OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrsiine tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 8, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 5
NOV GROB
jerry zetko
Umrl je Jerry Zetko, star 80 let. Rojen je bil v Jugoslaviji, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Žena Jennie, rojena Muhich, je umrla že pred časom. V Braddocku, Pa., zapušča brata Johna. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda.
Oče in hči se našla
po 30 letih
Paul Nagella je bil v prvi svetovni vojni pri vojakih v Nemčiji. Tam se mu je rodila v kraju Mayen hčerka. Hčerka je živela v Nemčiji do leta 1947. Oče Nagella je šel domov v Ameriko, je bilo hčerki Fridi tri mesece.
Iz Nemčije je Frida po letu 1947 prišla kot ameriška državljanka v Ameriko in iskala svojca očeta. Nastanila se je v Chicagu. Ker oče ni bil član veteranske organizacije in vsled birokracije v državnih uradih, je bilo njeno povpraševanje po očetu otežkočeno. Paul Nagella je končno zbolel in se je spomnil, da bi bilo dobro pristopiti v or-fi^axuzaciio veteranov že radi nac kojnine, če bi bil brez dela. Končno je hčerka Frida s posredovanjem organizacije veteranov in vojnih oddelkov v Washingtonu našla svojega očeta v bolnici točno po 30 letih.
Kongres ne ho odobril Clarka
WASHINGTON, 7. januarja—Jutri v torek 8. januarja se sestane kongres. Pričakuje se, da bo predsednik Truman predložil kongresu zakonski osnutek, da se dovoli generalu Clarku obdržati njegov vojaški položaj za čas, ko bi vršil posle poslanika v Vatikanu. Pričakuje se, da bo ta predlog, če bo predložen, propadel, kakor tudi, da bo senat, ki mora odobriti imenovanje generala Clarka za poslanika v Vatikanu, odklonil to imenovanje. To napoved je podal senator Russell, ki je načelnik senatnega odbora za oborožene sile in vodja demokratov na Jugu.
Senator Russell se je ozrl na
Domače vesti
Zlata poroka
Prešlo soboto sta Mr. in Mrs. Tony Kirn iz 21750 Ivan Ave. v krogu svoje družine praznovala 50-letnico srečnega zakonskega življenja. Mr. Kirn je doma iz Velike Bukovce, njegova soproga Mary, katere dekliško ime je bilo Dobjak, pa je doma iz Cerknice. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, od katerih je bilo šest s svojimi družinami navzo-- ko sta starša obhajala zlati jubilej, sin Joseph se pa to-casno nahaja v Californiji. Sorodniki in prijatelji izrekajo jubilantoma svoje iskrene čestitke ter jima želijo vse najboljše, da bi zdrava in vesela dočakala diamantni jubilej!
Delničarska seja banke
Direktorij North American banke vabi vse delničarje na letno delničarsko sejo, ki se vrši v sredo zvečer v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma ha St. Clair Ave. Delničarji, ki se ne morejo udeležiti, so proše-ni, da pooblastijo kakega drugega delničarja potom "Proxy."
Gospodinjski klub AJC
Nocoj ob 7.30 uri se vrši letna seja Gospodinjskega kluba Ame-riško-jugoslovanskega centra
ha Recher Ave. Vabi se članice kakor tudi žene in dekleta, ki se Zanimajo za klub, da se udeleže ^ obilnem številu. Na dnevnem ^edu bodo volitve odbora.
za Slovana
Pevcem zbora Slovan se na-Zhanja, da se pevske vaje vršijo ^sak torek zvečer ob osmih, ^fosi se pevce, da se gotovo ude-ežujejo, ker se zbor pripravlja ■ koncert, ki se vrši 24. febru ^'"ja v Barbertonu.
dosedanji odmev predloga predsednika Trumana, da naj ima Amerika diplomatske odnošaje s Vatikanom, kot prvi poslanik pa naj gre v Vatikan general Clark.
"Nisem izvršil točnega pregleda, kakšna je situacija; vendar v kolikor sem govoril z ostalimi člani kongresa, lahko rečem, da kongres ne bo odobril Tru-manovega predloga."
Zoper imenovanje ameriškega poslanika v Vatikanu se je izjavil tudi senator Connally, demokrat iz Texasa, ki ima važno besedo v senatnem odboru za zuna-je zadeve.
Priporočila naprednih demokratov
Demokratski senatorji opozarjajo na leto 1952, ki bo leto volitev predsednika, pa tudi članov spodnje zbornice in tretjine senatorjev. V imenu Americans for Democratic Action je načelnik tega gibanja Francis Biddle naglasil, da ima ameriško ljudstvo pravico zahtevati že sedaj potrebno zakonodajo in da se ta ■"'"inoc'ija nc irnr.c odložiti.' na čas po volitvah.
Americans for Democratic Action je posvečena idealom pokojnega Roosevelta in ima za svoj program:
Nadaljevanje gospodarske in vojaške pomoči prijateljskim državam. Odobritev mirovne pogodbe z Japonsko (to pogodbo je Velika Britanija že končno odobrila). Spremeniti poslovanje senata na ta način, da se prepreči obstrukcija. Zboljšati stanovanjsko politiko. Izvesti vsedr-žavno zavarovanje za slučaj bolezni. Izvesti zvezno pomoč šol-
stvu. Preklicati Taft-Hartleyev zakon. Sprejeti Alasko in Havajsko otočje v zvezo. Preklicati McCarran zakon o notranji varnosti razen v kolikor gre za špi-jonažo, sabotažo in izgon tujcev, ki se bavijo s podtalnim gibanjem.
ZVERINJAKOM MANJKA MESA
COLUMBUS, 7. januarja—Ali naj dajejo živalim v zverinjaku v Columbusu pasje ali opičje meso ali kaj? To vprašanje muči upravo zverinjaka.
Konjsko meso je postalo predrago. Uprava je kupila 18,000 funtov mesa (konjskega), meso pa je stalo $2,151. Ta zaloga bo trajala le nekaj časa. Kaj pa kasneje? Ali naj se uporabi opičje in pasje meso, toda kje ga dobiti in v zadostni količini? Pa tudi če bi se dobilo, kako navaditi leve in tigre, da bodo uživali to hrano....
TITO DOBIL AMERIŠKA LETALA
BEOGR AD, 7. januarja—^Trideset amei-iakiri ietal je-prišlo v Jugoslavijo in so bila ta letala raztovorjena v istrskem pristanišču Pola. Gre za prvi obrok ameriških vojaških nakazil Titu v smislu zadnjega ameriško-jugoslovanskega sporazuma glede ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji.
Novi občinski svet zaprisežen
Snoči je župan mesta Cleveland, Thomas A. Burke, zaprisegel 33 councilmanov (občinskih svetnikov), ki so s tem nastopili svojo dolžnost.
Sliši se kot povest, pa je resnica
Ameriška tovorna ladja "Flying Enterprise" je vsaj po zadnjih poročilih na poti iz Atlantika v angleško pristanišče Falmouth. Vendar ima britanski vlačilec "Turmoil," ki vleče poškodovano tovorno ladjo, težko pot pred seboj. Če bo šlo vse po sreči, bo "Flying Enterprise" v britanskem pristanišču Falmouth tekom današnjega torka.
Najmanj toliko, če ne več svetovnega zanimanja kot za Churchilla v Zcdinjenih državah in za premirje na Koreji, je svetovna pozornost obrnjena na "junaka dneva," poveljnika tovorne ladje, kapitana Kurta Carlsena. Več kot teden dni se sam na ladji bojuje z podivjanim morjem, ko mu je bila sreča mila, da je prišel do njega britanski vlačilec "Turmoil," navezal njegovo ladjo na sebe in ga vleče proti britanski obali. Akcijo spremlja ameriški ruši-lec "Keith." '
Če ne bo mogel "Turmoil" privleči "Flying Enterprise" ravno v pristanišče Falmouth, ga bo zavlekel v prvo najbližje pristanišče britanske obale.
Na ladji je bilo tudi deset potnikov. Vsi so morali poskakati z rešilnimi pasovi v morje, odkoder so jih rešili rešilni čolni drugih ladij. Pri tem so se dogajali pretresljivi prizori. Neka precej
obilna potnica, Nemka po rodu, opisuje svoj položaj in trdi, da je zgubila rešilni pas, da je pa imela na roki veliko, železno zapestnico, katero je zagrabil mornar iz rešilnega čolna in jo tako rešil gotove smrti. Na krovu tovorne ladje so bile tudi družine in je bilo vprašanje, kdo naj od-skoči prvi, ali mati ali hčerka. • Večina potnikov je že na svojih domovih in je prispela z letali v Zedinjene države.
Starši kapitana Carlsena so prispeli iz Danskega v Anglijo in so bili s svojim sinom, junaškim Carlsenom, v radijski zvezi. Oče Kurta mu je javil, da je ponosen na njega in da mu izreka tudi posebni pozdrav od njegove matere. "Vsi smo s teboj, Kurt, in ti želimo mnogo sreče. Prepričani smo, da boš s svojo ladjo kmalu na varnem."
Iz vlačilca' "Turmoil" je prišel h kapitanu Carlsenu mornar Dancy, da dela Carlsenu družbo, oziroma mu nudi prvo pomoč, da mu sprič* svoje prisotnosti dovoli, da se malo naspi. Prinesel mu je sveže kave in je Carl-sen dejal, da so ti požirki bili vredni milijone. Carlsen je dejal nadalje, da ima na razpolago nekaj zabojev piva in naj pivo služi za umivanje, da se prihrani voda za žejo. Carlsen bo rešen, tako pravijo, in v tej želji ga I spremlja ves svet.
CHURCHILL V MALEM OGLEDALU
Sedeminsedemdeset-letni Winston Churchill ima vsestransko zgodo\ino za seboj. V južno afriški burski vojni začetkom tega stoletja je bil vojni dopisnik. Bil je ujet, je ušel in šel v aktivno borbo zoper Bure. Postal je major.
Član britanskega parlamenta je od leta 1906.
V prvi svetovni vojni je pripravil britansko mornarico, da je bila sposobna za boj. Po vojni je bil prvi, ki je opozarjal na Hitlerja in na njegovega letalskega poročnika Hermana Goeringa. V zadnji vojni je bistveno prispeval, da so stopile Zedinjene države v vojno. Po zadnji vojni je skoval izraz "železna zavesa" za države sovjetskega bloka.
Znan je njegov pozdrav dveh prstov v obliki črke V, kar je bilo med vojno silno propagandno sredstvo, pomenilo je—Victory.
Churchill ne zanemarja samega sebe. Ameriški vojni dopisniki so povabili Churchilla v zadnji svetovni vojni večkrat na prigrizek. Vprašali sa njegovega tajnika, kaj naj Churchillu pripravijo. Odgovor je bil: "Pečenko in steklenico whiskya."
Churchilla označujejo Amerikanci kot najbolj zlitega in pretkanega poslovnega človeka. Menda bo zahteval nadaljni miKjon do-
ških založništev, da dokonča svoje spomine.
Churchill je od pokojnega Louisa Adamiča v tožbi radi razžaljenja časti zahteval za sebe $20,000. Pred 20 leti bi bil v New Torku kmalu povožen in se zatrjuje, da se ob sedanjem obisku skrbno pazi, da ne postane žrtev prometnih nesreč.
Za mir-nobena žrtev prevelika;
ruski
V Parizu se obeta živahna debata
PARIZ, 7. januarja—Za jutri-šnjo\ ponovno otvoritev zasedanja Združenih narodov, predvsem političnega odbora in Varnostnega sveta, se pričakuje ostrih nastopov med sovjetskim in zapadnim blokom.
Sovjetski zunanji minister Višinski je prejšnji teden presenetil skupščino s predlogom, da se vprašanje premirja na Koreji prenese na Varnostni svet Združenih narodov.
Zastopniki Zapada so se temu Dredlogu uprli, ker bi pomenil, če bi bil sprejet, novo zmešnjavo na Koreji in v pogajanjih, ki se vodijo na Koreji sami. Zastopniki Zapada so sprevideli, da gre ruska taktika s tem predlogom za tem, da uporabi v Varnostnem svetu vso tehniko procedure, zlasti pa pravico veta, katerega se je Sovjetska zveza do sedaj neštetokrat poslužila.
Ameriška delegatinja Mrs. 'ranklin D. Roosevelt je podala svoje mišljenje, po katerem do-aiva ameriška ideja s konkretnim predlogom o razorožitvi vedno več tal v svetu.
Iz Moskve se poroča, da je ladni orgaai "Iz.vestja" oztK cil sestanek šestih evropskih drživ, ki so se po svojih zastopnikih sestali na skupni konferehci v Parizu na posvetovanje glede skupne evropske armade, za polom. Ta sestanek, ki se je vršil pretekli teden, je pod vodstvom italijanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra De Gasperia pregledal položaj in napredek ustanavljanja skupne evropske armade.
Eisenhower pripravljen kandidirati
PARIZ, 7. januarja—General Eisenhower je v svoji izjavi potrdil, kar je bilo javljeno po senatorju Lodge-u na tiskovni konferenci v Washingtonu, da je pristaš republikanske stranke.
General Eisenhower poudarja v svoji izjavi svojo sedanjo dolžnost kot ameriški general v Evropi in poveljnik združene za-padno-evropske armade. Aktivno se ne bo udeležil političnih bojev za predsedniške volitve, bo pa sprejel nominacijo, če mu bo ponudena od strani republikanske stranke.
Ohijski senator Robert A. Taft je na izjavo generala Eisen-howerja dal komentar, da ostane pri svojih namerih, da bo skušal dobiti republikansko nominacijo za predsedniško kandidaturo.
Redna seja
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu. Po seji bo zabava.
Cankarjeva seja
Izredna seja dramatičnega društva Ivan Cankar se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v Cankarjevi sobi. Prosi se odbor in vse igralce, da se gotovo udeleže
blok je oborožen do zob
preskrbljeno je za vojaške pa tudi civilne potrebe
WASHINGTON, 7. januarja—"Zaključili smo, da dejstva, ki so nam narekovala naš mobilizacijski in obrambeni program pred enim letom, ostanejo enako v veljavi tudi danes. Izkazalo se je, da je osnova, na kateri smo gradili zadnje leto, pravilna in jo bomo držali. Kar smo dosegli preteklo leto, vzbuja občudovanje. Napravili smo veliko pot do mogočne Amerike, pot pa vodi tudi do miru," je razlagal šef mobilizacije Charles F. Wilson, ko je podal svoje četrto poročilo o obrambenem delu in naporih Amerike.
PRED REVOLUCIJO V ALBANIJI?
RIM, 7. januarja — Zatrjuje se, da so bile naprošene vlade v Beogradu, Rimu in Atenah, da naj podajo skupno izjavo, po kateri bodo spoštovale albanske državne meje in pustile v Albaniji albanske patriote, ki naj tam strmoglavijo komunistični režim. Ta poziv na imenovane vlade je izdal albanski narodni svet, potem ko je kot ta zatrjuje, dobil iz Albanije poročila, da se režim Enver Hodže maje.
Direktor Wilson je v isti sap: povdarU, da se mora imeti pred očmi moč Sovjetske zveze in sovjetskega bloka na splošno. Rusija in njeni sateliti imajo sedaj pod orožjem devet milijonov mož. Rusija sama ima dvesto popolnoma opremljenih. divizij, zračno brodovje 20,000 letal, med katerimi je mnogo lovcev najboljše kvalitete.
Kar se pa tiče civilnega gospodarskega življenja, se bo politika zvezne vlade nadaljevala, tako, da bo poskrbljeno '"za puške, kakor tudi za maslo." Radi obi'ambenega progf-ama je bilo zaznamovati le malo privatnih gospodarskih podjetij, ki so morala opustiti svoj obrat, je bilo relativno malo odpustov delavne moči in se je opazilo, da je bila borba zoper inflacijo uspešna.
Pi-egledali smo obrambeni načrt
Celotni program ameriške obrambe, ki se vodi pod okriljem Narodnega Varnostnega Sveta in ki mu načeljuje predsednik Truman, je bil pretresen ponovno. V narodnem varstvenem svetu so najvišji vojaški in civilni predstavniki Amerike, ki so obenem vodje narodne varnosti. Ko smo pregledali dosedanje delo in vzeli v pretres osnove tega dela, smo morali ugotoviti, da je iti po tej poti naprej.
Dosledno temu programu bo predsednik Truman ta teden predložil kongresu poslanico, v kateri zahteva $50,000,000,000 na leto kot maksimum ameriških vojaških stroškov. Ameriški obrambeni in vojaški program se je izpopolnil, da se je vključilo v oborožene sile en milijon vojakov večc Da se je pomnožila zračna sila za 28 edinic, tako, da razpolagamo sedaj z 90 edinicami. Da se je produk-
Nemci se rekrutirajo po vzorcu Amerike
BONN, Nemčija, 7. januarja —Po verodostojnih virih so za-padni Nemci dovršili povsem na tajen način načrt, kako rekru-tirati nemško mladino za vojake. Ta načrt posnema ameriški načrt rekruitiranja. Sestavili so ga bivši Hitlerjevi oficirji. Pod orožje naj bi šli mladeniči med 18. in 21. letom in računajo, da bo na ta način prizadete 1,250,-000 nemške mladine. Sami osem-najstletniki bi dali 400,000 vojakov in bi ta delež bil več kot zadosten kot nemški delež pri skupni zapadno-evropski armadi. Zapad predvideva, da bo Nemčija prispevala le z 250,000 mož.
Če bi se vpeljal takozvani sistem prostovoljcev, potem bi se prijavili k vojakom nekvalificirani kot avanturisti, brezposelni in bivši aristokratski oficirji.
Pri . tem načrtu sodelujejo Theodor Blank in dva bivša
Hitlerjeva generala, Adolf Heus-inger in Hans Speidel. Zadnja dva sta bila večkrat imenovana kot taka, ki uživata zaupanje zapadnonemškega kanclerja Adenauerja, pa tudi zavezniških okupacijskih oblasti.
Trdi se, da bo 40% nemške vpoklicane mladine potrjene. V zadnji vojni je bil odstotek le 20%. Odstotek 40 pripisujejo razmeram po vojni, kakor tudi proti koncu vojne, ko je na zdravstveno stanje nemške mladine vplivala vojna kot taka, splošno pomanjkanje, ki se opaža v sedaj doraščajoči mladini tako v telesni, kakor tudi v duševni konstituciji.
Ameriški komisar za ameriško zasedbo v Nemčiji McCloy je potrdil nemško namero o oborožitvi in vstopu v zapadnoev-ropsko obrambo, četudi zapadna, Nemčija še ni član severno-At-lantskega pakta.
cija v vojaške namene zvišala tako, da se izroča vojaškim svr-ham vojne opreme, ki je vredna $2,000,000,000, in to na mesec.
Kapaciteta industrije se je zvišala. Kapaciteta jekla za 4%, aluminija za 10%, elektrike za 10' (. Toda to leto in prihodnje se bo produkcija še razširila. Leta 1952 bomo dosegli višino na splošno, vrzel bo ostala le še kar se tiče letalstva.
Program kot tak se je spopol-nil, kolikor so bile ugotovljene pomankljivosti. Zvezna vlada bo šla po poti boja proti inflaciji. Ko se je ža dala podlaga za kontrolo cen in mezd, je treba na tem principu vzdržati do konca in se ne sme popuščati. Direktor Wilson se je izjavil proti temu, da bi se postopoma pritrjevalo zahteva.m po poviisanju mezd. Razmerje med civilno in vojno produkcijo in dobave materiala obema panogama niso porušile standarda civilnega življenja.
Mir in svoboda nista zastonj!
PARIZ, 7. januarja—General Eisenhower je podal bilanco svojega enoletnega dela, odkar je bil postavljen za vrhovnega poveljnika zapadno-evropske armade.
Eisenhower je podal splošno sliko njegovih uspehov in naporov. Obramba, kateri on načeljuje in v kateri je prispevek 12 dižav, je sposobna, da skuje obrambeni ščit, ki bo v stanu dati soliden mir. General Eisenhower je prevzel poveljstvo zapadno-evropske armade 7. januarja 1952.
Toda mir in svoboda se ne kupite počeni. Dosedanje delo je bilo sicer drago plačano, toda za mir je treba žrtvovati vse. Tudi to, kar se je žrtvovalo do sedaj, ni končna odkupnina za mir. Morala med civilisti in vojaki je dobra. Svojega mišljenja in svojih sistemov ne vsiljujemo nikomur. Mi ne iščemo ničesar, česar bi ne že imeli. Sedanja zveza je na višji osnovi od bivših zvez, ki so bile osnovane ali na pohlepu ali na sovraštvu.
ČE IZDERE PREVEČ ZOB
LONDON, 7. januarja—Britansko zdravstvo je kakor znano v skupni javni upravi. Obstoja zavarovanje za slučaj bolezni in se zdravniki plačujejo iz skupne blagajne. Zdravnik v Bir-minghamu je zdravil pacijentko in ji populil namesto 13, kar 23 zob. Bolniška blagajna je dobila nasvet, naj zdravnika poplača samo v toliko v kolikor je populil naročenih zob, pomotoma iz-puljene naj utrpi sam.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
8. januarja 1952
ii
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
tssued Every Day Except Saturdays. Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
Miner and Mail in Cleveland and Out of Town:
a/iiašalcu m po pošti v Clevelandu in izven mesta«
. une Y >ar—(Za eno leto) _	$8 50
<or Six Months—(Za šest mesecev) --------------------------------5.00
For Three Months—(Za tri mesece)	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 . 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
winston churchill v ameriki
(2)
Pri razgovorih v Washingtonu med britanskimi in ameriškimi predstavniki bodo važna predvsem zunanje politična vprašanja oziroma vprašanja, ki so tipično notranje britanska pa v zvezi z občo zunanjo politiko. Dnev ni red razgovorov ni bil objavljen. Kaj bodo in kaj so sklenili na razgovorih, o tem bo izšlo, kakor je to praksa diplomacije, poročilo, ki nekaj pove, večino pa zamolči. Vkljub temu človeku ni treba biti uradni diplomat, da ne bi mo gel trditi, kaj je bila in kaj je vsebina razgovorov.
Če naj Winston Churchill utrdi britanske položaje v svetu rabi pomoč Amerike. Ta pomoč Amerike lahko obstoji v tem, da podpira Veliko Britanijo v njeni zunanje politični zamisli ali pa, da se odstranijo, vsaj pa izgladijo nasprotstva na tistih točkah, kjer se križajo britanski in ameriški interesi, vsaj pa obstojajo različni pogledi na situacijo kot tako. Problem za Veliko Britanijo je Azija, v manjšem delu Afrika, v kolikor pride v poštev Egipt in Sudan.
^ Britanski interesi so bili stoletja osredotočeni v Aziji in Afriki. Azija Je razburkana. Britanski interesi so prizadeti povsod. V prvi vrsti gre za celinsko Kitajsko. Velika Britanija je režim v Pekingu pravno priznala, priznala torej sedanji komunistični režim na Kitajskem in s tem izkazala svojo voljo, da hoče živeti s to komunistično državo v normalnih odnosih in v normalnih trgovskih od-nošajih. Priznanje komunistične Kitajske je dala britanska laboristična stranka. Britanski konservativci z Win-stonom Churchillom na čelu so se izjavili, da bodo to politiko nadaljevali in priznanja komunistične Kitajske ne preklicali.—Amerika te komunistične Kitajske ni priznala, je noče priznati in po zadnjih zagotovilih od strani ameriške vlade tega stališča Amerika ne bo spremenila. Če se pa pomudimo pri tej točki azijskega problema in podčrtamo to nesoglasje, med obema državama je prva težkoča, kako zgladiti nasprotja v zunanji politiki več kot na dlani. Kitajsko vprašanje je v zvezi z korejskim, je nadalje v zvezi s vprašanjem Malajskega polotoka, kjer imajo Bri tanci zaskrbljeno bodočnost, kaj bo s tem njihovim koloni-jalnim področjem, ne samo važnim s strateškega vidika, ampak važnim radi tega, ker dobiva britanska industrija iz njega neizčrpen vir dragocene surovine—gumija. V britanski parlamentarni debati je bila iznešena kritika, zakaj da vodi pogajanja na Koreji. Amerika takorekoč na lastno roko in zakaj se ne pozna pri teh razgovorih britanski vpliv, ki da ga na Koreji dejansko vzeto sploh ni. Tudi glede Koreje same so se slišali britanski glasovi, da je več ji interes, da gre britanski delež kojne, zračne in pomorske sile, v kolikor je zastopan v krogu Združenih narodov na Koreji na Malajski polotok, ker je Malajski polotok za Britance važnejši, kakor pa je Koreja. Vojna na Koreji se vodi pod ameriškim vodstvom. Ameriški prispevek, čisto praktično vzeto potisne v ozadje vojne prispevke vseh drugih bojujočih se držav. Britanska sila na Koreji se pozna praktično v prispevku v bojnem ladjevju. Pomembnega britanskega prispevka v kopnih in zračnih silah itak ni. Če se vojna na Koreji ne razširi iz Koreje, potem za splošno politiko na Daljnem vzhodu britanski vojni prispevek združen s korejsko vojno ni zgodovinsko važnega značaja. Toda britanska zunanja politika v sklopu korejskega, kitajskega in malajskega vprašanja je brez dvoma po svoji splošni zamisli glede politike do Daljnega vzhoda v nasprotju s tendencami ameriške zunanje politike. Že pri sklepanju mirovne pogodbe z Japonsko, katere tvorec je bila Amerika, smo bili priča nasprotstvom med Londonom in Washingtonom, do politike do Japonske. Treba je bilo mnogo časa, da je Foster Dulles ta nasprotja premostil in da je Velika Britanija hočeš, nočeš, končno podpisala mirovno pogodbo z Japonsko. Iz britanske opozicije do te pogodbe bi se dalo sklepati, da se boji London ponovne vstaje Japonske in da jo hoče držati ponižano, ukle-njeno, da ne bi mogla več razgrajati na Pacifiku in ne ogrožati britanskih interesov na Daljnem vzhodu. Japonci naj ne gradijo ladij, kolikor jih zmorejo, je bila ena od britanskih zahtev.
Svojevrsten je ameriški, svojevrsten britanski pogled na obe Indiji, na muslimanski Pakistan in na Indijo Hin-ducev. Amerika vodi do obeh Ipdij politiko, kakor da tam bivše britanske kolonij alne politike sploh ni bilo in da ima Amerika opraviti z dvema državama, ki nista po ničemer dedno obremenjeni. Velika Britanija ima v obeh Indij ah
Kratke vesti iz domovine
Veliko zanimanje za izobraževalne tečaje
Zaradi velikega zanimanja za izobraževalne tečaje so letos v nekaterih krajih v Sloveniji že zelo zgodaj začeli z izobraževalnim delom. Na Gorenjskem imajo gospodinjske tečaje, ki so zelo dobro obiskani v Žireh, Škof ji Loki, v Selcih, na Češnjici, v Gorenji vasi in Velesovem. V kratkem pa se bodo začeli v Železnikih, Bukovici, Olševku, na Visokem in drugod po gorenjskih vaseh. V Naklem pa so že pričeli s poukom v kmetijsko gospodinjskem tečaju, ki traja ves dan in imajo gojenci internat-sko oskrbo, tako da je to že nekakšna šola.
Kakor na Gorenjskem je letos žeja po izobrazbi zelo velika tudi v drugih predelih Slovenije. Povsod se v izobraževalne tečaje prijavlja veliko število žerfi in deklet. Tako se je v Bukovici prijavilo v tečaj 50 deklet in žena, v Žireh nad 70 itd. Seveda to nalaga strokovnjakom, ki te tečaje vodijo nemalo dela.
Posebno mnogo prijavljenk imajo tečaji v tistih krajih, kjer pouk ni omejen le na gospodinjske predmete, temveč tudi na takšne, ki jih potrebuje vsaka sodobna žena za razširitev svojega znanja.
Razstava izdelkov domače obrti
Trgovsko podjetje "Dom" v Ljubljani je priredilo ob koncu novembra razstavo najlepših izdelkov slovenske domače obrti, ki so zelo cenjeni tudi na tujih tržiščih, saj jih podjetje poleg doma prodaja tudi v Italiji, Avstriji, Švedski, Angliji, Zapad-ni Nemčiji, Ameriki itd.
Na razstavi so obiskovalci najbolj občudovali razstavljene izdelke iz prekrasnih idrijskih čipk, ki jih danes izdeluje okrog 6,000 žena. S posredovanjem podjetja "Dom" se danes vedno lepše razvija v Sloveniji tudi umfetno obrt. Denarni promet podjetja "Dom" se je v zadnjih letih povečal od 6.50 na 130 milijonov letno.
13,000 ton emajlirane posode
Tovarna emajlirane posode v Celju se je letos povečala za nov oddelek, ki dela samo za izvoz. Odkar dela ta oddelek, je tovarna izvozila za polovico več kakor v preteklem letu. Od leta 1947 je ta tovarna poleg tega, da je zadostila vsem potrebam domačega trga, izvozila v tujino okrog 1,300 ton razne emajlirane posode v vrednosti 100 milijonov deviznih dinarjev. Danes izvaža ta tovarna svoje izdelke v. 14 tujih držav.
V zadnjem času pripravljajo za izvoz nove izdelke—pocinkano in kositrno posodo, senčnike % električne svetilke, kopalne kadi, umivalnike itd. V zadnjem 'asu se za izdelke te tovarne zanima tudi Grčija, Tunis, Alžir in Maroko, predviden pa je tudi izvoz večjih količin izdelkov preko raznih francoskih, angleških in holandskih trgovskih podjetij v najbolj oddaljene dele sveta. Več kmečkih šol v ljutomerskem okraju
Lani so imeli v ljutomerskem okraju štiri kmečke nadaljevalne šole, in sicer na Cvenu, Svetinjah, Podgradu in Cezanjev-cih. V letošnji zimi pa se bo število povečalo na najmanj deset kmečkih nadaljevalnih šol, ki so nekakšna izpopolnjena oblika izobraževalnih tečajev. Te šole, ki so se začele decembra in bodo trajale do srede marca letos, bodo obiskovali predvsem 16 do 19 letni fantje in dekleta. Razen slovenščine se bodo učili raznih
predmetov iz sodobnega kmetijstva. V vinorodnih predelih pa se bodo stari in mladi izpopolnjevali v obrezovanju trte in cepljenju, v živinorejskih pa se bodo učili umne reje živine. Rekordna žetev riža v Vojvodini
V	Vojvodini so letos pridelali na hektar povprečno 52 meter-skih stotov riža. Niti v Italiji ni pridelek večji. Na nekaterih parcelah v Kneževcu je znašal pridelek riža celo 70 meterskih stotov na hektar, kar predstavlja glede na vremenske pogoje v Jugoslaviji še nedosežen rekord.
Nova domova kulture • v Slavoniji in Baranji
Ob proslavi Dneva republike 29. novembra so odprli v Kneže-vu v Slavoniji in Belem Mana-stiru v Baranji nova domova kulture v vasi Verovcu pa lep nov zadružni dom. Domova kulture v Kneževu in Manastiru sta veliki moderni poslopji, ki imata razen drugih prostorov tudi dvorani za filmske prireditve in gledališke predstave.
Po 14 letih je znova spregovoril
Mladi Safet Murina iz Prizre-na je izgubil dar govora, ko mu je bil sedem let. Njegovi revni starši niso storili ničesar, da bi ozdravel, ker so mislili, da mu tako ne more nihče pomagati. Tako je bil Eafet nem celih 14 let. Lani pa je moral na vojaški nabor. V vasi so vsi mislili, da ne bo potrjen. Pa so se zmotili Komisija ga je potrdila, da bi ga pri vojakih ozdravili. Ko je prišel v Osijek, so ga takoj poslali v Zagreb, kjer so ga na kliniki začeli zdraviti zdravniki z elektroterapijo. Čez mesec dni je začel Safet zopet govoriti. Zdaj se uči gladko govoriti v osiješki šoli za gluhoneme. Nove vrste podplati za čevlje
V	tovarni gumijastih izdelkov "Rekord" v Rakovici pri Beogradu so {ai.iKŠli_^nov postopek za izdelovanje posebne vrste podplatov. Ti podplati so mnogo odpornejši od usnjenih. Posebno primerni so za izdelovanje tako imenovanih "kalifornijske" obutve, ker so zelo lahki, prijetni in prožni. Zaradi teh odlik že v mnogih državah izdelujejo obutev s takšnimi podplati. Tudi izdelovanje je zelo enostavno in lahko posamezen delavec izdela na uro po 30 parov takšne obutve, kar je trikrat več kakor pa če dela obutev z navadnim podplatom. Tovarna čevljev v Su-botici je že začela izdelovati "kalifornijsko" obutev, pa tudi tovarne v Sloveniji in Hrvatski so že naročile potrebne stroje za izdelovanje te obutve. Gospodarsko letalstvo
bo dobilo helikopterje
Jugoslovansko gospodarsko letalstvo je lani sodelovalo v številnih akcijah pri zatiranju raznih škodljivcev, predvsem na malaričnih področjih, pri škropljenju vinogradov, uničevanju mušic, ki so se pojavile na oljkah v Dalmaciji itd. Dalje so ta letala koristno služila tudi pri snemanju načrtov za gradnjo železniških prog in cest ter za regulacijo rek.
V	tokočem letu bodo naloge jugoslovanskega gospodarskega letalstva še bolj obsežne. Sodelovala bodo pri zatiranju plevela in koloiadskega hrošča. Kljub vsem uspehom pa ima jugoslovansko gospodarsko letalstvo tudi vrsto pomanjkljivosti. Med temi je glavna ta, da je uporaba teh letal v gospodarstvu zelo draga, ker še nimajo modernih naprav za škropljenje. Zato bodo prihodnje leto naba-
irugo historično in gospodarsko interesno sfero. Stoletna tradicija in praksa se po mnenju Britancev ne da odpraviti s potezo peresa. Vsaka penetracija ameriških interesov v katerekoli od obeh Indij pa gre nujno na škodo britanskega interesa. Važnost Indije v sklopu splošnega azijskega vprašanja in spričo stotin milijonov tega prebivalstva pa je v ameriški zunanji politiki do Azije punčica v ameriškem očesu, katero Britanci lahko razlagajo tudi na ta način, da hoče Amerika s svojim vplivom spodriniti Britance iz Indije.	L. C.
vili nekaj posebnih letal, predvsem pa helikopterjev, ki so za gospodarske namene mnogo bolj praktični. Pilat helikopterju lahko regulira brzy.io po potrebi in leti tudi zelo nizko, celo samo pol metra nad zemljo. Na ta način bo škropljenje točnejše in bolj izdatno.
Jugoslavija izvaža konoplje
Jugoslavija je že pred vojno izvažajo veUke količine konoplje, saj je njena vrednost znašala letno okrog 200 do 300 milijonov dinarjev. Vendar so spe-kulativni izvozniki, ki so gledali samo za lasten dobiček, izvažali le blago slabše kakovosti. Tudi za predelavo ni nihče skrbel in tako je šla dragocena surovina v svet po smešno nizkih cenah. Še bolj nizke cene so dobivali domači predelovalci, ki so jih izvozniki na debelo sleparili.
Po osvoboditvi se je v Jugo sla vi ji konoplje zelo razširilo in izboljšala se je tudi kakovost. Danes Jugoslavija ni le eden izmed največjih pridelovalcev te surovine, temveč tudi eden izmed največjih izvoznikov, saj jo po proizvodnji te industrijske rastline prekašata le Italija in Sovjetska zveza. V zadnjih letih je Jugoslavija zelo napredovala tudi kot predelovalec konoplje. Zgradila je celo vrsto ko-nopljarn predvsem v Vojvodini. Vse konopljarne so opremljene z najmodernejšimi stroji, tako da je zagotovljena najboljša kvaliteta. Vse strojne opreme so izdelane doma. Največ v Novem Sadu, kjer izdelujejo najboljše stroje za predelavo konoplje. Konoplje danes v Jugoslaviji tudi kemično predelujejo v tekstilno vlakno, podobno bombažu, v tako imenovani kotonin, iz katerega izdelujejo različno blago. Iz konopljinih odpadkov pa delajo vato za prešite odeje.
Nove hidrocentrale bodo začele obratovati
Dela pri vrsti central v Jugoslaviji se bližajo koncu. Zadnjo besedo pri teh delih imajo hi-dromonterji, to so ljudje, ki usposabljajo veličastne gradnje na rekah, da dajo električno luč in moč. Pred yojno so hidro-montažna dela v koliko so pri šla vpoštev v Jugoslaviji, izvrševali sami tuji strokovnjaki, zdaj pa je Jugoslavija dobila domače podjetje "Hidromontažo," ki je bilo ustanovljeno v Mariboru leta 1948. V tem podjetju so zaposleni sami domačini, predvsem starejši delavci, mojstri, večkratni mojstri in specialisti. Ti pa vzgajajo tudi že nov mlajši kader. Življenje in delo hidromonterjev je svojevrstno. Stalno se, kakor cigani, selijo iz kraja v kraj, kamor pač jih kliče delo. Več so zdoma kakor pa pri svojih družinah.
"Hidromontaža" je prevzelo vsa hidromontažna dela v državi. Zdaj delajo njegovi delavci hkrati na 12 krajih. Na Mariborskem otoku montirajo tretjo zapornico, ker je drugi agregat začel obratovati z^ pred novim letom. V Vuzenici pripravljajo montažo 160 tonskega žerjava, ki sta ga izdelala Litostroj in mariborska tovarna metalnih konstrukcij.
Tudi na hidrocentralah v drugih republikah Jugoslavije dela hitro napredujejo. Ob koncu le ta 'bo začela obratovati hidro-centrala v Ozlju, nekaj mesecev kasneje pa v Vinodolu. Dalje delajo monterju v Jajcu, na Zvor-niku, v Zavrelijah, na Slapu Zete in drugod. V kratkem pa bodo postavili montažno gradbišče
tudi na največji hidrocentrali Jablanici. Hidrocentrala v Ma-nojlovcu ima že 40 let stare turbine. Renovirati bi jo moralo po pogodbi budimpeštansko podjetje Ganz. Toda cevovod, ki je bil poslan iz Madžarske, je bil tako zanič, da bi ga vodni pritisk v kratkem razgnal in bi voda razbila hidroncentralo. Zato so ga v Mariboru razdrli in iznova zvarili, prav tako pa bodo sami izvršili vsa druga dela.
Pred vojno je bila na Dravi le falska elektrarna, ki je imela 34,000 kw. Že do konca prihodnjega leta pa bodo dravske elektrarne dajale nad 120,000 kilovatov, čez nekaj let pa že 350,-000 do 400,000 kilovatov.
Otroški kinematograf v Zagrebu
V Zagrebu so odprli prvi kino za otroke. V njem bodo prikazovali samo otroške zabavne in poučne filme. Že za prve predstave je bilo med otroci veliko zanimanje. Tudi odrasli so s kinom za otroke zelo zadovoljni, saj filmi, ki jih predvajajo drugi kinematografi v mnogih primerih za otroke niso primerni niti zanimivi.
Stassen gre v Illinois
WASHINGTON, 7. januarja— Republikanski kandidat Harold Stassen je javil, da se bo vpisal kot kandidat za predsednika Amerike v primarnih volitvah v državi Ollinois. Primarne volitve se vršijo dne 8. aprila 1952 Stassen je naglasil, da bo zunanja politika pri volitvah predsednika Amerike merodajna. Kot zunanje politični strokovnjak, za katerega se smatra Stassen, naj bi pritegnil volivstvo Illinoisa na svojo kandidatno listo.
Stassen, kakor znano, se bo tudi potegoval za republikanske delegate v državi Ohio.
Francoska vlada odstopila
PARIZ, 7. januarja—Ministrski predsednik Rene Pleven je imel hude debate glede svojih gospodarskih predlogov, ki jih je hotel uveljaviti v državnem proračunu za leto 1952. Tekom debate je bilo najavljenih osem predlogov zaupnice, oziroma nezaupnic vladi.
Ministrski predsednik Pleven je padel, ker je dobil 341 glasov za nezaupnico in 243 za zaupnico.
Pleven, ki je sestavil vlado iz strank sredine, odhaja iz položaja ministrskega predsednika ob času težke francoske notranje in zunanje krize.
OBLAST ZVEZNE VLADE PROTI ZLOČINSTVU
WASHINGTON, 5. januarja — Justični tajnik Howard Mc-Grath, o katerem se je zadnji čas šepetalo, da utegne biti prisiljen k odstopu radi nerednosti v uradu za tirjatev dohodninskih davkov, je naznanil, da bodo sklicane velike porote v 93 zveznih okrožjih širom dežele, katerih naloga bo, da preiščejo delovanje "raketirjev, gangsterjev in kriminalnih sindikatov."
Ta poteza se tolmači kot poizkus administracije, da bi zadušila ali potolažila protestne glasove v zvezi z nerednostmi pri tirjatvah davkov.
16 LJUDI ZGORELO V OGNJU
WEST FIELD, Mass., 7. januarja—^ V nekem tukajšnjem stanovanjskem bloku je nastal požar. Stanovanjska hiša je imela štiri nadstropja. Reševalni akciji se je posrečilo spraviti na varno 13 oseb in ranjene spraviti v bolnico; 16 oseb je ostalo v objemih plamenov in se morajo po mnenju gasilcev smatrati kot take, ki so postali žrtev ognja.
Svetovne izpremembe raznih vrst
• •v M o I k
v preteklem decembru je National Geographic Society v Washingtonu izdala najnovejši zemljevid sveta. V širino 39 pal cev ta zemljevid jemlje ves svet. Zedinjene države ameriške so v sredini in merijo na tem zemljevidu le okrog 6 palcev v širini.
Vsak zemljevid mora imeti neko osrednjo točko, od katere se potem širi na vse strani. Gori omenjeni zemljevid ima po sredi od severa do juga ameriški kon tinent in prav v sredini Zedinjene države. Ko so stari Grki in Aleksandrijci in Rimljani delali "svetovne" zemljevide, so jemali za središče Sredozemlje. Zgodnj kristjanski izdelovalci "svetovnih" zemljevidov so postavljali Jeruzalem v sredino. Seveda so tisti davni izdelovalci zemljevidov poznali le malo sveta in o Ameriki nihče niti sanjal ni.
Omenjena National Geographic Society je od leta 1905 naprej izdala devet zemljevidov sveta. Najnovejši je bil izdan v več kot 2,000,000 iztisih in v desetih barvah v decembra 1951 Ta zemljevid kaže najnovejše državne meje, namreč tiste, k dejansko obstojajo zdaj, brez ozira, če so končnoveljavno priznane ali ne. Kaže meje in imena novih držav, kot so, na primer; Israel, Jordan, Indonesia ir Pakistan. Kaže tudi izpremenjena imena ozemelj, kot na primer; Formosa, namesto starega imena Taiwan; Djakarta, namesto Batavia; Krung Thep namesto Bangkok; Syria in Lebanon namesto Levant States, itd.
Zemljevid ima označenih 5,-488 krajevnih imen, vsa v soglasju z oficielnimi imeni, ki so zdaj v veljavi. Tako najdemo, na primer, v Jugoslaviji nepopačena imena Beograd, Zagreb in Split; v Češkoslovaški Praha in Brno in Bratislava; v Avstriji Wien in G raz; v Poljski Szczecin in Warszawa; v Italiji Roma in Napoh, in tako dalje.
Vsem članom National Geographic Society je bil najnovej-
ši zemljevid sveta poslan brezplačno kot dodatek k december-ski izdaji revije The National Geographic Magazine. Nadaljne kopije zemljevida morejo isti dobiti po ceni 50 centov na papirju in po $1.00 na platnu, posebno kazalo (index) pa po 25 centov. Naslov je: National Geographic Society, Washington 6, D. C.
V teku zadnjega polstoletja so nekatere države izginile z zemljevida, nekatere so bUe povečane, lekatere okrnjene, druge države 30 nastale na novo iz kosov prej-3nih držav ali iz kolonij. Vse te zpremembe beleži novi zemljevid.
Novi zemljevid je rezultat raziskovanja in dela okoli 23 stoletij. Grški modrijan Sokrat je Daje že pred 2,350 leti rekel: 'Po mojem prepričanju je Zem-ja okroglo telo, nameščeno sredi vsemirja." Aristotel je sklepal, da je Zemlja okrogla iz dej-, stva, da se ob luninem mrku senca Zemlje vidi okrogla. To je bilo v tistih časih, ko je splošno prevladovalo mnenje, da je Zemlja velika plošča.
Nekaj nad sto let pozneje je grški učenjak Eratosthenes s takratnimi primitivnimi metodami izračunal, da znaša obseg Jemlje 26,000 milj, in se ni dosti motil. Danes je ugotovljeno, da snaša obseg zemlje 24,901.96 milje.
Značilno je, kako se je v zadnjem polstoletju obseg Zemlje 'skrčil" z ozirom na potovalne )rilike. V začetku tega stoletja, la primer, so najhitrejši vlaki premerili ameriški kontinent od New Yorka do San Francisca v ^.asu 4 i/o dni. Zdaj ameriški bombnik B-50, ki je tekom poleta / zraku štirikrat oskrbljen z zalogami gasolina, obkroži zemeljsko oblo v 3 dneh in 22 urah. In vsak državljan, ki ima čas, denar, potrebne potne listine in veselje za hitro potovanje, lahko obkroži zemeljsko oblo v tednu ali še prej,
—NOVA DOBA
enakopravnost
stran 3
Vatikan in Slovenci
(Nadaljevanje)
V.
Papež Benedikt PV. je po zgledu svojega prednika Pija X. vneto molil za Avstrijo, skrbeti pa je moral tudi za Italijo, ki je maja 1915 stopila v vojno. Ta skrb je bila težka stvar celo za nezmotljivega papeža, kajti obe njegovi varovanki—Avstrija in Italija—tudi po čudežu ne bi mogli zmagati, ker sta bili nasprotnici. Povrh tega pa je imela Italija zelo slabe vojne uspehe, Avstrijo pa so rušili njeni lastni narodi kot svojo staro ječo.
V Londonu je bil 1. maja 1915 ustanovljen Jugoslovanski odbor, ki je zahteval ustanovitev enotne jugoslovanske države na razvalinah avstrijske monar-; z avstrijskih front v Srbiji m Rusiji pa so že od začetka Vojne dezertirali revolucionarni jugoslovanski vojaki in mlajši oficirji ter se bojevali zoper Avstrijo. Revolucionarno protiav-strijsko gibanje so skušali slovenski klerikalci po navodilih Vatikana zajeziti že pred vojno z napovedovanjem trializma— razdelitev avstrijske monarhije na tri enakopravne dele: nemškega, madžarskega in jugoslovanskega—a ko se je med vojno izkazalo, da take obljube ne vlečejo in da je tako upanje prazno, je bilo treba ukreniti nekaj dru-
S®ga, da se stara Avstrija obdrži.
Papež je začel misliti na mirovno posredovanje, a še pre-den je vse do kraja premislil, je pod pritiskom notranjih in zunanjih dogodkov jugoslovanski poslanski klub avstrijskega državnega zbora 30. maja 1917 za-naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod zezlom habsburške dinastije % samostojno državno telo.
To tako imenovano majniško deklaracijo so podpisovali Slovenci z velikim navdušenjem. Klerikalci so jo podpisovali predvsem zato, ker so jo podpisali njihovi poslanci in tudi škof, naprednejši pa se niso dali motiti od "habsburškega okvira," ker so verjeli, da je bil samo kot "figov list" položen na deklaracijo, da bi se preprečilo nasilje avstrijskih državnih organov. Ko pa je 20. julija 1917 po prizadevanju Jugoslovanskega odbora prišlo do krfske deklara-racije, ki je zahtevala ločitev Jugoslovanov od Avstrije in njih združitev s Srbi, so pa klerikalci na Duifeju in tudi pri Vatikanu zatrjevali, da je bila tajniška deklaracija edina možnost za rešitev in ohranitev ^ystrijske monarhije m da je bil ^jen habsburški okvir pristen in
iskren.
Prisegali so, da je bila dekla-^^■cija protest in obramba zoper antanto in jugoslovanske emigrante, ki hočejo Jugoslovane odtrgati od habsburške dinastije.
Papež je 1. avgusta 1917 po-slal svoj nasvet in predlog za ^ir vladam vojskujočih se dr-2av. Njegovo spomenico je sestavil poglavar ali general jezuitskega reda Ledohowsky. Pa-je hotel s svojo spomenico
INVI5T

'And now, fellow stockholders..."
predvsem rešiti Avstrijo ter pridobiti Italiji čim večjo nagrado za vojno udeležbo, katero naj bi plačali pač v prvi vrsti Slovenci s svojo z6mljo in s svojo svobodo. Antanta je papeževo spomenico odklonila, ker predsednik Zedinjenih držav Wilson v njej ni videl nobenega jamstva za mir.
Tako so papežu ostale velike skrbi za Avstrijo in za Italijo, klerikalno slovensko ljudsko stranko pa je skrbelo, kako bi likvidirala svoj prevneti avstrijski "patriotizem," ko se je Avstrija od dneva do dneva bolj rušila. Odgovornost za vso hlapčevsko politika do avstrijske monarhije so naposled naprtili dr. Ivanu šušteršiču, ker se je zdelo menda Vatikanu najbolj primerno, da prevzame posvet-njak tudi grehe vseh duhovniških voditeljev vatikanske politike v Sloveniji.
Dr. šušteršič se očitanega prevelikega avstrijskega "patriotizma" seveda ni mogel otresti, povedal pa je tudi marsikaj o "patriotizmu" drugih. Tako je v svoji brošuri "Moj odgovor" opisal, kako ga je še pred majniško deklaracijo naprosil avstrijski ministrski predsednik grof Clam-Martinitz, naj mu napiše predsedniku Zedinjenih držav Wilsonu namenjeno pismo, v katerem naj bi v imenu svoje stranke poudarjal zvestobo do Avstrije ter zanikal, da hočejo Slovenci proč od Avstrije, šušteršič pripoveduje:
"Odgovoril sem mu, da moram prej govoriti z dr. Korošcem, načelnikom državnozbor-skega kluba. Kar seže Clam-Martiniz v predalček svoje pisalne mize in mi pomoli pod nos tako pismo dr. Korošca, ki se je kar cedilo avstrijskega patriotizma, in Ttjer je obljuboval zase in za narod, da žrtvuje vse za Avstrijo in njenega cesarja. Osupnjen sem rekel: 'Saj imate vendar Korošcevo pismo, kaj pa hočete še več!'—Toda ministrski predsednik je vztrajal, da bi ravno moje pismo bilo važno."
šušteršič nadaljuje:
"Tako je bilo takrat. Avstrijski patriotizem tedanjih voditeljev stranke je bil tako hud, da sem ga moral še jaz popravljati, ker se je že kar izrodil v hlapčevsko priliznjenost. Na tem nič ne spreminja, da so priliznjeni hlapci zapustili svojega gospodarja, ko se mu je začelo slabo, prav slabo goditi in ko se ga zlasti niso več bali."
VI.
Slovenska ljudska stranka je prišla kot trojanski konj Vatikana v jugoslovansko državo. Njena legitimacija je bila maj-niška deklaracija, ki je imela habsburški okvir spet samo kot "figov list," kar je bilo prav tudi staremu, zvitemu Nikoli Pašiču, ki je hotel imeti pod svojim vplivom vso zedinjeno buržoazijo. Ko je Avstrija propadla, je oblast ležala na cesti in pobrala jo je buržoazija, ker vsi jugoslovanski narodi niso imeli dovolj ideološko jasnih in organizacijsko močnih revolu cionarnih strank, čeprav med njimi ni manjkalo požrtvovalnih revolucionarjev.
V imenu teh revolucionarjev je že kmalu po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pisatelj Avgust Cesarec (ustreljen pred desetimi leti od ustašev v Zagrebu) pisal takole
"Jugoslavija, sanje najboljših umov, zadnja misel in uteha mu-čenca pod vislicami, sad krvi, prelite iz teles tisočerih, kje je? Kje je cvetje za venec pokole-nja, ki se je zanjo borilo in jo doživelo ? Vidi se samo trnje, vi di se golgotski venec, spleten od nasilja, ropa, trpljenja in krivic."
(Dalje sledi)
Don't gomUe with fire— the odds are against you I
VESTI IZ BOSNE
Bosno sem poznal le iz pripovedovanja znancev, prijateljev in sorodnikov. Najbolj pa so mi ostale v spominu očetove, s humorjem pobarvane zgode o bulah, o preprosti naivnosti bosanskih kmetov in o krvoločnosti emirov in spahij. Oče je bil v Sarajevu pri vojakih in je v veseli družbi rad pripovedoval, kako je s tovariši iz gole objestnosti pred begovo džamijo islamskim vernikom zamešal opanke, da so se po končanem verskem obredu sporekli in v jezi razšli. To je bila dolga in vesela zgodba, iz katere je moja razvneta domišljija izluščila podobe bradatih muslimanov, podobe, ki so bile površno oblikovane že davno prej iz Jurčičevih povesti o Turkih.«
Moram reči, da se že ob začetku potovanja v resnici nisem imel kaj pritoževati nad prometnimi sredstvi. Letalo se je vzlif megli brezhibno dvignilo, napravilo širok zavoj in poiskalo smer proti Zagrebu. Nekje nad Kostanjevico se je megla razkadila. Leteli smo nizko nad Gorjanci, morda kakih sto metrov nad njimi, da je mamica z otrokom, ki si je na tem poletu zdravil hud oslovski kašelj, prestrašeno kliknila: "Joj, saj je bomo zaleteli-!"
Gorjance smo pustili mimo in še ni poteklo pol ure, ko smo se že spuščali na zagrebško letališče. Popoldne smo pot nadaljevali proti Sarajevu. Pooblačilo se je in vljudni uslužbenec letalske družbe nam je svetoval, naj se s pasovi privežemo na sedeže. Pod nami je ležala kakor morje brezbrežna gmota sivozelenih in črnih oblakov, nad njimi pa je bilo slepeče bogastvo sončnih žarkov. Priznati moram, da se me je navzlic temu divje lepemu prizoru loteval ■ strah, ko nisem več videl zemlje pod seboj. Letalo pa je brzelo kakor hudourna ptica in požiralo daljavo. Nekje nad Kaknjem se nam je spet približala zemlja. Neurni vetrovi so letalo nalahno premetavali, vse dokler nismo varno pristali na sarajevskem letališču.
Razrita cesta od letališča do Sarajeva je bila nekako v skladu z mojimi predstavami o primitivni Bosni. Avtobus se je majal in škripal, da je bilo joj. Nad mestom so se črtale silhuete visokih, kakor puščica ozkih minare-tov. Sklenil sem, da ne smem zamuditi slikovitega prizora z mu-seinom, ki vabi "pravoverne" na molitev. Djidjikovac, Novo Sarajevo, dolji stanovanjski bloki, so bežali mimo nas. Prvi vtis, ki ga je napravila name bosanska metropola, ni izpolnil pričakovanj. Nič eksotike, nič barvitosti, ki bi jo človek pričakoval od glavnega mesta "Jugoslovanskega orienta." Široke uhce, trgi, modeme trgovine, tramvaj, kavarne, običajna slika evropskih mest. Zamišljeni, zdolgočaseni efndija s efsom, ki v presledkih sreba kavo in bulji skozi okno kavarne "Evropa," bržkone premišljuje o minuli slavi islamske Bosne. 2e sem napravil križ čez staro, barvito Bosno. Toda že naslednji dan me je spet navdalo upanje. Hodil sem po Sarajevu in odkrival znamenitosti, ki so kot osamljeni, kakor skrbne roke ohranjeni spomeniki pričali o Bosni;*kakršna je bila nekoč. Odkril sem zdaj že porušeno baščaršijo, ko so ji namenili to usodo zaradi velike nesnage, ki se je skrivala v temelju lesenih tržnih hiš. Ta del Sarajeva se je ta čas že spojil z modernim središčem in ga bo z njim vezala tramvajska proga. Kakor punčico v očesu pa varujejo bosenski urbanisti bistriško naselj^, stari najbolj pestri del mest, ki nalik orlovskemu gnezdu kraljuje nad reko Miljacko in Se od ondod odpira lep razgled po vsem Sarajevu.
Najprej pade v oči veličastno
delo avstroogrske epohe, v či-stemm averskem slogu zidana vojašnica. Posebej zanjo in to lično vojaško utrdbo nad mestom so v Orient poslali arhitekta, da jo je zgradil po vzoru tamošnje stavbene umetnosti. Begova džamija bo ostala še stoletja neminljiv spomenik zreli ismanski dobi in bo vzbujala začudenje in spoštovanje, kajti njeni petdeset in več metrov visoki oboki, ki se v elegantnih lokih pno v vrtoglavi višini, so iz rezanega kamna in jih je človek malone dvigal z golimi rokami. Bistrik bodo obdali s svežim zelenjem in bo v bližnji bodočnosti obiskovalcem odprt kot prirodni park.
Stara Bosna se Sarajevu odmika pred civilizacijo. Poznani bosanski obrtniki, med katerimi so najbolj sloveli sakadžije, se umikajo v predmestja ah pa po-zapirajo svoje delavnice, ker jih privablja hitro rastoča industrija. Mestno središče je dokaj čisto, pa veliko bolj živahno kot pri nas, kajti napolnjuje ga s svojim ognjem živahni južnjaški temperament. Nad mesto se je pritihotapil omamni večer. Od begove džamije sem, je v malo hotelsko sobo lila tožeča, enolična molitev muzejna, ki je vabil
v cerkev. Še živi stara Bosna!
*
Še živi stara Bosna? Občutja se nenavadno hitro menjavajo in komaj kakih 69 km stran od Sare jeva sem se zavedel: Kmalu ne bo več stare Bosne!
Zenica. Bosanske Jesenice bo do v bhžnji bodočnosti pomenile jugoslovanskim narodom to, kar pomeni Nemcem Porurje. Cela baterija visokih peči, kovperjev in orjaških dimnikov je zraslo v Zenici v teh pičlih letih po osvoboditvi. Pred Jesenicami pa ima Zenica to prednost, da so vsi viri surovin takorekoč pri roki: premog v Kaknju in Zenici, surovo železo v Varešu. Vsa krajina v Zenici in okrog nje je eno samo veliko gradbišče. Reko Bosno, ki je do nedavnega tekla tik ob že
mVENT
and you
STRENgrm
Needless fires ore destroying America's resources at an appalling clip. Fires break out every 20 seconds, every day/ Defense workers' homes are burned out, vital factories destroyed, irreplaceable materials consumed. Careless habits make our cities highly vulnerable If an enemy drops bombs. So get into these good habits today;
Throw out rubbish and rags
Don't smoke where it's forbidden i (Never smoke in bed)

Don't misuse , electrical appiiances
Use safety-type ash trayt
dorit gamble with fire-the odds are against you!
leznici, so speljali daleč stran po novi strugi tako, da zdaj ni več v napoto novi jeklarni, ki so jo deloma postavili prav nad nekdanjo strugo reke. Na tako pridobljenem svetu gradijo še vrsto novih objektov, med njimi veUko kovačnico.
Spremenilo pa se ni samo lice mesta, ampak preoblikovan so se tudi ljudje. Kakšna velika razlika je med snažnimi, skrbno oblečenimi rudarji in kovinarji in med kmeti, ki jih srečaš na trgu. Tu se v resnici srečata stara in nova Bosna, Med otopele in zanikrne okohčane, ki na nizkih bosanskih konjičkih pripeljejo naprodaj.mast, slanino, sir in druge dobrote, se mešajo snažni in celo v kretnjah svobodni zeni-ški delavci. Eni v živopisanih an-terijah in fesih, drugi pa so že zavrgli znake stare Bosne in njihovi potomci kmalu ne bodo več vedeli, da so bili njihovi očetje nekdaj kos tega sveta. To je raznoliki bosanski živelj, čudovita mešanica običajev, ver, pisanih oblačil in nekdanjih nasprotij. Da, bila so nekdaj—in še ni dolgo tega—v tej deželi huda verska in odtod izvirajoča kultoma nasprotja, ki jih je umel poglav-nik Pavelič v veliko veselje Nein-cev, razprihovati in se z njimi okoristiti, da bi komu očital njegovo versko pripadnost.
*
Ob povratku si nisem mogel kaj, da ne bi obiskal sloveče Ilidže, katero je bojda celo sam Franc Jožef rad obiskoval zaradi njenih zdravilnih lastnosti. Njeni vrelci so žvepleni in tako toph, da je delj časa v vodi težko strpeti. Hotele, v katerih je bila med vojno okupatorjeva solda-ščina, so preuredili in je nekaj sto postelj na razpolago ljudem, ki jih mučijo revmatizem, isias itd.
Ko sem se z ozkotirno železnico vozil proti Mostarju, je bil v našem vozu vojni invalid, ki ga njegova zveza vsako leto pošlje v Ilidže na zdravljenje. Vračal se je domov krepak in razigran. Palico je imel le še zaradi lepšega. Bližale so se divje konture Pre-nja in Belašnice in na mestu, kjer je maršal Tito s svojo armado prebredil Neretvo, je invalidsko palico pokazal skozi okno: "Tukaj se je pisala naša zgodovina!"
Na tem kržišču, ki kaže gole rebri in ga razžarja hercegovsko sonce, je kljubovala okupatorju partizanska vojska, danes pa kljubuje na tem zgodovinskem mestu jugoslovanski človek pri-rodi. Jablaniška hidrocentrala! Njena orjaška pregrada se naslanja ob granitne stene prenske-ga vznožja, nekaj kilometrov dolg cevovod je speljan naravnost do turbinskih naprav. Velika strojnica je dolga malone za višino dveh ljubljanskih nebotič-
nikov. Na reki Neretvi bodo zgradili cel sistem hidrocentral, ki bodo dajale električno energijo hercegovski in bosanski industriji. V bližnji bodočnosti bodo s to energijo in z namakalnimi naprg,vami izboljšali sušna her cegovska polja, ki imajo sicer plitvo zemljo, a je sUno rodovitna. Tod bo dobro uspeval bombaž in tudi sredozemske kulture. Če bo le dovolj moče.
Ozkotirni vlak je drdral svojo enohčno pesem naprej proti mor ju. Dubrovnik je bU naš cilj! In kakor motiv, ki veže davnino s sedanjostjo, se je v vozu oglasila melodijo otožnega sevdaha. Monotono razbijanje koles pod na mi se je s pesmijo razlivala v celoto. Bosna in Hercegovina bosta bržkone še stoletja hranili svojo bitnost v pesmi in folklori, najbrž tudi takrat, ko ne bo več akšamov, vaške revščine in nepismenosti. Bosna je namreč dokazala, da njena bitnost ni v ohranjevanju fevdalnega reda in njegovega siromaštva, temveč v oživljanju in poplemenitenju narodnih šeg in običajev in vsega narodnega blaga. Predvsem pa je namen Bosancev in Hercegovcev zgraditi moderno industrijo, ki bo s svojo rastjo pomagala do konca porušiti ostanke starega sveta. ,
(Po "Delavski enotnosti")
HIŠA NAPRODAJ
Za 2 družini, 5 in 5 sob. Se bo sama izplačala; Zaprt porč, klet pod vso hišo in veliko podstrešje; fornez na plin, nanovo dekorirano in barvano znotraj in zunaj. E. 109 St., severno od St. Clair Ave. Cena $14,200. Pokličite lastnika.
RE 1-0954
Hiša naprodaj
Za 2 družini po 5 in 5 sob na 15311 School Ave. V izvrstnem stanju. Cena zmerna. Po izve se pri EDWARD J. KEMPEH, ' EV 1-4200 REALTOR 2536 Noble Rd.
Lesena hiša
od E. 185 St., 6 sob lota 37Vixl00. Cena $14,700.
Pokličite za sestanek. GIBSON REALTY KE 1-3530 — RE 1-1454
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega doffovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicotl 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
ALI VESTE...da
vaši trgovci v naselbini podajo dva fina radijska programa vsako nedeljo potom "Uncle Nick-a" v vaše razvedrilo in zabavo ....
Slovenski program — 12. opoldne do 12.30 pop.
"Sf. Clair Avenue" program — 1.30 do 2. pop.
VSAKO NEDELJO potom WJMO ... 1490 kc.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v oz-»načbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske njere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ame-riška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. i2 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
»
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na, vodni površini je 0.5369 'nautical" milje.
i
Za pošiljke preko morja
Razprodaja blaga s prihrankom denarja
Volneno blago, po posebnih cenah, perfektno za obleke, suits, in krila, 58" široko, regularna $2.15 vrednost, sedaj
samo ........................ jarda $1.50
Pravkar je dospela pošiljka novega blaga za suits, 60 inč. fino, težko gabardine in sharkskin blago, primerno za moške ali ženske suits, po prav posebni ceni _________________________ jarda $1.85
Sedaj na razpolago
BO square pisano Percale, regularna vrednost 59c sedaj samo ------------------jarda 35e
36" bela in siva pisana outing fla-nela, regularna
vrednost 57c ______________jarda 39e
36 inč. pobeljena kotenina, prve vrste, regularna vrednost 49c, sedaj -----------------jarda 35c
Mi imamo popolno zalogo krojaških potrebščin za moške in ženske obleke
Govorimo nemško in slovensko
S. Lieberman Woolen Company 1446 WEST 3rd STREET
lei. CHerry 1-6067
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. zj. do 5.30 pop. ob nedeljah od 9. do 12. zj.
DELO DOBIJO MOŠKI
TAPCO
potrebuje dobre moške
BULLARD OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE TOOL MAKERS TOOL ROOM POMOČNIKI CERTIFIED ARC VARILCI VSAKOVRSTNI BRUSAČI
stalno delo — nadurno delo — visoka plača od ure — prilika do napredovanja.
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Employment urad odprt ob
NEDELJAH 13. jan. 20, jan. 27. jan.
poleg rednih uradnih ura bo delavnikih.
Pridružite se TAPCO delavcem
Thompson Products, Inc.
23555 EUCLID AVE.
Mt'.i ■
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST


BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik
W////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////.
(Nadaljevanje)
Pri farovškem mostu se je Lov-rek težko sopeč ustavil in se zagledal v nekoliko naraslo in kalno rečico, ki je z godmjavim zadovoljstvom drla čez grmade grušča, in šele potem z očmi poiskal Gradišče. Bela hišica, zelena tratica pred njo, zapuščeni vrt in goli sadovnjak—vse se mu je nasmihalo, vabilo ga-in klicalo. .. Cvetoče breskve in marelice ob zidovih so nalikovale rožnatim plamenom, po sadovnjaku razsejane črešnje pa velikim belim šopkom. Ogledni stolp, ves trd in mrk, se je vzpenjal proti nebu ter je, kakor se spodobi, po vojaško pozdravljal svojega mladega gospodarja.
Čudovit pa je bil Beli dvor!
Ves pomladanski je blestel med temnim zelenjem smrek, a nad njegovim slemenom so krmarili trije ali štirje oblački, obžarjeni z zadnjimi odsevi večernega sonca. Tudi danes je ob pogledu nanj pričelo Lovrekovo srce hitreje utripati, ali tistega burnega vzhičenja, kakor v prejšnjih letih, ni bilo v njem: nekako odtujila sta se bila drug drugemu. Ali pa se je on preveč spremenil. ..?
Zdajci je pri farni cerkvi, ki je obenem z belim župniščem kraljevala na gričku onkraj Ložnice, tenko zaklenkalo. V slovesni ubranosti se je razlivalo bučanje orgel in petje cerkvenega zbora skozi odprta vrata nizdol do Lov-reka. S trudno kretnjo je ta snel
^A^eart and wet, the Frogmen return. Their dangerous mission is completed. Members of a Navy Underwater Demolition Squad, they have been working to clear 1,500 to 2,500 mines from a Korean landing area,
performing a duty in which every second is a matter of life or death. But that is the Frogmen's job for defense!
Defense is your job, too, and next to theirs how simple your job is! For yours is to keep this country's civilian front safe and stable, and solidly behind our military power. And one of the best ways to do that is by buying United States Defense Bonds. By creating a stable financial backlog of your own, through bonds and other forms of

saving, you are also making America's economy strong. > And remember, peace is only for the strong!	-j
So buy Defense Bonds. Buy them today and buy them regularly.., through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank. ■ t
The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence
Remember that when you're buying Defense Bonds you're building a personal reserve of cash savings. Money that will some day buy you a house or educate your children, or support you when you retire. Remember, too, that if you don't save regularly, you generally don't save at all. So go to your company's pay office—now—and sign up to buy Defense Bonds through the Payroll Savings Plan. Bankers recommend them as one of the safest forms of investment.
Don't forget that bonds are now a better buy than ever. Because now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25—but as much as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's too, buy United States Defense Bonds now!
Peace islbr-fhe	..'
Buy U.S.Deleiise Boii<fs tiowf
TV U. 3. OotwnnurU dotš not pay fo/thi$ adv^rtišing. Tht Trtatury DtptwtmtrU thank*, for their patriotic donation, the Adotrtisins Council tutd
ENAKOPRAVNOST
svojo vojaško čepico z glave in se zagledal v razsvetljena okna, ki so bolj in bolj rumenela v valovanju nastopajočega mraka. Sprevod je otvorila velikonočna pesem, iz cerkve so se usuli ljudje, pretežno ženske in otroci, postavili se v vrste, in med glasnim petjem in zvončkljanjem zavili okrog cerkve. Nad glavami je zaplaval baldahin in se z njimi počasi pomikal dalje.
Po končani procesiji so se zgrnili ljudje pred cerkvijo v gosto gručo, odkoder so se potem počasi razkrapljali. Vsa pota so bila posejana s svetlimi in temnimi postavami, hitečimi proti domu. Lovreku, ki se je bU v času svoje bolezni, ko je mesece in mesece nihal med življenjem in smrtjo, notranje odmaknil od ljudi, ni bilo nič do srečanja z znanci, pa je počakal, da so se razšli. Mudilo se mu ni in tukaj je bilo prijetno.
Šele naraščajoči, iz vode in vlažnih poljan puhteči hlad ga je pregnal dalje. Počasi stopa je, je vdihaval sveži zrak in z olajšanjem občutil, da ga njegova pljuča laže prenašajo in da se tudi manj upeha. Kajpak, tako hodil, kakor je nekoč, če ga je poslala rajna teta po to ali ono stvar v trg, še dolgo ne bo, morda nikoli več... Slehern, tudi najmanjši napor ga še vedno izmuči ter mu orosi čelo in obraz z znojnimi kapljicami.
Pri Kotnikovih se je ustavil. Vrata so bila zapahnjena. Njegovemu trkanju se ni nihče odzval, zato je potrpežljivo sedel na klop pred hišo ia čakal, da se pokaže kdo domačih. Spet se je vdal sanjarjenju, v katerem je misel podila misel, ne da bi se bila zavest ob eni ali drugi ustavila in zbrala, in ždel tako zamaknjen vase, da je preslišal korake bližajočih se ljudi. Po glasovih je spoznal svoje prijatelje.
"Nekdo je pred hišo...?" je dejala zaskrbljeno mati Kotnica.
"E, kak vojak bo," je zagodr-njal njen mož in prikrevsal bližje k Lovreku, ki se je potajil, deloma iz radovednosti, deloma iz ginjenosti, ter ni vstal s klopi.
"Oh, oče, nikar ne hodite k njemu!" je vzkliknil zvonek dekliški glas, ob katerem je prevzela Lovreka mehka radost—saj je bil glas njegove sestrice.
"Hej, mož, kaj bi radi?" je zaklical stari Kotnik in z nezaup-no opreznostjo stopil še bližje, stiskajoč v roki debelo palico. V tistih časih so namreč samotne domačije vznemirjali razni klateži in nepridipravi, ki so se jih ljudje po pravici bali.
Lovrek se ni mogel več zadrževati. Skočivši k preplašeno se odmika joči sestri, jo je vkljub njenemu odporu prižel na srce in jo presrčno poljubljal.
"Hej, vi, ali ste nori?" je za-
rentačil stari Kotnik in krepko odrinil nasilnega tujca od mladenke, onemogle od iznenadenja.
"Ali me res še niste spoznali?" se je zasmejal Lovrek.
Ob tem vprašanju se je.Polo-nica malone opotekla in se ihteč zgrudila na njegove prsi. Tudi Kotnika sta pristopila in mu stiskala roko. Med vzklikanjem in izpraševanjem so ga potegnili v sobo, kjer so prižgali luč in sedli k hrastovi mizi.
Vkljub stiski za svečavo so tisti večer pri Kotnikovih še dolgo svetili, zakaj vprašanj in pripovedovanja ni bilo konca, in nobenemu ni bilo do spanca. Lovrek je poročal o svojih frontnih doživljajih, pri čemer je previdno izpustil povest o svoji poslednji borbi v zakopih.
"Veliko si prestal," je kimal gospodar, z vidno naslado ba-sajoč svojo začmelo pipico z dolgo pogrešanim vojaškim tobakom, ki mu ga je bil prinesel Lovrek s seboj, ter nato z od-važnim obrazom spuščal v zrak goste oblačke sivkastega dima. "Zadnje mesece si bil v bolnišnici, praviš. Kaj pa vojaščine si se za zmeraj rešil?"
"Ne vem. Prav za prav so me odpustili za nedoločen čas. Zdravnik v Mariboru mi je pač dejal, da me ne pokličejo zlepa. .."
"Oh, kako ti privoščim, Lovrek!" je vzdihnila mati Kotnica. "Doma hitro ozdraviš, lepo ti bova stregli s Polonico! Ko bi tudi naš Janez imel to srečo... Bog ve, kod se revež potika? Že tri tedne ni glasu od njega..."
In kakor domenjeni, sta ona in Polonica enodušno zaplakali, in tudi oče je začel čudno hrkati in se odkašljevati, dokler se ni naposled s prisiljeno jezo obrnil k ženskama.
"Nikar se ne kisajta, bo že spet pisal! Do zdaj je imel vendar še tudi dosti sreče! Poglejte Lovreka, kaj je vse prebil, pa je le danes tukaj med nami!"
Lovrek je tolažil ihtečo Kot-nico, dopovedujoč ji, da včasih, posebno ob premikanju čet, vojna pošta pri najboljši volji ne zmore dela in da na vzhodni fronti, kjer so Janeza še vedno slutili, sploh nimajo več prave vojne. Zares mu je uspelo, da so se žalostni obrazi nekoliko razvedrili ter so se Kotnikovi s Polonico vred utešeni spravili k počitku.
Pri teh dobrih ljudeh je potekla Lovreku Velika noč tiho in mirno, brez prazniške razigranosti. Po praznikih, ko se je vrnila tudi dekla Ančka, ki je bila preživela Veliko noč pri neki prijateljici, so se Lovrek, Polonica in Ančka preselili na Gradišče, ki so ga z združenimi močmi v nekaj dneh uredili tako, kakor je bil ostal v spominu mladega gospodarja.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek In razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo In podučno Čtivo priljubljene povesti
Morali so se tolikanj požuriti, ker Lovrek kar ni mogel dočakati bivanja med dragimi stenami, ki so toliko let čuvale in obkrožale njegovo mladost, spremljale njegovo otroško rast, prisluškovale njegovim mladeniškim sa-mogovorom. V njih je pričakoval tistega posebnega miru, ki ga je bil ves čas pogrešal, tiste notranje poglobitve, ki bi mu povrnila poleg telesnega zdravja tudi duševno svežost. Nameraval se je čim bolj odmakniti ljudem, čim bolj pa se približati prirodi. Od nje si je obetal vsega: miru, zdravja, življenjskega veselja... ii.
Ali čudno! Pričakovane okrepitve ni bilo, dasi v malone strnjeni vrsti so sledili zlati pomladanski wnevi, ki so obsipali bledega, pod oglednim stolpom se-devajočega moža s svojimi žlahtnimi in okrepčujočimi prameni. Naslonjen na pleten naslonjač, je podremaval ali pa se zamišljeno razgledaval po ozeleneli in razcveteli dolini pod seboj. Cesto je z zadrževano sapo opazoval sivkaste martinčke in zelene kuščarje, ki so se sončili na raz-žarjenem kamenju, a ob najmanjši njegovi kretnji plašno odšvignili v svoje luknje. Dasi je mnogo mislil, se vendar nobene misli ni mogel oprijeti: kakor skozi sito so curele in izginale v podzavest, in Lovreku se je ves čas dozdevalo, da se njegova duša noče ali pa ne more povrniti k svojemu nekdanjemu načinu življenja.
Spričo te notranje odrevenelosti se mu je zdravje vračalo le počasi, a njegove telesne sile so se ob vsakem neznatnem naporu hitro izčrpale. Zdaj, ko se je bil
na sestrino prigovarjanje spet obril, se je pokazalo, kako nežen in skoro prozoren je njegov še vedno zali obraz, v katerega so telesni napori in duševne bolečine začrtali nezbrisne poteze.
Sam se svojega stanja ni, čisto jasno zavedal ali mu vsaj ni bilo neugodno. Polonici pa, ki ga je skrivaj često z žalostjo motrila, se je zdelo, da ne kaže nikakega zanimanja za obdajajoči ga svet. Ob lepih dneh ga je zategadelj z zvijačo izvabila na vrt, ob čigar pogledu so bolniku res zab-lestele oči v starem ognju, a žal, samo za nekaj trenutkov. Kmalu ga je vnovič prevzela toposti na-likujoča brezbrižnost. Ni se zmenil za tisočere glasove mladolet-ja okrog sebe, marveč z bolno naslado in kakor od daleč sledil vrvenju svojih misli, ne da bi se bil potrudil, določiti jim vsebino in smer. Nalik morju so pljuskale ob zavest in jo spet zapuščale, povračale se in nemirno valovile, pretvarjajoč Lovrekovo budno stanje v meglene sanje, iz katerih so ga za kratke hipe iztrgali redki posetniki, najnujnejši dnevni opravki ali pa—bolj po-redkoma—spomini.
(Dalje prihodnjič)
EDUCATION MOLDS OUR FUTURE
BETTER SCHOOLS BUILD A STRONGER AMERICA
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
JOSIE ZAKRAJŠEK — PRESTAVILA M. I.
(Nadaljevanje)
Vlada ohranjuje to hišo kot zgodovinsko svetišče in jo oskrbuje neki daljni pesnikov sorodnik, ki živi nedaleč proč. France Prešeren je bil rojen leta 1800 in je umrl 8. februarja, leta 1849. Pred dvema letoma so Jugoslovani obhajali 100-letnico njegove smrti.
Ko smo prišle iz Prešernove rojstne hiše in se pripravljale za odhod, smo zagledale v hlevu dve-ženski, ki sta pridno delali. Približale smo se jima in ju opazovale. Sredi hleva sta imeli na podu velik kup fižola v stročju. S čepci v rokah sta v ritmičnem slogu malitili fižol, ne da bi se cepca kdaj dotaknila eden drugega in fižol se je kar valil iz stročja po tleh, nakar sta ga porinili na stran in spravili v vreče.
Povedali so nam, da mlatijo pšenico in drugo žito na isti način in ko sem jim jaz razložila, da imamo pri nas v Zedinjenih državah mlatilne stroje na bencin, so mi hiteli zatrjevati, da ni daleč čas, ko jih bodo imeli tudi oni. Seveda naš razgovor je kmalu napeljal, da so nas vprašali, kako žive Slovenci v Ameriki, če še niso pozabili materinega jezika in če pojmijo, kaj skušajo Jugoslovani doseči. Zagotovila sem jih, da ameriški Jugoslovani z velikim zanimanjem zasledujejo in čitajo o jugoslovanskem razvoju.
Povabile so nas, naj gremo z njimi v'hišo, da nam izkažejo njih gostoljubnost, toda nismo imele čase. Potovale smo naprej skozi Kranjsko goro na Metulje, kjer smo se ustavile v delavskem letovišču." Moški so ravnokar balinali in jih je bilo prijetno opazovati. Nadaljevale smo pot na Planico. Ravno tu med Planico in Kranjsko goro se nahaja športno središče Slovenije. Planica leži ob vznožju gore, kjer je inženir po imenu Stanko Bloudek, zgradil največjo skočkarsko progo, kamor prihajajo skočkarji iz vsega sveta. Bila sem presenečena, ko sem zvedela, da se je pričel skoč-karski šport (skiing), prav za prav v Avstriji in Sloveniji.
Zgodovinar Valvazor namreč omenja vporabo skočk že v 17.
stoletju, in sicer med kmeti na Kranjskem. Izza davnih dni pa do danes so skočke služile, kot potovalno sredstvo preko zasneženih gorskih okolic. Pred kakimi 20 leti je neki skočkar skočil preko 100 metrov na Planici, kar je bilo nekaj izrednega, toda leta 1948 je bil napravljen isto-tako na Planici tozadevni svetovni rekord s 120 metrov dolgim skokom.
Motreč prostor sredi- meseca oktobra, sem si skušala predoči-ti živahnost, ki vlada tu za časa zimskega športa, ko je tu vse-polno smučarjev. Sedaj je bila okolica še več ali manj zelena in skočarska proga je zgledala pusta in zapuščena, toda kmalu je imelo tudi vse oživeti. Ker je bil dan precej naporen, smo se rade vrnile na Bled in k počitku.
Prihodnje jutro smo bile že zgodaj na nogah, misleč da se čimpreje podamo na pot, toda narava je odločila drugače. Ko smo pogledale skozi okno, nismo videle ničesar, ker je bila tako gosta megla, šla sem na teraso, v pričakovanju, da mi tam prodre pogled skozi meglo, toda bilo ni nič boljše. Ko sem sedela in čakala, kdaj se dvigne megla, sem zaslišala, kako je iz zvonika male cerkvice na otoku ura bila šest. Okrog devetih se je megla toliko dvignila, da smo se lahko podale na pot v Bohinj. Šle smo skozi Srednjo vas, ki je iz neznanega vzroka pred desetimi meseci pogorela do tal. Vse je bilo se razdejano, le sem in tja so pozidavah. Delo je napredovalo počasi, ker se je vršilo vse pozidavanje po dokončanem rednem dnevnem delu.
Okoliške unije so preskrbele za žrtve požara začasne domove in jim sploh pomagale čimpreje zgraditi nova bivališča. Toda splošno pomanjkanje vsega materiala jim je delo otežko-čevalo. Videle smo otroke, ki so se igrali med razvalinami, ko smo se odpeljale naprej proti Sv. Janezu in Bohinjskemu jezeru.
Peljale smo se nekako polovico okrog jezera, ob napisu Sv. Janez pa smo izstopile in šle naokoli na ogled. Malo navzgor po poti je bilo delavsko letovišče in smo se torej ustavile. Tu je bilo pre^e poletno bivališče jugoslo-
vanskega regenta Paula, sedaj pa prihajajo sem na počitnice delavci.
Mara je na vsak način vztrajala, da moram videti izvirek reke Save in smo šle torej navzgor po jako strmem bregu. Sploh je bila pot zelo naporna. Ker nisem hribolazka, sem bila kmalu vsa zasopihana ter sem si morala oddahniti, da sem prišla do sape. Čez kake pol ure smo končno dospele na vrh in sem spoznala, da je bil krasen razgled, ki se nam je nudil v resnici vreden napora.
Visoko nad nami je drvela voda iz dveh razpok in padala kakih 1,000 čevljev navzdol, tvoreč izvirek Save. Pomudile smo se na vrhu nekaj časa, nakar smo pričele pot navzdol. Med potjo smo slišale iz daljave, kako so drvarji sekali drevje in sem in tja svarilen klic, da ima pasti drevo. Tako smo srečno dospele do vznožja gorovja in se podale nazaj na Bled, da dobimo našo prtljago in se vrnile v Ljubljano.
(Dalje prihodnjič)
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevliarju, ki vedno izvrši orvovrstno delo.	sjJ
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
PRODA SE
popolnoma nova Philco ledenica, katero smo dobili za darilo. 9 kub. čevljev. Velik predal za zmrznjeno meso.
Vpraša se na 20341 ARBOR AVE.
IV 1-6459
Hiša za dve driižini
med St. Clair Ave. in Superior Ave. se proda. 6 in 5 sob, vse v dobrem stanju. Cena $11,900. Vpraša se na 6716 EDNA AVE. EX 1-6271
Kolikor vroče vode hočete, kadar jo hočete, na budzetu od
97.59
in naprej
poleg Inštalacije
BUDGET
GAS FIRED WATER HEATIR bv
Avtomatični PLINSKI vodni grelec, varčen na gorivu, nudi ved-dno dovoljšnjo in zanesljivo zalogo vroče vode.
LAHKI POGOJI
Kupite ga ledaj in poiluiit* s« našega načrta ca lahko odplačevanje.
W. F. HANN & SONS
15505 EucM Ave.
MU 1-4200
Ust. 1907
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED MALE
MuntzT-V
NEEDS SALESMEN
This National Organization offers excellent earnings. — Good working conditions. — Pleasant Associates.
Prefer man familiar with people and community.
MuntzT-V
1705 WASHINGTON ST. Waukegan, 111.