/Primorski Št. 7 (15.735) leto LIH. 8554 AA OSREDNJA KNJ1 :J:N•'■‘■•'A j) j.r j'i O Z N A N S’ K 3. Llu k .k.k.) TRO VtEVuLi.$CIJE 'l 6000 KOPER 60090201 AŠKA BANKA Tel. (040)21491 1RE2INA BAZOVICA l GORICA - Drevofed 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ r 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. T /50% ČETRTEK, 9. JANUARJA 1997 Med stranko in državo Bojan Brezigar Vse kaže, da bo Janez Drnovšek danes izvoljen za mandatarja za predsednika slovenske vlade. Pri tem naj bi bil odločilen glas poslanca, ki je prestopil iz SKD. To pravzaprav v demokracijah ni nič nenavadnega. Vsi se še spominjamo, kako je Berlusconi »kupil« Tre-montija in si tako zagotovil trdno večino. V Sloveniji, kjer je bil po zadnjih volitvah politični zemljevid razdeljen na dve polovici, ki sta imeti vsaka po 45 glasov, se je paC nekaj moralo spremeniti, v eno ali v drugo smer. Nove volitve bi namreč še poglobile spore med obema taboroma. Sicer pa je tudi včerajšnja razprava pokazala, da je slovenski politični prostor razdeljen v dva ostro nasprotujoča si tabora. To stanje Slovenije ne bo moglo privesti na pot evropske integracije, saj bo to onemogočala ostra konfrontacija, poleg tega pa v takih odnosih ni mogoče računati na dvotretjinsko večino, ki jo bo državni zbor moral oblikovati za prilagoditev slovenske ustave evropskim določilom. Če bo torej Drnovšek izvoljen, je tako že sedaj jasno, da bo s samimi 46 glasovi težko vladati. Zato bo moral mandatar iskati širše podpore in širijo se že govorice o možnostih pogovorov z eno ali z dvema od pomladnih strank. Verjetno je najresnejši kandidat za vlado prav SLS, kar bi bilo mogoče razbrati tudi iz njenega uradnega posega v državnem zboru, M je bil oster, vendar previdnejši od posegov drugih dveh pomladnih strank. Možnost pogovarjanja z Drnovškom je dopuščal tudi voditelj SLS Marjan Podobnik na neformalnem srečanju z novinarji, kjer je kot edini pogoj navedel zahtevo, naj LDS ukrepa proti tistim svojim elanom, ki so si hoteli s podkupovanjem zagotoviti večjo število glasov v državnem zbora. Včerajšnji prestop Cirila Pucka od »pomladnikov« k LDS je bil seveda po svoje politični šok. Danes pa je nov dan in očitno bodo morale vse stranke, tako »večinske« kot tudi »opozicijske« drugače razmišljati o prihodnosti države. Seveda, Ce menijo, da je država pomembnejša od stranke. DEŽELNA SKUPŠČINA / PO CELODNEVNI POLITIČNI RAZPRAVI Deželna vlada Oljke ima zaupnico sveta Casulo (NZ) napovedal nova stališča o manjšini TRST- Deželni svet je pozno sinoči odobril zaupnico vladi predsednika Giancarla Cruderja (na sliki). Za zaupnico je glasovalo 27 svetovalcev koalicije Oljke, proti pa je bilo 25 svetovalcev SKP in nekaterih komponent desnice. Odločilna je bila odsotnost pri glasovanju nekaterih svetovalcev »Forza Italia«. V razpravi so seveda sodelovali predstavniki vseh strank in skupin. Najbolj kritični do Cruderjevega odbora so bili zastopniki Severne lige in Stranke komunistične prenove, ki je obtožila nekatere kroge Oljke, da jim je le do dogovora s Polom svoboščin. Bossijevi pristaši pa so mnenja, da je nova vlada odraz starega in da praktično nima politične bodočnosti. Stranke Prodijevega zavezništva so prepričane, da bo Cruder ostal na krmilu FJK vse do naravnega izteka zakonodajne dobe deželnega sveta. Najbolj zadovoljni z novim odborom so pri Ljudski stranki, nekoliko previdnejši pa so zeleni in Demokratična stranka levice. Za presenečenje je med razpravo poskrbel svetovalec Nacionalnega zavezništva Giancarlo Casula. Po njegovem je napočil čas, da Finijeva stranka končno spremeni stališča do slovenske manjšine in da se glede tega ne pusti več pogojevati od skrajnih pozicij tržaške federacije stranke. Predsednik Cruder je v repliki pozdravil to Casulovo stališče. Na 4. strani ...jvfgir. Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočilo podjetje KOIMPEX Srl. Vsi, ki ustvarjamo časopis, se mu najtopleje zahvaljujemo. Danes v Primorskem dnevniku Še polemike v Polu svoboščin Napovedane institucionalne reforme še naprej razdvajajo desničarsko koalicijo Kartela svoboščin. Stran 2 CGIL: novo vodstvo, nov program Z novim deželnim tajništvom je sindikat CGIL za FJk na včerajšnji konferenci novinarjem predstavil program, v katerih je ob tradicionalnih nalogih veliko novih prijemov. Stran 4 Najnižja inflacija zadnjih 27 let Decembra je inflacijska stopnja znašala 2, 6 odstotka, to je najmanj v zadnjih 27 letih. Stran 11 Poraz Smelt Olimpije V prvi tekmi drage faze evropske košarkarske lige je ljubljanska Smelt Olimpija sinoči v Sevilli z 81:76 izgubila proti moštvu Gaja San Femando. Stran 12 SRBIJA / IZNAJDLJIVOST SLOVENIJA / RAZPRAVA V DRŽAVNEM ZBORU Nove oblike protesta proti Miloševiču BEOGRAD - Srbska opozicija je začela z novo obliko protestov. Beograjčane je pozvala, naj telefonirajo vsem organom oblasti in tako blokirajo njihove telefonske linije. Močne enote posebnih odredov srbske policije pa so približno 500 študentom preprečile protestni pohod skozi središCe Beograda. Ti se danes ne bodo več umikali enotam policije, ampak se jim bodo zoperstavili. Na 9. strani Janez Drnovšek bo verjetno danes izvoljen za mandatarja Odločilni 46. glas naj bi mu zagotovil Ciril Pucko (SKD) LJUBLJANA - Državni zbor Slovenije bo danes verjetno izvolil Janeza Drnovška za mandatarja za sestavo nove vlade. Odločilni, 46. glas, naj bi Drnovšku zagotovil bivši poslanec SKD Ciril Pucko, ki je včeraj napovedal izstop iz svoje poslanske skupine in podporo Drnovšku, kar je sto- Jelcin spet v bolnišnici, tokrat zaradi pljučnice MOSKVA - Ru-! ski predsednik Boris Jelcin, ki je 5. novembra prestal operacijo na srcu, se je sinoči zaradi pljučnice vrnil v bolnišnico. Uradna kremeljska potrditev je dokončno razblinila že nekajdnevne trditve, da je Jelcin le prehlajen. ril z namenom, da premakne z mrtve točke sedanje politično stanje v Sloveniji, kot je sam dejal. Zanimivo je, da je med utemeljitvami navedel tudi svoje nesoglasje s politiko pomladnih strank do manjšin. Ta Puckova odločitev je včeraj sprožila val polemik in medsebojnih očitkov, predstavniki pomladnih strank so svoja stališča še zaostrili in napovedali, da ne bodo podpreli Drnovška, kar pomeni, da ostaja slovenski politični prostor razklan na dva dela. Drnovšek pa je v svojem posegu obširno orisal dejavnost svoje vlade in poudaril nujnost kontinuitete, predvsem v gospodarstvu in v zunanji politiki. Drnovšek se je tudi dotaknil vprašanja manjšin ter izrazil željo, da bi slovenske manjšine v sosednjih državah uživale raven zaščite podobno ravni italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Na 3. strani Danes formalno rojstvo »Nove TKB« TRST - Novi lastniki banke iz Padove bodo danes formalno prevzeti Tržaško kreditno banko, iz katere se bo rodila »Nova TKB«. Zastopniki Bance Antonia-ne Popolare Veneta so se včeraj neformalno srečali s predstavniki uslužbencev, ki bodo vsi, razen nekaterih, ki so že odšli, prestopiti v novo banko. Banka iz Padove je na tem, da kupi tudi poslovno banko Interbanca in šestdeset okenc rimske hranilnice. Postala bo med največjimi italijanskimi zasebnimi bankami. Na 5. strani Val polemik po žrebanju loterije RIM - Val polemik o razveljavljenju dobitka dveh milijard lir na novoletni loteriji se še ni polegel. Finančno ministrstvo je uvedlo preiskavo, ravnatelj državenga monopola je izjavil, da bi bili morebitni prizivi nesprejemljivi, ker pravilnik predvideva uradno razglasitev šele po žrebanju zadnje »tolažilne nagrade«. Združenje Codacons je zahtevalo odslovitev notarjev in funkcionarjev, ki so sledili žrebanju, združenje potrošnikov množični priziv na sodstvo, gibanje za civilne pravice pa je predlagalo nabirko za nesrečnika, ki je ostal brez milijard. Na 2. strani Četrtek, 9. januarja 1997 ITALIJA 2 NOVICE Štiri mrtvi in pogrešani v brodolomu turške ladje PALERMO - V včerajšnjem brodolomu turške tovorne ladje Onur-K v Tirenskem morju med Sicilijo in Sardinijo 90 milj od obale so življenje izgubili štirje mornarji, enega pogrešajo, šest članov posadke pa so rešili. Klic v sili so prejeli ob 3. zjutraj, ko so na kraj brodoloma preusmerili trajekt Torres, ki je rešil pet oseb, med katerimi tudi kapitana ladje 40-letnega Mahmuta Savasana. Enega mornarja je kasneje na nekem splavu rešil neki helikopter vojne mornarice, ki ga je takoj zaradi znakov splošne ohladitve prepeljal v bolnišnico v Trapani. Izvidniški čoln obalne straže je nato na nekem splavu našel štiri mrtve mornarje, pri dvigovanju trupel pa je eno padlo v morje in izginilo v globine. Kot je povedal kapitan, je bilo na krovu 11 članov posadke, tako da enega pogrešajo, a je gotovo že podlegel. Po prvih ugotovitvah je do brodoloma prišlo, ker se je zaradi razburkanega morja (od 5. do 6. stopnje) premaknil tovor, tako da se je ladja pre-vrnila. Južnotirolski protesti ob 200-letnici trikolore BOČEN - Svečana praznovanja ob 200-letnici italijanske trikolore so povzročila vrsto polemik na Južnem Tirolskem. Pius Leitner, lider stranke Freiheotlichen, ki zagovarja slična načela kot avstrijska narodna-ljudska stranka Joerga Haiderja, je izjavil, da je italijanska trikolora za Južno Tirolsko še vedno simbol pomanjkanja svobode. Po mnenju stranke, kateri pripada tudi Eva Klotz (Union fuer Suedtirol), pa bi morali odpraviti zakonsko normo, ki določa, da morajo ob tej priložnosti izobesiti italijansko zastavo tudi na Južnem Tirolskem. Pokrajinski svetovalec Nacionalnega zavezništva Giorgio Holzmann pa je predstavil nujno vprašanje, zakaj v torek niso izobesili trikolore na pokrajinski palači. Paolo Berlusconi: »Nobene zarote proti Di Pietru« BRESCIA - Včeraj se je nadaljeval proces proti Paolu Berlusconiju, bivšemu obrambnemu ministru Cesareju Previtiju in ministrskima inšpektorjema Ugom Dinaccijem in Domenicom De Biasejem. Med zaslišanjem je brat Silvia Berlusconija zanikal, da bi proti Antoniu Di Pietru organizirali zaroto z namenom, da bi tedanjega državnega pravdnika prisilili k odstopu. Sodnikom je povedal, da je že poleti ’94 zvedel, da Di Pietro namerava izstopiti iz vrst sodnikov in se posvetiti politiki. Pojasnil je tudi, v kakšnih odnosih je bil z Giancarlom Gorrinijem. 11 RIM / POLITIKA Pol svoboščin še neenoten glede vprašanja ustavnih reform RIM - Kartelu svoboščin ne uspe najti skupnega jezika o vprašanju velikih ustavnih reform oziroma o poti, po kateri naj bi jih uresničih. Medtem ko Finijevo Nacionalno zavezništvo še vedno ostro nasprotuje dvodomni parlamentarni komisiji in se zavzema za ustavodajno skupščino, Berlusconi pa vztrajno molči in s tem spodbuja sume svojih zaveznikov o nekakšnem skrivnem dogovoru z DAlemo, je KDC Pierfer-dinanda Casinija včeraj prvi med partnerji desnega zavezništva sprejel stališče, da je dvodomna komisija lahko forum za ustavne reforme. KDC pri tem seveda postavlja nekatere pogoje, ker noče »pristopiti v temi« in ker želi preprečiti, da bi razprava pomenila zgolj tratenje časa. Treba je zato najti ustrezne načine in strumente, pa tudi, po Casinijevem predlogu, določiti maksimalni rok, po katerem preveriti učinkovitost tega instrumenta. Prav tako pa je nujno, da pristopijo stranke v komisijo brez vnaprejšnjih taborov ali zavezništev, tako da se lahko v komisiji okrog posameznih problemov ustvarijo različne večine. KDC pa postavlja v ospredje tudi vprašanje predsednika dvodomne komisije, ki naj s svojo politično težo in ugledom prispeva k učinkovitosti dela. Sam Casini je pred dnevi predlagal, da bi za predsednika izbrali bivšega predsednika republike Francesca Cossigo, v tem pogledu pa je zgovorno, da so voditelji KDC takoj po sklepu, za ne zavrnejo vstopa v dvodomno komisijo, odšli na kosilo prav h Cossigi. Slednji je sicer zanikal, da bi kandidiral za predsednika dvodomne komisije. Pa tudi v samem Nacionalnem zavezništvu se zdaj slišijo glasovi, da bi morda vendarle lahko pristali na dvodomno komisijo namesto za-Zeljene ustavodajne skupščine. Finijeva desna roka Maurizio Ga-sparri je včeraj izjavil, da bi tudi to sredstvo lahko bilo uporabno za reforme, če bi se vnaprej obvezali za reformo države v predsedniškem smislu. Možnosti različnih večin v dvodomni komisiji pa je včeraj dopustil tudi načelnik poslanske skupine SKP Oliviero Diliberto, vendar le ob »detajlih«, ne pa ob osnovnih problemih reforme. RIM / SEJA VODSTVA HRASTA DSL podpira predloge pravosodnega ministra Nekateri pridržki - D'Alerha o novi vlogi predsednika republike v reformirani državi Pietro Polena bere svoje poročilo na seji vodstva DSL (AP) RIM - Demokratična stranka levice podpira predloge pravosodnega ministra Flicka glede podkupnin, pa čeprav z nekaterimi pridržki, obenem pa meni, da mora biti vprašanje sodstva eno pomembnih točk razprave na dvodomni parlamentarni komisiji, ki naj bi se lotila velikih reform države. Hrast je posvetil vso včerajšnjo sejo vodstva problemom pravice. Uvodno poročilo je imel odgovorni za probleme države Pietro Folena, ki je potrdil, da stranka nasprotuje vsakršni hipotezi o amnestiji ali o kakršnemkoli izbrisanju zločinov, povezanih s podkupninskim sistemom, ki je označeval italijansko politiko. Flickov predlog je po Folenovi oceni sprejemljiv, tudi ker ne gre za mašilni ukrep, ampak gre v smer globalne in sistemske reforme. Na sorodni valovni dolžini je tudi tajnik Hrasta Massimo D’Alema, ki je razpravo zaključil, pozdravil predlog pravosodnega ministra, pa čeprav je pojasnil, da ga še ne pozna v podrobnostih. D’Alema je odločno zavrnil očitek, da naj bi DSL zavzela bolj ohlapno stališče do vprašanj sodstva (»Nikoli nismo bili stranka sodnikov,« je poudaril) v za- meno za pristanek desnice na dvodomno komisijo za ustavne reforme. Podčrtal pa je, da bodo morala tudi vprašanja sodstva biti v ospredju razprave dvodomne klomisije, »če bo ta sploh zaživela«. V tej zvezi je D’Alema nakazal tudi novo funkcijo predsednika republike v reformirani državi. Ce bo namreč šla reforma po eni strani v smer federalizma in torej potenciranja krajevnih centrov odločanja, po drugi strani pa k bolj ali manj direktni izvolitvi predsed- nika vlada, bo neizogibno spet razmisliti o figuri predsednika republike, ki naj bi po DAlemovem receptu tudi dejansko postal najvišji garant sodstva in njegove neodvisnosti. Na papirju je to sicer že danes, to funkcijo pa opravlja bolj formalno kot realno, je dejal tajnik Hrasta. Na včerajšnji seji vodstva DSL so odobrili tudi nekakšen dekalog, ki našteva najbolj nujne probleme sodstva in predloge za njihovo reševanje. PREDNAROONINE 1997 Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK k na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika LOTERIJA ITALIJA / VAL POLEMIK Malo možnosti, da bi izplačali dve »razveljavljeni« milijardi Pritožbe na račun funkcionarjev, kisa »spregledali« napako Sestra lastnika bara v Milanu, v katerem so prodali listek, ki je zmagal dve milijardi RIM - Polemika o razveljavljenem milijardnem dobitku na novoletni loteriji Italija se včeraj še ni polegla. Telefoni v palači državnega monopola so včeraj neprenehoma brneli, nibče od funkcionarjev pa ni hotel dajati izjav. V vsesplošni zadregi se je oglasil le ravnatelj državnega monopola Ernesto Del Gizzo. Izjavil je, da nesrečni lastnik razveljavljenega listka dejansko nima možnosti, da bi mu priznali dobitek. Po pravilniku so namreč rezultati loterije uradno razglašeni šele potem, ko je bil izžreban zadnji listek tako imenovanih tolažilnih nagrad. Ponedeljkov žreb je bil torej »neuraden«, čeprav so srečne listke objavili vsi časopisi in TV postaje. Polemika je zadela predvsem funkcionarje odbora za igre, ki nadzoruje igram na srečo, in notarjema, ki so sledili ponedeljkovemu žrebanju. Igralec Leo Gullotta, ki je vodil TV povezavo z oddajo Carramba che sorpresa, je včeraj izjavil, da je skupaj z rešiserjem Raffaelejem Festo Campanilejem kar dvakrat opozoril žirijo, da je morebiti prišlo do napake pri žrebanju, a so ga člani žirije obakrat »pomirili«, češ da je vse v redu. Združenje za zaščito potrošnikov Codacons je zahtevalo, naj notarja črtajo iz zbornice notarjev, finančno ministrstvo pa naj odslovi z dela funkcionarje, ki niso znali opraviti svojega dela. Združenje potrošnikov pa je najavilo prijavo na sodišču, da bi država plačala odškodnino ne le nesrečnemu lastniku razveljavljenega listka serije U 527240, temveč tudi lastnikom drugih devetih listkov, ki bi lahko postali milijarderji, če jim peklenska elektronska žara ne bi jo zagodla. Gibanje za civilne pravice pa je zahtevalo, naj finančno ministrstvo izplača nagra-du dobitniku iz Jesija, sicer bo začelo z vsedržavno solidarnostno akcijo, da bi zbrali dve milijardli lir za »nesrečnika«. Slednji naj bi bil 40-letni delavec Giuseppe Carbonari iz kraja Maiolati Spontini, ki pa je zanikal, da je kupil razveljavljeni listek. LJUBLJANA - Ciril Pucko je ime, ki se je najpogosteje pojavljalo včeraj v slovenski javnosti. Ta poslanec Slovenskih krščanskih demokratov je namreč vCeraj dopoldne sklical tiskovno konferenco in na njej povedal, da izstopa iz svoje poslanske skupine in bo glasoval za Janeza Drnovška. »Levi tabor« je tako pridobil 46. odločilni glas, pomladne stranke pa izgubile polovico elanov državnega zbora. Med razlogi, ki jih je Pucko, ki je doma iz Prekmurja, navedel za svojo odločitev, je tudi restriktivni odnos pomladnih strank do pravic manjšin. Puckova tiskovna konferenca je tudi spremenila scenarij včerajšnjih dogajanj. Sledila ji je izjava LDS, ki je potrdila dogovor med Drnovškom in Puckom, nato pa je stališče SKD, ki je dogodek ostro in jezno obsodilo, obenem pa sprožilo postopek za izključitev Pucka iz stranke. Nervoza se je še povečala, ker so v Ljubljano prihajale vesti o telefonskih grožnjah Puckovi družini, njegovi ženi pa so številni ano-nimci telefonirali kar v službo. To vroCe vzdušje je povečala še polemika o domnevnem poskusu Poslanec Ciril Pucko (SKD) bo danes verjetno zagotovil Drnovšku 46. glas podkupovanja nekega poslanca SDS. Predsi-nočnjim je namreC tržiški župan Pavle Rupar dejal, da ga je skušal njegov bivši sošolec, sicer elan LDS Igor Šimenc podkupiti. Obljubil naj bi mu 300 tisoC mark, Rupar pa je dejal, da ima kot dokaj smučarsko vozovnico, ki mu jo je podarila LDS, in posnetek razgovora. Si-mac je vCeraj odločno zanikal in napovedal, da bo Iti Alti Ifi I . : ’ *f* iiiif.. J l. : f p : f j H N f! 1 Ruparja prijavil sodišču zaradi lažnih izdaj, sicer pa je med včerajšnjo parlamentarno razpravo eden izmed poslancev Demokratične steanke upokojencev DeSUS dejal, da so ga »pomladniki« skušali podkupiti. V tem vzdušju je potekala včerajšnja razprava, seveda po skoraj štirih urah odložitev iz proceduralnih razlogov: najprej je bilo treba Pucku najti novo mesto v državnem zboru, ker na klopeh SKD ni mogel sedeti, nato so razpravljali o spremembi dnevnega reda, končno pa še med enourno prekinitvijo o posledicah te spremembe. Mimogrede, šlo je za vključitev na dnevni red točke, ki prtedvideva volitev glavnega sekretarja državnega zbora. Ce vse to odmislimo in se vrnemo k razpravi, lahko povemo, da je po- dal premier Drnovšek zelo obširno poročilo o delovanju svoje vlade in nakazal svoje programe za prihodnja štiri leta v luči izrazite kontinuitete, sicer pa o njegovem dolgem posegu pišemo na drugem mestu. Drnovškovim izvajanjem so sledila stališča predstavnikov posameznih strank in, kot je bilo pričakovati, predc-stavniki treh pomladnih strank so kandidata za Na sliki: Janez Drnovšek se je včeraj intenzivno pogovarjal s poslanci (Foto Barbara Reza) mandatarja ostro napadli. Voditelj poslanske skupine SLS Zagožen je Drnovšku očital, da je že nekaj let izdal zaveznike in dejal, da ga politično ne more podpreti; njegov kolega SDS Hvalica je osredotočil pozornost na vprašanja, s katerimi se je najraje ukvarjal in posredno obtožil Drnovška, da je 300 tisoC mark, ki naj bi jih ponudila Roparju, LDS prejela iz nejasnih poslov, morda povezanih z igralništvom. Predstavnik SKD Mozetič pa je izhajal iz »zadeve Pucko« in njegov poseg je izzvenel kot brezkompromisna kritika na račun Drnovškove stranke. Kar zadeva ostale stranke, pa v razpravi velikih novosti ni bilo. Thaler za LDS in PoteC za ZLSD sta napovedala podporo Drnovšku, Thaler pa je še izrecno poudaril uspešnost dosedanje vlade. Podpori Drnovšku so se pridružili tudi ostali predstavniki »levega tabora«, predstavnika madžarske manjšine Po-szonCeva pa je izrecno zahtevala od vlade ukrepe za omejevanje asimilacije madžarske manjšine. V razpravo so posegli še številni drugi poslanci, ki so v nizu nezanimivih in dolgočasnih posegov navedli vrsto podatkov; tako smo izvedeli, da je v Sloveniji v tem trenutku 214 tisoC krav. Razprava se je zavlekla v pozne popoldanske ure, tako da jo je predsednik državnega sveta janez Podobnik po številnih posegih prekinil in preložil na danes. Poslanci se bodo zbrali ob deseti uri, ko bo končno znano, ali bo janez drnovšek izvoljen za mandatarja ali ne. B.Br. Drnovškov program v znamenju kontinuitete Pozornost položaju narodnih manjšin V svojem včerajšnjem govoru je janez Drnovšek spregovoril tudi o manjšinah. Dejal je: »V preteklem obdobju smo precejšnjo pozornost posvečali položaju naših manjšin in tudi v prihodnjem obdobju bo to ena izmed temeljnih postavk zunanje politike. Prizadevali si bomo, da bi status naših manjšin v zamejstvu izenačili s položajem narodnostnih skupnosti pri nas. Vsekakor pa je pomembno, da ohranimo visok nivo zaščite madžarske in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, saj naša institucionalna ureditev teh vprašanj predstavlja vzorčno ureditev v Evropi.« LJUBLJANA - Janez Drnovšek je svoj predstavitveni govor začel z izrecnim sklice-vanjem na kontinuiteto: predsednik vlade je bil doslej in vse, kar naj bi se dogajalo v prihodnjih štirih letih, naj bi bilo nadaljevanje dela, ki ga je vlada opravila doslej. Tako je Drnovšek pri svojih izvajanjih začel pri osamosvojitvi Slovenije in po orisu stanja leta 1991 ter njegovem razvoju do današnjih dni. Ugotovitvi, da je po osamosvojitvi Slovenija stopila v novo obdobje, da se je morala potrditi na mednarodnem prizorišču in da je izgubila večino svojih trgov je tako sledil pregled procesa tranzicije. »Zato ne preseneča, da je v prvih dveh letih 1991 in 1992 družbeni proizvod Slovenije padel za 14, 4% in da je začetno vzpostavljanje samostojne slovenske valute spremljala tudi visoka inflacija - 247% v letu 1991 in 93% v letu 1992,« je ocenil Drnovšek. Iz teh podatkov so izhajale tudi osnovne zadolžitve njegove vlade: stabilizirati denarna gibanja, zmanjšati inflacijo, vzpostaviti tudi konvertibilno valuto, utrditi državo v mednarodnih okvirih, zagotoviti članstvo v številnih mednarodnih inštitucijah, pokazati svetu potrebno politično zrelost in stabilnost, »vse to v zelo zapletenem mednarodnem okolju in Času, ki ga je spremljela tudi vojna v naši neposredni bližini.« Od teh osnovnih ciljev je Drnovšek prešel k analizi uspehov svoje vlade: bruto domači proizvod se je povečal za skoraj 16%, letna stopnja rasti je dosegla skoraj 4%, inflacija pa se je v zadnjih dveh letih utrdila na enoštevilcni stopnji med 8 in 9 odstotki. Medtem je tudi slovenska valuta postala konvertibilna, tudi s priznanjem Mednarodnega denarnega sklada. Slovenija sedaj ni več solidarnostno odgovorna za vse nekdanje jugoslovanske dolgove, paC pa ima svojo lastno kreditno pozicijo, kar pomeni, da se je »tudi finančno osamosvojila«. To se je odrazilo tudi v prvi izdaji slovenskih vrednostnih papirjev na mednarodnih finančnih trgih, kjer je Slovenija dobila izredno ugodne pogoje, »najboljše med vsemi banzicijskimi državami«. Nadalje je Drnovšek poudaril, da ima Slovenija finančno rezervo, saj v teh letih ni akumulirala državnega dolga. Drnovšek se je nato zaustavil pri posameznih vprašanjih in navedel tudi predloge za prihodnja štiri leta. Med te sodi na primer pokojninski sektor, ki ga bo mogoCe reformirati samo s povečanjem skupnega in dolgoročnega varčevanja v državi. Pomembno je, da je v zadnjem času padla skupna prispevna stopnja in torej obremenitev podjetij, ki se je znižala s 50, 35% na 38% bruto plač. Prav tako pomemben je podatek o brezposelnosti, ki znaša po mednarodno primerljivih podatkih 7, 4%, kar je pod poprečjem Evropske Unije. Po dolgem obravnavanju politike plač in odnosov z družbenimi komponentami je Drnovšek napovedal, da bo prihodnje obdobje vsekakor obdobje večjega varčevanja, dodatnih naložb in novega razvoja, pri čemer je dejal, da je edina alternativa ali dopolnitev domačemu varčevanju priliv tujega kapitala, ki gfa namerava spodbujati »v funkciji spodbujanja naličb v Sloveniji, ustvarjanja novih delovnih mest in novega tehnološkega razvoja, skušali pa bomo še naprej omejevati pritok kratkoročnega, špekulativnega kapitala.« Drnovšek je nato prešel k napovedim gospodarskega razvoja: s konsistentno ekonomsko in socialno politiko bi Sloveniji lahko v prihodnjem mandatu zagotovili 4 do 5-odstotno rast bruto domačega proizvoda letno, inflacija pa bi z usklajeno davčno, monetarno in dohodkovno politiko lahko ob koncu mandatnega obdobja padla na 3 do 4 odstotke. Zadnji del svojega notranjepolitičnega programa pa je Drnovšek namenil vprašanju sodstva, pravosodja, policije in preganjanja kriminala. Zavrnil je očitke, ki so letele na račun vlade, dejal je, da je slovenska policija strokovno usposobljena in da je neodvisnost sodstva mnogo večja kot v drugih pridruženih članicah, zelo kritičen pa je bil na račun »neodgovornega politiziranja« teh vprašan j. Drugi del svojega govora pa je Drnovšek namenil zunanjepolitičnim temam in prizadevanjem za zagotovitev stabilnega položaja Slovenije. Tako je govoril o sporazumu o kooperaciji in trgovini z Evropsko unijo in o članstvu v CEFTI, ki je Slovenski trg razširila na 70-milijonski trg držav članic te organizacije, pa tudi o postopku za vključevanje v zvezo NATO. Seveda je Drnovšek namenil daljši odstavek pridruženemu članstvu Evropski Uniji. Dejal je: »Prišli smo v spor z našo zahodno sosedo italijo. V tem sporu je bila Italija kot ena ustanovnih članih Evropske Unije vsekakor v bistveno ugodejšem položaju. Dve leti smo se trdo pogajali in skušali najti ustrezno rešitev. Naše orožje je bila internacionalizacija tega spora, ki je bila za našo sosedo neprijetna. Problem smo odprli na številnih svetovnih prizoriščih, konferencav, v svetovnih medijih. Posredovale so članice Evropske unije, Evropska komisija. Vključile so se tudi Združene države Amerike. Ob veliki politizaciji tudi na domači sceni je bilo težko najti izhod iz te situacije. Obstajala je nevarnost, da zamudimo najugodnejši trenutek za vključevanje v evroatlantske institucije. Vrh Evropske unije v Madridu decembra 1944 je določil kompromisno formulo za rešitev tega spora. Bila je težavna za obe državi, sprejela jo je šele nova italijanska vlada, ki je bistveno spremenila in izboljšala svoj odnos do Slovenije, sprejel jo je po večmesečnih razpravah tudi naš državni zbor in junija lani smo podpisali Evropski sporazum. Svet je to sprejel kot veliki diplomatski dosežek in kot znak zrelosti slovenske države.« Kar zadeva prihodnost približevanja Evropski uniji, pa je Drnovšek opozoril, da EU od Slovenije pričakuje, da bo sprejela temeljne principe zahodnega demokratičnega tržnega sveta, da bo sprejela princip svobode gibanja ljudi, blaga, storitev in kapitala. »Resne nevarnosti za razprodajo ni, že dosedanja vlada je pripravila vrsto možnih ukrepov za zaščito nacionalnih interesov na različnih področjih, podobno kot imajo to urejeno druge evropske države, zlasti manjše,« je še dejal Drnovšek. Ob koncu je Drnovšek še spregovoril o odnosih s sosednjimi državami in poudaril, da daje prednost medsebojnemu dogovoru za ureditev odnosov s hrvaško, medtem ko so odnosi z Avstrijo, Italijo in Madžarsko »izjemno dobri in jih bomo še naprej utrjevali.« Tu je Drnovšek vključil odstavek o manjšinah, ki ga ločeno objavljamo, ob koncu svojega posega pa je kandidat za mandatarja pozval vse poslance, naj ga podprejo pri izvolitvi za predsednika vlade. GLOSA ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________! Evangelij in škof Santin HHBHHHHHI Jože Pirjevec Odkrito moram priznati, da me je tisti del poslanice novega tržaškega škofa mons. Ravignanija, ki jo je visoki prelat ob svojem imenovanju prebral v slovenščini in jo je Primorski dnevnik objavil v svoji nedeljski številki, nekoliko razočaral. Rekel je: »Prišel bom v Trst slaboten in v strahu in velikem trepetu. Ne bom se Vam predstavil z vzvišenostjo besede ali modrosti poznanja te božje skrivnosti. Sprejel sem namreč, da med vami ne bom vedel za nic drugega, kakor za Jezusa, in sicer križanega. In v njegovem imenu bom zbral dragoceno dediščino škofov predhodnikov, evangeljsko moc, ki jo je izkazal nadškof Anton Santin v težkih Časih ter zavzetost za enotnost, ki je vžgala srce škofa Lovrenca Bello-mija. V moči ljubezni, ki sprejema raznolikosti in iz njih ustvarja bogastvo za vse, bom varoval in pospeševal enotnost naše Cerkve. Kajti v Kristusu ni veC nobene etnične ali jezikovne, kulturne ali socialne razlike. Vsi smo eno v Kristusu Jezusu.« Da novi škof prihaja v Trst v strahu in trepetu, se ne Čudim. Kakor dokazuje žalostna usoda večine njegovih prednikov, ki so v tem stoletju zasedli katedro sv. Justa, gre za prestol, ki v marsičem spominja na električni stol: Nagi, Karlin, Bartolomasi, Fogar, celo Santin so se na njem usodno opekli. Bellomi je na njem do prezgodnje smrti strašno trpel. Zato je prav v redu, da se novi škof sklicuje na križanega Kristusa. Očitno je namreč, da tudi njegovo poslanstvo ne bo lahko, saj mesto, v katerega prihaja (oziroma se vraCa), še zdaleka ni razrešilo svojega bistvenega vprašanja, tiste civilne vojne, ki se še vedno bije med njegovo italijansko in slovensko identiteto. To vojno je mogoče razrešiti samo v pravičnosti, brez katere tudi ne more biti tiste enotnosti v Kristusu, ki si jo želi škof Ravi-gnani. Prav to besedo pa sem v njegovi poslanici pogrešal, kajti očitno se ni hotel dotakniti še odprtih ran. In to je hudo, kajti od duhovnega pastirja si človek poleg ljubezni pričakuje tudi veliko poguma. Sploh se mi je zdelo, kakor da so njegove besede preveč mistične - ali drugače povedano, preveč diplomatske - obenem pa tudi premalo. Kajti govoriti Slovencem o Evangeliju - torej o dobri novici - in pri dem citirati škofa San-tina, se mi zdi vsaj netaktno. MogoCe delamo Slovenci Santinu veliko krivico, mons. Ravignani pa bi le moral vedeti, da našega odnosa z njim še nismo razčistili in da še nismo premostili šoka, ki smo ga doživeli v Času njegovega škofovanja, saj se nam ni nikoli zdelo, da prihaja med nas kot glasnik dobre novice. Videli smo ga kot branilca vse drugačnih vrednot, vCasih tudi Črno obarvanih. Mons. Bellomi je leta 1992 dejal, da pomeni zavračanje sodelovanja s Furlani in Slovenci za Trst samomor. V zadnjih petih letih se ni zgodilo nic takega, kar bi ublažilo dramatičnost in aktualnost te misli. Mi smo še vedno tu, v iskanju pravice. Trdno upamo, da se nam bo novi škof pridružil. Pa ne samo iz ljubezni do nas, temveč iz ljubezni do vsega svojega občestva, saj je očitno, da moralne in ekonomske krize mesta ne bo mogoCe premostiti, Ce ne z rešitvijo iz tiste nacional-libe-ralne avtarhije, v katero se je v zadnjem stoletju zabubila velika večina njegovega prebivalstva. Pozdrav predsednika deželnega sveta novemu tčaškemu škofu TRST - Predsednik deželnega sveta FJK Roberto Antonione je v pismu novemu tržaškemu škofu msgr. Eugeniu Ravignaniju zaželel dobrodošlico in obenem željo »po učinkoviti skupni akciji za zoperstavljanje novim družbenim potrebam in emar-ginaciji, ki vedno bolj tarejo tržaško skupnost.« Antonione je tudi izrazil željo po srečanju z novim Škofom takoj, ko se bo umestil v tržaški škofiji. DEŽELNI SVET / RAZPRAVA O ZAUPNICI NOVEMU ODBORU Cmder je potrdil skrb za zaščito Slovencev TRST - Predsednik deželne vlade Giancarlo Cmder je v posegu, s katerim je sklenil celodnevno razpravo o zaupnici novemu odbom, sinoCi potrdil skrb za zaščito in vsestransko ovrednotenje slovenske manjšine. Opozoril je na program koalicije Oljke, ki namenja posebno pozornost prisotnosti Slovencev v novi deželni volilni zakonodaji. Cmder je pozitivno ocenil nova stališča, ki jih je glede slovenske narodnostne skupnosti iznesel svetovalec Nacionalnega zavezništva Giancarlo Casula. Razpravo o zaupnici je uvedel podpredsednik skupščine Matteo Bortuzzo (Severna liga), po mnenju katerega je Cruderjeva uprava odraz starega, koalicija, ki jo podpira, pa je v bistvu brez vsakršne prihodnosti. Zastopniku Bossijeve stranke je pritrdil načelnik CDU Alberto Tomat, ki je predsedniku Dežele očital imobilizem predvsem na področju institucionalnih reform. Spravljivejši do nove vlade je bil Giancarlo Pedronetto (LAF), ki je napovedal, da bo odbor ocenjeval po konkretnih dejanjih in ne po obljubah. Gianluigi Pegolo (SKP) je očital koaliciji Oljke, da politično škili desničarskemu Polu svoboščin in da popolnoma zanemarja odnose s komunisti, ki jih je Prodijevo za- vezništvo izključilo iz koalicije in raje izbralo sodelovanje s pristaši zunanjega ministra Lamberta Di-nija. Kritičen do »dvorjenja« desnici je bil tudi njegov somišljenik Fausto Monfalcon. Pozornost Cmderjevemu odbom je pokazal Fermccio Saro (Forza Itaha). Izrazil je upanje, da bo nova vlada pospešila odobritev nove deželne volilne zakonodaje in okrepila prizadevanja za še večjo finančno in upravno avtonomijo FJK. Načelnik zelenih Elia Mioni je deželni svet primerjal z blatnim nogometnim igriščem, zaradi katerega so majice igralcev slabo razpoznavne, kar povzroča zmedo pri igralcih in predvsem pri gledalcih. Treba je zamenjati igrišče in majice, da bodo občani lahko vedli, kaj se v resnici dogaja. Bruno Longo (Ljudska stranka) je pohvalil program koalicije Oljke, bivša odbornica Alessandra Guerra (Liga) je očitala novemu odbom, da je njegov program preveC naklonjen stališčem, ki jih zagovarja katohška Cerkev. Njen somišljenik Sergio Cecotti pa je očital novi vladi arogantnost, Ceš da se obnaša kot večinska koalicija, v resnici pa je manjšinska. Paolo Ghersina (Zelena lista) je izrazil upanje, da bo debata o zaupnici, kljub vsemu, razčistila poli- tično sceno ter da bosta večina in opozicija končno zaCela razgovore za jnstitucionalne reforme. Roberto Antonaz (SKP) je poudaril, da sporazum med komunisti in Oljko ni spodletel zaradi izvolitve Roberta Antonioneja za predsednika deželnega sveta, ampak zato, ker je leva sredina iskala sodelovanje z desnico in tudi s Severno figo. Po njegovem obstajajo vsekakor še možnosti za vzpostavitev boljših odnosov med SKP in Oljko. Zanimiv je bil poseg videmskega predstavnika Nacionalnega zavezništva Giancarla Casule. Po njegovem je napočil Cas, da Finijeva stranka zavzame jasnejše in predv- sem odprtejše stališče do slovenske manjšine. Deželna stranka, je dejal še Casula, ne more biti glede tega stalno podvržena političnim pogojevanjem, ki glede slovenskega vprašanja prihajajo iz vrst tržaškega NZ. Po mnenju Renza Travanuta (DSL) morajo pri reformi deželne uprave sodelovati vse stranke, izrazil je upanje, da bodo deželne voht-ve junija leta 1998 potekale s tremi volilnimi zavezništvi: z Oljko, Ligo in Polom svoboščin. Ivano Strizzo-lo (LS) je izrazil pričakovanje, da bo Cruderjeva vlada ostala na krmilu FJK vse do izteka zakonodajne dobe. TRST / VČERAJ PREDSTAVITVENA NOVINARSKA KONFERENCA Obširni in inivalni program novega deželnega tajništva sindikata CGIL K novim pristopom silijo najmočnejši sindikat v FJk spremenjene razmere Novo deželno tajništvo CGIL na včerajšnjem srečanju z novinarji (foto KROMA) TRST - Samo s skupnim načrtovanjem lahko v okviru dežele pride do nujnih premikov in pri tem namerava sindikat CGIL ob svoji tradicionalno-sindikalni odigrati tudi vlogo odločnega spodbujevalca dogovarjanj. Da bi bil kos starim in novim nalogam se je osrednje deželno vodstvo v glavnem prenovilo, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril generalni tajnik CGIL za Furlanijo-Julij-sko krajino Paolo Pupu-lin, ki je predstavil ostale elane tajništva. Pri porazdelitvi specifičnih zadolžitev so upoštevali predvsem »kriterije pristojnosti in profesionalnosti«: Gabriella Giorgi bo odgovarjala za vprašanja dela in zaposlovanja, Bruno Zvech za organizacijo in socialne tematike, Ruben Colussi pa za tako imenovane proizvodne sektorje in odnose oz. pogajanja. Današnje razmere silijo tudi sindikate, da se jra učinkovitejši način lotijo kompleksnosti položaja, zato so se v okviru deželnega CGIL odločili, da ob sektorski porazdelitvi v vodstvu ustanovijo tudi komisije. Kot je naglasil Pupulin, se je posebna komisija že lotila preučevanja istitucionalnih reform z vidika sindikalnih organizacij in nove vloge sindikata v družbi, ki se korenito prenavlja. Kot vsi ostali se mora tudi sindikat soočiti s spremembami, pri tem mora svojo tradicionalno dejavnost razširiti na delovna področja, ki jih »slabo pokriva« (npr. mala podjetja, zadružništvo in podobno), istočasno pa mora postati vse bolj učinkovit. Teh nalog se CGI1 še posebej zaveda, je dejal Pupulin, saj gre za najmočnejši sindikat v deželi: v CGIL je namreč vpisanih 115.000 sedanjih in bivših zaposlenih (pri trenutno zaposlenih so zabeležili rahel osip vpisanih, medtem ko je število upokojencev, elanov CGIL, naraslo), kar je približno 10 odstokov celotnega prebivalstva dežele. Sindikat Čaka velik izziv, tudi zato, ker se nalog ne namerava lotiti v strogi sindikalni optiki. Tako novo deželno tajništvo CGIL med primarne naloge uvršča začetek širokega dogovarjanja z novo deželno večino, kar pa ne bi zadevalo izključno sindikalna vprašanja. Med prvimi specifičnimi vprašanji, ki jih je treba načeti, je pribil Pupulin, je namreč volilni zakon, ki naj bi omogočal poli- tično stabilnost, kar bi bil porok za razvoj dežele in za njeno vključevanje v širše Čezmejno območje. V tem je bo oceni CGIL možnost razvoja dežele, ki pa mora vsekakor tudi utrditi lastno avtonomijo. S tem pa je seveda tesno povezano vprašanje porazdelitve sredstev, o Čemer bo govor med skorajšnjo proračunsko razpravo. V zvezi s sredstvi je Pupulin še izpostavil dejstvo, da je FJk med tistimi deželami, ki so se v najmanjši meri poslužile evropskih sredstev in to pa tudi zato, ker ni pravega načrtovanja. Omenil je tudi beg podjetij v tujino, o Čemer je pred kratkim govoril tržaški župan Illy. Glede sredstev je Pupulin še napovedal, da se bo sindikat v letošnjem letu zavzemal za višjo dotacijo krajevnim upravam, istočasno pa bo zagovarjal izgradnjo infrastruktur, ki naj bi FJk povezovale s širšim območjem srednje Evrope. Med nove pristope sodi tudi drugačen odnos do socialnih tematik, o Čemer je nato govoril še Zvech, ki je naglasil pomen kapilarnejše prisotnosti na terenu zdravstvenih struktur (glede tudi na reformo zdravstvene sistema). Pri tem namerava sindikat nastopati odločneje kot doslej, saj bi v primeru, ko zahteve po vzpostavitvi mreže s luž po teritoriju ne bile upoštevane, sam ustanovil posebne odbore. Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavniki CGIL govorili tudi o konfliktnih situacijah, ki se po eni strani nanašajo na odnos z združenjem in-dustrijcev, po drugi pa - v veliki manjši in drugačni obliki - na nesporazume z obrtniki. O težavah in zahtevah sindikata glede obnove delovnih'pogodb je govoril tudi Ruben Colussi, ki je med drugim rekel, da se bo sindikat v letošnjem letu posvetil bolečemu vprašanju varnosti pri delu. (bipj LIKVIDACIJA TKB / DANES PODPIS URADNEGA DOGOVORA NOVICE Formalni prehod iz stare v »Novo kreditno banko« Šef osebja se je srečal s sindikati - Kam vodi pisanje Piccola? Antoniana kupuje Interbanco in agencije rimske hranilnice Banca Antoniana Popolare Veneta postaja iz dneva v dan ena najmočnejših zasebnih italijanskih bank. Potem ko je za banCne razmere zelo nizko vsoto 50 milijard lir kupila sk-rahirano TKB je sedaj na tem, da odkupi še poslovno banko Interban-ca in približno šetdeset okenc oziroma agencij hranilnice Cassa di ri-sparmio di Roma v milanski in v rimski pokrajini. Padovanska banka je, poleg TKB, kupila že ljudski banki iz Codroipa in Humina (slednja je doživela likvidacijo in je bila zaradi tega zaprta le en dan) ter Credito Lombardo, pogaja se tudi za nakup ljudske banke FriulAdria iz Pordenona. Vest, da so pogajanja za Interbanco (njena glavna delničarja sta rimska hranilnica in kmečka banka BNA) v zaključni fazi, sta potrdila predsednik rimske banke Cesare Ga-ronzi in glavni direktor Antoniane Silvano Pontello, ki je tudi pooblaščeni upravitelj »Nove TKB«. In-terbanca je ena največjih poslovnih bank v Italiji, ki je proračunsko leto 1995 sklenila z dobičkom 25 milijard lir. Antoniana Veneta, ki je nastala s spojitvijo dveh ljudskih bank iz Padove, ima približno 25 tisoC clanov-delničarjev. Med manjšinskimi delničarji je tudi nizozemski finančni kolos Abn Amro; padovanska banka ima trenutno vsega skupaj 330 poslovnih okenc, v glavnem v Venetu, sedaj pa se zelo močno širi tudi v Furlaniji-Julijski krajini, v načrtih ima tudi okenca v Sloveniji in Hrvaški. PREUSTROJ / DOGOVOR FINCANT1ERI-METRA »Finska« Tovarna velikih motorjev Sindikalne organizacije zaskrbljene zaradi delovnih mest Predstavniki Bance Antoniane in likvidatorja Tržaške kreditne banke, ki ju je imenovala Banka Italije, bodo danes podpisali vse dokumente in pooblastila o prehodu iz stare v »Novo Tržaško kreditno banko«. Nova banka bo prevzela osebje, prostore, tehnologijo, depozite in normalno izterljive terjatve, likvidatorja pa bosta obdržala vse težko izterljive terjatve. Likvidacijski postopek bo v vsakem primem zelo dolg in naj bi trajal celo nekaj let. »Nova TKB« pa bo zaCela operativno poslovati v začetku februarja. Da so lastniki »Nove TKB« dobili vsa pooblastila in dovoljenja od rimske centralne banke je na včerajšnjem neformalnem srečanju s sindikalnimi predstavniki potrdil šef osebja nove banke Rigoni. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi pokrajinski tajnik bančnih uslužbencev CGIL Uboni in ki je potekal v dokaj sproščenem vzdušju, je tekla beseda predvsem o tehničnih aspektih prehoda osebja iz stare v novo banko. Vsi uslužbenci TKB bodo formalno odpuščeni, istočasno pa jih bo sprejela v službo nova banka. Glede tega se bo sindikalni zastopnik Uboni danes srečal s funkcionarji pokrajinskega urada za delo in zaposlovanje. Po daljšem in čudnem molku se je z banko v Fil-zijevi ulici znova začel ukvarjati Piccolo, ki je med drugim napisal, da je bila stara »nomenklatura« TKB leta in leta mastno plačana. Sindikalni zastopniki uslužbencev za- vračajo taka in podobna posploševanja ter podčrtujejo, da so plače uslužbencev kreditne banke temeljile na vsedržavni delovni pogodbi in na notranjih integracijskih dogovorih, ki so v veljavi v skoraj vseh italijanskih bankah. Zanimiv je glede tega podatek, ki ga je svoj C as objavila finančna re-vija«Milano Finanza« in ki se nanaša na ceno delovne sile v nekaterih bankah Furlanij e-Julijske krajine. V letu 1995je por-denonsko hranilnico ena delovna enota stala 118 milijonov lir letno, na drugem mestu je goriška hranilnica (115 milijonov lir), tržaško CRT je vsak uslužbenec stal 115 milijonov lir, uslužbenec TKB pa v povprečju 90 milijonov lir. Nobenih »super« plač torej, ugotavljajo sindikalni zastopniki, a le normalne plače (zneski so bruto zneski, vključeni so tudi davki) povprečnega bančnega uslužbenca v Italiji. Tržaški dnevnik je tudi napisal, da so novi lastniki »svetovali« nekaterim vodilnim funkcionarjem TKB odstop, češ da so posredno ali neposredno vpleteni v slabo vodenje ter v poznejši krah bančnega zavoda. Po mnenju Piccola je »nasvet« Bance Antoniane prvi upošteval funkcionar doma iz Gorice, ki je zaradi vsega tega napovedal odstop. Funkcionar, ki ga omenja časopis, nam je včeraj dejal, da je že pred časom načrtoval odhod iz TKB in da gre za čisto osebno izbiro, ki nima nobene povezave z zadnjimi dogajanji v banki. O zadevi smo pisali že pred nekaj meseci, v torek je postala »uradna«. Družba Fincantieri in finska Metra Corporation sta v Ziirichu podpisali sporazum o združitvi njunih dejavnosti na področju dizlovih motorjev. Nova družba se bo imenovala VVartsila NSD Corporation. Metra bo 87, 8 odstotka večinski partner, medtem ko bo imel Fincantieri pri tej kooperaciji le 12, 2-odstotni delež. Domenjeno je bilo tudi, da bo Metra plačala Fin-cantieriju 129 milijonov švicarskih frankov (ali kakih 145 miti j ar d Ib). Družba Metra bo k novemu podjetju prispevala tovarno VVartsila Diesel, Fincantieri pa družbe New Sulzer Diesel, Diesel Ricerche in 40 odstotkov svojega oddelka dizlovih motorjev, to je dejansko boljunško Tovarno velikih motorjev. Po okvirnem dogovoru naj bi se z razširitvijo dejavnosti delež Fincantierija v novi družbi povečal do 15, 4 odstotka. Tovarna velikih motorjev je tako prešla v finske roke. Družba Fincantieri je v svojem uradnem sporočilu »orisala«, kdo so protagonisti tega novega kon- cerna dizlovih motorjev. New Sulzer Diesel proizvaja in prodaja tako imenovane počasne in srednje-hitre' dizlove motorje za ladje in za električne generatorje. Tovarna velikih motorjev proizvaja lastne srednje-hitre motorje in srednje-hitre in počasne motorje po licenci New Sulzer Diesel. Oddelek Diesel Ricerche se ukvarja z razvojno raziskovalnim delo za Tovarno velikih motorjev in za New Sulzer Diesel, isto vlogo pa bo opravljal tudi v novem podjetju. Grupa VVartsila je svetovni lider v proizvodnji srednje-hi-trih dizlovih in plinskih motorjev. Nov preustroj pobliže zanima tržaško gospodarstvo, saj bosta pri novem projektu soudeležena tako Tovarna velikih motorjev kot oddelek za dizlske raziskave. Fincantieri je bil doslej dokaj skop z informacijami, pa čeprav so jih sindikalne organizacije že večkrat zahtevale in tudi »izsilile« srečanje na ministrstvu za industrijo. Pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev CGIL Bruno Galante je bil tudi včeraj zaskrbljen. »Doslej ni še znano, ati gre pri ustanovitvi nove družbe le za finančno operacijo, ati pa za industrijski načrt z ugodnimi razvojnimi možnostmi. Doslej ni še znano, kaj namerava nov lastnik storiti s Tovarno velikih motorjev. Ob takih nejasnih obrisih obstaja nevarnost krčenja delovnih mest. Družba Fincantieri je na srečanju na ministrstvu vsekakor zagotovila, da bo do konca januarja predstavila sindikalnim organizacijam podroben načrt o novem podjetju. Sele takrat bomo lahko izrekli svoje mnenje o vseh teh menjavah, je pojasnil Galante. ______PO BEGU S POLICIJSKE POSTAJE_ Svobode ni dolgo užival Vedel je, da ga čaka zapor in je skušal narediti vse, da bi se mu izognil. Za nekaj ur mu je to sicer uspelo, sedaj pa si verjetno beli glavo, kje je naredil napako in če se mu je beg pravzaprav izplačal, saj si je z novo obtožbo še otežil položaj. Agenti obmejne pomorske policije so 38-letnega Roberta Latta-ra (na sliki) v ponedeljek ustavili na Trgu Venezia, bil je za volanom avtomobila fiat uno. Verjetno srečanja s policijo ni pričakoval, saj ura ni bila nič kaj sumljiva, bilo je poldne. Policaji so ugotovili, da avtomobil ni njegov, ukradel ga je Mirelli Toppi. Lattaro so odpeljali v urade pomorske policije, kjer bi moral počakati, da ga premestijo v ko-ronejski zapor. Med čakanjem pa je izkoristil trenutek nepazljivosti, sunil je enega od agentov in jo urnih nog pobrisal. Nemudoma so stekli za njim, vendar jim je izginil izpred oči. Agenti pa se niso dali kar tako, vneto so ga začeli iskati in predsinočnjim okrog polnoči jim je padel v roke: naredil je napako, vrnil se je v svoje stanovanje v Ul. Batte-ra 18. Vdrli so v stanovanje in tokrat mu niso pustili nobene možnosti, da bi se spet izmuznil. 2e danes se bo znašel pred sodnikom: poleg obtožbe kraje se bo moral zagovarjati tudi zaradi pobega. Prostost je moral pozdraviti tudi 50-letni Gaetano lacofci, ki je bil svoj čas obsojen na eno leto in tri mesece ječe zaradi povzročitve telesnih poškodb in groženj. lacofcija so aretirali agenti letečega oddelka. Osebje komisariata pri Sv. Soboti pa je stopilo na prste 26-letnemu Mauriziu Oleniku. Mladenič je bil brez stalnega bivališča, a si zaradi tega ni preveč belil las: streho nad glavo si je preskrbel prav na območju Sv. Sobote, na Stari istrski cesti. Ko je našel neko prazno stanovanje, se je brez pomišljanja vselil vanj. Bilo je sicer brez elektrike, vendar tudi to mu ni delalo preglavic, na skrivaj se je priključil na omrežje Acega. To pa ni bilo še vse in niti najhujše. Ker se je pač moral z nečim preživljati, je pomislil, da bo najlažje, če si pomaga s tujo lastnino. Kradel je avtomobile in tudi po avtomobilih, ukradene predmete je odnašal tudi v svoje stanovanje. Za njim je sodnica Fa-nellijeva izdala zaporni nalog, ki so ga sedaj tudi izvršili in Ole-nika odpeljali za rešetke. Jutri seja zgoniškega občinskega sveta Zgoniška občinska skupščina, ki se je sestala ob koncu minulega leta ter se seznanila s proračunskim dokumentom za tekoče leto ter za prihodnje triletje, bo o tem sklepala na jutrijšnji seji, ki se bo pričela ob 18. uri. Poleg odobritve proračuna za finančno leto 1997, programskega poročila za triletje 1997-99 in večletnega proračuna, obsega dnevni red še vrsto pomembnih točk, kot so določitev tarif in prispevkov ter odstotne mere skupnih izdatkov javnih storitev ipd. Naravovarstveniki o regulacijskem načrtu Za tržaški občinski regulacijski načrt se začenja zadnje dejanje. Občinska skupščina bo najbrž že prihodnji teden začela razpravo o ugovorih občanov ter o pripombah, ki jih je izrekla deželna uprava, nakar bo regulacijski načrt dokončno odobrila. Razprava bo prav gotovo dokaj živahna, če upoštevamo, da je še vedno precej navzkrižnih pogledov na marsikateri aspekt načrta. Nekaj ugovorov se nanaša tudi na kraško območje. Posebno bojevite so v teh dneh naravovarstvene organizacije, ki se od samega začetka zavzemajo za razne popravke k načrtu. Svoje poglede in zahteve bodo še enkrat obrazložile na srečanju, ki ga prirejajo jutri, 10. januarja ob 19. uri na sedežu tržaške sekcije WWF v Ul. Rittmexer 6 in na katero vabijo vse občinske svetovalce. V zvezi s tem so naravovarstveniki zaprositi tudi za srečanje z županom Illyjem. Danes srečanje o pokopališču v Barkovljah V župnijski dvorani v Barkovljah bo danes tekla , beseda o barkovljanskem pokopališču in raznih problemih, ki so z njim povezani. Srečanje, ki se ga bodo udeležiti tudi nekateri predstavniki občinske uprave, ki se ukvarjajo s tem upravnim sektorjem, prireja rajonski svet za območje Rojana, Grete in Barkovelj. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri. Novi sedež Higienske službe za živila in prehrano Higienska služba za živila in prehrano tržaškega zdravstvenega podjetja ima nov sedež. Njene urade so namreč z novim letom premestiti iz Ul. Orsera 3 v Ul. Lamarmora 13 (I. nads.). Novi telefonski številki Higienske službe sta 395274, ki že deluje, in 390252, ki jo bodo aktivirali 13. januarja, kot bodo aktivirali tudi fax (št. 390503). Urnik urada za informacije ostane nespremenjen: vsak dan od 8.30 do 9.30, ob četrtkih tudi od 14. do 16. ure. »Odkrij zelenje za vogalom« Ponedeljkove manifestacije »Odkrij zelenje za vogalom« se je udeležilo lepo število ljudi vseh starosti. Podati so se do manj znanih kotičkov v mestu ter v predmestju, manifestacija pa je imela tudi kulturni značaj, saj so si ogledali razne palače, vile, parke. Odhod je bil zgodaj zjutraj iz Ljudskega vrta, šli so skozi gozd Famed, ustaviti so se v botaničnem vrtu, v viti Revoltella, na Katinari, podati so se do razgledne točke Aliče, Ferlugov, Kolonje. V Ljudski vrt so se vrniti popoldne. Med sprehodom so ob raznih etapah udeležencem spregovoriti Mannino, Brenči, Cannarella, Capuzzo, Sfregola, Masiello, duhovnik Scarperi, predstavniki Občine, naravoslovnega muzeja in drugih ustanov, pisatelji, izvedenci itd. Manifestacija je sad prizadevanja Sergia Oltivera, k njej pa je pristopila še vrsta organizacij. Komisija za »enake možnosti« prireja vrsto srečanj Komisija za »enake možnosti« pri Občini Trst je dala pobudo za vrsto manifestacij in srečanj, ki bodo v foyeru gledališča Rossetti. V okviru pobude, ki so jo poimenovali »Spazio Donna«, bodo 14. t.m. ob 17.30 načeli temo »Trst v ženskem spolu se sooča z različnimi etničnimi komponentami o položaju priseljene ženske«. Uvodno poročilo bo predstavila Isabella Massa, načelnica urada za tujce pri tržaški kvesturi. Posegle bodo tudi nekatere priseljenke, ki živijo v našem mestu. Prispevki za nakup športne opreme Služba za športne dejavnosti Občine Trst obvešča, da združenja, ustanove, športne in rekreacijske skupine lahko do 31. t.m. predstavijo prošnjo za prispevek pri nakupu športne opreme (gre za opremo, ki je namenjena izključno uporabi posameznikov pri specifični dejavnosti). Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo v pristojni urad (Ul. del Teatro 5, in sicer vsak dan od 8.30 do 12.30, v ponedeljkih tudi od 14. do 15.), kjer bodo dobiti tudi kopijo prošnje. Pridržana prognoza Včeraj pozno ponoči, okrog 2. ure, se je na Konto-velski rebri pripetila prometna nesreča, v kateri se je težko poškodoval 52-letni Paolo Malalan, ki ga je osebje Rdečega križa odpeljalo v katinarsko bolnišnico. Premestiti so ga na nevrokirurški oddelek, prognoza pa je pridržana. Malalan se je peljal z motornim kolesom, nad katerim je izgubil nadzor in nesrečno padel. OBŠOLSKE DEJAVNOSTI Na Zavodu J. Stefana uvedli tečaj videofilma Tečaj so predlagali in zasnovali dijaki sami Med božičnimi počitnicami, in sicer 23.12.1996 se je zavodu J. Stefana zaCel 30-urni teCaj videofilma (na sliki - f. Baracci), ki so ga predlagali in zasnovali dijaki sami. Čeprav se je srečanje odvijalo v pouka prostem dnevu, se ga je udeležila lepa skupinica slušateljev. Predavatelj tega teCaja je inž. Marjan Jevnikar, pri delu pa mu pomagata izvedenca David Cok in Aleks PuriC, ki je tudi bivši dijak zavoda. Program je kar se da zanimiv: dijaki se bodo na teh srečanjih imata kot cilj uresničitev nekaterih obšolskih dejavnosti, ki bi bile namenjene izključno dijakom in ki bi se odvijale v šolskih prostorih v Času, ko ni pouka (v popoldanskih urah ali med počitnicami). V zvezi s tem je tržaško šolsko skrbništvo vsem višjim srednjim šolam v Trstu dodelilo finančna sredstva za uresničitev teh dejavnosti glede na število dijakov na posameznih zavodih. Zavod J. Stefana je prejel 9.000.000 lir, kar je za današnje razmere kar precej. Treba je tudi seznanili s snemalno tehniko in raznimi pripomočki, spoznavali bodo osnove filmskega jezika, dalje bodo zbirali in sestavljali snemalni material, naslove in montažo bodo izvedli s pomočjo računalnika ter izbrali in sestavili glasbeno opremo. Na koncu teCaja so predvideni tudi praktični izdelki: dijaki bodo po skupinah izdelali nekaj kratkih videofilmov o temi, ki jo bodo sami izbrali. Kako pa je sploh prišlo do uresničitve te zamisli? Vse te obšolske dejavnosti se odvijajo v smislu MO št. 654/96 in PO št. 567 z dne 10.10.1996. Omenjeni okrožnici NOVICE poudariti novost, da dejavnosti izberejo, upravljajo in izpeljejo dijaki sami. Njihov šolski organ je Dijaški odbor, ki ga sestavljajo vsi izvoljeni razredni predstavniki in trije predstavniki v zavodskem svetu. V okviru tega glavnega organa izvolijo dijaki še ožji upravni odbor, ki je zadolžen za upravljanje finančnih sredstev in izpeljavo vseh izbranih in načrtovanih dejavnosti. Seveda mora celoten projekt (to pomeni delovni program in nakup opreme) odobriti zavodski svet. Pri uresničitvi teh okrožnic je seveda nastal problem, katere dejavnosti bi bile za naše dijake najprimernejše. OdoloCili so se, da izvedejo anketo, ki bi nudila celoten pregled stanja na šoli. Anketa je pokazala, da se je velika večina dijakov (87 %) izrekla za izpeljao teh dejavnosti. Določena sta bila tudi najprimernejši dan (torek) in Cas (od 14. do 16. ure). NajveC zanimanja je bilo za izvedbo interneta (35 %) in za teCaj samoobrambe (26%), vendar se je pokazalo, da sta obe dejavnosti zaradi tehničnih in finančnih ovir neizvedljivi. Zato so dijaki sami in za njimi še zavodski svet izbrali video krožek, nadaljevalni tečaj informatike in gledališki krožek. Nekaj besed o gledališkem krožku. Zanj se je odločilo sorazmerno nizko število dijakov, vendar velja omeniti, da so ravno na tem področju dijaki zavoda v preteklih letih dosegli res lepe uspehe (posebno uspešna je bila lanska zaključna prireditev ob koncu šolskega leta). Zato so se že na začetku letošnjega šolskega leta sami zavzeli za izvedbo Prešernove proslave, tako da je delo steklo že v novembru. To majhno, vendar izredno delavno skupino vodi prof. Matejka Peterlin v sodelovanju s prof. Patrizio Pettirosso. »To je velik izziv za dijake,« meni ravnatelj zavoda Stefan, inž. Rudež, »saj lahko sedaj sami izberejo, upravljajo in izvedejo tiste obšolske dejavnosti, ki jih zanimajo, in prepričan sem, da se bodo v tem dobro odrezali. Obenem pa menim, da je predvsem nujno potrebna celotna reforma višje srednje šole in ne le posamezni, sicer vsekakor zelo pozitivni posegi, med katerimi bi omenili že izdelane nove predmetne naCrte Projekta ’92 (na državnih poklicnih zavodih) z najmanj 600-urno specializacijo v zadnjih dveh letnikih in z vključeno prakso na delovnih mestih v podjetjih, dalje letošnje samoupravne dijaške dejavnosti in končno predvideni novi potek zrelostnega izpita v prihodnjem šolskem letu.« Mara Žerjal SONJA BABIČ / NOVA RAVNATELJICA DIJAŠKEGA DOMA Ljubezen in vera v mlade Pogovor ob prevzemu odgovorne Ajnkcije Intervju, ki sem ga opravila s Sonjo Babic -od prvega januarja dalje ravnateljico našega Dijaškega doma »Srečka Kosovela« - spada med tiste, ki sem ji naredila resnično z ljubeznijo - z občutkom, da se pogovarjam in pišem o človeku, ki se je popolnoma predal delu z našimi mladimi, ki občuti njihove probleme, jim želi pomagati. Sonja PeCar nadaljuje z delom, ki ga je zaCelo prejšnje vodstvo doma, na Čelu z Edvinom Švabom, ki je bil toliko let ravnatelj in se je z zaključkom leta 1996 upokojil, Čeprav bo še naprej spremljal življenje doma ter predvsem obnovitvena dela, ki se bodo začela nekje v mesecu maju. Sonjo sem spoznala že pred mnogimi leti. Bila je učiteljica na Tatrah in Ocizli v Brkinih, nato pa je učiteljevala v Nasircu pri Krvavem potoku blizu Peska. Kasneje se je preselila v Bazovico, se tu poročila in se takoj vključila v domače kulturno delo, predvsem v delo z mladimi. »Rada bi, da podčrtaš mojo ljubezen in vero v mlade. S takšnimi občutki sem jih vedno spremljala, s temi občutki sem vzgajala tudi svoja otroka - Iztoka in Majo, ki sta preživela z menoj in v vzdušju življenja v dijaškem domu, vso svojo mladost. To življenje je bilo vselej prepleteno z občutki tovarištva. Velik prispevek so dali tudi vsi naši sodelavci, ki dajejo mladim ljudem vse, kar jim je lahko v korist in jim pomaga premostiti razne težave. Prav z Ravnateljica Dijaškega doma Sonja Babič njihovo pomočjo se ust- od daleč, ki imajo morda varja v domu, ki šteje 15 rednih in šest zunanjih sodelavcev, pa še šest gospodinj, tista enota, na katero mladi lahko v vsakem trenutku računajo, ki je vedno na njihovi strani, ki skuša čim bolj povezovati v to dejavnost tudi starše in ustvarja tako odlične pogoje za delo s tolikšnim številom mladih, katerih starost gre od 6 do 25 leta in ki prihajajo s Tržaškega in Goriškega, letos pa 15 tudi iz Beneške Slovenije. Nekaj univerzitetnih študentov prihaja tudi iz Slovenije in Hrvaške.« Vse to nam je v eni sapi povedala Sonja, ki je preživela v domu kot vzgojiteljica vrsto let, se udeleževala z gojenci doma raznih počitnikovanj ter sodelovala pri nic kolikih internih prireditvah, proslavah in srečanjih. »Ker imamo opravka z mladimi, ki imajo različne potrebe, ki prihajajo Tokrat v Cristallu »uvožen« Joyce Jutri se v dvorani Cristallo začenja prvi niz gledaliških predstav v letošnjem letu. V okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada bo skupina Centro Teatrale Bresciano predstavila edino delo velikega irskega pisca, ki je zaživelo na gledaliških odrih: gre za dramo Exiles (Izgnanstva), ki se v (tokratnem) italijanskem prevodu glasi Esuli (Izgnanci). Delo je prevedel Nanni Garella, ki je tudi režiser predstave in eden od štirih nastopajočih. Z Garello bodo igrali še Sabrina Capucci, Sara D’Amario in Grazia-no Piazza. Glavni junak drame, ki jo bo skupina v Cristallu igrala do nedelje, 19. t.m., je profesor Richard Rovvan, ki se bo dolgih letih izgnanstva v Rimu odloči za vrnitev v Dublin. Z njim se vrne tudi žena Bertha, od katere pa se Richard vse bolj oddaljuje. Trije umetniki od danes v galeriji Upanje Puntin V galeriji v Ul. Diaz 4 bodo danes ob 18.30 odprli razstavo treh povsem različnih umetnikov: Tristana di Robilanta, rojenega v Londonu, ki pa je živel med Italijo in ZDA, Tullia De Gennara, doma iz Neaplja, in še mlade italijanske umetnice, ki živi v New Yorku Marzie Gandini. Prvi se bo predstavil s svojimi kombinacijami najrazličnejših materialov in tehnik, De Gennaro bo razstavljal svoje »sestavljenke«, medtem ko je najmlajša, Gandinijeva, še najbolj »klasična« po delih med tremi. Razstava bo odprta do 15. februarja, in sicer vsak dan dopoldne in popoldne, zaprta pa bo ob ponedeljkih in prazničnih dneh. GLEDALIŠČE MIELA / POBUDA ŠTUDENTSKE ZVEZE CO.RA.SU Tri »drugačne« predstave Drevi se v gledališču Miela začenja kratek niz gledaliških predstav, ki jih v sodelovanju z gledališčem in zadrugo Bo-nawentura organizira študentska zveza CO.RA.SU višje prevajalske šole za moderne jezike. Najprej, drevi ob 21. uri, bo nastopila skupina laboratorio Nove iz Firenc s predstavo Non solo per me (Ne samo zame). Naslednji dve predstavi bosta na vrsti v sredo, 15. t.m., ko bo s predstavo Babele nastopila tržaška skupina Petit So-leil, in v torek, 18. februarja, ko se bo tržaškemu občinstvu predstavila skupina Riflessi - Teatri di Vita iz Bologne. Ogled vseh treh predstav je brezplačen. 2e z naslovom pobude - Teatralmente Intrighi (v slabem prevodu Gledališke intrige ali prepleti) -so želeli študentje izpostaviti glavni namen gledališkega niza: predstave naj bi predvsem spodbujale k razmišljanju in dokazovale, da ni mogoče ločevati med življenjem in gledališčem oz. med različnimi zvrstmi umetnosti. V vabilu na predstave predstavniki študentske zveze CO.RA.SU še poudarjajo, da so niz priredili s sredstvi, ki jih je namensko prijela njihova zveza. Iz- brane predstave so zelo različne, ne samo z vsebinskega vidika, temveč gre za skupine, ki so se na povsem različen način lotile gledališke dejavnosti. S tem kratkim nizom pa pobude ne bo konec: zamisel študentov šole za prevajalce bodo namreč v naslednjih mesecih nadaljevale zadruga Bo-navventura in gledališči Miela in La Contrada. Otvoritvena predstava Ne samo zame, v kateri nastopa Renata Palmi-niello (na sliki), govori o aidsu. Tekst je napisala Barbara Nativi, ki je predstavo tudi režirala, za sceno in kostume je poskrbel Dimitri Milopu-los, medtem ko je glasbeno kuliso napisal Marc o Baraldi. težave tudi doma, ali pa tudi sicer težave mladostnikov, jim skušamo biti Cim bolj blizu, jih razumeti, jim pomagati premostiti razne težave in ustvariti v domu res lepo, tovariško in prijateljsko vzdušje, ki povezuje vse -vzgojitelje, vodstvo in gojence, pa tudi »ptičke brez gnezda«, ki najdejo tu pri nas začasno zavetišče.« Dosedanji ravnatelj Edvin Švab se je sam odločil, da vstopi v »vrste kreativnih upokojencev«. »Mi spoštujemo njegovo odločitev, vendar upamo, da nam bo vedno ob strani z nasveti.« Ustanova ne pozna prazničnih dnevov in počitka ter deluje 365 dni na leto - ponoči in podnevi. To ni lahka zadeva, je pa potrebna, ce hoče biti vzgojitelj blizu gojencu v vseh problemih, ki ga zadevajo, in jih skuša nato, skupno s starši, tudi reševati. »2e 27 let živim na Tržaškem, nam je še povedala Sonja PeCar, in se čutim zamejska Slovenka. Tej svoji navezanosti pripisujem tudi svojo veliko navezanost na vse naše mlade. Ne opravljam svojega dela s težavo, ker smatram svoj dom, svoje vzgojiteljsko delo in sedaj tudi delo ravnateljice, kot nekaj, kar je tesno povezano z mojim življenjem, pa Čeprav imam tudi svoje osebne želje, kot so na primer prijateljstvo, veselje do družbe, plesa, hoje, do obiskovanja gledališča in drugih naših prireditev in še marsičesa.« Tržaški Dijaški dom je povezan s podobnimi domovi iz Slovenije; vzgojitelji so Člani Društva vzgojiteljev Slovenije in Skupnosti domov Slovenije. Ima dobre stike z vzgojitelji in gojenci dijaških domov iz Gorice, Celovca in celo iz Dubrovnika. »Imamo dobre odnose tudi s tržaško občinsko upravo ter se kot ustanova smatramo v službi mesta Trst. Tako mislim nadaljevati v funkciji ravnateljice v prihodnje.« Neva Lukeš UNIC1F/JUTRI Univerzitetni tečaj o delu in migracijah Delo in migracije je naslov multidisciplinar-nega univerzitetnega tečaja, ki ga prireja italijansko odbor Unicefa na Tržaški univerzi. V petek, 17. januarja, se bo tečaj nadaljeval s predavanjem Gualtiera Harrisona, docenta kulturne antropologije na bolonjski univerzi, ki bo govoril o vzgoji in izpopolnjevanju med aktualnostjo in kompleksnostjo. S predavanjem, ki bo v avli A tržaške ekonomske fakultete ob 17. uri, se zaključuje prvi ciklus šestih lekcij, na katerih so obravnavali predvsem aspekte dela in družbe na pragu leta 2000. Drugi ciklus se bo zaCel istega dne, osrednja pozornost pa bo posvečena marginalnosti in človekovim pravicam. Kako preprečiti jecljanje? V soboto, 11. januarja, se bo v veliki dvorani medicinske knjižnice v Ul. Vasari 22 nadaljeval tretji ciklus konferenc na temo Psihosomatski pristop k zdravju, ki ga prireja tržaški Psihosomatski študijski center. Pediater in nevropsihiater Antonio Liotta, ki deluje v psihiatrični bolnišnici v Genovi, bo predaval o kvantni psihoterapiji in praktičnih izkušnjah o jecljanju in drugih sindromih. Začetek predavanja ob 17. uri. Giovammiij eve fotografije s popotovanja po Norveški Nordkapp -na evropskem obrobju med sanjami in realnostjo je naslov fotografske razstave Paola Giovanninija, ki so jo odprli pretekli petek v krožku Generali na Trgu Duca degli Abruzzi 1. Razstavljene so slike, ki jih je posnel med potovanjem po Norveški do najsevernejše točke Evrope. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 9. januarja 1997 JULIJAN Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 6.24 in zatone ob 17.27. Jutri, PETEK, 10. januarja 1997 VILJEM VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,9 stopinje, zračni tlak 1013 mb raste, veter 31 km na uro vzhodnik severovzhodni, burja, vlaga 67-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Redivo, Marco James Bemi, Simone Di Gennaro, Eriča Deponte. UMRLI SO: 90-letni Ro-dolfo Vitez, 71-letni Giglio Baldini, 82-letni Leopolde Pangos, 85-letni Bruno Guli, 58-letna Augusta Zava, 85-letna Claudia Dolžani, 74-letna Carmela Vouk, 84-letni Libero Pertot, 91-letna Ersilia Martinuzzi, 72-letna Elena Puntar, 95-letna Jolanda Vincenzi Giunia, 75-letni Francesco Corsaro, 87-letni Luigi Vichi, 90-letna Maria Jebacin, 82-letni Vit-torio Cariello, 92-letni Emi-lio Prasel, 86-letna Luigia Gavagnin, 70-letna Luciana Depollo, 88-letna Mafalda Terinelli, 84-letna Anna Ze-bochin, 95-letna Norma Merlach, 82-Ietna Margheri-ta Marchi. LEKARNE Od PONEDELJKA, 6., do SOBOTE, 11. JANUARJA 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 - Sv.Ivan (tel. 54393), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124). SESLJAM (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 (Sv.Ivan), Trg Oberdan 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 16.15,19.00, 21.45 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Bande-ras, Madonna. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclo-ne«, r.-i. Leonardo Pierac-cioni, i. Nataha Estrada. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush, Sir John Gielgud. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Spiriti nelle tenebre«, i. Michael Douglas, Val Kilmer. ŠlheSBlMSK®' )M0,ro gostovanje: KD Španski borci - Ljubljana Bogomir M/HA, MINKA IN Veras: GLEDALIŠKA ŠMINKA V nedeljo, 12. januarja, ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA! DPZ Vesna se zahvaljuje 1 vsem vaščanom za dober sprejem in za radodarnost, ki so jo izkazali ob priliki koledovanja OBVESTILA NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Dayli-ght - Trappola nel tunnel«, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05. 22.15 »Solu-zioni estreme«, i. Hugh Grant, Gene Hackman. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fan-tozzi - il ritorno«, i. Paolo Villaggio. MIGNON -16.00 - 22.00 »Le tre porcelline«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi. ALCIONE -17.00,19.30, 22.00 »Michael Collins«, r. Neil Jordan, i Liam Neeson, Julia Roberts. LUMIERE -17.00,19.30, 22.00 »Segreti e bugie«, r. Mike Leigh. Sl PRIREDITVE MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na 20. božični koncert v soboto, 11. t. m. ob 20.00 v boljun-sko cerkev. Sodelovali bodo cerkveni pevski zbor iz Boljunca, tamburaši KD Prešeren, mešani pevski zbor iz Bazovice in stru-mentalno vokalna skupina Nomos. Božično misel bo podal gospod Zvone Stru-belj. Med večerom bo tudi nagrajevanje božičnega ex-tempore. KD S. ŠKAMPERLE prireja v januarju 2 plesna tečaja: salsa-merengue in mambo boogie-vroogie, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanje na tel. št. 572595 ali 53420. SKD VIGRED vabi na ogled razstave Crnobelih slik iz preteklega življenja okoliških vasi (Praprot, PreCnik, Sempolaj, Slivno in Trnovca) v društvenem prostoru v Sempolaju. Razstava bo odprta od 17. do 19. ure, v nedeljo 12. t. m. tudi od 11. do 12. ure. Toplo vabljeni. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri bo na Opčinah gostovala godba na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom Marina MarsiCa bo predvajala izbran spored skladb iz modernejše zakladnice. Toplo vabljeni. SEKCIJA VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec priredi jutri, 10. t.m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu spominsko proslavo ob 52. obletnici tragičnih vojnih dogodkov, ki so se odigrali 10. januarja 1945. Sodelujejo moški pevski zbor F. Venturini od Domja, harmonikar David Žerjal ter pianistka Alenia Zobec. Toplo vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti, 3) vabi v soboto, 11. t.m., na večer z naslovom ŽIVLJENJE NA DALJNEM SEVERU. Ivana Sole, maturantka na klasičnem liceju, bo pripovedovala o svojih izkušnjah med enoletnim študijem na Norveškem. Začetek ob 18.30. GLASBENA MATICA vabi, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 18. januarja 1997, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. V BARKOVLJAH bo v župnjiski dvorani danes, 9. t. m. ob 16. uri rajonski svet o problemih pokopališča v Barko vij ah. Prisotni bodo občinski upravitelji. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa naročnike Enciklopedije Slovenije, da je izšel 10. zvezek in je na razpolago v knjigami. H SOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešCa, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v l. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 211119 (gospa Marina). NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV.JAKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Vpisovanja se vršijo v tajništvu, ul. Frausin 12, vsak dan od 9. do 13. ure. Starši dobijo vse dodatne informacije na št. 773411 (gospa Francka). V zvezi z zapadlostjo vpisov za šolsko leto 1997/98 bodo informativni sestanki za 1. razred osnovne šole danes, 9. t. m. ob 16. uri na OS v Skednju za vrtec Sv. Ana in Skedenj ter jutri 10. januarja ob 16. uri na OS J. Ribičič za vrtec sv.Jakob. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred OS za šolsko leto 1997/98 do vključno 27. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu v Dolini vsak dan od 9. do 13. ure ter ob ponedeljkih in sredah do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 228282 (gospa Bruna). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU (Ul. Caravaggio 4 - tel. 567459) obvešCa, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev do vključno 25. t. m. Omenjeno didaktično ravnateljstvo je pristojno za vpise v osnovne šole na Ka- tinari, v Barkovljah, v Rojanu in pri sv. Ivanu ter za vrtca v Lonjerju in v Barkovljah. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se bodo vršila vpisovanja v 1. letnik otroškega vrtca in 1. razred osnovne šole do vključno 25. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85 (tel. 200136) - vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. do 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI vabi starše bodočih prvošolcev, da se udeležijo informativnega sestanka v ponedeljek 13. t. m., ob 17. uri v prostorih nabrežinske OS V. Scek. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja starše z razporedom informativnih sestankov v obdobju vpisovanja. Osnovna šola Prežihov Vo-ranc v Dohni, 13. 1. ob 16. uri; COS Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski Domjo-Ricmanje, 16. 1. ob 17. uri v prostorih OS Mara Samsa pri Domju; OS Boršt in OS Fran Venturini v Boljuncu, 9. 1. ob 16.30 v prostorih OS F. Venturini v Boljuncu; OS Albin Bubnič v Miljah 13. 1. ob 16.10. Otroški vrtec Dolina, 15. 1. ob 15.30; otroški vrtec Mackolje, 15. 1. ob 15.30; otroški vrtec Ricmanje, 17. 1. ob 17. uri v prostorih otroškega vrtca pri Domju; otroški vrtec Boljunec, 16. 1. ob 16. uri; otroški vrtec Boršt, 13. 1. ob 16.30; otroški vrtec Milje, 13. 1. ob 16.10. IZLETI KD V. VODNIK prireja izlet na Kanzel v nedeljo, 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mami v Dolini. Vljudno vabljeni smučarji in tudi ne! Ludviku se je pridružil bratec Lenard srečni mami Dunji-in očku Ediju Čestitamo. Ob njuni sred se veselimo: nona Rada, Marino in Savina Bratranca Aleksander in Martin pošljeta novorojenčku koS poljubčkov. H ČESTITKE svuj io. Hujšim učili učimei Capponi. Vse najboljše mu iz vsega srca želijo Barbara, Roberto, Paolo in Andrej. Pred dnevi je praznoval svoj rojstni dan naš dragi stric Karlo iz Boljunca. Vse najboljše mu iz srca želijo Vida z družino in vsi sorodniki. MALI OGLASI tel. 040-7796600 22-LETNI FANT s kamnoseško kvalifikacijo išCe kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. št. 200882. FRIZERSKI SALON CE-CILLA v Boljuncu bo od 15. t. m. dalje deloval po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote (razen ob sredah) neprekinjeno od 9. do 19. ure. KMEČKO PODJETJE na Krasu išCe usluzbenca/ko za stalno zaposlitev za pomoč v agriturizmu in na kmetiji. Tel. na št. 040/229191 ob urah kosila. AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salmerine. Odprta je ob petkih in sobotah od 8. do 13. ure. Tel. št. 228297. TELETA stara dva meseca (teža približno 100 kg) prodajamo. Cena po dogovoru. Tel. na št. (040) 228932 - Draga 31. PRODAM pekarno in slaščičarno v mestu z dobrim poslovanjem. Tel. št. 040/308682. PRODAM licenco trgovine jestvin (kategorija I, VI, XIV) v devinsko-na-brežinski občini. Tel. na št. 0338-7419219. PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 mx 2,20 m, macesnova vrata 2,20 m x 0,81. Tel. na št. 040/422836. PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, tehtnico do 150 kg, tehtnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. št. 410357. PRODAM FIAT 500, letnik 73 v odličnem stanju. Zainteresirani naj kličejo na st. 350016 v večernih urah. PRODAM Goldoni 33, Zgonik. Tel. št. 229219 ob uri obedov. IŠČEMO osebo za dnevno pomoC in oskrbo starejše osebe. Plačilo po dogovoru, eventuelno nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. 0481/882215 v večernih urah. PIVNICA ra. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 25. t. m. SKLAD »MITJA ČUK« obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku 3/B. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. PRISPEVKI V spomin na svoje drage starše in na brata Dragota in Francija ter na prijatelja Stankota Prašlja darujeta Vojka in Ivan Ukmar 50.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Ferdota Daneu darujejo sestre z družinami 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Majdo Rupel daruje sin Dimitrij 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na svojce iz družin Peric, Turk in Kocman darujeta Ada in Berto 100.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Ferdinanda Danieli darujeta Gina in Edi Kemperle 20.000 lir za FC Primorje. Evgen in Mara Dobrila darujeta 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na drago Marijo Strajn vd. Lepore daruje družina Corossez Stanko 50.000 lir za KD Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Danila Petarosa darujeta Zmaga in Anton Petaros OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure 30.000 lir za zbor upokojencev z Brega. V slovo našemu Milanu Prašelj darujeta svakinja Marta in Valerija 100.000 lir za cerkev na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Rudolfa Škabarja daruje družina Škabar (Repen 30) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ivan Grilanc daruje 200.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na gospo Etko Križnic in na pred kratkim umrle Opence daruje Lojzka Sosič Spanger 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Danila Succija daruje družina Operti - Sosič 60.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega prijatelja Ferda darujeta Mira in Ivan 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Vidom darujeta Eda in Luciana 20.000 lir za KD Vesna. Ob smrti drage tete Cvetke Cerkvenik vd. Volk darujejo Lucijan, Neva in družina 100.000 lir za Odbor za obnovitev stadiona 1. maj. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Zapustil nas je naš dragi Leopoldo Pangos Pogreb bo v soboto, 11. t. m. ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo žena Amelja, brat Ludvik (odsoten) z družino, svakinje, svaki, nečaki in ostalo sorodstvo Trst, Mar del Plata, 9. januarja 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Dne 5. januarja 1997 je mimo zaspala naša predraga mama in nona, vedno zvesta družini Amalija Osic vd. Marušič (MALKA) Od nje se bomo poslovili v soboto, 11. t. m. ob 14. uri iz slivenske cerkve v bližnje pokopališče. Žalujoči sin Jožko z družino ter ostalo sorodstvo Slivno, Sempolaj, Buenos Aires, 9. januarja 1997 Ob smrti predrage Amalije Osic vd. Marušič se žalovanju pridružuje Marija Legiša, hčerka njene dolgoletne prijateljice Felicie Sočustvujejo svojci Luciana, Giorgio, Paolo ter Bianca in Lauro TRST / MUZEJ SARTORIO risarska umetnost Na ogled do nedelje Konec tega tedna se v tržaškem muzeju Sartorio zaključuje zadnja iz niza razstav, ki so jih letos v Furlaniji-Julijski krajini in v Venetu posvetili Giambatti-stu Tiepolu in deloma tudi njegovemu sinu Giandomenicu. Na tej tržaški razstavi so do nedelje na ogled Tiepolove risbe iz zbirke Sartorio, tržaškim mestnim muzejem pa so jih poklonili nasledniki mecenskega barona. RAZPRAVE / SLOVENŠČINA IN SLOVENCI »Pojavi, izkušnje, pogledi« slavista Janeza Rotarja Knjigo je izšlo spomladi Ioni pri založbi Obzorja v Mariboru IZ današnjim zapisom želimo opozoriti na izid pomembne knjige univerzitetnega profesorja Janeza Rotarja. Delo je z naslovom Slovenščina in Slovenci izšlo lani spomladi pri založbi Obzorja v Mariboru. Vsakemu izobražencu, ki bi si želel ustvariti kolikor toliko točno predstavo o tem, kaj se je v resnici dogajalo z našo materinščino in slovensko narodno identiteto v dvajsetem stoletju, bo ta knjiga v veliko pomoC. V delu je o tej problematiki zbrano mnogo, tudi manj znanega gradiva, ki ga je avtor znanstveno razčlenil in opremil s komentarji. Seveda te komentarje pogojujejo avtorjev pogled in nazori, ki so mu narekovali tudi izbiro gradiva in dokumentov in ki so jih določale osebne izkušnje in delovni stiki na hrvaških in slovenskih univerzah in drugih -prej jugoslovanskih - ustanovah. Zaradi vsega tega je avtor knjigo podnaslovil »Pojavi, izkušnje, pogledi«. Gotovo pa bo knjiga še posebej zanimiva za Slovence, ki živijo zunaj meja matične države, ker se morda z nekaterimi pojavi v domovini niso mogli sproti seznanjati. Tak pojav je bil vprašanje srbohrvaščine kot uCnega predmeta v slovenskih osnovnih šolah, ki ga je sprožila anketa Jezika in slovstva leta 1992. Avtor se je izrekel proti, in kajpada pojav ankete sam tudi prikazal kot politično in kulturno zablodo. Po osamosvojitvi se mu je zdel pouk sr- bohrvaščine v Sloveniji povsem nesmisel, ker je pač razpadla SFRJ in z njo »srbohrvaščina« kot državni jezik, ki je imel poleg tega v znaku ideologije še integrativne cilje. Profesor Rotar je videl v tem pojavu pristajanje na nevarnost dvojezičnosti, kateri so Slovenci pravkar - leta 1991 - ušli. Na vec mestih v knjigi prihaja tudi do izraza vsa zapletena problematika novonastalega stanja v vzhodnih oziroma južnih državah. Naj opozorimo vsaj na proces standardizacije hrvaščine in s tem povezano vprašanje pouka - doslej srbohrvaškega jezika in literature - na tujih univerzah, tudi v Sloveniji in v Italiji na primer. Slovenščina je po Rotarjevem mnenju v bivši državi postajala »socialno nižje stoječi jezik okolja«; srbohrvaščina pa »lingua franca«, torej »gospodujoči, politično diktirani jezik države«. To je vodilna misel v skorajda vseh Rotarjevih razpravah v tej knjigi. Zato avtor tudi izpostavlja nekaj naj izrazitejših trenutkov naše najnovejše kulturne in politične zgodovine, ko je to vprašanje izrazito stopalo v ospredje. Taki trenutki so bili na primer »jedrska vojna«, zadnji kongres Zveze jugoslovanskih pisateljev in proslulo ter znamenito sojenje četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Tudi sicer je avtor odločen nasprotnik dvojezičnosti Slovencev in cenene »večkulturnosti«. Najtehtnejši glede tega sta poglavji »Pogled v zgodovino 20. stoletja o jezikovnem približevanju Jugoslovanov in anketa v Vedi 1913. leta« in »Notranje razsežnosti ankete 1913«. Za marsikoga v naših krajih bo to res presenetljivo branje. Anketo so 1913. leta pripravili »jugoslovansko« usmerjeni liberalci pri goriški reviji »Veda«, ki so si zamišljali najprej dvojezično Slovenijo, nato pa zlitje s srbohrvaščino iz zmotnega prepričanja, da pač obstaja jugoslovanski narod. Anketiranci pa so bili Slovenci, Hrvati in Srbi. Presenetljivo je, da sta si na primer v tej anketi ljubljanski župan Ivan Hribar in pisatelj Fran Milčinski želela, da naj slovenski jezik postopoma izgine! Prav tako pa je zanimivo, da sta se poleg nekaterih Slovencev dva svobodoljubna Hrvata Anton Gustav Matoš in Dušan Preradovič leta 1913 izrekla za slovensko jezikovno in narodno avtonomijo... No, Ivanu Cankarju te ankete niso poslali, znano je le (Moje življenje, 1920, str. 1), da je podoben »hrvaški« formular, ki mu ga je poslala Slovenska Matica 1. 1914, vrgel v ogenj, ker je bil njegov »občevalni jezik doma edinole slovenski«. Avtor je nato izčrpno prikazal tudi položaj slovenčine in slovenstva in ga primerjal s položajem srbohrvaščine v versajski Jugoslaviji. Vprašanju dvojezičnosti je v tej knjigi namenjeno še poglavje zase, več ugotovitev in strokovnega razmišljanja zadeva tudi slovensko zamejstvo; prenekatera misel pa velja tudi Slovencev po svetu. Povsem nekaj novega je »pogled nazaj« na povojno prebivalstveno spreminjanje Slovenije, ki je bilo, kakor piše profesor Rotar, načrtovano in dokončna pot v unitarno državo. Kot slavist je bil profesor Janez Rotar občutljiv za to, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja s slavistiko in slovenistiko kot vedo, - in tako je v knjigi mnogo različnih zanimivosti in jedkih analiz tudi s tega področja. Bralec bo izvedel tudi, zakaj moramo v zborni izreki zadnje Čase poslušati, da je »ureme« (vreme) jasno, kar nikakor ni tako jasno, kot se na prvi pogled zdi. Izgovarjati bi morali npr. tudi Uladimir Ure-mec (Vladimir Vremec), kar je čisti nesmisel. Avtor, rojen leta 1931, je še v študentskih letih bil »strokovni somišljenik profesorja Jakoba Solarja«, ki je bil »po letu 1945 prvi snovalec politične opozicije na Slovenskem«. Tako mu res lahko verjamemo, da »razčlembe in refleksije v teh besedilih niso sad trenutnih vtisov ali nasledek naknadnih sklepanj. So rezultat dolgoletnega obpoklicnega spremljanja zajetnega obsega vprašanj.« Pomembna in koristna knjiga, v kateri preberemo marsikaj, česar o svoji zgodovini in svojih kulturnikih najraje ne bi želeli vedeti. Ivanka Hergold ___________________RAZMIŠLJANJE IN VABILO (2)_________ Kako se lahko danes približamo glasbi Glasbeni instrumenti Med vsemi glasbenimi instrumenti je vsekakor najlepši človeški glas. Vendar nam njegova ..neoprijemljivost” lahko postavi določene meje, ki so v primerih, ko otrok nima naravno lepega glasu, nepremostljive. Ko mora tak otrok v pevskem zboru molčati in mu po krivici pripišemo, da „ni-ma posluha”, je to lahko vzrok za občutek manjvrednosti, občutek izoliranosti in vzrok za odpor do glasbe. Tehnična težavnost igranja na razne instrumente se od primera do primera zelo razlikuje. Pri nekaterih potrebujemo dokaj dolgo obdobje, da insbument dovolj dobro obvladamo in da lahko potem posvetimo svojo pozornost specifično glasbenim problemom. To lahko predstavlja oviro pri razvoju otrokovega smisla za glasbo. Instrument, ki ne predstavlja večjih tehničnih problemov dovoljuje neposred-nejši stik z glasbo in omogoča boljši razvoj otrokove mu-zikalnosti. Kljunasta flavta je v tem smislu idealen instrument. Nobenih problemov z nastavkom - kvaliteta tona je odvisna predvsem od pravilnega dihanja in v tem lahko kljunasto flavto primerjamo petju. Kvalitetnejši instrumenti so delo obrtnikov in so izdelani iz lesa, dobimo pa tudi instrumente izdelane iz plastične mase, ki so, vsaj kar se intonacije tiče, prvovrstni; predvsem pa dovolj poceni. da so lahko res vsem dostopni. Največkrat srečamo sopransko kljunasto flavto, imamo pa tudi večje kljunaste flavte (altovska, tenorska in basovska kljunasta flavta), ki omogočajo izvedbo večglasnih skladb. V renesansi je družina flavt podvojila ali pa nadomeščala glasove v zboru, v baroku pa je altovska kljunasta flavta postala solist in enakovredno nastopala ob prečni flavti, oboi in violini. Naj večja pomanjkljivost kljunaste flavte je prav njena preprostost in netezavnost - večkrat je to povod za površnost tako pri učiteljih, kot pri učencih. V rokah pravega poznavalca je kljunasta flavta Čudovito vzgojno sredstvo. Različni prstni prijemi za isti ton dovoljujejo zelo natančno in diferencirano intonacijo. Kot primer naj navedemo pitagorejsko in Zar-linovo (cisto) terco; intervala, ki ju na klavirju ne moremo razlikovati, na violini pa potrebujemo za tako razlikovanje kar dolgoletno vajo. Ko obvladamo prvine igranja (dihanje, intonacija, ritem, prstovanje) na kljunasti flavti, z lahkoto preidemo na katerokoli drugo pihalo. Tu bo napredovanje hitro in uspešno - posvetimo se namreč lahko predvsem specifičnim problemom (nastavek pri preCni flavti, jeziček pri oboi, klarinetu in fagotu, ustnik pri trobilih), saj smo probleme, ki so obema pihaloma'skupni, že obdelali s kljunasto flavto. Pri- merjava med obema instrumentoma nas bo pripeljala do zanimivih zaključkov in bo pozitivno vplivala na razvoj muzikalnih sposobnosti - zato je istočasen študij obeh instrumentov vse prej kot izguba Časa. Kljunasta flavta nam tako nudi tri možnosti: na najenostavnejši način nam omogoča prve korake v svet glasbe; predstavlja najprikladnejši instrument za ljubiteljsko udejstvovanje (naučimo se je lahko tudi v kasnejših letih in Hindemithov Trio ter Brittno-va Alpska suita predstavljata le najbolj poznana primera modemih, ljubiteljem primernih skladb za kljunasto flavto); nudi nam možnost poklicnega udejstvovanja, tako v stari, kot v sodobni glasbi. Povsem razumljiva je umestnost uporabe kljunaste flavte v tistih baročnih partiturah, kjer so jo skladatelji predvideli. Mimogrede: oznaka flavta je pomenila kljunasto flavto; preCno flavto pa so označevali s polnim izrazom prečna flavta, traversiere, traversa ali nemška flavta. Posebej pa moramo poudariti pomen kljunaste flavte v sodobni glasbi; tu je skladateljem dragocena, saj nikakor ne zaostaja za drugimi pihali pri iskanju novih zvočnosti. Tu je bistveno obogatil repertoar kljunaste flavte slovenski skladatelj Primož Ramovš. Pri uporabi kljunaste flavte v glasbeni vzgoji moramo vsekakor upoštevati v začetku povedane misli: skupina obok, ki se nekritično izživlja s pihanjem v kljunasto flavto, lahko predstavlja zelo nadležen vir zvočnega onesnaženja. Vzgoja je prav v tem, da na vsak zvok posebej pazimo že na samem začetku. Oboku nazorno razložimo, da nastane zvok, kot če napihnemo balonček. In tako začnemo „pihati balončke”... rumenega, rdečega... racionalno v tem ni nobenega smisla, vendar pomaga otroku vzbujati domišljijo. Ko pokrijemo pri flavti bi luknjice s palcem, kazalcem in sredincem leve roke in nato dvignemo kazalec, dobimo interval terce. In že je tu kukavica. Kukavica, ki je lahko prijazna, zadirčna, žalostna, vesela. V vsakem primeru skušamo zvokom dati neko vsebino. Igra z zvoki bo tako vedno živa in otrok si bo pridobil „tehniko” po najbolj naravni poti. Pri tem še posebej poudarjamo pomembnost izbire primerne glasbe. Kljunasta flavta je odličen inbument le za določeno glasbo. Igrati z njo klasično ali romantično glasbo pomeni delati krivico kljunasti flavti in glasbi sami. Instrument, ki ga zaradi nekaterih značilnosti lahko primerjamo s kljunasto flavto je viola da gamba. V nasprotju z violino, ki jo moramo prištevati med tehnično zahtevnejše insbumente, je viola da gamba, z naravno in sproščeno držo, s prečkami, ki zagotavljajo natančno intonacijo, tehnično nezahtevna in nam vsekakor dovoljuje, da se glasbenim problemom posvetimo takoj. Kot pri kljunasti flavti, tako ima lahko tudi pri violi da gamba že prvi zvok svoj glasbeni izraz: prijazna beseda lepe princeske ali pa jezno rjovenje hudega leva; korakanje (ponavljajoči se zvoki); ali pa karkoli: vendar vedno neka misel, ki jo skušamo podati z zvoki. V neizmerno bogati zakladnici stare glasbe zlahka najdemo skladbe, kjer lahko z enim samim tonom sodelujemo pri pravem glasbenem poustvarjanju (Mainerio: Ungaresca, itd.) . Naš naslednji korak bodo skladbe, kjer je part viole da gamba omejen na par tonov. Mladi violist si bo tako počasi osvojil tehniko igranja, vendar vedno z mislijo na glasbo; saj lahko že s par toni - Ce so res kvalitetni - postane dragocen sodelavec skupine kljunastih flavt. Direkten kontakt prsta z Zimo loka daje občutek boljšega kontakta z insbumentom, Črevesne strune pa napravijo ta občutek prijetenejši. Kot pri kljunasti flavti, imamo tudi pri violi da gamba različne velikosti: tako lahko upoštevamo obokovo velikost in izbiramo med sopransko, tenorsko in basovsko violo da gamba. (Viola da gamba ima izredno velik obseg: tako postane altovska viola - le nekoliko manjša od tenorske - nepo-bebna). Ovira, da viola da gamba ne doseže večje popularnosti je (poleg neinformiranosti in predsodkov) predvsem v njeni ceni. Vendar pa so s poizkusi s cenenim lesom (vezana plošča) dosegli presenetljivo dobre uspehe. Tako eksperimentiranje večkrat vključijo v poletne tečaje stare glasbe kot eksperimentalno goslarstvo. Tehnična zahtevnost ne presega težavnostne stopnje šolskega ročnega dela in ne zahteva posebnega orodja: vse kar pobe-bujemo so žaga, sveder, nož in stekleni papir. Tako izdelani instrumenti odlično opravijo vlogo študijskega insbumenta za baročno glasbo. Za renesančno glasbo pa še kaj veC, saj se njihova zvočnost presenetljivo približuje zvočnosti renesančnih instrumentov. Tako eksperimentiranje nam omogoča še nadaljne korake: violo da gamba lahko še bolj prilagodimo oboku, s tem da omejimo število sbun (bi sbune - tonika, dominanta in subdominanta; možne pa so tudi druge variante) in število prečk. (Prečke lahko potem tudi v skladu z obokovim napredovanjem sproti dodajamo). Prav tako lahko pri izdelavi instrumenta izberemo manjši ali ožji trup in daljši vrat, kar olajša držo instrumenta in zagotavlja pokončno držo oboka Miloš Pahor (2 - se nadaljuje) ZDA / POTEM KO JE SAMOKRITIČNO PRIZNAL SVOJE NAPAKE Newt Gingrich spet predsednik kongresa Pet republikancev mu je kljub temu obrnilo hrbet Newt Gingrich je bil ponovno izvoljen za predsednika ameriškega kongresa (AP) SLOVENIJA / NA POHORJU V trčenju avtobusov ranjenih 32 otrok VVASHINGTON Skesanemu in spravljivemu republikanskemu kongresniku Newtu Gingrichu je včeraj le uspelo dobiti dovolj glasov za vnovičen prevzem položaja pre-sednika predstavniškega doma ameriškega parlamenta, čeprav mu je devet republikanskih kolegov obrnilo hrbet zaradi obtožb o neetičnosti. Gingrich je tako postal prvi republikanec po 68 letih, ki bo kongresniško kladivce vihtel v dveh kongresih. Čast je sprejel s spravljim v prihodnost naravnanim govorom, v katerega je vključil opravičila svojim kolegom in državi za sporno obnašanje. »Ge se bil včasih preveč nesramen, preveč samozave-rovan ali preveč vsiljiv, se opravičujem,« je izjavil kongresnik iz Georgie in dodal: »Ge sem kakorkoli pritegnil neprimerno pozornost in kontroverznost na kongres, se opravičujem.« Glasovanje na ustanovnem zasedanju 105. kongresa se je začelo le dan pred začetkom zadnje faze preiskave kongresne komisije za etiko, ki bo svoje delo po dveh letih zaključila s priporočilom o kazni, o kateri bo potem glasoval še kongres. Končno odločitev mora komisija sprejeti najkasneje do 21. januarja. Gingrich, arhitekt republikanskega prevzema kongresa pred dvemi leti, je svoj sedež obdržal z 216 glasovi za in 205 proti. Pet republikancev se je ga- slovanja vzdržalo, Štirje pa so podprli druge kandidate, s pojasnii-lom, da Gingrich z etičnimi pomanjklivostmi ne bi smel voditi najvišje politično telo v ZDA. Demokrati so volili za svojega voditelja Richarda Gephardta. Republikanski voditelji so neprestano napovedovali Gingrichevo vnovični izvolitev, hkrati pa vložili izjemen napor v prepričevanje neodločenih kolegov. Gingrich je v ponedeljek zvečer in torek nastopil pred stranko, skušal odgovoriti na zastavljena vprSanja in prisluhnil skrbem članov. Demokrati so v zadnjem trenutku skušali preložiti glasovanje o predsedniku kongresa, za kar se je zavzemalo tudi nekaj republikancev, ki so na koncu vendarle blokirali to pobudo. MARIBOR - Včeraj okoli 12.30 se je na regionalni cesti Hoče - Areh na Pohorju med gostiščem Veronika in pljučnim oddelkom mariborske splošne bolnišnice na Pohorju pripetila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen avtobus zasebnika s 50 otroki iz Vzgojno varstvenega zavoda Pobrežje in Certusov avtobus. Zasebni avtobus je bil brez zimske opreme in je po trčenju zdrsel po cestnem bregu in se prevrnil na streho. Iz UNZ so sporočili, da nihče od otrok ni resneje poškodovan. Vse otroke pa so prepeljali na zdravniški pregled v bolnišnico. Od teh so zadržali samo tri, medtem ko so drugim dvaintridesetim nudili prvo pomoč zaradi prask in odrgnin. Kot kaže so nesreči botrovale letne gume avtobusa, s katerimi si je zasebnik upal na zasneženo in spolzko cestišče. SRBIJA / PO PETDESETIH DNEH PROTESTA Nove oblike boja in prvi znaki rušenja medijskega molka BEOGRAD - Srbska opozicija je včeraj zjutraj začela z novo obliko protestov. Beograjčane je pozvala, naj telefonirajo vsem organom oblasti in tako blokirajo njihove telefonske linije. Neodvisni dnevnik Demokratia je na celi strani objavil oglas koalicije Skupaj, v katerem so navedene številke, ki jih je potrebno klicati. Med drugimi so objavlili telefonske številke urada jugoslovanskega predsednika Zorana Liliča, srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, Številke državi naklonjenih medijev, vseh ministrstev, vrhovnega sodišča, županstva in vodilnih političnih strank, socialistične stranke (SPS) in Jugoslovanske levice (JUL). Navedena pa ni telefonska Številka stranke Nova demokracija, ki se v zadnjem času distancira od politike oblasti. Močne enote posebnih odredov srbske policije pa so popoldne približno 500 študentom preprečile protestni pohod skozi središče Beograda. Pripadniki policije so zaprli območje za pešce okoli filozofske fakultete, kjer so se sprva zbrali Študentje. Ti so nato s piščalkami in bobni pred policijskim obročem protestirali proti srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču. Študentje nameravajo danes za mirne demostracije proti varnostnim silam uporabiti drugačno taktiko. Tako se ne bodo več umikali enotam policije, ampak se bodo zoperstavili njenim uslužbencem ter tako merili »obojestransko vzdržljivost«, je za radio Index povedal neki njihov predstavnik. Beograjčani pa so se znova množično odzvali pozivu opozicijske zveze Skupaj k udeležbi v protestnem sprehodu v središču srbske prestolnice z osebnimi avtomobili. Tudi včeraj so posebne policijske enote blokirale ulice, ki vodijo v središče mesta, in preprečile sprehod Beograjčanov. Kljub temu se je pred sedežem Demokratske stranke zbralo približno 15.000 ljudi. Zbranim je spregovoril opozicijski vodja Vuk DraSkovič in jih pozval, naj se z vozili vrnejo v središče Beograda, kar so mnogi tudi storili. V petdesetih dneh, kolikor trajajo demonstracije privržencev opozicije zveze Skupaj in študentski protesti, pa je prišlo do svojevrstne diferenciacije tudi med srbskimi mediji, za katere velja, da so pod večjim ali manjšim nadzorom vladajočih strank - Socialistične stranke Srbije (SPS) in. Jugoslovanske združene levice (JUL). Časniki Politika, Politika ekspres, Večernje novosti in Borba so prve tedne demonstracij praviloma povzemali samo poročila državne tiskovne agencije Tanjug. Tako Se vedno ravnata Borba in Politika, Politika ekspres pa je v zadnjem času začela objavljati lastna poročila o demonstracijah, ki pa so izredno skopa in nimajo nobenega razumevanja za motive udeležencev protestnih zborovanj. Do naj večjih sprememb pri poročanju o demonstracijah je prišlo pri Večernjih novostih, ki se ponašajo z največjo naklado. Že dolgo časa namreč objavljajo lastna poročila o dogajanjih v Srbiji, iz dneva v dan pa je mogoče v tem časniku zaslediti za srbske razmere vse bolj radikalne spremembe. V zadnji ševilki objavljajo uvodnik, v katerem ostro napadajo srbsko ministrstvo za pravosodje. Omenjajo, da je srbski predsednik Miloševič med decembrskim pogovorom z niškimi Študenti obljubil, da bo omenjeno ministrstvo preučilo sporne zapisnike o volitvah za odbornike skupščine v Nišu, in sprašujejo, kako to, da ministrstvu po več kot dvajsetih dneh ni uspelo rešiti te preproste enačbe z eno neznanko. Je mar mogoče, da je komisija O VSE isto nalogo opravila v enem dnevu in prišla do ugotovitve, da je zveza Skupaj zmagala v Nišu, se sprašuje uvodničar in odgovarja: »Seveda je mogoče, saj gre za resnično lahko nalogo, za katero niso potrebni tedni in tedni "raziskovanja".« Večernje novosti med štirimi državnimi dnevniki tudi edine povzemajo (skoraj v celoti) pogovor predsednika črnogorskega parlamenta Svetozarja Maroviča za Radio Budva, v katerem je med drugim napovedal možnost, da poslanci Črne gore bojkotirajo delo zvezne skupščine. Poleg poročil o torkovih demonstracijah v Beogradu in drugih srbskih mestih objavljajo tudi odmeve dogajanj v Srbiji v zahodnem tisku. HRVAŠKA / PREDSINOCNJI INCIDENT PERU / NOVA STRATEGIJA PREDSEDNIKA FUJIMORIJA? Hrvati pri krivolovu zajeli ribiško ladjo iz Chioggie Italijanski ribiči kot običajno trdijo, da se niso nahajali v hrvaških ozemeljskih vodah - Sedaj čakajo v Pulju Prepoved poročanja o položaju v japonskem veleposlaništvu Policija priprla japonska novinarja, ki sta bila v ambasadi ZAGREB - Hrvaška obalna straža je predsi-nočnjim med krivolovom v hrvaških ozemeljskih vodah prestregla ribiško ladjo iz Chioggie Damo in jo odpeljala v puljsko pristanišče, kjer bo o nadaljnji usodi šestčlanske posadke odločal sodnik za prekrške. Kot je sporočilo italijansko veleposlaništvo v Zagrebu, ni bil nihče od šestčlanske posadke ranjen. Do incidenta je prišlo predsinočnjim ob 21.15, ko je kapitan ribiške ladje Lupo B. poslal klic v sili po 16 VHF kanalu, ki so ga sprejeli v Anconi. Kapitan je prosil za pomoč, ker naj bi Hrvati streljali vanje. Takoj so obvestili pristaniško poveljstvo v Chioggi, njihov izvidniski čoln pa je prestregel le ladji Lupo B. in Manfrin, ki sta po trditvah obeh kapitanov ribarila y italijanskih ozemeljskih vodah in ne v hrvaških, kot to trdijo hrvaške pomorske oblasti. Kot se je včeraj izvedelo, je hrvaški izvidniski čoln v opozorilo streljal v zrak, tako da bi preprečil beg krivolovcev. Izstrelil je tudi nekaj svetlobnih raket, ena pa je padla na Darno, tako da so se vnele mreže. Kot kaže je prav to po hrvaških trditvah preprečilo, da ni Damo kot ostali dve ladji zbežala na varno v italijanske ozemeljske vode. Kot vedno italijanske pomorske oblasti modro molčijo in ne navajajo, kje se je Damo nahajala, ko so jo prestregli Hrvati. S sodobno navigacijsko opre- mo je namreč skoraj nemogoče, da bi kdo po pomoti zaSel v tuje ozemeljske vode. Prav tako se je težko znebiti suma, da italijanske pomorske oblasti z radarji ne nadzirajo svojih ozemeljskih voda, ker bi morali vsaj preprečevati izkrcevanja ilegalnih priseljencev. Oblasti naj končno povejo, kje se nahajajo italijanski ribiški čolni, ko jih tuje obalne straže prestrežejo. To velja toliko bolj na Severnem Jadranu, ki je ves prekrit z radarskimi sistemi, tako da je vsako sprenevedanje nedopustno. Ribiče iz Chiogge navsezadnje ne poznajo samo Hrvati, z njimi imajo težave tako ribiči iz Romagne kot iz Furlanije-Julijske krajine, tako da v njihove izjave le redki verjamejo. LIMA - Teroristi perujskega levičarskega gibanja Tupac Amaru, ki imajo v japonskem veleposlaništvu v Limi še 74 talcev, niso prebavili, da je priljubljeni perujski novinar Guido Lombardi zavrnil njihovo ponudbo, naj jih pride intervjuvat na zasedeno veleposlaništvo. Prav tako so ogorčeni, ker je perujska policija priprla dva novinarja japonske televizijske mreže Asahi TV, ko sta se vrnila z japonskega veleposlaništva (na sliki AP). Gverilski komandos, kakih 25 do zob oboroženih gverilcev, je prepričan, da bo sedaj pemjska vlada poskušala nad vso zadevo zgrniti medijski molk. Predsednik Alberto Fujimori je namreč sklenil, da se mora kljub krizi s talci javno življenje v Pemju vrniti v normalne kolesnice in to ukazal tudi svojim ministrom. S tako odločitvijo niso zadovoljni v Tokiu, kjer bi hoteli, da krizo čimprej rešijo brez prelivanja krvi. Perujska vlada je namreč prepričana, da bo s čakanjem vodja komandosa Nestor Cerpa Car- tolini postal popustljivejši. To pa bi lahko imelo hude psihološke posledice za 42 talcev, ki so še v rokah svojih ugrabiteljev. Medtem pa je predsednik perujske vlade Alberto Pandolfi v popolnem nasprotju z realnim stanjem predsinočnjim izjavil, da bo vlada storila vse za uresničitev miroljubnega razpleta krize in da se bo vsestransko trudila, da bo dosegla osvoboditev talcev. GORICA Četrtek, 9. januarja 1997 ŠOLSTVO / URADNI ZAČETEK VPISOVANJ V SOBOTO GLASBA / NOV ABONMAJSKI SPORED Rok za vpise v šole zapade 25. januarja Pomen izbire slovenske šole in prednosti večjezičnosti Simfonična sezona ponuja 7 koncertov Prvi bo 12. t.m. v Brotuževem centru - Ob orkestru Verdi iz Trsta nastopi mestne glasbene šole Šolsko leto se še ni dodobra približalo polovici, vendar v šolskih tajništvih v teh dneh že misijo na naslednje. Januar je namreč mesec vpisov, za katere letos rok zapade že zelo zgodaj: v soboto, 25. januarja. Ta datum je pomemben in obvezujoč zlasti za otroke, uCence in dijake, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred posameznih šol, medtem ko je za druge dovolj potrditev vpisa v šoli, ki jo že obiskujejo. Na goriškem šolskem skrbništvu so sklenili, da bodo z vpisovanji uradno zaceli v soboto, 11. t.m., toda Ce se kdo oglasi že danes ali jutri v tajništvih slovenskih šol za vpis ali podrobnejše informacije s tem v zvezi, ga gotovo ne bodo zavrnili. Za bodočnost slovenske šole je izrednega pomena priliv najmlajših v otroške vrtce in prve razrede osnovnih šol. Gotovo je pomembna tudi kontinuiteta pri prehodu v nižjo in nato v višje srednje šole, vendar za mnoge se prav pri vpisu v vrtec in osnovno šolo postavi dilema izbire med slovensko in drugimi šolami. Le zadosten priliv otrok lahko zagotovi ohranitev in dodatne možnosti razvoja razvejane šolske ponudbe v slovenskem jeziku. Zaradi tega je vsa pozornost usmerjena pridobivanju najmlajših in informiranju staršev o prednostih, ki jih nudi slovenska šola. Odbor za slovensko šolo v Gorici je že v prejšnjih šolskih letih natisnil liCno zgibanko, ki v zgoščeni in učinkoviti obliki ponuja pregled slovenske šolske ponudbe. V njej so še posebej poudarjene prednosti, ki jih nudi slovenska šola. Obvladanje jezikov nekega okolja je nezamenljivo sredstvo za spoznavanje, dojemanje in razumevanje okolja in vseh njegovih značilnosti, otrokom pa pomaga tudi, da z medsebojnim spoznavanjem premagujejo predsodke. V otroških letih je učenje drugega in tretjega jezika najlažje, kot dokazujejo študije v različnih evropskih državah, ki kažejo na prednosti večjezične vzgoje. Večjezični otroci so sposobnejši pri dojemanju in sklepanju, imajo bolj razvite komunikacijske sposobnosti, uspešnejši so pri uCenju drugih jezikov, strpnejši in bolj dovzetni za različnosti. Ti argumenti, ki jih slovenska šola ponuja v razmislek staršem, so zadostni in dokaj prepričljivi razlogi za izbiro slovenske šole. Pri tem je še posebej pomembno, da se po prvem stiku s slovenskim okoljem v vrtcu otrokom iz mešanih ali v posameznih primerih tudi iz povsem italijanskih zakonov ponudi možnost, da prve zametke večjezičnosti krepijo in razvijajo z nadaljevanjem izobraževanja v slovenski šoli. Izkušnje zadnjih let dokazujejo, da je se ta zavest krepi tudi v narodnostno mešanih okoljih, zato pa je toliko bolj nerazumljiva in za otroke negativna izbira tistih posameznih slovenskih staršev, ki se teh prednosti ne zavedajo in svoje Vabilo k vpisu otrok v slovensko šolo V že dokaj nasičenem sporedu koncertov klasične glasbe se bo v nedeljo v Gorici zaCela nova koncertna sezona. Gre za simfonično sezono, ki je sad sodelovanja med Glasbeno fundacijo “Citta di Gorizia” in Verdijevim gledališčem iz Trsta. Ponudila bo sedem koncertov. Prvi bo na sporedu že v nedeljo, 12. januarja, ob 17.30 v Bratuževem centru. Koncertni spored so predstavili včeraj na občini. Predsednik mestne glasbene fundacije Franco Sturzi je povedal, da so po lanskem uspešnem prvem poskusu obnovili sodelovanje z Verdijevim gledališčem. Sezona bo ponudila štiri koncerte Verdijevega orkestra, trije koncerti pa bodo v režiji mestne glasbene šole z nastopi šolskega orkestra, ki ga sestavljajo gojenci in profesorji. Sodelovanje z go-riško glasbeno šolo je pozitivno ocenil tudi nadzornik tržaškega Teatra Verdi Lorenzo lorio, ki je dejal, da sezona v Gorici ustreza želji lirične ustanove, da bi svoje dejavnosti iz Trsta razširila na vso deželo. Verdijev orkester bo torej imel v Gorici štiri koncerte. Prvi bo v nedeljo ob 17.30. Dirigent bo VValter Themel, solista Laura Grandi (violina) in Valter Sivilotti (klavir), na sporedu pa bodo skladbe Mozarta in Mendelssohna. Naslednji koncerti bodo v nedeljo, 9. februarja, ob 17.30 (dir. Federico Gu-glielmo), v nedeljo, 2. marca, ob 17.30 (dir. Niška Ba-reza) in v soboto, 19. apri- otroke prikrajšajo za širši razgled, ki bi jim ga gotovo nudila izbira slovenske šole. Podrobnejše informacije s tem v zvezi lahko vsakdo dobi na dveh didaktičnih ravnateljstvih za slovenske osnovne šole in vrtce na Goriškem, kot tudi v posameznih šolah in vrtcih. Goriško didaktično ravnateljstvo (tel. 531824) je pristojno za otroške vrtce v Gorici (Ul. Brolo in Ul. Fabiani), Standrežu, Pevmi, Krmi-nu in osnovne šole v Gorici (Ul. Brolo), Standrežu, Pevmi, Steverjanu in na Plešivem. Dober-dobsko ravnateljstvo (tel. 78009) skrbi za vrtce in šole v Doberdobu, Pomjanu, Sovodnjah ter za vrtec v Rupi in šolo na Vrhu. Poleg teh je slovenski otroški vrtec tudi v Steverjanu, ki pa je občinski. GORIŠKA HRANILNICA / SKLAD ZNAŠA 900 MILIJONOV Prispevki za razne dejavnosti Društva in organizaicje morajo predložiti prošnje do 31. marca Odbor Fundacije goriške hranilnice je za leto 1997 namenil 900 milijonov lir za razne prispevke in dobrodelne namene. Vsoto so porazdelili na štiri glavne postavke. Za posege na področju zdravstva in socialne oskrbe so namenih 240 milijonov lir. Večji del vsote bo šel za nakup opreme, 100 milijonov pa bodo razdelili združenjem, ki skrbijo za zdravstveno pomoč, oskrbo prizadetih, ostarelih in za prevencijo družbeno relevantnih patologij- Za šostvo in izobraževanje so letos predvideli 200 milijonov: 150 so jih namenili Konzorciju za razvoj univerzitetnega središča v Gorici, 50 pa za nakup šolskih potrebščin in opreme. Kar zadeva kulturne dejavnosti, so ob prispevkih javnim upravam (goriški občini za pripravo tisočletnice, tržiški za pomladansko glasbeno sezono) in drugim združenjem (Odbor za proslavljanje 90-letnice Bohinjske železnice) predvideli še naslednje postavke: 40 milijonov lir za glasbeno in pevsko vzgojo; 60 milijonov za publikacije krajevnega pomena ter za obnovo umetnin in kulturnih spomenikov; 140 milijonov za prispevke kulturnim organizacijam za prirejanje razstav, posvetov, glasbenih, gledaliških, filmskih, folklornih in drugih manifestacij. Za športne in rekreacijske dejavnosti so namenili 40 milijonov lir in sicer predvsem za uvajanje mladine v športno udejstvovanje. Fundacija opozarja interesente, da morajo predložiti prošnje za prispevke najkasneje do 31. marca letos. Obrazci in informacije o spremni dokumentaciji so na razpolago na sedežu na Korzu Italia 110, tel. 537111. NOVICE Dan emigranta na TV Primorki Slovenci iz videmske pokrajine in številni gostje so se množično udeležili nedeljskega Dneva emigranta v Čedadu, ki ga kulturne organizacije iz Benečije prirejajo že celih 35 let z namenom, da opozorijo nase, na svojo družbeno in gospodarsko obrobnost. Dan emigranta pa je tokrat imel še poseben vsebinski naboj. Priredili so ga namreč v spomin na Izidorja Predana - Dorica, ki je pred petintridesetimi leti prvič dal pobudo za to srečanje. Daljšo reportažo z Dneva emigranta bodo nocoj ob 20.45 predvajali na TV Primorki v okviru zamejske oddaje Med SoCo in Nadižo. Monodrama o Vajontu Zgodba o Vajontu je naslov monodrame, ki jo bodo nocoj ob 20.30 zaigrali na odru goriškega Kulturnega doma v okviru abonmajske sezone italijanskega gledališča. Monodramo sta napisala Marco Paolini, ki nastopa tudi v glavni vlogi, in Gabriele Vacis. Gledališka igra ponuja razmišljanje o katastrofi, ki je pred dobrimi triintridesetimi leti razdejala štiri naselja v dolini reke Piave in ki jo je, tako kot mnoge podobne tragedije, posredno povzročil človek. Patrik Gabarrou gost CAla Svetovno znani francoski alpinist Patrik Gabarrou bo jutri, 10. janaurja, gost goriške sekcije planinskega društva GAL Srečanje bo v konferenčni dvorani gospodarskega razstavišča ob 21. uri in bo edino v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini. Gabarrou bo govoril o Mont Blancu, prizorišču mnogih njegovih alpinističnih podvigov. KRONIKA / 35-LETNIK NAREDIL SAMOMOR Dva tedna mrtev v hiši Po odkritju trupla v Ul. Croce (foto Bumbaca) Davide Mauri V stanovanju v Ul. del-la Croce v Gorici so včeraj odkrili truplo 35-letnega Davida Maurija, ki je naredil samomor s plinom. Gre za tragedijo osamelosti mladega človeka. Kot je namreč ugotovil zdravnik, je Mami ležal mrtev že vsaj 15 dni, ne da bi se kak znanec medtem pozanimal, zakaj ga toliko Časa ni na spregled. Vprašanje so si nazadnje postavili pri SERT-u, službi za zdravljenje od zasvojenosti z mamili, kamor je pokojnik redno zahajal. Ker ga že precej dni ni bilo, je osebje dalo alarm, policija pa je zahtevala poseg gasilcev, ki so s silo odprli vhodna vrata Mau-rijevega stanovanja. V notranjosti se jim je ponudil žalostni prizor. Mauri si je vzel življenje z najlonsko vrečko, v katero je napeljal plinsko cev. Karabinjerji so uvedli preiskavo, vendar so okoliščine dogodka dokaj jasne v vsej tragičnosti. Pokojnik je živel težko življenje na robu ti. “normalne” družbe. Morda je prav v dneh, ko so se drugi predajali božični nakupovalni mrzlici ali se pripravljali na praznovanje, z vso težo občutil svojo osamljenost in se dokopal do odločitve za korak brez povratka. Tižič: trije aretirani radi mamil Osebje letečega oddelka goriške kvesture in tržiške-ga komisariata je aretiralo tri osebe v Tržiču zaradi posesti in razpečevanja mamil. Aretirani so 34-letni Alessandro Furlan, 31-letna Elena Ocretti in 27--letna Cristina Visi-tin. Slednja je že bila v zaporu zaradi prekrškov v zvezi z mamili. Trojica je po ugotovitvah policistov, ki so jih zasledovali že nekaj časa, organizirala mrežo razpečevanja trdih mamil med narkomani na Tržiškem in jih vsak teden oskrbovala s približno 30 grami heroina, občasno pa so prodajali tudi kako dozo LSD-ja. Mamilo so nabavljali v Venetu. la, ob 20.30 (dir. Maffeo Scarpis). Orkester mestne glasbene šole bo v nedeljo, 26. januarja, ob 17.30 pod vodstvom Valterja Sivilotti j a izvajal glasbo Beatle-sov v klasični priredbi. Isti orkester bo v komorni sestavi 27. aprila ob 20.30 koncertiral pod taktirko Carla Grandija, v nedeljo, 11. maja, pa bo sklenil sezono s koncertom pod vodstvom dir. Francesca Manderja. Vsi koncerti razen predzadnjega, ki bo v cerkvi v Podturnu z brezplačnim vstopom, bodo v Bratuževem centru. Posamezna vstopnica velja 10 tisoč lir (znižana 6 tisoC), abonma pa 50 tisoC (30 tisoč). Predprodaja je v teku v agenciji Appiani. KINO GORICA VITTORIA 1 16.50-18.40-20.30-22.15 »II gobbo di No-tre Dame«. Walt Disney. VITTORIA 3 18.00-20.00-22.00 »Spiriti nelle tenebre«. I. Michael Douglas in Val Kil-mer. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Fantozzi, il ritorno«. Igra Paolo Villaggio. □ OBVESTILA ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici odprt v petek, 10. januarja, od 11. do 13. ure. CICIKLUB sporoča, da bo prvo srečanje po božičnih počitnicah v ponedeljek, 13. januarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da bo februarja v Podk-loštru tradicionalni tečaj smučanja (alpsko smučanje, tek, deskanje). Prijave ob sredah od 11. do 12. in četrtkih ob 19. do 20. ure na sedežu v ulici Malta 2, tel. 33029. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 15. t.m. postavljena razstava članov fotokluba Skupina 75. Ogled ob delavnikih od 10. do 13 in od 16. do 18. ure in med prireditvami. n_____________IZLETI SPDG Smučarski odsek priredi 19. januarja avtobusni smučarski izlet na Zoncolan. Prijave na sedežu še danes. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi 19. januarja izlet v Bad Kleinkir-chheim. Prijave pri Brunotu. PD RUPA-PEČ priredi 26. januarja avtobusni izlet na sneg v Podklošter/Arnold-stein. Prijave pri Tanji Kovic -tel. 882285. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri. [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - DTJDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. NOVICE CENE / DOBER REZULTAT PRODIJEVE VLADE Decembra najnižja inflacija v zadnjih 27 letih (+2,6%) Letna inflacija znaša 3,9 odst. - Bojazen pred porastom v januarju RIM - Lansko leto se je za italijansko gospodarstvo z rekordom: inflacija je decembra zdrknila na 2, 6 odstotka. V zadnjem Četrtletju ni bila inflacijska raven nikoli tako nizka; nižjo stopnjo inflacije (2,5 odtotka) so zabeležili junija 1969. V enem letu se je mesečna inflacija (izračunana po posameznih mesecih) zmanjšala za skoraj tri točke, točneje 2,9 odstotka, to je od 5,5 odstotka iz lanskega januarja do decembrskega 2,6 odstotka. Inflacija zadeva seveda porast cen na drobno. Bistveno se je zmanjšala tudi povprečna letna inflacija, in sicer za poldrugi odstotek, od 5,4 na 3,9 odstotka. Podatek je kar se da razveseljiv, pa Čeprav je guverner centralne Banke Italije Antonio Fazio v zaCetku decembra predvideval še za desetinko odstotka boljši rezultat. Lani so zabeležili sledečo stopnjo mesečne in- flacije: januar 5,5% februar 5,0% marec 4,5% april 4,5% maj 4,3% junij 3,9% julij 3,6% avgust 3,4% september 3,4% oktober 3,0% november 2,6% december 2,6% Ob tako vztrajnem padanju inflacije ostaja njen rekordni dosežek iz novembra 1974 le še spomin. Takrat je namreč poskočila kar do 26,2 odstotka. Zatem je bilo potrebnih celih deset let, da je spet zdrknila pod 10 odstotkov (septembra 1984 je znašala 9, 8 odstotka. Zakladno ministrstvo je v svojem tiskovnem sporočilu izrazilo zadovoljstvo nad letošnjimi rezultati. Prodijeva vlada je dosegla zastavljeni cilj in ga celo presegla, saj je predvidevala, da se bo mesečna inflacija zaustavila tja pri treh odstotkih. Mini- strstvo je tudi napovedalo nov cilj za letošnje leto, to je 2,5 odstotka povprečne letne inflacije (letos je znašala, kot zapisano, 3,9 odst.). Ta cilj je dosegljiv, treba bo le vztrajno, skozi vse leto izboljšati dosedanje rezultate. Predsednik vlade Romano Prodi je v prejšnjih dneh izrazil zaskrbljenost, ker naj bi januarja inflacijska raven spet rahlo narasla. Izvedenci državne statistične družbe Istat so vCeraj to domnevo potrdili, porastu pa naj bi botrovali le »tehnični faktorji« ne pa dejanski porast cen proizvodov na drobno. Gre za različno izračuna- vanje porasta cen, ki so ga uvedli lanskega januarja. Zavod Istat je sporočil, da cene niso poskočile v devetih od skupno dvajsetih glavni mest italijanskih, ponekod pa so povprečno celo padle (v Bologno za 0, 3 odstotka, v Reggiu Calabrii za 0,1 odstotka). NajveCje poraste so zabeležili v Benetkah, Genovi, L’Aquili in Neaplju (+0, 2%). Iz tendenčnih podatkov je razvidno, da je bila decembra inflacija najvišja v Rimu (+3, 2%) pred Barijem (+3, 1%), Benetkami, Bologno in Neapljem (z mesečno inflacijo + 3%). ____SLOVENIJA / VSE BOLJ ŽIVAHNA SEJEMSKA DEJAVNOST_h Prava poplava sejmov LJUBLJANA - V zadnjem Času je sejemska dejavnost v Sloveniji zelo bogata, poleg že ustaljenih, sejemske prireditve prirejajo tudi drugod. Tudi v slovenskem prostoru prihaja do ostre konkurence na tem področju. Ta je dvojnega značaja. Na eni strani nekateri osrednjemu sejmu v prestolnici hočejo odvzeti nekak primat, Ceš da so tudi drugi kraji na Slovenskem sejemsko pomembni. Na drugi strani pa tudi v sami Ljubljani prihaja do konkurenčnih naskokov na sedanjo ustaljeno upravo Ljubljanskega sejma. Prihaja pa, in to v raznih krajih Slovenije, tudi do dvojnikov nekaterih ustaljenih sejmov. Podobno se dogaja tudi v Italiji, tudi v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je dvojnikov kar precej. Med slovenskimi sejmi je Ljubljanski najbolj uspešen in cenjen tudi v tujini, pa Čeprav je treba pošteno povedati, da gre največji uspeh obiskovalcev (po 150.000 na leto) Obrtnemu sejmu, ki se že veliko let prireja v Celju. V tem primeru gre za zares ljudski sejem. Ljubljanski sejem sodi med najstareješe in tudi najbolj uspešne. Ne da bi se spuščali v sejme iz prejšnjih Časov, kakršne poznamo v vsakem večjem naselju, so v Ljubljani že leta 1925 bili sejemsko zelo na konju, saj jih najdemo med ustanovitelji mednarodne sejemske zveze UFI. V to mednarodno zvezo sejmov sodijo danes nekateri specializirani ljubljanski sejmi. Prav tako so med pobudniki in najbolj resnimi in dejavnimi člani svetovne federacije vin OIV. Njihov vinski sejem je eden sedmih ocenjevalnih sejmov vin v Evropi. Pred poldrugim letom so bili med pobudniki koordinacije med sejmi Srednje Evrope. Lani so imeli veliko specializiranih sejmov. Na njih so, poleg domačinov, razstavljali tudi tujci. Zanimali so se za slovenske kliente in tudi za tiste iz držav nekdanje jugoslovanske federacije, ki so se lani pričeli vračati na ljubljansko sejmišče. Tudi za letošnje leto so si začrtali vrsto sejmov. Pričeli bodo z modnim sejmom 19. februarja. Sejem bo trajal štiri dni. Ta sejem bo v Ljubljani že 44-iC. Sledila bosta sejma Alpe Adria: prvi, z naslovom »Dom«, bo od 4. do 9. marca, drugi, z naslovom »Turizem, šport in umetnost«, pa bo od 18. do 22. marca. V istih dneh bodo še trije sejmi: »Fotostik«, »Ars Antiquar Fair« in »Ribolov in lov«. Na začetku aprila, od 2. do 6., bo na vrsti sejem »Kulinarika«, tj. sejem prehrane, opreme za gostinstvo in trgovine. Letos se v dneh od 19. do 27. aprila vraCa Avtomobilski salon. Pred leti je privabljal zelo veliko ljudi, prirejali so ga vsako leto, potem so se odocili, da bo tak sejem vsaki dve leti. Informatika bo na vrsti od 7. do 10. maja. V dneh od 20. do 23. maja bo bienalni sejem »Tehnika za okolje«, t.j. sejem sredstev in naprav za varstvo in saniranje okolja. V istih dneh bo na sejmišču še en sejem in sicer tisti o napravah za varovanje objektov, premoženja in oseb. »Vino Ljubljana« je naslov že ustaljenemu sejmu, ki je povezan z mednarodnim natečajem vin. Kvalitetna in številna mednarodna komisija pokuševalcev ocenjuje veC kot tisoč vin. Na dosedanjih sejmih, bilo jih je že 43, so številna priznanja dobili tudi vinogradniki iz goriških Brd na italijanski strani meje, v zadnjem Času se uveljavljajo tudi posamični vinogradniki na slovenski strani meje, od KopršCine do Krasa, od Vipavske doline do Brd. Po poletnem premoru bodo na vrsti, od 24. do 27. septembra, še sejem učil, ter, v istih dneh, sejem »Narava in zdravje«, od 6. do 10. oktobra sejem »Sodobna elektronika«, od 11. do 16. novembra »Pohištveni sejem«, od 25. do 30. novembra »Šport in rekreacija«, in končno, v decembru »Veseli december«. Brez dvoma bodo tudi letošnji sejmi privabilituje raz-stavljalce, med katerimi je kar veliko Italijanov, še največ iz Frulanije - Julijske krajine. Marko VValtritsch lij Nič več »dvojno delo« za javne uslužbence RIM - Javni uslužbenci, za katere bodo ugotovili, da opravljajo dodatno delo »na Cmo«, bodo od 1. marca lahko odslovljeni. Določilo v tej zvezi vsebuje pred kratkim odobreni finančni zakon. Tisti uslužbenci, ki danes opravljajo dvojni poklic, bodo morali do 1. marca urediti svoj položaj: ali tako, da se odpovejo drugemu delu, ali pa da se odločijo za »part time«. V tem primeru bo drugo delo dovoljeno s pogojem, da ni v nasprotju v funkcijo, ki jo uslužbenec opravlja v javni ustanovi. Pač pa se »part timea« ne bodo mogle poslužiti nekatere kategorije javnih uslužbencev, kot na primer vojaško osebje, policija in gasilci ter vodilni funkcionarji. Možnost »part timea« obstaja že dolgo časa, vendar se ga poslužuje le malo javnih uslužbencev: od skupnih treh milijonov in pol uslužbencev javnih ustanov se je za to obliko dela odločilo le nekaj manj kot 11 tisoč, povečini žensk. V Grčiji 7,5-odstotna inflacija ATENE - Grčija je med vsemi državami članicami Evropske unije tista z najvišjo inflacijo. Lani je namreč znašala 7, 5 odstotka, kot je vCeraj uradno potrdil osrednji statistični urad. Se leta 1994 je inflacija v Grčiji znašala 10, 8 odst., leto kasneje pa 8, 1. Kljub rahlemu izboljšanju je država še vedno dokaj daleč kriterijem za vstop v Evropski valutni sistem. V Atenah računajo, da se bodo pridružili enotni valuti leta 2000 ali 2001. Uspešne slovenske obveznice LONDON - Vodilna evropska finančna revija International Finance Review je v zadnji številki razglasila evroobveznice, ki jih je lani izdala Slovenija, kot najuspešnejše v letu 1996, v primerjavi z drugimi mednarodnimi obveznicami, ki so jih lani izdale vzhodnoevropske države. Po oceni avtorja članka Keitha Mullina je bila ponudba slovenskih evroobveznic v vrednosti 325 milijonov dolarjev tako uspešna, da se z njo niso mogle meriti druge države regije. Uspeh je pomembnem tudi zato, ker Slovenija še ni Članica OECD. NLB najboljša slovenska banka LONDON - Revija Business Central European, ki jo izdaja založniška hiša The Economist iz Londona, je objavila rezultate o najboljših podjetjih in bankah v Srednji in Vzhodni Evropi. Po anketi je v Sloveniji (uvrstili so jo med »Višegrajske države«, ostale države nekdanje Jugoslavije pa so v »Balkanski« skupini) najboljša banka Nova Ljubljanska banka, sledijo ji SKB banka, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, peto mesto si delita Abanka in Probanka. Najboljše tri tuje banke v Sloveniji pa so Bank Austria, Creditan-stalt in Volksbank, so sporočili iz NLB. Priročni osebni računalniki za Windows CE TOKIO - Japonski družbi NEC in Casio Computer sta sporočili, da sta na ameriškem trgu začeli prodajati priročne osebne računalnike, ki delujejo na podlagi operacijskega sistema Win-dows Ge podjetja Microsoft. Računalnika Mobi-lePro družbe NEC in Cassioppeia družbe Casio tehtata približno 400 gramov, široka sta 17, 5 centimetra, debela pa samo devet centimentrov. Oba računalnika si lahko zapomnita približno 2 megabita informacij, njuna cena pa znaša približno 500 dolarjev. 8. JANUAR 1997 v LIRAH S valuta nakupni prodajni s ameriški dolar 1518,00 1563,00 CD N nemška marka 971,00 991,00 funt šterling 2583,00 2638,00 2 o švicarski frank 1119,00 1149,00 j!« N . belgijski frank 46,63 48,63 W H* francoski frank 285,00 295,00 « co danska krona 252,00 262,00 O ® j£ norveška krona 232,00 242,00 <3 |m> švedska krona 215,00 225,00 kanadski dolar 1113,00 1153,00 itmm 4NI (0 portugalski eskudo 9,28 10,18 nizozemski gulden 859,00 884,00 Ec ^ avstrjski šiling 137,10 141,60 Q španska pezeta 11,16 12,26 < grška drahma 5,94 6,74 IM irski šterling 2526,00 2606,00 /ir\ japonski jen 12,81 13,71 1 avstralski dolar 1160,00 1230,00 »j r® madžarski florinf 8,75 11,50 Up hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,70 11,20 8. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1522,00 1552,00 nemška marka 974,00 992,00 francoski frank 286,00 296,00 nizozemski gulden 360,00 885,00 belgijski frank 46,82 48,62 funt šterling 2561,00 2641,00 irski šterling 2522,00 2617,00 danska krona 253,00 263,00 grška drahma 6,06 6,66 kanadski dolar 1114,00 1149,00 švicarski frank 1120,00 1145,00 avstrijski šiling 137,22 141,72 slovenski tolar 10,80 11,25 8. JANUAR 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1540,250 EKU 1901,280 nemška marka 979,430 francoski frank 289,870 funt šterling 2599,170 nizozemski gulden 872,560 belgijski frank 47,531 španska pezeta 11,647 danska krona 256,820 irski funt 2558,660 grška drahma 6,246 portugalski eskudo 9,786 kanadski dolar 1137,050 japonski jen 13,309 švicarski frank 1133,790 avstrijski šiling 139,200 norveška krona 237,200 švedska krona 220,710 finska marka 327,430 MILANSKI BORZNI TRG 8. JANUAR 1997 INDEKS MIB-30: +1,51 % delnica cena var, % delnica cena var. % Alleanza Ass. 10.058 -0,15 Mediolanum 14.246 +0,71 Bca di Roma 1.178 -1,00 Montedison 1.109 +2,78 Bca Fideuram 3.245 -0,36 Olivetti 606 +5,62 Benetton 18.722 +0,61 Parmalat 2.409 +2,51 Comit 2.678 -0,63 Pirelli Spa 2.904 +3,16 Credit 1.651 +0,73 Ras 13.562 -0,60 Edison 9.690 +2,74 Rolo 14.555 +0,34 Fiat 4.236 -1,35 Saipem 7.124 + 1,90 Gemina 758 +2,26 San Paolo To 9.145 -0,58 Generali 27.778 -0,49 Sirti 10.093 +2,68 Imi 13.026 -0,29 Štet 6.720 +2,22 Ina 1.869 -1,94 TIM 3.960 + 1,43 Italgas 6.621 +2,00 Telecom Ita 4.064 +0,94 La Fondiaria 5.223 -0,68 Mediaset 7.006 +0,57 Mediobanca 8.036 +0,62 NOVICE Tombo spet boli zapestje BOLOGNA - Zaradi ponovnih boletin v zapestju je Alberto Tomba včeraj prekinil trening na smučiščih v Comu alle Scale in se vrnil na zdravniški pregled v Bologno. Njegov nastop na nedeljskem slalomu v Chamonboi je pod vprašajem. Juventus na vrhu VVIESBADEN - Ekipa Juventusa je lansko leto končala na prvem mestu posebne lestvice, ki jo sestavlja Mednarodna zveza za zgodovino in nogometne statistike IFFHS. Gre za posebno točkovanje, ki upošteva vse tekme v državnem in mednarodnem memilu v sončnem letu. Lestvico sestavljajo od leta 1991, Juventus pa je prvo mesto osvojil z najvišjo prednostjo doslej. Med prvimi stotimi ekipami je devet itabjanskih enajsteric, sedem španskih, po šest nemških in francoskih, pet ruskih in štiri škotske. 76 ekip je evropskih, 23 južnoameriških in ena afriška Vrstni red: 1. Juventus (Ita) 335 točk; 2. America Gali (Kol) 261, 5; 3. Barcelona (Spa) 256; 4. Atletico Madrid (Spa) 252; 5. River Plate (Arg) 249, 5; 6. Ajax (Niz) 249. Alphand najhitrejši CHAMONK - Na treningu pred sobotnim smukom za svetovni smučarski pokal v Chamonboi je bil najhitrejši Francoz Luc Alphand. Sedanji lider pokala v tej disciplini je dosegel čas 1:49, 42, za njim pa so se uvrstili Švicar Urs Lehmarm (1:50, 72) in rojak Adrien Duvillard (1:50, 88). Dakar ’97: premoč Francozov GAO (MALI) - Na avtomoto dirki Dakar 1997 se nadaljuje premoč Francozov. Peto etapo sta dobila Fontenay na mitsubishiju med avtomobili in Ma-gnaldi na ktm med motorji. Na skupni lestvici vodita Saby in Serieys (mitsubishi) med avtomobilisti in Peterhansel (yaaha) med motorji. De Martinovi veleslalom FIS NEVEJSKO SEDLO - Italijanska smučarka Tiziana De. Martin je dobila mednarodni veleslalom FIS na Nevejskem sedlu. Za 19 stotink sekunde je bila po dveh tekih hitrejša od rojakinje Lare Magoni, ki je vodila po prvem teku, in 24 stotink od Slovenke Alenke Dovžan. Sodelovalo je 110 smučark iz 8 držav. Danes bo še en veleslalom. Uspeh Giorgioneja AREZZO - V zaostali tekmi 16. kola nogometne C2 . lige je Giorgione v gosteh s 3:2 premagal Arezzo. Anderssonu kolo kazni MIT,AND - Nogometni sodnik je v zvezi z nedeljskimi prvenstvenimi tekmami za dve koli diskvalificiral Juventusovega Francoza Zidaneja in Parmi-nega napadalca Mellija. S prepovedjo igranja za eno kolo so bili kaznovani Andersson (Bologna), Chiesa (Parma), Torricelli (Juventus), Traversa (Perugia), Carboni in Delvecchio (Roma), DTgnazio (Vicenza), Giunta (Verona), Grandoni (Lazio), Mila-nese (Napoti) in Orlando (Udinese). Kar se tiče An-derssonove diskvalifikacije, ki je vzbudila precej polemik, je v utemeljitvi rečeno, da se je nogometaš Bologne obrnil proti sodniku in izrekel žaljiv stavek na njegov račun, medtem ko se je v teku približeval klopi svojega moštva. KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Ljubljančani na koncu popuslili Po vodstvu z 61:55 je Doblado s trojkami zagotovil zmago Čaji San Fernando Gaja San Fernando -Smelt Olimpija 81:76 (34:37) SMELT OLIMPIJA: McDonald 6, Mitič 16, Tušek 13, Henrie 19, Stepanja 1, Hauptman 6, Kraljevič 13, Jurkovič. SEVILLA - V prvi tekmi druge faze evropske košarkarske lige je ljubljanska Smelt Olimpija kljub solidni igri doživela poraz v Španiji in izgubila lepo priložnost, da bi morda odločilno utrdila svoj položaj tik pod vrhom G skupine. Usodna za Ljubljančane je bila slaba igra v obrambi v drugem polčasu, temu pa je treba dodati še nekaj nepremišljenih potez Marka Mitiča v napadu. Prvi polčas je bil zelo izenačen. Obetavni Stepa-nija si je takoj nabral tri osebne napake, dobro pa je v raketi namesto njega igral Tušek, ki pa v drugem polčasu ni prišel do izraza. Moštvi sta se izmenjavali v vodstvu, a največ s šestimi točkami prednosti. V začetku drugega dela so gostitelji pobegnili Ljubljančanom (49:43), ki pa so s trojkami Henrieja in Mitiča dosegli največjo prednost 61:55. Takrat so imeli niti igre trdno v svojih rokah, toda so popustili in Spanci so se s trojkami Doblada spet pobrali. Pri izidu 78:76 so imeti Spanci v rokah predzadnji napad, Andersson (23) pa je dosegel neverjetno trojko in skupaj z Ro-merom (21) imel največ zaslug za zmago Spancev. Ostale tekme bodo na sporedu danes. Milanski Stefanel, ki bo v gosteh igral pri belgijskem Char-leroiu, je v Bruselj odpotoval brez kapetana Nanda KOŠARKA / SINOČI V PROMOCIJSKI LIGI Dom Agorest ugnal Kontovel v 40. minuli Dom Agorest - Kontovel 98:93 (44:44) DOM: Košuta 13 (7:8, 3:4, 0:1), Corsi 22 (8:8, 1:1, 4:8), Kocjančič, Franco 23 (15:18, 4:6), Gej 1 (1:4, 0:2, 0:1), Di Cecco 19 (2:2, 7:11), Podber-sig 6 (2:2, 2:4), Ambrosi 1 (1:2,0:1), Jarc 16 (10:12,3:6). KONTOVEL: Starc 3, Spa-doni 4 (1:2), Turk 17 (3:8), I. Emili 6 (2:2), Gulič 13 (3:4), Zupin 3 (1:2), Civardi 36 (10:10), Černe 8, M. Emili, Godnič 3 (1:2). TRI TOČKE: Starc 1, Spadoni 1. SODNIKA: Lento (Videm), Gaigiuol (Campoformido). Po izredno izenačeni tekmi so domovci v zaostali tekmi promocijske lige prav v zadnji minuti strli odpor Kontovela. V začetku so gostje z zelo hitro igro presenetili domovce in si v 10. minuti pridobiti deset točk prednosti (24:14), nakar je Dom s prehodom na consko obrambo 3-2 uspel zajeziti dotlej uspešen Kontovelov napad. Ze v tem delu srečanja se je vsekakor razigral Igor Civardi, ki je bil za domovce vse do konca nerešljiva uganka. Igor Civardi 36 točk! Trener Zmago Sagadin Gentileja, ki se še ni znebil mrzlice, zaradi katere ni nastopil niti na nedeljski prvenstveni tekmi proti Scavoliniju. Kljub tej odsotnosti in kljub povprečni formi so Milančani nesporni favoriti, saj Belgijci niso doslej v evroligi dose- gli niti ene zmage. Bolonjski Teamsystem se bo v Grčiji pomeril s Panonio-som, ki v F skupini zaseda zadnje mesto s tremi zmagami. Največ pričakovanja vlada za nastop Američana Eriča Murdocka, ki je prevzel mesto odslovljenega rojaka Crottyja. Najtežje delo čaka Kinder, ki bo igral v Barceloni. Potem ko je v njegove vrste prestopil srbski as Saša Djordjevič, nastopa španski klub v evropski ligi z obnovljenimi ambicijami. To velja tzudi za mnoge druge ekipe, ki so med prvenstvenim odmorom zamenjali precej igralcev. Žrtev čistk je bil tudi slovenski reprezentant Teoman Alibegovič, ki ga je istanbulski Ulker zamenjal z Američanom Seanom Hig-ginsom.. H ODBOJKA n Evroliga: Salonit zamudil priložnost Proti Grkom 2:3 po 2:1 NOVA GORICA -Igralci Salonita iz Anhova so v prvi tekmi četrtfinalne faze evropske odbojkarske lige zamudili lepo priložnost, da bi pred nega grškega prvaka Panathinaikosa. Izgubili so namreč s 3:2 (17:15), potem ko so v setih vodili z 1:0 in 2:1, imeli pa tudi možnost, da _ z 2:0. Telovač Erjavec je bila pravi pekel, v njej pa so Sukerjevi odbojkarji dolgo časa igrali odlično, vendar pa v ključnih trenutkih premalo odločno, da bi ugnali sicer ne nepremagljive Grke. Ostali izid: Ankara - Daytona Modena 0:3 (2:15,13:15, 9:15) ROKOMET Principe v prvenstvu Se brez poraza V Trstu tokrat padel Prato Principe - Prato 23:22 (10:10) PRINCIPE: Mestriner. Barberini, Massotti 5, Guer-razzi 3, Schmidt 6, Lo Duca 3, Tarafino 6, Pastorelli, Ka-vrecic, Milosavljevič. Tržačani so kolo pred koncem prvega dela rokometne lige še nepremagani. V prvem polčasu so po začetnem vodstvu 4:0 zaigrati slabo in Prato je imel v nadaljevanju tudi dva gola prednosti (6:8). Drugi polčas je bil v znamenju boljše igre Principa (17:14, 23:19), Prato (Kobilica devet golov) pa ni nikoli popustil. Vrstni red: Principe 24, Ortigia 20, Bologna 17, Prato 16, Teramo 15, Modena 14, Bressanone 13, Merano 10, Rubiera 9, Morsano 7, Rosolini, Ma-zara del Vallo in Conver-sano 6, Benevento 1. NOGOMET / SINOČI V ZAOSTALI TEKMI PROMOCIJSKE LIGE Zarjani osvojili dragoceno točko Bazovci so povedli v začetku drugega polčasa, gostitelji pa so izenačili v 92. minuti Tudi drugi polčas je bil v znamenju zelo izenačene igre, vendar je bilo pri tem bistveno, da so si ključni Kon-tovelovi igralci nabrati po štiri osebne napake. Po drugi strani je res, da Dom tega ni znal izkoristiti, kot tudi ni znal izkoristiti svoje višinske prednosti, saj je Kontovel z zelo požrtvovalno igro ujel veliko število žog, ki so se odbile od obroča. Prav v zadnji minuti je torej o zmagovalcu odločala večja natančnosti pri prostih metih. IZJAVI TRENERJEV livio Semolič (Dom Agorest): Zmago bi si zaslužili obe ekipi. Svoje igralce moram pohvaliti za veliko natančnost pri prostih metih (kar 46:56, op. ur!), gostje pa so bili prav gotovo bolj borbeni.« Igor Meden (Kontovel): »Večji del tekme smo bili v vodstvu in nobena krivica se ne bi zgodila, če bi zmagali mi. Domovci si zaslužijo pohvalo zaradi izredne natančnosti pri prostih metih, po mojem mnenju pa sta sodnika vendarle ubrala preoster kriterijh sojenja.« KOŠARKA / MLADINCI Jadran strl odpor Servolane z dobro igro v drugem delu Servolana - Jadran 70:80 (32:30) JADRAN: Brazzani, Požar 16, Guštin, Ve-linsky 17, Slavec 19, Umek 13, Franco 9, Starc 6, Fonda, trener Čehovin 3T: Požar 2, Franco 2, Slavec 1 Jadranovi mladinci so sklenili prvi del prvenstva z novo zmago, tokrat proti solidni Servolani Latte Carso. Začetek tekme vsekakor za naše ni bil obetaven. Domačini so takoj prešli v rahlo vodstvo, predvsem po zaslugi prodorov na koš, ki jih naši niso znali zaustaviti. Pri tem je bilo opazno, da med počitnicami nekateri naši igralci niso trenirali. Kljub temu pa jadranovci niso dopustili, da bi jim nasprotniki ušli, tako da so sklenili polčas le z dvema točkama zaostanka. V drugem delu so naši zaigrali bolje v napadu, odločitev o zmagovalcu pa je padla le pet minut pred iztekom tekme, ko so naši strnili obrambne vrste in dosegli prednost 8 točk, ki jih domačini niso več uspeli nadoknaditi. Za igro v prvem polčasu je treba pohvaliti Požarja, v drugem delu pa sta se razigrala Ve-linsky in Slavec. Naj omenimo, da bodo jadranovci v naslednjem kolu igrali proti prvouvrščenemu Genertelu, proti kateremu so utrpeli edini poraz doslej. (B.S.) San Luigi - Zarja 1:1 (0:0) STRELCA: Padoan v 49. min., Bosco v 92. min. ZARJA: Cocevari, Do-naggio, Prisco, Dussoni, Fajt (od 80. min. Lorenzi), Leonardi, Pettarosso (od 88. min. Buoso), Kalc, Padoan, Sclaunich, Deste (od 55. min. Ravatico). RUMENA KARTONA: Leonardi in Kalc. Bazovska Zarja je sinoči v zaostati tekmi promocijskega prvenstva proti San Luigiju vknjižila novo točko in tako na četrtem mestu dohitela Ponziano. Zarjani pa bi lahko osvojiti vse tri točke, saj so gostitelji stanje izenačili le v 92. minuti. Resnici na ljubo si je San Luigi neodločen izid tudi zaslužil, saj je imel v drugem polčasu premoč, proti koncu tekme pa je stalno oblegal Zarjina vrata. Srečanje se je odvijalo ob hudem mrazu, še kar številni navijači (večina jih je bilo Zarjinih) pa se, resnici na ljubo, niso dolgočasili, saj je bila tekma zanimiva, dopadljiva in občasno na povsem zadovoljivi ravni. Obe ekipi sta izvedli številne nevarne napade. Padoan (na sliki) , Pettarosso in Fajt so bili v tem delu še posebno nevarni, pri gostiteljih pa je v napadu predvsem blestel bivši Gajin igralec Cerme-li, ki je večkrat vnašal zmedo v Zarjino obrambo in nato le za las zgrešil zadetek. Ze v uvodnih minutah drugega polčasa je Zarja povedla. Marko Fajt, ki je bil gotovo eden boljših na igrišču, je izvedel prosti strel, Padoan pa je bil pred vrati najhitrejši in žogo z glavo potisnil v mrežo. Gostitelji so seveda močno reagirali in izvedli vrsto nevarnih napadov predvsem s Cermelijem in Bo-scom, toda Zarjina obramba je bila vedno na mestu in je še kar organizirano odbijala napade domače ekipe. V zadnjih 15 minutah so gostitelji kajpak navalili na Zarjina vrata. Bazovska obramba se je nekajkrat tudi srečno rešila, nič pa ni mogla v 92. minuti, ko je Bosco z močnim strelom v kazenskem prostoru presenetil Coce-varija. Ze v naslednji akciji bi lahko domačini celo dosegli drugi gol, Zarjin vratar pa je dobro posredoval. »Mislim, da je točka pravilno plačilo za obe ekipi. Skoda je, da smo prejeli gol po izteku srečanja, toda je treba priznati, da je imel San Luigi v drugem polčasu stalno pobudo v svojih rokah. S točko na tej tekmi sem seveda zadovoljen, saj smo med prazniki bolj malo trenirali in imamo tudi nekaj poškodovanih igralcev,« je po tekmi dejal Zarjin predsednik Mirjan Žagar, (bi) VRSTNI RED: Lucinico 30, Capriva 27, Mossa 25, Ponziana in Zarja 24, San Luigi 22, Maranese 21, Trivignano 20, Cussignac-co 17, Manzano 16, So-vodnje 14, Aiello in Flu-mignano 13, Primorje 12, San Canzian in Staranza-no 10. SMUČANJE / V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST Na Trbižu mednarodna ženska slaloma FIS Trofejo »Treh narodov« SPDT organiziralo že drugič - Tekmi bosta jutri in v soboto - Zagotovljena zelo dobra udeležba V vrstah SPDT je te dni vse živo. V polnem teku so priprave za izvedbo jutrišnjega in sobotnega mednarodnega FIS tekmovanja v ženskem slalomu za trofejo »Treh narodov« na Trbižu. Gre za drugo izvedbo, za katero si je vse organizacijske napore prevzelo SPDT v sodelovanju in s tehnično Podporo družbe Promo-tur. Lanski prodorni uspeh, ki je močno pripomogel k ugledu društva v mednarodnih smučarskih krogih, je spodbudil SPDT-jevce, da so krepko Prijeli za delo. Za lansko trofejo »Treh narodov« se je potegovalo 17 držav. V prvem slalomu je lani zmagala No-vozelandka avstrijskega Porekla Claudia Riegler, v drugem pa Američanka Carrie Sheinberg, medtem ko sta bili Italijanki Lara Magoni druga in Roberta Serra tretja. Prvo trofejo »Treh narodov« je osvojila reprezentanca Italije. Za jutrišnji in sobotni FIS slalom so se doslej prijavile reprezentance Slovenije, Italije, Avstrije, Francije, Nizozemske, Avstralije, Japonske, Velike Britanije, Ukrajine, Bosne in Hercegovine ter Andorre. Prireditelji pa še danes pričakujejo prijave Švicark, Nemk in reprezentanc Češke, Slovaške in skandinavskih držav. Svojo prisotnost na progi Priesnig na Trbižu pa so že zagotovile Slovenke Katja Koren, Alenka Dovžan in Nives Sitar, ki so nedavno nastopile na mariborskem tekmovanju za Zlato lisico, med italijanskimi slalomistkami, pa bomo lahko sledili že uveljavljenim smučarkam Sabini Panzanini, Lari Magoni, Moreni Ga-lizio, Astrid Plank, Elisa-betti Biavaschi in drugim. Na Trbižu je torej vse nared. Organizatorji so poskrbeli, da bo vse potekalo v najlepšem redu, pokali in nagrade čakajo na zmagovalke, proga je odlično pripravljena, upati je le, da bo vreme zdržalo. L.A. Lara Magoni (13) in Elisabetta Biavaschi (15) na cilju lanske tekme na Trbižu (foto L. Abram) HSMUCANJE / PRED SEZONOh Deželna smučarska zveza uvedla nekaj novosti pri mlajših kategorijah V Sappadi trije naši smučarji lom je namreč dokaj hitra disciplina in da bi preprečili poškodbe, bodo nastope na tekmah dovolili samo tistim tekmovalcem, ki bodo pokazali ustrezno znanje na obveznih treningih. Ker so ti treningi med tednom, tekmovalci pa so mladi (od letnikov 1982 do 1984), je treba sodelovanje seveda uskladiti s šolskimi obveznostmi. Na prvem treningu so nastopili trije naši smučarji, in sicer Martina in Borut Bo-gatez iz kriške Mladine in član Devina Matej Križmančič. Vsi trije so se dobro odrezali in pokazali dobro tehnično pripravljenost. Ostali naši smučarji se bodo morali zdaj obvezno udeležiti preostalih dveh,treningov, sicer na uradnih deželnih tekmah ne bodo mogli nastopiti. Naši smučarji se letos še niso udeležili uradnih tekmovanj deželne smučarske zveze, vendar pa so tekmovalno vzdušje že okusili na prvem od treh obveznih treningov superveleslaloma, ki je bil v torek v Sappadi. Deželna smučarska zveza je letos uvedla nekaj novosti, ki zadevajo mladinske kategorije. Tako je v kategorijah baby in cicibani poleg slaloma in veleslaloma uvedeno tudi tekmovanje v gimkani, ki predvideva prikaz raznih smučarskih likov. Pri dečkih in naraščajnikih pa predstavljajo glavno novost trije obvezni treningi superveleslaloma, pri čemer se morajo tekmovalci udeležiti vsaj dveh. Na teh treningih trenerji in vaditelji preverjajo znanje mladih tekmovalcev. Supervelesla- PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET... Novo leto na Medvedjaku Niso se ustraših ne snega, ne ledu in niti megle in na novega leta dan so kar s plesišč in toplih lokalov, po veseli silve-strovski noči in pričakovanju novega leta, prihiteli na Med-vedjak, na svež, čeprav precej mrzel in vlažen zrak. Na Poklonu pod Repentabrom se je prejšnjo sredo, 1. januarja, zbralo kar lepo število tržaških planincev. Skupina tridesetih se je napotila po zasneženi stezi na Medvedjak, na tokrat že sedmi novoletni pohod, ki ga vsako le- to na ta dan prireja SPDT pod vodstvom Franca Armanija. Polurno gazenje po snegu se je izplačalo. Na vrhu Medvedjaka se je kot v pravljici mizica pogrnila z vsakovrstnimi dobrotami, pokali so zamaški in SPDT-jevci so si v veselem in prisrčnem razpoloženju nazdravili in voščiti vse najboljše v novem letu, predvsem pa bogato in uspešno izletniško sezono ter plodno dejavnost društva (foto Zvonko Vidau). Kljub neugodnemu vremenu so se novoletni pohodniki nekaj časa zadržali na tem mejnem vrhu nad Fernetiči, a temperatura se je nižala in nevarnost poledice na cesti je prisilila udeležence, da so se kmalu vračali z.Medvedjaka na Poklon. Uspel je tudi sedmi novoletni pohoti SPDT-jevcev, ki je dejansko postal že tradicija. Zimovanje v Auronzu V splošno zadovoljstvo okrog 55 udeležencev in prirediteljev, se je 1. januarja zaključilo zimovanje v Auronzu, ki ga je orga-nizbal Smučarski odsek SPDT. Prireditelji so poskrbeli za prijetno počutje gostov, med katerimi je bilo veliko mladine pri vodenju smučarskih tečajev za mlade, čeprav so se morali prizadevni društveni voditelji omejiti na proge gore Agudo, kajti v Auronzu ni bilo snega. Zapadel je zadnji dan pred povratkom, tako da so ga morali gostje kidati in čistiti svoja vozila. Po vsakodnevni smuki v lepem a izredno hladnem vremenu - tečajev se je udeležilo okrog 20 mladih smučarjev - so se gostje zvečer zbirali v hotelu Diana v prisrčnem vzdušju ob raznih družabnih igrah, katerim so običajno sledili obiski na drsališču, v bližnjem disku in podobno. Najbolj veselo pa je bilo silvestrovanje v pričakovanju novega leta. Udeležence zimo-vanja je obiskal, pozdravil in jim izrekel novoletna voščila predsednik SPDT, ki je tudi pohvalil prizadevno delo prire- diteljev in zlasti društvenih voditeljev. Uspelega zimo vanj a je bilo konec pred dvema tednoma, a mnogi, ki so se ga udeležili že razmišljajo na zimovanje SPDT 1997. Smučarski tečaji SPDT Predstavniki Smučarskega odseka SPDT v tem času delajo s polno paro. Komaj so zaključiti zimovanje, so se že spraviti na organizacijo smučarskih tečajev za začetnike in za tiste, ki že nekoliko obvladajo smučarske veščine. Tečaji so namenjeni samo članom SPDT, zato je pri vpisu obvezna članska izkaznica SPDT s poravnano članarino. Tečaji bodo 16. in 23. februarja v Ravasclettu, 2. marca na Trbižu, kjer bodo tudi jubilejne 30. društvene Zimske športne igre, in 9. marca spet v Ravasclettu. Vpisovanje že poteka na sedežu ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20/11 (tel. 635627), kjer interesenti dobijo vse potrebne infor-macije.Tečajniki morajo vplačati tudi članarino FISI zaradi zavarovalnine. Tečaji bodo potekati v skupinah največ osem tečajnikov. Predviden je tudi tečaj snovvboarda, odvisen pa je od števila udeležencev. Cene pa so naslednje: samo tečaj 80 tisoč, prevoz z avtobusom in tečaj 160 tisoč, samo prevoz 100 tisoč. Odhod avtobusov bo točno ob 6.30 izpred sedeža RAI v ul. F. Severo. Pred začetkom tečajev pa Smučarski odsek SPDT prireja v nedeljo, 26. januarja tudi izlet na smučišča v Podkloštm (Ar-noldstein).Vpisovanje je v teku v uradih ZSSDI. Tudi v tem primeru je obvezna društvena članska izkaznica s plačano članarino. (L.A.) Zimovanje v Cerknem v pravih ”zimskih” razmerah Smučarski odsek SPDG je od 31. decembra do 5. januarja priredil zimovanje v Cerknem. Udeležba je bila približno enaka lanski, le vreme je tokrat precej nagajalo. Medtem ko so se na zimovanju 95/96 na smučišču na Črnem vrhu dva dni tudi "kopali” v soncu, je bilo tokrat nebo vse dni prekrito s sivimi oblaki; ko ni snežilo je naletaval pomrznjen dež. Ta nadloga je povzročila tudi druge težave na smučiščih, kjer so ostati brez elektrike. Nekaterim mlajšim udeležencem jo je zagodla tudi gripa. Kljub vsemu so tečaj smučanja izpeljali, čeprav v nekoliko (časovno) okrnjeni obliki. Splošna ocena pobude je pozitivna in jo bodo skušati ponoviti tudi v prihodnji sezoni. Prvi smučarski izlet bo 19. januarja v Ravascletto Pred pričetkom tečajev smučanja (spust, tek, deskanje), začeli se bodo 2. februarja v Podkloštru, prireja Smučarski odsek avtobusni izlet v Ravascletto, v nedeljo, 19. januarja. V avtobusu je še nekaj prostih mest, interesenti naj pohitijo s prijavami. Avtobus bo predvidoma odpeljal s parkirišča pred gospodarskim razstaviščem v ulici della Barca. Vpisovanje za izlet in za tečaje smučanja je na sedežu društva, utica Malta 2, tel. 33029, tudi danes od 19. do 20. ure. Dejavnost v letu 1996 in zanimiv filmski zapis iz leta 1975 Planinski večer, ki ga je SPDG priredilo 12. decembra v predavalnici knjižnice Damir Feigel, je bil v glavnem namenjen pregledu dejavnosti v minulem letu. Ob gledanju barvnih diapozitivov - posneli so jih Marko Faganel, Vlado Klemše in Zdenko Vogrič - so udeleženci planinskih izletov, družinskih izletov in pohodov, družabnosti in drugih prireditev, osvežiti spomin na prijetne trenutke in doživetja. Program organizirane dejavnosti je bil v letu 1996 dokaj pester, od zahtevnih vzponov po zavarovanih plezalnih smereh (Tofana) do tradicionalnih planinskih izletov in avtobusnih izletov (Grmada in Polhov Gradec, Logarska dolina in Olševa), srečanj (Matajur) in družabnosti (praznik Kostanja). Za majhno presenečenje je poskrbel Zdenko Vogrič, ki je zavrtel filmske posnetke z društvenega izleta na Kucelj in Čaven leta 1975. Kar hecno je bilo ugotovljati, kako hitro "dela” in "spreminja” čas, čeprav si vsak zase domišlja, da je zmeraj enak. Prijeten planinski večer so sklenili ob kozarcu kapljice, prigrizku in z voščili za uspešno novo leto. Novoletna pobuda Kraških krtov Zelo živahno je bilo prejšnjo nedeljo na Vrhu, kljub muhastemu vremenu. "Kraški krti” so namreč pripravili vsakoletno novoletno akcijo odpiranja novih jam. Letos so delali na treh različnih lokacijah, vendar pa je njihov trud obrodil bolj skromen uspeh. V vseh treh primerih gre za dokaj običajne in pogoste votline (kras je pač rešeto!) ki menda ne skrivajo nič posebnega. Le poskusno kopanje na eni od treh lokacij utegne biti zanimivo z geografskega in zgodovinskega vidika. Po vsej verjetnosti so kopali na kraju, kjer je bila pred časom apnenca. Na to opozarjajo plasti strjene rdečkaste in temno-sive gline ter kamen, spremenjen v apno. Kraški krti so imeli v decembru redni občni zbor, pred kratkim pa so so po daljšem dogovarjanju sestavili tudi upravni odbor. Na predsedniškem mestu je bil potrjen Stanko Kosič. RIBOLOV Na grajeni tudi Sirenini nbici Priznanja v okviru pokrajine Pred nedavnim je bilo na sporedu nagrajevanje najboljših ribolovcev naše pokrajine. Nagrajeni so bili svetovni prvak Cocciolo in drugouvrščena na evropskem prvenstvu Brunelli in ostali, ki so se izkazali na državnem in pokrajinskem nivoju. Med temi so bili tudi člani Sirene Janko Brecelj, ki je osvojil 2. mesto v pokrajini in 7. na državnem prvenstvu, Adriana Ciuch za 3. mesto v pokrajini in društvo Sirena, ki je doseglo 3. mesto v trnkarjenju s čolna med društvi za ribolov na morju. Za sladke vode pa je bila nagrajena Ksenja Brecelj, ki je osvojila prvo mesto med mladinkami. Priznanje pa sta dobila tudi dva naša sodnika, in sicer Giovanni Lego-vini za sladke vode in Vojko Brecelj za morje. Ob končani sezoni povejmo še to, da so naši predstavniki nastopili na 32 tekmah po vsej deželi in na državnem nivoju. Novo leto začenja ribiška sekcija TPK Sirene s precejšnjim optimizmom in in upanjem, da se bodo vrste športnih ribičev okrepile z novimi mladimi močmi. Ob tej priliki bo društvo organiziralo tudi dva tečaja za mlade in odrasle, saj je ta šport primeren za vsakogar. Obvestila ZSSDI obvešča, da bo danes,9. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije. ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici odprt jutri, 10. t.m., od 11. do 13. ure. SO SPDT prireja v februarju nedeljske smučarske izlete s tečaji. Informacije in prijave na ZSSDI - tel. 635627. SK BRDINA organizira v nedeljo, 19. januarja avtobusni izlet v Trbiž. Informacije na tel. St. 213905 -212859. Vpisovanje na sedežu danes, 8. januarja, in v ponedeljek, 13. januarja, od 19. do 21.30. TPK SIRENA ŠPORTNI RIBOLOV organizira 2 tedna Športnega ribolova, in sicer za otroke vsako soboto od 15. do 17.30, za odrasle pa vsak četrtek od 19. do 21. ure. Začetek tečajev bo 18. januarja. Informacije dobite ob četrtkih na tel. St. 422696 od 19. do 20.30 ali 414006 vsak dan od 18. do 20. ure. RAZVEDRILO IN PRIREDITVE Četrtek, 9. januarja 1997 f Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4.$replavila vas bosta sočutje in osamljenost. Začutili boste vrgib po pokopu svojega velikega cilja, samo da ne bi ostali sami. 2e jutri se boste odločili drugače. BIK 21.4. - 20.5.: Razposajeni boste kot že dolgo ne. Odkrivali boste čar lahkotnosti in radoživosti. Okolica bo vaSe obnašanje z veseljem podprla, kar bo vase zadovoljstvo Se povečalo. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Vaša vitalnost bo tolikšna, da se boste počutili, kakor da bi lahko premikali gore. A jih vendarle raje pustite stati kjer so ter se posvetite premikom notranjih zmc. RAK 22. 6. - 22. 7.: Iz hvaležnosti boste svojemu rešitelju dvignili ceno, ustvarjalni nemir pa boste preusmerili v nek povsem nov projekt. Bodite tokat realni, pa se zgodba ne bo ponovila LEV 23.7. - 23.8.: Mraz vam bo tokrat segel do kosti. Negodovanje vam ne bo prav nič pomagalo, zato se boste lotili drugačnega prijema. Razmigali boste zaspane ude in se segreli sami. DEVICA 24 8. - 22.9.:.Dneva se boste veselili kot otročiček. Marsikdo vas bo zato gledal nekoliko postrani, vendar vas to ne bo motilo; predobro namreč veste, da se ga veselite zaradi noči. 11H1NICA 23.9. - 22.10.: Priznali si boste, da ste čustvo, imenovano ljubezen, zamenjali za nekaj povsem drugega. Lotili se boste partnerja ter ga skušali vpreči v vajeti svoje ustvarjalnosti. ŠKORPIJON 23. 10. - 22.11.: Nekaterim vaša izjemna radovednost ne bo pogodu. Poskušali vas bodo strezniti z moralističnimi nauki, vendar jim ne boste nasedli. Dokopali se boste do vrat resnice. STRELEC 23. 11.-21. 12,: Tarnali boste nad splosno draginjo, saj si nikakor ne boste mogli privoščiti vsega, kar vas privlači. Sijajna priložnost za zmanjšanje želja in priznanje potreb. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prešinila vas bo neka drzna misel, H naj bi prinesla novo svežino v vaše ljubezensko življenje. Pestilo vas bo več pomislekov, vendar bodo naposled zmagale želje. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Odločili se boste za iskrenost in svoji novi simpatiji razkrili karte, imeli boste srečo - vaša iskrenost ji bo namreč pomenila neizmerno več kot vaše materialno carstvo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Srečali boste starega znanca, ki ga že dolgo niste videli Zdel se vam bo veliko bolj zanimiv, čeprav bo trdil, da je še vedno isti. Najbrž ste se naučili bolje opazovati. FURLAN 1JA-JULUSKA KRAJINA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG - Otroška matineja: V nedeljo 12. t.m., ob 11.00 - gostovanje KD Španski borci -Ljubljana: Bogomir Veras »Miha, Minka in gledališka šminka«. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 V torek, 21. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Mozartove opere »Čudežna piščal« (II flauto ma-gico). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 9. t.m., ob 20.30 (red četrtek) bo na sporedu L. Piran-dello »II giuoco delle parti« z Umbertom Orsinijem, režija Gabriele Lavia.V abonmaju: odrezek št.14 (modri). Danes, 9. t.m., ob 18.00 -Srečanje z nastopajočimi igralci. Vstop prost. Od 14. do 19. t. m. »Testimoni« v režiji Angela Longonija. Nastopata Alessandro Gassman in Gianmarco Tognazzi. Predstava KOROŠKA ŽITAPA VAS Kulturni dom: V soboto, 11. t. m., ob 20.00 - Koncert Ljubljanskega okteta. ŠENTJAKOB V ROŽU Kulturni dom: jutri, 10. t.m., ob 20.00 - Maturantski ples Višje šole za gospodarske poklice. Igrajo »Die Pitschgauer« in »D.J.Oknaj«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: V soboto, 11. t.m., ob 19.30 -Novoletni koncert. LOČILO Posojilnica-Bank: V soboto, 11. t.m., ob 20.00 -Dario Fo »Burkaški misterij-Mistero buffo. Režija Sergej Verč.« v abonmaju: odrezek 7 rumen. Gledališče Cristallo Od 10. do 19. t. m. bo na sporedu delo J. Joyceja »Esuli« v izvedbi Centra Teatrale Brescia-no, režija Nanni Garella, nastopajo Sabrina Capucci, Sara D’Angelo, Nanni Garella in Gra-ziano Piazza. Povem ti pravljico: V nedeljo, 12. t. m., ob 11.00: Predstavila se bo gledališka skupina Carta-storie iz Firenc. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.l., režija Elio De Capitani. GORICA Kulturni dom Danes, 9. t. m.: »II racconto del Vajont«. Nastopa Marco Paoli-ni. (Nagrada UBU 1995). TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 Dne, 28. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 13.t. m., ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessina in Corghi. Gledališča Rossetti V petek, 31. t. m., ob 21.00 -KONCERT kantavtorja Paola Conte. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic je v teku. V soboto, 15. marca, bo nastopil Lucio Dalla in 26. marca pa Francesco De Gregori. GORICA Kulturni center L.Bratuž V sredo, 15. t. m., ob 20.30 -Koncert Tria Lorenz. Na programu Škerjanc, Brahms in Šostakovič. Kulturni dom Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica priredi v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 - Koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba. Solist Aleksander Rojc.Na sporedu Schubertove skladbe. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 17. t. m., ob 20.30 -Koncert Neues Munchner Kla-viertrio s sopranistko Julie Kaufmann. Na programu Beethoven in Šostakovič. RAZSTAVE TRST Miramar - Skulptura v parku:-v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Lipanjepuntin(Ul. Diaz 4) Od 9.t.m. dp 15. februarja bodo razstavljali Tri-stano di Robilant, Tullio De Gennaro in Marzia Gandini.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Galerija Rettori Tribbio: Do 10. t. m. so na ogled dela slikarja in kiparja Livia Scattareggie po običajnem urniku. Občinski Muzej Sartorio: do 12.t. m. je na ogled razstava o Tiepolu. Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta MarsiCa z naslovom »Fertilidades». Komercialni center II Giulia: Do 12. t. m. je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delTamo-re e dell’avvento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. Turistična ustanova (Ul. S. Nicold 20): na ogled je razstava Annamarie Ducaton »Sensualita tropi-cali«. GORICA Kulturni dom Do 15.t. m. je na'ogled skupinska razstava go-riskih fotografov elanov Fotokluba »Skupina 75«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah ob prireditvah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Klavdija Tutte. KOROŠKA CELOVEC Galerija pri Joklnu Na ogled je razstava akvarelov dr. Petra Gstett-nerja. Koroška deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejših del koroškega slikarja Petra Kravvagna. Bank Austria - (Lidmanskygasse): Na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša. Galerija Bassanese: Do 10. t. m. od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija. SKANDINAVSKA KRIŽANKA X GLACIALNO JEZERO POD DURMITORJEM NEKDANJA DRŽAVA NA DEKANU SESTI ZIDOVSKI MESEC NEKDANJA IGRALKA (ITA) SEVERNI JELEN JAKOBOV STAREJŠI BRAT SLOVENSKA VOJSKA ŠPORTNA PRIREDITEV PLANOTA V SREDNJI BOSNI MESTO NA J. KITAJSKE OB REKI Y0U JIANG AVTOR: MARKO DRESCEK DEL OBRAZA SLOV. SKLADATEU (UROŠ) CEVAST PROSTOR POD ZEMUO VELETOK V SIBIRIJI GLAVNO MESTO PROVINCE ONTARIO PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA POGOSTO DOMAČE M. IME JEZERO NA FINSKEM INARI ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR AMERIŠKI DRUŽABNI PLES UMIRITEV ŽIVALI • RADIJSKA ZVEZA SROBOTOVA STEBLA ZAPOREDNI ČRKI ODTENEK, RAZLIČICA MANJŠANJE, JEMANJE NAZIV RANOCELNIK KOBO ABE REKA V SREDNJI EVROPI GOZDNA RASTLINA S CVETOM IN OSTROGO ČREVESNA BOLEZEN SKOK Z NOGE NA NOGO JANEZ ERŽEN IZDELEK IZ GLINE ZA ZIDANJE TEKOČINA ZA OSVEŽITEV KOZE M. IME INOSLAV (KRAJŠE) SLOVENSKA PEVKA KOVAČIČ STRANSKI DEL MEDENICE SVEDSKI PISEC HANSSON BOG GOZDOV V GR. MIT. MAJHEN GLODALEC KRAJ KJER SEKOPUE RUDA EMIL NOLDE SPREMU. BOGA EROSA ELDA VILER CESTNO VOZILO ZIMBABVEJSK POLITK (JOSHUA) RED. VRSTA TATUM 0'NEAL KRUTI RIMSKI CESAR DRAG KAMEN SPANSKI TRIBUN (PEDRO JUANI PRIPRAVA ZA ZAPENJANJE POKRAJINA V SV.GRCUI SKUPNO STALISCE FR. SMUČAR PICCARD BRIT. PLIT. (JOHN B0Y0) E8EN0V LES MESTO V SR. SLOVENUI IRENA AVBELJ KOS SPRUETE PRSTI POSTOJNA RAZRED CLENONZCEV S ŠKRGAMI SEKRETAR CIN KOMANDIRJA DESETINE HRVAŠKI SKLADATEU (KRSTO) REKA NA SV.EVR. DELA RUSIJE / MESTNA TRDNJAVA V STARIH ATENAH 'VTOdOtDIV ‘V03NO 'wao "TVHOcftm ‘)ONlVl ‘DJVH ‘VcEDi ‘(MSVl ‘VNIAON3H3 ‘SONDO ‘SHOOtiV ‘VNOJVZ ‘01 ‘OPNO)tN ‘A3 ‘LLOH3 ‘N3 'NVd ‘MM ‘3l ‘VtfflON ‘MlNHMIA ‘VddO ‘HVNVti ‘AailNIBI ‘VSNVIN ‘VNLLOaOtfS ‘VZHAZOIOVH ‘AauLOtcin ‘NOISmVHD :OUABJOpOy\ ;A3US3>I RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip TV DNEVNIK Alpe Jadran (ponovitev) © RAI 1 6.30 10.10 11.30 12.25 1205 13.30 14.05 15.00 15.45 16.10 18.00 18.10 18.45 19.35 20.35 20.45 20.50 22.45 22.50 0.00 0.30 1.00 1.15 2.40 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludo-vico di Meo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Ad ogni costo (dram., It. ’67, i. Janet Leigh, Robert Hoffman) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Dan zahvale (i. Jane Sey-mour, Joe Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Nan.: Ma che ti passa per la testa? - Kaj ti je Sinilo v glavo? Kvarkov svet (vodi Piero Angela) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Šport Aktualno: 11 fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) TV film: Nostromo (pust., VB-It.-Fr.-Nem. '96, i. C. Amendola, A. Finney, C. Firth, S. S. Thomas) Dnevnik Dokumenti: Kvarkov svet - Preživetje Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Dok.: Faraonovo oko Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Variete: Canzonissima Dokumenti RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Sr Slovenija 1 Slovenija 2 Variete za najmlajše Nan.: Kojak Schwarzwaldska klinika TV film: Per amore di Nad.: Quando si ama, mio figlio (dram., ’91) 10.00 Santa Barbara Night Line Perche? - Zakaj? Nad.: Kassandra, 10.00 Rubrika o zdravstvu Zingara, 10.30 Aroma de Dnevnik cafe, 11.45 Ali del desti- Variete: I fatti vostri - no, 11.30 dnevnik Vaše zadeve Variete: La ruota della Dnevnik, 13.30 Zdravje fortuna - Kolo sreCe Variete: Ci vediamo in Dnevnik Tg 4 TV-Ieri, oggi e... domani Nan.: časa dolce časa 17.15 dnevnik - fiash Nad.: Sentieri - Steze -Aktualno: La cronaca in Film: Carovana verso il diretta - Kronika v živo sud (pust, ZDA ’55, i. T. Dnevnik in šport Povver, S. Hayward) Sereno variabile - Nasve- Kviz: OK, il prezzo e giu- ti za izlete in potovanja sto (vodi I. Zanicchi) Nan.: Wolff, policaj v Dnevnik in vreme Berlinu Variete: Game Boat Variete: Go-Cart TV film: Il freddo cuore Večerni dnevnik di Chris (dram., ’92, i. S. TV film: L' altra donna -Another Woman (dram., ’95, r. A. Smythe, i. J. Bateman, P. Outerbridge) Gless, W. McNamara) Film: Alfredo Alfredo (kom., It. '72, i. D. Hoffman), 0.55 Night Line Nan.: Law and Order Dnevnik, Danes v parla- men tu, 0.20 Nočni šport Film: Mademoiselle de g| CANALE5 Maupin (pust., It. ’66, i. C. Spaak, R. Hossein) Doc Musič Club Na prvi. strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) jC RAI 3 Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) B Dnevnik TG 5 Jutranji dnevnik B Aktualno: Sgarbi quoti- Dok.: jezero Keltov diani Film: Assassino dello zar roj? Nad.: Beautiful (i. Ron (dram., VB-SSSR ’91) Moss, Hunter Tvlo) Videosapere: Vstop pro- Aktualne teme: Uomini e st, Potovanje po Italiji, donne - Moški in ženske Filozofija, Kinematogra- Nan.: Robinsonovi fija, itd. iHml Otroški variete Bim Bum Dnevnik m Bam in risanke Rubrika Telesogni ig|ff Nan.: SuperVicky Aktualno: Kljub vsemu, jUOT Aktualna kronika: Veris- moja Italija simo - Tutti i colori della Deželne vesti, dnevnik cronaca (vodita Cristina Znanstveni dnevnik, Parodi, Emico Papi) 15.00 Tgr Bellitalia Variete: Tira e molla (vo- Nan.: Blue Jeans di Paolo Bonolis) Športno popoldne Dnevnik TG 5 Dok oddaja o narava- Variete: Striscia la noti- slovju: Geo & Geo zia (vodita Ezio Greggio, 155 Nad.: Un pošto al sole Enzo lacchetti) Dnevnik, deželne vesti Variete: Beato fra le.don- knffij Variete: Blob ne - Blažen med ženska- Aktualna odd.: Tg3 Pri- mi (vodi Paolo Bonolis) ma serata (vodi Lucia Dnevnik Annuziata) Variete: Maurizio Costan- Dnevnik, deželne vesti zo Show, vmes (0.00) B55 Aktualno: Film vero nočni dnevnik TG 5 Nan.: Neverjetne zgodbe Sgarbi quotidiani Dnevnik, pregled tiska Striscia la notizia Variete: Fuori orario Pregeld tiska Otroški variete Ciao ciao Vremenska panorama - 2.05 Teletekst TV Slo- mattina, vmes risanke Včeraj, danes, jutri venija Nan.: Highlander Tedenski izbor: nan. Ca- Euronevvs Aktualno: Planet roline v velemestu ZDA, Razvedrilna oddaja TV Nan.: Magnum P.L, 11.30 11. epizoda), 10.15 Pu- Koper-Capodistria: Ka- Mc Gyver stolovscine in odkritja raoke (ponovitev) Odprti studio. Fatti e mi- (italijanska dokumentar- Tedenski izbor: Domače sfatti, 12.50 Šport studio na serija) obrti na Slovenskem: Variete za najmlajše, Ameriški film: Filadelfij- Apnarji in oglarji vmes risanke, 13.20 Ciao ska zgodba Rekviem z Marjano Li- ciao Parade Poljudnoznanstvena se- povšek (Mozart) Nan.: Action Man rija: Podobe narave Kana- Nan.: Vikarka iz Dibleya Varieteja: Niente panico. da, 6. del) VB, 1. epizoda) 14.30 Colpo di fulmine Poročila Šport (vodi A. Marcuzzi) TV igrica: Kolo sreče (po- Ameriška nanizanka: El- Nan.: Mr. Cooper (i. novitev) len Cleghorne Mark Gurry), 15.30 Wish- Videostrani Nanizanka: V slogi je bone - Passvvord Tedenski izbor: Made in moC (Avstralija, 24. epi- Variete: Planet Slovenja, 15.55 TV trilo- zoda, ponovitev) Nan.: Tre ragazze al col- gija Paradiž: Brez Španska nadeljevanka: lege, 17.30 Flash sladkorja, prosim (Vinko Sodnikova žena (2. del) Odprti studio, vreme, Moderndorfer) Ameriške nanizanka: Na 18.55 Šport studio Videostrani robu (4. epizoda) Nan.: Star Trek - Vrnitev Obzornik Oddaja za mlade Arhontov, 20.00 Happy Otroški program.: Santo Ponos Afrike Days - Večerja za dva Zužkito (ris., ZDA) Avstralska nanizanka: V Aktualne teme v oddaji: TV igrica: Hugo slogi je moC (25, epizoda) Moby Dick (vodi Michele Po Sloveniji Napovedniki Santoro) Prodaja Včeraj, danes, jutri Nan.: Highlander Tv igrica: Kolo sreCe Film: Ulica čudežev (Sp. Aktualno: Fatti e misfatti Včeraj, danes, jutri 1994, r. Jorge Fons, i. Er- Italija 1 šport Risanka nesta Gomez Cruz, Maria Aktualno: Planet TV Dnevnik 2, vreme Rojo, Selma Hayek) Nan.: Nero Wolfe, 3.00 Šport Napovedniki Stai' Trek Tednik Včeraj, danes, jutri Napovedniki Podoba podobe (režija Forum Branka Mladenič) S tele 4 Nan.: Možje v modrem Jazz: Steaps Ahead (VB, i. Rowan Atkinson, Evropski kulturni maga- Kevin Alton, David Haig, zin: Aliča Ifig 1. epizoda) Podoba Afrike (ponovi- jMra 19.30, 23.00 Dogodki in Včeraj, danes jutri tev) odmevi Odmevi, vreme, šport Podoba podobe (ponovi- Nad.: La ribelle Omizje tev) ifftj Il supplemento Včeraj, danes, jutri Ir.™ Film: Un’adorabile cana- Tednik čii,- glia (’86, i. S. VVaterson) Forum (ponovitev) Gospodarstvo TV jutri, videostrani jgn™ Film: Febbre d’estate Film: Bambole e botte §B Koper ® MONTECARLO Euronevvs Košarka - Eurolega 19.30, 22,30, 1.20 Dnev- Zgodovina Amerike (10. del dokumentarne serije) nik, 19.50 Šport Program v slovenskem jeziku: Halo, župan IIIiM Nan.: Irosnide, 12.20 Primorska kronika Quincy Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Film: Mia moglie preferi- Nanizanka: Nočni sodnik sce suo marito (’55) Dokumentarna oddaja Variete: Tappeto volante Četrtkova športna oddaja Ir3j5 Variete: Zap Zap Aktualna tema: Meridiani IBS Aktualno: Check Point Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme o® Film: Tuono blu (pust., Euronevvs m ZDA '82, i. R. Scheider) Program v slovenskem jeziku*. Zabavnoglasbena oddaja Karaoke BSE Film: La creatura (srh., - Dobra volja je najbolja A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,3.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9,35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.30 Kdo ve; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Heavy Metal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Proti etru; 22.30 Jazz; 23.00 Talk Show. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Zgodnja dela; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Kronika; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi: sopranistka B. Nilsson; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Potrošniški SOS; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo z borze; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Program s T. Furtlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RS, Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r, M. Kravos, 28. del); 9.40 Rubrika o pravni ureditvi italijanske republike; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka '96: MPZ M. Filej; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.15 Jungova šola v psihiatrični ordinaciji; 18.40 Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30. 18.30 Poročila v ital; 10,00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10 -19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, UL dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |p| X r „ . SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SUKA Nad Atlantikom in deloma zahodno Evropo je eno, nad Sredozemljem pa drugo ciklonsko območje. Drugod po Evropi in s tem tudi nad našimi kraji pa je območje visokega zračnega pritiska. Nad Slovenijo bodo prevladovali vzhodni vetrovi, z njimi pa bo dotekal k nam razmeroma hladen in Cez dan tudi že nekoliko bolj suh zrak. 990 1000 1010 / / 1010 1000 d 1000 - 1010 1020 °SLO STOCKHOLM '-14/-11 ° -4/.5 O HELSINKI -8^3 O* 1020 S' DUBLIN o- - -6----" AMSTERDAM-/ —LONDONo o K0BENHAVNT - -It-i ° - 66 >Ltk — BERLIN .7/4 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. \ LIZBONA A 1 oBRUSEU o PARIZ -/--3/-2 ŽENEVA-1/-0 ° MILANO °l/2 VARSAVA-nz-ti o MOSKVA "4/"6 °1020 oKIJEV -11/-4 6 UNAJ -3/.2 LJUBLJANA-2/-1 ° gg BEOGRAD SPLIT 7/- OSOFIJA .3/1010 MADRID i/s O 1020 ^^RIM c*'-J4 V KOPJE o 3/4 . XI 1010 Xs ATENE ~-Xs w DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.33 -Dolžina dneva 8.53 ftlJNINE MENE Luna vzide ob 6.24 in zatone ob 17.27. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje. B10PR0GN0ZA Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno, zato se bodo le-ti slabše počutili, hitreje se bodo utrudili, bodo nemimi in razdražljivi ali potrti. Tudi spali bodo nemirno. PLIMOVANJE Danes: ob 3.15 najnižje -20 cm, ob 9.03 najvišje 53 cm,ob 15.50 najnižje -70 cm, ob 22.26 najvišje 43 cm. Tutri: ob 3.57 najnižje -22 cm, ob 9.41 najvisje 50 cm, ob 16.24 najnižje -69 cm, ob 23.02 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............0 1000 m.............-1 1500 m.............-2 °C 2000 m.............-4 2500 m ............-6 2864 m.............-8 DANES TRBIŽ CEtoVEC o -3/0 O KRANJSKA GORA „ -3/-1 O TRŽIČ -2/1 GRADEC -3/0 O S. GRADEC -3/0 M. SOBOTA O -3/1 MARIBOR 0-2/1 CEDA O PTUJ CEUE O -i/i —■.N. GORICA GORICA a 4/7 O w ZAGREB -2/2 O Slovenija: Oblačno bo, občasno bodo rahle padavine. Na Primorskem bo deževalo, drugod rahlo snežilo in pihala bo šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, najvisje dnevne okoli 0 stokpinj C. Sosednje pokrajine: Zmerno do pretežno oblačno bo, ob severnem Jadranu precej jasno. JUTRI TRBIŽ CELOVEC O -3/0 O KRANJSKA GORA , GRADEC -3/0 9 GRADEC -3/0 M. SOBOTA O -3/1 MARIBOR O -2/1 PTUJ ČEDAD, OVIDEM 5/8 66. CEUE o -vi N. GORICA GORICA Q 4/7 O TRST 5/9 S ORTOROZ UMAG ^ ^ X OPATIJA PdREC^ PtilN O O TRŽIČ -2/1 O KRANJ 'UUBUANA -1/1 N. MESTO -1/1 POSTOJNA o O '2/1 KOČEVJE * O ORNOMEU O ZAGREB .2/2 O 1 REKA 6/8 "'16 Slovenija: V petek bo oblačno, padavine bodo Cez dan ponehale. Na Primorskem bo pihala burja. V soboto se bo delno zjasnilo, še bo pihala burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Švedskega novinarja moti kajenje danske kraljice K0BENHAVN Med Švedsko in Dansko je skoraj izbruhnil diplomatski spor, ker je švedski televizijski novinar Hagge Geigert napadel dansko kraljico Margrethe II., ker si drzne kaditi v javnosti. Geigert je kraljičino obnašanje ožigosal kot neodgovorno. »Morala bi biti simbol, zgled za Ljudi, namesto tega pa reklamira rakaste proizvode. Vsakič ko v javnosti prižge cigareto prispeva, da toliko ljudi začne kaditi. To je neodgovorno obnašanje,« je poudaril Geigert, ki je bivši kadilec. Njegov izpad je takoj obsodil ves danski tisk, kraljici pa so svojo solidarnost izrazile najvidnejše danske osebnosti od novinarjev do pisateljev in športnikov. V bran kraljice se je postavila tudi Ninna VVurtzen, ki je odgovorna pri združenju za boj proti rakastim obolenjem. VVurtzenova je navedla, da oni ljudi obveščajo o nevarnosti kajenja, a ne kriminali-zirajo nikogar, ker je kajenje zasebna izbira. Geigert pa ni tega mnenja, ker za kraljico to ni zasebna izbira in ker s svojim kajenjem vsiljuje pasivno kajenje. Margrethe II., ki bo prihodnji teden praznovala 25-letnico ustoličenja, pa je kljub temu med Danci zelo priljubljena, tako da ji nihče ne očita kajenja. 1 / »X F f ''M j k M jšč fc. 1 JagjBjjjjj] F z <.», , ‘'■-v* | ‘" .41 Stil.' Davčno potrdilo tudi za prostitutke AMSTERDAM - Vse države Evropske unije s pospešenim ritmom prilagajajo svoje proračune maastrichtskim določilom. Tako so na Nizozemskem sklenili, da bodo dosledneje preverjali, ali v bordelih izstavljajo davčna potrdila strankam za plačane storitve. Kot je povedala predstavnica za tisk amsterdamske davčne uprave Gera van Weenum, so bile stranke že sedaj dolžne plačevati 17, 5 odstotka davka na dodatno vrednost. Nihče pa ni preverjal, ali bordeh to res izpolnjujejo, prav tako ni nihče kontroliral njihovih davčnih knjig. Van VVeenuma ni povedala, ali bodo preverjali, če imajo stranke po odhodu iz bordelov pri sebi davčna potrdila. Kljub škandalom Britanci še vedno podpirajo monarhijo LONDON - Kljub Charlesu, Diani in dvorskim škandalom je monarhija še vedno pri srcu britanskim podložnikom. To so namreč ugotovili na predsinočnji mega televizijski razpravi. Kar 64 odstotkov Britancev podpira monarhijo, medtem ko ji nasprotuje samo 34 odstotkov. V telefonski anketi je sodelovalo kar 2, 5 milijona Britancev, kar daje vsemu pečat verodostojnosti. Samo na Škotskem se je večina izrazila proti monarhiji, kar pa ne preseneča, ker so Skoti že tradicionalno sovražno razpoloženi do Anglije in VVindsorske kraljeve družine. Pred izbruhom nadaljevanke o ljubezenskih prigodah in nezgodah Charlesa in Diane in ob skoraj vzporedni podobni zgodbi med Andrevvom in Fergie, kaj takega ne bi televizija sploh predvajala, ker je bila monarhija nedotakljiva svetinja. Za kraljico Elizabeto je večer minil Se kar pozitivno, ker je nedavna televizijska anketa bila precej bolj porazna, ker so na njej gledalci navedli, da bo Velika Britanija postala republika v roku 50 let. Sama razprava v Študijih zasebne televizijske mreže ITV, na kateri je sodelovalo 3.000 ljudi, pa je bila do skrajnosti kaotična in je marsikdaj spominjala na prepir med pijanci, tako da je bil marsikateri ugleden udeleženec razočaran. Bernard Ingham, nekdanji predstavnik za tisk železne lady Margaret Thatcher, se je včeraj kesal, da je bil na razpravi. Popolnoma nasprotnega mnenja pa je bil Alex Salmond, vodja škotskih indipedentistov, za katerega je bila razprava koristna. Spodletel je poskus, da bi z balonom obkroSli svet RABAT - Niti 24 ur niso trajale sanje po komaj 650 kilometrih. Balon Virgin britanskega mihjarderja Richarda Branso- global Challenger je moral pristati zaradi na, ki je upal, da bo svet obkrožil z balo- tehničnih težav, ker mu ni uspelo ostati nom na toph zrak v manj kot 18 dneh. na predvideni-višini 11.000 metrov. Podvig je začel v maroškem Marakešu Branson in njegova kopilota, Šved Per (na sliki AP) v torek ob 11.29, včeraj pa je Lindstrand in Britanec Alex Ritchie, so moral polet prekiniti v Alžirski puščavi že na varnem v alžirskem Becharju.