Posebna izdaja.
foštuina plačana v gotovini.
KRALJEVINA StU JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
27. A kos.	V	LJUBLJANI,	dne	1.	aprila	1936.	■	Letnik	VII.
VSEBINA:
180. Pravilnik glede banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1936./37.
181. Pravilnik glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov
»Bednostnega sklada« Dravske banovine za leto 1936./37. 182. Popravek v razglasu o proračunu me3tne občine ljubljanske za 1. 1936./37.
Banove uredbe.
180.
Pravilnik glede banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1936./37.*
I.
Proračunske določbe.
§1.
Banovinski proračun za leto 1936./37. je sestavljen takole:
redni in izredni izdatki .	din 127,019.313'—
redni in izredni dohodki	din 127,019.313'—
§2.
Virmiranje osebnih izdatkov na stvarne izdatke in obratno ni dovoljeno.
§3.
V zaključnem računu se morajo točno pokazati in objasniti vsi virmani z navedbo odobritvenega odloka.
§4.
V proračunu izdatkov so predvideni tudi krediti za Poverljive zadeve. Ti krediti in krediti za reprezentacijo (part. 5, 11 in 215) se uporabljajo po odredbi bana. Izplačila niso zavezana pregledu krajevne kontrole. Ban jih obračunava samo na poziv ministra za notranje posle.
§5-
Vsa proračunska prekoračenja in trošenja presežkov dohodkov pri proračunih banovinskih podjetij, zavodov io ustanov za 1. 1930./31., 1931./32. in 1932./33. odobruje ban pred predložitvijo zaključnih računov glavni kontroli.
•Številčni del banovinskega proračuna se zaradi tehničnih razlogov objavi kasneje. — Op. ur.
§6.
Kolikor se ne zasedejo v proračunu predvidena pragmatična mesta banovinskih uslužbencev, sme ban na ustrezajoča mesta postaviti pogodbene uradnike ali dnev-ničarje in honorarne uslužbence.
Ban sme premeščati banovinske uslužbence ne glede na število in skupine, predvidene v proračunu, s pogojem, da se število nameščencev in višina osebnih kreditov, določenih v proračunu, ne prekoračita.
§ 7.
Za stvarne potrebščine, ki v proračunu sploh niso predvidene, ali so predvidene v nezadostnem znesku, sme ban na predlog pristojnega oddelka po zaslišanju finančnega oddelka odobriti kritje ali zvišanje zadevnih postavk iz rezervnega proračunskega kredita.
§ 8-
Kolikor v proračunu predvideni krediti, določeni za izplačevanje pokojnin, ne bi zadoščali, se plačujejo pokojnine iz kreditov, iz katerih so prejemali dotični upokojenci svoje aktivne prejemke.
§ 9-
V kritje potrebščin, navedenih v banovinskem proračunu, se pobirajo izza dne 1. aprila 1936 naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1. 50 %na občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom;
2. 5 %na nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom;-
3. 5 %na zdravstvena doklada po § 17. zakona o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom;
4. trošarina na alkoholne tekočine;
5. trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače;
C. trošarina na mineralne vode;
7. trošarina na kvas;
8. trošarina na bencin;
9. trošarina na električno energijo za razsvetljavo;
10. trošarina na pnevmatiko;
11. taksa na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure;
12. 40 %na doklada k državni taksi na vstopnice;
13. taksa na lovske karte;
14. davščina na lovišča in ribolove;
15. taksa na šoferske legitimacije;
16. 2 %na taksa od prenosa nepremičnin;
17. 100 %na doklada k dopolnilni prenosni taksi;
18. taksa na zavarovalne premije;
19. davščina na dediščine;
20. taksa na posest oziroma nošenje orožja;
21. banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu q taksah;
22. taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih;
23. odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest.
Trošarine po partiji 2., poz. 7., proračuna dohodkov se pobirajo po določilih uredbe o skupnih banovinskih trošarinah. Banovinska trošarina na vino in žganje se pobira po uredbi o višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje, in sicer:
na	100 1	vina in vinskega	mošta	.	.	din	100'—
na	100 1	šampanjca	in	drugega.penečega	se vina	.	„	300'—
na	1 hl°	žganja........................ „	5	—
§ 10.
Ban more podeljevati iz dohodkov banovinskih davščin nagrade uslužbencem in organom, ki so pri organiziranju in pobiranju davščin oziroma nadziranju pokazali dobre uspehe. Pri onih vrstah davščin, kjer se vrši formalna odmera, se smejo dajati nagrade samo tedaj, če je bilo pobrano vsaj 80 % predpisane vsote.
' § H-
Od občinske trošarine, ki jo pobirajo organi finančne kontrole, zadržuje kraljevska banska uprava do 5 %, ki so namenjeni za kritje režijskih stroškov in za nagrade organom finančne kontrole. Te nagrade razdeljuje ban.
§ 12
V breme dohodkov trošarine na vino in žganje more ban namestiti potrebno število banovinskih trošarinskih uslužbencev.
§ 13.
Kraljevska banska uprava srne onim banovinskim zavodom in ustanovam, ki se vzdržujejo popolnoma ali v pretežni meri z lastnimi dohodki, dajati iz svojih tekočih sredstev predujme, ki jih morajo obračunati in vrniti do konca računskega leta 1936./37.
Ban sme uporabiti presežke čistili dohodkov produktivnih panog gospodarstva oziroma lastnih dohodkov banovinskih zavodov in ustanov za zvišanje materialnih izdatkov teh zavodov.
§ 14.
Finančni oddelek kraljevske banske uprave sestavlja tromesečne izkaze po posameznih vrstah dohodkov ter jih predlaga odseku za samoupravne finance v roku 15 dni po preteku dotičnega četrtletja.
§ 15.
Nagrade dnevničarjem ne smejo presegati višine, določene za dnevničarje z uredbami o višini nagrade dnevničarjem v posameznih ministrstvih. Za oddelke, katerih ministrstva še niso izdala uredbe, velja uredba o višini nagrade dnevničarjem pri ministrstvu za finance.
§ 16.
Glede potrošnje pisarniškega in drugega materiala, nadalje glede uporabljanja potrebščin in opreme, kakor tudi glede trošenja kreditov za poštno-telegrafske namene pri kraljevski banski upravi in njenih ustanovah veljajo predpisi ministrskega sveta št. 55.900/11 z dne
18.	maja 1932, objavljeni v »Službenih novinah« z dne
15.	maja 1932, št. 117/LIII, oziroma v ^Službenem listu« z dne 15. julija 1932, št. 440/47.
II.
Določbe glede banovinskih davščin.
Banovinska trošarina na alkoholne tekočine.
§ 17.
Na alkoholne tekočine, ki se porabijo ali prodajo za nadrobno razpečavanje v Dravski banovini, se pobira banovinska trošarina v nastopni izmeri:
na pivo  ...........................din	60'—	od	h)
na esence, ekstrakte in etrska olja z alkoholom ....	„	400'—	od	100	kg
na rum, liker, konjak, špirit	„	5'—	od	hl°
§ 18.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani pa organi mestnega dohodarstvenega urada, ter jo odvajajo sproti na čekovni račun kraljevske banske uprave.
§ 19.
Kdor prejme v območju Dravske banovine predmete, zavezane banovinski trošarini, za neposredno potrošnjo, porabo ali nadrobno prodajo, mora prijaviti v 24 urah, odkar jih je dal v klet ali postavil v skladišče, kontrolnemu organu njih vrsto in količino, glede žganih alkoholnih pijač pa po možnosti njih alkoholnost ter plačati obenem ustrezno banovinsko trošarino.
Ce ima množina alkoholnih pijač manj ko 51 čistega alkohola, plača banovinsko, trošarino odsvojitelj.
§ 20.
Zakonska določila o državni trošarini je uporabljati, kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku, smiselno tudi ob pobiranju banovinskih trošarin.
I	''	;{	j
Banovinska trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače.
§ 21. ,
Na potrošnjo ogljikove kisline v Dravski banovini se plačuje banovinska trošarina, ki znaša od 1 kg:«
a) din 5'— za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in
b) „ 2'50 za ostale namene.
§ 22.
Kdor prejme ogljikovo kislino, ki še. ni zatrošari-ujeua po tem pravilniku, mora prijaviti prejem pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu dohodarstve-nemu uradu v Ljubljani) v 24 urah in plačati ustrezno banovinsko trošarino.
Na zahtevo morajo dobavitelji kraljevski banski upravi predložiti izkaze o oddani ogljikovi kislini.
§ 23.
Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v Dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline, se planje banovinska trošarina v znesku din OTO od vsakega decilitra vsebine. Banovinska trošarina se plačuje tudi od-kapsljev, ki se uporabljajo za proizvodnjo brezalkoholnih Pjjač z uporabo »Šparklet* steklenic. Trošarina znaša din 1'—r od komada. Za tablete >>Clio<, »Margo< in tem slične znaša trošarina din 0'25 od komada. Trošarina na tablete se lahko odmeri tudi povprečno.
§ 24.
Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatka kemikalij, so te trošarine proste.
§ 25. . .
Umetne brezalkoholne pijače, uvožene v območje Dravske banovine, so zavezane plačilu te trošarine v znesku din 0'10 od vsakega decilitra vsebine. To trošarino Plača kupec, lahko jo pa plačuje tudi proizvajalec po Predhodni odobritvi kraljevske banske uprave.
Kdor uvozi v območje Dravske banovine brezalkoholne pijače, ki so zavezane plačilu banovinske trošarine, ki pa še ni plačana po proizvajalcu, mora prejem Prijaviti v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu dohodarstvenemu uradu v Ljubljani) in takoj Plačati ustrezno trošarino.
§26.
Prepovedano je uporabljati ogljikovo kislino, ki ni Zatrošarinjena po teh predpisih.
§ 27.
Za kontrolo prometa z ogljikovo kislino in umetnimi brezalkoholnimi pijačami ter plačevanja banovinske trošarine lahko kraljevska banska uprava smiselno uporablja določila glede alkoholnih tekočin.
Banovinska trošarina na mineralne vode
§ 28.
.Na potrošnjo mineralnih vod v Dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša pri steklenicah izpod enega litra vsebine din 0-20, pri steklenicah od enega do dveh litrov vsebine din 0'30, pri večjih steklenicah pa din 0'20 od vsakega začetega litra vsebine.
§ 29.
. Banovinsko trošarino na mineralno vodo, ki se prodaja in potroši v Dravski banovini, plačujejo proizvod-niki sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do 10. dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati pristojnemu oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prodaji mineralne vode.
Za točno plačevanje trošarine lahko zahteva kraljevska banska uprava varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 30.
Uvoz mineralue vode iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu dohodarstvenemu uradu v Ljubljani) v 24 urah p prejemu in hkratu plačati ustrezno banovinsko trošarino.
§31.
Mineralna voda, ki jo domače prebivalstvo zajema neposredno iz prostih vrelcev in jo potroši za lastne pozebe, je oproščena plačevanja banovinske trošarine.
Banovinska trošarina na kvas.
§ 32.
Na potrošnjo kvasa v Dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 4-— od kilograma.
§ 33.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani organi mestnega dohodarstvenega urada, ter jo odvajajo sproti kraljevski banski upravi.
§ 34.
Banovinsko trošarino na kvas, ki se proizvaja in potroši v Dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do
10.	dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati organom, pristojnim za pobiranje trošarine, dnevne izkaze o prodaji kvasa.
Za točno plačevanje trošarine lahko kraljevska banska uprava zahteva varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 35.
Prejem kvasa iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti v 24 urah po prejemu, organom, pristojnim za pobiranje trošarine, in hkratu plačati ustrezni
znesek.
Banovinska trošarina na bencin.
§ 36.
Na državno trošarino na bencin in mešani bencin, potrošena v Dravski banovini, se pobira banovinska doklada, ki znaša din 100'— na 100 kg tekočine. To doklado pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani organi mestnega dohodarstvenega urada, ter jo sproti odvajajo kraljevski banski upravi.
§ 37.
Banovinsko doklado na bencin in mešani bencin plača v roku 24 ur oni, ki ju prejme na ozemlju Dravske banovine iz rafinerije, trošarinskega ali Carinskega skladišča, ali pa z uvozom iz drugih banovin ali iz inozemstva.
§ 38.
Kdor prejme na območju Dravske banovine bencin (mešani bencin) z uvozom z drugimi prevoznimi sredstvi ko z železnico, mora prejem v 24 urah prijaviti pristoj-nemu oddelku finančne kontrole (mestnemu dohodarstvenemu uradu v Ljubljani) in plačati ustrezno banovinsko doklado.
Banovinska trošarina na konsum električnega toka.
§ 39.
Od konsuma električnega toka Za razsvetljavo v območju Dravske banovine se plačuje banovinska trošarina, in sicer he samo za konsum toka proti odškodnini, temveč tudi če se Uporablja tok iz lasthe naprave ali če se oddaja brez odškodnine.
§40.
Od plačevanja te trošarine je izvzeta uporaba toka za razsvetljavo trgov, ulic ter cerkva in za državne in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja.
§ 41.
Banovinska trošarina znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do din 4-99 in 15 par od kilovatne ure pr} ceni toka nad din 4-99 za kilovatno uro. Pri ceni toka nad din 7— se trošarina ne plačuje.
c..
Za odmero trošarine se odbijejo od bruto odškodnino vse javne dajatve.
§ 42.
Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsumentom, obenem z odškodnino za porabljeni tok.
V vseh drugih primerih plačujejo trošarino proizvajalci, oziroma konsumenti sami.
§ 43.
Podjetja, navedena v 1. odstavku §a 42., odvajajo pobrano trošarino za prejšnji mesec banovinski blagajni obenem s preglednim izkazom konsuma električnega toka za razsvetljavo z navedbo prodajne cene.
V primeru 2. odstavka §a 42. se plača banovinska trošarina do 31. januarja.
Potrošnja električnega toka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo za državno trošarino na električni tok.
§ 44.
Do konca meseca januarja vsakega leta morajo predložiti podjetja iz §a 42. tega pravilnika kraljevski banski upravi sumaren izkaz o toku, porabljenem v prejšnjem letu za razsvetljavo, z navedbo načina, po katerem se je električna energija proizvajala.
§ 45.
Lastniki elektrarn kakor tudi posredovalci oddaje toka morajo dovoliti organom finančne kontrole in kraljevske banske uprave vsak čas vpogled v knjige o prodaji toka, dostop do števnih naprav ali drugih kontrolnih aparatov in vpogled v račune, ki jih izdajajo odjemalcem toka.
Banovinska trošarina na pnevmatiko.
§ 46.
Banovinski trošarini na pnevmatiko so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v Dravski banovini. Tej trošarini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju Dravske banovine dalj ko 3 mesece na leto. Isto velja tudi za motorna vozila, ki 60 registrirana v drugih banovinah.
§ 47.
Banovinsko trošarino plačuje lastnik oziroma pri inozemskih vozilih oni, ki vozilo uporablja.
§ 48.
Banovinske trošarine so oproščena:
1. motorna vozila Njegovega Veličanstva kralja, predstavnikov tujih držav po načelu vzajemnosti, dvolastnikov in inozemcev, če se na ozemlju Dravske banovine ne uporabljajo dalj ko 90 dni;
2. nerabna vozila.
Nerabnost se ugotavlja na način, ki je predpisan za ugotavljanje nerabnosti radi plačila državne takse;
3. traktorji, ki se uporabljajo zgolj v kmetijske namene, in stacionarni motorji, ki služijo v pogonske na-mene obrtu, kmetijstvu in industriji;
4. motorna vozila, ki so v skladišču radi prodaje, če se ne uporabljajo;
5. vsa državna, banovinska in druga samoupravna vozila, toda samoupravna le, če se ne uporabljajo v pridobitne namene;
6. motorne brizgalko in rešilni avtomobili;
7. motorna vozila dobrodelnih ustanov, če se uporabljajo v dobrodelne namene;
8. motorna vozila, ki niso v uporabi vzdržema vsaj > 3 mesece in so bila uradno odjavljena;
9. vsa motorna vozila za čas, ko so rekvirirana od državnega ali vojaškega oblastva.
§ 49.
Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša letno:
1. za osebne avtomobile in avtobuse:
za vsakih začetih 50 kg	čiste	teže	.	.	din	25—
2. za tovorne avtomobile:
za vsakih začetih 50 kg	čiste	teže	.	.	„	15—
Poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti:
a) do 1500 kg................................. 10—
b) za vsakih nadaljnjih	začetih 50 kg	„	5—•
Priklopni vozovi plačujejo od vsakih 50 kg teže............................ 5—
poleg tega še za vsakih začetih
50 kg nosilnosti:
a) do 1500 kg.............................. 10—
b) za vsakih nadaljnjih začetih
oO kg ...•■..■«•	,,	o "
Za motorna vozila in priklopne vozove, ki nimajo pnevmatike napol-, njene z zrakom, se plačuje poleg gornje trošarine še 60 %ni povišek;
3. za	traktorje:
za	vsakih začetih 50 kg čiste teže . .	„	20—
4. za	motocikle s priklopnimi sedeži . .	„	150—■
za	motocikle brez priklopnih sedežev	„	100—■
Za motorna vozila, ki ne uporabljajo bencina (mešanega bencina) za pogonsko sredstvo, se banovinska trošarina na pnevmatiko pobira v dvojnem znesku gornjih postavk.
§ 50.
Lastniki tovornih avtomobilov in avtoizvoščki, ki vozijo in upravljajo ta vozila sami brez najetih moči ter jim je to stalen in edini poklic, plačujejo polovico trošarine iz §a 49. tega pravilnika.
Državni in banovinski uslužbenci, ki uporabljajo svoja vozila tudi za službene namene, plačujejo polovico trošarine.
§ 51.
Trošarina na pnevmatiko se plačuje v štirih enakih obrokih, ki dospevajo v plačilo dne 15. januarja, 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra.
Ako ob dospevnem roku ni plačan zapadli obrok, se izterjajo tudi vsi eventualni sozapadli obroki.
Za motorna vozila, glede katerih nastopi dolžnost plačevanja trošarine med letom, se plača trošarina od začetka onega četrtletja, v katerem je nastala dolžnost plačevanja. Glede obročnega plačevanja veljajo določila prvega in drugega odstavka.
§ 52.
Trošarina se na prošnjo stranke odpiše oziroma povrne od začetka onega četrtletja, ki nastopi za četrt-letjem, v katerem je prestala dolžnost plačevati to trošarino.
§ 53.
Pri odmeri in pobiranju trošarino na pnevmatiko, sme kraljevska banska uprava uporabljati organe finančno kontrole in občin.
§ 54.
Davčni zavezanci so na občni ali individualni poziv kijevske banske uprave dolžni dati na razpolago vse Potrebne podatke za pravilno odmero trošarine.
Banovinska davščina na plesne prireditve, podaljšanje Policijske ure in 40 %na doklada k državni taksi na vstopnice.
§ 55.
Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih * nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani taksa din 300-—, v mestih do 4000 prebivalcev in v trgih din 200'—, v vseh ostalih krajih pa din 100’—.
Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj, če se pri njih ne točijo alkoholne pijače in imajo odobritev oblastev, pristojnih za izdajanje dovolil za plesne Prireditve.
Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno.
§ 56.
Za vsako podaljšanje policijske ure se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih Jn v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa din 100'—, v vseh ostalih krajih pa din 50<—. Za Podaljšanje policijske ure preko 2. ure se plača dvojna taksa.
Ta taksa se ne pobira, če je le plačana taksa iz §a 55. tega pravilnika. Ta določba pa se nanaša le na Podaljšanje policijske ure do 2. ure.
Zadnji odstavek §a 55. velja tudi tukaj.
§ 57.
Banovinsko takso iz §§ 55. in 56. pobirajo in odvajajo banovinski blagajni oblastva, pristojna za izdajanje dovolil za plesne prireditve oziroma podaljšanje policijske ure.
§ 58.
K državni taksi po tarifni postavki 99. a, točka 2. *er pripombe 1., 2. in 3., zakona o taksah se pobira 40 %na banovinska doklada.
§ 59.
Takso iz § 58. pobirajo hkratu z državno takso prisojni finančni uradi, ki pobirajo državno takso in jo odvajajo banovinski blagajni.
Banovinska davščina na lovišča, lovske karte in ribolove.
§ 60.
Zakupniki občinskih lovišč in osredkov ter pol-Osredkov in arondiranih površin plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10 % letne zakupnine in poleg tega so 20 par od vsakega ha lovišča. To davščino plačujejo tudi zakupniki onih lastnih lovišč, ki jih oddajajo v zakup občeupravna oblastva prve stopnje po § 15. zakona o lovu.
Lastniki samosvojih lovov (lastnih lovov in rezervatov) plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku ^0 par od vsakega polnega ha zemljišča.
§ 61.
Če zakup lova prestane ali če se prične med letom, s® odmeri zakupniku sorazmerni del letne davščine.
§ 62.
To davščino odmerja kraljevska banska upTava, pobirajo in odvajajo pa jo sproti banovinski blagajni sreska načelstva, oziroma občine, hkratu ko pobirajo zakupnino.
§ 63.
Za plačilo davščine pri občinskih lovih jamčijo zakupniki, oziroma sozakupniki solidarno. Za plačilo jamči tudi kavcija. Če pobira zakupnino občina, jamči za plačilo tudi občina.
§ 64.
Državne šumske uprave ne plačujejo davščine od svojih (lastnih in rezervatnih) lovišč.
§ 65.
Od vsake lovske karte — izvzemši karte, izdane članom kraljevskega doma, poslanikom in konzulom tujih držav, če so tuji državljani, po načelu vzajemnosti in državnemu ter samoupravnemu gozdarskemu osebju — se plačuje banovinska taksa v letnem znesku din 100'—. Za zaprisežene lovske čuvaje znaša taksa din 50-—.
Od mesečne lovske karte se pobira banovinska taksa v znesku din 100-—. Ako ista stranka dobi v enem koledarskem letu dve ali več mesečnih kart, plača za drugo in naslednjo karto din 50’— banovinske takse.
To takso pobirajo pristojna občeupravna oblastva prve stopnje, ki izdajajo lovske karte. Dokler banovinska taksa ni plačana, se lovska karta ne sme izdati.
Od lovcev, ki imajo stalno bivališče v drugih banovinah in so si tam nabavili državno lovsko karto, se pobira ta taksa le tedaj, ako imajo v Dravski banovini samosvoje lovišče ali pa kako samosvoje ali občinsko lovišče v zakupu, sozakupu ali podzakupu.
§ 66.
Lastniki ribarskih (samosvojih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25 % letne zakupnine. Pri zakupnih okrajih jo odvajajo zakupniki na ta način, da pri plačilu letne zakupnine odtegnejo 25 %no davščino ter jo nakažejo kraljevski banski upravi.
Ce se pojavijo zoper napovedano zakupnino osnovani pomisleki, jo določi kraljevska banska uprava, ko je zaslišala pristojne strokovne ustanove za pospeševanje ribarstva.
§ 67.
Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25 % onega zneska, ki bi se po vsej priliki dosegel, ako bi se ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem.
Kraljevska banska uprava določa zakupnino po raz-merju zakupnine, ki pride na podobne vode v bližnjih okrajih, in sicer po načinu, določenem v § 66.
§ 68.
Davščina iz §§ 66. in 67. tega pravilnika se mora plačati banovinski blagajni od samosvojih okrajev najkasneje do dne 31. maja vsakega leta, od zakupnih pa ob dospelosti zakupnine. Izpremembe zakupnine se upoštevajo.
§ 69.
Od davščine na ribolove se steka do 25 % v ribarski fond pri kraljevski banski upravi. Ban sme ta odstotek tudi zvišati.
§ 70.
Državne šumske uprave ne plačujejo davščine od svojih ribarskih pravic,
Banovinska taksa na vozniške izkaznice.
§ 71.
Od vsake vozniške izkaznice (šoferske legitimacije), izdane osebi, ki ima svoje redno bivališče na področju Dravske banovine, se plačuje letna taksa, ki znaša za usposobljence za avtomobilske vožnje din 100'—, za uspo-sobljence za motocikle din 50-—. Ta taksa se mora plačati najkasneje do konca februarja vsakega leta.
Ob prvi izdaji vozniške izkaznice znaša taksa din 250'— oziroma din 125'—.
Poklicnim šoferjem se taksa zniža na eno četrtino. Koga je smatrati za poklicnega šoferja, odloči kraljevska banska uprava po zaslišanju Zveze šoferjev Dravske banovine.
Vozači državnih, banovinskih in občinskih motornih vozil so te takse oproščeni, toda poslednji le tedaj, če se ne uporabljajo kot vozači vozil, ki služijo v pridobitne namene. Kraljevska banska uprava lahko na prošnjo oprosti te takse tudi vozače, ki upravljajo izključno le motorna vozila gasilskih društev in humanitarnih ustanov.
X
Banovinska taksa od prenosa nepremičnin
§ 72.
Od vsakega prenosa nepremičnin v območju Dravske banovine se pobira 2 %na banovinska taksa. Od prenosov nepremičnin, ki s tem postanejo ali pa ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se la taksa ne pobira. Prav tako se ne pobira taksa od odstopov nepremičnin za javne cestne namene, če se izvrši odstop brezplačno ali proti odškodnini, ki ne presega polovične vrednosti odstopljenega zemljišča in je ta okolnost potrjena po finančnem oddelku kraljevske banske uprave.
Od prenosa kmečkih nepremičnin na kmeta med živimi se pobira polovica gornje takse, ako so odsvoji-telji in pridobitelji med seboj sorodniki v premi črti, ali so s takimi poročeni ali zaročeni. Islo velja za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo kakor tudi med ženinom in nevesto z ženitovanjsko pogodbo.,
§ 73.
Takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Davčne uprave jo odvajajo mesečno banovinski blagajni, vsi ostali uradi in vsa ostala oblastva pa sproti.
§ 74.
Za odmerno osnovo banovinske takse služi ona vrednost nepremičnin, ki služi za odmero državne takse.
Ce se državna taksa ne pobere, se ugotovi odmerna osnova v smislu predpisov tarifne postavke 12 zakona o taksah.
Vobče veljajo za to takso smiselno predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje državne takse od prenosa nepremičnin.
§ 75.
K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 100 %na banovinska doklada.
Pri občinski, nadarbinski, cerkveni imovini in imo-vini nosilcev socialnega zavarovanja, kakor tudi pri nepremičninah, ki služijo izključno kulturnim in nacio-nalno-vzgojnim namenom, lahko ban na prošnjo strank to takso zniža-do 50 %, če so podani opravičeni razlogi.
Banovinska taksa na zavarovalne premije.
§ 76.
Vse ustanove, ki se bavijo s posli raznih zavarovanj, plačujejo kot banovinsko davščino letno 1 % od vseh vplačanih kosmatih zavarovalnin (brez odbitka pozavaro-valnin), ki so jih prejele iz direktnega zavarovalnega
poslovanja na ozemlju Dravske banovine.
§ 77.
Družbe in zavodi iz §a 76. odvajajo to davščino mesečno kraljevski banski upravi. Najkasneje do 30. aprila . prihodnjega leta pa j.i morajo predložiti računsko
pravilne podatke in dokazila o vseh zavarovalninah, ki so jih prejeli v minulem poslovnem letu, in obenem odvesti eventualno razliko banovinske davščine.
§ 78.
Te davščine so oproščena vsa javna in javnopravna socialna zavarovanja. ‘Ban sme na prošnjo celotno ali delno oprostiti plačevanja te davščine stanovske organizacije glede prispevkov, ki jih plačujejo njihovi člani kot medsebojno pomoč.
§ 79.
Davščina se ne sme prevaliti na zavarovanca.
Davščina na dediščine.
§ 80. ' ;
Na državno osnovno takso od dediščin se pobira banovinska doklada v višini 20 %.
§ 81.
Pri dediščinah, ki so po čl. 6., točki .5., zakona o taksah oproščene državne takse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini:	.	,■
a) 1 % od čistega pripadka nad din 20.000-— do vštetih din 50.000-—; .
b) 2 % od čistega pripadka nad din 50.000-—.
§ 82.
Osebe, bodisi fizične ali pravne, ki plačajo od svojega dedinskega pripadka že banovinsko prenosno takso ali dopolnilno takso, ne plačajo v § 81. določenih dedin-
skih taks.
§ 83.
Te davščine pobirajo organi, ki odmerjajo in pobirajo državne takse na dediščine, ter jih odvajajo banovinski blagajni. '
Banovinska taksa na posest oziroma nošenje orožja. 1
§84.
Za posest oziroma nošenje orožja ee plačuje letna
banovinska taksa v, višini 50 % državne takse.
§ 85.
To takso pobirajo oblastva, pristojna za izdajanje orožnih listov, in sicer ob, prvi izdaji orožnega lista obenem z državno takso. V ostalih primerih pa se mora taksa plačati najkasneje do konca septembra vsakega leta.
§ 86.
Taksa se ne plačuje za orožje, za katero so izdane listine po čl. 16. zakona o posesti in nošenju orožja; : prav tako ne od orožja, ki je v skladiščih ali trgovinah pri pooblaščenih trgovcih radi prodaje.
Banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah.
§ 87.	.
V banovinskih poslih se pobirajo naslednje banovinske takse:
a) 50 %na doklada k istovrstni državni taksi po tarifnih postavkah 25, 33, 41, 42, 43, 47 in 48;
b) 100 %na doklada k državni taksi po tarifni Postavki 29.
§ 88.
K državni taksi po tarifnih postavkah 8, 90, 91 in 92 zakona o taksah se pobira 50 %na banovinska doklada.
§ 89.
Banovinski taksi niso zavezane pobotnice, s katerimi potrjujejo nameščenci in delavci prejem plače ali mezde.
Osebe, ki se bavijo z domačim obrtom, ne plačujejo banovinske doklade po točki 11. tarifne postavke 92 zakona o taksah.
§ 90.
Zneski izpod din 0-25 se morajo zaokroževati na din 0-25.
§ 91.
Nastale izpremembe glede številk tarifnih postavk in glede višine državne takse veljajo tudi za banovinske doklade.
§ 92.
Pobiranje banovinskih taks (doklad) se vrši na enak način in cejenem z državno takso po onih oblastvih, ki Pobirajo ustrezajočo državno takso.
§ 93.
Določila zakona o taksah oziroma taksne tarife in Pripomb k posameznim tarifnim postavkam ter taksnega in pristojbinskega pravilnika veljajo tudi za banovinske takse (doklade), kolikor ta pravilnik ne odreja drugače.
Banovinska taksa za prenos lastništva na živinskih potnih
listih. § 94.
Za prenos lastništva na živinskem potnem listu se Pobira banovinska taksa, in sicer:
a) za drobnico din 2'—,
b) za posamezno veliko žival din 4'—.
To takso plača kupec.
§ 95.
Takso iz § 94. pobirajo občinske uprave ob vpisu prenosa lastništva.
Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo
cest.
§ 96.
Avtobusna podjetja za prevažanje oseb plačujejo odškodnino za uporabo cest po § 8. zakona o podjetjih za r*dni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili s povprečnino, ki se določi po določbah ministrstva z“ gradbe, Mg. štev. 16.940—35 (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 414/62 z dne a avgusta 1935).
Splošna določila.
§ 97.
Vsa dejanja in vse opustitve, naj jih izvrši kdorkoli, Jti merijo posredno ali neposredno na to, da bi se bano-
vinske davščine, takse in doklade prikrajšale ali da bi se predmeti, zavezani banovinskim davščinam, odtegnili plačilu davščine, se kaznujejo z denarno globo od din 50-— do din 5000'— ali z zaporom do 30 dni. Razen kazni se naloži krivcu, oziroma zavezancu plačilo redne davščine.
Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, zlasti prekršitve kontrolnih določil in prijavne dolžnosti, se kaznujejo v denarju do din 1000'—. Kazni se stekajo v banovinsko blagajno.
Kazni izrekajo občeupravna oblastva po postopku, veljavnem za ta oblastva. Zoper razsodbo teh oblastev je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh po vročitvi razsodbe.
Prikrajšbe banovinskih taks v zvezi s prikrajšbo istovrstne državne takse preiskujejo in izrekajo kazni ona oblastva, ki so pristojna za postopanje glede državne takse.
§ 98.
Kjer se zahteva za odmero davščine posebna prijava, pa je stranka noče podati, se odmeri davščina na podstavi uradnih pripomočkov z 10%nim poviškom. V tem primeru pritožba zoper odmero ni dopustna.
§ 99.
Prodajalci blaga, ki postane s 1. aprilom 1936 predmet banovinske trošarine, ali za katero se s tem dnevom banovinska trošarina poviša, morajo prijaviti organom, pristojnim za pobiranje banovinske trošarine, vso zalogo trošarini zavezanih predmetov do 15. aprila 1936 pismeno v dveh primerkih ter istočasno plačati ustrezajočo banovifisko trošarino.
§ 100.
Proizvajalci in prodajalci predmetov, od katerih se plačuje banovinska trošarina, in vsi ostali davčni zavezanci v smislu tega pravilnika so dolžni dati na zahtevo kraljevski banski upravi in organom, ki pobirajo banovinske davščine, vse podatke, ki so potrebni za njih pravilno pobiranje, in v ta namen dopustiti pregled prostorov, zalog in knjig.
Nadzorstveni organi so dolžni omejiti pregled na to, kolikor je potrebno za pravilno odmero davščine, in morajo najstrože čuvati tajnost glede vseh poslovnih podatkov, za katere so izvedeli ob pregledu.
§ 101.
Na prošnjo kraljevske banske uprave javljajo železniške postaje in pošte namembnega kraja vse pošiljke blaga, zavezanega banovinski trošarini, pristojnim oddelkom finančne kontrole oziroma organom, pristojnim za pobiranje banovinskih davščin, z navedbo množine blaga in naslovljenca.
§ 102.
Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od dne, ko je bila odmera priobčena davčnemu zavezancu ustno ali pismeno.
§ 103.
Banovinske davščine, ki se ne plačajo pravočasno, se izterjajo z zamudnimi obrestmi po predpisih, ki veljajo za državne davščine.
§ 104.
Pravica do odmere banovinskih davščin zastara po 5 letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala.
Pravica do izterjave odmerjenega davka zastara v treh letih od dne, ko je bila odmera davčnemu zavezancu pismeno ali ustno priobčena.
Zastaranje prekine vsak uradni ukrep zaradi odmere ali izterjave, priobčen davčnemu zavezancu.
§ 105.
Banovinske davščine in takse se pobirajo v banovinskih kolkih po določilih tega pravilnika in kolikor odredi kraljevska banska uprava.
Banovinske'kolke more kraljevska banska uprava dati v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona o taksah.
§ 106.
Stroški za pobiranje banovinskih davščin se lahko krijejo iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zadostovala sredstva, določena v proračunu.
§ 107.
Ban se pooblašča, da predpiše podrobna navodila za pobiranje banovinskih davščin, taks in doklad.
III.
Zaključna odredba.
§ 108.
Ta pravilnik s proračunom, ki je njegov sestavni del, stopi v veljavo dne 1. aprila 1936.
V Ljubljani, dne 10, marca 1936.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Gospod minister za finance je odobril ta pravilnik, obsegajoč §§ 1. do 108., x odločbo štev. 2740 z dne 31. marca 1936.
V Beogradu, dne 31 marca 1936; K. štev. 2740/VII.
Po naredbi ministra za finance načelnik:
Milan Ostojič s. r.
181.
Pravilnik
glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostncga sklada« Dravske banovine za 1.1936./37.
§ L
Proračun izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostne-ga sklada«, ki jo sestavni del tega pravilnika, velja od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 in je sestavljen takole:
Izredni izdatki..................din	5,850.000'—.
Izredni dohodki...................„	5,850.000—.
§ 2.
Dohodki tega proračuna se smejo uporabljati izključno le za kritje izdatkov »Bednostnega sklada«. Isto velja tudi za preostanek, ki bi se pokazal ob koncu proračunskega oziroma računskega leta 19361/37.
Morebitni presežki dohodkov se po odredbi bana uporabljajo za zvišanje posameznih postavk izdatkov proračuna »Bednostnega sklada«.
§ 3.
Za izvrševanje tega proračuna veljajo, kolikor v § 2. ni določeno drugače, smiselno predpisi in načela, ki veljajo za proračun Dravske banovine za leto 1936./S7.
§ 4.
Za kritje izdatkov, navedenih v tem proračunu, se pobira izza dne 1. aprila 1936 izredna davščina delojemalcev in službodavcev.
§ 5.
Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov plačujejo 0-50% od kosmatega zaslužka, mezde oziroma pokojnine, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj po din 0'50 dnevno, din 2— tedensko ali din 11'— mesečno.
Pri davčnih zavezancih, ki niso zaposleni ves teden, se vzame kot osnova za odmero te davščine celotni zaslužek dotičnega tedna kot tedensko se ponavljajoči dohodek.
Službodavci nameščencev in delavcev, označenih v 1. odstavku tega paragrafa, in samostojne pokojninske ustanove plačujejo 1% vseh kosmatih zaslužkov in mezd oziroma pokojnin ne glede na višino uslužbenskega davka. Te davščine se opraščata država in banovina, ostala samoupravna telesa pa le, če ne izvršujejo pridobitnih poslov.
§ 6.
Službodavci in samostojne pokojninske ustanove odtegujejo davščino iz 1. odstavka §a 5. ob izplačilu ter jo odvajajo obenem s svojo davščino iz 3. odstavka §a 5. pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilnost odtegovanja in odvajanja.
V Ljubljani, dne 10. marca 1936.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Gospod minister za finance je odobril ta pravilnik, obsegajoč §§ 1. do 6., z odločbo štev. 2740 z dne 31. marca 1936.
V Beogradu, dne 31. marca 1936; K. štev. 2740/VII.
Po naredbi ministra za finance načelnik:
Milan Ostojič s. r.
182.
Popravek.
V razglasu o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1936./37., objavljenem v »Službenem listu« z dne
1.	aprila 1936, št. 177/27, sta se pri prepisovanju pripetili naslednji dve napaki, ki se s tem popravljata:
V uredbi o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad v mestu Ljubljani v letu 1936./37. se mora na str. 208. glasiti v prvem stolpcu tretja vrsta od spodaj:
»A. Vodovodno naklado na podstavi za 1.1935. urad-«, na str. 209. v prvem stolpcu pa druga vrsta od zgoraj: »Od obrtoma oddanih prenočišč 15% kosmate oddajne«.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 1. aprila 1936.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani] njen predstavnik* Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 27. A kosu VII. letnika z dne 1. aprila 1930.______________
Razglasi kraljevske banske uprave
V. Xo. 102/42.	^	1016—3—1
Razpis licitacije.
Dne 28. aprila 1036 se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8/1V, soba štev. 47, olertna licitacija za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri od km 100'00 do km 121*18.
Proračunjena vsota znaša dinarjev 888.86635. Varščina v znesku dinarjev 89.000’— za domače in din 178.000’— za tuje podjetnike se mora položiti pri davčni upravi v Ljubljani-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Načrti in proračuni so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem oddelku.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Krali. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1936.
Ii.	Noj 2G.76G/2.	*	987-3-2
Razglas.
Z vlogo od 29. julija 1985 je prosil Sadi Franc, mlinar v Grabah, občina Križevci pri Ljutomeru, za podelitev vo-dopravne dovolitve za preureditev sedanje vodne naprave na Ščavnici v Grabah.
Preureditev bi bila v tem, da se namesto uporabljanega vodnega kolesa vgradi Francis-turbina s stoječo osjo. Uporaba vodne množine znaša maksimalno Q = 1040 1/sek pri uporabnem padcu 1-8 m, torej znaša maksimalna energija bruto 25 HP ali neto 20 HP na osi turbine. Pri devetmesečni vodi Q = 900 1/sek znaša izraba E bruto =-• 21'6 HP ali 17 HP neto na osi turbine. Drugi deli sedanje naprave in zajezitvene razmere ostanejo iste.
O tem odreja kralj, banska uprava na osnovi odredb § 17., odst. 2 a) zakona o okoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/52 iz 1. 1931.) v smislu odredb § 37. s pozivom na odredbe § 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za
petek, dne 24, aprila 1936 s sestankom istotam ob 8. uri pod vodstvom Trstenjaka Dragotina, banskega svetnika.
Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru 1. br. in pri občini Križevci.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoje zahtevke in opozorila gle^e vprašanj,
ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe in z eventualno potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljišča ter se bo dovolilo izdalo in razlastitev oziroma obremenitev izrekla, če ne bo pomislekov zaradi javnih ozirov.
Istotako se bodo jemale v pretres pismene pripombe, predložene kralj, banski upravi, upravni oddelek, najkasneje do dne 21. aprila 1936 ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kraljevska banska uprava
Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. marca 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 174/36-1.	1011
Oklic.
Tožeča stranka Tot Irena, roj. Belšd, posestnica v Dolini 48, ki jo zastopa dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dol. Lendavi, ije vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po pok. Tkalcu Štefanu, posestniku iz Gornjega Kraljevca, radi izda:e prepisnega dovoljenja s prip. k opr. štev. P 174/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 9. maja 1936 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi štev. 20, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja gospod Haček Štefan, posestnik v Gornjem Kraljevcu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. 1I„ dne 24. marca 1936.
H*
Os 1/36-6.	1009
Oglas.
Sresko sodišče v Kamniku naznanja s tem, da je s sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 26. 11. 1936, opr. št. lit R 80/36, nad Jermanom Stankom, posestnikom v Šmarci št. 33, radi pijančevanja izrečeni preklic razveljavljen.
Pomočnik Jerman Etbin, posestnik in trgovec v Šmarci 80, se razrešuje poslov tega skrbstva.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. I., dne 28. marca 1936.
ijt
I 97/36-10.	1007
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (stavbišČe z vilo št. 81 na Vidmu in uto, stavbišče s kletjo, stavbišče, 2 vrtni parceli, travnik in pritikline): zemljiška knjiga Videm y» vi. št. 103.
Cenilna vrednost: din 136.035'-*-. Vrednost pritikline: din 1570’—. polovica tedaj din 785'—, ki je že zgoraj upoštevana.
Najmanjši ponudek: din 73.690’—. Varščina: din 13.604’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, dne 18. marca 1936.
I 3602/35—8.	954
Dražbeni oklic.
D n e 13. maja 1936 ob devetih Im pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Škofja vas vi. št. 101.
Cenilna vrednost: din 158.883-80. Vrednost pritiklin: din 4.035-—. Najmanjši ponudek: din 108.613-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodisčfl«
Sresko sodišče v Celju. odd. VI., dne 9. marca 1936.
»jc .
I 360/35-19	981
Dražbeni oklic.
Dne 7. maja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Reštanj vi. št. 50, 17, 126 in 155, zemljiška knjiga Veternik vi. št. 55 in 94. Cenilna vrednost: din 68.436’—. Vrednost pritikline: din 1010—. Najmanjši ponudek: din 45.624'—. Varščina: din 6.844’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbpnl oklic, ki je nabit na uradni deski te?a sodišča.
Sresko sodišče v Koziem, dne 26. marca 1936.
1 641/34—17	980
Dražbeni oklic.
Dne 12. maja j936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga St raška gora vi. št. 37.
Cenilna vrednost: din 1.721'80. Najmanjši ponudek: din 1.721’S0. Varščina: din 1^2'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 26. marca 1936.
*
I 1765/35—32.	»68
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Breg vi. št. 340 in 375.
Cenilna vrednost: din 450.664’—.
Vrednost pritikline: din 54.325’—.
Najmanjši ponudek: din 233.055-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 26. marca 1936.
*
V 1 3792/35—9.	989
Dražbeni oklic.
Dne 8. maja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Žlebe vi. št. 44 (hiša št. 41 v Zle-bah s hlevom in zemljiščem, t. j. stavbno parcelo, s travnikom, njivo in vrtom).
Cenilna vrednost: din 7.540-50.
Najmanjši ponudek: din 5.027’—.
Varščina: din 755’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 13. marca 1936.
*
T 746/35-14.	998
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1936 ob osmih bo v smislu § 148. i. p. pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ritoznoj vi. št. 35, se-stoječih iz stanovanjske hiše, gospodarskih poslopij in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 191.665'26.
Najmanjši ponudek: din 127.776'84.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 10. marca 1936.
*
I 512/35-8	977
Dražbeni oklic.
Dne 11. maja 1936 ob desetih bo v gostilni Logar v Rakitni dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakitna vi. št. 72 in 584.
Cenilna vrednost: din 180.792'—.
Vrednost pritikline: din 6.600'—.
Najmanjši ponudek: din 120.528’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 28. marca 1936.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
244.
Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Mehanična tkalnica, družba z o. z.
Tusodni sklep z dne 12. februarja 1936, Rg C V 141/7, s katerim se je pri firmi Mehanična tkalnica, družba z o. z. v Domžalah zaznamovalo, da je bila uvedena prisilna uprava in imenovan prisilnim upravnikom Cedilnik Ivan, knjigovodja v Domžalah, se preklicuje, ker se je po pomoti zaznamovala prisilna uprava pri Mehanični tkalnici, družbi z o. z., namesto pri javni trgovski družbi M. Sever in drug, mehanična tkalnica v Domžalah.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1936,
Rg C V 141/9.
*
245.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: »Standard« družba z o. z., prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak d. d.
Z notarskim zapisom z dne 10. marca 1936 se je spremenila družbena pogodba v točki »Prvič« ter se dodala točka »Sedemnajstič«.
Besedilo firme odslej:
Standard, družba z o. z., industrija usnja Kranj (prej Pollak), centrala Ljubljana.
Poleg poslovodstva družbe je tudi nadzorstveni svet, ki sestoji iz dveh ali treh članov in se voli na občnem zboru družbe za dobo enega leta.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1936.
Rg C IV 282/19.
246.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. marca 1936.
Besedilo: Svečarna Pax, Kopač & Stele, družba z o. z.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 6. II. 1936 se je spremenil odstavek »Osmič« družabne pogodbe, kolikor se tiče zastopanja ter se glasi zadevno besedilo: »Družbo zastopata kolektivno ali po dva poslovodje ali en poslovodja in en prokurist, slednji vedno s pristavkom per procura ali en poslovodja in en pooblaščenec, slednji vedno s pristavkom, ki znači to svoj-stvo, in sicer na ta način, da pristavita pod natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali od kogarkoli napisano besedilo tvrdke svoja podpisa.«
Izbriše se poslovodja Stele Janko in vpiše nov poslovodja dr. Kulovec Franc, minister n. r. v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. marca 1936.
Rg C IV 44/6, 7.
*
247.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Tiskarna Slovenija, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Lapajne Fran, tiskar v Ljubljani. Družbo zastopa prav-noveljavno poslovodja sam in podpisuje firmo družbe poslovodja sam na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi poslovodja sam lastnoročno svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. marca 1936.
Rg C III 81/7»
*
248.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Feliks Toman.
Obratni predmet: kamnoseštvo.
Zaradi izstopa javnih družabnikov Tomana Feliksa ml., Vok Ane in Rav* hekar Drage preneha javna trgovska družba.
Edini lastnik firme je odslej ing. Toman Anton.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. marca 1986.
Rg A VI 61/4.
Izbrisala se je nastopna firma:
249.
Sedež: Kamnik.
Dan izbrisa: 20. marca 1936. Besedilo: Josipina Hvala.
Zaradi smrti lastnice.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. marca 1936.
Rg A IV 154/4.
.Vpisi v zadružni register.
Opisala se je nastopna zadruga:
250.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. marca 1936.
Besedilo: »Slovenski grudi pomoč«, »reditni fond za hitro razdolžitev našega kmeta, registrovana zadruga z orne. fcno zavezo.
Namen zadruge je:
Nuditi našemu kmetu hitro pomoč v stiski, v prvi vrsti pri rubežnih oziroma dražbah njegove imovine, v drugi vrsti Pri morebitnih odtujitvah njegove imovine s prodajo, toda v tujerodne roke. Ta namen dosega zadruga s propagando stalne, čeprav majhne štednje med svojimi člani, da sprejema vsakojake vloge od članov in nečlanov, da daje svojim članom posojila z najugodnejšimi pogoji, da sklepa ugodna posojila, ako ne zadostujejo lastna sredstva, da oskrbuje svojim članom izplačila in terjatve, da posreduje pri prodaji ozir. pri kupnji Posestev svojih članov in končno da ustanavlja posebne fonde za socialno-humanitarno pomoč svojim članom in njihovim svojcem.
Zadružna pogodba z dne 23. februarja 1936.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z objavo na vidnem mestu v zadružni pisarni. Načelstvo sestoji iz osmih članov. Člani načelstva so:
Vajda Vladimir, žel. uradnik v Ljubljani, Šmartinska cesta 62,
Podobnik Jože, mestni uradnik, Ljub-ljana-Moste,
Ilešič Oroslav, žel. uradnik v Ljubljani,
Rajnar Jože, žel. upok. in posestnik v Ljubljani, Janševa ulica 12,
Habič Ivan, zasebni uradnik, Ljub-ljana-Moste,
Cesar Ivan, žel. uradnik v Ljubljani, Prisojna ulica 1,
Mehle Avguštin, žel. uradnik v Ljubljani, Jenkova ulica 10, dr. Osolnik Janko, zdravnik, Ljub-Ijana-Moste.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta načelnik in še ®n član načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. marca 1936.
Zadr. XI 72/1.
Opisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah: *1.
Sedež: Dravograd.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dravogradu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Kotnik Luka, Kociper Rudolf, Čevnik Prane in Kuhar Lenart, vpišejo pa se Novoizvoljeni člani načelstva Kotnik Do-
minik, posestnik na Dobrijah, Kadiš Matevž, posestnik v Dobravi, Ačko Pavel, posestnik na Ojstrici, Preglav Simon, posestnik pri Sv. Boštjanu. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 20. marca 1936.
Zadr. II 93/20.
*
252.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Društvo komisionarjev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišo se član načelstva Bregar Franc, vpiše pa se član načelstva Hasler Franc, komisionar v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1936 Zadr. I 36/72.
*
253.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Mali kredit v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Rostovski Mihael, Brusnikin Nikolaj in Barkova Vera, vpišejo pa se člani načelstva Rihter Ivan, privatni uradnik v Ljubljani, Grudinski Fedor, univ. profesor v Ljubljani, in Mesnjajev Aleksander, privatni uradnik v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1936.
Zadr. X 473/2.
Sedež: Logatec.
Dan vpisa: 14. marca 1936.
Besedilo: Mlekarska in sirarska zadruga logaška, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Istenič Franc in Kavčič Martin, vpišeta pa se člana načelstva Maček Jakob, posestnik in industrialec v Dol. Logatcu 12, in Pohleven Anton, posestnik v Gor. Logatcu št. 38.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. marca 1936.
Zadr. 1 117/60.
*
255.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Ljudska hranilniea in posojilnica v Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vpiše se Mateku Josipu, uradniku zadruge v Škofji Loki, podeljena pravica sopodpisovanjn v smislu § 18. zadružnih pravil.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. marca 1936.
Zadr. III 78/84.
*
256.
Sedež: Vič.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Konzumno društvo Vič, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Saje Ivan, vpiše pa se član načelstva Zupan Ivan, sluga v Ljubljani, Tržaška cesta 4. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1936.
Zadr. X 363/3.
Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 20. marca 1936.
Besedilo: Ljudska hranilnica in poso. jilnica v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Ranzinger Jožef, vpiše pa se član načelstva Ranzinger Robert, posestnik in rud n. pod-uradnik v pok. v Zagorju ob Savi.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1936.
Zadr. III 211/60.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. štev. 20.840/36.	1003
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjševalno ofertno licitacijo za spodaj navedena dela in dobave v novi bežigrajski šoli:
1. Ključavničarska dela z uradno proračunanim zneskom din 165.626'—.
2. Dobavo in polaganje linoleja z uradno proračunanim zneskom dinarjev 48.300'—.
3. Dobavo in polaganje parketnih deščic z uradno proračunanim zneskom din 154.825'—.
4. Dobavo in montažo lesenih stop-niščnih ograj, stenskih oblog, podstavkov itd. z uradno proračunanim zneskom din 159.081'—.
Kompletni razpisni pripomočki se dobe od 1. aprila 1936 dalije med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. IX. št.2,
II.	nadstropje, proti povračilu nabavnih stroškov.
Pravilno opremljene ponudi.e je vložiti v omenjenem uradu do dne 17. aprila 1936 do 9. ure dopoldne, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 1. aprila 1936.
Predsednik: dr. Adlešič s. r.
Št. 1215/36.	1006
Razglas o licitaciji.
Občina Kranj razpisuje s tem na osnovi odločbe sreskega načelstva v Kranju z dne 25. julija 1935, No. 4539/1, in na podstavi proračuna dohodkov in razhodkov občine za I. 1935./36. partija 16, pozicija 6, ter na osnovi čl. 82. do 105. zakona o drž. računovodstvu v skrajšanem roku pismeno ofertno li-
citacijo za oddajo glavnega bazena letnega kopališča v Kranju.
Pismene, pravilno kolkovane in opremljene ponudbe s potrdilom, da je ponudnik upravičen vršiti take gradnje in da ni v zaostanku s plačilom davkov, je vložiti v skrajšanem roku do 21. aprila 1936 do 11. ure pri občini Kranj.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu licitacijski pogoji znani in da v celoti pristaja nanje. Zdra-žitelj (naš državljan) bo moral položiti 10% skupne vrednosti zdražene vsote v pupilarno varnih vrednostnih papirjih ali v gotovini. Vložne knjižice denarnih zavodov se kot kavcija sprejemajo samo, ako jim je priložena izjava dotičnega zavoda, da je kavcija na razpolago za izplačilo. Eno uro pred dražbo mora ponudnik predložiti potrdilo »Mestne hranilnice« v Kranju, da je vplačal predpisano kavcijo.
Ponudnik mora predložiti tudi potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o dražiteljski sposobnosti.
Načrti, proračun in dražbeni pogoji so na vpogled pri občini, kjer je dobiti tudi ofertne pripomočke v prepisu za din 20'—.
Občina si pridržuje pravico, oddati gradbeua dela tudi ponudniku, čeprav njegova ponudba ne bi bila najnižja.
Občina Kranj, dne 31. marca 1936.
Štev. 525/1.	1012
Razpis.
Občina Gorišnica, srez ptujskt, razpisuje pogodbeno mesto občinske babice. Šolska izobrazba: Dovršena osnovna in babiška šola, kar se dokaže z diplomo.
Babica mora stanovati v občini.
Letna plača din 2000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri upravi te občine.
Uprava občine Gorišnica, dne 30. marca 1936.
1004
Štev. 1246/E-Ing. S.
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo:
300 komadov števcev za 220 voltov, 3 ampere, 50 period,
600 komadov števcev za 220 voltov, 5 amperov, 50 period,
100 komadov števcev za 220 voltov, 10 amperov, 50 period.
Ponudbo je poslati do 30. aprila 1936 v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za števce«.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 31. marca 1936.
Razne objave
1018
Aga-Ruše udružene jugosloven-ske tvornice acetilena i oksige-na d. d., Ruše.
Delničarji »Aga-ltuše« udruženih jugo-slovenskih tvornic acetilena i oksigena d. d., Ruše, se vabijo na
VI. redni občni zbor,
ki se bo vršil v ponedeljek dne 20. aprila 1936 ob 15. uri v prostorih hotela »Orel« v Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1935.
2. Poročilo računskih preglednikov o računskem zaključku za leto 1935.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in o bilančnem uspehu.
4. Volitev upravnih svetnikov.
5. Volitev računskih preglednikov za leto 1936.
Občnega zbora se smejo udeležiti po §§ 28. in 29. družbenih pravil oni delničarji, ki polože svoje delnice s seznam-kom številk najkasneje do 14. aprila 1936 pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi položenih delnic se jim izdado legitimacije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu.
Ruše, dne 31. marca 1936.
Upravni svet.
*
1617
Vabilo na XIII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
tovarna zaves »Štora« d. d., št. Vid nad Ljubljano,
dne 21. aprila 1936 ob 11. uri dop. v
posvetovalnici Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1935 in predložitev računskega zaključka za poslovno leto 1935.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance za leto 1935. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4. Volitev članov nadzorstvenega sveta.
5. Slučajnosti.
Opozorilo. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, v smislu čl. 14. družbenih pravil 3 dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora.
Na občnem zboru daje vsakih 10 delnic po en glas. Delničarji, ki se ose^° ne udeleže občnega zbora, se ga lahko udeleže po pooblaščencih, katerim nl treba, da bi bili delničarji.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1936.
Upravni svet.
*
1015
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico številka 1898/33 in evid. tablico št. 2-1898-1 kolesa, vpisanega na ime: Alič Franjo. Proglašam ju za neveljavni.
Alič Franjo s. r.
*	1013
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico številka 69092 kolesa in jo proglašam za neveljavno.
Jugovič Janez s. r.,
Sv. Duh 27, obč. Stara Loka.
*	1014
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico številka 50317, evid. tablica št. 2236, z® motorno kolo znamke Puch in jo Pr°' glašam za neveljavno.
Trček Mihael s. r., Maribor, Tattenbachova -
*
994
»Jugočeška«, Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d-Kranj.
Računski zaključek 31. decembra 1GB4-Račun bilance: Aktiva:	tvorniške naprave <*i ;
26,552.974’90; debitonji din 13,193.609 zr. blagajna Poštne hranilnice in vredno® ni papirji din 22,136.325'66; inventu din 56,544.79310; prenos izgube Pe‘ 31. XII. 1933 diu 1,314.60214; skup*o din 119,742.305'01.	.	.	v
Pasiva: delniška glavnica dinar.1 . 20,000.000'—; splošni rezervni fon , „ nar jev 100.000'—; rezerva za dubiozea ; 231.221'—; kreditorji din 98,395.46/ • ’ prenosne postavke din 22l.acQ's1' “
/renosne jiosiavKe um	.
:ek v letu 1934. din 793.647’84; sktl din 119,742.305'01.
Račun izgube in dobičk a • ^
V breme: splošna režija dinarji. 20,956.698'75; rezerva za dubioze 231.221'—; amortizacije din 3,926.11 prenos izgube per 31. XII. 1933 diP | jev 1,314.60214; dobiček v letu A.** din 793.647.84; skupaj din 27,222.28«*
V dobro: tečajne razlike djna 1,289.961'94; kosmati dobiček din -jj 24.617.722'39; prenos izgube per 31* v 1933 din 1,314.6021 4; skupaj dmau 27,222.286*47.
Upravni svet-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,