalcev s pregnanimi js bil strahovit. U-jetnikov splok niso deleli, tem-vol vsakogsr ao svsnkl umorili, fl krvjo In divjsltvom jo omado« Is vena zmege bolgarska vlade, salo pa todl ne bo imsle trajaegu usnshs. Voska kmetska kila ob-jokujs daaee kskšnegs svojss. ki je padel pod nssiljem bolgarskih teroristov in to js vsrok, ds no bo preje ns Bolgsrskem miru, do klor as bodo semlJorsdnlkl s mol* no smsgo uveljavili prsviss ljud stvs. t Mf* PO Dcauto pr«lu]«K KLOBASE Kopel delam ia rsapolOjsm fine S česnovim okusom domače nore-Jene in prakajene fine klobeac po vsi A«eriki. »daj ao bolj* kot j so bilo lo kad »J prej. Jsmiim vsako polUjatev, da zo klobaae v ree^^ nlel izvrstne, prava dsUkitsss, Itln vsi jik jeste, tembolj n VMI bedo dopadle. Denar vrnem drsgsvolje * vsakomur, ki mi .lokale, ds klo-bese niso to, kar Jih opisuje«. Moje lesnovege okusa klobsss ia kislo seljs ps splok vsaka poleako bito. Ali ee vam ae vade usta po taki msnalif Pilite takoj la so pro-pričajte, kot ee Jik Jo lo Usals drugih »nojih . gsdo v oljnih odjo-maleov. Ker bolem, da bods moj flai izdelek v vsaki oUveaskl naselbin), dem popust oaoM«. ki mm hole ssstopstl, bodisi molki sli žensks.-pošiljam jih od S fantov nsprsj. Osne |Se so on funt. PoM* H »lino pleče vssk sam. Denar ee pošlje s nsročniuo., Mte Ime in naslov razločno in val blllajl « k spre* ursd. v TT,piir* ibskovar, Buiiif Wlf s Mooo ter jik sijajno oboreleoe s IJP eoki lo ao* pedala v boj preti sea. Ijorodnikom, ki ae bili skoraj bres ereUe. Vss njihovo ore|je Je okels>le prsvzaprsv le f kar »o zadnja prilika videti SLIKO DRAME "ŽIVLJENJA" PovsoU la Vletor Hugove Znižana HT Nastop L on g Chan«y F.ornost prstes ram, sa adini igrokas tukij, sazona g ra h koncu, to Ja »adnji todao b sadoja prilika vidati čudovito, krasno dala Dvakrat dnovno, ob Sili — lili P* M- PitttheatrE mrsavBoa. rsNNBVLVAraA TOREK, 23. OKTOBRA gk& kdo bi t« Ml tukaj iskali Teko la!. megs te it Jph | vi Kako d prišel aem T" ' del, kakor takrat, ko si nam pri- Milko ae ja vaedel k svojemn pOvedovel avoje razmere do nje." staremu prijatelju, biv^mu pred^? "Ne čudi ae. Prva ljubf/.rn de aednikn "veselih". Ia nevedno človeka sentimentsl- "Več, tovariš, čudno. Nisem ae nega.1' za mogel ločijl • svojim prijete- "A jaz vedno le mislim, da ta Ijem Lezom in oa zopet ne od Se- Heleniea ti je veojena. Ti ai gro-ve, pa sva prišla oba sem. Tode zen ideelist. In ko si našel idegl, tif" bi bilo to prev, de se ge odreka- nje* bi hotel odpreti tukaj od, JsIT" >' ' vetniško pisarno." "Pripovedujoč, kakor da bi ti "Ah, kako me veseli tvoje mi- nekej manjkalo." seli Seznanim te e svojim Lezpm. "Jes sem prepričen, da te Ha Znameniti mladeniči Mi bi bili lenkse ljubi." - pravi triumvirat. Le aem dojdi "Ne pripoveduj mi takšne re-Milko!" (i, prosim te, o katerih nimaš "Bomo videli. — Nu, kako je s. pojmov, in sploh postimo te stva-bolniki t" ri. "Jas se rad njem. da sem, se ve, "Ho, vsakovrstno 1 Toda ti, ne teko lahko, iztrgal se is tegs kskor vidim, Jupiter, si od svojik dušnega bolehnege stališča in ti petdesetih vendar pet in dvajset bi me zopet hotel vanj poriniti, odštel. Vsaj ti še ničeee ne manj. To ni lepo od tebe."> ks!" "TI si se iztrgal! Toda s čim; "NiČf" v v sem ▼ resnici radoveden, je 11 si "No ia ona Selcks Helenissf našel za to pravo zdravilo!" 8i li ie bil od tistihmal pri njsj!" "Vglpbil sem sc v svoje Itudi-"Ne." , je. Več noči sem prebil pri Plsto- " Ah, čuj, to tvoje tskretno pri- novi in Aristotelovi politiki, eti-povedovanje mi nc ide iz glave. ki. Polegoma je s temi koraki ae ozdravljevel moj duh, u sem sedaj, kakor si dejal mladil, ozdravil. In pote aa moč, rodbiael A imsm tudi prid , . ," iDalje prihodnjič.) Boj s prirodo. * -"V' ^LfteM * * Prevel». Mfldavea/ (Dsljc.) , btari gospod se jc neprestano nasmiha v al in dejali "Jfe hoteli bi mi prečKeti ga llelenikaf" r $,H*-tu ga, sem, HelcnieelM se-klicale jc veselo Olge. In vlc je bila pri a jej, popri jela jo ze robo ia nista ae vsUviU poprej nego pri hladniku ns vrt*. Bil js predvečer; cvetlice so sc lesketale v poslednjik solačnih šerkik se svojimi mičaisrf barvami. Olga začne: "Vidiš-li popek te bele roie! To ai ti, llelenice. to je tvoja sliks; zelena perees so u-pen je, katero pogled nate v vaškem obziru budi s trničje — ej, Heleniea, to največ tebe zbedej to ao tvoji lalostni, nemi pogledi" Heleniea reče t "Ti pravi«, da moje szolčsnje je trničje, e jez pa k zamorem reči, da bal tvoje besede so, ki mi trničju ensko zbedsjo." . Olgs ss je nanmijalst "Dobro, Heleniea, dobro 1 Že devne nisi a Uko krstkimi besedami tako veliko povedsls. A glej, aedsj ti jc pissl tvoj seročulk in jell te mer ne prosim«'ds sko mi list ne pfo-čiteš, pe mi vsej pojesni njega vssbino. Znaj, jez bi opiaele svo-jege Karola od glsvs do pst svoji toverišiei. Čojmo torij . . ." Heleniea m je hudovala: "Nu, moj saročnik je mled, vzoren človek." 4 .fff • ; "Hnhnha!" nasrnijala SS je Olgs. "Sedej aem ps le modre." "Je zdravnik v trgu M. pri 8s-vi", js dejsls Heleniea s nespremenljivim glsaom. "Toda, Heleniea", pretrga ji Olga besedo, "vsej to mi je Ka-rol le devno povedel." "Na, kij hočeš tedsj! Mar ti bi naj še opisovsls njegove lasi, oči, usta ..." "To, to." "Nisem gs Is tsko natančno si ogledale." je dsjsls Hslcniea val- pO. . ;S ■'„■ VV^IL^ ' . Olga pa misleče sit "Isogibsva SS vpraianjg," js dejsls glaanot "Nu, teko pe povej, kaklaega je doke, značaje!" "Bile svs Is Is ssmo trikrat Nudi se vam ugodnost in lepa prilika, kakoršne ie ni bilo v zgodovini jednote! Sedaj imate priliko do lastnega avtomobila! Dobite lahko grafofon e slovenakimi k«, madit Polijemo vam pisalni atroj a alovenakimi črkami! Dobite lahke *la to are ia verižica a jodnotmim monogramom, amznopojnik aU fountmm peni Dobite rasne podiačne ia dragem, oa knjige I — PA VSE TO BREZPLAČNO! 11 Vse, kar jo trobo storiti, jo, da se malo po. trudita sa pomnožitev našega članstva. In to ni težko. S. N. P. J. je dobro poznans! Slovi povsod kot najboljla in popolnoma tor vsestransko zanesljiv* organizacija, zato je lohko pri-dobiti bodjai rojakinjo oli rojaka, da postane njen član. Vaak se rad pridruži naši mogoča! delavski zadrugi, samb če ga pravilno nagovorite ter mn malo obrazložite, kako lahko pri stopi in koliko prednosti in ugodnosti ter zaščito bo deležen pri nas. To kampanja nismo uvedli za to, kor nam drugače ni mogoče dobiti novih članovi Nsii organizacija bal sedaj najlepšo napreduje in raste. 8NPJ. pridobi več na novem člsnstva r enem mesecu, kakor pa drugo olično organizacija celo leto! Ampak vemo, da jo le veliko t* jakov, ki lo nioo v društvu. Vemo, da ao vai, ti delavci in kot taki morajo imeti dobro pod* porno društvo. Jo jih le precej, ki m na zanimajo za organizacijo, dokler oo mledi in zdrs-vi, ko pa rbolo ali če jih zadene nesreča in kp postanejo stari, pa lo iščejo milosti pri nm ia postanejo naio breme. Vso to je treba poiskati, vso to podučiti in spraviti v naše vrste. Naj bodo deležni naših dobrot in nalih dolžnosti. NaU člani so bili zmeraj agilni in delavni, za to smo pa tako sijajno vspeli in zgrsdiH tako veliko, Uko mogočno organizacijo. Poznali in spoltovali so nje veliko načela in plemo nito idejo, pa oo sanjo delali neumorno to so žrtvovali — vsa brezplačno. In prepričani ima, da bodo delali in agitirali s isto idejalnostjo, pa s večjo navdulenootjo tokrat, kajti čaka jik lo poaebno nagrada v obliki raznih premetov, ki go navedeni spodaj. Tokrat ne boste delali sastonj in oo samo žrtvovali, kot jo bilo prej, ko jo bila bala organizacije 10 Ubke in fiassč> no nejaka tor jo jo bilo treba postaviti najprej nn trdne nogo, — SNPJ bo kmalu dvamiljoe> ska organizacija in ja v stanu, da vam iskaže hvaležnost sa val trud in požrtvovalnost s pri* merno nagrado. Toda, kor so Vam ta prilika n^di samo med prvim junijem ln zednjim no* vembrom t 1., zato no odlolajte, — zavihajte rokovo in pojdite na delo takoj 1 Požurite M in poskuiajte dobiti ta kresni avtomobil!