f-oitnina plačana v jrotovtni. Leto LXIV., št, 77 Ljubljana, torek 7. aprila 19JI Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratt do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica M. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3128, PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Jelovški morilec v rokah pravice Lep uspeh mariborskih orožnikov Morilec Rudolfi Mohorko pravi, daje imel še enega pomagača ter cinično opisuje zločin — Pogreb nesrečnih žrtev Maribor, T aprila. Strašni zločin, ki je bii izvršen v noči od velike sobote na velikonočno nedeljo v hiši posestnika Dobaja v Jelovcu nad Kamni-co pri Mariboru, o katerem je obširno poročalo že današnje >Jutro<, še vedno razburja vso javnost, zlasti pa prebivalstvo dravske doline iz Kozjaka, ki še ne pomni tako gnusnega zločina, pa tudi ne zločina na tako velik praznik, kakor je velika noč. S pravim zadovoljstvom je zato vsa javnost sprejela danes vest >Jutra«, da je ta človeška zver že v rokah pravice. Glavna zasluga za to. da je bil morilec tako hitro izsleden, gre našemu vrlemu orožništvu. zlasti pa komandirju mariborske orožniške čete kapetanu Aliji Djemidžiću, ki je takoj po obvestilu krenil na mesto zločina, izvršil lokalni ogled in izdal navodila za nadaljno preiskavo in zasledovanje. Brzojavno so bile obveščene vse orožniške postaje v dravski banovini ter vse obmejne straže, ker je obstojal upravičen sum, da bo skušal morilec pobegniti preko meje. Orožniki so bili noč in dan na nogah ter so preiskali takorekoč vsak kotiček. Seveda ni bilo zanje ne praznika, ne počitka, zato pa tudi uspeh ni izostal. Preiskavo je sprva otežkočalo dejstvo, da zagonetnega pomagača pri nakladanju jabolk ni nihče poznal po imenu. Edini sin Ivan Dobaj, ki je bil po odkritju gnusnega zločina ves zmeden, je podal dokaj nejasen in površen opis neznanca. Oblasti so pravilno sumile, da utegne biti morilec neki Rudolf Mohorko, ki je bil 1. 1929 osumljen soudeležbe umora posestnika Kanclerja pri Sv. Križu nad Kamnico. Takrat je Mohorko pobegnil in ga doslej še niso mogli izslediti. Pokazali so sinu Ivanu Mo-horkovo sliko. Že na prvi pogled je Ivan izjavil: >Da, prav ta je!c O tem so bile obveščene takoj vse orožniške postaje, ki so že od prej imele Mohorkovo sliko, za katerim je bila svoječasno izdana tiralica. Zasledovalni oddelek mariborske orožniške čete pod osebnim vodstvom kapetana Djemidžica je pozno zvečer patroliral v okolici južno od Maribora. Na cesti med Slivnico in Orehovo vasjo je okrog 20. naletel na moškega, ki se je vedel zelo sumljivo. Ko je zagledal orožnike, je za hip obstal, nato pa skušal pobegniti preko polja. Orožniki so ga seveda takoj ustavili. Ko so ga prijeli, je neznanec potegnil nož in si ga hotel zabosti v prsa. Seveda so mu to preprečili in ga vklenili. Šele sedaj se je izkazalo, koga so dobili v roke. Aretiranec je brez obotavljanja povedal, da je oni Rudolf Mohor-kot ki je poklal Dobajeve v Jelovcu. Orožniki sami so bili presenečeni nad svojim skoro nepričakovanim uspehom in so aretiranca še ponoči eskor-tirali v Maribor. Na poveljstvu orožniške čete v Mariboru so Mohorka skoro vso noč zasliševali. Dočim je bil v prvem hipu po aretaciji zelo razburjen in videti potrt, se je spotoma do Maribora popolnoma umiril, pri zasliševanju pa se je vedel neverjetno cinično in drzno. Svoj grozni zločin je pripovedoval in opisoval, kakor da gre za kako zabavno zgodbo na izletu. Svoje dejanje je brez oklevanja priznal ter izpovedal, da ni bil sam, marveč da je imel še enega pomagača. Pri Dobajevih je bil zaposlen v torek in sredo, ko so nalagali jabolka. Že prej je slišal, da ima stari Dobaj precej denarja. Zato je že dalje časa pre-žal na ugodno priliko, da bi mogel priti nesumljivo v hišo in si stvar bližje ogledati. Ko je videl, da nakladajo jabolka, se jim je kar pridružil in se jim predstavil za brezposelnega delavca, ki tšče dela. Sprejeli so ga prav ljubeznivo. Tako si je vse lepo ogledal in si zasnoval načrt, kako bo prišel do Dobajevega denarja. V sredo zvečer je odšel in krenil po tihotapski poti pre- ko meje v Avstrijo, kjer se je dogovoril s svojim tovarišem. Pravi, da ga po imenu ne pozna in da je to hribovec. V soboto zvečer, ko je bilo že temno, sta se skrivaj prikradla k hiši. Skozi okno sta videla, da so bili Dobaievi vsi zbrani v sobi ter so molili. Ker so bila vezna vrata, kakor se je Mohorko že prej prepričali noč in dan odprta, sta lahko neopaženo smuknila v vežo in od tam v klet. V kleti, kjer se je Mohorko že od nakladanja jabolk dobro spoznal, sta se lotila malega sodčka vina, ki ga je imel Dobaj pripravljenega za praznike. Spila sta kaka dva litra, da sta bila, kakor pravi Mohorko, bolj korajžna. Dobajevi so se medtem podali k počitku. Ko je zavladal okrog pol 10. v hiši mir in sta bila preprirnna, da že vsi trdno spijo, da prišla iz kleti. 2e prej sta se oborožila vsak z eno sekiro. Najprej sta šla v sobo, kjer je spal stari Dobaj sam in kjer je imel tudi spravljen denar. Mohorko pravi, da nista mislila ubijati. Pričakovala sta, da se stari Dobaj sploh ne bo prebudil, če pa bi se že zbudil, bi ga eden držal v šahu, drugi pa bi medtem poiskal denar. Toda v tem sta se zmotila. Cim sta odprla vrata sobe, je stari Dobaj planil v postelji pokonci in osorno vprašal: >Kdo je?< Videč, da zlepa ne bo šlo, je Mohorko planil na starega Dobaja in mu s sekiro razbil lobanjo. Ker se je še vedno gibal, je še parkrat zamahnil po njem. Dobaj ni dal od sebe nobenega glasu. Le, ko je udaril z glavo ob posteljno stranico, je zaropotalo. Od tega so se menda zbudile tudi ženske v kuhinji, ki so začele vpraševati, kaj ie. Nato sta oba planila v kuhinjo in začela brezobzirno klati okoli sebe, kakor se izraža Mohorko. Hribovec, ki je bil z njim, j*1 ubil staro Kunigundo in 37-letno Alojzijo ter 6-letnega re-iencka, dočim ;|e Mohorko sam razme-saril 31-letno Terezijo. Ko ga je zagledala, je dvignila levo roko nad gla- vo, zaradi česar ji je pri zamahu 8 sekiro odsekal tudi štiri prste leve roke. Ko sta tako opravila ta zverinski posel, sta šla nazaj v sobo, kjer sta pi ometala omaro in skrinjo in iskala denar. Bila pa sta zelo razočarana, ker sta namestu denarja našla le hranilne knjižice, ki so bile za nju neuporabne. Vzela sta vso gotovino, ki sta jo našla, vsega okrog 2000 Din. Mohorko je pri odhodu odložil svojo sekiro na oknu v sobi, njegov pajdaš pa jo je vzel seboj in jo zavrgel pozneje v gozdu. Kmalu po zločinu sta se ločila in Mohorko pravi, da ne ve, kam je krenil njegov zločinski tovariš. Vse to je Mohorko pripovedoval tako mirno, kakor da se ga sploh ne tiče. Sploh ne kaže nikakega kesanja in napravlja vtis skrajno pokvarjenega človeka. Pri nadaljnem zaslišanju je Mohorko tudi priznal, da je sodeloval pri umoru posestnika Kanclerja pri Sv. Križu nad Mariborom 1. 1929. Kakor takrat, mu je tudi tokrat šlo samo za denar. Mohorko je star 33 let ter je doma z Dravskega polja, nekje v okolici Ptuja. Kot nezakonski sin je bil skoro brez vzgoje in le od zgodnje mladosti prepuščen samemu, sebi. Kmalu je zašel na stranska pota in v zločinsko družbo ter je imel že večkrat opravka s sodiščem. Osumljen je tudi poskuše-nega roparskega umora pri Devici Mariji v Puščavi. Ko bo zasliševanje, ki se bo danes še nadaljevalo, zaključeno, ga bodo izročili sodišču. Pogreb žrtev zverinskega morilca se je vršil danes dopoldne v Kamnici. TJneležila se ga je ogromna množica prebivalstva iz bližnje in daljne okolice. Ljudje najbolj pomilujejo Dobajevega sina Ivana, ki je tako tragično v eni sami noči izgubil svoje najbližje Grozni zločin ga je tako potrl, da je še danes ves zmeden. Ljudje, zlasti pa bližnji sosedje, ga tolažijo in mu gredo vsestransko na roko. Tajna pogodba Španije in Italije Italija na] bi dobila na Balearih oporišče za svojo mornarico koče v pomorskih pogajanjih Francije in Italije Tež- Pariz, 7. aprila. AA. Listi obširno komentirao o tajno pogodbo, kd \e bila svoj-čae sklenjena pod diktaturo pokojnega generala De Rivere z Muasolinijem. Po poroCidu lasta ^L'Information« iz Madrida je zunanji minister grof Roma-nones je naprosil Špansko časopisje, naj obravnava to vprašanje z največjo previdnostjo. Pariški listi dvomijo o iskrenosti teh in podobnih španskih izjav in opozarjajo na izjavo bivšega španskega ministra za zunanje zadeve Santiaga AJbe, ki je pred trema leti dejal, da se je Španija s to pogodbo obvezala prepustiti Italiji v primeru nove svetovne vojne Balearako otočje kot oporišče za vojne operacije Italijanske mornarice. Madrid, 7. aprila AA. Ust »ABC« je objavil razgovor z mornariškim ministrom admiralom Riviero m, ki je ponovil zahtevo Španije, naj se jd dovoli, da se priključi londonski pomorski pogodbi. Admiral je izjavil, da Španija doslej še ni prejela uradnega odgovora na svojo zahtevo. Nadalje je povdarjal, da se je španska vojna mornarica pod diktaturo Prima de Rivere zelo ojačiia, tako da vzdržuje Španija ravnotežje med pomorskimi velesilami v Sredozemskem morju. Pariz, 7. aprila. AA. »Matin« poroča, da bosta minister za zunanje zadeve in minister za mornarico imela konferenco s predsednikom republike Doumerguom v Vlile Franche. Raspravljali bodo o pomorskem sporazumu z Italijo. Modalitete bodo ostale kakor doslej napram Italiji konciLi-jantne. Ust pri tem ugotavlja, da bo Francija zgradila do 1936 135.000 ton, Italija pa 129.000 ton vojnih ladij, ob koncu L 1936 pa bo znflfcala Francija stanje brodorrja sa 66.000 ton, ker bo iztočila stare ladje. List vprašuje, ali so odgovorni činitelji napravili potrebne korake, da se nadomesti ta izguba in varuje Francijđ premoč, ki ji je potrebna na Sredozemskem morju. Revolucija ▼ Venezueli Venezuela, 7. april«, V državi je iz* bruhnila vojaška revolucija. Upornike vodi general Čeden o. Med uporniki in vladi zvestimi četami se je vršila huda bitka, v kateri so imele vladne čete velike izgube. Uporniki so dosegli mesto Ferando ter več drugih važnejših mest. Vodja upornikov general Cedeno je izdal proglas, v katerem pravi, da hočejo revphicijonarji odstraniti že 30 let trajajočo diktaturo Katastrofalen tajfun na Japonskem Tokio, 7. aprila. Močan tajfun s točo je na vojaškem letališču na otoku Krožni um* čil 10 letat 10 drugih leta* je bilo težko poškodovanih. Orkan je zrušil 30 hiš in je tudi sicer povzročH veliko opustošenje. Brzojavne in telefonske proge so prek m jene. Po dosedanjih vesteh so bile 4 psebe ubite, približno 60 pa ranjenih. Škoda se ceni na več milijonov jenov. Briand ne gre v London V Franciji tolmačijo povabilo dr. Briininga in dr. Curtiusa na prijateljski razgovor v London o avstrijsko-nemškem carinskem dogovoru kot popustljivost Anglije proti nemški politiki ekspanzivnosti Berlin, 7. marca. AA. V tukajšnjih političnih krogih je napravila vest iz Londona, da bo angleška vlada povabila dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa na zasebni prijateljski sestanek v Chequersu globok vtis. Vest je priobčil londonski »Times«. Pristojni krogi v Berlinu so vest potrdili. Ta sestanek je že bil dogovorjen pred objavo pogodbe o nemško-av-strijski carinski zvezi. Dr. Briining in dr. Curtius se bosta povabilu odzvala. Na sestanku bo šlo za intimen in prijateljski razgovor o vprašanjih med Nemčijo in Anglijo. Pariz, 7. aprila. Agencija »Radio« poroča, da je angleška vlada povabila zunanjega ministra Brianda. naj se v začetku maja udeleži sestanka z dr. Bruningom in dr. Curtiusom v Londonu. Na tem sestanku naj bi se premotril načrt avstrijsko-nemške carinske unije in vse, kar je s tem v zvezi. V pariških krogih je izzvalo to povabilo zelo neugoden vtis in je Briand odgovoril, da se zaradi zasedanja Društva narodov vabilu ne more odzvati. Pariz, 7. aprila. » i emps« naglasa, da je vest o povabilu Brianda v London izzvala v pariških krogih zelo neugoden vtis. »Journal« piše, da Anglija kljub napakam, ki jih je napravila pri svojem posredovanju med Rimom in Parizom, vztraja na tem, da zavzema nekako vlogo razsodnika. Angleški akciji bi ne bilo oporekati, če bi b;la Anglija popolnoma nepristranska, že ponovno pa se je pokazalo, da tega ne pozna. Francoska javnost je slejkoprej prepričana, da je avstrijsko^hemški carinski pakt popolnoma nesprejemljiv. »Echo de Pariš« naglasa, da pomeni akcija Londona nov udarec Briarrdu in označuje inicijativo Hendersona za zelo žaljivo. Laskavo povabilo nemškim državnikom mora zbuditi v Nemčiji in Avstriji le vtis, da Avstrija ne nasprotuje priključitvi Avstrije k Nemčiji. S tem bosta Dunaj in Berlin le še ohrabrena, da pospešeno nadaljujeta svojo politiko in postavka še večje zahteve. Akcija delavske vlade bo dovedla do poostritve diplomatske in vojaške obrambe. Celo levičarski »L* Oeuvre« je zelo skeptičen in kritizira postopanje Londona, o katerem pravi, da samo podpihuje politiko Nemčije, ki je izzvala krizo Evrope ter naglasa, da bo akcija Londona izzvala v Berlinu vtis, da Anglija nemškim zahtevam v Ženevi ne bo nudila resnega odpora. London, 7. aprila. Povabilo nemškega kancelarja Briininga in nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa na sestanek v London je v tesni zvezi s položajem, ki je nastal z objavo avstrijsko-nemške carinske unije. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da hoče Aen-derson z obema nemškima državnikoma na prijateljski način obravnavati ves kompleks vprašanj, ki se je pojavil v zvezi z načrtom avstrijsko-nemške carinske unije. Po prvotnem načrtu naj M se tega sestanka udeležila tudi italijanski in francoski zunanji minister. »Dailv Herald« poroča v zvezi s tem, da ni izključeno, da se bo pod gotovimi pogoji osebno udeležil tega sestanka tudi Mussolini. List poroča nadalje, da se bo pri teh razgovorih načelo tudi vprašanje priprav za svetovno razorožirve-no konferenco ter naglasa, da se bo konferenca vršila najbrž v Londonu, ker je London izmed vseh doslej predlaganih mest še najbolj pripraven. Praga, 7. aprila. Na kongresu češkoslovaške namdnosociame stranke je imel dr. BeneŠ obširen referat o zunanji politiki. V svojem govoru se ie rz formalnih in stvarnih razlogov odločno izjavil rtroti načrtu avstrijsko - nemške carinske unije. Rumunska vladna kriza Rumunski parlament bo bržkone razpuščen — Novo vlado bo sestavil Titulescu brez nar. kmetske stranke Bukarešta, 7. aprila. Londonski poslanik Titulescu, ki mu je kralj brzojavno poveril mandat za sestavo nove vlade, je mandat sprejel in bo jutri dospel v Bukarešto. Takoj po svojem prihodu bo pričel pogajanja z vsemi voditelji strank ter skušal sestaviti široko vlado narodne koncentracije. Uspeh njegove misije je odvisen v glavnem od stališča, ki ga bodo zavzeli Maniu in njegovi pristaši. Narodna zaranistična stranka je pripravljena sodelovati v taki koncentraciji samo pod pogojem, da Nesreča zagrebškega dirkača v Budimpešti Budimpešta, 7. aprila. Pri včerajšnjih motornih dirkah se je smrtno ponesrečil znani zagrebški dirkač Vladimir JakušiČ. Zaletel se je v peščeno barikado in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v gležnju ter dobil hude notranje poškodbe. Njegov spremljevalec monter Medilac se Je pri padcu zlomil lobanjo in je med prevozom v bolnico umri. Danes ob 4., 7. m 9. url zvečer Velikanski uspeh!! Tino Pattiera najslavnejši sodobnik tenoristov poje v grandijozni fUmski operi: Fra Diavolo Pole^ tega najnovejši zvočni tednik in saloigra z »Micky« miško Predprodaja vstopnic od 11.—%13 „Elitni kino Matica" ostane sedanji parlament. Temu pa se proti vi jo vse ostale stranke in bržkone tudi krona, zaradi česar je verjetno, da bo parlament razpuščen. V tem primeru je široka narodna koncentracija izključena. Titulescu bo bržkone moral sestaviti koalicijsko vlado brez narodnih zaranistov, v katero pa bodo pritegnjeni tudi politiki izven strank. V tej zvezi se imenujeta general Prešan in prof. Jorga. Liberalci so pripravljeni sodelovati v vsaki koaliciji, ako se jim zagotovi dva ministrska portfelja. Vstaja na Madeiri Funchal, 7. aprila. Včeraj je na Madeiri izbruhnila revolucija. Vsi predstavniki režima so bili aretirani in zaprti. Oblast je prevzel general Suza Pias kot najstarejši oficir. Do krvavih pobojev je prišlo, ker se izpremembi ni nihče upiral. Na otoku vladata red in mir. Nova vlada bo sestavljena še danes. Lizbona, 7. aprila. Vlada je imela snoči dolgotrajno posvetovanje o položaju na Madeiri Sklepi še niso znani. Značilno pa je, da še niso odšle čete, ki so bile določene za odhod na Madeiro. Kdor oglašuje, ta nanreduie! Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize : Amsterdam 22.826, Berlin 13.545—13.576 (13.56). Bruselj 7.9197, Budimpešta 9.9277, Curih 1094.1—1097.1 (1095.9), Dunaj 799.16—802.16 (800.66), London 276.67, Newyork 56.73—56.93 (56.83), Pariz 221.76—223.76 (222.76), Praga 168.22—169.02 (168.62), Trst 298. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1290, Pariz 20 3325. London 20.2525, Newyork 519.70, Bruselj 72.27, Milan 27.215, Madrid 57.25, Amster* dam 208.32, Berlin 123.725, Dunaj 73.08, So* Rja 3.765, Praga 15.39, Varšava 58.20, Budimpešta 90.615, Bukarešta 3.0925. SLOVENSKI X A KOLU, dne 7. aprila 1931 Stev. 7? Ljubljanski občinski proračun Poročilo načelnika finančnega odseka Ivana Tavčarja o občine za leto 1931 Vodovod Mestna vodama razpetega s 4 črpakii-mj agregati, od katerih lahko črpata stara dva agregata po 46.000 M na dan, nova agregata pa po 90.000 hI. Vsi Stfrie agregati torej 270.000 M vode na dati. Največja poraba vode Je znašala leta 1930. 189.000 hI vode na dan, medtem ko se je leta 1929 porabilo največ 172.000 M vode na dan. Skupno se le porabilo vode leta 1928. 44 milijonov hI, leta 1929. 51 milijonov hI in leta 1930. pa tudi 51.6 milijonov hI. Mestna vodarna je torej preskrbljena s parnimi stroji in črpalkami za nekaj let. Celo vodovodno omrežje je merilo leta 1930. [13.809 m, to je za okroglo 11.000 m več kot leta 1929. Rlazvoi mesta zahteva, da bo poJožiti po možnosti še tekom leta 1931. okroglo 8000 m novih cevi, kar bi veljajo 1 maliioti dinarjev. Vse nove m vest idie krije vodarna te lastnih sredstev. Vodovodna naklada je predvidena v predloženem proračunu v isti izmeri kot prejšnje leto, to je 9% od naaemnjfie pri starih hišah m 2—8% od najemnine v novih hišah. S to odškodnino lahko porabi vsaka stranka po 600 1 vode na dan. Za večjo porabo vode se računa po 1.50 Din za m8. Onim strankam pa, ki plačujejo vodo po vodomern in plačajo samo tisto kar porabijo, se zaračuna rrr8 po 3 Din. Izvzete so industrije, ki plačujejo vodo odslej po posebni stopnjevalni tarifi od 1.50 do 3 Dim za m3. Vodovodna naklada je visoka, in kakor hitro bo občina lahko pogrešala večji dohodek, bo prva naloga, regulirati vodovodno naklado navzdol. Zaenkrat pa to ni mogoče, termnanj, ker mora vodarna investirati iz lastmh sredstev mnHijonske svote za izpopolnitev vodovodnega omrežja. Klavnica V klavnici trna mestna občina investiranih 19 milijonov dinarjev in je klavnica poleg elektrarne najjačje im nič manj važno mestno podgetje. Klavnica z lahkoto amortizira Investirano glavnico, poleg tega pa daje splošni mestni upravi vsako leto še precejšni prispevek. Naša klavnica je vzorno urejena in prva re vrste v državi. Vse jo hodi gledat, dela načrte po njej, odnosno že gradi po našem vzorcu svoje klavnice. Z modernimi hladilnicami ni samo ustreženo kon-sumentom, da dobivajo na trgu boljše blago, ampak Mavniške naprave so v službi v preventivni bragii za ljudsko zdravje. V zadnjem času uveden pregled trihnin vsega prašičjega mesa, preprečuje nevarnosti težkih obolenj, katerim bi bilo lahko izpostavljeno prebivatetvo. Konsumenti, kot obrtniki mesarji so zadovoljni s klavnico, katere gospodarski pomen bo še jačji, ako nastopi izvozna konjuktura klavne živine. S svojimi popolnimi tehničnimi napravami je klavnica zmožna obvladati največji izvoz. Pogrebni zavod Položaj pogrebnega zavoda se je znatno zbolišal, odkar so upravne oblasti odločile, da ima pogrebni zavod izključni monopol v mestu in odkar je izločena konkurenca nekega okoliškega podjetja. Pričakovati je, da se bo čisti donos pogrebov^ zviša! za okroglo 130.000 dinarjev. /elimo, da bi se pogrebni zavod gospodarsko okrepil in prebolel nesrečne investioije. ki jiih je zagrešil s svojim upravnim poslopjem. Svojega monopolskega stališča pa pogrebni zavod vendarle ne sme izrabljati in mora s ceneno upravo omogočiti tudi cenene pogrebe ter biti v stanju, da še nekaj odda mestni blagajni za splošno občinsko upravo. Zaenkrat pa pogrebni zavod še ne izpolnjuje popolnoma svojih nalog kot občinsko podjetje in socialna ustanova. Pristava Mestna pristava je bila i v občinskem svetu in v javnosti deležna največje pozornosti in se s kritiko ni štedilo. Pa naj bodo naziranja taka ali taka, eno drži, pristava mora ostati in o kakšni likvidaciji niti govora ne more biti. Mestna pristava razpolaga z inventarjem, vrednim čez 3 milijone dinarjev. Poleg voznega parka imamo dobro urejene delavnice. Navzlic temu, da bi bilo v pogledu '-aciioiialnega in tehničnega vodstva še marsikaj želeti, le izkazuje pristava v letnih bilancah aktivnost. Nezdravo je razmerje, ki vlada trenotno med ostalimi mestnimi podjetji in mestno pristavo, ki se je dala izriniti v kot, da od daleč gleda, kako jim privatno podjetništvo odvzema mestne vožnje. Prav je, ako zahtevamo, da mestna pristava izvršuje mestne vožnje za isto ceno kot privatna konkurenca. Ako to danes pristava ne zmore, dokazuje, da nima dobrega vodstva. Zato se mora vodstvo zboljšati, obrat modernizirati, da bo pristava dobila v mestnem gospodarstvu tisto pozicijo, ki ji gre po njen" važnosti. Ostala mestna podjetja, kot vsa mestna uprava, naj pa v lastnem interesu zdužijo svoje znanje in sposobnosti, da dvignejo obratovanje pristave. Kajti zavedajo se naj, da je mestna pristava pre-važen faktor v združevanju prevozniških cen na gospodarsko upravičeni višini. Zastavljalnica Zastavljalnica se sicer vodi ločeno od ostalega mesti^ega gospodarstva, kot samostojno ijodifj! pa jo je le smatrati boli rocijaln- kreditno ustanovo. Zastavljalnica na: bi nudila kratkoročen mali kredit socijalno šibkejšim občanom, posebno onim, ki v sik in potrebi ne morejo iskati posojil v denarnih zavodih. Seveda bi pa moral biti kredit cenen. Zastavljalnica pa vsled visokih upravnih stroškov ne daje cenenega kredita. Uradno proročilo pravi, da znašalo obresti zastavljalničnih kreditov nezaslišanih 2§% letno. Ker personalnih izdatkov ni mogoče znižati, je finančni odsek sklenil, da se zniža najemnino za uradne prostore mestne zastavljalnice za 60.000 dinarjev letno. S tem doseženi višji dohodek zastavljalnice pa se naj porabi za znižanje obrestne mere onim strankam, Id zastavljajo mani vredne predmete, to le onim, ki so najbedneiši med obiskovalci zastavljalnice. Je pa to malo znižanje obrestne mere le zasilno in bo razmišljati o temeljiti reformi zastavljalnice, ki bodi upravno gibčne j ša in cenejša. Sfcfep Nekoliko se je raztegnilo moje poročilo, četudi sem 'Omenjal le najslavnejše panoge očbinske uprave in še od teh le one, ki nas radi splošnega morapredvojne<, svet se pač v nekaterih pogledih bolj počasi obrača in to se šteje seveda med razveseljiva dejstva, kam pa drugam. In gotovo so dandanes procesije vsaj toliko potrebne, kot so bile pred vojno, pomagale bodo pa menda tudi toliko. Saj je svet dovolj pokvarjen, da Je potreben pokore Večina Ljubljančanov je v soboto študirala nebo, oblake ter ugibala, ali bo. ali pa bo — dež namreč. To je bilo skoraj življenjsko vprašanje pred prazniki, saj je znano, da o veliki noči Ljubljančani ne mo rejo strpeti doma ter se morajo iti na vsak način zračit na gore — seveda najrajše tja, kjer so vso zimo odprte »planinske koče«, da se človek lahko spočije po težkih naporih, saj veste, kako je težko nest i nabasan nahrbtnk na Šmarno goro ali Sv. Katarino. Nebo je bilo potuhnjeno, ni rzdalo, kaj kuha ter pripravlja, zato so pa Ljubljančani krenili na slepo srečo z doma in sicer precej jih je odrinilo že v soboto zvečer. Mnogi seveda niso pozabili na dežnike, celo nekateri v lovskih krojih so se oborožili z njimi in prav so storili, saj Je dežnik mnogokrat uporabnejši kot puška. Ljubljano so pa zapuščali tudi še v nedeljo kljub skisanemu vremenu. Drugače baje ni pravega vstajenja za Ljubljančane, če bi prespali še veliko nedeljo; ta nedelja Je izjema. Menda zaradi tega, ker si takrat ljudje najlažje nabašejo nahrbtnike. In tako se je mesto čedalje bolj praznilo. V nedeljo dopoldne je še bilo tu in tam nekaj ljudi, zlasti v Tivoliju, kjer so najbrž delali načrte, kako bi popoldne ali drugi dan naskočili Rožnik ali Šišenski vrh Tudi na promenadi je zdehak) nekaj izpre-hajalcev in v kavarnah se je dremalo nekaterim zapečkarjem. Popoldne je pa Ljubljana skoraj povsem izumrla, celo gostilne so bile prazne, zavladala je skoraj grobna tišina — skratka, Ljubljana je po kratkem vstajenju zopet temeljito zaspala ter postala naenkrat zračna, skoraj dehteča; kot nalašč za praznovanje, še bolj primerna kot Šmarna gora. Velika nedelja je bila torej velik, zaspan dan, krmežljav in dolgočasen; kdor je ostal v postelji, se ni kesaL drugi pa, ki so lazili po Tivolskem gozdu, Rožniku in Večni poti, se menda tudi niso. Zlesti na Rožnik ari vsaj v Tivolski gozd, je za Ljubljančane seveda tudi tura. Zato so se pa obložili, kot je treba za turo, s kračami, klobasami, jajci itd. Vse poti so markirali z jajčnimi in pomarančnimi lupinam, kostmi in papirjem tako, da zdaj ne more nihče več zaiti. Baje mnogi večkrat zaidejo, ko romajo na Rožnik, ter se zatečejo k Čadu ali pa tudi pod kakšno smekieo. V nedeljo jih je pa vseeno toliko prilezlo na Rožnik, da so napolnili gostilno. Mnogi so vse popoldne presedeli v gostoljubni hiši ter uživali na vse pretege prekrasno naravo. Zvečer so ugotovili, da je življenje vražje lepo ter je res vredno živeti. Morda niso prišli do tega prepričanja niti turisti na Triglavu, zato je pa tudi doma dobro ostati ter »vetajatU, dvigati se k višjim, boljšim stvarem, dajati duška >boljs*nnu jazu«. Torej včeraj je bil ponedeljek, in še veliki celo. četudi je prav za prav danes. Zjutraj so še vedno mnogi bežali lz mesta, menda so šele včeraj vstali od smrti ari odrevenelosti. Avtobusi so kar pokali in škripali, tako so bili nabasani, veČina izletnikov se je pa odpeljala z vlaki. Baje je bila včeraj na Šmarni in Šmarjetni gori in na Sv. Katarini takšna gneča, da niso imeli vsi izletniki na njih niti prostora ter so mnogi ostali spodaj, kjer so ugotovili, da se vidi prav tako lepo gor in da niti ni treba lesti na vrh, kar je še mnogo boljše, zlasti, če ima človek težak nahrbtnik in naduho od ljubljanske megle in drugih nadlog. Prežalostno je, da bi govorili, kako je bilo včeraj v Ljubljani. N. pr., če je šel kakšen »brodolom ec < po £elenburgovi uli-ei, je odmevalo do žiške, takšna tišina je vladala po mestu, namreč podnevi. pono<*i pa itak odmevajo junaške narodne pesmi po vsem mestu. Ker je bila Ljubljana tako zapuščena, se tudi ni moglo nič posebnega zgoditi; nekaj pa se je gotovo in to se bo še danes videlo. Gotovo je kdo umrl ali s* je zgodilo še kaj hujšega — to so pa preveč žalostne in neprebavljive stvari po tako veselih urah. Seveda so tudi včeraj romali zadnji ostanki Ljubljančanov na in pod Rožnik. Na Rožniku si je celo neki pes privoščil gospodično, kdove kako. da je zvedel za konec posta, ugriznil jo je pod hrbtom ter ji raztrgal plašč in obleko. Huda reč, nesreča ne počiva, seveda, psi so pa zverine — kaj bi pa naj človek k temu pripomnil! Končno smo menda vsi veseli, da so velikonočne težave m sladkosti končane; zato pa končajmo! Krvava velika noč V sinje oblačke kadila se meša d "m krvi in mogočne himne vstajenja je prev pil njen krik po maščevanju. Kakor bi bi o od nekod na pomladanskih oblačkih priplavale namesto zvonov ostre sekire. Raz-sekale so glave družine, ki je vsak tedej* pristopila k sv. obhajilu, v Kamniku je pa >sekirica nabila< bebastega revčka in klali so se na vseh straneh naše mile domovi ne vrli fantje, da orožniki celo na velikonočne praznike niso imeli miru. Tudi gorelo je tu in tam, pravkar blagoslovljeni zvon je zmečkal za slavo božjo vnetega moža, zaradi 3 Din za tobak je bojevita za koraka žena zastrupila svojega zakonskega moža, ropali smo, »aufbiksalU in >raubši-cakx ter kradli in sploh je praznovalo naše verno ljudstvo praznik veselja in prerojen ja tako, da se mora človek prijeti za glavo in vprašati, kam to vodi in kdo Je kriv te strašne podivjanosti. Ni dolgo tega, ko smo imeli sv. m i sij on in ko se je čula z mnogih prižnic lepa beseda o tem, kako naj človek uredi svoje razmerje do sočloveka, da bomo lahko vsi živeli v miru m zadovoljstvu. Toda kaj pomaga še tako lepe beseda tam, kjer ne vidimo dejanj, kjer se živi ravno nasprotno, kakor se govori ki uči? Baš za velikonočne praznike, ki morajo biti tudi versko indi-ferentnemu človeku simbol duševnega p-e-rojenja, se je dogodilo med našim priznano pobožnim ljudstvom totiko grdih zločinov, da se mora človek nad tem žalostnim dejstvom nehote zamisliti. Saj vendar n od i jo ljudje v cerkev, saj moiijn, saj se »poved u-jejo is obhajajo, saj poslušajo božjo besedo. Zakaj vse to nič nc zaleže, zakaj Je podivjanosti, sovraštva, nevosčljivosti in sebičnosti med nami od dne do dne več? In kam voda ta pot? Zamislite se vi, ki vam je dalo naključje v roko usodo našega dobrega ljudstva. Visoko, visoko se dviga aleluja v dimu kadila, krvi in požarov do nebes. Tja ero H so obrnjene hvaležne odi srečnih pastirjev: Fiat voAunlas tual Morda so pa oči pastirjev vendarle preveč zamaknjene v višave, da ne vidijo, kaj in kako je na zemlji. Povesite oči in ozrite se okrog sebe. Poglejte vase, da, še prav posebno potrebno bi bilo to. V pustih globinah poiščite neuk, ki Je zanj umri dobri pastir- Ljnoezen poiščite, sami ljubite kn pojdite z resnično ljubeznijo do bližnjega med ljudstvo ter pokažrte slehernemu z dejanji, kaj pomenijo velike besede: Ljubite se med seboj 1 Da, mrtvo ljubezen do sočloveka obudite v svojih okamenilih srcih, pa ne bomo več imeli krvavih praznikov vstajenja. Iz gledališke pisarne DRAMA. Tretja rvpriz* poljske drame »Dom osamelih iona«, ki jo je napisala pisateljica NaJkoveka, bo v ljubljanski drami r sredo dne 8. t m. Dramo je zrežirala ga. Marija Vera, ki i-gra tudi eno glavnih vlog. Ljubljanska drama vprizori v četrtek dne 3. t. m. izvrstno francosko Achar-dovo komedijo »življenje je lepoc v režiji prof. Šesta, Premijera te komedije je bila v lanski sezoni dana z največjim uspehom. V komediji nastopijo: ga. Marija Danilova, ga Polonca Jnvanova in Vida Juvanova ter gg. L#evar, Zeleonik, Bratina, Lipah, Jerman, Skrbinsek, Plut in Potok ar. član beograjske drame, eden njenih prvakov, g. Rasa Plaovlč, bo gostoval v soboto dne 11. t m. v naši drami in tfcm v Krleže vi drami »Gospoda Glemfoajevi«. Nastopil bo v vlogi Leona Glembaja, katero je prd nas s tako lepiim uspehom kreirati g. Kralj. Na korist Udruženja gled. igralcev se ponovi v nedeljo dne 12. t. m. zvečer komedija >Pri belem konjičku«. OPERA. Jutri se ponovi Weinberjeva opera »6 van da dudak< z g. Jankom v naslovni partiji. Sodelujejo gg. Poličeva, Thierrvjeva, Marčec, Zupan ki Runipel. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma B. V četrtek se vprteori Charpeu tiero-va opera »Lniiac z gospo Zlato Gjungjenac v naslovna partiji. DtaM^ent ravnatelj PoMč, reSJser dr. Gavella, Predstava se vrel za red C. V soboto se ponovi Millockerjeva opereta »Dijak prosjak« v običajni zasedbi, abonma E. V gostilni. — Včasih se p'ri-peti, da ostanem čez običajno uro v gostilni, pa sem drugi dan ves razbit. — Aha, rudi oženjen? Stev. 77 Stran 3 Dnevne vesti Otok, kjer vladajo ženske Na otoku Tiburek je vsa oblast v rokah žensk, moški pa morajo delati kot njihovi sužnji — Nov vojni minister. Dosedanji vojni minister general Stevan Hadžič je odstopil. Za novega vojnega ministra je imenovan prvi adjutant Nj. Vel. kralja armijski general Dragom ir Stojanović. — Odlikovanje bana in njegovega pomodni k a. Ban dravske banovine g. dr. Drago Mamšič je bil odlikovan % redom Jugoslovenske krone II. stopnje, njegov pomočnik dr. Otmar Pirkmajer pa z redom Jugoslovenske krone III. stopnje. — Odlikovanje članov češkoslovaške delegacije za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo. Vsi člani češkoslovaške delegacije za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo so bili odlikovani z redom Sv. Save, eni H., drugi in., tretji pa IV. stopnje! Odlikovanja jim je izročil naš trgovinski minister g. Juraj Demetrović. Z redom Sv. Save sta bila odlikovana tudi strokovni svetnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Kari Dittrich in advokat dr. Rihard Schidlov. — Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Ivo Schneditz s sedežem v Ptuju. Odvetnik v Murski Soboti dr. Josip Sedmak se preseli z 10. aprilom s svojo pisarno v Skoplje. — Natečaj za izredne profesorje na zagrebški univerzi. \a zagrebški univerzi veterinarske fakultete je treba popolni tj :z-praznjena mesta izrednih profesorjev za mikrobiologijo, veterinarsko higijeno, farmakologijo in pa razitologi jo. Natečaj traja do konca tekocesa meseca. — Razpisane službe. Kr. banska uprava zetske banovine razpisuje mesto »reškega sanitetnega referenta v Ljubki ju. Prošnje je treba vložiti do 10. t. m. — Oddelek katastrov in državnih posestev v Beogradu razpisuje natečaj za tri mesta, finančnih konceptnih pripravnikov inženjerske agronomske stroke. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. — Poljsko-jugoslov^nska Pga v Lvovu je imela nedavno pod predsedstvom nad-svetnika Adama Karchezija občni zbor, ki je pokazal, da je zanimanje za Jugoslavijo med Poljaki vedno večje. Liga je bila ustanovljena leta 1923 in šteje zdaj okrog 300 Članov, med katerimi so najod-ličnejši predstavniki Lvova. Liga je priredila v preteklem poslovnem letu več predavanj o Jugoslaviji in izletov na Jadran. Sklenjeno je bilo pokreniti še živahnejšo akcijo za zbližanje med obema narodoma. Ker je liga ža začela organizirati izlete na Jadran, prosi vse zainteresirane, da ji pošljejo naslove svojih penzijonatov in hotelov ter prospekte in vodiče po Jugoslaviji, in sicer na naslov prof. Bolealav Czuruk, podpredsednik lige, Lvov, Plac Akademicki 1. V odbor so bili izvoljeni za predsednika rektor Stanislav Njem-czvcki, za podpredsednika prof. Adam Fi-scher in prof. Bolealav Czuruk, za blagajnika Karchezi, za tajnika dr. Morwitz in dr. Kontnv ter 14 odbornikov. — Opozorilo občinskim oblastem. Državna tiskarna v Beogradu je natisnila v svoji monopolizirani izdaji nove pole registra za ljudsko štetje po občinah po vzorcu, ki ga je dobila od oddelka splošne državne statistike. Pole se dobe v vseh pooblaščenih knjigarnah po 1 Din. — Uradniški zakon. V državni tiskarni v Beogradu je izšel v lični knjižici novi uradniški zakon. Knjižica se dobi v vseh pooblaščenih knjigarnah ali pa neposredno v državni tiskarni in stane 10 Din. — Kmetijsko filmska predavanje r Skofji Loki se bo vršilo v Sokolskem domu v nedeljo, dne 12. L m. ob 11. uri dopoldne. Priredi ga kmetijski referent iz Kranja v >kviru škofjeloške kmetijske podružnice. Film obsega sedem dejanj in je izvanredno poučen in zanimiv, zlasti, ker je bil sniman v naši državi. Vse interesente, zlasti okoliške kmetovalce se vabi k številni udeležbi. Vstop prost. — Bogata smrtna žetev. Za praznike je bila smrtna žetev pri nas nekam posebno bojfatii. Na pragu pomladi, novega življenua in veselija je zadel mnoge rodbine s smrtjo njihovih dragih težak udarec. V Smartnem pri Litiji je zatisnila na veliko nedeljo svo« jc blage oči ga. Ivana K n a f 1 i č roj. Ver* bič. K večnemu počitku jo polože jutri C. ©. Norris. ty%oča Rti Roman. Obrnila se je, sedla in se zajedata v strop. — Ah, John, dragi moj, nikar me ne muči. Henry Meserve je bil snoči tu, govoril je in govoril do dveh zjutraj. Strašno sem trudna. Končno sem rnu dopovedala, da ne bom mogla nikoli več nastopiti v gledališču. »Deklac bo morda trpela, ker ne bom več igrata, toda Meserve je dovolj širokogruden, da ne bo smatral možnosti gmotne tz-gube za oviro; izrazila sem svoje prepričanje, da bo razumel, da drugače ne morem ravnati. Lena Hildebrand je nadarieno dekle; ne verjamem, da bi drami kaj škodovalo, pa tudi če to bih zaključili sezono 1. januarja, bi ne bila več nastopna; čisto psihično je oilo nemogoče. Menry je to končno uvidel... tudi ti moraš razumeti, John. da drugače ne gre. — Pieveč si ia'.burjena da bi vedela. Kaj počenjaš. — Ne. to ni res. Ta odločitev je rezi/ta' prejšnjih dni in dolgih let. Z moškimi sem imela vedno smolo; če se poročim s Tomom, ne bo nič drugače. Moj mož je prišel k meni in me prosil, naj mu pomagam. O da, saj vem, — se je prekinila, da odgovori na izraz Johnovega obraza. — Pijan- doppldne na domačem pokopališču. V Ljubljani je umrl v nedeljo po dolgem, tež« kem trpljenju sotrudnik ugledne tvrdke A. Kri6per g. Jakob M o 1 a n. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice. Včeraj dopoldne je preminul v Ljubljani trgovski poslovodja, posestnik, čJ«tni me« ščan, bfvši občinski svetnik itd. g. Jernej Š e r j a k. P*>greb bo v četrtek ob pol 18. iz Florijanske ulice 11. Včeraj je podlegel v Ljubljani kratki bolezni upokojeni viš. davčni upravitelj g. Žarko Boltauzer. Pokojni je bil med najstarejšimi naročniki našega lista, celih 30 let je bil naš zvest prijatelj. Neiprosna smrt ga je ugrabila v 57. letu. Pogreb je bo jutri ob 16- iz hiše žalosti Ipavčeva ulica št. 4 (za artil. vojas* nico. Davi je umrla po kratkem težkem trpljenju v Ljubljani soproga trgovca in po* sestnika ga. Franja J e r a n č i č. Pogreb bo v četrtek ob 16. s Karlovške ceste 8. Po= kojnikom bodi lahka zemlja, težko priz-ide* rim rodbinam pa naše iskreno sožalje! — Za »Dom učiteljic« sta darovali 50 Din zavedni tovarišici Anka Celnarjeva ;n Gabrijela Draščkova, mesto venca umrle mu očetu tovarišice Franje Lavričeve. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in toplejše vreme. Vče-laj je bilo lepo samo v Beogradu in Splitu, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani in Skoplju 14.2, v Splitu 13.4, v Beogradu 10.4 Iz drugih krajev ni poročil o vremenu. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760-6 mm, temperatura je znašala 9.2. — Dva brata pod lokomotivo. V pe* tek dopoLdne sta hotela brata Andrej in France Makuš iz Laća raka pri Mitro vic i čez železniško progo. Istočasno je prrvozil smiplonski ekspres, ki ga pa brata nista slišala, ker je pihal močan nasprotni ve« ter. V zadnjem hipu je France opazil vlak, zagrabil brata in ga hotel potegniti s proge, toda bitlo je že prepozno. Loko« motiva je oba zagrabila in ju treščila v stran. Andrej je priletel na glavo, si pre* bil lobanjo in obležal mrtev, France si je pa zlomil roko in zadobil težke poškodbe po glavi in telesu. Oblasti so uvedle pre* iskavo, da ugotove, kdo je zakrivil ne srečo. — Žena umrla 24 ur po moževi smrti. Iz Zagreba poročajo o tragični usodi rod* bine zagrebškega trgovca in tovarnarja Ivana Pasipa. V soboto bi se moral vršiti Paspajev pogreb, tik pred pogrebom je pa postalo slabo njegovi 721etni vdovi Rozali* >i. Poklicali so takoj zdravnika, ki ji je nu* dil prvo pomoč. Seveda vdova nt mogla za moževm pogrebom. Njeno stanje se je kmalu tako poslabšalo, da je dve uri po moževem pogrebu umrla. Zadela jo je srčna kan. Včeraj so položili tudi njo v rodbinsko grobnico. — Razburljiv lov za zločincem. V pe* tek zvečer se je po osijeških ulicah vršila divja gonja za drznim zločincem. Neki osriješki trgovec je opozoril stražnika na sumljiv parček, ki se je sprehajal po ulici. Trdil je, da je moški nevaren zloči« nec, ki ga oblasti že dolgo zasledujejo. Stražnik je sumljive a zasledoval, moški je pa zavohal nevarnost in začel bežati. Stražniku se je posrečilo prijeti njegovo spremljevalko, trgovec je pa zasledoval begunca. Ta se je na beg«u nenadoma obr* niti in trikrat streljal na trgovca, k sreči ga pa ni zadel. V drugi ulici je zločinca grijel službujoči stražnik. Begunec je si« cer hotel streljati nanj, pa mu je odpove« dal samokres. V naslednjem hipu ga je pa stražnik tako močno udaril po glavi, da se je zgrudil. Na policija so pozneje ugoto* vili, da imajo opravka z zloglasnim zlo« čincem Alojzijem Horvatom. Mož je bil pred leti obsojen na 18 let ječe, lani v novembru se mu je (pa posrečilo pobegniti ■vz lepoglavske kaznilnice. Po begu je zbral okrog sebe več zločincev in strahoval vso Slavonijo in Srem. Dočim so orožniki nje« j gove pajdaše kmalu poloviti, se je Horvat 1 spretno skrival. Nedavno so ga spoznali tudi na sejmu v Gradištu, kjer je bil pre« blečen v žensko. Posrečilo se mu je pobegniti. Zdaj je končno prišel v roke pra* vice. Policija ga je izročila sodišču. i 11 ■ — ■ ■ it in i če val je in lahkomiselno je zapravljal denar, bil je sploh podlež, ničvrednež; toda včeraj popoldne... Obmolknila je, zatisnila oči in za-drhtela po vseni telesu. — Ogledala sem si ga. Odnesli so ga v nekakšno mrtvaško kapelico, vendar pa še ni ležal v--v krsti, ležal je mrtvaško bled in nepremičen in v njegovem mirnem, spečem obličju sem spoznala nekdanjega veselega, mladostnega, šaljivega Georga. Kaj je napravil iz sebe, kako globoko je bil padel, to je težko povedati; pTosil me je, naj mu pomagam. O da, rad bi se bil vrnil k meni, saj sem ga dobro poznala ... Pa mu nisem hotela pomagati. Pred nosom sem mu zaloputnila vratca avtomobila, na kar je odšel v hotel in si končal življenje. Zdaj je že prepozno, da bi mu pomagala, toda drugi, ki me potrebuje, je še tu, m on me potrebuje prav tako kot George. Mihael bo živel morda še dolga leta, morda bo še srečen, če odpotujem z njim v Arizono in se zavzamem zanj. — John, — je nadaljevala po kratki pavzi, — pravi vzrok tega ravnanja sem jaz sama. S svojo dušo si moram biti končno na jasnem. Ne morem biti več igralka Broadwaya, poročiti se s Tomom, letati od ene velike sreče do druge, pri tem pa vedeti, da si je moj mož končal življenje, ker mu nisem privoščila lepe besede, a mladenič, ki me ljubi in potrebuje, da je podlegel jetiki. da je sovražil sebe in življenje, ker sem ga bila zapustila. Iz Ljubljane —lj Gospa Pavla Lovšetova in njena hčerka Majda ponovita jutri, 8. t. m. svoj sijajno uspeli koncert ob znižanih cenah (25—5 Din) v Filharmonični dvorani. Za* če tek ob 30. —lj Družabni večer Trgovskega dru* št v a »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek dne 9. aprila 1*>31 ob pol 9. zvečer v re* stavracijakih prostorih »Zvezda«. Na vr« sto pride predavanje neposredne praktič* ne važnosti za vsakogar, ki ima kupČijske posle. Predavanje bo o sledečem predme« tu: »Kako sklepamo in izpolnjujemo po: godbe v navadnem kupčijskem poslova: nju?« O tem zanimivem predmetu izpre* govori gospod dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravdnika ter bo kot vajen go* vornik in vešč praktik brezdvomno v vsa* kem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje so dobro* došli. 188/n —lj Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani odda za 1. avgust t. L v svoji stavbi v Gajevi ulici v Ljubljani, 12 tri* sobnih rodbinskih jatanovanj z vsemi pritiklinami in 10 %amskih sob z vsemi pritiklinami. Reflektanti naj vlože svoje ponudbe z naveofeoflllačilazmožnosti. vi* šine najemnine pri jflfeisovalcu, Aleksandrova cesta 5/1. do F^aprila t. 1. I83/n —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubija; ni, Stari trg 11 je izposodila meseca marca 1931 na 4406 strank 16.323 knjig, v pr= vem četrtletju tega leta pa na 13.208 strank 50.135 knjig. Šentjakobska knjižni* ca v Ljubljani izposojuje vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer najlepše knji* ge v desetih jezikih in modne liste vsa* komur, kdor se zadostno legitimira. Knji* ge se pošiljajo tudi po pošti na deželo; izposoj iln*i rok tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne za savsko in dravsko banovino, v druge banovine po en teden več. Na razpolago popolni tiskani imeni* ki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. 189/n Površnike, obleke In vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J, MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. IZ. —lj Naše koncertno občinstvo opozar= jamo, da ponovi jutri gospa Lovšetova svoj koncert, ki ga jc priredila ob velikem i^ani* maniju naše publike dne 6. marca. Del pro« grama izvaja to p/>t njena hčerka gdč. Mjj* da Lovšetova, koje koncertni nastop je bil izredno posrečen, učmkovit in siguren. — P red prodaja vstopnic v Matična knjigarni. —lj Naše narodno ženstvo pa tudi ostalo občinstvo opozarjamo na prvi na* stop bolgarske klavirske umetnice v kon= certnem đJvijentfu našega mesta. Gospo* dična IJlijana Dobri»Hristov, izvrstn.i pia« nistka nemške in francoske šole bo prire* diia samostojen koncert v petek dne 10. t. m. v filharmonični dvorani. Naša dolž* nost je, da % obilnim posetom dokumenti* ramo svoje zaninunje pa tudi spoštovanje do umetnice, ki je hčerka znamenitega bol* garskega skladatelja Hrisrtova. Tudi za ta koncert se dobe vstopnice v Matični knji* gami. —lj Sokol Vič. Dramski odsek bo zaključil svojo tokočo sezono v nedeljo 12-aprila z vprizoritvijo Finlgarjeve trode-janke >Veriga<. Igra je posvečena proslavi pisateljeve 60-letnice. Odseku se je posrečilo pridobiti novega režiserja v osebi novega društvenega elana br. Luja Drenovca, ki bo kot poklicni igralec gotovo storil vse, da bo predstava dostojna proslava avtorjevega jubileja, obenem pa pokazal našim diletantom pravo pot za bodoče delovanje. Pozdravljamo brata Drenovca na sokolskem odru, našo javnost pa vabimo, 'la po-seti v častnem številu zaključno predstavo. —lj Ciril Metodova mestna ženska podružnica v Ljubljani priredi dan bon* bončkov v soboto dne 11. aprila popoldne in nedeljo, dne 12. aprila dopoldne. 190/n —lj pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 18.15 ženski, ob 20. moški zbor. Spominjajte se slepih! — Saj lahko živi tudi v sanatoriju, — je pripomnil John. — 2e mogoče, toda »Deletec ne moreni več igrati in sploh ne morem stopiti na gledališki oder, če vem, da se muči v sanatoriju, namesto da bi prebival v udobno opremljeni hišici, ki bi mu jo lahko najela ali kupila. Kaj ne uvidiš tega, John? — Ne, jaz vidim samo to, da hočeš uničiti svojo karijero,, obenem pa streti Tomovo srce in moje in moje sestre tudd, ker te je spravilo to strašno razburjenje ob vso pamet tako, da sama ne veš, kaj počenjaš. Stopfla je k njemu in mu položila roko na glavo. — Žal mi je, John, zelo mi je žal, da sem povzročila toliko gorja in nesreče, toda o nečem sem trdno prepričana: če ostanem tu in ne storim tega, kar mi veleva notranji glas, bo desetkratno gorje in desetkratna nesreča. — Toda pomisli vendar, kam to vodi! Premisli dobro vse ki počakaj vsaj nekaj dni, morda se boš pa kesa-la, morda spoznaš, da si se prenaglila. — O ne, to je izključeno. Cim prej pride Mihael na jug, tem bolje bo zanj. A poleg tega je treba pomisliti, da tu ne morem ostati. Saj ne morem pogledati Tomu v obraz. Ne meni, njemu in nam vsem bo lažje, če se jutri odpeljem. S seboj vzamem samo najpotrebnejše stvari; Miranda bo vso nepotrebno robo prodala, za menoj pa pošlje en kovčeg, čim ji sporočim naslov. Tomu boš moral povedati, da sem odpotovala. Raziskovale tropičnih krajev Her-vandez se je vrnil nedavno s potovanja po srednji in južni Ameriki m v Londonu je imel zanimivo predavanje o svojih izkušnjah. Dve leti se je mudil na neznanih otokih blizu mehiške obale. Otočani se krčevito branijo kulture in civilizacije. Posrečilo se jim je ubraniti se je v polni meri tako, da žive življenje, kakršno je bilo pred i000 leti. Redki so belokožci, ki jih zanese usoda na te otoke. Otočani še niso videli nobenega modernega prometnega sredstva, razen aeroplanov, ki jih vidijo vsad dan nad otoki. Otočani so seveda prepričani, da letajo nad njimi ogromne ptice, simboli hudobnih duhov. Izmed pridobitev moderne tehnike poznajo samo p-uško. ki jim služi deloma za lov. deloma pa za obrambo. Hervandez je videl in doživel marsikaj zanimivega. Največ zanimivosti je pa videl pri prebivalcih otoka Tiburek. Na tem otoku prebiva indijansko pleme, ki se imenuje sera. Otok je tako velik, da bi lahko prebivalo na njem do 100.000 ljudi, pa jih prebiva samo ikoli 4000. Indijansko pleme strogo pazi, da ne stopi na otok noga vsiljivega tujca. Politično so otočani docela neodvisni. Niti Španci, niti Mehičani niso nikoli mogli ukrotiti tega divjega plemena, a drugi ameriški narodi se niso zanimali za skalnati otok, ki je zelo oddaljen in težko dostopen. Tako živi indijansko pleme še zdaj. kakor so živeli njega predniki v pradavnih časih. Hervandez je bil v neprestani nevarnosti, da ga kot tujca ubijejo. Da ni zvič v moskovskem politehničnem institutu o borbi sovjetske Rusije za arktične kraje. Ing. Vorobjev je pa predaval o zgodovini ruskih poletov v severne polarne kraje. Pojasnil je tudi vprašanje, zakaj posveča sovjetska vlada toliko pozornosti proučevanju Arktike. Omenil je naivni načrt iz leta 1878, ko so hoteli poslati na severni te-čai tri skupaj zvezane balone, ki naj bi bih' med poletom zvezani s suho zem'jo po brzojavni žici. Ba'one bi gnal veter počasi proti severnemu te-ča;u. brzojavna žica naj bi se pa odv: jala dokler bi baloni ne dosegli svojega cilja. Posebno podrobno se 'rc pečal prof. Vorobjev s tragično ekspedicijo švedskega inženjerja Andreea leta 1897, čigar truplo in ostanke ekspedicije so našli šele nedavno. Sovjetska vlada skuša prodreti v polarne kraje, ker leže tam ogromna naravna bogastva, zlat pesek, premog, železo, med, azbest, nafta itd. Poleg tega vzbujajo severni polarni kraji vedno večje zanimanje učenjakov, posebno meteorologov. Tudi za proučevanje in osvajanje polarnih krajev ima sovjetska vlada zasnovano tako zvano petletko. Rusija pripravlja nove ekspedicije na Severno zemljo, na Zemljo Franca Jožefa, k izlivu reke Lene itd. Letos poleti se napoti na Severno zemljo ekspedioija z nemškim zrakoplovom »Grof Zeppelin«. Prihodnje leto namerava sovjetska vlada organizirati kombinirano proučevanje severnih polarnih krajev na ledolomilcu »Krasinu« in na aeroplanih. Petletni načrt zračnih prog v sovjetski Rusiji določa tudi več rednih zračnih zvez v polarnih krajih. Namesto dosedanjih 25.000 km zračnih prog hoče Rusija razširiti svoj zračni promet na 130.000 km. Na polarne kraje, ki so večinoma še neznani, se pri-pravlja torej odločilni napad._ Mi «te te "t*e€»2eiii na ..ŽIVLJENJE m SVET44? kar pomeni največje odlikovanje belega človeka. Poglavar plemena je ženska, stara okrog 60 let. Ona vlada na otoku in pomaga ji nekakšen svet, v katerem so same ženske, stare nad 50 let. Pri starih narodih ie upravljal državo svet starešin, na tem otoku pa vlada svet matron. 2enske imajo sploh vso oblast v rokah. Vse javne funkcije so pridržane njim. Moški igrajo zelo klaverno vlogo in so nekakšni sužnji. Vsa težka dela morajo opravljati in celo kuhinja ie pridržana njim. Vsa fizična deki opravljajo moški, duševna so pa pridržana ženskam. Vladarica ima telesno stražo, obstoječo iz 12 mladih, bojevitih žensk. Otok Tiburek ima tudi svojo armado, ki šteje 300 mož. Organizacija te edinstvene vojske na svetu je zelo zanimiva. Vsa vodilna mesta v armadi imajo v rokah ženske. Častnik in podčastnik v tiburski armadi postane lahko samo ženska, prostaki so pa edino moški. V zakonskem življenju igra mož podrejeno vlogo, poglavar rodbine je žena. Dedno pravo daje ženskam mnogo več pravic, kakor moškim. V zakonu se lahko rodi tucat sinov, pa bo dedič vedno prvorojena hči. Njenim bratom in sestram pripade le neznaten del dedščine po roditeljih. Sinovi ne dobe skoraj nič. razen dolžnosti služiti vladajočemu ženskemu pokolenju. Hervandez se je zanimal, ali se moški niso nikoli uprli žemski nadvladi. Odgovorili so mu, da moškega upora na otoku še ne pomnijo in da se ženskam tudi v bodoče ni treba bati, da bi prišle ob nadvlado. Potomec vladarskega rodu restavrater V piemontskem mestecu Barallo ima kolodvorsko restavracijo v najemu Ouido de Lusignano, ki lahko z dokumenti dokaže, da je potomec bizantinskega vladarskega rodu, pa vendar rad streže gostom. Njegov oče Leo je umrl 1. 1876 v milanski bolnici pozabljen in zapuščen. V bolnici je bil zapisam kot »armenski knez«. In res je vladal kot Leo XIII. v Korassanu. ki so ga dobili njegovi predniki v zameno za otok Cipr. Leo XIII. se je pa moral odpovedati prestolu na pritisk ruskega carja. Kot nagrado je dobil dosmrtno rento v znesku 10.000 funtov šteriingov. Bivši vladar je začel pustolovsko življenje in klatil se je dolga leta po svetu. Bil je tudi častnik francoske tujske legije, s katero je moral na vojno proti Rusiji. Posledica je bila, da je izgubil rento. Kot francoski častnik se je udeležil bitke pri Solferinu, kjer je bil tako težko ranjen, da je moral dati vojaški službi slovo. Naselil se je v Milanu in se poročil z neko šiviljo. Njegov edini sin je postal restavrater na kolodvoru v Barallu, kjer še zdaj živi. Kdor vidi postrežljivega moža, bi pač ne mislil, da ima pred seboj potomca vladarskega rodu, ki je vladal nekoč nad Ciprom, Jeruzalemom in Armenijo. NOGAVICE i ŽJ60M Najbalfie, najtrafne#*. zato 18 Mji \ iirijfcfil Pameten mož. — Ali je kaj slabega na tem, če vpraša žena moža, kam je namenjen? — Pametna žena nikoli ne vpraša moža, kam gre. — Kaj pa pameten mož, ali sme vprašati ženo, kam gre? —Pameten mož navadno žene sploh nima. Chaplinova kravata. Chaplin je začel svojo gledališko karijero pri potujočem gledališču. Nekega večera bi bil moral igrati lorda. Ko je prišel za kulise, je ravnatelj ves presenečen opazjl, da nosi Chaplin k fraku črno kravato. — Kaj ne veste, da spada k fraku bela kravata? ga je vprašal. — Oprostite, gospod ravnatelj, to je moja najlepša bela kravata, — je odgovoril Chaplin. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni .šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. \ Strm 4 »8EOT"EWSKT tfTtttfTJ«, «tn* 7 aprlTa T931 Stev. 77 Vsako beseda 5© par. Plača se lahka tudi v znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamka n* mzmmmm odgovarjamo. - Najmanjši oglom Of» 8*-^. mt^mtm »EFAKS« tovarniško skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kemičnih preparatov za konzerviranje usnja. — Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. — Ljubljana, Napoleonov trg 7. 1038 KUNCI Več Chinchilla mladičev ter tri šestmesečne samce prodalo. Pozneje tudi črne reks. Josip Laurič, Vransko pri Celju. 1458 PERFEKTNO KUHARICO za Zagreb iščem. Nastopi lahko 15. aprila ali pa 1. maj-nika. Pismene ponudbe na gospo Kamila Radovan, Zagreb, Mošinskijeva ulica 56. 1459 STANOVANJE obstoječe iz ene ali dveh sob, kuhinje in pritiklin, v sredini mesta se išče za 1. maj ali 1. avgust. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Selitev 1189«. RABLJENO: primož (Schraubstock), nakovalo, Schneidzeug 3/8"—7/8", ročni vrtalni stroj (Bohrma-schine) kupim. — Feliks Tavčar, Vodice pri Ljubljani. 1196 MECESNOV PORTAL s šipami in rolo proda tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana. 1176 Terenska sekcija za regulacijo Ljubljane potrebuje več INŽENJERJEV in TEHNIKOV za terenska dela. Ponudbe je predložiti pismeno z navedbo mesečne plače terenski sekciji (Mestni gradbeni urad). 1235 Pozor! Pozor! URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKIZ, LJUBLJANA, Pred škofijo it. 15. 1173 NABAVA ŽLAHTNIH HRUŠK Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg, ima oddati Še nekaj lepih, visokodebelnatih žlahtnih hrušk L vrste po 15 dinarjev, EL in HL vrste po 8 in 4 dinarje. 1232 Deske. trame, letve raznih dimenzij za g ta vb e, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Hirifa". d. z o« z«, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6. tel. 25—95 NA LJUBLJANICI se čolni že izposojujejo. Dobi ga lahko vsakdo v čolnarni na Trnovskem pristanu. 1463 TRAČNO ŽAGO 70 do 90 cm premera vodilnih koles in skobelnik (Dikten-hobel) 350 do 400 mm odprtine kupim takoj. Ponudbe poslati na naslov Kari Carotta, Radeče pri Zidanem mostu. 1457 niiHiiiniitiii)iMiiftMniiiHiiinMiiiiMiitiiiniiM»TMiuiMiMiiitiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiini|j^iiii|iiim PRED NAKUPOM otroških vozičkov si oglejte zalogo TV. JOSIP KVEDER LJUBLJANA. KREKOV TRG lO iflnnrnnnTnnnnnninnnnninnnjn^ 10 j POPUSTA na žagan in tesan STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo FRAN ŠUŠTAR LESNA INDUSTRIJA LN TRGOVINA, PARNA ŽAGA LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 12 MODROCE vrhne Ia afrik, močno blago a Din 340.— zložljive postelje, posteljne odeje, zimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolfi Sever LJUBLJANA, Marijin tr* »t. 2 L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo •»"^iVov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. POHIŠTVO NA OBROKE! Spalnice, hrastove, poli tirane Din 5.500.— Spalnice, pleskane > 2.800.— Omare > 580.— Postelje > 2G0.— Kuhinje, kompl. > 1.100.— Kredence > 580.— Sprejemajo se tudi naročila za trg-ovske oprave in vsa mizarska popravila. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska nI. 18. \