172. številk*.
fjjabljana. v soboto 29. julija 1905.
XXXVIII. leto.
?hsjs  vsak  aan zvočer,  inimSi nedelja in praanifce, ter veg* po post« prejeman s* avstro-ogreka đesele aa vsa lata t6 Ky aa pel laia IS K, aa Setrt lata 0 K 60 h, aa aa mete«  t K SO h.   Za LJubljano • pokanjem  na don aa tm 8» 24 X   aa  pol leta  IS K, aa  četrt leta 6 K, aa en meaea S K.  Kdor hodi um ponj, plaoa aa vse let« 24 K, aa pel lata 11 K, aa fietrt lata & K 60 h, aa an meaee 1 K 90 h. — Za tuj« dežela tolik« več, kolikor aaaSa poštnina -m oaročb« brea istodobna vpoŠUjatve aaročnine sa na ozira. — Za oznanita »e plačaje od peterostopne petlt-vrste pa 12 h, 5e se se oananile tiska enkrat, pa 10 h, če ■« dvakrat, in pa 8 h, ča ta  tiska trikrat ali   večkrat. — Dopis i&> aa Izvole "rankovati. — Rokopisi ia na vračajo. — Uredništvo in u p ravni al ve j« v Knaflovih ulicah it. 6, ia sicer nredoištve a 1. nadstropja, upravniStve pa v pritličju. — Upravništvu naj ta blagovolijo pošiljati naročnina, reklamaciji
eananila, t J. administrativna stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Slovenski klerikalci in nemški  protestant]e v Vevčah — v prijate j-skemn objemu!
(Dopis iz delavskih krogov.) Klerikalci so veliki komedijanti, kadar nastopajo v vlogi narodnih bojevnikov ali pa kadar gre za denar. Rimski klerikalizem že sam na sebi izključuje vsak separatizem, torej tudi rarodnost, ker njemu je le za nadvlado bodisi v javnem ali pa v zasebnem življenju vsega naroda ravno tako, kakor posameznika. Klerikalci dobro poznajo ljudsko fizijognomijo, zato pa tudi vedo, da bi se mahoma skrčile njihove vrste, kakor hitro bi nehali brenkati na na-- ine strune in pokazali pravo svojo barvo. Ker pa klerikalcem namen polije sredstva, zato pa tudi nič ne de, če včasih na zunaj zataje svoje prave namene.
Klerikalna narodnost, to je toliko, kakor hazardiranje z ljudskim instinktom.
žja pota dandanes cerkvi ne nesejo več toliko, kakor nekdanje čase, zato pa je bilo treba ostvariti nekaj drugega, kar bi namestilo moralni in gmotni icit rimskega klerikalizma. Inteligencija je trumoina bežala izpod okrilja raznih prelatov in škofov, pa tudi ostalo ljudstvo je počelo uvidevati pogubno delovanje nenasitne duhovščine in njenih pomoČuikov. Tam na severu se je p a vilo mogočno gibanje -proč od Rima,- ki je baš na gnojišču rimskega klerikalizma našlo Čudovito rodovitno polje. Doli do slovanskega juga sega razburkano valovje tega gibanja, dasi še rahlo, pa vendar Čutno, in rimce je opravičeno lahko strah tega pojava. In kaj je „modri" Rim ukrenil v tem oziru? Morda je reformoval ali pa vsaj poskusil predrugačiti sistem in delovanje kat. cerkve? Ne, ampak slekel je svojo staro, že obrabljeno konzervativno suknjo ter si nadel modernejši plašč krščanskega socializma. Delavstvo postaja danes faktor v vseh modernejših  državah in to je  bilo   treba pri-
kleniti nase. Papež Lev XIII. je to nalogo, četudi zvijačno, toda izvrstno pogodil. In danes so najrevnejši sloji, delavci, na tem, da jih odre in izpreša rimski klerikalizem. Rešitev socialnega vprašanja na podlagi načel katolicizma je naravnost izključena. Toda klerikalci gredo še dalje: oni hočejo biti moder nejsi, biti hočejo demokratični! Katolicizem na demokratični podlagi! — Kdo bi se ne smejal. Katoliška cerkev, ki je že po bistvu svoje organizacije in notranjega sestava skrajno konservativna in nazadojaška, hoče slovenski narod demokratizovati! Naravnost smešno ! Delavstvo in kmet sta po veČini neuka, zaradi tega pa rada verujeta takim frazam. Dr. Krek, pa demokrat?! Morda vsled tega, ker ima Marxa v želodcu, Potem pa tudi umejem, zakaj je postal abstinent!
Klerikalci so torej učinili organizacijo na najširši podlagi, toda dejstvo je, da je ona samo kvantitativne, ne pa tudi kvalitativne vrednosti. Paradirati hočejo klerikalci s svojo organizacijo in narod izžemati! Dokler bo stal na čelu društva duhovnik, za toliko časa je usoda delavca zapečatena. Prečastita duhovščini pa je pri svojem delu skrajno previdna, tako, da je treba že precej širokega obzorja, ako se hoče spoznati bistvo njenega delovanja.
Tuintam se pa včasih pripeti, da gospodje klerikalni voditelji svojih namenov ne morejo popolnoma prikriti, tako da je mogoče spoznati, kako in famno se nastopa pod krinko krščanskega socializma. Navesti hočem dejstva, ki se ne dado utajiti, dejstva, ki klerikalno gospodo osvetljujejo v bengalični luči. —
Čitateljem „Slov. Naroda" bo še v živem spominu, s kako podivjanostjo so se vrgli blagoslovljeni stekliši na prireditelje Prešernove slavuosti in tako skušali otemniti njen sijaj. Ali trditve „Slovenca4*, četudi bi bile resnične, so še senca proti dejstvom, ki se danes gode v Vevčah pri Ljubljani. Tu imajo klerikalci močno organizacijo — organizacijo po zaslugah nemških protestan-
tov. Smelo to trdim, ker vse okoliščine kažejo, da je to istina. Vsakomur bo še v živem spominu štrajk, ki je izbruhnil pred nekako 10 leti v vevški papirnici. Vodstvo tega štrajka so bili prevzeli socijalni demokrati, ki so ga tudi srečno dognali. Sedaj pa je nastal strah v klerikalnem taboru, kajti pojavila se je bojazen, da delavstvo ne pristopi in corpore k socialni demokraciji. Pa tudi gospodom podjetnikom bi kaj takega ne bilo ljubo. Napravil se je tedaj kompromis med nemškimi protestanti ter slovenskimi klerikalci in ustanovila se je nkrščanskosocialnau organizacija. Seme te organizacije gre že v klasje, kar se najbolje spozna na okrogloličnem Antonu Kolarju, župniku marijapoljskem. Pred kratkim je ta organizacija slavila blagoslovljenje nove društvene zastave in „Slovenecw, kakor tudi ostalo klerikalno Časopisje, je nastavil največji boben in vabil na to slavnost.
In res so razni tonzurirani irapre-sariji privlekli cele trume backov in koštrunov s seboj. Za slavnost, ki se je vršila 8. julija 1905 je bilo skrbno vse pripravljeno in tudi ndelavski govorniki*1 so imeli svoje govore že v žepih. Bil sem sam na shodu in naravnost čudil sem se, ne morda nastopajočim referentom, ampak virtuoznosti dr. Kreka, ker bi se težko našlo še enega človeka, ki bi znal tako žonglirati z zotistiko kakor on Videl sem nastopati govornike, ki so resnične v navadnem življenju in vendar so govorili „govore" — ki so bili trud tujega dela! Lepo Vas prosim: Peter Bizjak, znani tercijalec iz Ljubljane pa govornik! In kje so še razni KlanČniki, Čufarice in Čatarji? Pojdite se solit s takimi farbarijami ! Farbati znate s takimi nastopi nevedne device in devičarje, na omikanega Človeka pa ne napravite ugodnega vtisa. Kakor rečeno: bili so to naročeni govori in pozdravi, kakor so bile tudi zastave in druge dekoracije naročene. Omenil sem to stvar le mimogrede, ker krona vsega slavja, nota bene, katoliškega slavja, pa je bila, da ga je pozdravljalo tudi
nemskonacijonalno protestanstvo. Na slavnostnem shodu je katoliški duhovnik, bivši urednik „Slovenca", dr. Evgenij Lampe, prečital pismo Nemca in protestanta, ravnatelja delniške družbe papirnih tovarn Titla, v katerem se leta v imenu direktorija zahvaljuje za lepo razmerje, ki vlada med delavci in katoliško duhovščino ter tovarniškim vodstvom! Kaj to znači, da se nemški protestant zahvaljuje za lepo razmerje med ni.»venskimi delavci in katoliškimi duhovniki? Iz tega sledi, da delovanje vevškega župnika ter njegovega pri-ganjača, rdečelaaega kaplana Jakoba Richarja, ni povsem Čisto. Nikdar še nisem Čul, da bi se protestant zahvaljeval katoliškemu duhovniku za lepe uspehe kršč. soc. organizacije. Ali pri kranjskih klerikalcih je to mogoče, ker njim faktično ni za pridobitev delavskih pravic, temveč samo za renome rimskemu klerikalizmu. Lepo razmerje vlada danes med vevškimi delavci in podjetniki, še lepše pa med župnikom Kolarjem in kaplanom Richarjem ter ondotnimi nemškimi protestanti. Umljivo je, zakaj protestant Poche pošilja sodčke vina v marijapoljski farovž . . . Dekoracije, kakor papir, les itd., ki so se rabiie pri omenjeni slavuosti, je dala tovarna brezplačno in ravnotako delavce, ki so olepševali prostor! Torej katoliška slavnost — v senci nemško-protestantskih zastav!
Tudi društveni dom, na kojem blešči napis: Veri in omiki, torej slov. in katoliška hiša, je zidana z nemškim in protestantskim denarjem. Tudi k zgradbi tega poslopja je tovarna prispevala celih 1000 kron. In veliki zvon, na kojega so vevški klerikalci tako ponosni — tudi k temu so protestanti prispevali vsoto 1000 kron! Cerkev je posvečena prečisti Devici Mariji, katere protestanti ne priznavajo, in vendar se vsako nedeljo oglasi veliki zvon ter poje žalostno pesem o judaiškarjotovstvu Župnika Kolarja. Spominjam se, da je nekoč tudi madame Matilda Lowy župniku mestne župne cerkve Sv. Jakoba v Ljubljani prinesla več tisoč kron, da
se pokrijejo stroški za nove zvonove ali za cerkev, toda vse časti vredni Iv. Nep. Rozman je ta dar zavrnil, Češ, da je to umazan denar! Nemci so najhujši sovražniki slovenskega naroda, ravnotako protestanti nasprotniki katoličanov, vsled česar je velika zagonetka to „dobro razmerje", katero je poudarjal ravnatelj Titi v omenjenem pismu. Toda dovolj! Vevški psevdo narodnjaki in internacijonalni klerikalci so na tem, da pripeljejo vevško delavstvo nemškemu kapitalu pod nož, da mu iztisne še tisto kapljico krvi, ki mu jo bodo farji pustili.
Ali se je položaj vevškega delavca do danes že kaj poboljšal? Ne! To varna plača delavke za 11 urno dnevno delo po 35, 40 in 45 kr. in le malo jih je, ki zaslužijo več, kmet pa plača ženjice po 2—3 krone na dan in še več, da jih le dobi! O moških delavcih niti ne govorim. Kje so torej obljube, ki ste nam jih dali pred 10 leti? Od samega „dobrega razmerja*4 delavec ne more živeti. Poučne so te razmere, ker one kažejo, da je katoliškemu popu dober tudi protestant, ako je le pripravljen, držati delavca za vrat, da ga vzajemno molzeta.
Gospod urednik ! Bridke besede mi silijo pod pero, a vzdržal se bom, pač pa bom Še večkrat skušal vevškim delavcem pokazati, kam peljejo pogubna pota župnika Kolarja in kaplana Richarja. Vevčam preti nevarnost, da postanejo druge — Domžale! Nemški turnarji se v Vevčah počutijo najbolj varn'\ ker tu se nahajajo pod okriljem marijapoijskega farovŽa. Na dan 16. julija, ko je bila v Ljubljani ona znamenita Prešernova slavnost, so se ljublj. Nemci zaleteli v Vevče in nihče jih tam ni motil.
Počasi pa sigurno meljejo kleri-' kalni mlini. Klerikalci hočejo pomagati obrtnikom na oni strani, na drugi strani pa delavcem. Nemogoče pa je, da bi se komu izmed teh dveh pomagalo, ne da bi se škodovalo drugemu. Tudi v Vevčah je tako. Tu se vrši proces, katerega učinki postajajo za tukajšnji
o
Sobotno pismo.
Prešernova slavnost v Ljubljani je navdala naše nemškutarje in prusofile z nejevoljuo zavistjo in smešno jezo. Kolikor so mogli so nagajali že ob pripravah. Zaradi par kvadratnih metrov prostora so napravili pravdo, še 6mešnejšo, nego je slavna kozlovska pravda v Višnji gori. Par dni pred veselico &o prišla slovenskim damam pre-nlna pisma o tajnem društvu, ki se bo žogalo v Zvezdi radi zabave z bombami. Slave in menda še bolj honorarja željan dopisnik graške „Tagesposte" je to novico po svoji širokoustni navadi takoj raztrobil v tem oglednem listu, ki sprejme vsak še tako otročji dopis, samo če je naperjen proti Slovencem. Bržkone je dopisnik sam v žlahti z omenjenimi nemško pisanimi pretilnieami. Toda tudi ta poizkus, motiti slavnost, se je žalostno izjalovil in aemskutarčki so lazili okoli s težko pritajeno nevoščljivostjo in bo se držali Uko klavrno, kakor bi cikali same trnke.
Utopljen v svoje Žalostne misli je žel slavni dopisnik domov in  si dal
duška z imenitnim sestavkom, kjer klobasa o naravBost grozovitem načinu, kako nečloveško slovenizirajo Slovenci — Kranjsko! Sveti Herman, pomagaj! Slaba se godi zarjaveli devici Germa-niji, ko že nemški časnik prinaša „kranjska" imena ^poslovenjena", stara, Častitljiva nemška imena stare nemške zemlje, kjer so doprinašali Tevtoni baj-nohrabre ^čine: počivali brez strahu nad medvedjih kožah ali našemljeni z volov8kimi rogovi krokali noč in dan ob medici in kockah. O Naklo, Ljubno in Velesevo, kje so časi, ko 80 vas imenovali rdeČelase Tusnelde rdečelasi sinovi Laufen in Michelstetten! O Mi cheUteHen, o „gutdeutscher Klang"! Vsa žlahtna družina grofov Weimar-Orlamiinde iz Turingije in vojvodov Andechs-Meranien se obrača v svojih grobovih v tožnem takta žalobne koračnice in se kesa, da je toliko storila za kulturo kranjske dežele! Oh, že gine spomin na nemško preteklost in že se nevredni potomci sramujejo prvotnih (!) nemških imen! Zastonj išče solzno oko v krajevnih kazalih blago doneči h nemških imen, ki 10 bila v njih ohranjena še leta 1857! Kranjski nemšku-tar, pazi, da ti ne izginejo ti edini sledovi tvojega kulturnega delovanja,
ta sladka imena, ki zvene v ušesih lepše kakor petje nebeških angelov! O Michelstetten, o Schweinsbucbel, kako prijetno doni to, in kako barbarsko se glasi Velesovo in Sinja goncal
Toda ne, nikar ne pobešaj prazne glave, kranjski prusak! Se imaš bratov onstran meje, junaških bratov, ki so močni in strašni v svoji slogi in neizmerni ljubezni! Nikar ne pobešaj puhle glave, ki jo je tako lahko ržati ponosno kvišku! Ne boj se, da bi divji Slovenci kaj Škodovali tvojemu nad vse vzviše nemu germanskemu ugledu, ko tako lepo cvete germanska vzajemnost. V tolažbo ti podajam tu del iz Članka odkritosrčnega Bavarca. Žalibog ga ne morem posloveniti, ker je v našem jeziku vse premalo pripravnih Jedrnatih" izrazov. Slove pa takole:
„Jeder Inhaber einer kotterigen preussischen Schnanze glaubt Gift and Gallo gegen uns Baiern speien zu diirfen, und die f r e c h e n Fritzchen machen sich derart mau-sen, dass wir lebhaft bedauern, dass das Jahr 1866 schon so weit hinter uns liegt. Scbade nnr, wie Schade fur uns, dass wir jezt an diese grosamanligen Bursehen gekettet und dadurch verurtheilt oind, die Prii-
gel, die ihnen im niichsten Kriege bevorstehen, ebenfalls mitzutragen!"
Vsebina te odkritosrčne izjave pravi, da je Bavarcem iz vsega srca žal, da so zvezani z arogantnimi Prusi. Nad vse rad bi poslovenil Še nastopne izraze, toda kakor rečeno, slovenski jezik je še premalo opiljen, in če prebrskam ves Pleteršnikov slovar, ne najdem primernih besedi. Pruska usta imenuje nadarjeni Bavarec „zahnliickige Modergrube", Pruse same pa „schnapsselige Kartoffel-gesichter, Pnmpernickelkurassiere, preu-sisehe Haringsbimdiger."
Kaj pravite nato, nemški žurna-listi? Molčite? No, naj pa jaz eno zinem: „Deutsche Worte hbV ich wiederw!
In da ne poreče kakšen modrijan, da [sem citirani odstavek komponiral morebiti sam ali z združenimi močmi, naj de dodam, da je črno na belem natisnjen v dnevniku „Neues Miiuehner Tagblatt", 20. julija, 1891.
Poravnam naj Še drug račun. Z veliko slastjo se je spravil genialni dopisnik „Tagesposte" na skromni feljtonček „Po slavnosti." Nikakor mi ne prihaja na misel, da bi zagovarjal tamkaj obelodanjene dovtipe neznanega pisatelja, toda reči moram, da sem bral
po nemških, jako „uglednih" listih mnogo „dovtipov", ki so se odlikovali edino 8 tem, da v vsem „dovtipu" ni bilo čisto nič dovtipnega. Slamnatih dovtipov je vse polno v jako sloveČih „Miinchener Fiieg. Bliitter", torej v enem izmed prvih nemških humorističnih listov. Včasi so pa tu že take Šale in take duhovitosti, da bi dobil zdrav veseljak ob njih grižo in melanholijo. Naravnost je pa podlo, če izbere kdo najslabše dovtipe humorista srednje moke in jih prezentira občinstvu, rekoč: „Lejte, to je slovenski dovtip, to je slovenski humor!" Beri, duša hinavska, Levstikovega Martina Krpana in priznaj, da je take humoreske ne premorejo vsi vaši mnogo preveč hvalisani in naj se že pišejo Rosegger ali Potzl ali Chiavacci itd. Ali je morda „Stempel4 mož, ki rešuje čast nemškega humorja, ubožec, ki Živi o samih citatih in ki je le neštetokrat izsesal vse mogoče klasike!
Eno je pa le zadel ostroumni kritik, saj najde tudi slepa kura zrno. Nemških besedi s slovenskimi končnicami ni treba rabiti, niti Človeka ne, ki bi bil rad humorist. Kdor govori tako in misli, da je dovtipen, z njim ni govoriti, ker izziva odkritosrčno pomilo-
slovenski narod naravnost uničujoči: tovarna nastavlja vedno več in več nemških delavcev — prav kakor v Domžalah . . . Kaj je farjem na tem, samo da mol žejo!
Zatorej vevški delavci, odprite oči in spreglejte, kako Vas vodijo za nos! Kličem Vam ob 11. uri, čas je še, da ge otresete klerikalnih pijavk, ker sicer bo prepozno. Otresite se parasitov, ki žro in zro na Vaši fizični in moralni eneržiji!
To ni moja zadnja beseda, temveč objavil bom i druge posameznosti, da bodo delavci tudi spoznali, kako se dela pri vevškem konzumu.
Delavec, ki je že izpregledal.
Pisma iz Hrvatske.
Zagreb, 27. julija.
(Padec   podbana   Šumanovića. — Klerikalna organizacija.)
V našem avtonomnem „ministrstvu" je nastala kriza. Ta kriza nosi na sebi vse karakteristične znake naše slavne avtonomije in naše vladajoče stranke. Podban dr. Snmanović ni pal morda vsled kake saborske kampanje ali radi kake politične svoje pregrehe, marveč on je postal žrtev zakulisnih intrig v vladni stranki sami. To je danes povsem jasno in potrjeno.
In baš zbog tega padca je postal simpatičen v krogih naše opozicije.
Pred dvema letoma, ko je nastopil vlado — vlada je namreč bila bolj v njegovih, nego v PejaČeviČevih rokah —, se je od njega mnogo pričakovalo, da bo umei kot svoboden in premožen odvetnik uvesti nov duh v birokratsko in s kliuenovščino zastrupljeno našo upravo. In res nekoliko svobodneje smo vendarle dihali kakor za Časa težkih Khuenovih nasilstev.
Njegova zasluga je, da se je smel nemoteno razvijati oni veliki skupščinski pokret, ko se je sklicalo več sto opozicijonalnih shodov po vsi Hrvatski, na katerih se je propagirala financijalna samostalnost in splošna volilna pravica. Toda z nadaljnim svojim postopanjem, ko je zlasti branil v saboru najbolj nazadnjaške odredbe, ko je branil Khuenovo odpravo porotnih sodišč, katerih še do danes nimamo niti v tiskovnih pravdah, je zelo oslabil nado, da bo uvedel popolnoma novo ero v Hrvatsko. Nato pa so se množila znamenja, da še vedno živi Khuenov duh v deželi. Khuenova klika je skoro opazila, da bi ji vsaka večja svoboda lahko zlomila vrat, zato je jela izpod-kopavati tla izpod onega, ki se je vendarle nekoliko klanjal liberalnejšemu duhu. Razen tega je hotel Sumanović, kakor pravijo, „reformirati" vladajočo stranko.
To „reformiranje" bi značilo — rešiti se mnogih diskreditovanih oseb—; to bi pa imelo za posledico, da bi nikdo ne bil več varen v madjaronski stranki. Končno pa je prišlo do načelnega razpora med Kbuenovci in Šuma-novićem. Dasi je Sumanović podpiral
Khuenov režim, vendar je še vedno ostal Srb, ki je bil prepričan, da je to najboljša srbska politika in da se srbsko vprašanje da najbolje rešiti na ta način, ako Srbi zasedejo vsa najvišja uradniška mesta.
Na Ogrskem je nastala kriza, liberalna stranka je padla in prišlo je na površje Fejer?aryjevo ministrstvo.
Dočim so vse stranke v peštan-skem kabinetu, ne izvzemši liberalce, izrekle svoje nezaupanje neustavnemu Fejervarvjemu ministrstvu in so celo zagrozile onim svojim Članom, ki bi bili voljni vstopiti v ta kabinet, da jih izključijo, je edino naša delegacija storila neopravičljiv greh s tem, da je poslala svojega člana Kovačeviča v to ministrstvo in mu celo obljubila, da ga bode še podpirala.
V Šumanoviću se je prebudila srbska narodna zavest, ki tradicijonalno sovraži Dunaj in kamarilsko politiko, zato tudi ni mogel odobravati tega koraka. Vsled tega so se vnele ostre kontroverze, seveda samo v sredini stranke same. In to njegovo nesoglasje z novo kamarilsko politiko je povzročilo njegov pad. On je bil naravnost s silo vržen s podbanskega stola.
Nekaj naravnega bi torej bilo, ako bi sedaj izstopil iz vladne stranke, o čemer se tudi govori. Ako bi se to zgodilo, bi bil to hud udarec za madjaronsko stranko.
Toda mi živimo v deželi čudne politične morale, zato je mogoče, da Sumanović vendarle ostane v istem taboru z onimi, ki so ga vrgli.
Včeraj ste zabeležili vest, da vabi urednik „Hrvatstva" „katolike" t. j. klerikalce na sestanek v Zagreb, kjer bi se naj završila organizacija klerikalne stranke.
Poročal sem vam že, da ste med našimi klerikalci dve struji: radikalna, ki hoče, da se osnuje klerikalna stranka, in oportunistična, ki je mnenja, da se da utihotapiti več klerikalnega duha v kako drugo, že obstoječo stranko. Sedaj so končno zmagali radikalci in osnovala se bode nova stranka. Kakšna pa bode bodočnost te stranke?
Vzpričo sedanjega položaja bodo naši klerikalci samo izgubili, ako se zbero v eno celoto.
Najmočnejši so bili takrat, ko so gospodovali v vseh strankah in pri vseh listih in so lahko takoj v kali udušili vsako svobodoumno misel. Za svojo stranko bodo pridobili edino duhovnike.
Dane3 še namreč niti nimajo ve Čine pri svojih „bratih v Kristu", toda ni dvoma, da bodo koristi duhovniške kaste, ko se pri nas razbistre razmere, zbrale vse v eno stranko. To je edina nada klerikalcev okrog „Hrvatstva", zakaj med hrv. inteligenco ne morejo osvojiti niti ene osebe več. A narod, naši kmetje? Tudi pri teh ne morejo več mnogo pridobiti!
V tem oziru bi bilo za klerikalizem prikladno in ugodno edino nase Zagorje, doČim so ostale pokrajine, zlasti
Slavonija že toliko p ros vitij ene, da se ne bodo več dale vpreči v klerikalne telige.
K tema pa je mnogo pripomoglo življenje in delovanje rasnih božjih namestnikov, ki pa sicer nimajo ničesar božjega na sebi.
No, navzlic temu ni izključena velika pogibelj, ki preti Hrvatski z ustanovitvijo klerikalne stranke.
Klerikalci se bodo namreč nasla-nj ali na vladajočo stranko, dasi se bodo postavljali z radikalno patrijotskimi frazami.
Sedanji ban Pe jače vic je aristokratski klerikalec, njegova žena in mati pa živahno delujeta pri raznih jezuitskih kongregacijah, zato bo klerikalcem prav lahko izvajati svoje načrte, da bodo dobili v roke šole, da se bode plenilo protiklerikaluo časopisje, da se bodo za branjevali shodi itd.
Že sedaj se na merodajnem mestu prav rade uvažujejo njihove denuncijacije njim neljubih profesorjev.
Zato čaka svobodoumne elemente še huda borba s to mednarodno hidro!
Vojna na Daljnem Vitokn
Japonci na Sahallnu.
V Tokijo poroča japonska armada na Sabalinu:
24. t. m. ob 1. ari popoldne je neki naš oddelek potisnil sovražnika nazaj v bltiini Alcove I in zavzel črto od Bolovinke do Aloove II. Ob 3 uri popoldne je zasedel neki naš oddelek Aloovo III, dočim je drug oddelek marširal proti Aleksandrov* sku. Temu se je posrečilo Rase pobiti in zasesti mesto Alcova ob 7. uri 15 minut.
Sovražnik se je držal na zahodni strani mesta in na višinah severovzhoda.
25. t. m. ob zori smo ga zopet napadli in ga pognali do Novo Mi-hajiovskega. Ta dan smo osvojili mesto fcDai, katerega se ravno tako ni dotaknil ogenj kakor preje Alek-Bandrovska. Ujeli smo 200 mož.
Obrambne določbe za Vladi-vostok.
Dnevno povelje nadkomandanta v Viadivostoku ukazuje, da bo morajo pokoriti povelju trinjavskega komandanta z ozirom na sedanje vojaške razmere v trdnjavi vse osebe, ki se zdaj nahajajo v trdujavskem rajonu. Med te spada tadi moštvo v pristanišču se n&bajajočih križark. Pristaniški komandant je neposredni pomočnik trdnjavskega komandanta in mora izdajati vsa povelja, ki se nanašajo na pomorske zadeve, vedno le skupno s trdnjavskim komandan tom. Slednji bo določil za pomorske obrambne moči stralegične nnloge in nadzoroval vzdrževanje notranjega reda med pomorščaki.
Kakor se poroča »Lokalanzei-gerju« iz Tokija, je po izpovedbah ruskih ujetnikov,  ki so padli Japon-
•em v roke, pomorska zvesa i V 1 a d i Toa t o k o m pretrgana.
Rusko mobiliziranje in vojaški transporti.
Po poročilih is Petrograda se prevaža sdaj 19. armad ni kor v Vshodno Azijo, nakar aledi 13. kor ii rJmolenik a. 9. in 21. kor v Kievu ae idaj mobilizira.
Ti štirje kori, ki bodo jeseni dospeli na mandžurako bojišče, bodo tvorili novo armado.
Bitka ob reki Tumen.
»Daily Telegraphu« se poroča iz Tokija, da je več tisoč Japoncev napadlo ruske postojanke ob reki Tumen.
Po nekom privatnem poročilu is Tokija se je pa vršila pri Puko p u-rejongu v severni Koreji bitka, ki je trajala devet ur. Rasko pozicije pri Kajkiodu so Japonci naskočili i bajoneti. Rusov je bilo okoli 9000 mož, ki so se s s rojih okopov v neredu umaknili proti severu.
Vsa japonska armada pod vodstvom generala Hasegave hiti proti reki Tumen.
Vso proti severu se razprostira-jočo utrdbeno črto so Japonci zavzeli. Dva ruska topova sta prešla v japonske roke.
K mirovnim pogajanjem.
Iz N w Yorka se poroča, da bo zahtevala Kitajska pri mirovnih konferencah milijardo dolarjev od obeh sil, od Ruske in Japon ss e za škodo, ki sta jo napravili med vojno v Mandžuriji.
Epilog k zadnji pomorski bitki.
Agenzia Štefani poroča iz Pe-trograda, da bo vsi častniki, ki so se v bitki v Korejski cesti vdali Japoncem, degradirani in se izbrišejo iz Častniških imenikov.
Admiral Nebogatov se na vso moč trudi, da bi prišel domov, da bi dokazal, da je med bitko dal po trebne signale, da se pa druge ladje niso niti zmenile zanj in ga sramotno pustile na cedilu.
Za ruske in japonske častnike v kopališču Hali.
Deželni odbor gornjeavstrijski je sklenil v včerajšnji seji, da se dovolijo po petdeset ruskim in japonskim častnikom na| obsežnejše ugodnosti v kopališču Hali. Obe vladi ss obvestita o tem sklepu potom ministrstva zunanjih zadev.
Slovanske paralelke v Sleziji
Dunaj, 28. julija. »Slovanska korespondenca« poroča, da je mKdo-češka stranka v Sleziji zadovoljna s tem, da se češke paralelke premestijo iz Opave v kako č«ško mesto. Glasilo te etranke naglasa, da so Čehi že   lansko   leto   pri pogajanju
pred ustanovitvijo paralelk sahtevali samo to, da se v Šleziji mora osno vati češko učiteljišče. Kje da se r , osnuje, to jim je bilo vseeno; izjavili so, da so sprejeli Opavo, Poljsko, Ostravo ali Fridak. Takratni dež predsednik, grof T h u o , je pa iij*. vil, da mu ni mogoče ustanoviti s*, mostojnega zavoda, vsled česar bo češke vzporednice priklopile že obstoječemu nemškemu učiteljišču Sklep deželnega šolskega svets, i katerim se priznava potreba čeških paralelk in aahteva njih premestite?, je treba uvaževati in ni dvoma, da se prično že v najkrajšem času o tem predmetu posebna pogajanji. Vendar pa se to vprašanje ne sme rešiti brez privoljenja čeških in vobče slovanskih poslancev v B lesi ji. Vlada se trudi, da bi dosegla med Č*hi in Nemci v zadevi paralelk pameten kompromis, kar bi gotovo ugodno vplivalo na splošni politični položaj. Poslanec H r u b y je sklical v ti zadevi na jutri shod čeških zaupnikov iz Šlecije. Z isto zadevo se bor1. bavila tudi konferenca šleskih čeških in poljskih poslancev, ki je d -lcčtjna za prihodnji teden.
Država v denarni stiski?
Dunaj, 28 julija. Vest nekega opozieijonalnega madjarskega lista, ki je prešla pod naslovom »Finančni po'ožaj« tudi v dunajske liste, da je državna uprava v taki denarni stiski, da je vojno ministrstvo podrejenim poveljstvom ukazalo, naj potreb h stvari ne plačujejo v gotovini, marveč naj jih jemljejo na obligacije, j e neresnična in brez vsake dejanske podlage.
Madjarska opozic ja za — slovaškega kandidata!
T u r č. S v. Martin, 28. juTua. Ožja volitev v volilnem okra u L I Sv   Nikolaj   med   Slovakom dr. Milanom   Sto dol o   in ministrom Lanvijem je razpisana na dan T avgusa t. 1.   Ta volitev bo vrlo zanimiva, ker bodo  roadjarski volil:; prisiljeni, glasovati  ali   za  S ova; Stodolo, ali z& člana Fejersary,evega kabineta. »Pesti H rlap«  piče o tej stvari:   »Za Madjsre je nastal težak položaj, ker se jim je pri volitvi odločiti ali za človek«, fct tepta ustavo, ali pa za kandidata z narodnostnem programom   Ciovek, ki j* nasprotja narodnim z&bUvam, ki podpira tuje težnje na škodo narodnega prava in ki izdaja protiustavne ukaze, ne sme sedeti v ogrskem parlamentu  V i katere član je  La y>, je progU da stoji iavea parlamenta; parlan ji je zbog tega izrekel  svoje Besa« upanje   Z-.to tudi ne more b?ti t te vlade istočasno  tudi  član parlamenta.   Zato   pa   naj Madjari raje  glasujejo  za Slovaka dr Stodolo, kakor za mi« etra L a n y i j a.«
SaY   Oalie> w zt**ilooi.
vanje vsakega Človeka, ki ima le količkaj dobrega okusa.
Zdaj naj mi pa kdo pove, komu naj verjamem, ali škofu Katschthalerju ali nič manj učenemu jezuvitskenra patru Salvadoru Brandiju?
Škof trdi, da je katoliški duhoven več nego vsi angeli in nadangeli v zlatih nebesih! Jezu vit Brandi pa pravi, da živi dandanes mnogo izprijenih duhovnikov, ki pasejo zgolj lenobo in strežejo edinole trebuščku! Skof trdi, da ima katoliški duhoven tudi višjo šaržo, kakor najbolj cenjeni svetniki! — Če bi bil jaz Katschthaler, bi vsaj tega ne bil izdal orbi et urbi v pastirskem pismu. Sveti Peter bo jezen! In Če pride kdaj škof pred nebeška vrata prosit, naj mu sveti Peter odpre, mu svetnik gotovo pokaže figo za vratmi in ga zapodi, rekoč: „Če je že vsak kaplan več kakor jaz, naj ti pa odpre kaplan!" In to bo velik Škandal, če škof ne bo smel v nebesa, kjer je takorekoč že aboniran na prav mehak sedež. — Torej, večkrat omenjeni gospod Katschthaler (Če sem si pravilno zapomnil njegovo ime) trdi, da so vsi svetniki in mučeniki komaj rekruti proti mladeničem, ki so dosegli dostojanstvo kaplana. Salvadore Brandi piše v svoji brošuri o dejanjih in namenih Pija X.,
da so katoliški duhovni leni in neumni, da se klatijo celo po gostilnicah in da igrajo vlogo salonskih levov ali vsaj salonskih muckov in da vedno preže po dobičku in mastnih službah. Škof trdi naposled, da je katoliški duhoven celo več nego Mati božja, Brandi pa izjavlja, da'je v Rimu zadosti korajžnih prelatov, ki bi celo hudiča je/darili brez sedla, če bi s to ježo mogli dobiti kardinal-stvo, in očita škofom, da se preveč vesele posvetnih dobrot in da uganjajo s svojimi ovČicami zgolj komedijo dobičkaželjnosti.
Komu naj verjamem, škofu ali patru, to je vprašanje. —
Radost  mi   je   prešinila mučena pljuča, ko sem bral razglas ljubljanskega občinskega sveta, da je iz zdravstvenih ozirov obsodil vlečke na smrt. Ta sklep bi se bil moral roditi že takrat, ko je izšla prepoved zoper pljuvanje po tleh.  Rahločuten dopisun se že boji za nemške dame, ker bodo mestni organi strogo stregli vsem vleč kam po prepovedanem življenju. Nem šknte imajo namreč povprek nadčloveško dolge noge in bi rade zakrivale svoja čolnom podobna stopala in lahko miselno dajale potubo bacilom v pljunkih in prahu. Le nobenega pardonal
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan)
(Dalje.)
Bil sem v zadregi. Godilo se mi je, kakor že mnogemu drugemu, da nisem našel pravega predmeta, o katerem bi se dalo kaj govoriti. To pa tembolj, ker sem občudoval svojo lepo znanko, ki mi je omamila vso dušo in vse misli. In vendar pravijo, da se mora človek kolikor mogoče varovati, biti dolgočasen v Ženski družbi, če noče, da mu ne bodo zamerile.
Da moški nimamo vedno prav, ako se spodtikamo nad preradim govo-jenjem nežnega spola, sem čutil zdaj jaz in prav hvaležen sem bil svoji znanki, ko me je začela spraševati o kraju, kjer sem doma, zakaj da sem prišel v samostan, če se mi je svet zameril itd. Povabila me je, naj pridem večkrat obiskat njeno mater in njo s patrom Vigilijem.
„Ali on velikokrat sem pride?" vprašam.
„ Včasih je vsak dan tukaj, že kosil je mnogokrat pri nas. Radi ga imava, ker zmerom kako smešno pove, da se mu smejeva. Z menoj se prav rad norčuje, vedno mi pravi, da mi bo
ženina pripeljal in kaj je danes storil, ste slišali".
„Prav prijazen redovnik je res".
„In včasih tudi ljubezujivl" dostavi Albina.
„Kdo je ljubeznjiv ?" vpraša pater Vigilij, ki je slišal zadnjo besedo in si Še pritrjeval vrv okrog ledij.
„ Uganite!" mu reče nagajivo deklica, ..zdaj vas pa imam, le ugibajte, uganiti morate".
„Se rada boš povedala, le čakaj l* je dejal pater Vigilij in ji vzel šivanje iz rok. Prijel jo je za roko, da mu ni mogla uiti, in sedel poleg nje. „Ali boš povedala?" je rekel, v očeh se mu je pa kazal strastni ogenj.
„Ne bom ne!" je odvrnilo dekle in se mu izkušalo izviti, „šivanje mi dajte sem!"
A pater Vigilij jo je držal trdo, akoravno je bil že star. „Kdo je ljubezniv, povej !u je silil, lica so mu pa žarela in razburjen je bil.
„ Uganite !"
„Albinca, povej!" je rekel proseč kot otrok.
Ko je Čula svoje ime milo izgovorjeno, se je zasmejala in rekla:
„Če bi vedela, da ste tako sitni, ne bi bila rabila preje one besede o vas14.
„0   meni?"   seje  začudil ju. Vigilij in mehanično spustil njene roko, „ne verjamem,  da sta imela   mene -mislih".
„Koga pa hoČeva imeti?- vpraša užaljeno dekle.
„Tiii!" je dejal prete pater Vigilij „morebiti je bil kdo drugi?"
„Naj gospod pove, da resnico go vorim!"
„Res, pater Vigilij,** rečem js hitro, „o vas sva se menila, kako at prijazni in gospodična je naposled pri stavila, da tudi ljubeznjivi."
Mati je prišla zopet na vrt in pau Vigilij se je spomnil, da treba oditi.
„Tako, Albinca, moral ti bom dri gega Ženina pripeljati, ker s tem m nič, kakor vidiš," je deja! pater Vigilij „Če kdaj dobimo redovniki pravico, da se smemo ženiti, potem te lahko vzame. — In vem, da vam bo dobro gospodinjil* in vam bo v vsem poslušna in pokorna," je pripomnil proti meni obrnjen.
Odhajala sva. Segla sva materi in Albini v roke.
Ko sem Albini podal desnico, sem čutil nekaj do zdaj neznanega v srci in roka se mi je tresla in kakor se mi zdi, tudi Albinina ni bila tako mirna, kot bi morala sicer biti. „Pridite še kaj!" je rekla s trepetajočim glasom
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. .72, dne 29 julija 1905,
Ogrska kriza.
Budimpešta, 28. julija. M -nister notranjih zadev Kristoffv i* izjavil deputaciji sccijaloih demokratov, ki mu J8 pod vodstvom De-gidera B a k o n y i j a izročila memo* r&ndum ogrskega delavstva, da se 26 sedanja parlamentarna kriza re-l ti Bamo na ta način, ako se dovoli splošna in tajna volilna pravica. Vsakdo, ki je vešč čitanja in pisanja v svojem materinem jeziku, mora dobiti volilno pravico. Na ta način se da obnoviti Ijarmonija med krono in narodom. Minister Kristoffv upa, da bo ta njegova izjava zUsti ugodno vplivala na nemadjarsze narodnosti.
Budimpešta, 28. julija. Glasilo barona Banffvja »Pesti Hrlap« dere en tu je ve9t, da bi se razpustila liberalna stranka in iz nje osnovala nova politična organizacija.
Baja, 28. julija. Naučni minister je obvestil tukajšnje državno učiteljišče, da mu ni mogoče izplačati običajnih vsakoletnih podpor revnim učiteljiščnikom zbog tega, ker se ne vplačujejo državni davki. 150 učencem je vsled tega onemogočeno, še nadalje obiskovati ta zavod.
Budimpešta, 28. julija. List »A Nap« poroča iz PanČove: Vojak 46. pehotnega polka F a r a g o je dal povelje k molitvi v madjarskem jeziku. Bil je takoj aretiran in prid:-' pred vojno sodišče.
Volitev novega predsednika na Francoskem.
Pariz* 28. julija. Z ozirom na vest, da se namerava predsednik Loubet umakniti že nekaj mese cev pred potekom svojega mandata, da bi omogoč 1 a tem predsedniške volitve že meseca novemhra, z&trjuie sHumaniie«, da je vlada že sklenila, da se skliče narodna skupščina v svrho volitve novega predsednika dne 26. januvarja 1906.
Atentat na sultana.
Dunaj, 28 julija. Turško poslaništvo dementuja vest, da bi bil atentat na sultana pri sela&liku posledica častniške zarote v Ildic-Kiosku.
B e 1 g r a d , 28. julija. V turških krogih se vzdržuje vest, da je pravi povod atentata na sultana osebna maščevalnost. Pri tej aferi je baje igrala glavno vlogo neka Čer ks-sinja, ki je bila šele predkratkim sprejeta v sultanov harem.
Dogodki na Ruskem.
Moskva, 28. julija. V noči s srede na četrtek je policija izvršila celo vrsto hišnih preiskav pri članih kongresa ruskih zemstev. Pri predsedniku kongresa G o 1 o v i n u je zasegla vse spise, ki se nanašajo na kongres. Golovin se je brzojavno pritožil na ministrstvo radi tega na-siistva in je včeraj sam odpotoval v Petrograd, da osebno intervenira v tej zadevi pri ministrstvu.
Petrograd, 28. julija. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da smatrajo na dvoru sedanji politični položaj na Ruskem za razmeroma ugoden. V teh krogih bo baje prepričani, da je dogodke v zadnjem času edino zakrivila slabost in popustljivost kneza Svjatopolka-Mir-s k e g a. Uspehi, ki jih je dosegel Trepov pri svoji vladi, se smatrajo za dokaz, da lahko močna roka vse izvrši. Da bi se uvedla diktatura, na to nikdo ne misi>, pač pa se razpravlja v načrtu, da bi se uvedlo odgovorno ministrstvo.
Glas iz Senožeč.
Kakor znano se snuje in pripravlja pri nas Marijina družba. Je šele v po rodnem stanju, ali že se kažejo na ntbu znamenja,  da hoče nepremišljeni naš kaplan vulgo „klofutar" ustvariti pri nas polagoma razmere slične onim v GoČah in Knežaku, iz kojih naj se razvije počasi kot obvezni predmet naših nv Kristusu prenovljenih žen in devic" — tolo-vajstvo.  Dokaz, da ne pretiramo, je lahek. — Pred kratkim je neki poznavatelj slaboglasnega in radi  p o h u j -š 1 j i v e g a obnašanja v Mirni peči takorekoČ za kazen sem premeščenega kaplana Kleindiensta podal občinstvu, ki ga še ne pozna, v velikih obrisih njegovo nelepo fotografijo in mu namignil,  da naj ne hodi na solnce, ker ima preveč masla na glavi. Povedalo se mu je, da tega enostavno ne trpimo, da bi snoval v Senožečah Marijino družbo duhovnik, ki mu v Mirni peči niti nedolžna šolska mladina, izročena muvdušno oskrb, in za ko j o bo enkrat dajal odgovor  pred večnim sodnikom, ni bila sveta,  da ne bi pred njo z baje krasno in zaljubljeno učiteljico Minko G. ne ugaDJal na svetih šolskih tleh svojih ljubezenskih   „špasov",    katere vsak kmetski fant prihrani za na noč ; razumeti se mu je dalo, da nikakor ni pripraven za voditelja Marijine družbe on, ki je ob belem dnevu klofutal na   javni   cesti predsednika kraj nega šolskega sveta miruo-peškega,  ker   se  je ta pri župniku pritožil   nad  kaplanovim pobujšljivim obnašanjem. In ta predsednik ni bil morda kak „brezveren" liberalec, ampak pobožen katoliški mož! Ta pretepaški „dušni pastir* je za to klofntanje prišel na   zatožno   klop novomeške s o d n i j e.  Ali  ko  so  se  mu začele tresti hlače pred „riČetom", je prišel z izpovedjo, da je bil do nezavesti pijan takrat, ko je svojemu predstojniku priložil klofuto. — Lep namestnik Kristusov to, ki se pri belem dnevu „nažehta tega boljšega" do nezavesti in klofuta ljudi, ki so govorili resnico. Zato je moral ta vsled „klofutomanije' splošno nevarni „pastir" zapustiti svojo „čredo"  in sedaj smo  dobili tu sem vsled  nezapopadljive  modrosti ljublj. škofa   tega   pretepaškega kaplaneta. Lepa hvala! —
Ampak motil bi se, ki bi mislil, da se je ta „turn kralja Davida", odkar je tu med nami, kaj spokoril in poboljšal! Kaj še, še poslabšal se je! Da se škofu prikupi in u asu je nekoliko peska ljudem v oči ter poskrije s tem nečedne svoje prejšnje grehe, ne pa da bi naše Ženstvo po Mariji pripeljal zopet nazaj h Kristusu kralju, začel je snovati Marijino družbo. Pa kako? Najprvo, čim je uvidel, da ga noben boljši Človek
Po poti s patrom Vigilijem nisva nič kaj dosti govorila. Če sem ga kaj vprašal, mi je napol odgovarjal in še vse zmešano. Pa tudi meni ni bilo vse prav.
Predno stopiva črez porto v samostan, se ustavi pater Vigilij in mi pravi:
„Ni treba nikomur praviti, kje ste bili in tudi ne, da sva bila midva skupaj !"
„A če me vprašajo pater magister, kad sem hodil?"
„On vas še vprašal ne bo, saj to mu ni nič mar!" reče odločno.
Večerjal sem zopet prav po gosposko.
Med večerjo sem se ozrl večkrat na Patra Vigilija; malo je jedel. Glavo si je podprl in nekaj premišljeval nemo zroč pred se, tako da ga je pater gvardijan naposled vprašal, če ni morebiti bolan, kar je zanikal. „Preveč se sprehajate," je rekel predstojnik, „potem se pa prehladite".
„UiČ se nisem prehladil, le brez skrbi bodi," je rekel pater Vigilij, „a jesti se mi res nič ne ljubi. Ne boj se za me, ko bom lačen, bom že jedel, prazna vreča ne stoji pokonci;" in da bi pregnal dolgočasnost, ki se ga je z jeklenimi prsti oprijemala, je pravil, da je imel nekdaj kanarčka, katerega je
tako ljubil, da bi raje cel dan nič ne jedel, kot da bi njega izgubil. „ Naposled mi je poginil, revež, in jaz sem bil res toliko junak, da sem še tisti dan se naložil do sitega. Umrlemu kanarčku sem pa zložil v čast in spomin krasno elegijo".
„A elegijo!" je ponovil pater gvardijan in pokimal z glavo. Videlo se je takoj, da ne ve, kaj je elegija.
„Iz koliko verzov pa obstoji elegija, pater gvardijan?" vpraša hudomušno pater Feliks, ki sedi tri glave za patrom gvardijanom.
„Elegija?" in pater gvardijan je postal še bolj rdeč, kot je navadno.
„Da, elegija!" pravi pater Feliks, „saj to vendar veš?"
„Vedel sem že, pa —"
„Pa si pozabil revež!" se mu je rogal pater Feliks; „kaj pa, Če nisi nikdar vedel?"
To je bil pater gvardijan v škripcih!
„No Če nisi nikdar vedel, pa pozabiti ni bilo treba," se je smejal pater Feliks in ž njim vsa samostanska družina razun patra magistra, ki menda tudi ni vedel, kaj je elegija.
Kdo bi torej vzpričo teh dogodkov mogel zahtevati od mene, da bil Šel ob 9ih spat in zaspal? (Dalje prib.)
ne jemlje resno, se je vrgel z vso težo svojega „žegnanega" telesa v naroč.e tiste Slovencem sovražne rodbine, ki je za cel naš okraj pravi „nebodijotreba". In sedaj se je združila cela tuk. medicinska fakulteta, na čelu ji „homeopatiš dohtar" imenovan tudi kaplan „klofutar" skupaj s pobratimom pobožnim „Oberluftinženerjem" in posestrimo ter bodočo prednico Marijine družbe po domače „punico z belimi rokavicami", ki so se začele vsled zadnjega dopisa v „Narodu" spreminjati na rjavo ali kaj že, ter s skupnimi močmi zbirajo v potu svojega obraza in zvezani v znamenju krščanske „ljubezni" materijal za bodočo Marijino družbo. In tako roma „pobožna" ta trojica liki apostolom po fari od od kraja do kraja, od hiše do hiše ter širi vzneseno besedo božjo m ž njo kraljestvo Gospodovo. —
Pravijo,  da je pri tem „utrudlji-vem"   delu   posebno  goreč misijonar bivši železnični uradnik, ki se je pozneje posvetil tehniki in jo v par mesecih „absolviral" s „sijajnimi" uspehi in ki je danes našega okraja „Oberluft-inžener". Hoče na vsak način, da se osnuje tudi moška Marijanska kongregacija ter se že sedaj puli in peha za čast, biti nje bodoči prednik. — Naravnost v srce pa segne Človeku ganljivi pogled na izvoljeno to trojico,  ki je istinito pravi steber svete naše verel Kar „švicajo" same pobožnosti in vdanosti v voljo božjo. Ženski pripravljalni odbor ima po § 2 društvenega zakona svoje  zaupne  shode v znani veži žalostnega spomina za kapla-nijo. Potrebne Žegne donaša v spremstvu z „dohtarico" kaplanova „tetka". Moški odbor pa se — čast vrlim in zavednim senožeškim   fantom.   ki ne marajo  za kaplanove prismodarije — še ni mogel  sestaviti.   Govori se, da ako se sploh sestavi (menda kaplan nič kaj ne mara konkurentov pri puncah ?), bode imel seje v „Utici nad mostom". Oberluftinžener je dobil že migljaj, da izdela „plane" za sestavitev. Tudi svet se že baje kupuje za bodoči „Marijin dom". S tem bo združen „špital" za eventualne   „nesrečice".   Apoteko bo prevzel v tem poslu že „izvežbani" že-nijalni  „Oberinženir".  Zdravil bo kar , „homeopatiš-dohtar" sam brez prič. V posebno težkih slučajih pa bodo kli cali dekana tuk. medicinske fakultete, o katerem se splošno govori,  da dobi vsak čas papežev red „pro ecclesia et pontifice".   Nato ga koj postavijo v zaslužen pokoj,  katerega mu v imenu   bolnikov  iz   &rca privoščimo. Stregla  bo  znana  „prefrigana coper-niča", ki bi bo obenem „med nami rekoč" poskrbela, da bo apoteka založena vedno z imenitnimi „ščavonskimi recni-
jami" iz Trsta.....Ker bo ta lekarna
svoj delokrog lahko razširila tudi izven „špitala" in ker imajo „ščavonske medicine" vedno svoj velik uspeh, bo lahko konkurirala z obstoječo „domačo lekarno", s Čimer se bodo obenem zboljšale naše žalostne zdravstvene razmere. In hitro se bo tudi umrljivost zmanjšala za najmanj deset odstotkov. In to, ljubi bralci, ni malenkost.
Rekli  smo gori,   da  pridejo sčasoma na dnevni red tolovajstva. Po občini namreč že švigajo od kaplana in njegovega z očali oboroženega   pobratima navdahnjene dopisnice in brezimna pisma, v katerih se preti poštenim ljudem z   gnilimi   jajci   in klofutami, ter dajejo Častitim osebam imena kakor cigani, prazne hlače, napihnjene žabe  in več drugih,   ki   jih dostojen človek ne spravi iz ust. Z eno besedo, za občino in sploh cel  okraj jako z a-služne osebe se    sramote na naj ne8ramnejši   in   vprav pobalinski način. Pri tem se zlasti odlikuje tista „devica", ki  pri  kaplanu  igra prvo vlogo  ter  kaže posebno izkušenost v rečeh, ki ne služijo v Čast nobeni mla denki najmanj pa še „Marijini hčeri", ki bi morala biti kristalizirana katoliška čednost. Vse se pa skuha v imenovani veži poleg ne patenti ranega „pankelja , na kar slav. tuk. orožniško postajo že vnaprej opozarjamo.   Že preteč eno ne deljo je bil domenjen napad in sicer za enkrat „z metlicami". Ali ponesrečil se je. Imena slavnih štirih napa-dalk, ki so vsev Marijini družbi in delajo  vso čast ljublj.  škofu kot vrhovnemu protektorju tacih družb, se že nahajajo v žandarmerijskem albumu. Tudi stoje pod posebnim nadzorstvom krajevne policije. — Javnost bo gotovo zelo zanimalo vedeti, da ima naš novi „pastir" po pismenem izreku imenovane prve device   in   „sosester v Mariji „polne hlače"  in da je bil to povod, da se je zapisala v M. družbo. Kakor vse kaže,  bo torej ta maziljenec z imenitnimi svojimi „pol nimi hlačami" nekatere naše „punce" tako navdušil, da bodo v kar najkrajšem Času   hladile   svojo   navdušenost pri „ricetu v kehi". Posebno tisti „prvi" povemo, da padajo    priimki, ki jih daja v celem okraju visokospoštovani in mnogozaslužni osebi, glede katere ne bo nikdar zaslužila obrisati ji prah raz čevljev s svojimi  „belimi rokavi cami", z vso silo nanjo samo nazaj in da se bo ta „pančara"  enkrat ujela
tako temeljito, da bo pomnila vse življenje. Skrbeli bomo, da se tisto pismo v dokaz „Čiste nedolžnosti" njene predloži v posebni deputaciji škofu, predno iz nje naredi prednico    M. družbe. Našim vrlim fantom pa povemo, da jim je zadevno pismo nekje na razpolago, da bodo vedeli  kako prakso ima ta „punca". Ne kaže drugega, da jo pošljemo v prihodnjo naborno komisijo. Škofa pa svetujemo, da posihmal skrbi v „lemenatu" za boljšo hrano, da bodo prihajali med svet kaplani, ki  jih je „veliko v hlačah"  ker le takim se posreči Marijina družba po izreku naših prvih devic. Zdaj še le vemo, zakaj  se  prejšnjemu  g. kaplanu pri vsej njegovi resnični pobožnosti in sveti vnemi ni posrečila ista ideja.   Bil je „praznih hlač".  In s tem je rešena ta težka uganka. Torej „polne hlače" novo uspešno sredstvo za snovanje M. družbi Toda kot duhovni voditelj se naš novi „pastir"   zna  prikupovati svojim ovčicam  še na  razne  druge načine. Nauki naše svete vere namreč uče, da kdor je veren človek, je že po sebi tudi dober narodnjak. To se pri našem kaplanu zlasti imenitno potrjuje, ker ima časa na dan skoro 23 ur, se rad vozi 8 svojim pobratimom - Oberluftinženerjem ,    ki    ima    časa    na dan ravno 24 ur, v prijazno vasico blizo Senožeč.   Tam se dobi dobra jed in pijača in prav čisto človeško je, da se  postane počasi   dobre   volje. Ali tudi  v   „fajhtnem"   položaju človeku ni vse dovoljeno. In tako tudi našemu kaplanu pri takih prilikah zamerimo, da sedi v intimnem prijateljstva zvezan   ob   mizi,   kadar „pobratim" zmerja in psuje Slovence z ,,Win-dische   Hunde" in   meje raz mizo  žvepljenice,   če   so slu čajno Ciril-Metodove!  Lep Kristusov   namestnik to in „dober Slovenec", ki pusti zmerjati svoje farane s „slovenskimi psi" in še to od člove-četa, ki živi na stroške zdravstvenega okrožja v slov. deželi!  Ali mu bodo Marijine device tudi obljubile, da ga poneso s silo iz Senožeč in ga zmerjale z ciganom, kakor so to zapretile nekemu drugemu ... Iu ta kričač je prvi „deviČar!" Rad obljubuje tudi klofute poštenim ljudem v navzočnosti kaplana   „klofutarja",   vsled česar tudi njega 8 kaplanom vred toplo priporočamo  slavni   žandarmeriji. Torej čujte v znamenju klofut, polnih hlač, gnjilih jajc, metlic, anonimnih pisem in psovk a la „Windische Hunde"  in 8 pomočjo hijen,  ki  režejo raz grobov ranjcih drevesca ... se suuje pri nas Marijina družba! In potem naj se najde še Kdo, ki nam zameri naš boj proti nji? Tak človek pač ni vreden več imena poštenega človeka! Nikdar zato   ne bomo nehali to družbo in nje duhovnega voditelja slikati v pravi luči. Ponavljamo, daje kaplanova Marijina družba prava politična igrača in samo pristno norčevanje iz reči, ki bi mu kot duhovniku morale biti svete. Kaplan „klofatar" se rad raz lečo pritožuje,  da noben božji človek ne hodi v cerkev. Ali povemo ne njemu, ampak škofu samemu, da dokler ne bo jel pošiljati iz svojega „lemenata" med svet bolj olikanih in glob je izobraženih ljudi, pri tem tudi ostane. Kajti tem ljudem je postopanje in politična agitacija prva reč, resnična čast božja pa zadnja. Celo papež Pij X. je mnenja,   da je  duhovščina mnogokrat sama  kriva, da   se  lajiki boje cerkve, ker  je le preveč  lenobna in v srcu sprijena.  Dušni  pastirji  naj   se pred vsem sami poboljšajo in v dejanjih pokažejo, kako izvršujejo vznesene nauke našega božjega Zveličarja,   potem se bodo šele začele zopet polniti cerkve. Do  takrat pa naj tudi  naš kaplan bo zadovoljen, če ga hodi iz boljših krogov poslušat in ogledavat kvečjemu še kaka zaljubljena  učiteljica,  kateri pa to v nje lastnem interesu odsvetujemo, ker bi znala postati tako  počasi še — Slomškarica . . .   kaplanu   pa,   ki je ravnokar prišel iz Trsta (oho!) svetujemo, da naj razlaga raje našim ljudem Kristusov nauk „Moli in delaj" in zelo mu bodo hvaležni zlasti naši gospodarji, katerim odvaja s svojo Marijino družbo le delavne moči od doma, ki so že itak redke in drage. Naj se doma lepo raje malo več uči, da bodo njegove pridige bolj temeljite in ne tako plitke, potem bo postal res pravi apostol miru in sprave v duhu Gospodovem, ne pa sejalec razdora in pogube. Do svidenja, pa brez zamere!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. julija.
— K slavnosti odkritja Prešernovega spomenika je
povabil odbor občinske zastope Moskve, Petrograd a, Krakova, Lvova, Prage, Zagreba, Bel-grada, Sredoa, Cetinjs, Ljubljane, Kranja in Vrbe; potem rektorate vseučilišč: v Moskvi, Petrograd u, Kazan i, Harkovu, Odesi, Kijevu, Jurjevu, Varšavi, Krakavu, Lvova, Pragi,
Zagrebu, Belgradu in Sredoa, ter končno predsedstva: Impera-torskoj akademiji nauk v Petrograd u, Poljske akademije v Krakov u, Cisafe Františka Josefa Češke akademie pro vedu a umčnivPragi, Jugoslavenske akademije za znanost i umjetnost v Zagrebu, Srpske kralj, akademije za znanost i umetnost v Belgradu, M a u i c y Serbskeje v Budvšinu, Galieko-ruskoj m a-tioi vLvovu, Naukovago to« varistva imeni Sevčenka v Lvovu in Muzejske spole č-nosti v Turčanskem Sv. Martinu.
— Odbor za postavijo« nje Prošernovega spomenika
prosi nas opozoriti vsa narodna društva, naj svoje priredbe in zabave urede tako, da ne bodo kolidovale s sUvnostjo odkritja spomenika dne 10. septembra t. ).
— Odkritje Prešernovega spomenika bo začetkom meseca septembra. Ne dvomimo, da bo slavnost velikanska, ali treba je, da ne bo omejena samo na Ljubljano. Vsa Slovenija naj   tisti  dan  praznično  obhaja, vsa Slevenija  naj se zaveda pomena tega dne.  Ni je še bilo  tako lepe prilike, kakor je ta, da tudi širši narodni krogi spoznajo kaj je Prešeren slovenskemu narodu. Zlasti pa je treba skrbeti, da se slovenski mladini vtisne neizbrisno v spomin ta dan.   Ob času razkritja Prešernovega  spomenika se mora vsa slovenska mladina seznati s Prešernom. Spoznati mora pomen njegovega delovanja, spoznati njegovo življenje in spoznati njegova dela,   kar jih je zanjo primernih in mladini razumljivih. V to svrho je „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" sklenilo, izdati poljuden, v prvi vrsti   mladini in preprostemu  narodu  namenjen  spis o Prešernu in je to nalogo poverilo uglednemu pesniku in pedagogu Eng. Gan-glu, ki je sestavil res mojsterski spis o Prešernu. V tej knjižici bo popisano v poljudni  obliki Prešernovo življenje in pojasnjen bo pomen Prešernov za slovensko pesništvo in za probujo slovenskega naroda.  Vpletene bodo v ta spis najlepše izmed  tistih Prešernovih poezij, ki so razumljive mladini in preprostemu naroda, knjižiea pa bo okrašena z lepimi ilustracijami. Opozarjamo že danes sovensko javnost na to knjižico. Prodajala se bo po kar mogoče nizki ceni, ker le tako je mogoče, da se razširi. In razširiti jo je treba po vsi   Sloveniji,   spraviti  jo  je treba v vsako vas, v vsako hišo. Tadi najubož-nejši slovenski otrok mora poznati Prešerna in v najzapuščenejši slovenski vasi naj vedo,  kaj in kdo je bil Prešeren. Zato apelirame na vse slovenske rodoljube,  naj  pomagajo  razširiti  ta spis. Ljubljanski mestni  šolski svet je dal sijajen zgled vsem drugim šolskim svetom. Upamo, da bo vsak krajni šolski svet na Slovenskem skrbel,  da dobe šolski otroci brezplačno ta spis Skrbelo se bo,  da bodo dobivali krajni Šolski sveti Ganglovo knjižico o Prešernu po znižani ceni in prosimo gg. učitelje, naj brez odlašanja provzroČe dotične sklepe. A tudi županstva in posamezni rodoljubi naj store, kar je v njih moči, da pride ta lepi spis med narod, tako da bo res ves narod poznal  svojega največjega sina.
— Na   ljudski   veselici v
korist Prešernovemu spomeniku skupljeni denar je natančno preštet in sortiran.   To je bilo ogromno delo. Kosmatega dohodka je bilo okroglo 26000  kron —  večinoma drobiža. Lahko si je torej misliti, koliko je bilo opravila, predno bo je to preštelo in  pregledal vsak novec. Pri takih  prilikah je namreč potrebno, da se vsak posamični novec pregleda, kajti izločiti je treba vse nepristne novce. Med Lahi je stara navada, da se pri takih prilikah ianebe neverjetnih množin ponarejenega denr pri   Nemcih   pa   igrajo tako~e spielmarke   veliko vlogo, i^jjj" veselicah   je  natančno ogABj0(|w prejetega  denarja popolnore na-geče, in ljudje to radi *odbini. da plačujejo 8 slabim de °le * ¥" spielmarkami Med ogre J**^ na ljudski slavne sti iSnJtaji je
biža ni bilo ne enega ponarejenega  denarja,  ni   bilo   niti ene Bpielmarke. Oddan je bil urno eden, in sicer pristen goldinar, ki je imel malo luknjico in pa eden tudi pristen Švicarski nikel za 20 oentimov. To je nekaj naravnost čudovitega in se morda  še  nikdar  ni primerilo pri kaki tako veliki slavnosti; to je tudi dokaz, da so ljudje prišli na veselico iz  resnične  navdušenosti  za njen namen  in  da bi si vsakdo štel v greh, de bi bil oddavŠi kak slab denar, oškodoval  fond  za Prešernov spomenik. Na tem slučaju se najbolje vidi razloček med liberaloi in klerikalci.   Na veselici   je   šlo za idealno svrho liberalcev — in oddan ni bil ne  en slab denar, pri »ofrih« po cerkvah pa    gre    za idealne namene klerikalcev in zato je med nabranim denarjem vedno vse polno — knofev. Kadar je »cfer«, je v fa-roviu vedno vse pokonci. Slovesen je moment,   ko   prineso nabrani denar v farovž in ga stresejo na kako servijeto ter začno sortirati. Navzoči so fajmošter, kaplan in kuharica. Pri vsakem knofu jih obide sveta jeza, pri vsaki epielmarki se togote, da ljudje nimajo nič smisla la »božjo Čast«.   Pri tem ugibajo na dolgo in široko, kdo  da utegne biti tisti hudobnež,   ki je za čast božjo daroval knof.   Pri tem ima kuharica seveda glavno besedo,  ker ta ve natančno, kdaj  in kje je bilo kupljeno kako število knofov in kake vrste knofov imajo pri posameznih hišah. Vilic tej nevolji pa se pri efru dobljeni kncfi sčasoma do zadnjega porabijo. Zgodi se  namreč  prav pcgostoma, da se gospod fajmošter ah gospod kaplan   pri   kosilu  tako namlati, da se  odtrga  kak  knof.    »Mic», priši« se glasi tedaj   zapoved   in M ca prinese pri ofru dobljene kncfe in izvrši potrebno, Četudi Časih nekoliko delikatno delo.   Tako se porabijo tudi kuoli, ki so bili darovani pri cfru, če ne za božjo čaet, pa vsaj za zunanjo ornsmentiko duhovskih posod.
— „Edinost" vprašuje:
»Ali smo se mi tržaški S.ovenei res podali v zavisnost od Veueziana, ali smo res odnehali od boja proti Italijanom in v dokaz, da se to ni zgodilo, se sklicuje na razgovor dr. Rvbsra z dopisnikom narodnih praških »Narodnih listov«. Kar je rekel dr. RvbafŽ je vse resnično, resnično je pa tudi, da »Edinost« ne postopa tako, kakor bi bilo po tej izjavi dr. Rvbsra potrebno. Uvideva-mo. da slovenski poslanci v tržaškem dež. zboru ne smejo nastopati izzivajoče, ker bi se s tem izpostavljali samo Jaški brutalni sili, lahko pa bi vendar kritikovaii in se v primerni obliki vojevali proti Italijanom. Zlasti lakko pa bi to storila »Edinost«. Ali »Eiinost« je sploh nehala pisati proti Italijanom, kritikovati njih delovanje in poročati o njih početju. »Edinost« ima za vse mogoče stvari prostora, zlasti pa za namenoma napačno informiranje o kranjskih zadevah in za zdražbarstvo o kranjskih Btvareh, samo ne za boj z Italijani.
— Škofovi zavodi v Št. Vidu. Škof je za svoje zavode v S t Vidu beračil okrog ljudi s finimi pretvezami in mastnimi obljubami. Prperosti posestniki in obrtniki, ki so poslušali škofov in njegovih pri-ganjačev glas kot božji glas, pripovedujejo: »Za zavode sem dal 5 gld, da bo moj sin potem zastonj v njih, kakor so rekli naš župnik, ko so pobirali zanje. Sosed je pa dal 10 goldinarjev, ker ima dva sinova, ki pojdeta oba v škofove zavode zastonj, da se tam izšolata«. A zdaj vidijo ljudje, kako so bili zapeljani in goljufani. Duhovniki sicer še vedno kvasijo o dobrotah škofovih zavodov za naš narod, a Če morajo povedati bridko resnico, da mora vsak Kranjec plačati za svojega sina po 20 gld. na mesec,
x če hoče, da bo deležen teh dobrot,
^^e morajo tudi najbolj vernemu pri-
njeg\su duhovske suknje odpreti oči
in ma škofovi zavodi niso nikake do-ničem,    %m n|k0gari neg0 aa imajo ja-
Siamen, ooT<?Hčati škofovo brošuri o.anJe" kot   jafco plodo-
nosno, to pa na roval ie itak izaeeanega ljudatva. In vendar se še najde tuintam kdo, ki alika našega škofa kot vnetega cerkvenega kneza, ki mu je mar dušni in telesni blagor njegovih podložnih. Za dušni blagor mu ni mar, ker vtika v verske zadeve prismojeno klerikalno politiko, aa telesni pa tudi ne, ker hoče i izsiljenim ljudskim denar jem svojo »slavo« okrepiti. Ako nažene škof v svoje zavode 400 d i-j a kov in če vsi plačujejo po 40 K na meseo, šele potem bo pokrit proračun, ki znaša letnih 160.000 kron! To je minimalna sveta in se bodo stroški najbrž še zvišali. Dr. Bonaventura ve in mora vedeti, da leži prokletstvo že od začetka na cd njega zapečetem delu a on je trmoglav in hoče s svojo trdovratnostjo skozi zid. Ne pomisli pa ne, da mu ta trdoglavost prinese Badove, ki bodo ravno tako vsi piškavi in gnili, kakor je bilo piškavo in gnilo seme, katero je zasejal.
— Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljub Ijani ima pravila, ki se prav nič ne
ujemajo z demokratičnimi načeli, o katerih duhovščina tako rada govori. Tako določajo pravila, da mora predsednik biti vedno duhovnik  in da mora   volitev   predsednika potrditi škof.   S tem so člani prikrajšani v svoji najvažnejši pravici. Demokratično to ni, kajti demokratično načelo zahteva, da naj društveni člani sami neovirano odločajo o vseh društvenih zadevah Ali člani sploh nimajo v tem društvu ničesar odločevati, člani sploh nimajo   nikukih   dejanjskih pravic V«?afc društveni   sklep je namreč neveljaven, Če ga preds&dnik-duhovnik ne odobri. Vse drust-o je torej v rokah predsednikovih, in zgodi se to, kar heče predsednik, pa če se vsi člani na glavo postavijo. Dokier je bil rajnki pref. Gajezda predsednik, ni bila to nikaka ov:ra.   Gcjezda je bil razumen in Častivreden mož, in si je pridobil nepozabljivih zaslug za to društvo.  S člani je bil vedno v soglasju in užival je popolno zaupanje in spoštovanje vseh članov. Skrbel je tudi za to, da se društvo ni nikdar zapletalo v politične borbe, nego ostalo to, kar naj bo po svojih pravilih. Ko se je iz političnih nagibov in v politične 8vrh9 ustanovila »Krščanafco-socialna zvezt«, so različni klerikalci pač poskušali tudi društvo rokodelskih pomočnikov spraviti pod zastavo sv. Mihelja, ali prof. Gnjezda, Čeprav je bil sam duhovnik, se je temu od ločno ustavljal in ae ni čisto nič zmenil za Krekovo in Smolnikarjevo zamero. Klerikalci so od tedaj Vaj grdo gledali  druStvo  »Katoliških rokodelskih  pomočnikov« in tudi profesorja Gnjezdo samega,  društvu  pa to ni škodovalo.  Nadaljevalo je svojo pot in se lepo razvijalo. Zdaj pa se kaže, da se bližajo tudi temu društvu viharni časi. Društvo ima novega predsednika in ta skuša na različne na čine spraviti društvo v klerikalni tabor in je potisniti pod vodstvo »Kr-ščansko-socialne zveze«. Seveda »Društvo  rokodelskih  pomočnikov« ima lepo hišo in lepo premoženje, »Kr-ščansko-socialna zveča« pa nima nič dragega kot zastavo sv. Mihelja. Zdaj se »Društvo rokodelskih pomočnikov« pripravlja na  proslavo  jubileja. To priliko bi klerikalci radi porabili za svoje namene.  Društvo je na svoj jubilej povabilo Bamo enaka društva, a vendar se mu obešajo na suknjo vsa druga klerikalna društva, dasi jih rokodelski   pomočniki   ne marajo. Očitno je, da se hoče iz slavnosti »Društva  rokodelskih pomočnikov« napraviti klerikalna slavnost. Svarimo »Društvo rokodelskih pomočnikov«, ki ima med meščanstvom toliko simpatij, naj se ne da speljati na led, sicer pa si pridtžujemo pravico,  da,  če bo treba, še natančneje pojasnimo, kake spletke se delajo, vse v namen — zadušiti »Društvo rokodelskih pomočnikov« in napraviti »Krščansko-Boci-alno zvezo« za gospodinjo v hiši rokodelskih pomočnikov.
— V zavodu Sslezijoncev nimajo zdaj predstojnika. Zavod ima namen vzgajati aanemarjeno slovensko deco. Ta namen se more vendar
le doseči, če je vodstvo v narodnih rokah. Prvi predstojnik pri Saleai-janoib je bil tujec brez narodnosti, neki Visintainer, o katerem se ni vedelo, je-li Italijan ali Nemec, le to se je vedelo, da ni Slovenec in da ne ljubi Slovencev. Dragi predstojnik je bil pred kratkim umrli dr. Festa. Ta je bil odločen, fanatičen Italijan in ko bi ne utonil — kdo ve, kako bi bi v salezijanskem zavodu še napravil, da bi isti postal italijanska trdnjava. Zdaj se gre za to, da dobi umrli dr. Festa naslednika. In glej, zopet hočejo za pred Btojnika napraviti slovenskega jezika nezmožnega Italijana. Slovence, ki so v tem, redu potiskajo v ozadje — Italijane pa silijo v ospredje.
— Zopet dva na „smrtni
postelji11. PoroČA se nam: Kon-aumno društvo v Toplioah pri Novem mast u in ono v Starem trgu pri Ložu sta pasivni. Prvo je osnoval kaplan Peter Jane, kate rega ljudje že kolnejo, ki je pa zato avanziral do kateheta pri Uršulinkah v Škofjeloškem samostanu. Njegov naslednik je pri društvo Jaseni Sitar, župnika Podboja verni hlapec, ki se je ž njim zdaj dal voliti v občinski odbor. Upravitelj toplic mu je pred tremi leti prepustil prevažanje topli čarj ev med Stražo in Toplicami« v zahvalo mu je klerikalec Sitar ljudi odvajal v svojo klerikalno bez nico. Zla i mu bo upravitelj najprvo vožnjo odvzel, potem bo po žrešni bitai a konsumom v zrak zle-tel, nazadnje mu ne bo drugega ostalo kot porednega RibniČana Podbo?^ — blažev ŽL«gen. — Iz Starega trga se škof ne upa kaplana H a u p t mana proč dati, ker hi takoj vsa organizacija h konsumom vred v r. r a k zletela, le Haupt-man tišči še k tlera irjavieo, oa ne bruhne plamen kvišku!
— Sloveči fizijolog Ver-wonn, Haecfclov pristaš, piše v »Natut WBsenachaft und \Veltan schauung« (1904 p. 34) o človeški duši sledeče: »Ker nastajajo psihični doživljaji posameznika le pod posebnimi zakonitimi odr.ošaii. zhto ponehajo duševni doživljaji pr i vsakršni izpremembi teh odnos ;;ev, kar se neprestano dogaja že tekom življenja. Vslcd telesnih izprememb pri smrti pa nehajo ti odnošaji popolnoma. Nikak občut, nikako duševno predstavljanje, nikaka misel in nikako Čuvstvo posameznika se ne more več poroditi. Individualna duša je mrtva«.
— „Nemški dom" v Celju.
Z velikanskim hroščem in truščem, z   bahatim   pompom   so praznovali »nemški« Celjani v sredo vložitev temeljnega kamna za svoj »Deutsohes Haus«. Prišel je ob tej priliki dunajski pevski klub »Sihubertbund«, da jim je doial štafažo,  da so mogli z večjo aroganco kričati v svet o nemškem Celju. Vkljub temu je pa bila ta »slavnost«  tako klavrna, da bolj ni mogla biti. Sioer so visele z mestnih in nekaterih drugih hiš vaenem-ške cunje, aicer so divji »heil«-klioi plašili vrabce  na Btrehah, aicer ao nastopali postopači in drugi govorniki, ki so pravili, da bo morajo Slovencem  glave  razbiti, a vse to ni moglo »slavnosti« napraviti doBtojne. To ao izprevideli tudi dunajski »Sohu-bertbundovci« ,   ki  so  jim nemške frajle  obesile  take   hrastove vence okrog vratu, da so se komaj gibali, in ki bo Be izrazili, da so heil pozdravi vsi plačani; pri pogledu na vsenemške cunje jim je pa igral bridek nasmeh okrog ust, ker bo se prav gotovo spominjali besedi nemškega pesnika Heineja: »Mein AffdlBinDir hold, denn auf Deinem haarlos le dern abgeschabten H . . . . tragst Da Farben, die ich liebe. Liebe Farben ►>ohwarz-rot-gold,  diese Affensteiss kouleuren!»   Barve opičjega sedala! Dunajčanje bo bili besnih hajlovoev tako siti, da ao jim ušli in se jih je nekaj prišlo krepčat v slovenski »Narodni dom«, katerega so prav zadovoljni zapustili. Ko ao jih pa v sredo zvečer celjski renegatje med razvalinami atarega gradu napojili s kislo čobodro in jim ■ silo pripeli frank-furtarska znamenja na prsi, so ube-
iali Dunajčanje svojim gostiteljem, ko ao v mesto prišli, in jo po najbolj skritih ulioah ubrali proti kolodvoru, da so se bri odpeljali, ker jih je bilo sram, da so zašli med tako tolpo. In če bi »bohubertbundovci« še vedeli, da ima »Deutscbes Hana« že zdaj, ko ga še nikjer ni, pri oeljski mestni hranilnici dolga 384.680 K, pri ma riborski pa 44 800 K, skupaj torej 429.480 K, ne bi prišli pomagat slaviti vložitev njegovega temeljnega kamna. Slovencem pa naj bodo i m pertinentne besede pred stavbiščem nemške hiše »Durch muss des Kiele? Erz« v bodrilo, da se 8 podvojenimi silami upro nemškemu navalu na Spodnji Štajer.
— Zaročil se je gosp. Albin Zajec c kr. računski asistent z go-spico E izo Treo. hčerke iz ugledne rodbine Simona Treo, stavbaiza v Ljubljani.
— Poročil se je danes trgovec g. Oroslav Verovsek z gospodično Mihael o FranČičevo. Čestitamo!
— „Ljubljanski Sokol" ma
v št. 7. naslednjo vsebino: 1. Zgodc-vina Sokolst7a. 2 Proste vaje. 3 Pra vila  »Zwslovanskega SotclstvR« 4 IV. sestanek sokolskih načelnikov in vaditelj**?. 5 Raznoterosti
— Velika ljudska veselica pevskega društva »L ubijane« na katero slavno občinstvo še enkrat Gptziriamo, se vrši jutri na »Zelenem hribu« in je nje pričetek oh 4. uri. Ker bo nudila ta veselica r očinstvu mnego zabave, in je jutri tuii ,bobl v fari je pričakovati ogromne udeležbe. Vstopnina znaša 40 v. za osebo, otrooi do 10 let pa s) prosti.
— Pevsko društvo „Sla-
VCC" priredi dne 13. avgusta erozdno veselico v gozdiču Ćonžkove restavracije pod R »žnlkom. Dne 20 avgusta pa cei d neven društven izlet na Vrhniko. Več o obeh pr<red!t**h prihodnjič.
— Dramatična  šola za
dame. G )Spe in gospodično, katere i»le še pristop ti k pouku v dramatično šoio, vsprt'sema vsak ponedeljek, sredo in oetek gospa Danilova v »Narodnem domu«, sob* dramatičnega društva. Pouk je ob 8 uri zvečer. Z« privatne in posebne ure za dramatično umetnost spr-jema tudi gospa Danilova vsak dan od 4 do 7 ure popoldan, Gospodske ulio 6 I nadstropje. Pouk je brezplačen.
— O sprejemu gojent* v gospodinjske   Solo    c. Rr. kmetijske družbe kranjske v   Ljubljani.   Meseca   oktobra se otvori osmi tečaj gospodinjske  šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom Čč.    sester   iz   reda   sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča  na  Spodnjih   Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgoje-slovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spi s i a in račuustva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in   praktično  v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju,  likanju, živinoreji, mlekarstvu,   vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo  v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Gojenke, ki   se   žele   učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da   se v  enem   letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka,   ki   bo   sprejeta v zavod,   plača   na   mesec za hrano,  stanovanje, kurjavo, r a s v e 11 j a v o, perilo, t. j. sploh za  vse,  30  kron,   ali  za ves tečaj   360   kron. — Vsaka gojenka mora  prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, Štiri barvana spodnja krila, dve   beli   spodnji   krili,    sest srajc, Šest    parov    nogavic,    10    do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov   in   tri    navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se ^tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo   sme  prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:   1.  dovršiti  že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske
v Ljubljani. V prvi vrsti se v gog» dinjsko šolo sprejemajo deklice, imajo domovinsko pravico na Kranjs^ če bo pa v šoli prostora, se ^ sprejemale tudi prosilke iz drugih det Glavni odbor c. kr. kmeti j g družbe kranjske.
— Pevski zbor, ki ne ei sistuje. Po „Sočiu smo  svoj čas p sneli,   da   je   bil   pri  III. skupaj nZveze slovenskih pevskih društev Ljubljani zastopan pevski zbor, ki eksistuje. Ta pevski zbor je bil gorig „Slov. Čitalnice", katera v resnici niQ pevskega zbora; vkljub temu je bil na skupščini zastopan in zastopnik te neeksistujočega  zbora je bil izvoli celo odbornikom  za Primorje. Na vest nam je poslal odbor goriške „i talnice" popravek, da ima goriška J talnica" svoj pevski zbor, ki obstoja nad 40 let;  pevske   vaje   ima, ko pripravlja za kako  čitalniško veseli« Ko je ta minula, prenehajo tudi pevs vaje. Na to izjavo pa piše „Soča" kole: „Glede na to omenjamo, da vsa Gorica, da »Čitalnica" nima v pevskega zbora. Nekdaj je res ime pevski zbor, in treba je bilo le nazn niti pevske vaje, pa so se sešli pevci pevke, se veŽbali ter nastopili. Dana nji dan pa je to drugače. Desetkri lahko naznanijo, da bodo pevske raj pa ne bo  nobenega blizu, ker zbo n i. „Zbor* je treba za vsako veselil posebej skupaj zbobnati. Iu tu so v like težave, „pevovodjau se mora tr diti, da zbere z lepimi besedami nek pevcev skupaj in pa nekaj pevk iz r doma". Poišče znanega profesorja, n kega   organista,  kakega klerikalne; učitelja iz goriške okolice, kakega št denta in če ni   že  drugače, mora i oder kot pevec   tudi   Čitalniški slug Težko jih je zbobnati  skupaj, še td izučiti, najtežje pa doseči ž njimi k; uspehek. Ko je konec, se tak zbobna zbor hitro razkropi s pobožno želi) srcu, da bi dolgo, dolgo ne bilo io| nikake Čitalnične veselice. To jc Čitalnice!" — Potemtakem ima Čitalnica  res  pevski zbor, ki n e e sistuje !
— Častno svetinjo z& 4
letno s<uZ0ovanje je pre)ei vsled m p s* deželnega predsedstva v L I i{ani g Juri Rimerc, mirovlji sodni sluga iz Ribnice, sedaj biva v L;ubh*ni.
— V gostilni pri „Stepe Janezu" t»a državni cesti prof Vidu bodo jutri 30 t. m. pop~ 1 praznovali otvorjenje nove dvori Pri tei priliki nodo igrali 4entv<d tamburaši in bo pel »Ztrovnii zbor«.
— Iz Preske se nam pi&
»SlovenBk^m Narodu« od dne 22 lija štev. 166  se nekomu iz »Pre t\-»rt:«   čudno   zdi,   z&k&|   sem dne juni.a  s   pevci  sodeloval pri vet? »Delavskega, in izobraževalnega c šiva«. Ne Čutim so napadenega, v d-r  pa  na vprašanje odgovorim, (i se razumemo. Ko me je župnik naprosil za sodelovanje s p jem pri  veeeliei,   sem mu odgovet rt* rajši  eam   napravim šolsko v» lico, da kaj dobim zasirom*š' sko knjižnico. Ko pa mi je c 10 gid.,  katere  uporabim  za & knjižnico, Bem  mu spolnii željo, pa me kdo zopet ne vpraša, kaj M kupil za oDhubijeni desetak, naj ; ouvem, da nič, ker ga še nisem p jel. — I K nadučitei«.
— S Sore ee nam pi$e: N preteklo mesec dni  po  oso. val shoda kmetijske podružnice, r. '*i terem je govoril g. ravnate^ smo že doživeli veseli dan, ' vega občnega zbora naše podruŽn c Z ičetek nam kaže jako lepo pni most, kajti   podruin ca  je pokai. takoj zelo  živahno gibanje  in vsa stransko delavnost. Povabila je g Lspaineta iz Št Vida, da  je predi val  o  jetiki;  predavanje,   prav p iiudno in poučno, je velike važno« zlasti za nas, ker se vedno in vedt pojavljajo novi slučaji jetike. Nad»i. je govoril zelo zanimivo g. nadui tel) Rojtna iz Smartna pri Kranu velikem pomenu čebelarstva ta ljudstvo. Obema gospodoma izretit^ na t s. m mestu še enkrat najtoplej1 zahvalo. —  Udeležba  je  bila j*l velika in vse se je vršilo v najH šemu miru in redu, dasi je skuli motiti neki  pijanček, pristaš, B.encetov in  »komedijantov«, n*l zborovanje. Pri tej priliki pa ga no< ramo celo pohvaliti, kajti ni ga bi treba metati iz prostorov, ker odi je sam po  nekaterih  resnih opi^ nili. — Zanimanje je bilo jako » liko, slasti med gospodinjami, kater se je udeležilo tudi preoejšnjo -vilo. — Podružnica šteje ie seda; postanku 6ei 50 članov in upamo. bo v kratkem  podvoji, kajti nav šenje in ukaželjnost med ljudmi velika, kar je le še edini pripon1 ček   kmetskomu   stanu   v danaii dobi, ko se ie or*aniaujejo vsi, td najnižji sloji. — Ob tej priliki i*' kamo tudi iskreno ieljo, da naj pridruiijo podruinioi   vai domač)
jo v prilogi.
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" st. 172, dna 29. julija 1905.
brez ozira na domače strankarske razmere, nadalje vabimo tudi bližnje sosede, da bomo skupno delovali v povidigo kmetskoga stanu.
— Za volitev volilnih mož davčnega okraja Idrija w davčni družbi IV. razreda v Logatcu, so sklenili na svojem sestanku idrijski obrtniki priporočati sledeče kandidate: gg Rupnik Josip, Ko-g e j fcr*čko, Kos Josip, Šinkovec Josip, Corn Andrej, Kerševan Josip, Gabrovšek Frsn, Vidmar Peter, P r e 1 o v e c Fran, K o v * č i č Ivan, Gabron Vinko, Strava Fran S trav s Mijo, vsi v Idriji, Lampe I»-\n na Črnem vrhu, Kopač Anton r Novi vasi, Poženel Jožef v Sp. Idriji, Kajetan vitez pl. Premer stein na Jeličnem vrhu in Korče I?an v Godoviču Volitev se vrši dne 2. avgusta od 8. do 10 ure dopoldne v pisarni ces. kr. davčnega urada v Idriji. Volilni listek, na katerem se mora nahajati ime, posel in bivališče voljenoa ter natančni in po polni podp's volL'ca, je v volilnem : su  izročiti  osebno, iikazavši se z
. itimacijsko listno, volilnemu komisarju, ali pa je volilni listek v po slati pred označenim Časom z legiti racijo vred po pošti v frsnkovanem pumu, naslovljen na volilnega komi saria za to volitev. S Času, ko c kr. davčna  obiastva  čedalje bolj priti-gksjo davčne zavezance, je nujna po treba in stanovska dolžnost vsak«-ga obrtnka. da se volitve udeleži in voli priporočane sotovariše!
— Občinski odbor idrijski ti je imel v četrtek 27. t. m. sejo, koji n|    prisostvoval tudi okrajni glavar v
Lsrstcu, goep J. Kremenšek, kot predsednik okrajnega šolskega sveta, ker se je sklepalo glede prispevanja idrijske mestne občine za gradbo novega šolskega poslopja na Gorah in rs poinejše vzdrževanje tega, ker je deset p sestmkov iz idrijske obilne všolanih na Goro. Po daljši debati se je sklenuo, da bi idrijska oboma dajala zahtevana prispevke, če si žele posestniki dotičnih h;š, da njihovi otreci obiskujejo šolo na Gorah. V t* namen se imajo stranke zaslišati in daljave iz Idrije do h š, is koje všolanje na Gore se gre, oziroma od teh na Gore premeriti, predno se O tem d**fioitivno odinči.
— Postojnski salonski orkester in njega mešam pevski zbor prirr-dita, v nedeljo, dne 30. julija 1905 v dvorani »Narodnega hotela« v Postojni koncert Začetek točno ob S a uri zv; čer. Vstopnina za osebo 1 K Čisti dohodek je namenjen fondu z* Prešernov spomen k, preplašila se bođo hvaležno sprejemala.
— Umrl je v Sv. Križu na Vi pa-t-frkem  28  julija  Matija  Med ve
u šček, 78lttni oče tamkajšnega nad učite?js.
— Izlet v Triglavsko pogorje. Slovensko planinsko društvo priredi za 13., 14. in 15. dan avgusta meseca večji izlet, in sicer v nedeljo dne 13. skupen društveni izlet v Vrata t Aljažev dom. To najlepše zavetišče Slovenskega planinskega društva le opremljeno z vsem komfortom kakor planinski hotel. Ker je splošna želja, da se priredi več skupnih društvenih izletov, se je določil za prvi izlet bas ta najdivnejši kraj v romantičnih Vratih pod Triglavom. Izleta se udeleži tudi pevski zbor. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5. uri s planinskim vlakom. Kdor se udeleži samo tega izleta, se lahko povrne že z večernim vlakom. V zvezi s tem izletom se bo vršila drugi dan v ponedeljek otvori tev novih potov, ki jih je napravilo, oziroma zaznamovalo Slovensko planinsko društvo na Razor in v njegovi okolici. Kdor se hoče udeležiti otvoritve teh potov, mora biti popolnoma planinsko opravljen, ker je tura na Razor tudi sedaj še prava planinska tura. Udeležniki te otvoritve bodo odhajali v ponedeljek zjutraj ob treh (ob svitu) od Aljaževega doma in stopili črez Kriške pode naprej do mičnih jezer pod Križem in Splevto in od tod na vrh Razora ; z Razora pojdejo v Trento, kamor vodi tudi po Slov. plan. društvu napravljena pot. Prenoči se v Trenti v zavetiščih Slovenskega planinskega društva. Za tretji dan t. j. 15. avgust (Vnebohod Marije), je določen skupen društveni izlet na Triglav, tam se obenem proslavi desetletnica, odkar stoji Aljažev stolp na vrhu Triglava. Tega izleta se lahko udeleže vsi tisti, ki pridejo z Razora. Odhod bo iz Trente v torek zjutraj (ob svitu). Pot drži po interesantni novi stezi Slovenskega planinskega društva črez „ Komar44 preko sedla Doliča na vrh Triglava, kamor prispejo izletniki okoli 12. nre, ter se povrnejo potem na Kredarico v Triglavsko kočo. Tega izleta se pa lahko udeležijo tudi drugi turisti od drugih strani. V Triglavski koči na Kredarici bode sestanek vseh izletnikov in se dostojno proslavi po toenljiva desetletnica. S Kredarice se odpravi glavna skupina v Vrata (do
*|Aljaževega doma). Planinci in prijatelji planinstva, ne zamudite se udeležiti vsega tega velikega izleta ali pa vsaj
ji
il
deloma! V krasni naravi in med znanci in prijatelji, ki se bodo shajali z vseh strani, bode vsakemu obilo veselja in užitka.
— Obisk planinskih kofc.
Do 20. juh|a ie bito na Krrdartoi 30 turistov. Do 27   mlija je bio v Aljaževem domu v Vratih 214 obiskoval cev, med temi 92 dam. Ztdnji teden jih je bilo 64
— V zdraviftkem domu na Bledu bo do 8. septembra t. i. vsako soboto zvečer družabni sestanek (reunion)s sodthvaniem bleiske idra-viške godbe Začetek ob 9 uri zvečer. Zdraviška godba pol vodstvom kapelnika Teodora \\r issa svira vsak dan, iiimši četrtek, od 5 do 7 ure zvečer v sdravtškem parku Vsak četrtek od 5 do Y28 ure zvečer v hotelu P^tran.
— Letoviščniki  na Bledu.
Na B'.ed je došlo, kaaor p»aaemaroo iz »Letoviškega ust*«, v času od 20 do 26 t. m. 262 tu cev; v aelem je bilo že letos na Bledu 1576 < s-b.
— Iz Kranjske gore s? nam piše: Due 25 t. m ae je poslovil od nas g. Janko Homan, ka-teri nam ie bil jako priljubljen Od sel je v Konjice, kjer ot»rn trgovino. Priporočamo ira v vstkem oziru jn mu klilemo presrčni: »z B g<>m«
— Slovensko pevsko društvo „tiranska vila41 priteci dne 15. avgusta t 1. na Vranskem v proslavo cesarje*« petineed«mdeset-letnice resnico na prostem
— Nevarnega vlomilca je vjela žandarmerija v Sv. Andreju na Koroškem. N<*8ti so pri njem 50 K denarja, drsgre-uo uro, okoli vratu mu je pa vis-to 54/i kpf težko nla divo, katero je pokrival suknjift. Sicer je bil pa mo* ves razo^pso. Pravi, da se piše I»an K u a a r. Izročili so ga sodišču v C-lovcu, do k er se njegovi grehi ne dožeoo
— Potrjena izvolitev goriškega župana. C s-r je pot'dii izvolitev orivHtniaa rtr. M»rani|» županom v Gor oi. SlovesiiO uradno nameščanje se  izvrši  v  n*-k») dnt-h
— 80letni starec samomorilec. V Zadru *e je poeknail 80 ttni Materi Iranov pred kratkem usmrtiti, kar se mu ni posrečilo Zdaj pa se je ponrči vrgel v morje in utonil. Bil je nekoliko zmešan.
— Vojaška vest. N-š slovenski rojak, g. dr. Ma u Vargazon, nadporočnik-avditor pri voj&ake»n sort šću v Zigr^bu, te orem^ščen a vojaškemu Sodišču v Sarajevo
— Po mirozovu. V torek zvečer so sedeli v Ogulinu n - Hrvatskem po mirozovu v gostilni J s d Žuboreč. M h Hegediis inStefon Zaje Ko je vstopila v gostilno vojaška patrulja, skt čili so vsi tr je skozi okno na dverišče, da bi ne nm »retovani. N S"i pa vedeli, da je dvor<a£e od okna 30 rrotrov globoko. HsgeOfti in Z-jc sta p^dla v giebočsno k»«-r ao ju do bili z razbitimi udi H ger u ♦ bo kmalu umrl, pa tudi Zaje bo tez&o . '-- ----ni.
Zoboveo Je pa oo*isei pri -t< p u med vejami nekega drevesa, odkr.der so ga rešili, ku je khcal oa p rooć.
— Stavbna kronika. Zid
nje 5tin tedni; je vr^m^ p«^^^« šivalo gradnjo novih Bt**«b. pa tudi ^^a dotična dela. V Sjdnijsfcth u' c-h ao dogradili trinadstropdo h>So advokata dr. M P*rca in postavili zadnje dni nanjo etrešnik. EnonadAt^opno hišo zidarskega mnjstra J Accetui v pi-daljš^nh S*of *h uhc*h ho prič-li ravne kar pokrivati. Zidovie bram bnvake vojaščnice je dograjeno do višine druaega nadstropja. Ni sk«. to vih parcelah pri Sv. Petru ie zgradil posestnik J Zupansič z R*deckega c*'-t-* dvoje gospodarskih p( slopij, a si zuradi ond< tudi hišo ker je svoj > prejšnjo na imenovani uliei prodal usmiljenkam, ki so vsled tega zdaj v družni z »očeti in fanti« L»faristi v posesti kar cele posadke In tudi »skozi pla ke« se jim ne bo treba več gledati, ker bo planke podrle in so sprehajališča zd*j »zvezana« ! — Na Šv. Petra oesti so pričel* ob škofijskih poslopjih polagati kamniti tlak. O i novem poslopji na Elizabetni cesti je tlakovanje dovršeno. Poslopje finančufg« eraria na Cesarja Joit-f* trgu so na novo prebarvali. Nekaj novih stavb je za letos oziroma za prihodnjo pomlad še projektiranih.
— Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 vin. je pripoznala deielna vlada siakrju g Ignaciju Rad oš u v Ljubljani, ker je s smrtno nevarnostjo rešil dečka Lu dovika Junca ia vode.
— Zanimiva kazenska obravnava se )e vršila danes pred deieJmm sodiščem Tožen je bil bivši korporal 17. pešpolka Josip Jarc, ker je nekega vojaka pri veibanju tako udaril, da ae je brez zavesti zgradil, potem pa njega in druge vojake s grožnjami prisilil, da SO pri preiskavi to tajili. Obravnava je podala zanimivo sliko is iivljenja pri vojakih. Brutalni ekskorporal je dobil dva mesce« ječe.
— Skaljeno veselje. 16etua posettniaova hči Jožefa K. is mari borskega okraja se je bila zaljubila
do »uies« in ko je njen ljubček vče raj odpotoval proti Ameriki, si K. ni dolgo pomišljala, ampak jo brez očetovega dovoljenja pobrisala i njim. Ker pa oče ni hotel ničesar vedeti, da ljubesen nima meje, je brsojavil ljubljanski poliai|i in včeraj je na kolodvoru službujoči nadstrainik Krian taljuhljeni parček sprejel takoj pri or hodu vlaka in fantu odpeljal drago golo bič loo, ki se bode morala rada alt nerada povrniti zopet v očetovo hišo.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je O'ipeiia'o ■ lusnega kolodvora v Ameriko 12 Slovencev. 15 Hrvatov je šlo v Kočev|e, 12 Maoedoncev pa v Trst — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 24 Slovenoev, 16 Hrvatov je pa prišlo nazaj 40 Poljakov je š!o ▼ H'ušoo. 29 pa v H-o. 30 Hrvatov je Slu v InomoHt, 25 v Sohaibs, 16 pa v Meram Iz Hrušice je prišlo 40 Hrvatov in Ogrov.
— Izgubljena in najdeno reci.  Br*njevka Marija Lamovćeva |e našla neka| denarja. — Neki go spod je isgubil p&lioi s srtb'nim dr iajem na katerem sta bili Črki A K. Na|ditelj dobt dobro nagrado. — Najden je samokres in etui s ščipalui kom. DoDi se na magistratu — Dr-Uvec Ivan  S-rea je  izgubil zlat za 10 kron
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22 u"i* 1905 Število novorojencev 22 (= 29 48°/0o) mrtvo r« jenc» 2, umrlih 18 (=24 93°/0t>!j med njimi jih je umrlo za jetiko 3, vnetem srp'lnih organov 1, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 12 Med njimi ie bilo tujc-v 6 ( aa 33 3%), iz zavodov 10 (= 555%). Za infekeioznmi boleznimi so zboleli. • n 8ic»r za škria ioo 1, za usenom 3 osebe.
— Zaklalo se je v mestni klavnici v Ljubi|ani od 17. do všte tega 22 ;u i)H t 1. 76 volov. 5 krav, 5 biki, 1 konj, 60 prašičev. 223 telet, 60 koštrunov in kozlov, 3 kozliČe; vpehalo se je pa 1 prašiča, 1 tele in 477 kar mesa
— Ljubljanska društvena godba priredi d»ne& zvečer koncert v »Švicar i j i« Ztčetek ob 7. uri Vstop prost. — Jutri je žajtrkovalni koncert v »Švicar i] i«. Začetek ob 10. un dopoldne. Vstop prost.
*   Najnovejša   novice. —
Pet carinskih uradnikov so aretovali v Milano, češ, da so občino Bari v petih letih o goljufali za poldrag milijon lir.
— Železniška nesreča. Dva vlaka sta trčila na kolodvoru Hallroard na Angleškem drng v drugega. Dvajset oseb je mrtvih, mnogo ranjenih
— Vsled nervoznosti je skočila v Budimpešti soproga okrajnega predstojuika Pora iz tretjega nadstropja in se ubila.
— Požar je nastal v P a 1 f-f y j e v i tovarni za užigalice v Segedinu. Škoda je velika.
— Obesila se je na Du-q a j u soproga pomorskega komisarja L e s c r j a. Vzrok diužinske razmere.
— Prošnja za pomiloŠČenje prelata L) r o z d a. Zastopnik bivšega predsednika svetovaclavske posojilnice, P. Drozda, ki je bil obsojen na 7 let težke ječe, je vložil na kabinetno pisarno prošnjo za pomiloščenje, ker je prelat Drozd že star in bolehen.
— Stotnika pobila hišnika. V Ofenu na Ogrskem sta stotnika L) a r m a u d y in Poniček tako s sabljami zdelala hišnika S c h m e c k a, da je malo upanja, da bi okreval.
— Aretovan anarhist. V Benetkah se je splazil v palačo španskega pretendenta neki anarhist, ki so ga aretovali in našli pri njem nabasan samokres.
— Silna vročina vlada v Parizu. Pet oseb je umrlo za solnčarico, mnogo drugih je moralo v bolnico.
' Duhovniška nravnost v praksi. Glasilo ljubljanskega škofa, »Slovenec«, je udeleinike Prešernove veselice nagnal a »pohotnimi pijanei«, le dokazov za to lumparsko očitanje je dolžan ostal. Obljubili smo »Slovencu«, da bomo s dokazi podprli svojo trditev, da je med duhovniki nravnost na najnižji stopnji. Stojo obljubo moramo izpolniti in nam je danes dana prav lepa prilika za to. Omeniti hočemo le slučaje, ko jih je a o d i i č e o b a o -d i 1 o. Kazensko sodišče v T u r i n u je župnika Petra Lavatellija zaradi krivega pričevanja obsodilo na 10 mesecev ječe, v globo 2000 lir in enoletno izgubo časti. Ta božji namestnik je bil odernh, katerega se je vse balo in velik ne-čistnik. Bil je revno pretekle ini a divinis suspendiran, ker je njegova kub irisa  stopila  v dragi
stan. — Sodišče v Mesini je ob sodilo nekega Župnika zaradi pre-šestovanja na4mesece)eče; v Rimu je bil pa papežev ko-m o r n i k Mae N u * t zaradi zločin-stev proti nravnosti po dvodnevni tajni raspravi obsojen na 3 m e -a e c e ječe. Zaradi i s t i h z 1 o č i n-s t e v proti nravnosti je bil pred deželnim sodiščem v S c h w e i n -f u r t u obsojen katoliški župnik Ivan Engelbert na 10 mesecev ječe Proti tej razsodbi se je blagoslovljeni prešestnik, ki je svojo po-botnost krotil na svoji učenki, pritožil, češ, da ni kažnjivo njegovo dejanje, ker se dekleta ne sme smatrati sa njegovo učenko Umevno je, da se taki budalostni pritožbi ni ugodilo. V Lombardiji v kraju Lecoo so aretoval* 19 t. m. nekega kapucina, ki je ukradel nekemu peku denarnico 8 455 lirami — General Galza se je peljal z vlakom v prvem razreda iz H mini v Bologno. Z njim se je vozil neki duhovnik, ki mu je ukradel s zlatom okovano palico. To so d e j a t v a in taka dejstva bodemo navajali, da se razvidi nravnost naših katoliških duhovnikov v polni luči!
* »Tja k Rimu". Na tisoče je ljudi, ki itstopajo leto za letom iz katoliške cerkve. Vsak dan se £uje klic »Proč od Rima«, vsak dan ie Čitati o novih ljudeh, ki so pokazali aveti katoliški cerkvi hrbet Zdaj se je naposled začelo tudi nasprotno gibanje, upapolno gibanje »Tja k Rimu«, li male vasice Eggerdinge na Gorenjem Avstrijskem ae poroča pobožnim časopisom (glej »Vaterland« z dne 25. t. m) prevesela vest, da so se trije »kerpfrisohe«, schwartau gige« gospodje spreobrnili k edino-iiveličevaini katoliški veri. Prvi je star 6 let, drugi 4, tretji pa 3 leta, a vai ti trije »kernfrisohe, schwarz-augige« spreobrnjenci so — cigančki. Upamo, da najdejo mnogo posnemovalcev in da se začne zdaj v ciganskih taborih mogočno gibanje »Tja k Rimu«. Katoliški kmetje bodo znali gotovo ceniti, če jim odpeljejo pravoverni cigani kako kravico ali pikradejo kaj piščancev, povrh pa bo donealo katoliško gibanje med cigani nadomestilo za vse tiBte, ki so izstopili iz katoliške cerkve.
* Avstrijski državni dolg je 7.naš-i koncem leta 1904 skup»j 9278486414 K ali blizu deset mi l|ard! Ako računamo, da se plača samo pd 3% obresti na leto, plačujemo od t^^a do'ga Bornih obresti okel« 280 milijonov kron
* Škropljenje cest v Parizu se bo vršilo z avtomobilnimi vozovi. Poskusi so pokazali izborne uspehe. Preračunali so, da se bo z avtomobilom dalo poškropiti v eni uri daljavo 9 do 10 km, in da bo poškropljeni prostor obsegal 15.000 kvadratnih metrov, torej štirikrat toliko kot z navadnimi škropilnimi stroji. Mestna uprava je že naročila primeren škropilni stroj.
" „Kokodajskajte, kosio-dajskajte!" Choate, bivši ameriški poslanik v Londonu je bil velik humo rist in vedno poln dovtipov. Ko je neko jutro bil na ueki svečanosti, sedela mu je nasproti pri zajtrku mlada dama, ki se ji je zgodila nesreča, da ji je padlo iz roke jajce, katero je ravno hotela z Žličico použivati. „0 gospod Choate, kaj naj naredim, jajce mi je padlo na tla?- nKokodajskajte, gospica, kokodajskajte !u je odgovoril Choate povsem resnega obraza.
* Strah so ujeli. Na Solno-graŠkem se je v okraju Huttan marca meseca t. 1. raznesla vest, da v neki hiši straši. Mize, stoli, omare, vse je plesalo in bilo obsedeno od hudiča. Ko je to zvedel ondotni kaplan, je hotel svojo moč pokazati, zato je Šel z nekim kapucinom preganjat satana z blagoslovljeno vodo in potrebnimi molitvami. In res je bil nekaj časa mir. Duh pa ni bil menda dovolj pregnan, zato se je povrnil in uganjal svoje burke naprej. A zdaj jo je staknil; prijeli so ga in spoznali v njem neko Žensko, ki je izpovedala, da jo je najel neki sosed, ki bi bil rad prišel z malim denarjem do hiše. Žensko so obsodili na mesec dni zapora.
* Usmrčenje z elektriko. Ko so pred kratkim v Newyorku pripetjsli mUdega ubijalca Jamesa Beana na morišče, kjer so spustili vanj električen tok 1780 voltov, bil je obsojenec takoj mrtev, a isti trenotek je začela goreti njegova obleka. Bil je grozen prizor gledati, kako ao plameni švigali okrog mrtveca. Vsled tega so sklenili Američani, da prenarede električne stroje aa usmrčenje.
* Razstava lepote. Sto najlepših Žen in deklet is ameriških drŽav Ohia, Kentukija in Indiane je prišlo na Angleško in hoče tekom čaaa posetiti tudi ostalo Evropo. To popotovanje je rezultat tekme v lepoti, katero je priredil neki časopis v Cinoinatu. Ta časopis plača tudi vse strelke na tem potovanja. Preteklo leto je te časopis poslal na svetovno
razstavo v Siint Louis tristo najpo. poularnejših dam iz imenovanih treh držav, a to leto je naprosil svoje bralce, naj mu jih izbero samo sto. Vsako mesto je izbralo samo po eno devojko in ene Ženo. V tem društvu se nahaja le eden moški, namreč lastnik tega lista. Iz Londona pride živa galerija v Pariz, odtod pa dalje po kontinentu
* Kako nastanejo potresi T
O tem se je dandanes Že mnogo pisalo in razpravljalo, da je malo is-obraženih ljudi, katerim bi ta zemeljski pojav ne bil rssumljiv. Naše čitatelje bo pa na vsak nsčin fani-msla teorija o postajanju potresa, kakor jo tolmači neki pridigar zamorcev. On pravi tako-Ie: Zemlja se suče okoli svoje osi. Oi rabi mazila, zato je bila ie ob začetku, ko je nastala zemlj«, namazana s petrolejem. Ta pa je priSIa Standard oil Company (petrolejska družba), prevrtala zemljo do sredine in pobrala tam ves petrolej. Povsem naravno je, da se zemlja okoli svoje osi ne more več kot preje tako gladko sukati, ker se oa vnema ravno tako, kakor se zgodi pri oseh ielezničnih voz. Zato se mora nekaj posebnega dogoditi. Prav originalna teorija zares, ki bi mogla kakega ienialnega črnca privesti na misel, da bi začel v zemljo vlivati petrolej ter tako ugladiti njeno os, ki zdaj škripa m povzročuje nevarne potrese!
* Otožna krava. Neka žena se je pritožila pri mlekarju zaredi slabega mleka, katerega ji jo prodal. Nekaj dni za tem dobi od mlekarja sledeče pojasnilo: »Veste, gospa, krava ne dobiva v tem letnem času zadosti krme in vsled tega je prav tako žalostna kot jaz. Verjemite mi, da sem videl že večkrat kravo jokati, prav res jokati, vsled prevelike žalosti nad tem, da daje tako ah bo mleko, da se moji odjema'ci nad n »nn pritožujejo. Ali mi verjamete, gospa?« — »Zakaj bi ne verjela?« odvrne žena. »Rada hi pa videla, da v bodoče toliko pazite na kravo, da ne bodo med jokom njene solze v mleko p dal*»
* Skrajna predrznost. Bogat pariški trgovec po imenu Falot jo poslal svojo ženo v morsko kopališče. Cez nekaj dni je dobil anonimno pismo sledeče vsebine: „Vaša žena Vam je nezvesta in Vas je nalagala, da gre iz Pariza. Pojdite danes popoludne ob 5. uri s policijskim komisarjem na Rue Rivoli Nr. ... in tam jo boste zalotili. Ne dajte se pa premotiti, kajti Vaša žena ima obleko, ki je ne poznate." Nad vse razburjen se je podal Falot s policijskim komisarjem na določen kraj, kjer je res našel neko damo in nekega gospoda, ki sta pa bila popolnoma tuja človeka. Tudi ta dama je dobila anonimno pismo, v katerem ji je nekdo grozil, da jo hoče izdati njenemu soprogu, ako ne založi takoj 5000 frankov v določeni poštni pisarni. Ko je policijski komisar to zvedel, je Šel na komisarijat, da izda potrebne ukaze, da se najde anonimen pisec. Tu pride Falot drugič na komisarijat in naznani, da so mu neznani tatovi ta čas, ko je hotel svojo ženo zalotiti pri njeni nezvestobi, izpraznili blagajno in mu odnesli 10.000 frankov. Detektivi so obkolili poštno poslopje in niso dolgo čakali, ko je prišel mlad mož po 5000 frankov. Ko so ga prijeli, so našli pri njem ukradeni denar. Falot se je ves srečen odpeljal k svoji ženi in ji pravil o hudih srčnih mukah.
* Milijonar oderuh. Večkratni milijonar Howard Gould v Ameriki si je dal zgraditi krasno in dragoceno jahto, s katero se vozi kot pristni republikanec nemškemu idiotu, Viljemu št. 2 pete lizat. Nikakor se pa Gould ni hotel sprijazniti s tem, da bi svoje mornarje točno plačeval in ž njimi človeški ravnal. Takemu postopanju pa so se mornarji uprli. Takoj so jih vsi kapitalistični, Časnikarski kozaki imenovali puntarje, ker so zahtevali svojo zaostalo plačo in boljšo hrano. Milijonarju Gouldu je pa srce v hlače padlo, zaprl se je v svojo kabino in poslal kapitana posredovat. Kapitan, neko jako surovo Človeče, je takoj nahrulil mornarje in ker to ni pomagalo, je udaril po obrazu nekega mornarja. Ali mornarji se niso dali ugnati v kozji rog. Zagrabili so surovega kapitana in ga vrgli v morje. Kapitan je hotel sedaj s pomočjo biričev priti na jahto. Ali temu so se zopet protivili mornarji. Gould je slednjič izplačal zaostalo plačo in je bil vesel, da tudi njega niso seznanili b neprostovoljno kopeljo.
* Sultan in papiga. Vico Mautegazza pripoveduje v milanskem »Corriere della S;ra« v sultanovem životopisu sledečo epizodo: V Carigradu ao vai zavarovani, zlasti pa se Čuva življenjenje sultanovih prijateljev in sorodnikov, najbolj pa sultanovega brat«, ki bo sultanov naslednik, ker po turškem zakonu gre nasledstvo na nsjstarejšega v rodbini. Sultan se strašno boji sa svoje ž v-Ijenje in sa življenje svojcev, posebno ga pa muči misel, če bi ga hoteli vreči ■  prestola.   Sultan je
imel nekoč papigo, ki se je nauSila, da je oponašala tuje glasove. Tu je papiga nekega dne oportaSajoo sul tanov glas poklicala po imenu ne kega vernega sultanovega slugo; ta bri priteče, a n;egovo in sultanovo sačudenje je bilo veliko, ko se je dognalo, da sultan ni klical svojega sluge. Kar se snova zasliši papigin glas, ki ie s sultanovim glasom klical slugo. Zda) je sultan izprevidel ves položaj; razjarjen skoči v sobo, kjer je bila papiga zgrabi jo in trešči ob tla, da je bila uboga žival na mestu mrtva, in pravi vrgsi usmrČeno daleč od sebe: V Turški mora biti samo en sultanov glas.__
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina avgustrivega zvezka: 1 Fran V a l e n č i č: La bella V*nezzia. Pesmi. 2 Dr. Ivan TavČar.Izza kongresa. Zgodovinski roman. 3 M.P.Nataša: Tam daleč... Pesem. 4 Dr Fran Derganc: Janez Trdin*. 5 Ivan Cankar: Budalo Martinec. PoveBt. 6 R. Sla vič: Sentimentalne melodije. Pesmi. 7 Roman Romanov: Le še spomini včasi . . Pesem. 8. D r. Jo s. Tominšek: četrt stoletja slovanskemu slovstvu na braniku. K petindvajsetletni«! »Ljub. Zvona«. 9 Budi sla v: Lmbezen iz nekdanjih dni. Pesem. 10 Dr. Ivo Sorli: Snov za novelo. Povest. 11. Vladimir Andrejev: V pomladnih sanjah. Soneti 12 Petrušk a: Pri grofu Levu N. Tolstem v Jasni Poljani. 13 Romanov Romanov: Sanje Pesem. 14. E Gangl: M*re. Povest. 15 Književne novosti. Dr. Ivan M^rhar: Ivan Cankar: Križ na gori. Lube-aenska zgodba. — Časopis za zgodo vino in narodopisje. — Zgodovinska knjižnic*. — M Murko: Milifoj Sre-pej — Dr. Josip Tominšek: Anton Trstenjak: Slovenci v šomodski žu pan'ji n* Ogrskem — Makso Pirnat: Slovenska čitanka za p^ti in šesti razred srednjih šol. — Novi eseji — Taiiia. — Šolska izvestja. — Dcr Adel in den Matriken des H*riOg tums Krain —A Textor: Beg Mrko: — Adela Milčinov ć: I*ka. — Uvod do 80cio)ogie. 16 Med revijami. »Piščalka za abstinente, pivce in pijance«. — »Slavjanakija Izvestija«. — »Oesler. Rundschau« 17. Splošni pregled, f Janez Trdina. — Feri-lalno društvo »Prosvett«. — Velika Prešernova veseica — Prešernove razglednice. — Vseslovenski legitimaciji iistek. — Fridolin K^vaič: Varijanta o Vegovi smrti, — Stross maverjev* toasks in doprati kip
— „Učiteljski Tovariš". Štev. 30 Vsebina: VII. štajerska deželna uč:t 1,sia skupščina —Naš denarni zavod — Dcieina učiteljska skupščina v Ljubljani — No?ice z Goriškega. — EkiaUntao kršenje šol-Bkih zikc-nov. — U^itf-hske korfV renoije u Voioskom. — Dopisi — Ie naše organizacije — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih sluib. — Insernt«.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Jože Kosmač z Jesenic, dninar na llrušici, se je nepoklican vmešaval med malenkostni prepir, katerega sta imela med seboj na cesti Janez Pezelj in Matija Kobentar zaradi tega, ker se je Pezelj v temi v zadnjega zadel. Kosmač je Janeza Pezlja z nožem v hrbet sunil in ga nevarno poškodoval; obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
— Urban Napret, hlapec, je vozil v noči na 28. maja in ni imel svetilke, kakor predpis zahteva. Redar v Tržiču ga je hotel ustaviti, da bi zvedel njegovo ime. Napret se je hotel nasledkom svoje malomarnosti s tem izogniti, da je opetovano udaril z bičem po konjih, katere je redar držal, potem pa še tega, ko ga je prijel, zgrabil za levo lice in za vrat, česar vobČe Napret ne taji; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
— Janez Kregar, delavec brez stalnega bivališča, je v Zupanovi žga-njarni v Ljubljani vzlic temu, da so ga navzoči pivci svarili, govoril žaljive besede na cesarja. Neresničen je bil po dokazovanju prič njegov zagovor, da je bil takrat vsled preobilo zaužite pijače popolnoma pijan. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
— France Noč, dninar iz Most, je bil od občinskega redarja zasačen, ko je od hiše do hiše beračil. Noč se ni hotel aretovanju pokoriti, je zgrabil redarja za bluzo in sabljo, Šele s po močjo poleg došlega orožnika ga je bilo možno ukrotiti. Noč, ki ima več predkazni, je bil na 8 mesecev težke ječe obsojen, po prestani kazni se bode pa oddal v prisilno delavnico.
— Janez Gartner, posestnika sin v Torki, je na vrhu jako strmega brega, s katerega se pa ne vidi na pod bregom ležečo pot, ki vodi k hišam, prevažal hlode, ne da bi bil postavil kakega Človeka pod breg, da bi bil mimoidoče opozoril na eventualno
nevarnost. Ko je šel 7letni deček Janez Torkar brezskrbno po tej poti, privalil se je čez strmino 2l/2 m dolg hlod ter tako nesrečno fantiča zadel, da je na mestu mrtev obležal. Gartner je bil zaradi te malomarnosti na 8 dni strogega zapora obsojen.
— Mošani: France Flor j ančič posestnik, Jožef Petač, France Čeha š e k in Jakob Zlate, posestnika sinovi, so prišli neko noč na boj Čez Savo v Mavčiče. Vsi so bili oboroženi ter so več posameznih fantov napadli in pretepli. Med temi je bil najbolj opasno ranjen France Zevnik, kateremu je kamen prebil spodnjo čejlust, in njegov brat, ki je bil udarjen na levo pleče in na desno kolenico. Sodišče je vse štiri krivim spoznalo ter obsodilo FlorjanČiča na 6 mesecev, Petača na 4, Čebaška na 3 in Zlateta na 4 mesece težke ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 29 julija. Po vzorcu mestne delegacije tržaške so zdaj začele italijanske občine na Primorskem sklepati resolucije, s katerimi ugovarjajo proti Roveretu in zahtevajo, da se ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu. Masa italijanskega prebivalstva sa za to umetno uprizorjeno agitacijo čisto nič ne briga.
Dunaj 29. julija. Ogrski domobranski minister fmi Bih ar se mudi tu in ima posvetovanja z merodajnimi vojaškimi krogi, kako bi se dalo iz vesti no vačenj e rekrutov vzlic temu, da komitati niti imen rekrutov nečejo naznaniti, niti razglasiti doposlanih naročil vojne uprava
Budimpešta 29 julija. Dalmatinski deželni zbor se na željo ogrske vlade toliko časa ne skliče, dokler ne bo rešena ogrska kriza. Vzrok temu je, da se boje Madžari, da bi deželni zbor posegel v krizo in jo kcmpliciral.
Rim 29. julija. Radikalci in socijalni demokratje so začeli ob-strukcijo v velikem slogu proti vladni predlogi o železnicah.
Carigrad 29. julija. Policiji se še vedno ni posrečilo priti na sled storilcem atentata na sultana. Zaprla je že 18 00 oseb, med njimi več višjih tur ških uradnikov in oficirjev, največ pa Bolgarov in Armencev Avstrijski konzulat je izvršil hišno preiskavo pri neki avstrijsk' firmi, ki je na sumu, da je vtihotapila pri atentatu porabljeni dinamit, a ta preiskava je bila brez uspeha Pcgreša se neki Dalmatince; njegovi znanci pravijo, da ga je po licija zaprla, policija pa pravi, da ne.
Rusko-]aponska vojna,
London 29. julija. .. Daily Telegraph" javlja iz Toka, da blokira zdaj močno japjnsko brodovje Vladivostok
Novi York 29. juiija. Kitajska bo pri mirovnih pogajanjih med Rusijo in Japonsko zahtevala za škodo, katero je provzročila vojna, odškodnine eno m lijardo dolarjev.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Preteklega tedna poviški na žit nem trgu so se tekom tekočega tedna še ostreje akcentuirali. Tučno in termnsko blage je napredovalo znatno. Vzroka, ki bi stvarno utem-Ijevai nastalo bos, ni lahko na|ti, če ne smatramo različnih statistik in slabih poročil iz nekaterih pokrajin preveč resnim.
R*zen koruze so ie Žita večinoma požeta in bodo v kratkem tudi omlačena. lUvno žetev, sprav Ijanje in mlatev ovira poljedelce, da ne dovažajo na trg toliko blaara, kolikor ga konznm potrebuie. Iz tega kup j > hosisti danes kapital, kar ae jim pa za daljšo dobo bržčas ne bo posrečilo. Rea je ponekod tudi na Ogrskem iznos letine zaostal pod normah m v celim pa letina zadovoljuje, zbog česar je sedanja hos le v toliko utemeljena, da so saloge sta rega   blaga   v   tem čaBU premajhne.
Pšenica ae je dvigala za promt in termin dosledno celi teden. Novo blago prihaja prav po malom na trg, ekspedicije, prve, se pričao prihodnji teden. Kakovost blaga je zadovoljiva, semtertje le snetljiva, kolikovostoo pa je naaraikod pre senetila poljedelce neprijetno.
Kor asa je iatotako oeli teden naznanjala trdnejše cene, posebno sa majev termin. Točna roba v zasoljeni kvaliteti je t*-Žko ali sploh ne-dobavna, kar učinkuje trdnest oen tudi aa efektivno blago
O ve a ie prihaja po malo v no vem  blagu na trg, vendar pa razmeroma po visoki oeni.  Nadejati se je  pa, da bodo cene v pribodntih dneh nekohko odnehale ali aaj za cele poj«-mati.
M o k a je tekom tedna vzporedno s pšenioo večkrat dvignila cene
Sladkor se je sa točoo blago ie ojačil, kar ne izvira le iz povišanih oen za surovine, marveč tudi is nedostajanja rafinirane robe. Kos-kovni sladkor trdno vzdržuje trikron-sko razliko med navadnim sladkor jem. Surovina za novo letino pa ne odnehuje.
Kava. Skrajno malenkostni do vozi v juliju so vplivali na brazilsko hos stranko, da je kavo dvignila. Brazilska vlada podpira stremljenje hosistov, valed česar so oene danes do 3 K pri 50 kg višje nego prejšnji teden. Posebnega saupanja v ta hos pa ni najti, ker prevladuj« mnenje, da je manjše dovoze smatrati le navideznim — umetnim, zato bi bilo počakati, kako se bo ta hos raz vila. Vsestranska poročila o letini se glase ugodn-in.
Riž tendira trdno, kakor v prejšnjem t dnu
Petrolej nctira za avgust slično kakor za julij.
Jedilno olje je zatočnodvig-nilo cene za 2 kroni. V zadevi novega, ie davno napovedanega povi ška oarine na koton-olje bi bilo omeniti, da stopi iBto najbrže z novim letom v veljavo Ostane pa brez veljavo za nas, ker bosta imela Trst in reka carinske olajšave, zbjg kojih bo ostala danatšnja carina ne-spremen|ena OisvetUjemo vsi-d ted tega, da bi kdo kupoval na sklep samo vsled dozdevnega poviška carine.
Poslano.*)
Podpisani novi odbor naznanja slav. občinstvu, da se je društvo pre-08DOvalo na popolnoma uovi podlagi in da mu je pristopil neki pevski klub ter začel uspešno delovati. Izjavlja pa tudi, da mu je resna volja, skrbeti v društvu za popolen in vsestranski red in vzorno disciplino, da tako varuje društvu ugled, in mu pridobi novih somišljenikov. Obenem prosi odbor slav. občinstvo, da bi mu bilo tudi nadalje naklonjeno ter prispevalo podpornino, ki jo sedaj pobira društveni Član s polo, podpisano od predsednika, tajnika in blagajnika.
K sklepu še prosi podpisani uovi odbor, da bi gospodje, ki jih veseli petje, pristopili društu ter se priglasili v društveni sobi na Martiuovi cesti 3G, ob torkih in četrtkih zvečer.
Odoor 9,SIjv. del. pevskega društva Z<on".
Albert Brufach
t. č. predsednik.
Ignac Čepon Josip Štrus
t. i. blagajnik. t. č. tajnik.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K VOO. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L-o v preparat, zaznamovan z varnostno -namko in podpisom. 6 7 —10
„KUNEROL". Zasluga, da je v Avstro-Ogrski ustvarila novo industrijo, in obenem odpomogla potrebi po nevtralni, zdravi in slastni jedilni masti, gre firmi EMANUEL KHUNER & SIN na DUNAJU, ki so njen izdelek „KUNEROL", rastlinsko čisto mast, prve avtoritete preiskale in priporočile. Pred malovrednimi, slepilno podobnimi po-naredbami nujco svarimo.
Gosp. Juliju Schauniaiiii-ii,
lekarnarju v štokeravi.
Da si odpravim pomanjkljivo prebavlja-nje, prosim Vas, pošljite mi 5 škatelj Vaše želodčne soli takoj proti povzetju.
Z veleBpoštovanjem 164—3 a Andrej IMe«olie.
Geschwent, dne 19. avgusta 1899.
Pristno se dobiva pri Izdelovalen •fnlljii Mcliaumann-n, dfžrluknii HiutKMMkrm lekarnarju v Sloke-ravl, dalje v vseh tu-in inozemskih lekarnah. Cena Skatljice K 1 50. Razpošilja se s pošto vsak dan, a ne manj kot 2 škatljici.
Amerik, patent
„Columbia"-
RouleoiK
bo najelegantnejsi, najpraktičnejši in najboljši sistem zastorjev za stanovanja, pisarne, izložbena okna, verande itd. itd. ..   ..   Prospekti točno in zastonj.....6
AU$. Hmilf f h Dunal I, Schottenbastel II.
Gojitev ust In zob. Za gojitev ust in sob je najtoplejše priporočati ca raki bo-raka, ki je brez vonja, krepi dlesno, uniči pospeševalne snovi gnitja v ostankih jedil v ustih, odstrani neprijetni duh in daje svežo sapo
5
i-yy-i      i-ii-ii--       r»r -
, Zahtevajte
lustrovan cenovnik
podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, Vl,Wall,!ttsse31.
Oena lepa  svetloba brez inštalacije in nevarnosti. Poraba Vj4 kr. na uro. 2252—3 <
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-S8B       jim očesom, žuljem Itd. 22
Glavna zaloga:
L SCHBEHK-ova lekarna
Dunaj-Meidling.
Dobiva ao v vseh lekarnah.
Po vseh kulturnih državah registrirana
Na drobno
ne proda-jara
za
srajce ovratnike in manšete
^ M. Joss&Lovvenstein
c.inkr.
r. dvorna dobavitelja i   t^.-r TtV^
Rdeče, aromatiško, bolečine blažeče mazilo.
To Že 25 let preizkušeno in vedno kar najsi-jajnejše ocenjeno balzam sko, antirevmat ško zdravilo, ki je prirejeno iz zdravilnih aromauških zeiiSČ, okrepi, poživi in blaži bolečine v miš-cah in živcih. — Turiste in vse ene, ki veliko hodijo in naporno delai^, pa to mazilo okrepi in jim pre žene utrujenost.
1 orig. steklenica stane K 2    , po pošti K 2 40 z embalažo In tovornim listom (brez poštnine). Dobiva se v Frnrifiiikovl   lelanriil (Franziski3 Apotheke) na  Dunaju  W/S), Selion-h ru n nervira m me lO». — Naročite na ravnost po dopisnici (s povzetjem   ali na kuponu postne nakaznice (če pošljete denar naprej. 1981 6
Postavno deponirana varstvena znamka.
Proti zobobolu m gnilobi m
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
t\ utrdi dimno in odstranjuj«
n »-prijetno napo Iz umI. t Mtfklrnlra z naiodoni 1 Iv.
Blagorodnemu gospodu JI. «iiUu. lekarnarju v Ljubljani. Va5a izborna Melusine ustna in zobna voda jo najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melus. ustne in zjbne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905.
Dež. lekarna Mil. Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cista st. 1
Wz novozgrajenega Pran Jozolovaga
iuhil mostu
22—30
Zdravilski
konjak
zajamčeno  p risi m vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija
Camis £ Stock
Trst-Barkovljo.
V, itrtlaslca I §*—, V. tta klanlct I ffiS. - Sa prota) a feoiiill trgovin* 65
Za Prešernov spomenik: Gosp. Tumal Seljak, slikar v Podmelcu K 2*00 nabral v veseli dražbi na Pečenah pri Tolminu. — Nazdar \
Za Učit. konvikt. Gdč. Mara Ivanovu« Tavčarjeva K 12'— nabrala pri banketa okraj ae šolske konference ljubljanske okolice z geslom: „Per aspera ad astra!" Hvala lepa! Znesek sta0 izročili g. Dimniku v Ljubljani.
Borna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni karzi dan. borz« 28 jalUa 1905.
HKloibeiil gMaf»lrJft.	Deuar	
I°/S majeva renta.....	100 50	100 70
l°/0 srebrna renta.....	101 (5	101 25
iu , avstr. kronska renta	100 65	100-55
48/.     .    alata        .       . .	119*40	119 60
t°/a ogrska kronska „   .   . .	9695	9715
	116-	116 20
4°/0 posojilo dežele Kranjska .	09-60	101-
4' t° o posojil« mesta Spllet . »V/s      B        |      Z«*** •	100-60	101-60
	100' -	10i>~
»V/o bos.-her«. žel. pos. 1002	100*90	10190
4°/0 češka. dež. banka k. a. .	100 i.5	100 75
»•/o      • »	100 25	l(K)7o
4Vi0/s       pisma gaj. d. hip. b. |	100 80	101-75
»J/t°/o Pešt.   kom.   k.   a.   a. |		
10°/, pr......	1C6 10	107-10
t'/gVo **Bt- Pio™* Innerst hr. »•/«/•    |      •    ogrske cen.	100-60	101-50
		
dež. hr. ..... .	100-25	100 C ">
»' r l *• P18- °Kr- hip« Dft&*   • i	10005	101 -
t1 a o          °8r-  lokalnih ie		
leznie d. dr.....	100-—	101-
4' ,°'0 obl. Češke ind. banke	100-76	101-75
*°/q prior. Trst-Poreč lok. žel	99 90	
i°/a prior. dol. žel.....<	99-50	100
!•/.     n    Jai- žel. kup • , ,	^18 25	320 -25
4,,t0/3 »vat. pos. sa Žel. p. .	101 05	102 —
Brecbe.		
Wko ed 1. 1860' , .	190 75	192-75
.        n    , 18** •    ■ •	1 293 —	29o -
a tžzake	j 165 75	167 75
,     tem. kred. 1. emisUa •	S02 —	SiO- —
•                  M               1» .	S02 —	311 ~
a    agr. hip. banke	268 —	176-
„     arbska h fr*. 100'	102 -	107 80
„    turške   ...      . .	14190	14-2 90
Saailika         srečka . .	26'—	27 £0
freditne             »    . .	i 476 -	SSS -
(nomoške »	78 -	U*—
*Irakov«k« ,	SS	94 -25
Ljubljanske         „ .	66	70- -
Krst. rad. križa   „    .   . .	54 7o	55 75
^RT.      p       i a	34 ,5	3fi 25
3udotfovt ,	61 |S	65 50
3aleborskt         *   . .	73 —	77 —
'Dunajske kom „	635 -	S42 —
D*ln< —		
fužne ielesnie«    . ,	86 -	87 -
*r*avne železnice     .   . .	1. d 5'	♦i74 60
kvatr.-ograke bančne delne*	1n34 -	1644
Ivatr. kreditna banke   . .	«63 25	664 |i
• e	781 SO	782 -v.'
SiTnoateaske „	S46 —	»46 * 0
Pretuogokop t Mostu (Brai)	, rt54 -	«60 -
llpinske montan   . .	627 76	5<8 73
:ijukn lel. nu!'. dr. .   • .		J67C
•i Ima- M urin yi   , . TrhovlJake prt*m. družb«	.^49 —	54.'
	281	SM
*vstr. orožne torr. dražba .	564 —	668 -
Qe£ke sladkorne družbe	52-	156 -
Valntr		
J. kr. eekiff	11-35	11-39
	10-10	|S"1I
tO marke.....	28-48	1
tarereigns	23-«5	24- |
Marke . .	117 3-2	117 51
	05 50	9^ ri
Maja1......	! 153 ~	«54- -
	| 4-84	
Žitne cene v Budlmpešt*
Dna 29. Julija 1006. VaWBaaSSSa
ženica sa oktober za 100 ag. K 1
Plenica B april 1^06 100 „
3ž ,  oktober .  ,  100 m   m 1
K«reza   „ mai   1906   ,   . f  100 a ,
Oves     „ oktober .   .   .   a 100 „   n 1
Er^Ktiv.
15 vin. ceneje.
leteorologično poročil
/lil&k BkBi njorjem 306-S.    ejrortaj' irwu ti»k
D	DpSSa> vanj a	Stanje baro-; metra v mm	ti is H S	! Vetrovi 1	Met
28	9. »v.	734 1	£2 2	brezvetr	JiHIH
29	7. rj.	733 4	16B	al. jvzhod	iauu
	a pop	7318	28 5	at 8zahuU	pol. 0
Sredria vferaiRAia temperanra: 22 q >rin&l& 19 9'.      Fadav rs (J t mir.
Tužuim srcem javljamo vsem so-rodnikom, atijateljem in znancem pro- j žalostno veat, dajo nas iskr»uo ^jultljeui soprog, oziroma oče, gospod
Ivan Jurjovec
izvošček in meščan
danes ob */42. uri zjutraj, v 52 htu svoje starosti, po kratki mučni aoltiial, prejemši svete zakrameute za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Truplo predragega pokojnika se bo v nedeljo, dne 30. julija t. 1. ob G. uri popoldne v kisi žalosti, Cerkvcm-ulice št. 1 v Trnovem blagoslovilo in nato položilo na pokopališču pri Sv KriŠtoru k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice ae bodo služilo t raznih cerkvah.
V Ljubljani, 29. julUa 1905.
■4. a ti Jurjovec
soproga.
Frsnr, Avauat iu Leopold
sinovi £398
5026
Zahvala.
Za res obilne dokaze sočutja, ki so so nam jih tako dobrodejno izkazovali prijatelji iu znanci ob bolezni in sm ti naše drage, iskreno ljubljene soproge oziroma matere, stare matere in tašče, prospe
Fani Lindtner-Pečnik,
roj. Palle
za lepe darovane vence in za mnogoštevilno spremstvo na poslednje počivališče pokojnice izrekajo najpresrč-nejŠo zahvalo
2400       žalujoči ostali*
Zahvala.
Za dokaze obilnega sočutja ob bolezni in smrti ter za častno mnogobrojno spremstvo pri pogrebu našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma brata, strica in očima, gospoda
Lovrenca Cešnovarja
posestnika, trgovca in gostilničarja
v Kolodvorskih ulicah, izrekamo tem potom vsem sorodnikom,  znancem in •rijateljera blagega rajnika najtoplejšo nalivalo.
Osobito se zahvaljujemo č g. o. vn^eliku za duševno tolažbo v bolezni, ikor tudi vsem čč. gg. oo. frančiškanom za številno častno udeležbo in -.ijajno vodstvo sprevoda; nadalje Društvu katoliških rokodelskih pomočnikov in pevskemu društvu „Ljubljana" za mnogoštevilno udeležbo iu krasno petje pred hišo žalosti, v cerkvi in oh .irobu; tako tudi cenjenim gospodom tovarišem gostilničarjem, ki so blago-poljno svetili ob rajnega rak vi. Lepa zahvala vsem čislanim darovalcem krasnih vencev in vsem drugim, ki so na ta ali drngi način izrazili sožalje.
Bog plačaj vsem !
V Ljubljani, 28. julija 1905.
m 2       Žalujoči ostali.
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in pritiklin, se odda za avgustov ali novembrov termin na Miklošičevi cesti M. 6.
YeČ istotam.
2396—1
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša
osvežujoča in namizna pijača
i. sobno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
naravna
alkalična kislina
upliva  osveževalno  in oživljajoča, ija slast do jedij, pospešuje prebav-e.   Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. 3891—2
Ijani se dobiva \ r; Mihaelu Kastner-ju Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih č.erijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Koncesija
za gostilno z žganjetočom v mestu se takoj odda.
Zglasiti se je pri Andreju Trškanu, Cegnarjeve ulice št. 4. 2399—1
Učenec
sin poštenih staršev, s primerno izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim bla gom. Ponuditi se je na tvrdko
Maks LavrenčiČ v Spodnji Šiški
pri ljubi |»nl. 2403—1
Uhiši S ZZ na Bleiueisovi cesti
se odda s 1. novembrom
stanovanje
s 3 sobami v pritličju.
Vpraša se v pisarni Filipa Supan-čiča na Rimski cesti 20. 2389-1
Stara živahna
trgovina
■ z mešanim  blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo, celo bišo, I vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 lt v najem.
Naslov  pove  upravništvo nSlov. Naroda". 2013-11
u hBfštevTžTiiil Rimski cesti
se odda za 1. avgust
s 5 sobami v I. nadstropju.
Vpraša se v pisarni Filipa Supan-čiča na Rimski cesti 20.      239) 1
Objava.
V očigled nečuvenim napadom na mojo Čast, ki si jib je dovolil Ivan Jax in sin v Ljubljani, naznanjam, da sem že poklical Jaxa pred kompetentne sodnike na odgovor ter da se je proti njemu na predlog- mojega pravnega zastopnika že uvedla kazenska preiskava radi pregreška zoper varnost časti.
Ljubljana, dne 28. julija 1905.
2282—2
Josip Pogačnik
trgovski potnik.
> 1 -3v
V
■ I
Oroslav Verovsek
trgovec
rojena Iranac
2* i
—7=^h pcrcčena. Hgsse^
JLjubljana, dne 29. julija 1905.
St. 19440.
RAZGLAS.
24C0-1
Zakon z dne 22. maja 1905, drž. zak. št. 86 o vojaški pripregi v miru določa, da dolžnost priprege obremenjuje vse posestnike živali za vožnjo, ježo n nošo in posestnike vozov.
Mera dolžnosti priprege je odvisna od števila in vrste priprežnih Živali in *ozov, kolikor jib je v občini in ki po tem zakonu niso oproščene od pripreganja.
V Bmislu 5. točke k § 9. izvršilnih predpisov mora občina pisati in v razvidnosti imeti seznam priprežnih zavezancev} vsled tega bo dal mestni raa-pstrat popisati v mestnem okrožju vse za omenjeno vožnjo, ježo in nošo sp'sobno živino in vozove, — kar se daje v splošno znanje.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 24. julija 1905.
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, se odda z avgustom v Cigaletovih ulicah št. 3
poleg sodni je. 2104—5
Učenca
as
eo oa
sprejme v trgovino  z mešanim blagom
Ferd. Hlebš v Kranju.
Lemiplajali
na Mestnem trgu se 8 1. novembrom odda v najem.
Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". 2224-6
Mladega pridnega 4
donosilca
(Zutriiger) išče za 1. avgust
kavarna „AUSTRIA".
se sprejme takoj ali do 20. avgusta. Zahteva se poštenost in nekaj kavcije. Zaslužek je jako dober.
Pisma pod A A., poste restante, Sodrazica, Dolenjsko. 2.55-3
Urarska obrt
v Zagrebu ki je dobro uvedena in se nahaja v živahni prometni ulici, se takoj proda.
Ponudbe pod „J. J. 50" upravništvu „Slov. Naroda". 2397—1
pripravno tudi za delavnico, je oddati s 1. novembrom t. 1. 2384—1
na Dunajski cesti št. 32.
Motorno
.dor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja
pri v. Sehwanen-Apolhehe
Franatfurt a. M. 1900—11
Lep portal
z dvema izožbama, pripraven za vsako prodajalno, proda ceno   23931
Henrik Kenda, Ljubljana.
"Stanovanje
na Poljanski cesti st. 3 v pritličju, je s  1. septembrom ali s 1. novembrom za oddati. 2392-1 Natančneje v I. nadstropju.
Denar za ranžiranje.
Za vse častnike, vse uradnike, vae stanovske osebe- Naikulantnejsi pogoji in najnižje obreeti. Prikladno odplačevanja v 60 do 160 mesečoih obrokih. Brez ntro&kov in hitra rešit v Najvišji zneski na obresti, užitke in založene denarje Natančna vprašanja v nemškem jeziku s poštnino za nazaj pod šifro „Solide Geldquelie 9" na anončno ekspedcijj Edvard Braun, Dunaj I., Ro-tenturmstrasse 9. 2055-5
H- S-iolxi +
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno). Damam bujen stae. Strogo poSteno. Karton stane rl » 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavi a prodajalniea in razpošiljalnica
gospa Kathe Menzel .2-30
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 1. nadstr. 64.
Za notarski urad na deželi se sprejme takoj
uradnik
Preduost ima oni, ki je v notarskem poslovanju že izvežbau in ki je vešč petja in glasbe. Plača po dogovoru
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda". 2391 1
tvrdke „Puch-, zelo  dobro ohranjeno, proda ceno lastnik    23?4 4
Lovro Sebenik v Spod. Šiški.
V trgovino z mešanim blagom se sprejme kot 2o2/-3
učenec
sin poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo. — Ponuditi se je naravnost na tvrdko Jos. Boncelj v Železnikih.
V stalno službo se sprejme
V hiši št. 5 v Šuinčeuih ulicah
je oddati takoj ali s 1. novembrom
stanovanje
8 4 sobami v III. nadstropju.
Vpraša se v pisarni Filipa Supan čiča na Rimski cesti 20. 2388-1
Preklic.
Vse besede, ki sem jih govorila o gosp. Petru Kralju so laž in se nu zahva-ljajem, ker je ustavil tožbo proti meni.
V L'ubijani, 28 julija 1K)5.
Frunja Rihter
2 m
uradnica.
z dobrimi izpričevali.
Več pove reklamno podjetje W. K* NUČIČ, Ljubljana, Šelenburgove ulice štev. 6. 23H4—2
Stanovanje
v II. nadstropju, s 4 sobami in priti -klinami, popolnoma prenovljeno, se takoj odda. 2290—4 Natančneje poizvedbe pri lastniku Franc Dolencu, Stari trg št. 1.
D=Ivan Jenko
ne ordinuje
od Z. avgusta do 4. septembra.
iz dobre hiše se sprejme za prihodnje šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago.
Vpraša se pod ,,Dij*k 18", postno ležeče v Ljubljani ali pa pri upravništvu „Slov. Naroda". 2394—1
St. 25.592.
2350-3
Uli
] J
V novozgrajeni mestni hiši v Građanki h  ulicah v Ljubljani je
oddati s 1. avgustom ali s 1. novembrom letos dvoje stanovanj s 3 sobami in dvoje stanovanj s 4 sobami s priti-klinami in delom vrta.
Povpraša naj se pri magistratuem ekonomatu ob navadnih uradnih nrah.
Mestni magistrat Ijublianskl
dne 22. julija 1905.
Ljubljanskai kreditna banka v Ljubljani"
vse
m anal ni h
ff
Podružnica v CELOVCU.
Hu|miJ* In prodajat
vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, obligacij, srečk, delnic, valut,
ku
novcev
srečk, delnic, in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'
Zamenjava li ftukonptu|i
izžrebane vrednostne papirje vnovčuje zapalo kupone Vinkuluje in devinkuluje
Rikonpt Id t nk *»■■*» meale
-. Rezervni zaklad K 200.000-.
Oa|i pradijM ss vndHUtni papirji
in     Za ^ra-r^je   srečke proti 2aru.rznl lxgru.t>i.
vojaške ienitninske kavcije.
¥e tkJT   Borana naročili*. TEJB.
Podružnic« v SPLJETU.
C3S&I   Denarne   v I o««* sprejema
v tokočem računu ali na vložne knjižice proti □godnim obrestim.   Vloženi denar o brest oje od dne vloge do dne vzdiga. 8—86
Promet s čeki in nakaznicami.
£ Ključavničarstvo |
j Ign. Fasching-a vdove c
I Poljanski našlo it. 8 (Reich wa hlsa) j
priporofia tvojo bogato aaiogo J
atodilnih ognjiao t
najprlprcatejilh kakor tudi najfinejših, +
z zolto medjo ali mesingom montira- J
nih za ob klade z pečnicami ali kan lam i. J
Popravljanja hitro in po ceni.  Vnanja e
naročila bo hitro izvr&o* *
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx _ xxxxxxxxxxxxxx*xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
XXX XXX XXX XXX XXX XXX
XXX XXX
xxxj
XXX XXX.
XXX
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine
priporoča 4
klobuke
slamnike, čepice, razno moško pililo, kravate itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
XXX
ixxx
XXX
ggs
XXX
XXX
X XX X
s
xxxxxxxxxxxxxxxxxx^o<>;xxxxxx xxxxxxxxxxxx3o<xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
JOSIP STUPICA
J«*rtneriar In «e#llf»r
f Ljubljani, Kolodvorska ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličr.ei$ih
Uonjskih oprav
Katere imam vedno v nalogi, kakor tudi vse druge konjake potrebščine.
ss • Cene nizke, m
e
3
C
trn
s
2 o
o
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A
A A
d«a miio po 60 h 22 cream po I K
za olepšanj e polti in telesa.
ris ustna voda 2« zobni prašek
po I Kf za gojitev zob in ust.
fja,asna voda lasna pomada
po I K, ca ohranitev in rast las. 31
Ti izdelki „Aida", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr, Ph. Mardetschlager, kemik
V   lij U lil j SI II i.
Nadomestke aa „AMo" zavračajte.
Optični zavod
0210
Nie ve« telesnega zaprlja P£™bi
Zaloga: Dunaj, I. Habsbur-gergasse 1 a. Prospekt zastonj. 12 kosov K 8, 24 kosov K 5 franko po povzetja. 13C9 8
moje
Enscve psgus.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakor&ni izpeljavi. 2e 30 t-fiiij]^^ Iff^l let so najbolje M—iHi^^^,^ ^HM^   priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-
I tj-pezneisi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne
i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 12=>5 13
Tovarna za stediina ognjišča „Triumph"
č*. Oolrisoti mirit sin
"VV ela    le.    O-oreiiJe    _A_-v-strgale o.
Solingenski stroj za stfi-ž9 je las!
IW mm w mm Z
s tremi grebeni za pretaknjenje za 3, 7 in 10 mm dolge lase. Vsak lahko takoj striže lase. Navodilo je pridejano. Pri dveh otrokih stroj v V« leta zaslužite Cena K 5 60. najfinejši K 71—. Stroj za striženje brade K 6* —. Škarje za konje in pse po K 5—. Samobrilni aparat, samo K 4 —.
Dijamanti za wmw rezanja stekla
za steklarje in za domačo rabo, izvrstne kakovosti z jamstvom za brezhibno rezanje. Z ročajem iz ebeoovine K 2 8 i. s koščenim ročajem K 2 60, s ponikljanim ročajem K 4 50, najfinejša vrsta K &*—.
Neugajajoče zamenjam ali po dogovoru denarr nazaj. Pošiljam po 3 povzetju. 1013—1
M. RUNDBAKIN,  DUNAJ, IX.,
Liechtenstelnstrasse 23.
t-V.  . T.?>,ITl.).ffum\ T J
■■a i *_iJl\i3TT\» v at*» *,».♦<
Odvisni niste ve£>
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje a tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avise, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi h ki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
OB črkami ti. —"70 DO „ —-85
127     „       u l'20 140     n       „ IOO 211 2-—
203 črk fl 2-40
334   „ „ 3-
408   ,| „ 360
040   „ N 6—
809 .. O-—
J. LEW!NSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska deta^ Dn^ih mIIST ?
Zastoitnllil se le*«*Jo. I\>u*aJ<»*«* a* vzame iiu/uj.
cenovnik o vsakovrstnih Stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. * PreSe za vzbočeni h tisek Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidon izvršeni ODEMA na Ruskem, PaSkinakaja 16.
Cenovnih! /uhIoiiJ. 246-28
in
= Fernolendta NI G RIM
X je zlasti priporočljiv za chevreaui, box-^ calf in lakasto usnje, daje nanju najlepši ~* blesk in je ohranja stanovitno. — I* lazite na zffornJ§no varstveno znamko. Dohh« »*e |io*moi>.
lastite občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjamo, da §e delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami po velieevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najdišča jedilna mast
priznana od avtoritet. 25*>8—44
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte .,Kunerol" v vsaki boljši prodajalnici lestvin. V kraje, kjer so „Kunerol" Se ne dobiva, pošiljamo poskusne postne Skatlje po okoli 6 kg brutlo po »> K 50 h za fikatljO, Iranku na vsako avstro-ogrsko poŠto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po x;t ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
Ta   grosiste prednostne cene!
m^P^    Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
rt.a in najstarejša tovarna za rastiinsto masi
v monarhiji
Emanuel Khuner  & sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
0».'-. »•«''"'« »I    r   •» < l>«
Učenca
z  dobrimi šolskimi izpričevali io
trfiouskesa pomočnika
sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani Ponudbe pod „Trgovina", post« restante, Ljubljana. 2351
„Kathe" voda za prsi.
Najlepši kras za ženske ao lepe prsi,
Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. ,Kathe* voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld.t poskusna steklenica pa 2 gl. 50 kr. z navodilom o uporabi vred.
diskretno in pod povzetjem 6i
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr., Schulg. fit. 3.,  I n
Raz p o
»STft I RTF" S' H •
C  kr. dvorni založnik
avarna
II1 «■ . lini
ol> praznikih, «s.->l»otali in uericljali
vso noč odprta.
kavarnar
Kolodvorske ulice št 22.
hi
Dobra kuharica
JC    IZSlct ivllnka Vasičeva JC SZŠlcŠ
v založništvu Lavoslava Sclroentnerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obsega na 676 etraceh ve^ nego iHr() receptov za pripravljanje zajokusnejSih jedi domače in to je k ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
Hvali_ jo V8e: kuharica s svojega strr.kovnjaftkega etaliSfa, literarna krit-ka zaradi lepega. lahk > amevr.epa jezika fina dama zaradi njene lepe. pri s. .     ;ih ku-harskih knjigah nenavadne opreme, in k varčna
08podinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, M znane nem§ke kuharske knjige.
Do IZ. ure opoldne dne 8. aususta 1905 se moro izprazniti
O^l' prodajalna tvrdile "|^<*
A. Primožič v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 25.
Zaradi tega se od sobote, dne 22. julija naprej vse še nahajajoče
se letno modno blago: svila, bluze, preproge itd. 697 31
pp"1* prodaja za vsako sprejemno ceno.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Varstvena znamka.
Ono je MF" zajamčeno 6l8to 1MI in brez vsake škodljive prim8sL — Pare Lzvratno.
Kdor hoie dobiti lare* jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in vamtveno inamko lfJELENff.
Ustje
)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Dobiva se povsod! Ustje (cesto)
72
Ć. in kr. državno vojno ministrstvo.
Oddelek 13. št. 1270 iz 1. 1905-
Državno vojno ministrstvo namerava v priloženem zaznamku navedene oblačilne io> opravne • oredmete iz usnja, ki reprezentujejo četrting avstrijski industriji pridržane kvote normalne potrebščine
za 1. 1906., dobivati od malib obrtnikov.
Kot pravila imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe:
1. Ponudbe za prevzetje take dajatve smejo vlagati le mojstri, ki stalno bivajo v Cislit-vaniji in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt izvrševati samostojno.
2. Vsak tak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, bodisi kot član pristoječe mu obrtne zadruge, ki obstaja na podlagi obrtnega reda, ali kot član na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. Št. 70, ustanovljene obrtne in produktivne zadruge črevljarskih (jermenarskih in sedlarskih) mojstrov. V obeh slučajih ima vložitev ponudbe posredovati dotična zadruga, ki mora v to svrho vložiti ponudbo, sestavljeno po obrazcu A ter priložiti zaznamek, izdelan po obrazcu B.
V zaznamku po obrazcu B, ki se ima priložiti ponudbi, se seveda ne smejo imenovati vsi, nego samo oni člani zadruge, ki se res hočejo udeležiti dajatve.
Ako pripadajo kaki obrtni zadrugi razen črevljarskih mojstrov tudi jermenarski mojstri itd., aiora zadruga za črevljarske mojstre, kakor tudi za druge mojstre vložiti po eno posebno ponudbo iu zaznamek.
Pri oddaji jermenarskih in sedlarskih izdelkov se ozira tudi na ponudbe posamičnih mojstrov, ako se od zadruge, ki je vložila ponudbo, pogaja le en Član za dobavo; od dajatve obuval pa so posamezne osebe izključene.
3. Oblastvena potrdila, ki jih imajo doprinesti dobavni ponudniki o svoji upravičenosti ^toČka 1.) na ponudbah (zazuamkih) se istotako razvidijo iz obrazca B.
Na ponudbe (zaznamke), v katerih ni tega potrdila, se ne bo oziralo.
4. Mali obrtniki ne smejo hkrati oterirati po raznih zadrugah ^združenjih).
5. Ponudbe, kolkovane z 1 K, naj se vpošljejo najkasneje do 7. sept. 1905, 12. ure opoldne oni trgovski in obrtni zbornici, v katere področju bivajo mali obrtniki (obrtne zadruge).
Na ponudbe, ki dospejo prepozno ali če se pošljejo telegratiČnim potom, se ne bo oziralo.
6. JamšČine (kavcije) ni treba polagati, vzorcev za poRkuŠnjo ni treba predlagati.
7. Razdelitev dobavnih del je prepustilo c. in kr. državno vojno ministrstvo c. kr. trgovinskemu ministrstvu, ki bo s posebnim ozirom na dobavno zmožnost ponudnikov oddalo dobavno množino splošno po skupnem številu za dobavo oglašenih malih obrtnikov v razmeri k razpisani dobavni množini.
Tiste zadruge, ki jih je c. in kr. državno vojno ministrstvo zaradi pomankljive in proti vzorcem storjene izvršbe oddanih jim del izključilo od nadaljnega zalaganja, ne dobe naroČil.
Pri obuvalih si c. kr. trgovinsko ministrstvo pridržuje, da pri naroČitvi samo določi vrsto in velikostne razrede obuval, ki jih imajo oddati poedine obrtne zveze. Zato naj se na gotove vrste ^črevlje, Škornje, čižme) in velikostne razrede ne stavijo ponudbe.
Pri oddaji dobave ostalih vrst se bo oziralo v prvi vrsti na one zadruge, ki se ne pogajajo le izključno za nabavo torbarskega blaga, temuč tudi za jermenarska dela.
8. Vrste, ki se imajo dobaviti, morajo izdelati dotični mali obrtniki, ki se jim je dajatev naročila v lastni delavnici (eventualno v delavnici ki jo je zadruga ustanovila za skupni račun iobavnih zadružnikov).
Odstopiti (cedirati^  dajatev, ki se je komu naročila, drugim osebam, bodisi proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljeno in bi imelo za posledico, da se dotične vrste izključijo od prevzetja. Odreči se posameznim za dobavljenje nakazanim vrstam, ni dopuščeno.
C. kr. trgovinsko ministrstvo si pridržuje, da po inšpekcijah dožene, se li dobavna naroČila niso oddala neopravičenim.
9. Za orientovanje o razmerah cen naj služi pridejani zaznamek; višje kot tu navedene cene se ne morejo dovoliti.
10. Odda jalni kraji in oddajalni roki za nakazane vrste se naznanijo takrat, kose bo prisodila komu dajatev, kar se zgodi, Če le možno, v decembru 1905. 1.
Načelno je oddajaluo mesto ono monturno zalagališče, ki je najbližje prebivališču dotičnega :alagatelja.
Oddajalni roki padejo v Čas od 1. maja do 31. avgusta 1906. 1.
Da se oddajanje kolikor možno olajša, se bodo ustanovila v korist onih malih obrtnikov, ki so posebno oddaljeni od mnnturnega zalagališča, bliže ležeča prevzemališča.
Za tovorne pošiJjatve, adresovane na kako monturno zalagališče (ozir. pri vnanjih prevzema-lišcih na „mont. prevzemalno komisijo v . . imajo mali obrtniki, Če so se dajalni predmeti kot po vzorcih izdelani res prevzeli, olajšavo vojaškega železniškega tarifa potom povračila.
11. Vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materiala, kakor glede oblike dimenzij,   pri  obutalih glede  vnanje kakor tudi notranje dimezije dotične velikostne vrste), teže in
Na Dunaju, dne 21. julija 1905.
konfekcije podoluoma odgovarjati nazadnje odobrenim e r a r i č n i m vzorcem m popisom, nabajajočim se pri monturnib zalagaliŠČih. Ti vzorci s popisi in risbami vred in k obuvalom tudi pri-krojevalne patrone so na vpogled pri monturnib. zalagališčih št. 1 v Brnu, št. 3 v Gradcu in št. 4 na Dunaju (v Kaiser Ebersdorfu), oziroma se od tam lahko naroče proti plačilu.
Glede vložka trstenine Rohrplattenstotl se specialno opozarja na dotično opazko v zaznamku.
Črevljarski mojstri enega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgotovljanju vojaških obuval po vzorcih, lahko iz svoje srede pošljejo enega mojstra v bližnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotična potrebna pojasnila.
12. Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem slučaju pa morajo biti obuvala vseskozi Šivana. Za šivanje podplatov s strojem se ne smejo uporabljati taki z zadnjim šivom (Steppstich).
Ako se pete obuval pritrjajo z Železnimi klinci ali žreblji, ne smejo njih osti predreti notranjega podplata, nadalje morajo kanulni klinci predreti notranji podplat ter biti nad njim dobro upognjeni. Notranji podplat se ne sme odloČiti, ne sme imeti ostrih, vzbočenih robov in mora biti po kakovosti vzorcu vsaj enak. Medeni vijaki se ne smejo uporabljati za pritrjevanje peta. Pri pregibanju vrhovnega usnja na ožjem delu nastale gube se ne smejo v toliko razdrgniti, da se s s tem zveza med talno šiv jo oziroma pozneje narejenimi lesenimi žrebljički ne ovira.
Črevljarski lep se sme rabiti le za obutala in sicer v svežem stanju, pri moštvenih opravnih in jahalnih vrstah pa se črevljarski lep sploh ne sme rabiti, ampak ima za lepilo slušiti lim.
13. K vi žita ci ji oddanih obuval se opomni, da se preiskuje najprej notranja kakovostna ta način, da razpara po prosti izberi en odstotek (najmanj pa en par) vsake oddane partije Častnik, ki jo bode prevzel.
Če se ni pri tej preiskavi pokazalo koj pomankljivega, se bode preiskovala vsa partija, ne da bi se dalje paralo.
Će bi se pa izkazalo pri tej preiskavi kaj pomankljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz Česar bi brezdvomno sledilo, da preis kani komadi ne odgovarjajo vzorcem, potem se takoj vsa partija odkloni. Če bi pri prvi preiskavi bil kak dvom, da li odgovarjajo preiskani komadi vzorcem, preiskovalo se bode dvojno, eventualno trojno odstotno Število (najmanj pa štiri do šest kosov).
Pri poskuŠevalnem razparanju se, Če ni nikakih pomislekov za zavrnitev, razparani komadi na erariČne stroške zopet popravijo. InaČe se ti komadi, razparani kakor so, vrnejo zalagatelju, ki mu potem ne pristoja Dravica do odškodnine.
Vojaška opravna in jahalna oprava se bo pregledovala vsak komad posebe.
14. One vrste, glede katerih se je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po vzorcih, ali ki se niso doposlale do določenega dobavnega termina, se ne bodo sprejemale.
15. Če misli kak mali obrtnik (zadruga), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 14 dnevih od dneva odklonitve pri onem vojnem teritorialnem (kornem) poveljništvu, v katerega področju se nahaja monturno zalagališče (sprejeinališče), ki je dotične vrste odklonilo.
Pomankljive vrste blaga, glede katerih ne izjavi dobavitelj takoj, da se neče sklicati na nepristransko komisijo, naj prevzemalni organi zapro ter jih izroče dobavitelju šele, koje izdal tako izjavo, ali Če ni v omenjenem Času prosil za nepristransko komisijo.
Nepristranska komisija, ki jo ima sklicati omenjeno vojno teritorialno (komo) poveljništvo, obstoji iz enega štabnega častnika vojske kot predsednika, iz dveh stotnikov (ritmojstrov | vojske, iz enega uradnika vojne intendanture in iz treh zvedencev civilnega stanu, od katerih enega določi za-lagatelj, enega sprejemalno monturno zalagališče (odnosno intendancija, v katere področju leži dotična prevzemna postaja; in enega trgovsko sodišče vsled proŠDJe vojnega teritorialnega (kornega) poveljništva.
Če trgovskemu sodišču ni možno imenovati zvedenca, ima vojno teritorialno (komo) poveljništvo naprositi v tej zadevi dotično trgovsko in obrtno zbornico.
Nepripristranska komisija ima razsojati, so li predložene jej vrste blaga izgotovljene po vzorcih |točke 11. in 12.); takih vrst blaga, ki ne ustrezajo v vseh delih eraričnim vzorcem in popisom, torej tudi nepristranska komisija na nikak način ne more prevzeti.
Sklep, ki ga sklene večina vseh članov komisije glede sprejetja ali odklonitve vrst, se ima smatrati za končno odločitev, proti kateri ni nobene piitožbe ne administrativnim, ne pravnim potom.
Stroški nepristranske komisije zadenejo v slučaju če je komisija spoznala, da ni moči nobenih njej predloženih vrst sprejeti, zalagatelja, v protivnem slučaju, to se pravi, Če se vse vrste sprejmejo, pa vojaški erar.
Če pa je bilo spoznano, da samo en del predloženih vrst ni za rabo, potem ima zalagatelj od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto vsoto, ki odgovarja oddajalni vrednosti dotičnih vrst, glede kojih se je izreklo da niso za sprejetje.
Zaznamek
o zalagaltiili vrstah
ixx zalagalnili cenah.
Število in nazvarje zalagalnih vrst							Enotna cena				Št	
							v številkah		z besedo			
							K	h	kron                  vinari«'v			
2^31		črevljev			5.	velikostnega reda	1 11	95	enajst	petindevetdeset	3838	komadov
4fc*o					6.		11	67	enajst	s edemiušestdeset		
					7.		11	61	enajst	š tiriinšestdeset	7101	
M t					s.		11	52	enajst	dvainpetdeset	»329	
					9.		11 11	24	enajst	štiriindvajset	12130'	
bosi 843«					10.			j 30	enajst	trideset	1262*	
					11		10	9(>	deset	d. vetdeset	S8«	
64 1:					12.		10	~B6~	deset	petinosemdeset	741	
4*33					13. 0.		10	73	deset	triinsedemdeset	1230	
46		napol škornjev					15	'.»i*	petnajst	devet in devetdeset	8771	
I5f<					6.		15	*5	petnajst	p tinosemdeset	640	
					7.		15	75	petnajst	j             — —-'              ■ — ■ —   ' -petinsedemdeset	42*i 14153	
37					8.		15 16	65	petnajst	petinšestdeset		
»9					9.			'»1	petnajst	eden	10168	
200	parov gotov				10.		1 i	98	štirinajst	oseinindevetdeset	06	
i« 3					1 1.		14	7->	štirinajst	oseminsedemdeset	65	
*6 57					12.		14	rw <;6	štirinajst	sedemdeset	:j6i 115	
					IS.		14		štirinajst	šestinšestdeset		
13 J		škornjev ■			b.		20	30	il vaj set	trideset	33	
161 161 3 44					6.		20	15	dvajset	petnajst	459	
					7.		/0	Od	dvajset	pet	551	
					S.		19	96	devetnajst	šestindevetdeset	33	
223					9.		19	25	devetnajst	petindvajset	492 328	
325					1".		19	22	devetnajst	dvaindvajset		
14j					11.		11»	«.2	devetnajst	dva	85«	parov j
118					1--'.		1«	91	osemnajst	štiriindevetdeset	J8S4	> 0 . •■o ci S
61					1H.		18	90	osemnajst devetdeset		1204	
11»					5.		20 20	r>2	dvajset dvajset	dvaišestdeset	1063	
166		čižem •			6.					sedeminštirideset	1514	
»H6					7.		20	37	dvajset	sedemintrideset	898	Q       1 -M 1-
187 "T99					8.		20	27 15 4*	dvajset	sedemindvajset	945 13701	
					9		19		devetnajst	petinštirideset		parov
195					H).				devetnajst	dvainištirideset	£660	
140 107					11.		19	22	devetnajst	dvaindvajset	229< 1 590	
					»2 - ,		19	14	devetnajst	štirinajst		
	om.				13. 1		19	10	devetnajst	deset	1635	► 1
4264		Jermena za hlače*)						48	—	oseminstirideset	28 ✓ 236	
148	lirov --	Jermena za pritrjenje ostrog stare oblike	1.	velikosti			.	49	—	devetinštirideset		
148 -			2.					41	—	enoinštirideset	6437	a M
484		Jermena za pritrjenje ostrog, nove oblike, 2 velikosti					.	41	—	enoinštirideset	874	
4091	bm. i	Telečajak brez nosil, brez tornistrske igle, nove oblike**)					12	7n8' tli ,to	dvanajst	sedemdeset osem desetink	1312	
5061		Nosilo za telečnjak					3	~07~	tri	sedem j		1
Število in nazvanje zalagalnih vrst.
Enotna cena
v številkah
z besedo
kron
vinarjev
Tornister za naboje**)
1
sedem
Pehotni pasovi brez zapone ^brez Kita)
Pasovi za konjenike s karabinsko zaponko Tobolei za bodala k repetirkam
2 •
7'-»
51
Nabojnjače za peštvo k 8 mm municiji, brez držala nabojev
79
Nabojnjače za konjenico k 8 mm municiji
09
Rabljeni pas za konjeniške sablje in peli. oficirske sablje Bočni jermeni za konjeniške sablje Jermeni za puške
98
Jermeni za repetirne karahinkc
Tobolec za 11 mm revolver (z nosilnim jermenom)
7S
S5
devetinštirideset štiri desetinke
ena ena
dve
dvajset devetinsedemdeset
euoinpetdeset oseminsedemdeset
ena
ena
devet
Plašeni jermeni z dvema zaponkama Oprtalniki za kuharsko orodje za pešce
61
3 i 91 — <~28~
— 24
Oprtniee za bobne z nosilom brez tobolcev za kijee
Oprano jermenje za bobne
Oprtalnik za kuharsko orodje za konjenike
47
s;;
taborske sekire
četne svetilke
Toki za
za lopate za peštvo
za sekirne krampe za pešce
za sekirne krampe za konjenike
Tobolei za sekirne krampe
Pritrdilni jermeni za sekirne krampe Usnjati ovoji za nosila Glavna stojala
Drogovne vajeti Motvozno stojalo Motvozne vajeti Gornje Spodnje
oprtovnice
Stremenski jermeni
Zadnji
stranski
srednji
pritezalni jermeni
Sprednje jermenje
Hlevnih uzd brez pripevnic***)
Kavalerijski nakladni tornister
brez
nabojnače (nove vrste)
Sprednji nakladni jermeni (tndi ovseni jermeni) Podkovna torba s pripenjalom
Hlevni uzdni pripenjalni jermen brez kljuke, opons in trna
26
61
59 81
ena
osemindevetdeset devetinsedemdeset petinosemdeset etonšestdeset
tri
eaoindevetdeset
dve
dve
osemindvajset štinndvajset sedeminštirideset
triinosenuleset »edemi nosem .lese! petindvajset
ena
en6ls»estdeset devetinpetdeset
45
51
To Sš
98 41
3
19 17
2
01
99
72
23 88 69
-<9
en.nnosemdeaet
tri
ena
petinštirideset
euoinpetdeset
deset osemindvajset
ena
ena
ena tri
tri
dve
19 13 27
49
30
19
tri
tri
devetnajst
sedemnajst
dve
eua
osemindevet leset enoinštirideset
eden devetindvajset
dvainsedemdeset triindvajset
oseniinosemde.Mi devetinšestdeset devetinsedemdeset
devetnajst trinajst
sedemindvajset
devetinštirideset trideset
devetnajst
mm
*) Od teh je izgotoviti 5% po 1. in 95% po 2. velikostni meri.
0 Za telečnjake in za tornister za naboje potrebno trstenino za vložke (Rohrplattenstoff-Einsatze) morajo dotični mali obrtniki dobivati po lastni oeni od pristojnega monturnega skladišča Cena znaša ■
za telečnjak........................ _ K 798< h
in za tornister za naboje ........... * j     13* 10
Tooistri, za katere so se rabili drugi vložki trstenin, kakor jth daje monturska zaloga, se ne sprejemajo. 1       10 "
***) Od teh Je izgotoviti polovico po I«, polovico po S. velikostni meri.
Obrazec A,
Trgovski in obrtni zbornici v
13, fit. 1270 z dne 21. julija 1905 razpisane  dajatve, vloži ponudbo v njih imenu,  da sprejme aV tično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zasluženi znesek.
Kolek 1 K
Podpi
Ponudba
sana zadruga (zveza) v........., kronovioa........
okraj......izjavlja s tem, da je pripravljena dobavljati obuvala vsake vrste, množine
in velikostnega razreda1) po cenah, objavljenih v razglasu državnega vojnega ministrstva, oddelek 13, št. 1270 z dne 21. julija 1905 v zmislu določil tega razglasa, ki so ji popolnoma znana in ki se jim v popolnem obsegu podvrže.
Zaznamek (zaznamkih onih članov zadruge, v katerih imenu vlaga to ponudbo podpisana zadruga, je (so) priložen(i).
N.......
P o 8 a
eznih   malih obrtnikov
Krstno inu; in priimek
Stanovališče
ulica
hišno število
Lastnoročni podpis
)td.
N......., dne
. 1905.
dne
1905.
Pečat zadruge (zveze)
Podpis,
Obrazec B.
Zaznamek
onih malih obrtnikov črevljarske ^sedlarske, jermenarske itd.> stroke iz kraja1).....ki so
pooblastili podpisano zadrugo (zvezo\ da povodom z razglasom  državnega vojnega ministrstva odd.
») Ponudniki za oboroževalne Injahalske vrste naj izpuste besede „obuvala vsake vrste, množine in velikostnega razreda*, mestu tega pa je navesti število in bazo vrste, ki jo hočejo dobavljati. V ostalem se zaradi pravilne oblike zaznamka opozarja na točko 'i. razglasa. *-') V ta zaznamek se mora vse vpisovati s črnilom.
a) Ge obsega zadruga več krajev, potem je sestaviti za ponudnike vsakega kraja poseben zaznamek. Istotako je za Dunaj za vsak mestni okraj narediti poseben zaznamek.
N. N.
Podpis zadruge (zveze).
Oblastveno potrdilo.
Da so gori označeni......l) ponudniki res člani gori podpisane zadruge  (zveze) in kot samost
erevljarski (jermenarski itd.) Llojstri zapisani v obrtnem registru in jim je predpisan davek, se s tem potrjuj.-.
N......., dne...... 1905.
Pečat obrtne oblasti
N. N. »Oblastveni podpis.)
*) Tukaj je z besedami navesti število v zaznamku navedenih ponudnikov.
V • s t a 1 e m se zaradi pravilne sestave zaznamka opozarja na točko S. razšla
Trgovski pomočnik
23 let star, vojaščine prost, izurjen v špecerijski in železninski stroki, želi do 25. avgusta premeniti službo.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2346—3
Gostilno
i
na deželi
(na Gorenjskem) vzame v najem j vdova, veŠČa in dobro izurjena v večjih podjetjih.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2380-1
Lahko poškodovano fino
mile
vijoličasto, bezgovo, (Span. bezeg), Smarničino, rožno, 8olnčiničino, špajkino, moš-kuvo, lilijino, akacijino, se-n no, vindzor8ko; kilogram (12 koBOv) po K 2 40; poštni zavoj 6 kg K 12 — franko. 1985-6
Parfumerija M. E. MAVER
Dunaj, [., Lobkovvltzplatz I.
v kateri gospodje razun konfekcije čisto vse dobe, je
Prva modna trgovina aa gospode Engelbert Skušek
pred škofijo 19.  !ILj-mTolJ3.:n.3* ?red škofijo 19
i
za postelje in puh
priporoča po   najnižjih cena F.   HI "iT I 1433
Pred škofijo št. CZZ
Zunanja naroČila se točno izvršujejo
2075-9
Zenitita
ponudba.
Mlad nadučitelj v lepem kraju bi se rad takoj oženil z izobraženo mladenko v starosti od 16 do 26 let.
Le resne ponudbe, ako le mogoče s sliko, naj se pošljejo do 8. avgusta pod „Nadučitelj", poste restante, Ljubljana, glavna pošta. 2340—4
Brez predznambe, brez police! Po 5—6° 0 na mesečne obroke po 8 K za vsaKih 4C0 K. Za vse stanove! Tudi dame. Znamka za odgovor. — K. WEfSSWA88Ba, 1. I*.. IVellilmrjftfiiHMe «te>. 19, Dunaj. 23&3—1
Zenitna mi
Katera prijazna gospodična ali vdova, v starosti od 20—35 let, izobražena, dobra kuharica in pridna gospodinja z nekoliko tisoč goldinarji premoženja, bi bila pri volji, seznaniti se zaradi sklenitve zakona s stalno nastavljenim, jako solidnim uradnikom v Ljubljani z letno plačo 2000 kron in s penzijo. 2374—1
Le resne ponudbe pod nL. P." na upravništvo „Slov. Naroda".
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služs:;
G. FLUX
Gosroske ulice št 6 2387
priporoča in namešča le lioljse
službe iskajoče vsake vrste
za 1J ubijano ln drugod. Potnlna tukaj. — \ataiiene|e w pisarni. —
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe posredovalci kot krasevni in okrajni zastopniki dobičkanosen postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovale! pa debro trajno službo.
Ponudbe pod „15.305", Ciratlec, poste restante. 16i2 13
Vozniki!
Delniška stavb, družba , Unic namerava podreti in odpeljati dati 59 kub. metrov zidu in ca. 255 k metrov zemlje pa oddati za odkop-: in tudi odpeljanje.
Pismene ali ustmene ponudbe i oddati do ponedeljka opoludre stavbni pisarni.
										
JO1		□	■ □l	m		□j		O		
v
"1
JL
— J
Gradišće ali Erjavčeva eesti it
se toči
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri po znano izvrsten ■P^sHSLmmmI • «3 mf\ ■■■   mwm) ¥ vedno
jednakomerni, vso od avstrijskega društva uizeniriev in arhitektov določeno pred-dpise glođe* tlak ovne in odporne trdote daleč natlU.rllJuJocl dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j s I o v i t o j 6 i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 1U9"17 Dunaja I«, WIaximi.jumstiv «se 9,
Samo
ING -TIIMG
zamori vse stenice z zalego vred in vso drugo
- mrčes. -
P0V80d naprodaj po 60 h ? v 7t, i{l in 5 literskih steklenicah ceneje. Brizgalka 20 h.
Glavna zaloga W K«J sabljari I, Anton Hane, drogerija.       1775 — 9 —————— Druga sredstva odločno zavračajte ! i
ff
Romulus"
s pmtnim v blago vtkanim napisom „Romulus". 3664—21
ff
Remus"
iz čiste svile, popolnoma neoteženo.   Pristen  samo  z napisom „Kemus", vtkanim v blago.
Ceno, elegantno, lahko, nepremoo-IJivo. 8e ne trga po gubah.
V   Ljubljani jih  prodaja  samo Josip Vidmar,   izdelovalec   dežnikov , Stari —— trg. -
Tamkaj tudi preoblačijo dežnike z blagom ,,Romulu8*' in „Remus".
Le malo časa
se prodaja zmrm&i opustitve trgovine 172-44
vse blago
pod tvorniško ceno
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
V novozgrajeni hiši v Spod. Šiški št. 228, Nove ulice, se oddajo za 1. november: dvoje stanovanj 8 po dvema sobama in troje stanovanj s po eno sobo, kuhinjo, shrambo in pri-tiklinami, kakor tudi s porabo perilniee.
Ve5 se izve pri zemljemercu g. Lušinu na Kongresnem trgu št. 14 v Ljubljani. 2366-2
pristno star
VINO
po znižani coni
Čez ulico liter 4 krajcarje cenejj
Kdor vzame več skupaj dobi de ceneje.
Ces. ki. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izrsrod. Iz TTOzn.egra reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. tm M d potoci os-vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cea Sdsthal v Ari S^lnograd, če« Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. uri zjutraj f^sobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembru ob nedeljah in praznikik.— O' 7. t fcjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste. Ljnbno, Duiaj, čes S
• Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Pisen, Marijin  ae, Ue Frani vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. če« Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 u dopoldne o»o vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Sebrthal, Dunaj, Solnograd, (urnost, Brifl Ženeva, Pari«. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo,  sam* ob nedelji praznikih. — Ob 8. uri bb m popoldni oaobni vlak * Trbiž, Beljak,  Pontabej, Celovec. ft sensfe&te, Monakovo, Ljubno, če« Klein Reitling v Stevr, Line, Budejsvice, Plrn, Marijujpv Heb, Francove varo, Karlove vare, Pra^c  ,Ljubljana-Linc-Praga  direktni  voz I. in II. tt Lipsko.   na Dona] čez Amstetten. —   Ob 10, ari ponoči  osoba, vlak v   Trbž, Beljak, Kr ■ensfeste, Inomost, Monakovo I (Ljubljana-Monakovo direktni voa l. in  II raz.ui«)  — PrU V   NOVO  MESTO  IN   KOČEVJE.  Osebni  »laki.   Ob 7. uri 17 m sjutaj osebni vlak Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 6 m pop.  istotako. —   >b  V.  uri I zvečer l Novo  mesto,  Kočevje.   — PRIHOD V LJUBLJANO juž.  koL  PR*GA IZ TR}nt Ob S,   .in i o m zjutraj osobni vlak s Dunaj« čez Amstetten, Monakovo (Mnakovo-I dtrekt. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Anssee, Ljubno, (V Beijak Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m docldne osobni
* Vmnaja Cez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Manj ne vare, Prago (Praga Line-^ana direktni vo« I. in II. razred*;, Plzen, Budejevice, Souio^rad, Liic, f*teyr. P* Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zali ob Jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Jelovec, bru Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, telztliala, Be Celovca, Monakovega, Inomosta, Franeenefesta, Pontabla. ~ Ob 8. uri M ■» večer oeobni v t Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mat. varov PLsna Bude ^ Linca, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, čez Selzthal od loomosta in Sologiad.*. — 01 uri 5 m zvečtr iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 11 uri 40 ni zvei osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in prazniki. — PROtH NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlaki« Novega n., I Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega meeta, Kočevja i ob 8. ari »večer istotako. — ODHOD (Z LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mesar vlak:: Ob T 5
m zjntraj, ob 2. nri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10 uri 4I> m poi* samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kc. i Z KAMNU* Mešani ?laki: Ob 6, uri 4? m Zjutraj, ob 10, uri 5» m dopoldne, ob «uri 10 mz < ' Ob 9t uri 65 m ponoči sam o ob nedeljah ti: praznikih. — Srednjeevropski čas *e Ba ° *l pred krajevnim časom v Lgublj^ci. jj.1
B7:+^./^^D
480956
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bjzel-Pariz-Boulogne-Amerika
Vozne liste preskrbi in daje brez-1919       plačna pojasnila 7
rpiiio oblastveno   potrjena potovalna pisarna
Edvard Kristan
v Ljubljani == Kolodvorske ulice 41
na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
Dvorski trg št 1.
Na milijone dam in gospodov uporablja ,Feeolin'.
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Feeniin" najboljše lepotilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz In najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi „FVeo-H mm". „M^eewHmu je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč, jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi tVee*»lina' brez sledu Izginejo. — „Feeuiin'1 je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las. preprečuje izpadanje las, plešavost in bolezni glave. „Feeotin" je tudi najnaravnejše i a najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „wree<rfitt" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bo-dete popolnoma zadovoljni s „fVfo/ini*!«". — Cena za 1 komad K 1—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4-—, 12 komadov K 7*—. — Pušt-nina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnem povzetju 40 h več. —
Razpošilja glavno skladišče jB^«^m*1s. Onnaf Vi., Mariahllferstr. 45.
Zaloga v Ljubljani. Anton Kane, drogerija. \rttlnlje me dobiva tudi v mnogih tlrojcuerljah, patrfumerijali ln
leknrnah. i?3 \—4
sbrauch! YGebrauch!
F/
i-
I
k
Novi m dr c -ban ta8a pri snaže rij i
Navadni stari modroc pri snaženju.
II
B
8 i
ki se lahko snažijo zračijo in popra* i jajo ima vedno v zalogi ali pa iz-
\i>i po naroČiln 127—31
Dragotin Puc
preprog« r   i n   t rs potu i k )unajska cesta 18.     LJubljana      Dunajska cesta 18
.o" j ili
F" O   Ari/A IIX v M"bljani
b rim OELf vlrV Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
72-31
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih oenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Največja zalaga tantali da mjtlnijiii
otroških vozičkov
In navadna do najflnajia
zime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Itmili urtčilkM u itillja i HVZtfjNL
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski modni razstavi
1. maja 1904i pod pokrovitj Nj. cea. in kr. / isokosti pre-Bvetle gospe uadvoj vodi uje Marije Josipine.
krojaška obrt
v Ljubljani ^ Selenburgove ulice štev J
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem krojn. Priznano solidno delo In zmerne cene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
c 4 *\
r9 4 «\
I
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
szoih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih ^ strojev, r
Veliko zalogo |
rokavic
gospode
kravat za gospode
toči tnaga blaga
dalje
ščetic za robe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
■
■
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
31
ca
m
N
CD
C=3 >
JŽ »o o
u
JZ o
co o.
C 'Z
O o. O €0
'5* >
o
>0
■H
rH
o
H
I
S
T
i.
T
s —»
2
N
a
0 B
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. s spoštovanjem
i43-3i Frano Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
gmr~- HLODI -S§
Nova tovarna za lesne Izdelke v Ljubljani kupnje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični fcevelj franko državni kolodvor Ljubljana:
v rs ta I II.
Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in -*
dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........K —54   —-52
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 220 in m 4*40 „ —-48 —*44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej   „    1*—   —'80
PoDudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767—31
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6.
Kaiser-Borax
Za vsakdanjo porabo v kopalni vodi.
Kemiško Cisti rar*kl borakM je najnaravnejše, najmilejfie in najbolj zdravo lepotllno Mredutio za kožo, napravi vodo mehko, zdravi raskavo in nečedno kožo, da pOBtane nežna In bela. Preizkušeno antisepti&ko sredstvo za gojitev zob in ust in za medic, porabo. Pozor pri nakupu! Pristen edinole v rdečih kartonih po 15, 30 ia 75 vin. z obširnimi navodilom. — Vedno v kartonih! Dalje pašta iz Mačkovega mila, milo Iz carskega boraksa, milo Iz lilijinega soka, milo „Tola", zobni prašek iz carskega boraksa In kožno lepotilo  iz carskega boraksa.  —  Edini izdelovatelj za  Avstro-Ogrsko:
((»ni II II   VOITII   na   Dunaja  III 1. 1716—3
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
v New-York
z dobro,   proftto hrano
Odhod iz LJubljane vsak H ponedeljek,  torek  in četrtek v tednu. 11—30
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven srange
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki
samo 6 dni samo
Pojasnila se claio poveČkrat brezplačno.
f Najugodnejši pogojif
;a varovanje. =e
Denarni promet: ^
K 32,039761-84. ^
Rezervni zakld; ^
K 120 878 15.
Ha
i -   T. r
I i ' ' *   'It :""f!ti
1'ritJ-iTi § t
U». -
.. ...j
^ Upravno premoženje.:
©  K 7,024 718 89.
Hranilne vloge;
^  K 7,65191541. 1
m
w w novi lastni nisi \^
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo w novi lastni hisi
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic \
1%      obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
\jK brez oall>itKu rrutiir^a iltivka^   knlcrr|{u plucuje >
posojilnic«* Matom %a vl«iailkr. 19 19 >
Posojila po 5% in po B%%*
^ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE TJBJES: razan nedelj in praznikov vsak dan od ^ 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4 ure popoldne.
w IVIrfon Mt. Poštnega hranilnl^noga urad« št. 828.408.
•m* »m* »M* •jat* *Jai*     *mc «jar* *M* *m\t •M* Oav OC* »M* »M* OKr *JaV »jar OaT* • M* *Mr »Jar* *X* »m* «jav 'X* •
998^0602
57^5
64
lO.OOO
hektolitroi vinskih sodo?
vsake  veličine,  počenši od 5  pa do TO hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka :^2d—8
Alex Breyer i sinovi
v  Križevcih   na Hrvaškem.
*>rrv-*CT&
j - j ustanovljeno leta 1842. ^. \
^ QKKOSLIKARJA, SLIKARJA *J N/iri50V IN QR50V wi
BR8TA E5EKL
- Ielc»on 5t. 154. -
cfa%
ne poznam za gojitev kože, osobito ?a odstranitev peg in za dosego nežne po ti bo'jšega in uspešne šega zdravilnega mila, rego je preizkušeno
Bergmannovo lilijno mlečnato milo
(znamka 2 škrata)
Bergmann & Co., Dečin ob Labi.
Prodajajo kos po 80 vin.:
Drogerija Anton Kane, J. VVutscherja nasi V Schiffer in Oto Fettich - Frankheim
1 930 10   v Ljubljani.
5 kron in več zaslužka na dan!
vi
Družba pletilnih strojev za domače delavce.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naSih strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. —  Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
THO^.  M. WH1TT1CK -V Co.
T.--si, Via C^ampanile 156. 2369-2
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
viia SAMASSA.
If" Prva iiaj> eoja iii najstarejša
zaloga klavirjev v Ljubljani
Florijanske ulice štev. 42.
Usojam se čast. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni. Klavirji so iz zaloge najbolj renomiranih dunajskih firm in niso kramarsko blago.
Qolnncbi cbrappni klavirji frni- motni ali p°litirani orehovi,
■JdiUiiOlkl OAl atCUl IkiaVllJl z navzkrižnimi strunami, s sed-mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, 71 4 oktav moderator (zvok harfe). Pl Q111111 ^rn*' mo^n^ angleška repeticijska mehanika, navzkrižne strune, slono-11 Cl II1111 koščena klaviatura, moderator 7« 4 oktav, želez, oporilo, oklepni glasovnik.
fflignon skraćeni klavirji najnižjih cenah v zalogi za prodaj.
InTscj nižja.  izposo;evaliia pristojToinsu 0V Pri prodaji Jamčim  za liak Instrument Iti let.
Priporočam se tudi najvdaneje za ubiranje in popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1863—8
FERD. DRAGATIN
trgovec s klavirji, ubiralec in popravljalec, zapriseženi cenilec c. kr. okr, sodišča.
J.    *    c*.    J.    J.    C    X    m    ±    A    ± ±
«r» mm #r» «r» *P *X* *t* "
-*»    m A JL
,Pri Bučarju
Premestiteu
S tem vljudno naznanjam, da premestim svoj provizorni trgovinski lokal (Wolfove ulice 8) v nanovo urejene prostore <p^**
na Mestnem trgu 2© g£
.....
ki jih otvorim <j|fo*
v ponedeljek, dne 24. julija 1905. I. £**
Zahvaljujem se vdano svojim p. n. odjemalcem za dosedaj izkazano zaupanje in prosim, naj mi ga ohranijo tudi zauaprej, ker se bom resnično potrudil, da se izkažem vrednega tega zaupanja.
Z velespoštovanjem
Ivan Ev. VVutscherjev naslednik
2319_3        Viktor Schiffer
Stanovanje!
na Kongresnem trgu M. 13,
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov ali novembrov termin.
Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta Št 31.
Ps»i«tsia.
2352—a
dalmatinska in istrijnnskn
priporoča po najnižjih cenah (18 do 22 kr.) od 56 litrov naprej po povzetju
EGrIDIJ VIO
zaloga vina v Pulju,
Usak dan sveži
se dobiva
1030-19
v kavarni in slaščičarni
Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
r
Jvan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela ,,Hisa Marije Pomočnice" in brani svoje umetniško Btalifiče. Izza Prešernove ..Nove pisarijo" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni i.reba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—b5
Cena: broš. 2 K ; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 2u v; po pošti 3 K 30 v.
Založništvo
£• Sehvfentner
v Lšubljani Prešernove ulice št. 3.
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoCa Blav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 142   spadaječih stvarij 32
po najnižjih cenah.
Mes
je, da yroti luskinam in izpadanju las ni uspešnejšega sredstva in tudi ne bolj osvežujoč? *ode za glavo, nego je svetovnoslavni
I Učenec
I iz poštene hiše, s primerno izobrazi«, I se takoj sprejme v špecerijsko trgovin, v nekem mestu na Gorenjskim. Kje  —  pove upravnistvo „81* ' Naroda". H
Bergnhn ov
originalni um Sh mpooing - Bay
(mamica : 2 škratu)
Bergmanna & Co., Dečin ob Labi
ki je znano najstarejša in najb ljša znamka ruma Bay.
Prodajata v steklenicah po 2 K
Drogerija Anton Kane in
brUec O. Fettich-Frankheim
3 930 10    v Ljubljani.
II
Zlil II
p
J
vence in trakove
priporoča
31
Benedikt, Ljubljana,
[T*
(D
Otvoritev trgovine.
Cenjenemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjan: da sem otvoril
na Starem trgu št. 4
popolnoma novo
trgovino z manufakturnim, I suknenim in platnenim blasom.
Cenjeno občinstvo prosim  za obilni poaet moje nove trgovine zagotavljam vedno dobro blago po možno tS4
najnižjih cenah.
Z velespoštovanjem
Jos. Petkosig.
Kupuj pa „Ie v steklenicah" !
V IJultlJmil pri tf<»H|»ocllli:
Iv. Fabiana nasi Anton Korbar. F. Grošelj. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
Ant. Kan c, drog. Alojzij Lilleg. Mihael Kastne? j A. Mehle. Edmund Kavčič Henrik Kenda.
; Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lasanik.
P Mencinger. Josip Murnik. J Perdan Vaso Petričič
A. Sušnik. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. ML Spreitzer. Anton Stacul.
Ferd. Terdina. Uradniško kon šumno društvo
Kari Planinšek. Fran Stupica.
Bled: Pavel Homann, Oton Wolfling. rrnomelj: Andrej Lackner, Kari Mtiller, B. Schweiger, Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Josip Še-petavec, Valentin Lapajne. Kamnik: E Kayek,J.Klemen-čič, J Koschier, Fr. Subelj. Kočevje: F. Jonke nsl. RKo-ritnik, Fr. Loy, P. Petsche, J. Hothel, M Rom, F Schlei-mer, F-Goder^r, F.Verderber Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumann sin, R. Engeisberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavmk, lekarnar .pri sv. Trojici4-, J. Krenner, R. & E Ross.
Litija: Lebinger & Bergmann
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller Mokronog: J Errath, B. Sbil, „pri škofu", Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kon čan, APauser, F.PIetersky, I. Picek.
Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojina: A.Ditrih.G.Pikel. Radeče:   Ivan  Haller, J. Trepečnik, I občno rade-ško konsumno društvo.
Radovljica: L Fiirsager, Fi Homann. Oton Homann. bodraiica: Ivan Levstik. Šiška : J. C. JuvanČič. Skofja loka:  E. Burdych M Zigou. 130L—IS
Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič. Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Frai Kuhal.
Vrhnika: D.Setinc, R Rutner Zagorje:   R.  F. Mihelčič, lv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Deream
F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna •      peči z^zzzz.
ponudijo vsako poljubno mnoiino
strežne opeke
1238 - 31 (Strangfalzziegel).
Barve; aj rdeči naravno žgani, b) črno Impregnirani.
Tb vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih irtanfc, — Lastniki patentov: P. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA.
V   Najiičnejde, najcenejše in priproste j še strešno kritje. b™™™«™™™^^™«™™«  Vztrce in prospekte pošljemo na željo brezplačno, ■■■■■■■■■■■■■»b™™™™™«
Sprejmejo se zastopniki.   ~W MT   Takojšna In najzanesljivejša postrežba.   ~Vsl WkW   8prsJmeJo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar,
Laitnina in tisk .Narodne tiskarne11
-2