— -proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Officiul Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - glasilo - ■ prosvetne matice j. s. z. »t. - no-li08- . . . chicago. ill., s. avgusta (au,u,> 5>. i»36. 1'ultllaltr «1 Mrrklr al I.NII M. I.a v» n«l«lc Avt. LETO — VOL. XXXI. STARA KAMPANJSKA ICRA V POLNEM ZAMAHU STmf»SC.HF1Važnost discipline v delavskem gibanju fosdi za zaslepljevanje delavcev in farmarjev Delavski nestrankarski odbor pod vodstvom John L. Levvisa za Roosevelta Delavstvo po svetu solidarno s socialisti v Španiji v njih bojih Gibanje za penzije, ki je napačno zasnovano Norman Thomas edini vodi pošteno, vzgojevalno volilno kampanjo. — Coughlinova "politika" KAMPANJA za predsedniške kandidate se razvija v histeričen boj, največ z zavajalnimi metodami, kakor ver ali ^ manj vsako četrto leto poprej. Republikanski politiki, ki bi radi nazaj službe, se pote od prizadevan ja, da potisne jo kan-saskega governerja Landona v Belo hišo. Roosevelta slikajo za socialista, za vratarja, ki odpira Zed. države komunizmu, za fašista, ki bo podvrgel vse indus^rialno in drugo udejstvovanje dežele striktni državni kontroli. Demokrati odbijajo udarce s trditvami, da so prevzeli vlado, ko so bile Zed. države na višku gospodarske panike — in da-, nes — glejte — mar ne dobi-' vajo kapitalisti spet dohodk kakršnih so bili navajeni do L 1929? Mar ni skoro vsaka veliki korporacija spet v rubriki dobičkonosnosti? In demokrati — kajpada — citirajo iz finančnih poročil ter z njimi doka-lujejo, da so 'kapitalisti zadnji, ki se bi smeli sploh v čem pritoževati nad "new dealom". Predsednik Roosevelt nadaljuje z govori za protektiranje "navadnega človeka". Ampak kadar ga vprašate, čemu ne predlaga spremembo ustave, df bi se vrhovnemu sodišču od-nelo moč razveljavljati zakone, kateri so magari. samo deloma \ korist ljudstva, tedaj rajo delavce 'silit'.* v organizacijo. Republikanska platforma to prepoveduje, kajti delavce hoče protektirati (?) pred usi-ljivci. Demokratska stranka ima v programu glede unij prijaznejšo določbo, toda v praksi Ko je v Nemčiji prilomaatil na krmilo fašizem, ao ae mu komunisti in socialisti podali brez odpora, misleč, da bo o-stala v veljavi vsaj omejena demokracija. Delavatvo v Španiji pred tako nevarnostjo ni kleknilo, nego je razgalilo prsi*, tn ae pognalo v borbo. Tiaoče in tiaoče jih je že padlo. Zapu* stili ao žene in otroke in nada-| Ijevanje civilne vojne. Delavci v Španiji, ki ao drugače jako nealožni, ao v kritičnem trenot-ku demonatrirali aolidarnoat brez primere in mi le upamo, da jo ohranijo. Ni čuda, če ao jim priakočile na pomoč unije v Angliji, v Franciji, Belgiji itd. V tej deželi jim je unija ILGW priapevala iz svoje blagajne $5,000. Socialiati, komunisti in unije ao v New Yorku priredili ogromno manifestacijo solidarnosti a proletariatom NEKAJ POTREBNIH UGOTOVITEV Z OZIROM NA J. MOLKOVE IZJAVE Caballero, Topalovič, Thomas in Viktor Eržen o strujah ter enotnosti v socialistični stranki Norman Thomas je na nedavni konvenciji tovrnsendovcev v Cl landu med drugim dejal, da je njihov načrt pod kapitalizmom neizvedljiv. "Vi ne morete ohraniti tedanje uredbe in pričakovati, da boste v nji prejemali »e enVrat toliko kadar boste prekoračili 60. leto. ne da bi delali, kot pa prejemate m trdo delo pred 60. letom. Bilo bi pametneje, če bi vi za- htevali: Plačajte delavcem po vrednosti njihove produktivne tile!" Socialna počne isto, kakor republikan-; Španije, ob enem pa ao JO upo- »ifurnost sa stare delavce je v tedanji družbi nemofoča, je dejal Thomaa, ska. Dokaz SO demokratske ad- rabili za zbiranje priapevkov, ker je niti mladi nimajo. Townsendovce, izmed katerih jih je ena skupina miniatracije V južnih drŽavah,! ki ao bili poalani V podporo SO- tej .liki, pa je povabil v soc. stranko, ki deluje za odpravo pomanjkanja demokratska stranka v upravi, drugom v Španiji, veliikih meat, demokratski šerifi, in dokaz je tudi VVashington sam. Vsako stavko morajo unije voditi brez pomoči demokratske administracije. Ne le to, ampak v boju -z oblastmi ! Kakor običajno v predsedni-l '/ datumom 5. avgusta t. 1. Ških kampanjah, pravijo repu- je izšla prva številka glasila blikanci in demokrati, da vsak? SSPZ, kateremu je njen glavni v izobilju, zato da bo ustvarila blagostanje v izobilju. Nov slovenski časopis JSZ ZAČELA ZBIRATI AGftTACIJSKI FOND glas, ki ne bo oddan za enega predsednik Roosevelt molči in izmed teh dvehf bo vrjcn pro^ prav tako trdovratno molči demokratska stranka. Republikanski predsedniški kandidat Land on se izvija z odgovori na jasna vprašanja kolikor more. Platforma republikanske stranke priznava, da To je staro zavajalno pravilo agitatorjev obeh teh dveh kapitalističnih strank. A vendar, Če bi bilo to naziranje pravilno, tedaj so bili vsi glasovi, ki pred štirimi leti niso bili oddani za Roosevelta, vrženi proč. se delavci smejo organizirati v In letos bodo "koristno u popito kolektivnega pogajanja rab\jeni" po tem tolmačenju i delodajalci, toda v organizacijo jih ne sme nihče siliti! To stališče je v prilog kompanij. Kajti kadar se te lote ustanoviti kompanijsko unijo, se delavce enostavno "povabi", pa spet\edino le taki glasovi, ki bodo[>>ddani za "zmagovitega kandidata". Unije so se v tej kampanji zavzele večinoma za Roosevelta, na podlagi pravila, da četudi se odzovejo. "Zunanji" organi- je Roosevelt morda slab, bi bil *atorji svobodnih unij pa mo-l (Nadaljevanje na 2. strani.) odbor določil ime "Napredek". Novi časopis je tednik. Urednik je Vatro GrilLList se tiska v Clevelandu v tiskarni Enakopravnosti. Pravila določajo, da mora biti urejevan s stališča delavskih koristi. Vsa prva leta je bil glasilo SSPZ Glas Svobode, vsega skupaj 16 let. od leta 1924 naprej, do 29. julija 1936, pa je bil njeno glasilo dnevnik Enakopravnost v Clevelandu. Dosedanji urednik Enakopravnosti je bil Vatro Grill. Nasledil ga je Ivan Jontez. Naslov tednika "Napredek" je 6231 St. Clair Aye., Cleveland, O. GEORGE A. NELSON, SOCIALISTIČNI KANDIDAT ZA PODPREDSEDNIKA, ZELO VPLIVEN MED FARMARJI Do letos je socialistična franka navadn-o nominirala za podpredsedniškega kandidata izmed unijskih voditeljev,, aH pa iz vrst intelektual-n Apel razposlan društvom in posameznikom Obtoženi umora — V Portsmouthu, O., je bilo šest stavkarjev obtoženih umora. Aretirali so jih in sodnik je izjav!', da ne dovoli poroštva Republikanska stranka je zbrala za agitacijo v prid svojega predsedniškega kandidata že okrog milijon dolarjev. Mnogi so ji prispevali po petindvajset tisoč dolarjev in več, da s tem ogromnim volilnim skladom plačajo propagando* za zaslepijevanje ljudstva. Ne dosti manj kakor republikanska bo zbrala demokratska stranka. Vrhu tega dela zanjo tisoče ljudi, ki so v vladni službi in odvisni za delo od demokratske administracije. Coughlin-Lemkejeva Union stranka pravi, da bo zbrala najmanj pol milijona. ' Cough-lin je mojsterski kolektor. Ko je pričel s\svojo kampanjo za "socialno pravičnost", je imel borno leseno cerkev. Zbral je toliko denarja, da si je dal zgraditi novo, ki stane nad mi- le malo znan, ker se je udej-stvoval največ med farmarji. V mladosti je delal v A laski. V socialističnem gibanju deluje okrog 30 let. Svoje organi-zatorične sposobnosti je posvetil največ graditvi farmarskih in delavskih zadrug. Politično se telj farmarjev v Wisconsinu. "The Holiday Nevvs", glasilo National Farm Holiday Assoctatkvn, pravi, da ni v Nelsonovem okraju niti en farmer bil izgnan iz svoje kmetije. -Isti list piše da je v njemu zanie. Ostati so morali v zapo ru. Kazen trpe zaradi nekega l»j™ dolarjev. Poleg tega mu kompanijskega pobojnika. kij ljudstvo pošilja toliko denarja, je bil v spopadu s stavkarji da uposluje v svojem uradu od ubit. Ampak čemu nikoli ne 50 do 100 ljudi, plačuje tmoča-aretirajo in obtožijo kompanij- ke za čas, ki ga porabi s svoji- £100,000. Brez znatne vsote jI je nemogoče voditi močno kampanjo, vzlic temu, da večina njenih članov agitira in nastopa na shodih brezplačno. Te dni je pričela zbirati kampanjski sklad JSZ. Tajnik Chas. Pogorelec v pismih društvom in posameznikom oznanja, da bodo vsi prispevki porabljeni za volilno agitacijo socialistične stranke med jugoslovanskim delavstvom. Zveza bo pošiljala v naselbine govornike, izdajala letake in od časa do časa imela dodatne strani za agitacijo v Proletarcu. Razposlane so bile zaeno s pismi nabiralne pole. Tajništvo JSZ apelira na vse, ki so jih prejeli da pomagajo pri zbiranju prispevkov. Imena in vsote bodo objavljene v Prole-tarcu pod označbo "Kampanjski sklad JSZ." ?kih gangsterjev, kadar stav-karje pobijajo? Socialist se ne spozna po besedah, ampak po delu in v zve- je prvič uveljavil kot vodi-|»*°bi do avojega gibanja, zapadnem mi govori na radio postajah in najetih ima tudi skupino organizatorjev ter urade zanje v velikih mestih. Socialistična stranka nkuša zbrati v svoj kampanjski sklad Kredit USSR Anglija je nedavno odobrila sovjetski Uniji $50,000,000 kredita, pod pogojem, da na kupi blago za to vsoto v Angliji v teku enega leta in posojilo vrne v desetih letih. Sovjetska unija je pristala v pogodbo. Pise FRANK ZAITZ LARGO Caballero, voditelj "levičarske struje socialistov v Španiji, je na strankini konferenci svoje dežele, predno se je pričela sedanja civilna vojna, govoril zelo odločno > disciplini, Obsojal je ekstremistično mladino, katera na par »hodih ni dopustila govoriti voditeljem desničarske frakcije. Glavni voditelj slednje je Indalecio Prieto, ki slovi za najraz-umnejšega socialističnega prvoboritelja v Španiji. Zastopal je načelo sodelovanja v buržvazni republikanski vladi in zavračal masno akcijo, češ, Španija se mora mirno razvijati v socialistično državo! Caballero je izjavil, da kakor so taki incidenti (razbijanje shodov delavske struje po delavski struji) obžalovanja vredni, je treba upoštevati, da so le posledica vzrokov, ne pa vzrok sami na sebi. Caballero je aktiven v socialističnem in unijskem gibanju petdeset let. Po vseh dolgotrajnih borbah, preganjanjih in zaporih znova izjavlja, da je bil in da ostane zagovornik discipline v socialistični stranki Španije in prav tako. v zvezi socialističnih unij. Zahteva pa, da mora disciplina enako veljati za vse: od prvega voditelja do zadnjega člana. V socialističnem gibanju so temeljite razprave potrebne in neizogibne, čestokrat se spremene v ljute polemike in končno v frakcijske boje. Toda kadar pride odločilen moment m večina socialistične stranke sklene — to in to je naše stališče_ to in to je naša taktika — je zaključek veljaven za vse člane enako — prav za vae člane, povdarja Caballero. Indalecio Prieto je prošlih par let na vso moč zagovarjal načelo, da če socialistična stranka nima sama večine, je zanjo koristno, da sodeluje v koalicijski vladi. Za svoj nazor je pridobil nad polovico poslancev. Njemu nasprotno smer je prav tako odločno zastopal Caballero. Večina poslancev in strankinega vodstva je odobria predlog, kakršnega je zagovarjal Prieto. Članstvo je rohnelo proti in v večini zahtevalo, da obvelja za stranko taktika, kakor jo zagovarja Caballero Oh* jo zagovarja Caballero. (Nadaljevanje na 4. strani.) ZA OBNOVO SOCIALISTIČNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1ZSAJAKJE FAŠISTOV V IHMIMJI V Jugoslaviji si socialisti prizadevajo ves čas, od kar je vlala oznanila omiljenje izjemnih naredb, oziroma diktature, izposlovati si pravico u-stanoviti stranko, v kateri bi jim bilo v mejah zakonoV mogoče funkcionirati. V Srbiji, v Bosni, na Hrvatskem in v Sloveniji so se vršila posvetovanja socialistov, katerim so sledili zbori zauphikov in tem pa obnovitev organiziranega socialističnega gibanja. Za mariborsko okrožje se je vršila konferenca socialističnih zaupnikov dne 14. julija. Udeležilo se je je nad sto pooblaščencev. Vsi govorniki so poudarjali načelo demokracije, kajti kjer ni demokracije, se delavsko gibanje ne more svobodno razvijati, pač pa je prisiljeno zatekati se k ilegalni taktiki, ali pa umreti. "Delavska Politika" z dne 15. julija v poročilu o tej konferenci piše med drugim: "Poleg zahteve po boljšem zaslužku in večjem Med deželami, v katerih brutalni fašizem postaja bolj in bolj drzen, je tudi Rumunija. skoro vsa trgovina zadružna] Podrobnosti, ki jih o napadih svojimi, kar je največ Nelsono-; rumunskih fašistov na delav- va zasluga. Na zadnji konvenciji omenjene organizacije, ki se je vršila to poletje v St. Paulu, je bil George A. Nelson izvoljen za njenega podpredsednika. Znan je v vseh drugih organizacijah ameriških farmarjev. Vsa njihova poročila so poro- Tii delavci, ki so se zbrali v svojem lokalu, so jih odbili. Faši- sti prosto roko. Zganila se je šele, ko jr t>risel pritisk na po- ske organizacije, njih člane in urade objavlja mednarodni informacijski by;p aoc ia list ične-delavske internacionale, ae glase .neverjetno, ampak so razširiti po vsem poslopju. Vse sti so nato skušali zanetiti o- sredovaije delavske stranke iz Anglije in na intervencijo socialistične stranke v Franciji. Rumunska vlada je namreč veliko odvisna od Londona in Pariza. Ru mlinski fašisti bi radi kosu kruha je najbolj glasna zahteva ljudstva po politični svobodi, po demokraciji in popolni likvidaciji diktature". V tem pogledu smo pred enim letom dobili zagotovilo in obljube, da bo nova vlada takoj izdala vse potrebne zakone. Preteklo pa je leto in več, vendar pa o obljubljenih zakonih še ni duha, niti sluha". Kljub tej ugotovitvi "Delavske Politike" je vendar treba priznati, da bi taka izjava pred dobrim letom bila do črke kon-fiacirana, dočim je cenzor zdaj veliko bolj "milosten". Tudi konference, kakršna se je vršila v Mariboru, niso bile dovoljene. če bi bila vlada pametna in se pomirila s Hrvati, ob enem pa dovolila toliko demokratičnih svobodščin, da bi bilo zdravo politično življenje v državi mogoče, pa bi storila korak, ki bi napredku v Jugoslaviji pripomogel več kot karkoli drugega. genj nepretrgoma skozi tri dni. Nakana se Jim je delno posrečila tretji dan, toda socialistični brambovci, ki so morali tvegati svoja življenja, so ga pogasili predno se je mogel svojo deželo dalrftod Hitlerjev dejstvo. Fašisti so v povojni dobi najpodivjanejSi element, najostudnejši črv v telesu bol-GEORCiE A NBUSON Vsa rjihova poročila so poro- nega kapitalizma. V Bukarešti "v. Utoa pa je njen kandi- čala, da ga je noči a listič na j sovprtfetku prilega meseca •J* fca podpredsednika Zed. d|ti»v farmer George A. Nel-** iz Wkwonsina. Citateljem Proletarca je on k. stranka nominirala za podpredsedniškega kandidata in vsa ao to dejstvo toplo pozdravila. fašisti navalili na urad unij in socialistične stranke. Več sto hitlerjevcev je prihrumelo pred zgradbo, toda socialistrč- dni obleganja so fašisti streljali v okna poslopja, demonstrirali na ulicah, napadali Žide in delavce, katere so osumili, da so člani unij ali soc. stranke. Kljub vsemu delavcev v socialističnem centru niso mogli klobuk, ampak ob meji je Rusija, ki jo mora sedanja rumunska vlada vzlic svoji reak-cionprnosti več kot upoštevati. Socialistični delavci v Romuniji imajo torej silno težaven boj — toliko težaven, da se morajo boriti ne samo za civilne premagati. Policije ni bilo na svobodščine, ampak tudi proti spregled in tako so imeli faši- oboroženim fašističnim tolpam. V TEJ ŠTEVILKI •i/ Izjava Ivana Molka o izstopu iz JSZ in soc. stranke ima avoje odmeve tudi v tej atevilki. Ivan Molek ima na 3. atrani v tej atevilki članek, v katerem pravi, da je bil urednikov komentar v prošli številki oaeben. Kdo je oseben, naj aodijo čitatelji, ki ao brali komentar v prejšnji številki in ki bodo čitali Molkovo pojasnilo v tej izdaji. Frank Zaitz ima z ozirom na ta nesoglasja članek, ki ae pričenja na prvi in konča na 4. strani. Anton Zornik ima kritičen dopis z urednikovim komentarjem na 4. atrani. V mw ■ - PROLETAREC LIST ZA INTERE9E DELAVSKEGA UUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovanska DtUvika TiibvM Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Z«dinjenih driavah m c«1o leto |3.00; z* nol lat: !*.»»; sa četrt lata $1.00. Inosamatvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. POVRATEK NEMČIJE MED "VELESILE »» Val rokopisi In oglaii morajo biti v natom uradu nsjposneje do pondaljka • popoldne za prioMitav v Številki tekočega tod"' proletarec PoMUhed ever/ Wednesday by the Yugr * >liahed 11)06. Editor................................Fr»nk Zaiu- Business Mana*er.................Charles Pogorelec. Asskstant Business Manager.............John Eak Jr. SUBSCR1PTION RATES: United States: One Year fS.00; Six Monjha $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. prolitar e C I 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Talaphoaai ROCKWELL 2S64. Dvaindvajseta obletnica krvave drame Osem in pol milijona ubitih ljudi. Blizu dvaindvajset milijonov ranjenih. Do dve sto milijard dolarjev stroškov. Države uničene. Ljudstva obubožana. Prevrati. Sovraštva. Nova pokolja. Nova bremena. To so podatki v izčrpku iz svetovne vojne, ki se je pričela 1. avgusta pred 22. leti./ In potem, ko se je svet ves zmučen in bankrotiran zgrudil, so ga pričela dvigati gesla o svetovni kooperaciji, o društvu narodov, ki bo odpravilo oboroževanje in vojne, o samoodločevanju vsakega ljudstva o svoji usodi, gesla o pravičnosti in o vsem, kar je lepega na svetu. Ker pa je ostal v veljavi stari sistem, so bila gesla in obljube le sanje utrujenega človeštva. Namesto razorožitve je svet danes oborožen bolj kot kdaj prej. Namesto staromodnih kajzerskih provokatorjev pretita miru moderna diktatorja, Mussolini in Hitler. Državi poveljujeta kakor oficir svoji četi. Vsak trenotek lahko poženeta svojo svojo oboroženo silo v vojni konflikt. Odgovorna nista nikomur in za svoje početje ne potrebujeta odobritve nikogar, kajti avtoritete nad njima ni. Prošlih par mesecev sta se začela vmešavati v civilno vojno v Španiji. • Musolini in Hitler, posebno Mussolini, zalagata z orožjem svoje fašistične-klerikalne bratce v Španiji, da pomagata reakcionarnim generalom dušiti svobodsčine in demokratske pravice delavcev ter jih — ako mogoče — tudi v Španiji vreči pod enako strahovlado, kakor jo ima Italija. Dokler ne vržemo temeljnega zla, kapitalistične uredbe, ne bo in ne more biti na svetu dosti drugače kakor je danes. Kajti če živi v zadovoljstvu ena kapitalistična dežela, ker si je nagrabila dovolj ozemlja, so tu druge, ki še nimajo vsega kar bi rade pograbile, čakajo na prilike kakor zver na svoj plen, da si pri-ropajo, kar so si označile na zemljevidu za svojo bodočo posest. Socializem edini uči, kje je izhod. Dokler se ga ljudstva ne po-služijo, se bodo ponavljale še vse hujše tragedije kakor pa je bilo klanje, ki se je pričelo z vojno napovedjo Srbiji 1. avgusta pred dvaindvajsetimi leti. Fraacija, Italija in Anglija »o ovirala demokratično Nemčijo kolikor to največ mogle, da bi ostala »• puanh med sločinci kot povzročiteljica svetovne vojna. Povsod so ji dovolili le podrejeno, dostikrat poniževalno mesto. Toda kar kratkovidni savesniki niso dovolili demokratični nemški republiki, morajo hočeš nočeš dovoliti f^itlorju. Zavesniki so temeljni' vsrok, čemu mu je bilo tako slahka diskrcditirati nemško demokracijo. Pogodbe krši druga aa drugo in savesniki godrnjajo Dalj si ne upajo, ker vedo, (ta bi Hitler sanetil vojno. militeristična sila, ki sa rasvija v najjačjo na svetu. Utrdila ja spet otok Heligoland. katerega ja med vojno skušalo srušiti angleško vojno brodovja, a bres uspeha. Po porasu Nemčije so ji savesniki diktirali potopiti njano vojno brodovja in podreti heligolandske utrdbe. Hitler ja dal sgraditi sdaj ša celo jačje kakor so bile pod kajserjem. S te točke ogroia Nemčija posebno Anglijo, katera je prepustila Heligoland Nemcem 1. 1190. Spodaj na sliki ao utrdbe, sasnamovane s kriii. Na vrhu na lavi ja semljevid, ki označuje otok Heligoland, in na Tako ja nacfjska Nemčija prvič po vojni postala spet desni top na eni njegovih novih utrdb. Ogromni propagandistični fondi za zaslepi jevanje delavcev in farmarjev (Nadaljevanje s i. strani.): Landon v slučaju izvolitve za ril tako, da obljublja nekaj, organizirano delavstvo še ve- kar ne misli dati. Vendar pa ga liko slabši. bodo unije, v slučaju da bo iz- Father Coughlin zavaja po voljen, lahko držale za bese-svoje. Na Tovvnsehdovi kon- do. Toliko daleč ga je Thomas venciji si jezica ni znal krotiti, j vendar pritiral. zato mora fini vsaj nekaj ted- Obe kapitalistični "stranki | nov previden, drugače mu bo- trosita v tej kampanji stotiso-do iz Vatikana ukazali, da se čake, ki bodo do volitev nara-ne sme več vtikati v politiko, j sli v milijone. Kongres se pri-Prepovedano pa mu je že zdaj pravlja na preiskavo, kakor o da bomo skupno imeli močno delavsko stranko, ter da pridobimo tudi unije zanjo. Kajti šele kadar bomo močni, bomo lahko radikalni. Drugaee^sam radikalizem nič ne koristi. Dokazov imamo mnogo pri komunistih. Franklin D. Roosevelt in Robert M. La Follette C Naročnik v Pennsylvaniji nam piše, da ni prav, če se obre-gavamo ob staro gardo v New Vorku, četudi podpira Roosevelta, kajti mar nismo leta 1924 podpirali Robert M. LaFolletta? Ali je bil mar on boljši kakor Roosevelt? LaFollettova kampanja 1. 1924, katero je zaeno s socialistično stranko indorsirala tudi JSZ, je bila sicer ponesrečen eksperiment, ampak bila je kljub temu čisto nekaj drugega kot to, kar danes počne novoustanovljena delavska stranka v New Vorku. Franklin Delano Roosevelt je predstavnik demokratske stranke. Ta in republikanska si od časa do časa izmenjavata odgovornost za utrjevanje, reformiranje, in v vsakem slučaju za protek-tiranje kapitalizma. Neodvisna delavska politična akcija 1. 1924 pa je bila kampanja proti obema kapitalističnima strankama. Rooseveltova kampanja je za demokratsko stranko, ki je prav tako reakcionarna in na jugu celo bolj bigotska in provokativna, kakor katerakoli druga kapitalistična politična enota v tej deželi. Eugene V. Debs je meseca sept. 1924 poslal delavskemu časopisju članek, v katerem je konstatiral med drugim: "Prvič v zgodovini ameriške politike se je odtrgalo milijone industrialnih in agrikulturnih delavcev od kapitalističnih strank; odrekli so se pripadanju tem strankam; udali so proglas na svoje razredne tovariše, v katerem jasno povdarjajo, da sta obe — republikanska in demokratska stranka, brezupno korumpirani in sovražni delavcem v mestih in kmečkemu ljudstvu,.. Izrekli so se v tej kampanji za svojo politično akcijo in se zavzeli za združenje vseh progresivnih sil v novi stranki, ki se bo v bodočih bitkah borila za emancipacijo ameriškega ljudstva." V istem članku je Debs poudaril, da se ne udaja iluzijam, da pa je to vendar poskus, ki je vreden, da ga socialisti podpirajo. LaFollette je vodil proti oljema kapitalističnima strankama vzorno kampanjo. Obljubil je zaeno z unijami železničarjev ter drugih skupin, ki so se zavzele zanj, da bo po volitvah podvzeta akcija za ustanovitev trajne stranke ameriških delavcev in farmarjev. Robert M. La Follette je v predsedniški kampanji I. 1924 storil vse, kar je zmogel. Sinova sta mu pomagala, prav tako hči in žena. Rezultat — približno pet milijonov glasov! Unijam železničarjev se je to zdelo premalo. Sklenile so, da se povrnejo k stari taktiki indorsiranja "prijateljev", pa bili demokrati ali republikanci. Robert M. l^aFollette, od katerega je bilo uresničenje ol>-Ijube za ustanovitev nove stranke proti obema kapitalističnima iiajveč odvisno, pa je med tem opasno zbolel, odšel se je zdraviti v Florido in umrl. Kapitalistični krogi I*aFoIletta niso podpirali. Rooseveltu bodo kampanjske stroške plačali največ imoviti sloji. Kdor torej pravi, da je podpiranje Rooseveltove kandidature s strani socialistov prav taka stvar, kakor ko so socialisti podpirali LaFolletta, je v zmoti. LaFollette je bil eden izmed senatorjev, ki je bil prpti vojni — najglasnejši nasprotnik reakcije v zveznem senatu v onih cfneh. Socialist ni bil, in to smo poudarili kadarkoli je bilo potrebno. A tudi republikanec in demokrat ni bil, Čeravno je kandidiral v zvezni senat vedno na republikanski listi. Republikanska stranka ga ni priznavala za svojega pristaša. Demokratska šc manj. Roosevelt pa je glavar stranke tammanitov v Nevv Yorku, zmerjati na shodih predsednika te dežele, kakor je to storil bičajno, ker so poslanci radovedni, kdo prispeva in komu. Zanimivost ob priliki tega zbora je bila drama "Kamnolom", ki so jo vprizorili naši sodrugi in sodružice iz Detroita. Dasi je vzela tri ure časa, bi jo občinstvo gledalo tudi če bi bila daljša, tako je nam predstava ugajala. Naša federacija je lahko ponosna, da imamo v nji Ig^rpek zapisnika redne seje eidborov JSZ dne 2\. julija 1936 (Nadaljevanje in konec.) Agitacija za JSZ Chas. Pogorelec poudarja, da če hoče JSZ v letošnji kampanji vršiti re« izdatno agitacijsko delo, mora pričeti z zbiranjem svojega agitacijskega fonda. Predlaga, da se pošlje v ta namen apel na društvi naprednih jednot in zvez in pa •c mišljen i ko m, zaeno z nabiralnim! polarni. Aleš ' podpira. Predlog po kratki debati soglasno sprejet. Zaostalo delo XI. rednega _ zbora Iz zapisnikov proslega zbora JSZ je razvidno, da ker delegati niso imeli časa pretresati vseh referatov, je bilo sklenjeno, da naj se skliče posebna konferenca, katere predmet bo, "Socialistična agitacija med Hrvati in Srbi". To nalogo naj izvrše srbski sodrugi, ki morajo v smislu z borovega f sklepa na nji predložiti tozadevni načrt, in ob enem s to konferenco naj z njo zboruje v lokalu srbske organizacije tudi eksekutiva JSZ. Dalje je zbor sklenil, da se naj vrši posebna konferenca o referatih, kako naj delujejo delavci s(fcialističnega prepričanja v podpornih društvih, dalje, da se na isti konferenci razpravlja in sklepa o organizaciji Red Falcons in o drugih važnih vprašanjih v delokrogu JSZ in Prosvetne matice. Eksekutiva JSZ je sklenila^ da se naj o teh zadevah razpravlja in sklepa na bodoči konferenci klubov JSZ in Prosvetne matice za Illinois in VVisconsin. Agitacija med mladino . John Rak izvaja, kako potrebno je, da se JSZ bolj zavzame tudi za agitacijo med mladino. Omenja pomenke mladih članov s prošlega zbora in priporoča, da se bi vzelo v pretres sugestijo za obdrža-vanje večje mladinske konference, na primer v Detroitu. težj?, kakor p*, med drugimi narodi. Poudarja, da so se posamezniki v raznih naselbinah, v Chicagu pa posebno John Rak, veliko tfutiili, } P°- v veliko zadrego mnogih kato- Brigajo se seveda edino za ti ne. — Joseph Ovca. ličanov na konvenciji tovvnsen-dovcev v Clevelandu. Vzorna žena ste, ki dajejo od tisoč do sto tisoč dolarjev. Socialističnega John L. Lewi„. predsednik I *»»P««j.kegs fonda jim ne boj ., d it \m \xt c a x « it. i treba preiskovati. Nov dokaz,) oouci rm.c m^ U. M. W. of A. in načelnik od- ' _ H*lau.ir« «tr«„i,u oglasi za nekega narodnega bora za jndustrialno organizacijo, je zdaj zaposlen kar na dveh frontah: za Roosevelta in za organiziranje delavcev v jeklarski industriji. Dr. Tovvnsend okleva. Zdaj pohval; tega, zdaj drugega predsedniškega k a n d i d ata. Pravi, če bi moral odločati med Rooseveltom in Landonom, bi volil stokrat rajše za slednjega. Penzij po |200 na mesec torej še ne bo. Odstopili socialisti v Nevv Yorkii so se zedinili za ustanovitev nove stranke, na kateri bodo kandidirali v najvažnejše urade demokrate. V newyorški državi je več desettisoč delavcev, ki ne bi nikakor hoteli glasovati za demokrate na demokratskem tiketu. Servirali jih jim bodo zategadelj na tiketu delavske stranke. Zakon . v Nevv Yorku namreč dovoljuje, da sme biti en in isti kandidat označen na tiketu več kot ene stranke. Green, predsednik A. F. of L., je vsled boja z I/evvisom tudi v volilni kampanji med nebom in zemljo. Nič določnega ne more izjaviti, zato poudarja načelo nestrankarstva, toda povsem drugače, kakor Levvi-sov nestrankarski odbor. Norman Thomas, ki izmed vseh kandidatov edini vodi pošteno, vzgojevalno volilno kampanjo, je nedavno pisal Landonu, kje je z ozirom na probleme unij in kaj misli o a-gitaciji za organiziranje jeklarskih in drugih delavcev v masnih industrijah. Landon je na dolgo odgovoril — odgovo- da je to res delavska stranka, ki^je vredna podpore vseh zavednih delavcev. Klic na pristop v JSZ Canonsburg, Pa. — Komur ni vseeno, če sedanji kruti, delavstvu krivični sistem ostane ali ne, je vabljen, da se pridruži JSZ. Tu je njen klub št. 118, ki deluje na delavskem političnem polju na podlagi programa ameriške soc. stranke. Marsikdo, ki je obljubil, da bi pristopil, če bi bila ta ali ona stvar drugačna kot je, zdaj to lahko stori. Vsi boste med nami dobro došli. Marko Tekautz. O SDC, o zboru itd. Springfield, UI. — Ker sem bil zadržan, sem prijel na prošli zbor JSZ v Chicagu šele popoldne namesto zjutraj. Naj prvo sem šel v Slovenski delavski center. Prostore v Centru mi je razkazal vljudni in uslužni sodrug Luka Groser. V tem poslopju **so uradi Prole-, tarča, JSZ in Prosvetne matice ter kluba št. 1. Poslopje, kakor tudi kraj, se mi jako dopa-de. Vse je lepo urejeno in sna žno. Mislil sem si. ako bi bili ameriški sodrugi tako podvzet-ni kakor so slovenski, pa bi imeli veliko več pokazati in tudi v agitaciji bi bili uspešnejši. Tako pa se rajše prerekajo o deklaraciji in pa kdo je bolj radikalen. Tudi na našem zboru je bilo precej vzrujava-nja, pa ne zaradi Zveze, ampak ameriške soc. stranke, lipam, da pnde do pobotanja in načelnik stranke v južnih državah, v katerih si hočejo mašine demokratskih politikov ohraniti "pravico" za linčafija črnčev in pravico manipulirati z glasovnicami po svoji mili volji.-Demokratska stranka ni stranka za koristi delovnega ljudstva. Republikanska tudi ne. Torej — če kdo pravi, da za socialistično tudi ne bo volil, kaj je pred nami boljšega, za kar se lahko odločimo? socialista sledečo ženo: nemško dekle, s severno krvjo in značajem, ravno na duši in telesu, z zdravimi naravnimi občutki, požrtvovalno, svobode-željno, ki ljubi pesem i»n ima ženski ponosa vdana mora biti svojemu narodu, od srca naj ljubi naravo, sonce in šport. Ona mora biti prava ženska, proporcijonalne rasti, popolnoma zdrava, brezpogojno zvesta in zares neustrašena in poštena ter pripravljena voditi novo, lepše življenje. Pripravljena mora biti za delo na deželi ter zavzemati svoje mesto ob strani res ravnega, zdravega. naravo in šport, ljubečega skromnega narodnega socialista. Plesalne in modne lutke naj se ne oglašajo. Zaželjeno je tudi privatno premoženje. Kaj naj še manjka taki ženi, ki vse to poseduje in dobi tako skromnega moža. — Svoboda. Seja odborov JSZ V petek 7. avgusta se vrši v Centru redna seja odborov J. S. Z. Skončati bo morala z re- vabilo govornike raznih stremljenj, ker le to bi ustvarilo zanimanje in življenje v mladinskih krožkih. O dosedanjih poskusih se pesimistično izraža. Aleš soglaša z Gandnovimi izvajanji v splošnem, toda meni, da imamo z nam naklonjeno mladino po deželi vse premalo kontaktov. Kako stike z njo utrditi, to je vprašanje, ki zahteva, da se mu .posvetimo. Frank Zaitz pravi, da graditi socialistične mladinske skupine ni lahko delo — pravza- od kjer nam ni nihče pisal, da je kdo od njih zahteval ka|co carino, pač pa le, da so koledar prejeli in da jim je njegova vsebina jako všeč. Dogajalo pa se je, da so zahtevali carino za druge knjige, na pr., za knjigo "Ameriški Slovenci", ki jo je izdala SNPJ, toda ne od vseh. Poskrbeli bomo, da v bodoče prejemniki koledarja v starem kraju s carino ne bodo imeli sitnosti in stroškov. Avtne nezgode V prvih šestih mesecih tega leta je bilo v avtnih nezgodah ubitih 15,390 ljudi ali pribli- žno 500 manj kot v enaki dobi prav izgleda, da je med nami lansko leto. - Vsi na kampanjski piknik v nedeljo! Chicago. — še nekaj dni, prihodnjo nedeljo 9. avgusta, je do kampanjskega piknika kluba št. 1 JSZ. Poročano je že bilo, da se bo vršil na prijaznem vrtu Valentina Kobala v Clarendon Hillsu. Najboljša pot do njega je, ako vzamete Joliet Road do W. 55th st., nakar krenete po tej cesti ono-stran mosta nad železnico ali pri kamnolomu in greste kake dve ali tri milje do Clarendon Hills ceste, kjer se prostor nahaja — poslopje z gasolinsko postajo. Kdor nima svojega vozila, bo šel lahko z busom, ki bo ob eni uri popoldne čakal na Cermak Rd. in Lincoln cesti, pred selucijamr, kolikor jih še ni prišlo na vrsto na prejšnji seji, Bostičovo lekarno, in se ob in treba bo razpravljati o našem kampanjskem in drugem delu. Nanjo bodo povabljeni tudi sodrugi iz drugih krajev, ki so te dni v Chicagu nfe seji gl. odbora SNPJ. 1:15 ustavil pri Slovenskem delavskem centru na Lavvndale Ave. in W. 23rd St. Voznina v eno smer 20c. Pripravna je tudi ielcznica Burlington, katere vla^ki vozijo vsako uro in stane KONFERENCA V P0WER POINTU, 0.. V NEDELJO 30,AVGUSTA voznina s cicerske postaje 44 centov v oba kraja in 54 centov od VVestern ave. Od postaje v Clarendon Hillsu je štiri bloke hoda do Kobala. Kdor se želi pridružiti "kuhom", ki bodo na ražnju pekli janca in prašička, ali pa se naučiti te u-metnosti, naj pride takoj zjutraj. Poleg lepega vrta s sadnim drevjem in trto, stolov in miz je tudi lepa plesna dvorana, kjer bo igrala polke in valčke Gradiškova godba. Za postrežbo in zabavo bo torej dobro preskrbljeno. Slišali bomo tudi dobrega govornika — Maynarda Kruegerja ali pa Alberta Goldmana —-'ter si ogledali strankin zvočni truk. Kar potrebujemo, je velika udeležba. In to pi ie odvisno od vas, od vseh slovenskih in jugoslovanskih razredno zavednih delavcev v Chicagu in okolici. Cisti prebitek je namenjen v strankin kampanjski fond. Kapitalistične stranke bodo v letošnji kampanji potrošile najbrž še več milijonov kakor so jih v preteklih, razredno zavedni delavci pa moramo skrbeti in finančno kolikor mogoče pomagati socialistični stranki, da bo lahko izvršila svojo nalogo v tej kampanji. Podprimo Norman Thomasa v fej volilni borbi z veliko udeležbo na tem pikniku! Odbor. —.—T r ZELEZNA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel is ruščine odo Kozaki kar s cepci potolkli." |j;^ei>rav Mo VRe to popolnoma razum-2®» m Smolokurova prepričalo dokazova-•tabne^a šefa, prepričalo ga je le dejstvo, -i- da je štabni šef govoril ž njim tako previdno in ponižno, dejstvo, da ni bil ta častnik, ki je končal vojaško akademijo, prav nič domišljav. "Napišite povelje, da bomo korakali dalje^ po cesti ob obrežju!" je mrko dejal Smolokurov. Tako se je zgodilo, da so se zopet valile množice vojakov, beguncev in vsakovrstnih vozil v velikem neredu po glavni cesti. XIX. V Kožuhovi koloni ni bilo ponoči ne spanja ne pokoja. Po vsem taborišču se je razlegalo brenkanje balalajk ob spremljevanju harmonike, petje in dekliški smeh. Včasih so se zlili čez nočno tišino temo oživljajoči mogočni sozvočni akordi, mladostni in krepki glasovi, izvirajoči :z nekega skrivnostnega hrepenenja, ki daje življenskim močem nove hrane: "Tulijo in stokajo gore, čez sinje morje, tožjjo in ječijp dekleta, v turških ječah speta ..." Pesem je zdajci narasla, zdajci pa se je pogreznila v šepet... Ali ni bilo valovanje morja, ki je v valovih mladostnih glasov naraščalo in padalo, ali se ni očitovala v teh glasovih žalost te. noči, žalost vseh teh deklet in fantov, ki so, ko jim je uspelo raztrgati verige častniškega, generalskega in bogatin-skega suženjstva, morali še enkrat zapustiti domove ter oditi v boj za komaj pnborjeno svobodo? Tako se je žalost, žalost in veselje razlilo čez živo, napeto tišino noči: - \ .. čez sinje morje . . * Kakor da bi hoteli podčrtati to žalost, so se začeli robovi gorskih grebenov zlatiti s temnozlatim robom. Ta zlati rob je ustvarjal videz, da so gore še težje. Tedaj so se začeli dolgi, kadeči se lunini žarki dvigati \z globeli nad "vrhunce -gora. Črne sence gOrovja in vrhuncev so se še bolj počrnile. Mesec je izšel. Vsa okolica se je izpreme-nila. Fantje so utihnili. Fantje in dekleta so posedali po skalah in po podrtih steblih Morje pod gorami se, je čudežno pobarvalo, čez vso valujočo planjavo se je razlilo mrzlo, raztopljeno zlato. Oči so bile malone prešibke, da bi bile mogle vsesati ves ta blesk vase. "Morje diha!" je dejal nekdo. "Ljudje pravijo, da je vse to ustvaril dobri gospod bog." "Le domišljuj si to! Dobri gospod bog!? Kaj pa misliš, kakj je mogoče, da moreš s kompasom v roki znajti wse kjerkoli ter obrniti se proti Odesi, proti Carigradu ali proti Rumuniji. ., Znanost zatorej, ne pa bog!" "Pri nas na turški fronti so popje vedno, kadar je prišlo do bojev, peli mašo. ^Pomagalo pa ni nte. Naši so cepali kakor muhe v jeseni." Novi snežnobeli žarki božajo pobočja, se zdajci razblinijo ob ostrem skalovju ter pritegnejo v svetlobno območje ogromno gorsko skalo, potem ves gozd in naposled zevajočo gJobel. Vse je ostro, čisto, živo. Glasan trušč, cepetanje in preklinjanje je zdajci vznemirilo tišino. Vsi so pogledali proti cesti. "Kaj pa se je zgodilo? Kdo tako preklinja?" "Kdo drugi — mornarji!" Mornarji so se pomikali v velikem nerednem krdelu. Mesec jih je ožarjal. Tu pa tam jih je zagrnila tema, kmalu pa so zopet stopili v območje luninih žarkov. Za njimi se je razlegalo preklinjanje kakor oblak prahu. "Da bi jih vrag! Namesto, da bi spali!" Mornarji so se glasno pogovarjali, so ukali ter se približevali neki skali, ki je bila vzbo-čena nad cesto. V temni lunini senci je stal voz, v katerem je spal Kožuh. "Kam pa?" sta jim zaprli pot dve straži. "Kje je poveljnik?" V tem trenutku je Kožuh že poskočil. Iz teme.se je zablisnilo dvoje volčjih oči. Straži sta dvignili puški: "Streljala bova!" Tedaj se je oglasil Kožuh: "Kaj hočete?" "Sodrug poveljnik, k vam prihajamo. Živež nam je pošelrAli naj pocrkamo? Pet tisoč nas je. Vse svoje življenje smo darovali revoluciji, zdaj pa naj poginemo kakor psi?" Kožuhov obraz se ni videl, zakaj zagri-njala ga je gosta, temna senca; samo njegove oči so v temi plamenele: _ "Stopite v armado; dali vam bomo puške in živeža. Zive-ža pa imamo še prav malo. Skrbeti moramo v prvi vrsti, da bodo bojevniki dobili hrano! Pa še bojevnikom smo morali zmanjšati obroke." (Dalje prihodnjič.) da se bomo razumeli! Ivan Molek pojasnuje vzroke svojega izstopa iz JSZ in socialistične stranke Moj izstop iz stranke je v zadnjem Proletarcu izval dolg komentar s. Zajca. V svoji izstopni izjavi sem jasno povedal zakaj sem bil primoran pustiti klub, JSZ in stranko in sem pričakoval, da bo s tem ta zadeva zame končana. Saj smo se na sejah kluba, klubovih odborov in eksekutive JSZ dovolj dolgo pričkali z našimi militanti in zapravljali čas po krivdi voditeljev stranke — in mislil sem, da bo zdaj vseh teh neprijetnosti konec z moje strani, militanti bodo pa veseli, ker so se iznebili nadležnega "starogardista". Skratka s polemiko zaradi svojega izstopa nisem računal, še manj sem pa računal z — insulti, ki se zelo slabo podajajo socialistom, kateri hočejo biti voditelji in učitelji delavcev. Sodrug Zaje — in sodrug Garden na drugem mestu — piše, da "se me lahko prišteva k utrujenim radikakem ali k cinikom ali k menckenjevcem, ki gledajo na vse s sodnega stola. Nič jim ni všeč, vse se jim zdi črno, prečrno, da bi sploh mogli še kam spadati"... To je oseben insult, pure and simple, ki ga vama ne odpustim zlepa. S sodrugom Zajcem sva delala, v stranki najmanj dvajset let, dobro me pozna — ali bi me moral Spoznati — kakor jaz njega, in jaz bi rad vedel,'po kakšni pravici me more primerjati s črnogledim Menckenom. Kaj ima Mencken skupnega s kakršnimkoli gibanjem ali kakršnokoli teorijo? Kdaj sem se jaz z eno samo besedo navduševal za Mencke-na? Utrujeni radikalec! Yes — človek bi lahko rekel, da je že do^ grla sit vodvilskega nateza-nja in kavsanja o "masni akciji, bogus demokraciji' in slič-nem, ki traja že več ko dve leti v ameriški socialistični stranki in katerega ni zakrivil s. Zaje, ne jaz, niti nihče pri JSZ; vse to so zakrivili drugi in dokler je s. Zaje stal z menoj vred na stališču, naj to gando-nom". To je v konfliktu, kar je zapisal sodrug Senior, namreč da delavci "nimajo kaj izbirati med Rooseveltom in • Lando-nom". In sodrug Garden ni cinik! Cinik sem samo jaz, ker mi preseda vsa ta hinavščina v stranki. Jaz se ne bom ogreval za Roosevelta in letos ne bom volil nikogar. Niti ne bom kritiziral sodrugov, ki so v stranki brez ozjra na netaktično taktiko. Vsakdo ima pravico, da dela kar hoče. Bom pa kritiziral militantne fanatike, ki so povzročili vso to zmedo in zanesli med nas razdor, ki ga ni bilo treba. Obsojal bom fanatike, ki pehajo v nevarnost naše aktivne sodruge, nič slabega sluteče, in ko jih porinejo v kašo, se bodo — poskrili. To nevarnost je imel v mislih s. Zaje ko je sestavljal resolucijo JSZ o odnošajih do stranke na zadnjem zboru, toda v odločilnem momentu je s. Zajq kapituliral pred militanti in zatajil svojo dobro misel o nevarnosti. Kasneje je to svoje početje pral v Proletarcu, a ga ni opral, če ne bi bil s. Zaje takrat kapituliral pred militanti — ne bi danes jaz pisal tega članka. — Ivan Molek. glasovi iz našega gibanja Zbral JOHN RAK DVAJSET LET ZA ZIDOVI Naše zasužnjenje uči ljudi, da imajo pravico do revolte; naše-zapiranje, da imajo pravico do svobode :n smrt jih pouči, da ima^-jo pravico do življenja. — George Etievant. , TOM MOONKf. Dne 27. julija je minilo dvajset let, od Lar je Tem Mooney «a sidovi kalifornijske državne jetnišnice. Obsojen je bil sa cločin, ki fa ni storil. Njegov obrambni odbor (Tom Moonejr Molder* Defense Committee) je ▼ dolgoletnem boju predložil oblastim neispodbitne dokace o Moonefjevi nedolžnosti. Ampak vsaka sodna oblast, katerim prihajajo prisivi proti obsodbi in predlogi ca novo obravnavo, se isvija i« cagate. Kalifornija ne bi ! rada prisnala, da je storila Mooneyju krivic6. Dokler ne bo oproicen, je po sakonu kriv sločina. Borba aa osvoboditev lom Moonejrja in Billingsa se nadaljuje. W. Aliquipa, Pa. — Bartol Yerant je nedavno obiskal naročnike in druge rojake v okoliških krajih in poslal 11 naročnin, med njimi precej novih. Girard, O. — John Tancek je poslal pet naročnin. Ako bi imeli velikih takih naselbin, kot je Girard, bi bil Proletarec izven obligatnih glasil slovenskih podpornih organizacij najbolj razširjen slovenski list. No. Chicago, 111. — John Zakovšek poroča, da je njihov klub sklenil prirediti v nedeljo 23. avgusta piknik, ki se bo vršil, na Peter Stanovnikovi farmi. Na isti seji so sklenili imeti jesensko prireditev v nedeljo 1. nov., na kateri bo vprizorjena šaloigra v treh dejanjih VGlavni dobitek". — Za veliko konferenčno prireditev v nedeljo 6. sept. v Molinovem parku je pripravljalni odbor pridno na delu. čkkažanom, Milwaučariom in drugim rojakom v tem okrožju se priporoča, da si ta dan rezervirajo za poset v Waukegan. Govornika bosta George Nelson, socialistični kandidat za podpredsednika, in Joško OveS. Herminie, Pa. — Od Anton Zornika pride le redkokdaj pismo brez naročnin. Prošli teden je poslal štiri. Farmington, III. — August Tušek se je minuli teden ogla-sli s 4. naročninami. Chicago, III. — V nedeljo 9. avgusta bo kampanjski piknik kluba št. 1 JSZ pri Valentinu Kobalu v Clarendon Hillsu. Za tiste, ki nimajo avtov, bo preskrbljeno za vožnjo z busom. Zbirališče bo Slovenski delavski center, čas, 1:30 pop. ■ — Precej naših sodrugov in so-družic se je resno lotilo dela z nabiranjem podpisov na peticije soc. stranke. Drugi so zaposleni s prodajo raznih vstopnic v prid klubove blagajne in kampanjskega sklada. V soboto 29. avgusta bo v SDC prireditev v korist kluba, na kateri bo nekdo dobil bicikel. hnstown, Pa. — John Lan-Ic je poslal štiri naročni- Joh, gerfio ne. Kakor da so se zmenili — August Tušek,. Anton Zornik in Langerholc, vsaki po štiri. Springfield, III. — Sodruga Joseph Ovca in Louis Ajdich sta prošli teden poročala o pripravah za piknik, ki ga priredi klub št. 47 JSZ v nedeljo 9. avgusta pri Lake Springfield. Zabave bo mnogo. Vsi v Springfieldu in okolici ste vabljeni, da se ga udeležite. • Renton, Pa. — Anton Bogataja je poslal eno naročnino. Pričakujemo, da se spet kmalu oglasi. .Bridgeport, O__Joseph Snoy poroča, da se bo konferenca JSZ in Prosvetne matice za vzhodni Ohio in W. Va. vršila v nedeljo 30. avgusta v Power Pointu. Ker bo to zborovanje važno, so klubi in društva vabljena. da zastopnike gotovo pošljejo. La Salle, III. — Frank Karu n je prejšnji teden poročal, da priredi njihov klub št. 4 JSZ piknik na John Strellovi farmi v nedeljo 16. avgusta. Iz te naselbine le redkokdaj čujemo. Upamo, da bodo sodrugi s to prireditvijo čimboljše uspeli. Cleveland, O. — John Kre-bel, tajnik soc. pevskega zbora "Zarja", poroča, da se pripravljajo za spored svojega prihodnjega koncerta. Ako bo mogoče, si zberejo kako muzikalno igro ali opereto iz arhiva Prosvetne matice. Kampanjski sklad JSZ. — Eksekutiva JSZ je pričela s kampanjo za zbiranje prispev-.kov v kampanjski sklad. Pisma so bila poslana društvom, raznim drugim organizacijam, ki so prijateljska delavskemu gibanju ter simpatičarjem. Zbrana sredstva bodo porabljena za prirejanje shodov, letake In za posebno kampanjsko številko Proletarca. Dvojna mera Za bogataško družino je 100 tisoč dolarjev na leto premalo za dostojno preživljanje, a brezposelne delavce je dovolj, če prejemajo $50 na mesec. PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU ^ NsAi voinlkl pobirsjo perilo no Twm mestu, Ciceru* in Berwynu in dovsisjo čistega ns dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO Telefoni. CAN AL 7172-7173 ** • TT Nekaj (mirebnili u^olovilcv z ozirom na J. Molkove izjave (Nadaljevanje s 1. strani.) — Prieto in Cabaltofo, sta se zavedala resnice, da je stranka razdvojena. Ako bi ona ifva izvajala posledice, bi jo pognala v razkol. Prieto ni šel v vlado, ker je bila neznatna večina proti, a vendar VEČINA. * Priznal je disciplino. Caballero ni izzival, ker se zaveda, da je treba socialistično gibanje držati združen«, neglede na frakcijske diference. Na zboru je izjavil med drugim: "Moje tolmačenje discipline jo, d« kadar večina kaj sklene, je to sklep in stališče VSE socialistične stranke! Posamično imamo lahko svoja mnenja. Imamo priliko, da jih izražamo na konferencah, v naših časopisih in na posvetovanjih. Ampak kot člani stranke smo obvezani delati po sklepih večine, pa čc manjšina »e tako smatra, da je večina v napačnem." Izvajal je dalje, da člani ki ne morejo razumeti, ali nočejo razumeti, kaj pomeni disciplina, niso in ne morejo biti dobri člani. Socialisti v Španiji so bili še pred nekaj tedni, predno je izbruhnila civilna vojna, razdeljeni v dve tako ostro si nasprotujoči grupi, da je bila nevarnost razkola ne le pred pragom ampak na pragu: na eni strani Indalecio Prieto, pristaš mirnega razvoja v socializem, zagovornik sodelovanja v vladi z buržvaznimi strankami. Na drugi strani Largo Caballero, ki je trdil, da sodelovanje socialistov v koalicijskih vladah — vsaj v primeru Španije, ne more dovesti drugam kakor k utrditvi buržvazije in konsekventno v oalabljenje socialistične stranke. "Podpirajmo republikansko vlado," je dejal Caballero, "edino za varovanje republike in demokracije, ne pa za utrjevanje kapitalizma. Nikar ne verujmo, da bo mogoče republiko rešiti v vsakem slučaju samo v mejah demokracije, še manj pa, da bo mogoče iz nje napraviti socialistično državo zgolj z demokratičnimi metodami." Kljub diferencam med frakcijami je Caballero izjavil: "Navzlic našim razlikam in kljub vsemu, kar citate in slišite, sem prepričan, da bodo člani naše socialistične stranke, naše Splošne Unije delavcev (strokovne zveze), in člani sorodnih organizacij, komunistične in druge, ka* dar napoči trenotek preprečiti fašizem v Španiji, nastopili vsi združeno in bodo v boju proti sovražniku pripravljeni riskirati tudi življenja." »- Ogromen aplavz je sledil tej Caballerovi izjavi. Par tednov pozneje se je njegovo prerokovanje uresničilo. Uresničilo zato, ker je l^argo Caballero izjavil, da ne bo nikdar povzročil razkola v socialistični stranki, kajti edino VEČINA naj odločuje. Dr. Živko Topalovič je priobčil v Uadničkih Novinah v Beogradu članek o socialistični stranki v Franciji. Topalovič ni ekstremist. V svojem spisu tolmači, da je francoska socialistična stranka razdeljena v tri struje. Četrta — konservativna — slična newyorški stari gardi — je pred dobrim letom in pol odstopila. Brez nadaljnih besed — zatonila je v pozabljenost. Topalovič pravi, da je te desničarske socialistične frakcije v Franciji škoda, ker je imela v svojih vrstah izredno mnogo sposobnih Alanov. Ločila se je tjavenuan. Kar je sejala to ža-nje. Njeni voditelji — neosocialisti — so pokopali samega sebe. Norman Thomas slovi za človeka, ki v socialistični stranki zastopa militante, a jih ob enem tudi kroti, kadar smatra, da se prenaglijo. Včasi se mu to posreči, včasi tudi ne, toda v merodajnih odborih je dozdaj še vedno prevladovalo Thoma-sovo mnenje. Vsaka socialistična stranka potrebuje konservativno krilo, da balancira z ekstremnim krilom, pravi Thomas. Ogromna večina socialističnega članstva, s Thomasom vred, je mnenja, da mora biti v našem gibanju mesto za člane raznih nazorov. Vsi pa morajo imeti enak smoter. Kakor Caballero v Španiji, propagira tudi eksekutiva soc. stranke v tej deželi disciplino, katere je bilo prošla leta v škodo stranke jako malo. Neprestano vroea voda V IZOBILICI IN ZA VSO DRUŽINO stani; ako jo grejete z avtomatično plinsko pečjo Vprafajte vodnega monterja v vati bližini sa popolne informacije Ali pa pokličite W A Bask 6000, Local 418 MALA VSOTICA Ivam postavi avtomatično ^plinsko peč v vaš dom. Ugodni obroki sa odplačevanje. Nišja cena plinu s uporabo te • vfomatične' peči sa gretje vode. Ali veste, Ha »o vaši stroški za gretje vode mnoKo niiji, nko rabite v ta namen avtomatično plinsko - peč? Zraven vam nudi Ao to udobnost, da imate vedno lahko vročo ali mrzlo vodo, vse kar je treba je da okrenete vijak. Odločite »e enkrat za vaelej, de boate končali z nepotrebnim letanjem v klet in i* nje, da sejrrejete vodo s staromodno pečjo. Nabavite si avtomatično plinsko peč in imeli boste vedno zadosti vroče vode za kopanje in v*e druge potrebe v hiši. MOOrtN COOK f I* CONtTANT MO? *AIM SttINf «f FltOf ftAUON OAS HIATINO 77 b THE PFOPIES OAS UGHT AND COKE COMPANV L _______ . . . • * * H • W | W 4 • A »*M > | o s Slovenski socialistični vodja Viktor Eržen in urednik Delavske Politike je na konferenci delavskih zastopnikov mariborskega okrožja dne 18. julija pred zastopniki delavskih organizacij izjavil med drugim, da "za uspeh je potrebna disciplina in ta mora biti prva vrlina vsakega socialista." Gibanja, v katerih so člani silili narazen, so propadla. V ameriški soc ia listfcčn-i stranki je bilo od njene detroitske konvencije naprej veliko prerekanja, ki je resno pretilo s katastrofalnimi posiedicami. Razdelili smo se od kraja zgolj v zagovornike in nasprotnike načelne deklaracije, ki je bila sprejeta na konvenciji leta 1934 v Detroitu. Nastal je vrišč in se nadaljeval akozi ves čas splošnega glasovanja. Stara garda v Nevv Yorku se je v tem boju izkazala za jako netaktno in nespretno kljub bogatim skušnjam svojih vodilnih članov. Bila je poražena, toda načelo večine je v tem slučaju zavrgla, princip discipline je zalučila v kot in vztra-jaa, da je ne veže noben predlog, ako ni dobil večine med članstvom tudi v newyorški državi. Borba se je nadaljevala. Dotični, ki so bili pri volji verjeti Nevv leadru, so obsojali samo militante. Nekateri smo skušali prepričati eno kot drugo strujo, da spadata skupaj in da le na ta način bomo v tej volilni kampanji res v stanju nastopiti kot stranka. Ostali člani pa so bili eni fanatično na strani takozvane militantne struje, in drugi prav tako fanatično s staro-gardisti. Starogardisti so prerokovali pred konvencijo soc. stranke v Clevelandu splošen razkol. Ni se dogodil, zato so odstopili le tisti, ki so se v naprej kompromitirali. Louis VValdman je v dolgem govoru zahteval za staro gardo "vse ali nič": to je, vse delegatske mandate, do katerih je bila soc. stranka upravičena v državi Nevv York; zahteval je dalje, da se stari gardi vrne čarter, in zaeno odborniške mandate odstavljenim članom raz-puščenega odbora. VValdman, ki je mojsterski govornik, in eden najspretnej-ših advokatov v Nevv Yorku, je v svojih izvajanjih očitno pokazal, da mu ni za enotnost stranke. Zase se je odločil indorsi-rati nestrankarski odbor za podpiranje Roosevelta in Lehmana. Vse njegove politične poteze so bile izvršene samo z namenom, da se staro gardo odtrga od socialistične stranke in se jo pod firmo treh stopinj — social-demokratske federacije, ljudske stranke in delavske stranke privede v — Rooseveltov tabor. Niti James Oneal ne bi bil prošlo pomlad verjel, kam ga vodi ta taktika. Zdaj jo opravičuje, a med vrsticami beremo, da mu je hudo, kajti on je bil socialist, da malo takih. Tudi Julius Gerber, tajnik social-demokratske federacije, se je uprl. Wald-manov vpliv je zmagal nad vsemi odborniki. Precej članov^ se je vrnilo v socialistično stranko, četudi se ne strinjajo z njenim sedanjim vodstvom, še manj pa s staro gardo, ki jim je obljubljala boljšo socialistično gibanje, a v resnici jim je dala le Roosevelta in Lehmana pod novo znamko. Pisec tega članka je razvoj v socialistični stranki motril ves čas kritično in z grajami na militante res ni štedil. Toda skusal jih je razumevati in priznal brez pomišljanja, da mladi ljudje, ki še nimajo skušenj, niso in ne morejo biti toliko sposobni, kakor stari, v dolgih letih dela in bojev trenirani člani. Dalje je v tem listu čestokrat poudarjal, da je naša stranka danes organizacija skoro samega novega članstva. V povojni dobi, pa skoro prav do te krize nismo bili v stanju radi obstoječih razmer.in okolščin dobiti v organizacijo skoro nič novega dotoka. V normalnejših časih so delavci pristopali zgolj iz idealizma, po postanku te krize pa so prihajali tisoči z zahtevo, da naj stranka kaj odločnega stori v borbi proti brezposelnosti, proti nizkim plačam, za zavarovanje brezposelnih itd. Kriza, kadar udari milijone ljudi in jih pahne v brezdelje in bedo, mladim ljudem pa jemlje upanje, da si zgrade "karijero", ni šala: Pod pritiskom razmer ne delajo vselej razumno, toda samo obsojanje s konservativne strani tudi nič ne zaleže. Izid socialistične konvencije v Clevelandu mi je dal misliti. Videl sem, da je v stranki ostal Read:ng, da so ostali v nji vsi vviseonsinski socialisti in še celo konservativna socialistična postojanka v Bridgeportu, Conn., četudi je župan Jasper McLevy storil vse v svoji moči, da bi izšla stara garda zmagovito iz boja. J Nisem verjel, da bo Nevv Leader kdaj agitiral za stranko, ali stranke, ki imajo na čelu svoje liste kandidate kapitalističnih strank! Vedel sem in vem danes, da so militanti storili v frakcijskem sporu s staro gardo marsikak netakten in tudi "nedemokratičen" korak. Ampak če se je šlo le za vprašanje, kako iztisniti iz vplivnih mest v stranki člane, ki so se degenerirali v navadne politične oportuniste, je bila taka operacija potrebna in koristna. Pri Proletarcu in v JSZ nisem iz sebičnih nagibov, ali radi službe. Delo, ki ga vršim in sem ga v nji že izvršil, mi ne bo mogla v gotovini nikdar plačati. Moj delavnik je prejkone daljši kot delavnik kogarkoli izmed slovenskih časnikarjev v tej deželi. Poleg obilice uredniškega dela pri treh publikacijah, opravjam celo vrsto odborniških mest. To, kar v taktiki storim, torej ne delam iz osebnih razlogov. V par izjavah, ki sem jih napisal in jih je eksekutiva JSZ odobrila, sem naglašal naše kritično stališče napram militantnemu krilu, a ob enem vsikdar poudarjal, da smo pripravljeni delati v, in s socialistično stranko, kot sodrugi s sodrugi! Mislim, da je bilo to takrat in je tudi danes za nas pravilno in pošteno stališče. Nihče, ki ni bil obtožen, ni bil primoran pustiti socialistično stranko. Tudi sodrug Molek ne. On je bil edini, ki je na seji eksekutive JSZ dne 24. junija t. 1. izjavil, da Če nihče drugi, bo on predlagal izstop. Sodruga Filip Godina in Fred A. Vkler, ki nista nikaka ekstremista, sta poleg drugih svarila, da bi bil to napačen korak. ^ V izjavi večine eksekutive, priobčena v Proletarcu 11. julija pred dvema letoma, katero je napisal Ivan Molek, so navedeni argumenti zoper načelno deklaracijo. Članstvu JSZ smo priporočili, da naj glasuje proti in s tem zato, da ostane v veljavi stara deklaracija. Nikjer v nji nismo trdili, da je socialistična stranka slaba, ali da bomo odstopili, Če bo detroitska deklaracija sprejeta. Povdarjam znova, da je ni socialistične stranke na svetu, ki se bi vsa ravnala po volji enega človeka. Ni je, ki bi bila brez frakcijskih bojev, in ni je niti ene, ki ne bi bila v enem ali drugem Času dofciv.ela razkola. Jaz sem Član socialistične stranke, ne pa kake militantne struje. Podpornik sta roga rdiš tov nisem bil nikoli, pač pa deloval za pomirjenje med obema. Kar ni spadalo v socialistično stranko, je koncem konca odpadlo. Zapisal sem že po našem zboru, da kdor se je odločil iz JSZ izstopiti, .bo to storil pod eno ali drugo pretvezo, nihče pa ne zato, ker sem se jaz "spremenil" ali zato, ker sem "kapituliral" pred militanti. Meni je organizirano socialistično in delavsko gibanje vse. Kdor pa misli, da ni več nobene socialistične stranke ali struje, v kateri bi mogel biti član in delati v nji, je to pač njegova osebna pravica, aijipak pametno tako stališče ni. , Glede VVisconsina: V Proletarcu z dne 8. julija je bil članek na 2. strani, v katerem pravim, da se je eksperiment wis-conslnskih socialistov na konferenci farmarske-delavske pro-grasivne federacije ponesrečil. Vendar pa jaz ne bi šel tako daleč, da bi jih primerjal Rooseveltovim agitatorjem v Nevv Yorku, ker bi primera ne bila resnična. Tudi je že stara resnica, da če vzame kdo en stavek iz članka, ali nekaj besed iz Thomasovega govora, lahko tisti, ki o stvari piše, prikaže čitateljem čisto drugačno sliko, nego je v resnici. Taka je tudi z opombo, da je Thomas pohvalil Roosevelta, "da je veliko bolj napreden, kakor Landon." H koncu Molkovega pojasnila v tej številki konstatiram Ic toliko, da ni izstopil radi mene, kajti izstop je on propagiral na seji pred vsemi člani eksekutive še predno sem jaz pred kom "kapituliral". Sodrug Molek je v razpravi na zboru dejal, da če 2e moramo koga izgubiti, je vprašanje, s katerimi bomo več izgubili. Torej je odstop imel v mislih že ko je izgovoril ta stavek. Po mojem mnenju je storil napako, veliko napako, ker se je ločil od nas. Ampak če ima človek o socialistični stranki tako uničevalno sodbo, kakor jo ima on, je resnično pošteno, da je javno izpovedal, kaj misli in sporočil svoj odstop. Nasprotniki to stvar vsled Molkove pozicije v SNPJ kajpada pridno izrabljajo, ampak tudi to bo minilo. Socialistična organizacija pa bo vkljub vsem svojini hibam delala, živela in se borila dalje na najboljše mogoče načine za svoj program. V CHICAG1I HA XI. ZBORU JSZ Piše Nace Žlemberger Kak Ar še pred vsakim zbo-|slov. V čitalnici so tudi omare rom JSZ me je tudi sedaj skr- za knjige. belo, kako naj si vse uredim, Ko smo vstopili, se je pričelo da se ga udeležim. Mislil sem običajno w pozdravljanje. Vsi si, da sc brez mene ne sme vr- smo si radostno segali v roke, šiti, ampak kje dobiti sredstva kajti tak je običaj med sodru- za voznino? Ni mi preostajalo gi. Mi nismo samo prijatelji, drugega, kakor da sem si po- kajti veže nas tudi družnost— trebni cvenk preskrbel, se ne- vera v socialistična načela, koliko pomladil in se podal na Razkazali so nam notranje pro- pot proti drugemu največjemu ameriškemu mestu. Iz Piney Forka sem šel najprvo v Bridgeport, k jer smo se sešli š sodrugom Snoyem, škofom in Matkom, vstopili v vlak ^železnice Baltimore and Ohio ter se odpeljali. Naslednji dan zjutraj smo dospeli na postajo tJrand Central v Chicagu, kjer je has že pričakoval vrli sodrug John Rak, pomožni upravnik Proletarca in pomočnik v uredništvu ter v drugih uradih naše Zveze. John Rak je izredno marljiv delavec in bo na polju delavskega pokreta in v agitaciji za Proletarca lahko še veliko dosegel. Na postaji sem priznal, da četudi sem se pomladil, moje noge se niso. "Kaj bi jemali street karo," je svetoval nekdo, "ker nas je več, bo poceni tudi ako vzamemo taxi." Teh je na postajah v Chicagu vse-polno. Skobacali smo se v enega in kak četrt ure pozneje smo bili že pred Slovenskim delavskim centrom. Ko je lani s. Zaitz, tajnik stavbinskega sklada JSZ in zelaj tajnik Slovenskega delavskega centra, v Proletarcu poročal, da so kupili poslopje za urade Proletarca in JSZ, kjer dobi svoj dom tudi klub št. 1, sem si mislil, kakor še marsikdo, "veliko si upajo!" Kajti vso vsoto so si morali izposoditi, ker je bila imovina stavbinskega fonda vlažena v ustanovi, v kateri je sedaj vsled krize ni bilo mogoče dvigniti. Toda premagali.so ovire in danes izgleda, da je delniška družba Slovenski delavski center na trdnih nogah. Vogal 23. ceste in Lavvndale Ave., kjer stoji poslopje SDC, je na jako lepem kraju. Preko 23. ulice je mal park, last či-kaškega mesta. Predo Lavvndale 'Ave. je velik sadni vrt, menda edini v tem kraju n\e-sta. Na stavbišču SDC je ob 23. cesti lična vrtna greda, ki je negovana po načrtu John Oli-pa. Ob nji pa se pričenja velik prostor za balincanje. Tudi nekaj dreves je okrog poslopja. Videl sem, *da kroglje premetavajo stari in mladi, ne samo moški, ampak tudi žene in dekleta. V Centru je lepa soba, ki služi za male seje in za čitalnico članom. "Velfko čitajo," sem si mislil. Pa so pojasnili, da ne. Tu pridejo ljudje na seje,, ali pa radi družabnosti. Citajo pa rajše doma. V čital-jniški sobi je tudi pisalna miza tajnika kluba št. 1. V sredi je velika, lepa miza, ki so jo kupili zaeno s poslopjem. Pregr-njena je V. zelenim prtom. "Kakor v Ženevi, kjer se zbirajo diplomati," sem rekel Raku. Ampak on se za diplomate malo briga. Ima dovolj svojih po* store in med tem so vpraševali drug drugega o tem in onem. Tla uradov so vsa pogrnjena s preprogo. "Očital vam bo kdo, da se za socialiste ne spodobi imeti tako lep urad," sem pripomnil. Toda to je bilo že vse notri takrat, ko so kupili. Prejšnji družabni klub čeških trgovcev, ki je lastoval to poslopje, je bankrotiral in izgubil posestvo. Bilo je dano naprodaj z vso opremo vred. Torej glede preproge ni vzroka za kritiko. Eno sobo sem videl prazno. Ako bi bil mlajši, bi jo vzel jaz, pa še kuhinjo zraven in se bi preselil v Chicago. Mogoče bi mi zaupali tudi metlo in brisačo, pa bi čistil da kaj in v prostem času pa zabaval ljudi, če se bi naučil. Ko smo si ogledali vse vrhnje prostore, smo šli do vrat, na katerih je zapisano "Samo za člane." Vsak izmed teh ima ključ. Brez ključa se vrata ne od pro. Mi pa smo gosti, prišli smo iz drugih krajev, torej je nam dovoljeno pogledati tudi v sobo v pritličju, ki je lokal družabnega kluba Slovenski center. Prostor je sicer nizek, spremenjen v sobo, ki je bila prej klet. Je lična in čista. V nji je nekaj stolov-dn miz ter mala točilnica. Nekateri čitajo, par jih pri mizi igra kvarte. "Za denar?" sem vprašal. "Ne za denar," je dejal Luka Gro-ser, ki ima v oskrbi ta prostor, "tukaj za denar ni dovoljeno. Igramo za zabavo." Pripovedovali so mi, da je imel slovenski klub brezposelnih do letošnje pomladi svoj lokal blizu 26. ulice. Dobili so ga brezplačno od stavbinskega društva Priklad, pod pogojem, da ga bodo imeli le toliko časa, dokler se Prikladu ne posreči dobiti najemnika, ki bi plačal stanarino. Dobil ga je in klub brezposelnih je bil ob svoje shajališče. &daj pa se mnogi brezposelni zbirajo v Slovenskem delavskem centru. Nekaj so pomagali pri raznih delih in bili sprejeti v družabni klub prosto, pa imajo zdaj dostop vanj prav tako kakor drugi člani. Videl sem poleg brezposelnih in drugih naših starejših rojakov v tej sobi tudi precej mladine — torej je to pravi družabni center. Zrak v njemu čisti električni ventil. Vsedel sem se k mizi v hladni sobi in popil vrček piva ter se dobro odpočil. Rojakom ki prihajajo na obisk v Chicago, priporočam, da obiščejo poleg drugih zanimivosti v tem velikem mestu tudi Slovenski delavski center. i (Dalje prihodnjič.) IZ KANADE Calgary, Alta, Canada. — Ker ni te dolgo nobenega glasu iz naše naselbine Calgary Alta., v zapadli i Kanadi, si gotovo marsikdo predstavlja, da živimo v Aberhartovi provinci brez skrbi. Toda velikanske in sploh v današnjem sistemu neizvedljive obljube so ostale le i na papirju. Tako je nastalo po ! vsej Alberti med farmarji in delavci velikansko razočaranje. Namesto 25 dolarjev divi-dende na mesec za vsako odraslo osebo, kakor je obljubljal Mr. Aberhart, je isti ko je prišel na premierski stolček, naložil davek na vsako stvar, katera se kupuje v trgovinah, po 2 centa od dolarja. To velja v Alberti splošno v vsem, če kupuješ jestvine, obleko itd. To je blagoslov drugega mesije, kakor ga v splošnem imenujejo. Od pra/znih obljub in z razlaganjem sv. pisma se ne more živeti. Narod hoče dejanja. Delavci in farmarji v Alberti so si sami krivi, ker so kar trumoma drli za sladkimi obljubami, ne glede ali so izvedljive ali ne. Mr. Aberhart je bil pri županskih volitvah v Calgary popolnoma prepričan, da bo zmagal njegov kandidat. Bilo je ravno nasprotno. V veliko poparjen ost vodstva Social Čred ita je ostal njihov kandidat v veliki manjšini. To bo gotovo dobra šola za druge provincijalne volitve, da narod ne bo več kar tako na slepo verjel raznim pridigarjem in razlagalcem sv. pisma, ampak bo porabil svoj lastni razum in postavil kandidate iz svoje srt* dine ter jih poslal v parlament. Le če bomo imeli svoje ljudi, bomo mogli pričakovati boljših časov. Kar se tiče življenja naših rojakov in v splošnem Jugoslovanov v Calgary, je pač t ako, kakor po ostalih naselbinah v Kanadi. Da na političnem polju ne izaspimo, nas med drugimi tudi naši "radnički borci" podrezajo tu in tam. Pa ne, da boste mislili o kakem velikem delu za delavsko skupno korist! O, ne! Oni namreč vedno in vedno kolektajo kar po cestah, kakor Salvation Army. in to vse pošiljajo "Borbi" v Toronto, ki je glasilo hrvatskih (Nadaljevanje na 5. strani.) PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 6* 99 PROSVFTA Stane sa celo leto $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i" sa tajništvo js* 2657 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 D»ily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Reaidence Tel.t Crawferd »440 If ao aaiwer — Call Auttin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNfH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. T»l. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. IZ KANADE (Nadaljevanje * 4. strani.) komunistov. Nimam sicer n -^ifcupnemu delavstvu. Kod delavec se zavedant, da edino j -druženju bomo osvobodili *meg» sel,e- Napredovali bomo le i zdravim razumom, nikakor pa ne s pustolovstvom, gtfjno kadar bomo dovolj močni, mogli kljubovati in premagati kapitalizem. Toda ti naii "borci" se bore malo v namen. V glavnem jim je, nakolektajo dosti "peča-^v" in sem in tja malo zavpijejo proti kapitalu. Toda ne preglasno, k večjemu v kaki taktni družbi, da jih nikdo 4rug; ne si ši. Pač pa imajo ve-{io kjrajžo udariti na socialism in demokracijo. Ker njih delo ni Slo več v klasje, zlasti v Ca!gary so jih spoznali, so lačeli spet ustanavljati narodne klube, ki naj bi bili pod pokroviteljstvom "Borbe". Tako si je tudi par Slovencev o-aislilo, da bi osnovali nekak Slovenski delavski klub., Dobil iem večkrat povabilo i|a njih icstanek, češ, da bi šel klub pod kontrolo Prosvetne matice JSK. Ko, enkrat sem se odzval, in ti junaki so mi začeli na dol-fo m široko razkladati kako in |aj. Kar naenkrat so postali veliki narodnjaki. Jaz sem jim aa kratko povedal svoje miti jen je in dejal, da iz političnih iukor tudi iz osebnih razlogov ne piistopim mVd nje, ker vidim, da ni iskrenosti in odprtjL.borbe, pač pa zahrbt-nostTP^inavstvo. Tako je eden od te trojice poslal junija t. 1. dopis v Borbo. Dotičnemu je umrla petletna hčerka. Dasi pravi, da je komunist, je zahteval cerkveni pogreb. Vodil ya je tukajšnji stolni župnik Eev. J. S. Smith brezplačno. No, da bi bil volk sit in koza cela, je naš junak potem v Borki, kot veliki komunist, zahrbtno napadel in blatil župnika J. S. Smitha, čei, kako da ga je hotel tolažiti, da je njegova že v nebesih itd. Dalje je napadel zdravnike in upravo bolnice, da njegovega otroka niso hoteli v bolnico sprejeti, ker je fcrez denarnih sredstev. Uh koncu se je skril pod tuje m ter se podpisal D. Prpič. Sij bo resnici na ljubo povedano, da imena Prpič sploh ni fCalgary, pač pa je njegovo K*vo ime Dan Popovič. Predstavlja sevenkrat za Slovenca, i drugič za Hrvata, dasi je »rastel v Sloveniji. Kavno tak junak je v politiki. Vprašal bi I. Popoviča, če je res tako napreden, zakaj je na vprašanje pogrebnika zahteval pogreb po cerkvenem obredu? Zakaj ni zahteval civilni pogreb? Kar se tiče zdravnika in bolniške uprave, so hoteli njegovo bolno hčerko vzeti v bolnico, toda je ni dal, in tako je umrla doma. Toliko, da bo resnica povedana. Največji trn v peti so tem ljudem social-demokratje in njih časopisje. V Calgary jih pa* poznamo! Par let nazaj •o blatili tisto, kar danes obožujejo in kar jim je za simbol. Ce pa katerega za žilico potip-tiei, pa že postane žrtev svojca prepričanja. Sicer jih je najboljše pustiti pri miru, naj ITedo svojo pot. Svetujem pa jim, naj se vsek podpiše s svojim imenom, kadar kam piše, n« pa se skrivati pod drugimi. H koncu želim Proletarcu veliko uspeha. Pozdravljam s. Mr. and Mrs. Ručigaja v Trk ^ty. od stranke-priznano gla-| židovskih socialistov je ^»j "Socialistische Stimme". Mi že imamo glasilo, pisano v Cankarjevem duhu Cleveland, O. — Tu je bila ustanovljeni Cankarjeva revija. Ampak slovensko delavstvo v Ameriki ima že nad 30 let list, ki piše kakor je učil Ivan Cankar, za katerega spomenik se poteguje elevelandsko nazaduj uštvo in naprednjaštvo, Ta list je Proletarec. Prav tako v čast idejam, ki jih je oznanjal in branil Ivan Cankar, ja naš Majski Glas, najlepša poli* tična-leposlovna revija, kar jih je še kdaj izhajalo med Slovenci v Zed. državah. Prav tako je Cankarju v čast naš A-meriški družinski koledar. Proletarec izhaja za prole-tarce. Toda mar mu delavci vračajo po zaslužen ju? Ne! Ampak če bi mu, bi bil Prple-tarec razširjen tednik in izdajal bi revijo vsak mesec, namesto samo k prvemu maju. # Sodrugi v Ohiu imamo pred seboj velike naloge in borbs. Treba je nabrati podpisov in zbirati prispevke v kampanjski sklad. Od našega kluba pričakuje stranka vsoto $100. Skrbeti moramo, da bodo naše priredbe uspešne. In še veliko jih je, ki govore, da so napredni, a branijo se delati za napreden. To je vzrok, čemu naši klubi nimajo več članov. Tisti, ki smo pripravljeni biti na fronti, glejmo, da bo naša kampanja uspešna, in da bodo vse naše akcije dobro izvedene. Le to bo. pravi spomenik Ivanu Cankarju. Kajti tudi on je bil socialist. * Seja kluba št. 49 JSZ se bo vršila v petek 7. avgusta. Važne stvari bo treba rešiti na nji. Frank Barbick. Anton Zornik o prošlem zboru JSZ Herminie, Pa. — Enajsti redni zbor JSZ je minil v zadovoljstvo takozvane skupine mi-litantov. Podpisani ne more razumeti, kje so se vzeli med našim narodom. Vseeno O. K. Tone še ni zlezel pod klop v nobenem industrialnem boju in še nikoli ne preklical storjenih korakov. Tudi sedaj jih ne bo. Svojega stališča, ki ga je zastopal na zboru, prav nič ne obžaluje. Kadar gradiš hišo, najameš arhitekta, da ti je ne bo treba popravljati ali predelavati takoj ko bo dograjena. Arhitekt ti napravi načrt, ki ga preštudiraš, se posvetuješ in nato začneš z delom. Tudi človeške družbo se ne more preurediti drugače kakor po določenih načrtih. Ako bi kapitan vodil svojo ladjo brez kompasa, bi zašel, če bi-mi drli v boju za boljšo človeško družbo tjaven-dan^ ne bii ničesar dosegli. Tone bo agitiral za Proletarca naprej, čeprav je zbor sklenil podpirati Thomasovo-Troc-kijevo grupo. Podpisani apelira na članstvo zveze, naj zasleduje razvoj nove delavske stranke, ki je bila nedavno u-stanovljena v New Yorku. Nji na pomoč je priskočila ljudska stranka ali social-demokratič-na VValdmanova skupina. Načrt ima že izdelan in možno je, da se razširi po. Zed. državah še v tem letu. Ta stranka se začasno imenuje American Labor Party. Ako bi bili mi Slovenci tako odločen narod kakor ho Finci, bi imeli pogum reči Thomasu, Seniorju in kompaniji, da verjamemo v politično demokraci- Proletarec, AufUst S, 1936. ||i protinacijfki listi,.KI se jih V nemčiji siri V STOTISOČE IZVODIH Civilizacija <*asniška vest: Angleška vlada je sklenila izdelati dovolj plinskih mank za vse prebivalstvo. slike xi. rednega zbora js; T Slike XI. rednega zbora JSZ •o bile zadnii teden razposlane vsem, ki so jih naročili. Oni, k, jih se niso naročili, to se lahko itore. Pil te fotografu Math. Arbanasu, 1149 W. 18th St., Chicago, 111. in pismu priložite $1.00 v gotovini ali postno nakaznico ter mu omenite, da že-lrte sliko XI. rednega zbora JSZ. Navedite svoj natančen naelov. Slike lahko naročite tudi potom tajništva JSZ. 1* It IIIE I) B E Kl.l IIOV J. S. Mj* • Na sliki je fascimile rasnih socialističnih in drugih prolinacijskih listov, ki »o tiskan na najtanjšem papirju in v takih oblikah, da se jih siri v Nemčiji v čimvečjem itevilu. Vsa distribucija ja organisirana tajno. Kadar oolast koga zaloti, da ta ali oni ismed gori označenih listov siri, ga ob- sodi rta mučenje in dolge uporne kazni. Tudi smrtne kazni niso izjema za take prestopke. Dalje je strogo prcpovedzr.o take liste prejemati in citati. Kdor se pregreši, je kaznovan od 6 tednov do par let zapora. Prav tako stroge kasni izrekajo oblasti nad onimi, ki poslušajo radio govore iz Rusije. Tiskovni fond Proletarca X. IZKAZ. Chicago, lil. France« Vider $0; Frank Zaits $5; skupaj $11.00. Bridgeport, O. Joseph Snoy klub it. li JSZ $2; skupaj $5.00. Cicpro, III. Kristina Turpin $4.37. Frontanac, Kans. Nabrano na seji 'pojrr<*bne zadruge: Joseph Bratko-vich $1; A. Maren &0c; po 25c: John Zordani, S. Dudaft, Joseph Zor dan I, J. Gruden in John Strah; po lOc: J. Crepinft«k, L. ftetina, M. Pencil, J. Pečar, J. Krevn in A. Grenik; po $e: A. Zajrai in F. Starčič; skuaj $.1.45. (Nabrala Anna Bratkovich.) Skupaj v tom ir.kar.u »23.82. Prejšnji iskat $227.f>«, skupaj $261.38. jo in ker je vaša skupina prenehala tako misliti,, vam mi ne moremo biti več v pomoč. Torej odstopimo od vas in se pridružimo tistim, ki jim je demokracija več kot diktatura in prelivanje krvi.- Nekateri sodrugi so z eno nogo neprenehoma v Evropi akoprav služijo kruh v Ameriki in so ameriški državljani. Evropske narode tlačijo razni vladarji in diktatorji, ki vsi hočejo velike armade in mornarice, da drže narode lažje k tlom. Ako se tam dogajajo revolucije, ni nič čudnega. Nič ne dvomimo, da to suženjstvo mo-jja pasti prej ali slej, bodisi s pomočjo vstaje ali pa z novo vojno. V Ameriki pa imamo ložji problem, kajti tu ni narodnostnih in šovinističnih bojev, vsaj ne v toliki meri kakor v evropskih deželah. Industrialno so Zed. države izmed vseb dežel najbolj izpopolnjene in ! radi tega precej zrele za so-cializiranje, toda ne na tak način kot Je začrtan v načelni deklaraciji S. P. Kajti ona privablja fašizem, ne pa, da ga ubije. V Ameriki je vsega dovolj in delavstvo si lahko preskrbi večji kos kruha, ampak le z dobro premišljenim načrtom organiziranega ameriškega delavstva in to delavstvo je v a-meriških unijah. V njih je polje za socialiste, da te delavce pridobe za politično' akcijo v svoj"i stranki. Taka politična stranka se v unijah že pripravlja in tudi v farmarskih skupinah. Zadnje delujejo tudi za ustanovitev svojih zadrug, da bodo delavci v mestih kupovali naravnost od njih. Torej poglobimo se V zadruge, ker to bo v kratkem postalo najbolj važno vprašanje, ne pa draženje delavstva na čakanje revolucije, ki baje pride izza ogla. Delavstvo jo bo čakalo ravno na tak način kot Hoovrove pro-speritete, ki je tudi skrita za vogalom. Vaš za jačanje razuma, Anton Zornik. a Ovajanja Antona Zornika v gornjem dopisu-so socialističnemu gibanju kvarna. Agita- tor, ki je finančno in z delom že toliko žrtvoval v razrednem boju, gotovo želi nič drugega kakor zmago delavskemu razredu. Ampak tudi še tako požrtvovalen sodrug se lahko moti, posebno ako posluša le eno plat zvona. 1.) Zbor JSZ ni sklenil PODPIRATI "T h o m a s o vo-Trockijevo grupo". To trditev je Tone napisal v prenagljenosti. Zbor JSZ je sklenil i v naprej podpirati SOCIALISTIČNO Stranko na podlagi demokratičnih načel in taktike. Kdo je socialistična stranka? Mar samo Thomas in trockijevci? Sodrug Zornik je star član delavskega gibanja. Bil je na no-minacijski konvenciji v Clevelandu. kjer Je lahko videl, da je ostal v stranki marsikdo— marsikatera postojanka—ki ni "militantna" in ne "trockisti-čna". Socialistična stranka je ostala celota, kajti izgubila je le \Valdmanovo strujo v Nevv Vorku, ter finsko in židovsko federacijo. Toda nobena teh treh ji ni odvzela vaeh svojih članov. 2.) Trditi, da socialistična stranka propagira revolucijo, na katero naj čakamo, da se prikaže izza ogla, jc tudi netaktna insuniacija. Strankino uradno glasilo Socialist Aetion, junijska številka, konstatira, da se je socialistična konvencija v Clevelandu izrekla proti oboroženemu uporu in da je potrdila stališče eksekutive, ki je pred konvencijo izjavila, da v socialistični stranki ni mesta za propagando nasilja (oboroženega ustanka). Res je, da se vsi člani s tem ne strinjajo, kakor tudi sodrug Zornik ne soglaša z marsičem, kar piše ta ali oni socialistični list, ali sklene ta ali ona delavska konvencija. 3.) Sodrug Zornik pravi, da nekateri ameriški sodrugi stoje z eno nogo v Evropi, dočim si tu služijo kruh in so a-meriški državljani. Koga se to ravilo tiče, v dopisu ni pojasnjeno. Militantna struja je v večini ameriška in se briga za Evropo le akademično. Veliko bolj pa se zanimata zanjo Nevv Leader in Forvvard, kar je u- S\U\\. PA. Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedelio 23. avgusta. Po kbnferenci piknik v Morgan Parku. mevno, kajti okrog teh dveh listov se zbira veliko tujerodcev. Vrh tega je za zavedne delavce potrebno, da se zanimajo za dogodke po vsem svetu in se uče iz h jih v svoje dobro. 4.) Sodrug Zornik je vesel nove delavske stranke v Nevv Yorku. Njen predsedniški kandidat je kandidat demokratske stranke. Njen kandidat za governerja države Nevv Vork je kandidat demokratske stranke. V Readingu, Pa., izhaja socialistični tednik Reading Labor Advocate. V izdaji z dne 24. julija je priobčen članek o tej takozvani delavski stranki, ki go iz naselbine Pueblo, Colo. — Dalje Miss Mladineo iz Nevv Yorka; Julia Kovačič iz Clevelanda« in Ca-rolina Kovačič iz Bridgeporta, Ohio. Ob desetletnici socialnega zavarovanja na Čehoslovaškem Dne 30. junija je delavstvo na slovesen način proslavilo desetletnico socialnega zavarovanja. zlasti z uvedbo delavskega invalidnega in starostnega zavarovanja, ki ga je republika pred desetimi leti izpopolnila. Slavnostni govor je imel predsednik soc. dem. stranke Hampl. Iz obsežnega govora nai navedemo samo en odstavek : "Delavec, ki je bil proletari-ziran po bolezni ali nezgodi, ni mogel najti nikakršnega pozitivnima razmerja do države. S5ti ] Milwaukee Leader Najvctji ameHSki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 r.a pol leta, $1.50 ta trt mesec«. Naslovt 540 W. June«« A v«. MILWAUKEE, WIS. grnmnnrnnuinuir^iiUi.iiimiiitnpniTT n tli ■:!■'■ ■ Tal 1478 POGREBNI ZAVOD i BARETINCIC & SON ■ ■ ■ 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. VMMRMMi A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. POUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON VVEALTH NO. 1508. Published weekly at 2301 3. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., August 5, 1936. 1 VOL XXXI. THE NEVV YORK LABOR PARTY No Real Effort For Independent Political Action. — Only The Socialist Party Presents A Clear-cut Issue Of Socialism vs Capitalism THOSE FLOGGING CREWS By Joel /. Seidman The state labor psrty organ-j many unions are mipportingI reaction should take plače, i zed in N e w York b.v Labor'« Roosevelt this year, it is quite Thoae workers who vvill vote j ltMV' ^ Non-Partisan League is not in possible that our vote may be for Roosevelt wil! realize b.Vjfensive realty an effort at independent somevvhat reduced in size. political action by labor. Its primary purpose is to aid to the Roosevelt vote,. by giving those who would not vote for him on the Democratic ticket a chance to vote for him on a labor party ticket. Such a move can posses no real aignifipance, either in the eJe^tion or later. This is- to be regretted, for the unions back-ing the League include many that should help provide the mass base needed for a labor party.). No permanent labor party can be expected from such a move. The history of American independent political efforts shows that labor parties that failed to make a clean break with the old parties vvere doomed to prompt disappe&r-ance. Indeed, the labor leaders, vvho determine policy for La-bor's Non-Partisan League vvill hardly form a nevv party so long as Roosevelt is president. Nevertheless our campaign vvill bc the most significant one vvaged this year, for it vvill measure the strength of the forces that steac|fastly refuse to compromise vvith capitalism, or vvith the parties of the boss- then that they rperely threvv their votes avvay. When that reaction comes, as it is bound to, the Socialist Party should make enormous strides forvvard. \Ve must build novv • vvith that 'objective in mind. VV h« ne ver there U u »triki« and meri revert to primitive methods of ^If-dgfcMg) thc newspapem appear to delight in pla.ving up ali the grue« some de ta i I a. lf head« are broken they ar«* alvva.vs broken by »trikers. I f rocks are h ur led they are a!waya from the hands of embattled vvorkers. If there in a sudden charge, a blast of gunfire, a vvithei ing wall of —it always come« as a de-nii^asurt' of law ortler against "hoodlunvs and paid agitator*." There'« never a head laid open by a police.man'* club that is not pro-voked, according to the nevvspapers. But vvhat do the«e same nevvspa-l>ers »ay of the beatmga adm-inistered under eover of darknes« to laiM>r* organizem? VVhat t»f that bloody affair ,fgn vvith a strengthened or- cialist Partv as the one group 1 Helw'e <>f county aheriff and a inization, a better informed that held aloft the banner of «rmy of «le,»uti«i?- W»«t of tfi« irl >1 iu» i mI in.ii I mo mKoroMn , . . .. ; to«ure ana muroer oj »nocmaner . , . . i in Gadsden, Ala., vvhere She rman es and their candidates Wei# ? * T*? ^fi™!nt of tht* Unit"' es and rneir candidates. v\ e formed, similarly, there vvill be Rubber Worker«, was brut*My beat- should come out of the cam-i heightened respect for the So-jen, ki-ked and flogged in the pre- paign gan and diaciplined membership.; t.lass coniM!jous political action i^Tan^ F^hat" oTthi^t- and a clear consciousness ol vvhen the rest stampeded to ing« administered throughout Flori i« our goal. the support of a capitalist po- during the pa*t two year»? VVhat of VVithin tvvo years, at most, a litician. \hv fk>aginic atiributed t«, the Black Legion, the ku K!ux Klan aml kind- ~ 1 ■ ■ " — ..........~ *........red secret organizations? VVhat of tf»e tort ure of share croppers in Ar-kansas, Louisiana and Mississrppi? VVho are behind these brutal affair«? How does it happen that of-j ficers of the law are fre vHJentaJly arrested for clubbing number a of oVgan.zed labor? It is ur.usuaT, to say the leant, that most of these brutalities are heaped upon trade unionists. By no tvvist of the imaitinat:on can it be a«*-sumed that it "just happens" or th-ut it is a s|»ontaniM>ua upheaval of groups against labor organizers. Sna teh the surface of these hi ie-ous affairs and in every čase it vvill be found that there is an unholy al-iiance httween the m«»b«ters, einploy-ers and |H>liee officials. It one under a white sheei or a blaek h<»«om^one even t«>o coward!> to hide under a trick nijfht-shirt. But those self-ri^hteous rvewspa-pers who are always usinjc bla.k ht*a«llines to damn labor on strike earefully refrain from writinK any editorials in condtmnation of those who fl >k men to'death because they have the courajfe to ortfaniz«* their fellows for eollective baivainin^ and decent standard* of living. Mmncttota l^nion Advocate. ALL THAT'S VVRONG "Do you think you are fair in eon-demning the vvhole Supreme Court, vvhen as a matter of fact some of the judjres usua!!y vote ri^ht?" writes a lawyer friend from Cincinnati, O. Right you.are brother. The'only thing wrong with the Supreme Court is that only the minority >is right. three vvomen ministers in france m Ali signs point to his reeleetion ; out thousands of cami>aign leaflets this fall for another term of'*nd otiwr literature to ali part« of four years. The executive committee of J.SJ-V h^lp build up a might.v pix>teet has launched a drive for campaign against the unjCtst conditions i m pos-' funds. In every presidential cam-' upon toilers by the rulers of our l»aign year our Federation has tour- present-system. eJ speakers aml organizer« that ad- "Rncloaed are a few collection j dressed mass-meetings and helpe^l lists. We ask you to have aomeone carry on Socialist work. It has sent Kolicit ( contributions at your lodgv meeting. If the lo.. It this program fit in return for its support of that we are asking you to support Roosevelt. His failure to advo- It Cl.icaco, III. — Sunday, August 9, • friends come along. we should be the campaign picnic of branch No. 1 JSF vvill is* held at Vaientine KobalV plače in Clarendon Hills. The ar-rangement committee has provided bus transpOrtation, leaving at 1:30 p. m., fiom the Slovene L&bor Center for those that do not have automo-biles to attend the picnic. able g».*t out a large crovvd and raise quite a sum of money for*the campaign Sunda.v. A number of our comrades from the North .'Side-are pianning to at-I tend. They vvill have in charge the j barbecue stand. There will be mu -u' ! for dancing furnishe (Jnicagt) Committee for the Defense of Spanish Liberties which has betvn organizing sent imen t among the S}>anish-Americans aml which has the support of syndicalist sym-pathetic elements vvill coojjerate in the arrangement of the miting. In spite of the Phortness of time Chicago Socialist branehes have gone to vvork with a vvill to make this a real demonstration of international work-ing (daša »folidarity. The Ashland Auditorium • >eats onl.v a few over 1000 and Socialists and sympathi®ers are urged to be present Tuesday evening before 7:30 p. m. The'speakers at this meeting vvill be Maynard C. Krueger of the Socialist Party, Morri« Child*. distriet organizer of the Communist Party and Maxmilian Olay for the Deifense of Spani.sh Liberties. ...... [ dinhek and Tonv Omerza. Singing The purpose of th»s p,enic i« to wi„ bp pientifu, ant, various other raise funds for the Socialist Party noveltle:, for your tnterUinment. Be campaign. A number of our com- sure to atu?n(, and have your f'iemU rades are actively engaged soliciting pnm<1 with you Enjoy a piensant POLITICAL RIDDLE Whal's the difference betvveen Roosevelt and Wagn«r'a minicf- — A.conling to Bili Nye, Wagner's that we are askmg you io ..upport T ; "j;" i>a . c<;Tm' w,th >',ou- * »m'asanl' music is better than it sounds. And It ts a genu,ne vvorkers program and ^aJj Jt JHinois FumN are : an ' lfy5rnm* W,thr "T' »ccordlng to experience, Uoosevelt deserves the support of every ^ | ^idba^te k^pfUklorgan- ^ ^i N°t ' sounds better than he is.-American gressiv» minded individual. It is for|nuueople cynical on bo ma go on until they are freed. The Mtlvvaukee Leader., MASS MEETING AT THE ASHLAND AUDITORIUM TUESDAY, AUGUST 11 Ckirago, III. — VVith the vvorking j their Spanish comrades Tue«day rla^ of Sjvain and their allies en-gaged in a life and death struggle Suzan ne. Lacore, Under-Secretary of State for the Protection of Childhood VVill |»eople stili maintain that the Fremh Socialists are anti-femrimet? Three vvomen under^iecretaries of state! This i-s more than have ever been created, even in those countries in vvhich the queation of the eman-cifvation of vvomen no longer arises. Hut vvho is Suzanne I^acore? Pieture to yourself a little vvomen, slight, unaffected, calm, vvith big brovvn eyes and a face . vvhich ia gtntle and expres«ive but by no means lacking in energy. A bom teacher. In 190.1 Suzanne I^icore wa.s a 2K-year-old teacher, vvhom the eduiation a u tho rit y for pordogtie postt'Curie, Under-Secretary of State for Scientific Research Madame Joliot-Curie i« already vvell km>wn, not only as the daughter of *avat)ts of worid renovvn, but in virtue of her ovvn titles, vvhich are no whit inferior to those of the illus-trious couple or vvhom she is the off-spring. Savant, Nob*d prize vvinner, s>he has recently throvvn herself into the fight for vvomen'« right to "paid employment. And vvith ali this she is a wife and mother, devoting herself to her family duties vvell as to science. Such a vvoman does honor to her sex and we are ali proud of tbe choice of our French iriend«. Others have related the Hfe 0f Irene Joliot-Curie^We will confii»t ourselves U> stating that w« women Socialist« avvait a nevv impetu« in the ministry vvhich »he hus been called upon tc direct, and hope that, i« »pite of this, her ovvn Work vvill not suffer as a result of the time which she vvill devote to the publie * Madame Leon Bruntchwig, Ui.drr Secretary of State for Educatio« Madame Brunschvvig i« known u an. a rde nt feminust and Journaliit She is a member of the Ka|:caJ l»arty. She has fought for her an:l political id( as in »|>eech and ii vviitin^; in vvriting a.s direetor of the urnul La Francaise (The Freudi. v.Jir.iii), in apeech among other thing« by her presidency of tite French Women's Association for the Right to Vote and in the Kadicak Socialist party. Her accession to office Is a recom-pt^nse for a lifetime devoted to tke fight for the rights of the woraM and child. t. a Suzanne Lacore said: "If I have accepted this post it is so!ely becaute I believe that I can serve the oeiue of childhood and adolescence, and, above ali, that of the unfortunete children, of those vvho are called criminals because they have, u t rule, been those left vvithout proper care. Their health must be protectei The bagnio for children —» that in-famous thing! — must be aboluhed. Here vve have not only a moral duty towards innocents who did not ask to be bom, but a social duty also. To bring up generations, healtiier ii body and mind, more energetic and more joyous is not this to serve at one and the same time both France and humanity?" In a country like France in which the vvife is Lncapacitated from en-tering into contract vvithout the authorization of her husband, the question arises vvhether a vvoman can become a mini-ter vnthout tbe authorization of her husband. An e-minent French jurist, Mr. Achille Me stre, has replied vvith an affir-mative: "The post of a minkter ia a puhlic function. Public funetiona do not imply a contract. Hence a mar-riepose vvorkers are inolined to favor Roosevelt because he seems to be able to fool them vvith his sugarcoated hand-outs. Big (business opposes Roosevelt vvikh might and main and favors I>an-don. Novv, vvhile the Socialist have no interest in either of the tvvo candidates because vve aim to defeat the system vhieh both uphold hence, vve desire nothing so much as a defeat for both of these candidates. Nor do vve vvant Lemke! VVe vvant none of that tribe because, fundamentally none of them care an.vthing about eiadicating ttie capitalist system. Have the Socialists an.vthing to gain by Roosevelt'« vktory? VVhat does America stand to lose vvith Lan Jon? Somehovv I am inclined to believe that the reeleetion of Hoover in 1932 vvould have made labor more militant, vvhinh means that the vvorkers vvould have gained more from Hoover'« inactivity. * This question can be studie«! from tvvo angles. The angle that by elect-ing Roosevelt vve follovv the sloviv and »rradual process of reforming capital ism, or the angle that^vve have noth-ing to gain or Io.h« by the eleetion of Landon. I am inclined to believe that th«> republicans vvill make n strong bid for this eleetion but that conditions vvill not become any vvorse should they vvin., Why? For many reasons. But primarilly b<»cause thv» democratic party hav an equal number of selfish, petty, connivars as have the repUhiicans. And eihould the time come for a dietatorship or for fascism, it i* as liable to come under the democratic rule as republican. n - * ' Can vve avert a period of decay vvhich vvould cause bloodshed and strife in vvringing out the old capitalist system ? There are many good reasons to believe that th<» transition pn-iod will be a period of extre«ne hardshi-ps. Some are inclined to believe that vve can avoid ali of that trouble and get it piecemeal. Maybe so, but there is no aisurancc yet that the p"ople are ready for a change. At leaat there ian't any organized knowledge behind the scattering d*-mands. If vve must pa« thru the severe- days, then put in Landon, if he'll hurry them up. RooseveK will certainly prolong the agony by his refomis. a Chicago'« relief situation is diook-ing. , No money, no relief! Whkfc I means that thousands of famili« oa relief are just getting by on the skin of their teeth. And so the Cook 1 County VVorkers Alliance called for a demonstration. Of the thousands of relief clients ^l»out 3000 rctuaHy demon"»trate. And that's bad for those on relief. It's bad for ali of u* vvhen we note hovv little attentio« human beings give to their own problem of living and existing\ when the.v don't demonstrate, Chicafo should cut them off altogether because their inactivity tells Chicafo« officials and citizenrv that they art lazy, care less, easily satiri«! ignorant. An