TÄr
SLOVENSKI
POROČEVALEC
Smrt fašizma —
svobodo narodtzj
L A S I L. O
o s v o
O D I L N
FRONT
Leto VL, št 37
Ljubljana, ponedeljek 4. junija
Cena 50 cent oz. 20 PL
NARODNA VLADA SLOVENIJE
PREDSEDSTVO
Proglas
vsem ministrstvom in ustanovam Narodne vlade Slovenije ter vsem okrožnim, okrajnim in krajevnim Narodno-
VSI NA DELO
za zbiranje podatkov o vojni škodi,
ki kodo predloženi medzavezniški konferenci v Moskvi
Ustanovitev komisije za ugotovitev vojne škode pri narodni Vladi Slovenije
Meseca junija 1945 prične medzavezniška komisija za ugotavljanje in povrnitev vojne škode v Moskvi svoje delo. Predsedstvo Narodne vlade Slovenije je prejelo od Predsedstva vlade Federativne Demokratične Jugoslavije nujen poziv, da v roku 6 dni predloži Centralni vladi seznam vse škode, ki so jo povzročili okupatorji in domači izdajalci na teritoriju Slovenije od 5. aprila 1941 dalje. Za izvršitev te naloge je bila ustanovljena posebna komisija za Slovenijo, ki bo morala v navedenem roku ugotoviti in oceniti vso škodo, povzročeno po okupatorjih in domačih izdajalcih zaradi usmrtitev, odvzema svobode, izseljevanj, internacij, požigov, ropov, tatvin itd. na zasebni in javni imovini. Točna in pravočasna izvršitev nalog te komisije je največje gospodarske in politične važnosti za ves slovenski narod, ker bo omogočila čim popolnejše povračilo prizadejane škode in s tem čim hitrejšo obnovo naše domovine.
Zato Predsedstvo Narodne vlade Slovenije
POZIVA
organe vseh ministrstev in vseh ustanov pri Predsedstvu Naredne vlade Slovenije ter vseh okrožnih, okrajnih in krajevnih NOO, kakor tudi vse državljane, da nudijo vsem organom komisije, ki bodo zaposleni pri ugotavljanju in ocenjevanju škode, vso možno in potrebno pomoč in da pri tem tudi sami razvijajo največjo samoiniciativnost in delavnost Vsi organi zgoraj navedenih institucij in oblasti kakor tudi vsi državljani so dolžni točno izpolnjevati navodila organov komisije.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Podpredsednik:
dr. Marijan Brecelj
Vsem okrožnim, okrajnim in krajevnim odborom ter aktivistom Osvobodilne fronte
Predsedstvo Narodne vlade Slovenije je izdalo poziv in navodila vsem organom oblasti in ustanov glede takojšnje ugotovitve in ocenitve škode, ki so jo napravili okupatorji in njihovi pomagači na teritoriju Slovenije v času vojne.
Ker je to delo izrednega političnega in gospodarskega pomena za Slovenijo, je Izvršni odbor Osvobodilne fronte sklenil, da bo zaradi važnosti in nujnosti tega posla še posebej in v vsem podprl vlado in vse njene organe, ki jim je ta naloga poverjena.
Izvršni odbor Osvobodilne fronte poziva vse svoje okrožne, okrajne in krajevne odbore Osvobodilne fronte ter vse aktiviste OF, da takoj po svojih najboljših močeh in vztrajno podpro delo Komisije za ugotavljanje vojne škode v Sloveniji in vseh njenih organov.
S takojšnjim samoiniciativnim in požrtvovalnim delom v pogledu ugotavljanja in ocenjevanja vojne škode v Sloveniji bodo naše organizacije in aktivisti Osvobodilne fronte pokazali tesno povezanost z ljudstvom in se izkazali kot njihovi resnični pomočniki
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda
članom okrajnih narodno-osvobodilnlh odborov in odborov OF
člani okrajnega odbora Grosuplje ob
10.	uri,
člani okrajnega odbora Vel. Lašče ob 14. uri,
člani okrajnega odbora Ribnica ob
16.	uri,
člani okrajnega odbora Kočevje ob 18. uri,
člani okrajnega odbora Trebnje ob 14. uri,
člani okrajnega odbora Mokronog ob
17.	uri,
člani okrožnega in okrajnega odbora Novo mesto in člani okrajnega odbora Žužemberk v Novem mestu ob 20. uri.
V torek, 5. junija:
člani okrajnega odbora Metlika ob 9. uri,
člani okrajnega odbora Črnomelj ob
11.	uri, in
člani okrajnega odbora Kostanjevica ob 9. uri.
Razen tega se morata zbrati okrožni narodno osvobodilni odbor v Celju v ponedeljek dne 4. junija ob 16. uri, okrajni odbor Celje istotam ob istem času, okrožni in okrajni narodno osvobodilni odbor v Mariboru pa tudi ob 16. uri na sedeža
V smislu odloka Narodne vlade Slovenije se zberite 'vsi člani spodaj navedenih okrajnih odborov, da po navodilih inštruktorja Komisije za ugotovitev vojne škode organizirate popis vojne škode v vaših okrajih, in sicer naj se zberejo na sedežu svojega okraja v svojem uradu
v ponedeljek 4. junija: člani okrajnega odbora Škofja Loka ob 10. uri,
člani okrajnega odbora Radovljica ob 14. uri,
člani	okrajnega	odbora	Jesenice	ob
17. uri,
člani okrajnega odbora Kranj ob 13. uri, člani okrajnega odbora Tržič ob 17. uri, člani	okrajnega	odbora	Kamnik	ob
10. uri,
člani	okrajnega	odbora	Domžale	ob
14.	uri,
člani okrajnega odbora Litija ob 17. uri, člani okrajnega odbora Barje ob 10. uri, člani	okrajnega	odbora	Vrhnika	ob
13. uri,
člani	okrajnega	odbora	Logatec	ob
15.	uri,
člani	okrajnega	odbora	Cerknica	ob
E, uri,
Ljubljana, 3. junija.
Meseca junija prične v Moskvi svoje delo medzavezniška komisija za ugotavljanje in povrnitev vojne škode. Ker bo tej komisiji tudi Jugoslavija predložila svoje zahteve, je Predsedstvo vlade federativne demokratične Jugoslavije izdalo poziv vsem federalnim vladam, naj v roku 6 dni predlože Centralni vladi sfenam vse škode, ki so jo povzročili okupatorji in domači izdajalci na ozemlju posameznih federalnih edinic. V ta namen je bila danes dopoldne v predsedstvu narodne vlade Slovenije posebna konferenca, katere so se udeležili zastopniki posameznih ministrstev, zastopnik Komisije za ugotovitev zločinov, Komisije za upravo narodne imovine in zastopnik Komisije za ugotovitev škode na kulturno-zgodo-vinskih spomenikih. Na konferenci so razpravljali o najkrajšem postopku, po katerem naj bi se zbrali zahtevani podatki o vojni škodi v Sloveniji. Postavljena je bila posebna komisija s predsednikom dr. Jankom Lavričein, tajnikom Komisije za ugotavljanje zločinov, na čelu, ki bo te podatke zbrala. Vsako ministrstvo in na konferenci sodelujoče ustanove so v komisijo predlagale po enega člana. V komisijo so bili pritegnjeni tudi zastopniki tiska in radia ter zastopnik IV. armade. Popoldne ob 3. je komisija nadaljevala svoje delo v prostorih Komisije za ugotavljanja zločinov v Batovi palači ter je do podrobnosti določila smernice za svoje delo, ki so razvidne iz priobčenih sklepov komisije.
Zbirajmo podatke o vojni škodi
V izvajanju sklepov, ki so jih na krimski konferenci sprejeli voditelji treh velikih zavezniških držav Stalin, Churchill in Roosevelt, je bila sklicana medzavezniška komisija za povračilo vojne škode, ki bo zasedala meseca junija v Moskvi. Tega zasedanja se bodo udeležila odposlanstva vseh narodov protihitlerjevske koalicije, udeležilo se ga bo tudi jugoslovansko odposlanstvo.
Delo te komisije bo izredno važno in obsežno, kajti škoda in razdejanje, ki so ga povzročili imperijalistični napadalci ter njihovi pomagači v teku te vojne z bombardiranjem nezaščitenih mest, množičnim pobijanjem in preseljevanjem ljudi, požiganjem mest in vasi in drugimi oblikami barbarskega nasilja, je neizmerna.
Jugoslovanskim narodom pa je ta voj-, na zasekala še posebno globoke rane. Že, ko so okupatorji v L 1941 preplavili Jugoslavijo, jih je vodil določen namen, da do zadnjega iztrebijo posamezne jugoslovanske narode, predvsem pa nas Slovence, ker smo bili na potu njihovim imperialističnim načrtom. V skladu s tem smo bili takoj p.o okupaciji priča množičnemu streljanju talcev, izseljevanju prebivalstva celih pokrajin itd., v prvi vrsti pa so okupatorji hoteli obvladati naš narod s tem, da so mu skušali izpodrezati gospodarske korenine. Pri tem so se posluževali mnogovrstnih, a vseh preizkušenih fašističnih metod. Na eni strani so odkrito razlaščali zavedne Slovence — »zur Festigung des Deutschtums« (za utrjevanje nemštva), na drugi strani pa so »kupovali« slovenska gospodarstva s pomočjo za to ustanovljenih družb, kakor na primer »Emona«, v kateri so se imperialistične nakane tako lepo ujemale z osebno grabežljivostjo delničarjev, med katerimi smo zasledili imena vodilnih italijanskih reakcijo-naraih osebnosti. S temi in še drugimi ukrepi je bila našemu narodu povzročena ogromna škoda.
okrožnega narodno osvobodilnega odbora v ponedeljek.
Aktivisti gorenjskih odborov, ki so pozvani na konferenco v torek v Ljubljano, naj se te konference kljub temu udeleže.
Vsi, ki ste utrpeli vsled vojnih razmer kakšno škodo, pripravite podatke, da s tem omogočite čim hitrejše poslovanje Komisiji za ugotovitev vojne škode.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Komisija za ugotovitev vojne predsednik dr. Lavrič Janko.
Ko je potem slovenski narod v bratski skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi začel proti okupatorjem neizprosno borbo za svobodo in ljudsko oblast in v tej oboroženi borbi in v izgradnji resnično demokratične narodne oblasti dosegal sijajne uspehe, nad katerimi se je navduševal ves svobodoljubni svet in ki so služili kot posnemanja vreden, svetel zgled vsem narodom, ki jih je pregazil fašizem, so se okupatorji s podvojenim besom vrgli na uničevanje naših ljudi in našega narodnega premoženja. Za vsako ceno so hoteli izbrisati s površja zemlje otok protifašističnega odpora ter plamenice svobode, ki jo je predstavljala vedno silnejša Titova Jugoslavija in branila naša neuničljiva in vojaško vedno pomembnejša Jugoslovanska armada. Neizčrpna volja do svobode in prav tako neizčrpna ustvarjalna sila naših narodnih množic je preprečila izvršitev teh načrtov, toda višina škode, ki je bila v teh borbah prizadejana našemu narodu, je zopet zelo visoko narasla. Cele vasi so bile požgane do tal, mirni in delavni prebivalci pobiti ali poslani v sužnost, iz tovarn odpeljani vsi stroji. Okupatorji so si tudi znali poiskati izdajalcev med našimi ljudmi in jim dali proste roke pri uničevanju vsega resnično slovenskega.
Nadalje je nastala našemu ljudstvu škoda v zvezi z operacijami naše Jugoslovanske armade. Treba je bilo porušiti most, zasuti predor, da se prepreči sovražnikov vdor na osvobojeno ozemlje, in podobno. Ta nujnost, ki so jo narekovali tehtni vojaški razlogi, nam je namreč prihranila stotine nenadomestljivih slovenskih življenj in odvrnila od našega gospodarstva še večjo škodo.
Nova razdejanja so bila povzročena po slovenski zemlji po zavezniškem bombardiranju, ki je bilo prav tako izvršeno z namenom, da se uniči fašistični vojni stroj. Po teh zavezniških vojaških operacijah pa je pretrpelo veliko škodo tudi naše ljudstvo, predvsem ono po mestih.
V smislu proglasa Predsedstva Narodne vlade Slovenije je potrebno sedaj ugotoviti višino škode, ki je bila na vse opisane načine povzročena slovenskemu narodu. Ostale federalne edinice bodo storile isto, tako da bodo v kratkem času zbrani podatki za vso Jugoslavijo. Oborožena s tem gradivom bo naša delegacija na moskovskem zasedanju sodelovala pri odlo-
čitvah, M bodo tam sprejete in ki bodo določale, v kakšni meri in v kakšni obliki morajo fašistične države povrniti škodo, ki so jo povzročile.
Z zbiranjem tega gradiva za Slovenijo je bil poverjen Odsek .za vojno škodo pri Komisiji za ugotavljanje zločinov okupar torjev in njihovih pomagačev za Slovenijo, ki bo občinstvo sproti obveščal o vseh podrobnostih, ki so zvezane s popisovanjem škode.
Sedaj, ko je prišel čas dokončnega obračuna za vse zločine okupatorjev in njih pomagačev nad našim ljudstvom, je za vsakega posameznika in za slovenski narod kot celoto življenjskega pomena, da sodeluje pri ugotavljanju vojne škode S tem, da v vsem pomaga organom naše narodne oblasti, ki jim bo poverjena naloga, da izvrše popis škode. Čim prej bomo zbrali vse podatke o škodi, tem prej moremo računati na povračilo te škode. Tako sodelovanje bo omogočilo, da bodo hitro zbrani točni in popolni podatki o vsej škodi, ki je bila v teku te vojne prizadejana našemu narodu — ta uspeh pa je jamstvo, da bo ta škoda tudi v čim popolnejši meri povrnjena. To bo v dobro in zadoščenje vsakomur, kdor je bil prizadet, obenem pa mogočen doprinos k obnovi vsega slovenskega in jugoslovanskega narodnega gospodarstva, kar mora biti danes naša prva in nenehna skrb. S tem bomo pozidali ruševine, ki so — kakor z nami vsemi ugotavlja tovariš Edvard Kardelj, pod-predsednik zvezne jugoslovanske vlade, — glavni vzrok naše gospodarske stiske.
Prijavljajte
vojno škodo
Komisija, za ugotovitev vojne škode je dobila nalogo, da ugotovi vso škodo, ki je bila povzročena slovenskemu narodu v teku te vojne. Vsi prizadeli pripravite podatke o višini prizadejane škode, da jih bodo v prihodnjih dneh zbrali posebni organi, ki bodo za to določeni Cim prej prijavimo škodo, tem prej moremo računala na povračilo. Zasledujte podrobna pojasnila, ki jih bo komis ja dajala občinstvu po radin in v dnevnikih.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
član Komisije za ugotovitev vojne škodet Dr. Žiga Vodušek
Navodila za Izpolnjevanje prijav vojne škode
V	prihodnjih dveh dneh bodo vsi zainteresirani prejeli na sedežih svojih NOO ali pri za to postavljenih popisovalcih oziroma inštruktorjih prijavne pole. Te prijavne pole naj izpolni vsak poglavar družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu. K družinskim članom se ne štejejo samo osebe, ki so v sorodstvenem razmerju do družinskega poglavarja, ampak tudi druge osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu z njim, kakor na pr. sostanovalci, podnajemniki, hišne pomočnice v mestu ter dninarji in drugi poljski delavci na deželi. Za pravne osebe, tngovska podjetja, obrt in Mično služi ista prijavna pola tako, da jo izpolni in podpiše oseba oziroma osebe, ki so pooblaščene podpisovati dotično tvrdko.
Pod osebno Škodo se razume, kakor je to v sami prijavi že navedeno, škoda na življenju in zdravju, skratka škoda na de-lazmožnosti elanov družine. Prav tako spada v osebno škodo tudi škoda, M je nastala zaradi omejitve svobode družinskih čLa-nov, razumevajoč pod tem vedno družim^ v zgoraj navednem smislu , in po stanju na dan 5. aprila 1941. Iz te razlage je jasno, da firme, trgovska in obrtna podjetja in pravne osebe talke škode nimajo in imeti ne morejo. Ker gre za prijavo vojne škode t. j. škode, ki je nastala direktno ali pa indirektno vsied vojnih dogodkov, je jasno, da v točkah I; 1, 2, 3 gre za življenje in zdravje samo onih oseb, ki so zaredi vojnih dogodkov utrpeli škodo na zdravju, življenju ali na izgubi svobode.
V	točki L 3 je treba navesti koliko Slanov družine je izgubilo svojo svobodo in v dragem odstavku, koliko mesecev je ta izguba svobode trajala.
Odstavek n. pod skupnim naslovom »Stvarna škoda« objame škodo na stvareh, ki je nastala kot posledica vojnih dogodkov. Ta oddelek stvarnih škod se deli na škode na nepremičninah, premičninah ter na škodi v denarju in vrednotah. Nepremičnine so podeljene na stanovanjske zgradbe in ostale zgradbe. V prvo skupno t. j. skupino stanovanjskih zgradb, spadajo vse one stavbe v mestih ah vaseh, ki služijo popolnoma ali pa deloma za stanovanja. Vse ostale zgradbe, t. j. gospodarske zgradbe, kmetijske pomožne zgradbe hlevi, kozolci ta slično, spadajo T.
drugo skupino naslovljeno z »ostale be«. Pri škodah na nepremičninah je treba navesti v odgovarjajočih kolonah skupno število poškodovanih zgradb. To skupno števil© je potem v odgovarjajočih rubrikah razdeliti, kolik» od vseh poškodovanih zgradb je bilo delno ta koliko popolnoma. uničenih. V koloni »Skoda v dtac je treba navesti znesek nastale škode, to-računan po cenah na dan 5. aprila 1941, ne oziraje se na to, kdaj je ta škoda dejansko nastala.
V odstavku B nepremičnin je treba škodo izraziti samo v vrednosti ta sicer v <tta po cenah na dan 5. aprila 1941. V tem odstavku pod naslovom »stanovanjska oprema« je treba navesti vrednost požgi»-ni ih, odnesen ih, razbitih ali pa na katerih koli drugi način zaradi vojne uničenih po« Mštvdrih predmetov. V naslednji rubriki je treba navesti na že spredaj omenjeni način izračunano škodo na obleki, perilo ta obutvi, pod 3 škodo na živežu ta kurivu in pod’ 4 na knjigah ta umetniških pred-metih. Samo po sebi se razume, da pridejo v tem odstavku v poštev kot umetniški predmeti slike, kipi, ročna dela in, slično. V točki 5 pod skupnim naslovom »živina« se navede število glav živine, ki je bila zaradi vojne na katerikoli način uničena ah pa izubijana. V drugi kotam je treba navesti škodo v Din po cenah na dan 5. aprila 1941. Ta točka je namenjena predvsem kmetovalcem in živinorejcem. Mala živali kaikor na pr. zajce ter perutnino prijavijo tudi rejci malih živeli v mestih.
Sledeči odstavek pod naslovom »Škoda V kmetijskih obratih« je že po samem naslovu namenjena onim prijavnikom, ki T kmetijstvu obratujejo in ga mestnemu prebivalstvu ni treba izpolniti. V ustrezajočih kolonah je treba vedno navesti število posameznih strojev in to ločeno traktorjem, mlatilnic, plugov ter ostalih strojev ta orodja z navedbo škode v Din po cenah na dan 5. aprila 1941. Prav talko je treta navesti število posameznih kosov posoda ta vozil z navedbo skupne škode na ajh vse v Din na dan 5. aprila 1941.
Pod naslovom »škoda na pridelkih« (zar legah) le ' -eba navesti one zaloge ljudska
Nadaljevanje na 2-sta.
Nadaljevanje a 1. stiani
brane la živalske kune, ki so dejansko bile te spravljene pod strete, sili pa bile puščene na polju in odvzete, sežgane ali kakorkoli uničene vsled vojnih dogodkov. Pri uničenem sadnem drevju in trti, odpade navedba škode v denarju ter ja navesti samo število uničenih debel ali trt.
Podatki pod točko 7 se tičejo posebej lastnikov obrtnih k* trgovinskih obratov. Najprej naj navedejo vrsto trgovine ali obrata v besedi, nato naj vpišejo škodo v dinarjih, ki so jo utrpali na strojih, orodju, ostalem inventarju in prevoznih sredstvih, nato škodo, ki so jo utrpeli na sirovinah, izdelkih, poganskem materijalu itd., vse po vrednosti, ki bi jo predstavljala škoda na dan 5. aprila 1941. Poleg tega naj navedejo tudi procentualno, za koliko se je zmanjšal v latih okupacije njihov obrat napram zadnjemu predvojnemu letu 1940.
Naslednji odstavek C je posvečen prijavi gkode v denarju in vrednotah. Pod 1. je navesti škodo na gotovini, 2. v vrednostnih papirjih in sicer posebej po njihovi nominalni vrednosti in po tečajni vrednosti te papirjev na dan 5. IV. 1941 ali v kolikor to ne bi bilo mogoče ugotoviti, na datum, ki je najbližji temu dnevu. Pod 3. je navesti škodo na dragocenostih (zlatu, šrebru, dragih kamnih itd.), ▼ skupimo vrednostnih papirjev spadajo tako državni vrednostni papirji bivše jugoslovanske države, kakor tudi vrednostni papirji drugih držav ter akcije tuzemskih in inozemskih fttrr-ijgVrih podjetij in temu sličnih podjetij.
Pod D) je treba navesti škod?, ki jih po značaju ni bilo mogoče navesti v rubrikah in kolonah že prej natisnjenih. Sem spadajo škode na pričakovanem in odšlem dobičku pri svobodnih poklicih, nameščencih in slično. Event tovrstne škode je treba na za to rezerviranem prostoru označiti z opisom značaja škode ter navedbo visine škode v Din na 5. apni 1941.
V odstavku E) naj vsi navedejo, kdo je povzročil prijavljeno škodo, ali Nemci, Italijani, Madžari itd.
Kakor je to iz zaključka prijave razvidno, jamčijo prinašalci prijav za resničnost navedb moralno in materijalno, zaradi česar naj bodo navedbe, kolikor je mogoče objektivno in ustrezajoče dejanskemu stanju. Za škode, ki so nastale pri družinah ozir. pravnih osebah, kjer zaradi odsotnosti pooblaščencev ni mogoče predložiti prijave, storijo to merodajni okrajni na-rodno-o^obodilni odbori za vse interesente, ki se nahajajo na področju teh odborov.	_________
Zagrebški pionirji
pri Vladimira Nazoru
Zagreb, 2. junija- Delegacija zagrebških pionirjev je obiskala predsednika ZAVNO-H-a Vladimira Nazora In mu čestitala k ngegovemu 71. rojstnemu dnevu. Po pozdravu pionirke Dušice Bujkot, se je predsednik zahvalil malim pionirjem in pionirkam in podčrtal, da so pionirji prav tako važni kakor naša vojska. Vaši stari tovariši in tovarišice, je dejq| predsednik, so bili z rm,m:i v našem boju, nam- prinašali hrano, trpet In se borili skupno z nami. Vidim, da delate, in če boste tako nadaljevali, bom šel zadovoljen in srečen v grob, ker bom videi in vedel, da rasejo gozdovi pionirjev, ki bodo nadaljevali naše deio to tako bom mirneje umri.
Proslava znanstvenega dela admirala Zubcva
Moskva, 2. jun. (Tass) Včeraj so moskovski znanstveniki, pomorski krogi in arktični raziskovalci proslavili 60. rojstni dan in štiridesetletnico znanstvenega delovanja slovečega znanstvenika inž. admirala Zubova. Na zborovanju v pomorskem oficirskem klubu je v otvoritvenem govoru junak Sovjetske zveze generalni poročnik Fedorov omenil velike znanstvene uspehe Zubova v oceanografiji in njegove zasluge za povečanje moči sovjetske mornarice. Profesor Orlov je orisal življenje Zubova in njegovo znanstveno delo. Odposlanec ljudskega komisarja za mornarico admiral Gallen je toplo pozdravil slavljenca. Zubov je prejel številne pozdrave mornarjev, polarnih raziskovalcev in znanstvenikov.
Avstralski Poljaki predsednika poljskega narodnega sveta
Varšava, 1. jun. (Tass) Poljska tiskovna agencija poroča, da je predsednik poljskega Narodnega sveta Bjerut prejel brzojavko poljskega demokratskega odbora iz Syd-neya (Avstralija), ki se glasi:
»Po mnogih letih trpljenja delimo skupno misli z našimi brati na Poljskem in se veselimo konca vojne v Evropi in končnega uničenja hitlerjevske zveri. Izražamo toplo hvaležnost vam in vaši vladi za modro vodstvo, ki je navdahnilo naše čete za junaške podvige in odlično sodelovanje pri končni zmagi. Novice iz domovine potrjujejo naše prepričanje, da v bodoče ne bo razloga za izseljevanje njenih poštenih sinov iz Poljske. Čestitamo vam, glavnemu tvorcu temelja sreče poljskega naroda, temelja, ki je poljsko-sovjetska pogodba. Globoko smo prepričani, da bo ta pogodba služila kot jamstvo za svobodo in procvit poljskega, naroda. Naprošamo vas, da sprejmete žago-i tovilo našega žrtvovanja, neizpremenjenega korektnega zadržanja in podpore v vaših naporih za ostvaritev svobodne, neodvisne in srečne Poljske.«
Odbor poljskih demokratov v Sydpeyu je poslal čestitke tudi glavnemu poveljniku poljske armade Rola Zymierskemu ob njegovem povišanju za maršala.
Izločitev BsmšSIne
iz poljskih šol
VarSOva, 3. jun. (Tass). Demokratična mladinska organizacija Poljske je poslala pismo ministru za vzgojo, v katerem zahteva, da sp nemščina črta iz učnega programa poljskih šol in da se namesto nje uvede poučevanje ruskega, francoskega in angleškega jezika.
Razdelitev zemlje
moldavskim kmetom
KJštajev, 2. jun. (Tass): Včeraj je bila končana razdelitev lastninskih Kstim revnim kmetom, ki so bili doslej brez zemljišča in ki jim je vlada moldavske republike sedaj podelila zemljo, odvzeto velikim posestnikom to kulakom. Moldavski kmetje, ki ao živeli v siromaštvu, ao prejeli 203 tisoč ha zemlje (razdeljenih je bilo 133.433 lastninskih Hstto). Razdelitev lastninskih listin je povzročila splošrio zadovoljstvo.
Glas Iz Moskve o kaznovanju vojnih zločincev
Vojni zločinci, Id upajo v pomanjkljivost zakonov, bodo naleteli na odpor vseh svobodoljubnih narodov
Moskva, 2. junija (Tass). »Izvestja« prinašajo članek prof. Trajnima z naslovom »Vojni zločinci bodo kaznovana«, ki pravi
naslednje:
Poraz Hitlerjeve Nemčije je prinesel na dnevni red takojšnjo izvedbo .odlokov krimske konference o nujni kazni fašističnih zločincev. Umestno je, da razlikujemo dve skupini vojnih zločinov: l. kršjtev mirnih odnosov med narodi, napadalno izzivanje, snovanje »petih kolon«, teroristična dejanja, ki so načrtno izzivala mednarodne konflikte itdL, 2. prelom vojnih zakonov in vojnih tradicij, pokolji mirnega prebivalstva, vojnih ujetnikov, organiziranje suženjstva, prisilnega dela itd.
Jasno si moramo tudi zastaviti vprašanje: Kdo je odgovoren za vse zločine? Gotovo je, da morata nemška država in nemško ljudstvo nositi politične im materijalne posledice Hitlerjevega napada in Hitlerjevega sistema vojnih zverinstev, toda .odgovornost za to nosijo samo konkretne osebe, ki so zpkrivile vojne zločine. Glavna skupina mednarodnih vojnih krivcev obstoja iz živih in mrtvih nemških. »Filhrer-jev«, ki so zanetili svetovno vojno in iz-prevrgli vojno v orodje iztrebljenja in izropanja mlinih ljudstev. Za njimi pridejo Hitlerjevi krajevni služabniki, njegovi Gauleiterji, vodje fašistične stranke, visoki vojaški poveljniki, agenti Gestapa in SS. V isto glavrio zločinsko skupino spadajo prav tako finančni in industrijska magnati, ki so dolga leta aktivno sodelovali pri pripravah za vojaški napad, pri organizacijah ropa in načrtnega rušenja. Sem spadajo še osebe, ki so vodile in odločale politiko satelitskih držav (Antonescu in drugi), ki so prodali svoje dežele to svoje narode Hitlerju.
Tretje pravno vprašanje bi bilo: Pod katera sodišča naj pridejo vojni zločinci? Takoj po izjavi Stalina, Roosevelta in Churchilla je Moskva 2. novembra 1943 poročala, da bodo vojne zločince kaznovala sodišča Poljske, Francije, Belgije in drugih prizadetih dežel, kjer so bili izvršeni zločini, vendar ne smemo prezreti, da so se nešteti zločini izvršili v Nemčiji sami, da so bili tam izvršeni celo naj hujši zločini (poboji vojnih ujetnikov in drugo). Izkušnje leipziškega sodišča, ki je sodilo vojne zločine 1921. leta, so jasno opozorilo vsemu svetu, da domače nemško sodišče nikakor ne zadošča za borbo proti vojnim zločincem Nemcem. Danes ni nobenega dvoma, da ima vsaka država polno pravico poznati vse vojne zločine, ki so bili izvršeni nad njenimi državljana doma ali zunaj. Osnovati bi se moralo posebno mednarodno razsodišče za vodje Hitlerjevih tolp, katerih zločini so se dogajali na vsej evropski zemlji
Pot borbe proti vojnim zločinom, pot pravice je odprta in jasna, toda ponekod jo zastavljajo najrazličnejše kritike skeptikov in takarekoč dlakocepcev pravice, ki vztrajajo na rednih pravnih postopkih. Če so ti dlakocepci profašisti, se ne sramujejo zatekati k enemu samemu opravičilu: Oni so nasprotniki pravice, ker je pravica nasprotnica hitlerizma. Seveda pa se skrivajo za smešno zaveso pravne vestnosti. Zato sl vneto prizadevajo pri iskanju »pravičnih in pravilnih pravnih postopkov«, toda mi dobro vemo, kakšne postopke iščejo. Gospodje iščejo v zakonih razpoke, kjer hi mogli vojni zločinci uiti.
Na te razpoke so opozorili že tujezemski listi. Obstojata dve načeli: Prvo, da se vojni ujetniki ne smejo kaznovati, drugo, da se ne morejo kaznovati izvrševalci povelj. Res je, da se po določbah dogovora v Haagu ne morejo soditi in kaznovati vojni ujetniki za dejanja v času vojnih sovražnosti, n. pr. za rane in uboje, ki so jih prizadeli sovražniku v bitki, toda kaznivost vojnih ujetnikov nikakor ne sme biti absolutna in neomejena. Pot ujetništva nikakor ne sme voditi k popolnemu odpuščanju in amnestiji »brez izjeme vsega, kar je vojak storil, preden je pr šel v ujetništvo«. Hitlerjeva so zakrivili številne in zelo hude zločine. To niso bili vojaki, bili so razbojniki in razbojniki so ostali, čeprav so prišli v ujetništvo. Zato tudi izvrševalci zločinskih povelj ne smejo uiti odgovornosti. Povelje sežigali žene in otroke ali dušiti in daviti mirno prebivalstvo nikakor ni' vojaško povelje, temveč podžiganje k zločinom, za kar pada odgovornost na zapovedruke kakor na izvrševalce. Nobenega dvoma ni, da je bil povsem zločinski značaj teh povelj enako jasen nemškim častnikom kakor vojakom.
Vprašanje zakonov sodbe je velike važnosti za zmagovito borbo proti vojnim zločinom, zakaj le z moralnim zaibretjem bo Hitlerjeva politika popolnoma poražena. Se važnejša kakor zakoni in pravna načela pa so dejstva. Zal dejstva zaenkrat še ne kažejo, da bi se borba proti vojnim zločinom vodila povsod v zaželeni meri in. z zaželepo naglico. V gotovih političnih krogih, M imajo v rokah oblast ali se skrivajo za kulisami oblasti, kar je paš udobnejše, očitno odlašajo pravično kazen, ki jo zahteva ljudstvo. Ta sabotaža se izvaja z zavlačevanjem sestavljanja seznamov vojnih zločinov. Londonska komisija združenih narodov že dolge mesece in brez pravega uspeha sestavlja seznam vojnih zločincev, ki morajo priti na zahtevo zavezniških velesil prod sodišče, toda mi vprašujemo: Kdaj in kje so organi državnih sodišč s^tarvili seznam vseh morilcev in propalic, preden so začeli pravni postopek? V nekaterih evropskih deželah se borba že vrši, toda vrši se čudno lenobno. To lenobno borbo gotovo podpihujejo nacistični elementi. Poražena in razorožena Nemčija še vedno skriva sredstva upiranja. 2e od začetka L 1945, ko je pričela Nemčiji očitno groziti .neizogibna katastrofa, so pričeli razni »Fuhrorji« metodično umirati. Začeli so si pisati spretne nekrologe in prirejati veličastne pogrebe, da bi zagotovili varnost fašističnih mrličev. Strategija, ki obstoja v nabiranju novih moči za vojno in maščevanje pod »zaščito' nagrobnikov«, rri nova, z zadoščenjem pa vendar beležimo, da se Donitz in Goring, osrednji osebi fašistična nemške tolpe, več ne razkazujeta fotografom Upajmo, da bodo bodoči fotografi fašistov samo še sodniki. Da pa bo borba proti zločinom potekate v skladu z zakoni in pravico, Je nuj-
no potrebno sodelovanje vseh narodov, ki jim je kaj do priborjene svobode. Svet naj ve, da bodo vojni zločinci, ki upajo ha razne razpoke v zakonih, naleteli na organiziran in nagel odgovor vseh svobodoljubnih narodov. To je pravica zmagovalnih narodov, to je dolžnost vlad.
med zavezniki In Nemci
London, 2. junija. (Tass) »Tlmesov« dopisnik v Flensburgu poroča, da glavni stan generala SS Lindemanna, bivšega vrhovnega poveljnika nemških čet na Danskem, Se vedno posluje v Silkeborgu kot posredovalec, preko katerega se izdajajo Mont-gomerjrjeva povelja o razpustu nemških čet. »Tlmesov« dopisnik pripominja, da je bil Llndemann poveljnik nemških čet pri Leningradu. On ln njegov štab žive v glavnem stanu, M je nameščen v bunkerjih v gozdu ln ostro zastražen po oboroženih Nemcih. Neki častnik iz EJensburga je .pred kratkim obiskal to skrivališče v svr-ho presoje govoric, da se nacistična propaganda s posredovanjem Lindemanna še nadalje širi.
Moskovska kritika o Šved* sikeni podpiranja nacistov
Moskva, 2. jun. Moskovski radijski komentator Jermašov je Izjavil, napadajoč švedski tisk:
»Nekateri švedski listi se smatrajo razžaljene zaradi nazivov, s katerimi so sovjetski Usti ln sovjetski radio označili zelo veliko potrpežljivost, ds se milo Izrazimo, ki jo kažejo švedske oblasti ‘nasproti nacistom, ki so se skrili na švedskem v različnih oblikah, kar pa se ne dogaja samo na švedskem. To je nekaj, česar ni mogoče prezreti.«
Komentatorju se besedni protesti švedskega tiska proti krivičnemu sovjetskemu kriticizmu ne zde posebno prepričljivi. Nadalje je Jermašov omenjal, da še vedno obstojajo na švedskem fašistična gnezda, kakor na primer nemška akademija, katere predstavniki očivldno mislijo, da se jim ni treba meniti za popolni poraz fašistične Nemčije in da lahko nadaljujejo svoje delo. še vedno se tam nahaja tudi nemški športni klub, neprikrita nemška fašistična organizacija. Tam je še vedno nemška družba ln tudi razne šole še obstojajo. Celo tisti hitlerjancl, ki so jih švedske oblasti nameravale Internirati, so obdani s tako skrbnostjo In s takim kom-fortom, da vsekakor rajši ostanejo v internaciji, kakor pa da bi se vrnili v Nemčijo.
Jugoslovanska razstava vParizgi
Pariz, 2. Jun. Na Elizejskih poljanah so odprU razstavo, ki prikazuje borbo Jugoslovanskih narodov za svobodo. Pri svečani otvoritvi so se zbrali” predstavniki vojske, politike, umetnosti in tiska.
Udarniško delo v Trstu
Trst, 2. jun. Tržaški Ust »H Lavoratore« poroča o udarniškem delu v Trstu. Med okupacijo so delavci' v ladjedelnici sv. Marka sabotirali delo, sedaj pa tekmujejo v delu in so že zgradili prvo prevozno ladjo po osvoboditvi. V programu je bilo, da se tg ladja izgotovi v mesecu Juniju. Da je bila ladja Izročena prometu že 26. maja, je zasluga udarniškega dela. Svečanemu spuščanju ladje v morje so prisostvovali delegati ladjedelnice ln delegati jugoslovanske mornarice. V tej ladjedelnici se J* prostovoljno prijavilo nad 40 delavcev, ki so skupno delali 565 nočnih ur. Poleg tega so delavci iz potopljene italijanske oklopnice »Impero« demontirali 4 topove.
Na lastno pobudo so delavci popraviU stroje v porušeni električni centrali, tako da je Trst v kratkem času ponovno dobil električno razsvetljavo.
V bojih za osvoboditev Trsta je bUo uničeno tramvajsko omrežje ln električni vodi. Trst je Imel prej 15 km tramvajskega omrežja. Med boji je bilo demoliranega 7 km omrežja in 4 km električnih vodov. •Porušenih je bUo nad 100 stebrov, poškodovanih 20 tramvajskih voz ln 15 električnih kablov. Doslej so delavci obnovili nad 3 km tramvajskih tračnic ln 3.5 km električnih vodov ter 4 tramvajske vozove.
Strokovna organizacija
tržaških železničarjev
Trst, 2. jun. V dvorani narodnega gleda-Ušča so se na konferenci zbrali tržaški železničarji, da po dolgih letih fašističnega jarma osnujejo svojo svobodno strokovno organizacijo. Na sestanku je bil izvoljen upravni odbor. Predsednik strokovne organizacije je poudaril, da so železničarji vedno bili v prvih vrstah sindikalnega gibanja.
Goriške žene so zborovale
Zadnjega dne v maju je bila v Gorici prva mestna konferenca protifašistk. Konference se je udteležilo nad 300 žen. mod drugimi tudi delegatke organizacije italijanskih antifaSsitk (Comitato delle donne antifasciste italtene) iz Trsta m Tržiča. Konferenco go pozdravili zastopniki vojske in okrožnega odbora, nakar se je slovenskim ženam zahvalila v imenu gori-ških Italijank-amtifašistk tov. Nives Mazini, Rekla je, da so slovenske žene pokazale italijanskim pot borbe in da ne bo nikomur uspelo, da bi vnesel razdor v enotnost, ki je bila ustvarjena v boju proti fašizmu. »Živeti v federativni demokratični Jugoslaviji — je želja nas vseh«, je zaključ’la tov. Mazini. Posebno toplo so pozdravile žene tožilca demokratične federativne Jugoslavije tov. de. Jožeta Vilfan«, ki je obiska! konferenco. Po referatih o pcjjjpmeznih vprašanjih dela in borbe so si izvolile 30 tovarišic v plenum mestne organizacije protifašističnih žen in ožji odbor.
Na kraju konference je sprejela Marija Boja iz Vrtojbe odlikovanje Reda hrabrosti za požrtvovalno delo v času partizanske borbe.
Slovenske žene in dekleta! Izkažimo se v deln za obnovp naše domovine in tekmujmo pri organizaciji za EL Kongres antifašističnih žena.
Pogajanja za sestavo
nove italijanske vlade
Rbn, 2. jun. (Reuter) Suoči so se nadaljevali razgovori na sestanku strankinih tajnikov za sestavo nove vlade šestih strank. Prisotni so bili: Alcide de Gasperi, vodja krščanskih demokratov, Palmlro Togliatti, vodja komunistov, in Pietro Nenni, vodja socialistov.
General Gambava ujet
Beograd, 3. junija. (RI) Švicarski radio poroča, da je bil v severni Italiji aretiran general Gambara, ki je služboval v Ljubljani pred prihodom Nemcev in je v jugoslovanskem seznamu vojnih zločincev. V zadnjem času je bil šef tako zvanega Mussolinijevega generalnega štaba.
Javen nateeaf
za izdelavo načrtov za stanovanjske
hišice v porušenih naseljih našega podeželja
Ministrstvo za gradnje razglaša javen natečaj za izdelavo načrtov zn začiasr.e stajnovamjske Iršiče v porušenih naseljih našega podeželja, h kateremu vabi arhitekte, inžsnjerje, stavbenike, tesarske mojstre, gradbene tehnike in še druge.
Naše podeželje je pretrpelo težke udarce in doprineslo mnogo za našo skupno svobodo. Od Bele Krajine tja do Gorice in še čez sega ščrok pas opustošene in požgane tomdje. Naše vasi so porušene> ljudje so brez strehe in brez domov. Zato bodj ša prva skrb, da preskrbimo streho in skromen dom sleherni družini. To naj bodo začasne ^Tadtoe, ki se dajo v velikem številu hitro in ceneno izdelati v gradbeni obrtj in industriji 1®, ki zahtevajo malo prevoza in malo deda pri sestavljanju. Pri izbiri gradiva in izdelave je treba upoštevati sodobne načine in to, kar nam nudi naša svobodna združena Sloveni ja. Svojo zasnovo naj projektant zgradj na ecotnem konstruktivnem elementu in naj z njim prikaže možnost povečav in variant v talnem načrtu. Hkraitu naj predvideva možnost iz istih elementov izstaviti star.ovainj-dke oeJice v dvojčkih eij sklenjeni vrsti. Važno pa je, da bodo čim bolj izrabljene običajne izmere danega gradiva. Zasnova naj bo preprosta in dosledna v konstrukciji, razporeditvi, obliki in izvedbi.
Enodružinska hišica naj vsebuje vsaj sledeče prostore: družinsko kuhinjo z oddelkom za kuho ln kotom za družimo, dve ah več spalnic, malo shrambo, majhno kletno shrambo za domačo rabo. drvarnico in suho stranišče.
Posebej je treba paziti na udobnost, tako majhnega družinskega doma s pravilnim obsončenjem, ogrevanjem, izoliranjem to vgraditvijo vsega pohištva.
Razsodišče bo sestavijenp iz strokovnjakov to zastopnikov zainteresiranih ministrstev narodne vlade za Stovemijo. Nagrade so sledeče: prva nagrada zmaša 5000 lir «jruga 4000 lir, tretia 3000 tir, četrta 200d lir to odkupi po 1500 lir, ki jih bo predlagalo razsodišče. Za projeikte. ki bi prišli v poštev za izvedbo, je predviden še poseben primeren honorar za dokončno ureditev načrtov. V primeru majhne udeležbe sme razsodišče iz.premerfi.tl višino nagrad.
Merila so predpisana: tatoi načrt 1:10, prerez in -pogledi 1:10. Vsi nagrajeni in odkupljeni n:črti postanejo last ministrstva aa gradnje. Glede tehnične izvedbe ne postavlja razpisovalec nobenih zahtev, vendar naj bodo načrti primerni za razstavo.'
Natečaj traja 14 dni priCenši od dneva časopisne objave. Zapečatene to z geslom opremljene načrte je treba oddati v oddelku za kmetijske gradnje ministrstva za gradnje.
Potrebne Informacije deje ministrstvo za gjodnje, oddelek za kmetijske gradnje, Gledališka ul. 8-TV., dnevoo od 11. do 12.
Minister za gradnje: Dr. Miha Kambič
Objave
centralne vejete bolnice
Vsem vojaškim b^lmcam v Sloveniji. Uprava CVB — oddelek za transfuzijo v Mostah — sporoča, da jim je od srede dne 6. tm. na razpolago konzervirana kri to hemotesti.
CVB — oddelek za transfuzijo v Mostah sporoča, da prično od prihodjcjega tedna naprej tečaji za odrejanje krvnih skupin no. ploščici in v epruveti^.Botolce se naprošajo, da javijo gornjemu oddelku reflefc-tamte-tke za ta kurz, da jih bomo razporedih.
CVB — Oddelek za transfuzijo v Mostah sporoča: V torek 5. tim. naj se javijo sledeči tovariši to tovarišice krvodajalci: Gornik Zdenka, Ljubljena, Mestni trg 7; Juvan Nikiica, Sv. Petra c. 9; Čuček Nevenka, Mestni trg 13-IV.; Skok Frače, Dolenjska 27; Sever Josip, Vogelna 3; Ježek Franc, Ob zeleni jami 14; Dr. Borca Ivan, Alleševčeva 7; Vrbovec Terezija Linhartova 4; Jarc Mihaela, Zarnikova’ 19; Vogi Hilda, Celovška 280; Špan Nežka, Predjamska 53; jeklič Tatjana, HraniOnoška 12 Kandus Jože, Hrenova 17; Kralj Franc, Zaloška 45; Jama Magdalena, Ažbetova 4; Seliškar Jože, Marenčičeva 1; Ftok Stair.a, Prelovčeva 4; Alič Ivana, Krojaška 1-ffi.; Mihelb Tončka, Krojaška 1-HL; Valas Rozalija, Zbašnikova 3. V sredo 6. t.m. naj ge javijo naslednji tov. krvodajalci: Ažman Jožef, Kranj—Podnart;	Perič Mihaela,
Ljubljana, Ižanska cesta 39; Turk Ema, Ljubljana, Jesenkova 6; Rožmane Martin, Ljubljana — ministrstvo za lokalni promet Grabarje Dora, Voj. taborišče Št. Vid nad Ljubljano; Bernik Ljudmila, Ljubljana, Vošnjakova 4; Mendusič Marija, Ljubija^ na, Trnovski pristan 4; Zupan Jože, Ljubljano, Vodovodna 42; Zamik Amalija, Ljub ljcna, Hradeckega 46-1.; Farčnik Beti, Ljubljana; Pirnat Alojz, Rudnik 122; Kokalj Mara, Ljubljana, Nu eka ul&ca 3; Petelinšek Vanda, Ljubljana, Trnovski pristan 14; Keše Justina, Ljubljana, Tržaška 5; Hedžet Angela, Ljubljana VH, Alešev-čeva; Ing. Pogačnik Ljubo, Ljubljana, — Medvedova 7; Kunc Franjo, Domobranska 23; Kunc Milena, Ljubljana, Sv. Petra c. 13; Šotoar Ivana, Ljubljana, Pavšičeva 14; Plešnar Tončka, Ljubljana, Ljubljanska 55. Obenem naprošamo tovariše in tovarišice za nadaljnje prijave za oddajo krvi!
Nujno potrebujemo nekaj spretnih pisarniških mora. Reflektantl naj se javijo v uredništvu »Slov. poročevalca« II. nadstropje.
Cena današnje številke »Slovan* skega poročevalca« je 50 cent. d 20 pfenigov
Izdsp jjsntnfh dovolilnic
Mesto- cutx>r OF za okrožje Ljubija*»
sporoča preb-valstvu:
Vsak ki hoče potovati, dobi na aodežu rajonskega odbora OF formular, katerega izpolnjenega, vrne istemu odboru. V teku 2—4 dni lahko dvigne pri odboru petno dovolilnico. Opozarjamo, da se bodo potne dovolilnice izdajale »mo za najnujnejše potrebe.
OBVESTILO „NAVODA“
.VINOO — odsek za trgovino in preskrbo.
Delitev radoniranih živil za junij
Potrošniki v mestu Ljubljapi ter v krajih na področju bivših občin Ježica, Polje, Dobrunje, Rudnik to Dobrova ki niso pridelovalci ali ki nimajo vsaj enomesečne zaloge živil, prejmejo na osnovno živilsko nakaznico za mesec junij samo pri svojem stalnem trgovcu, oz. pri stalnem peku naslednja racionirana živila:
naročniki na kruh dnevno 200 g kruha; delitev moke to kvasa pri trgovcih bo objavljena naknadno;
1000 g riža (ali ječmenčka) in 1000g fižola skupno na vseh 30 odrezkov za Živila za juho;
100 g svinjske masti na prvih 8 dnevnih
odrezkov za maščobe z datumi od 1. do
8.	6. ter
1 del olja na naslednjih 7 dnevnih odrezkov za maščobe z datumi od 9. do
15. 6.;
250 g sladkorja skupno na vseh 20 odrezkov za sladkor;
400 g soli skupno na oba odred» za aot;
125 g kavnega nadomestka na odrezek
»3-Jun«;
250 g pralnega praška na odrezek
»6-Jun«.
Cene nekaterih živil v nadrobni prodaji
za kilogram so naslednje: riž 12 Ur, fižol 10 lir, sladkor 28 lir, sol 3 Ure, mast TO lir in olje liter 55 lir.
Opozarjamo peke, da Je dovoljena predaja kruha zaenkrat samo na osnovno živilsko nakaznico in samo stalnim vpisanim odjemalcem; kruh smejo prodajati poki izključno in brez vsake izjeme samo za en dan, oz. v soboto in pred praznikom m 2 dni vnaprej.
Predstavniki krajevnih NOO ali krajevnih OF odborov v sedežih bivših občin Jožica, Polje, Dobrunje, Rudnik in Dobrova naj se zglasijo v Nabodu, Gosposka 12-L, soba št. 6 zaradi nadaljnjih navodiL
Delitev parmezana
Potrošniki v Ljubljani ter na področju bivših občin Ježica, Polje, Dobrunje, Rudnik in Dobrova prejmejo po 50 g trdega sira (parmezana), na odrezek »Jun-26« osnovne živilske nakaznice za Junij.
V	Ljubljani delijo sir vse sirarske stojnice na Pogačarjevem trgu, v ostalih krajih pa določijo podrobnosti delitve dotični odseki za preskrbo. Delitev v Ljubljani m začne v ponedeljek 4. junija ln traja do sobote 16. junija.
Nadrobna prodajna cena parmezanu Ja 40 lir za kg.
Delitev kaše
Otroci in mladina do 18 let starosti v
Ljubljani in v bivših občinah Ježica, Polje, Dobrunje, Rudnik to Dobrova, katerih starši ali redniki niso pridelovalci krušnih žit, prejmejo v juniju na odrezek »911« dodatnih živilskih nakaznic DoMa, DoMb in DoMc po 500 g kaše.
Otroci od 4 do 9 let v bivših občinah Dobrunje, Rudnik in Dobrova, ki nimajo dodatne nakaznice DoMb, bodo prejeli kašo na podlagi seznama, ki ga napravi pristojni krajevni narodno osvobodilni odbor.
V	Ljubljani bodo deUle kašo vse nabav-Ijalne to konzumne zadruge, ki naj dvignejo nakazilo v razdeljevalnem odseku »Navoda«, Novi trg 4-IL
Nadrobna prodajna cena kaši je 10 Br za kg.
Delitev tobačnih izdelkov
Za čas od 1. do vključno 15. Junija l»Mtw
delijo trafikanti na dnevni odrezek tobačne nakaznice enako na »M« to na »8« po 4 g tobačnih izdelkov.
Drugih predmetov trafikanti na tobačaa nakaznice ne smejo deliti brez posebne objave.
Delitev vžigalic
Ljubljanski potrošniki prejmejo na družinsko nakaznico »A« po 1 škatlico, na družinsko nakaznico »B« to »C« pa po 2 škatlici vžigalic »Čerini«; potrošniki ▼ ostalih krajih prejmejo po 1 škatlico vžigalic na odrezek »Jun-18« osnovne živilske nakaznice.
Cena škatlici je S Hre.
Vzpostavitev trafik
Trafiki Novak Justi, Tržaška cesta 54, in Žirovnik Ana, Hranilniška-Einspielerje-va ulica, sta s 1. junijem spet odprti. Odjemalci naj se čimprej javijo pri njih.
Vrnite nakazila za mleko!
Odsek za mleko poziva vse stranke, ki so na kakršen koli način prišle v posest nakazil za mleko, izstavljenih upravičencem, ki jih ni več v Ljubljani, naj jih takoj vrnejo v mlekarnah Edi v Maistrovi uL 10. Izvedena bo stroga kontrola.
Radio Svobodna Ljubljana
569 m/46 m
Dnevni spored za ponedeljek 4. junija
7.00—7.30: Poročila.	7.30—8.00: Jutranji
koncert. 8.00—8.30: Poizvedbe, obvestila, objave. 8.30—9.00: Balalajika. M.00—12.30: Odredbe, objave, pozdravi 12.30—13.00: Ruske vojaške to narodne pesmi 13.00:—-13.20: Poročila. 13.20—14.00: Koncert orkestra Radia Svobodna LjutoCjana, dirigira Anitom Neffat. 18.00—18.30: Kcendetjp, ra ugotavljanje zločinov okupatorjev to njihovih pomagačev.	18.30—19.00: Stravto-
sCrij: Pihalni oktet. 19.00—19.30: Literarni večer. 19 30—20.C?:	»Iv—- ■ -
Z rlo'-f'"*» T*il V&?	^ T"\ rxv’ IrJ«	rvr^f_ Hi-
ril Cvetko. 20.00—21.00: Massenet: Manom (v originalu). 21.00—21.30: Poročila.
21.30—24.00:	Nadalje vanje Maseenetove
opere Manon.
Pozor! Ob 8., 12., 18. in 23. uri boo» objavljali posebna sporočila komisih ra ugotavljanje zločinov okupatorjev in njU»o-
vih pomagačev!
Rokopisa sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica Št. 5/ IL Telefon uredništva in uprave St, 31-22 do 31-26. Jh Tiskan» »Slovenskega poročevalca« A Glavnj urednik Ciril k«fB*l