PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini An «. Abb. postale 1 gruppo “ (jCDfl 7U lir Leto XXVm. Št. 239 (8332) TRST, torek, 10. oktohra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropa. PREISKAVA PO TRAGIČNEM DOGODKU ODKRILA ZANIMIVE KRIMINALNE POVEZAVE Ugrabitev letala «iofeker> v Ronkab je bilo delo fašistične organizacije Karabinjerji še vedno iščejo misovskega tajnika Carla Cicuttinija, domnevnega Boccac-ciovega pajdaša, kateremu je tudi posodil samokres - Boccaccio - člai 'ašistične «Ordine Nuovo» vpleten v atentat na karabinjerje v Petovljah? - Zveze s Freaovo zločinsko organizacijo? - Boccaccio je skupno z aretiranim Mideno oropal poštni urad v Vidmu . VIDEM, 9. — Po treh dneh preiskave videmskih karabinjerjev je Povezava med poskusom preusme-fttve na ronskem letališču in neonacističnimi organizacijami tako °čitna, da novi dokazi mečejo 'črno luč» na brezupni Boccacciov P^ig. Policija in karabinjerji Strajno iščejo domnevnega Boc-®acciovega pajdaša 25-letnega Vi-oemčana Carla Cicuttinija, ki je izginil v petek popoldne, ko je Wladi Ivano odpotoval v Ronke, J® bi se vkrcal in preusmeril le-«fokker» družbe ATI. Mlade-ki je tajnik MSI v Manzanu, 3e namreč lastnik samokresa «lu-8er*. katerega se je poslužil gu-Sar za svoj «podvigs>. V tem trenutku je Cicuttini ključna oseb- nost preiskave. Karabinjerji so razdelili njegovo sliko vsem komisariatom, policijskim postajam in mejnim prehodom, ker ima misov-ski tajnik še vedno potni list. Kot smo že omenili je Cicuttini, ki je zaposlen v anagrafskem oddelku videmske trgovinske zbornice, izginil v petek. V soboto zjutraj, ko je zvedel za Boccacciovo smrt, je po telefonu poklical mater v javno telefonsko kabino kraja kjer stanuje, in ji sporočil, da ga za nekaj dni ne bo domove Preiskovalni organi so ugotovili, da je mladenič klical iz nekega kraja v Italiji. Cicuttini pa bi pozneje lahko tudi odpotoval v tujino, ker ga orožniki v soboto zjutraj še niso iskali. Kaže, da je pozneje mi- PO VEČTEDENSKI BORBI DELAVCEV Ugoden potek pogajanj za delovno pogodbo kemijske industrije RIM, 9. — Danes so se ves dan nadaljevala pogajanja med sindi-*®biimi predstavniki delavcev ke-J^ijske industrije in delodajalci, po-tem ko so preteklo noč s posredo-Va,t\jem ministra za delo Coppa do-?®8li načelni dogovor glede neka-ter*h osnovnih točk nove delovne P°godbe. V dopoldanskih urah so Predvidevali, da se bodo danes po-gajanja zaključila. Toda nocoj ob uri so bila prekinjena in se nadaljevala jutri ob 9. uri. , 9" koncu današnjega sestanka je rriik sindikata kemijskih delavcev ,GIL Trespedini, tudi v imenu o-dveh sindikalnih organiza-9*3. dejal, da so danes proučili več-3® število točk in da bodo morali govoriti še o mnogih vprašanjih, ?! lih je treba zelo globoko prou-Dejal je, da so sklenili odlo-*ti pogajanja za jutri in da upa, rfbodo premostene nekatere važne J0®*6, da bodo lahko prišli do dolžnega sporazuma. Glede stav-Pa je izjavil, da ostajajo delav-1 še vedno mobilizirani, da s tem Rajajo primeren pritisk za ugp-Ž zaključek spora. V zvezi z u-Jjžini potekom pogajanj so sin-Jkalne organizacije delavcev ke-‘Ijjske industrije sklenile prekiniti ^državno protestno demonstraciji’ ki je bila napovedana za ju-v Rimu. Hkrati pa so sindikati "Jrdili že napovedane stavke. Minister za delo Coppo, ki je podedoval v pogajanjih med sindi-in delodajalci, je v intervju-T televiziji izjavil med drugim, da š? te pogodba po njegovem mne-J!u v bistvu delno tudi vodilo za rajanja v delovnih pogodbah, ki s, °odo kmalu začela za kovinar-in gradbene delavce. Po nje- Danes na športni strani ^*rva zmaga Triestine Tržaški tretjeligaš je končno ® prišel do zmage in se je * dvema osvojenima točkama tecnutno nekoliko oddaljil od “"a lestvice. Amaterski nogomet Rnako, kot prejšnjo nedeljo, tudi v tem tednu kar šti-JJ *aše enajsterice Izenačile, fjdin« zmago si je priborila »esna. ^Itlbaldi prvak *' Watkins Glenu je sicer zma-Škot Stcvvart, naslov svetnega avtomobilskega prva-Pa sl je tudi uradno pribori Argentinec Fitipaldt, čep-»v je med tekmovanjem odstopil, ^ahistl SZ vodijo lestvici finalne skupine ^®dijo po zmagi nad Jugosla-bo na šahovski olimpiadi v Skopju sovjetski šahisti. ^dllčen nastop Sokola' "ljub izredno dolgemu poto-Va,»ju so namiznoteniški igral-? uabrežinskega Sokola v svo-Jem prvem prvoligaškem na-■tepu izbojevali prepričljivo Onago. govem mnenju vsebuje delovna pogodba za kemijske delavce dve bistveni vprašanji. Po eni strani daje odgovor na delavske zahteve, po drugi pa je v skladu z možnostmi industrije. Minister je tudi dejal, da bo delovna pogodba delavcev kemijske industrije precej pomembna točka, na katero se bodo lahko sklicevali zlasti na pogajanjih za delovno pogodbo kovinarskih delavcev. Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarskih delavcev podjetij z državno udeležbo se bodo začele 17. t.m. v Rimu. 19. t.m. pa se bodo začela pogajanja za delovno pogodbo delavcev v zasebnih kovinarskih podjetjih. V zvezi s potekom pogajanj za delovno pogodbo kemijskih delavcev je danes vsedržavno tajništvo federacije kovinarskih delavcev (FIOM, FIM in UIL) vzelo z zadovoljstvom na znanje, da se pogajanja nadaljujejo uspešno o nekaterih važnih točkah za vse industrijske delavce. Ker so sindikati kemijske industrije preklicali vsedržavno demonstracijo v Rimu in vsedržavno stavko nekaterih kategorij, ki niso neposredno zainteresirane pri sedanjih pogajanjih, je vsedržavno tajništvo federacije kovinarskih delavcev sklenilo odložiti štiriumo vsedržavno stavko, ki bi morala biti jutri. Hkrati pa je tajništvo potrdilo udeležbo v stavkah, ki so povezane z vprašanjem zaposlitve v skupini Montedison in Zanussi in pri vseh drugih delavskih akcijah in demonstracijah, ki se nanašajo na preureditev podjetij, zaposlitve in socialne reforme. RIM, 9. — Predsednik Adriano Falvo in novi člani vsedržavnega sveta, ki so bili izvoljeni na 13. vsedržavnem kongresu časnikarske zveze, prejemajo številna voščila in čestitke. Med drugimi sta jim čestitala predsednik republike Leone in predsednik vlade Andreotti sovec ponovno telefoniral domov in ke ali pa v Trst, od koder se je povedal materi, da se bo javil karabinjerjem, češ da ni vpleten v preusmeritev letala. Do danes zvečer pa tega še ni storil in pre iskovalni organi so ga po radiu in televiziji pozvali, naj se javi, da bodo skupaj z njim preučili njegovo vlogo v preusmeritvi letala na ronskem letališču. Govori se tudi, da so orožniki že omejili področje iskanja (zelo verjetno gre za Veneto) in upajo, da ga bodo v kratkem našli. Cicuttini vsekakor ni človek, ki bi se lahko kar tako skril med ljudmi, ker mu manjka leva roka. V zadnjih časih je imel tudi brke in brado «alla Dartagnan*. verjetno pa si jo je obril, da bi vsaj nekoliko spremenil svojo zunanjost. O Cicuttinijevi vlogi postavljajo karabinjerji dve hipotezi in sicer: 1. mladenič ni vedel za Boccacciov načrt; 2. prijatelja sta skupaj pripravila načrt za preusmeritev «fok-kerja*. Ta druga domneva je najbolj verjetna, ker je Cicuttini nesel padalo v videmski aeroklub, da bi ga zložili, posodil je gusarju svoje orožje, čeprav ga je registriral pri karabinjerjih, poleg tega pa se je s prijateljem sestal na Trgu l. maja v Vidmu približno deset minut pred 16. uro. Zelo verjetno je tudi odpeljal Boccaccia na letališče v Ron- Misovski tajnik iz Manzana Carlo Cl-cuttini, katerega karabinjerji vztrajno iščejo, ker je domnevni Boccacciov pajdaš, saj mn je posodil svoj samokres in priskrbel padalo Ivano peljal v Ronke z avtobusom družbe «Alitalia». Cicuttinija poznajo v Vidmu tudi kot pristaša Rautijeve neonacistične organizacije «Ordine Nuovo*, v katero je bil včlanjen tudi Ivano Boccaccio. Bil je hladnokrven in odločen človek, ki je skoraj vedno krožil s samokresom v žepu. Pred nekaj dnevi je dejal materi, da je nese! pištolo v popravilo nekemu trgovcu z orožjem, ker je samokres večkrat odpovedal. Kot je znano je revolver odpovedal tudi Ivanoju potem ko je ta izstrelil prvo kroglo proti policistom. Že po nekaj dneh preiskave so liarabin.jerji odkrili veliko dokazov o Boceacciovi dvojni osebnosti. Starši in nekateri prijatelji so ga poznali kot molčečega, preudarnega in celo sramežljivega fanta, politični nasprotniki pa so vedeli, da je razvpit fašistični pretepač Orožniki so tudi ugotovili, da je Ivano eden izmed dveh mladeničev, ki sta pred dvema letoma oropala poštni urad v Ulici Palmanova v Vidmu. Ena izmed uradnic ga je prepoznala kot roparja, ki ji je grozil z orožjem v roki. Preiskovalni organi so že aretirali drugega domnevnega roparja in sicer 19-!einega Maurizia Mideno, katerega so po več umein zasliševanju prijavili sodni oblasti za- (Nadaljevanje na S. strani) POD GESLOM: KRAVICE Zfl BENEŠKO SLOVENIJO* Slovenski izseljenci iz Benečije so zborovali v kraju Orbe (Švica) Poročilo o delovanju in nalogah Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije je podal predsednik Marko Petrič - Prisotni so bili delegati 20 sekcij društva iz Švice, Belgije, predstavniki iz Turina ter gostje iz Trsta ORBE (Švica), 9. — V soboto sa je v Orbeju sestal zbor delegatov predsednikov in aktivistov dvajsetih sekcij društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Razpravljali so o doslej opravljenem delu in srednjeročnem delovnem načrtu Pi edsednik Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Marko Petrič bere svoje poročilo na zasedanju v Orbeju ČEDALJE VEČJA ZASKRBUENOST ZARADI PROTISLOVENSKE GONJE AVSTRIJSKIH ŠOVINISTOV Uraden jugoslovanski protest zaradi dogodkov na Koroškem Namestnik zunanjega ministra SFRJ Petrič sprejel avstrijskega veleposlanika - Jugoslovanski konzul v Celovcu Lubej protestiral pri deželnem glavarju - Protestno pismo RK SZDLS Koroški ekstremisti pripravljajo nove izgrede ob današnji obletnici plebiscita (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Jakša Petrič je sprejel danes v Beogradu avstrijskega veleposlanika v Jugoslaviji dr. Aleksandra Otta. Izrazil mu je resno zaskrbljenost zaradi razširitve protislovenske in protijugoslovanske kampanje na Koroškem ob postavitvi dvojezičnih napisov v nekaterih krajih te pokrajine, kjer je mešano prebivalstvo. Petrič je opozoril tudi na negodovanje jugoslovanske javnosti, ker šovinistični in desničarski krogi na Koroškem ovirajo izvajanje mednarodne obveznosti Avstrije do slovenske narodnostne skupnosti, s čimer kalijo tudi jugoslovansko avstrijske odnose. Izrazil je upanje, da bo av strijska vlada odredila odločne u-krepe, da bi zaustavila kampanjo proti slovenski manjšim v Avstriji ter da bo v popolnosti uresničila določila avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja pravice slovenski in hrvatski manjšini v Avstriji. Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak pa je imel danes pogovor o isti stvari z glavnim tajnikom avstrijskega zunanjega ministrstva dr. Walterjem Vodakom. Ob koncu pogovora je Vodak izjavil, da se bo avstrijska vlada zavzela za izvajanje določil avstrijske državne pogodbe. Jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej pa je danes šovinistični skrajneži nemoteno podirajo tablo z dvojezičnim napisom obiskal koroškega deželnega glavar- pod plaščem organiziranega veliko- ...................................................... V OKVIRU PARIŠKIH POGAJANJ ZA REŠITEV KRKE NA AZIJSKEM JUGOVZHODU Podaljšani pogovori Le Duc Tho-Kissinger Govorice o doseženem okvirnem sporazumu za vzpostavitev tristranske vlade v Južnem Vietnamu po odstranitvi predsednika Van Thieuja PARIZ, 9. — V francoskem glavnem mestu je v teku sedmo od vrste »zasebnih* srečanj med posebnim Nixonovim svetovalcem Kis-singerjem, ki ga tokrat spremlja general Haig, in severnovietnam-skim predstavnikom na pariških pogajanjih Le Duc Thojem, ki ga kot po navadi spremlja minister Xuam Thuv. Pogajanja se bodo zavlekla, saj je predstavnik Bele hiše Ronald Ziegler sporočil časnikarjem, da bodo trajala še jutri Treba je omeniti, da je; to prvič v kratki zgodovini stikov med Kis-singerjem in Le Duc Thojem, da pogovori trajajo dva dni. »Kaže, da se morajo o mnogočem pomeniti*, je dejal Ziegler. Kakorkoli že, jasno je, da se za kulisami pariške konference v zadnjem času dogaja nekaj novega in da bodo v kratkem premostili mrtvo točko. Največje, sporno vprašanje je po vsej verjetnosti prisotnost južnovietnamskega predsednika Thieuja: Severno Vietnamci in o-svobodilna fronta namreč vztrajajo pri njegovi odstranitvi in po vesteh, ki so krožile po potovanju generala Haiga v Saigonu kaže, da so se tudi Američani prepričali o tej potrebi: stališče generala Hai-ga naj bi bilo, da marajo Vietnamci najti politično rešitev krize v svoji državi sami. Prevladuje tudi mnenje, da bi hoteli Američani doseči rešitev krize na jugovzhodu Azije pred predsedniškimi volitvami v ZDA, obenem pa je utemeljena domneva, ldjub večkratnim demantijem tako z ameriške, kot s sevemovietnam-ske strani, da so predstavniki obeh strani že dosegli okvirni sporazum o vzpostavitvi tristranske vlade v Saigonu. Vlado naj bi sestavljali predstavniki sedanje vlade (ampak brez Thiepja), začasne revolucionarne vlade, tretji pa naj bi bili nevtralisti. Ta predlog je sadgan-ska vlada enkrat že zavrnila, kaže pa da so jo sprejeli Američani pod pogojem, da bi predhodno razpisali volitve in sicer nekaj ted- nov po proglasitvi premirja. Kar zadeva volitve so mnenja deljena: Američani vztrajajo na predsedniških volitvah pod mednarodnim nadzorstvom (v tem času bi vodil predsedniške posle predsednik senata Van Huyen), medtem ko zahtevata Hanoi in ZRV izvolitev ustavodajne skupščine. To so v glavnem vprašanja, o katerih je zelo verjetno prejšnji teden govoril general Haig s saigonskimi predstavniki. Zelo verjetno je Haig tudi dosegel kakšen uspeh, če so a imenovali za namestnika na-elnika generalnega štaba ameriške ojske in je danes bil prvič priso-na »zasebnih* pogovorih med Kissdngerjem in L* Duc Thojem. ja dr. Hansa Simo in mu sporočil, da slovenski izvršni svet z zaskrbljenostjo gleda na razvoj dogodkov na Koroškem. Slovenska javnost je presenečena nad početjem ekstremistov proti slovenskemu življu-in nad tem, da oblast m storila ničesar v njegovo zaščito. Jugoslavija kot matična dežela koroških Slovencev, je dejal Lubej, ne more biti ravnodušna spričo napadov na slovensko manjšino. Postavil je vprašanje, kaj namerava vlada ukreniti v smislu določil avstrijske državne pogodbe proti organizacijam in skupinam, ki izvajajo protislovensko gonjo. Deželni glavar Sima je izrekel obžalovanje zaradi izgredov proti slovenskemu življu, dejal pa je, da je vprašanje izvajanja državne pogodbe v pristojnosti zvezne vlade Iz Celovca poročajo, da so od Pobote zvečer pa do sinoči protislovenski organizatorji nadaljevali svoje početje. Tako so sinoči razbili še zadnji dve dvojezični napisni tabli v Zgornjem Zamanju. Hkrati pa se ' desničarske organizacije, zlasti pa znani Heimatdienst, ki je pobudnik celotne protislovenske gonje, že pripravljajo na proslavo 10. oktobra obletnice koroškega plebiscita. V Ljubljani sta danes končala dvodnevno sejo predsedstvo in izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze Slovenije. Na koncu seje so sprejeli protestno pismo proti terorju, k; ga že več dni izvajajo avstrijski šovinisti proti Slovencem. Protestno pismo pravi: Predsedstvo RK SZDL Slovenije ogorčeno protestira proti temu, kar se zadnje dni dogaja na avstrijskem Koroškem in je globoko zaskrbljeno nad ozračjem, ki tam na staja. Vse to dogajanje ne ogroža samo izvajanja zakona o dvojezičnih napisih, temveč nasploh grozi obstoju tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti. Slovenske ljudi tostran in onstran meje begajo takšne organizirane teroristične akcije — te v svoji histeriji proti slovenski manjšini rušijo najosnovnejše norme človekovih pravic. Z bombnimi grožnjami, fizičnimi obračunavanj in organiziranim mešanjem nad vsem, kar je slovenskega, stopnjujejo o-zračje nasilja in strahu. Vse to pa jih povezuje z drugimi oblikami terorizma po svetu, še predobro pomnimo čas, ko so nacisti v zagrizenem sovraštvu, tudi do Slovel cev na Koroš t m grožnje spreminjali v dejani*. Pomniti pa bi ga morali tisti, ki to početje mir no opazujejo, čeprav bd bili dolžni ukrepati kot oblast, kot zavezanci iz avstrijske državne pogodbe ter mednarodnih konvencij in sploh kot družba, ki želi veljati za demokratično. Z demokratičnostjo, z državno pogodbo in še posebej z obveznostjo glede denacifikacije pa v globokem nasprotju tudi dovoljevanje organizacij, katerih de-anje ima korenine v nacizmu in s tem povezano toleriranje u-staških terorističnih skupin z njihovega ozemlja proti sosedni Jugoslaviji. Izbruhi protislovenskega sovraštva je \ Volji lova nemškega nacionalizma, ki zbira okrog sebe vse, kar je nazadnjaškega v celotni avstrijski družbi, so simptomi, ki pozivajo k previdnosti ne samo nas, ampak /se demokratične sile sveta, obenem pa silijo manjšino k odločnejšim ukrepom v obrambo svojega obstoja. Ne dvomimo sicer, da teh demokratičnih naprednih sil ni malo tudi v avstrijski družbi in pričakujemo, da bodo znale premagovati nevarnosti, ki navsezadnje ogrožajo njih same. Pričakujemo pa tudi energične ukrepe avstrijskih oblasti, kajti nosilci teh divjaških akcij zoper obveznosti avstrijske države do slovenske manjšine in do vse demokratične javnosti očitno niso dovzetni za kaj drugega. DRAGO KOš.MRLJ BEOGRAD, 9. — Z odlokom predsednika republike Josipa Broza Tita je bil jugoslovanski književnik in Nobelov nagrajenec Ivo Andric ob 80-letnici na predlog Srbske akademije znanosti in umetnosti, akademije znanosti Bosne in Hercegovine, združenja književnikov Srbije, skupščine mesta Beograda in drugih ustanov odlikovan z redom junaka socialističnega dela za njegove zasluge na književnem področju. za društvo, ki se zaveda pomena svoje politične in narodne prisotnosti ter vpliva, ki mu ga danes priznavajo celo nasprotniki. Kdor je navajen misliti na seje te ali one slovenske organizacije si sploh ne more predstavljati, kaj pomeni tak sestanek beneških emigrantov. V dvorani hotela «I.a Chaurrue*, za miz» v obliki podkve sedi kakih 30 mladih mož, fantov in nekaj deklet. Ena sama glava je siva, a ne gre za starca; strugar iz Milana je komaj prešel 50. leto. Gostje so živahni obenem pa resni. Diskusije se razpredajo že pred sejo. Vsak ima kaj povedati. Taka srečanja so sploh redka, saj bi drugače ne moglo biti. Delegati iz Belgije (rudarsko področje Tamines) so prepotovali več kot MO kilometrov, da bi se udeležili sestanka. Drugi so prišli iz Milana, nato iz nemškega dela Švice, Luzerna, Interpurja, Sangaila, Solot-hura, iz sosednih francosko govorečih kantonov Lousanne, Necha-tela, Freiburga. Za predsedniško mizo, na steni piše s črnimi črkami: «Pravice za Beneško Slovenijo*. Sploh je v nas prevladoval občutek, kot da sedimo nekje v domačih krajih: pa saj je res, sedeli smo med svojimi ljudmi, razgovarjali se o vprašanjih, ki so na dnevnem redu vsega slovenskega ljudstva, od Rezije in Matajurja tja do Miljskih hribov in morja. Benečija Da se razteza mimo svojih gora in dolin tudi do sem, železnice in avtoceste jo povezujejo, zaradi usode njenih ljudi, s tujino, kjer v tovarnah, rudnikih in na gradbiščih utripa življenjska sila slovehških delavcev, ki so stisnili pesti in zobe, da bi »se vrnili in spremenili domače kraje*. Sestanek se je pričel ob 15. uri ko je predsednik organizacije Marko Petrič začel brati svoje poročilo. V začetku je pozdravil prisotne predsednika SKGZ Borisa Ra-ceta ravnatelja Slovenskega gledališča Filiberta Benedetiča, dr. Karla šiškoviča in Stojana Spetiča. Predsednik Petrič je uvodoma o-menil pomembnejše uspehe, ki dokazujejo. kako se pred štirimi leti ustanovljeno društvo razvija in prerašča v pomembno množično organizacijo beneških Slovencev. Ustanovitev sekcije v rudarskih središčih Belgije, sekcija v Milanu, kot primeri širjenja organizacije, sprejem predstavnikov društva pri italijanskem veleposlaniku v Bernu, pa ugotovitev, da je društvo slovenskih izseliencev nostalo vplivno, in da je z niegovimi zahtevami se-rnaniena preko veleposlanika tudi itačiianska vlada. »Nismo bili Dri Colombu. čeprav smo skupno akcijo vseh Slovencev podprli. Sedaj pa vlada ve. da se oe odpovedujemo svoiim zahtevam*, mi je de.ial eden od prisotnih St. S. (Nadaljevanje na 6. strani) " n A 7*r jr» £ ..Mir' -ZM. J. J...JCj 4l/j Po treh dneh preiskave o tragični preusmeritvi letala na ron-škem letališču je že očitno, da so Boccacciov poskus pripravili skrajni desničarski krogi. Karabinjerji vztrajno iščejo misovskega tajnika iz Manzana Carla Cicuttinija, ki je priskrbel piratu samokres in padalo. Poleg tega pa je bil Boccaccio pristaš neonacistične organizacije »Ordine Nuo-vo» in govori se o njegovem sodelovanju v atentatu pri Petovljah in o stikih s Fredovo in Venturovo zločinsko organizacijo. Šovinistični skrajneži na Koroškem so za današnji dan, ob obletnici plebiscita iz leta 1920, napovedali nove akcije, s katerimi naj bi odstranili še zadnje dvojezične table. Avstrijske oblasti pa še vedno niso sprožile ustreznih protiukrepov, kar povzroča nemalo zaskrbljenosti ne samo med slovensko manjšino na Koroškem, ampak tudi v vsej slovenski in jugoslovanski javnosti. To zaskrbljenost, skupaj z odločno obsodbo ekstremističnih izpadov, je namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Petrič izrazil avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu Ottu. Predsedniki, delegati in aktivisti dvajsetih sekcij Društva slovenskih izseljencev Iz Beneške Slavonije so se v švicarskem mestecu Orbeju zbrali na zasedanju, na katerem so razpravljali o opravljenem delu in o delovnem načrtu za srednjeročno dobo. Prisotni so bili tudi predstavniki zamejskih Slovencev. Pogovori na neuradni ravni med posebnim svetovalcem predsednika Nixona Kissingerjem in predstavnikom Severnega Vietnama na pariških pogajanjih Le Duc Thojem se bodo nadaljevali še danes. To je prvič, od kar se oba državnika sestajata, da pogovori trajajo dva dni. Opazovalci v Parizu menijo, da bo v kratkem prišlo do novih razpletov v krizi na jugovzhodu Azije. Tržaška federacija PSI je včeraj objavila kandidatno listo za občinske volitve, na kateri je sedem slovenskih kandidatov. Slovenska skupnost pa je v nedeljo imela občni zbor, na katerem je potrdila za načelnika kandidatne liste dosedanjega občinskega odbornika dr. Rafka Dal-harja. Pokrajinski svet je odobril številne sklepe upravnega in tudi širše zanimivega značaja na zadnji seji, ki jo je imel včeraj do zaključka volilne kampanje za tržaški občinski svet. Deželni odbor je včeraj sprejel proračun za leto 1973, o katerem bodo svetovalci razpravljali novembra meseca. Danes se bo na Dunaju začelo ob udeležbi delegacije dežele Furlanije-Julijske krajine, ki jo vodi odbornik Varisco, lit. meddeželno srečanje o letalskem prometu. DOLCA SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Zelo slab gospodarski razvoj zahteva takojšnje ukrepe vlade Pokrajinski svet se bo ponovno sestal šele po jesenskih upravnih volitvah - Zakaj odbornik za finance Sosič ni predložil v razpravo in obravnavo sklepa o pomoči Stalnemu slov. gledališču? Tržaški pokrajinski svet je imel sinoči zadnjo sejo pred jesenskimi občinskimi volitvami, ker je običaj, da se med volilno kampanjo prekinejo zasedanja. Uvodoma je predsednik Zanetti obširno poročal o opravljenem delu pokrajinske u-prave. Predsednik pokrajine je nato pre-čital daljšo izjavo v zvezi s splošnim tržaškim gospodarskim položajem, ki je nezadovoljiv, zaradi česar prihaja do soglasnosti pogledov, kaj je treba narediti in kakš ne gospodarske ukrepe je treba doseči. V tej zvezi gre predvsem za soglasnost s sindikalnimi organizacijami glede vprašanj pristanišča, pomorstva, industrije, zemeljskih in zračnih zvez. Zanetti je odločno obsodil zadnje primere nasilja, ki jih vedno povezuje »črna nit* žalostnih naslednikov fašizma, ki jih je treba politično in moralno izolirati. V zvezi s splošnimi gospodarskimi vpražnji je načelnik komunistične svetovalske skupine Golli zahteval odločnejše in enotne ukrepe uprav, ker je že običaj, da vlade niso skromne s predvolilnimi obljubami ki »paketi*, treba pa je ugotoviti, da se z »romanjem v Rim* nič ne opravi. Daljša razprava se je razvila okrog pobude doberdobske občine, da se enotno razpravlja o vojaških služnostih in o avtoportu. Pokrajinski svet je nato obravnaval številna vprašanja in sprejel dolgo vrsto sklepov, ki so imeli le delno upravni značaj, tako da se je seja zavlekla pozno v noč. Zanimivo pa je, da pokrajinski svet ni obravnaval predloga sklepa o jamščini za posojilo Stalnemu slovenskemu gledališču v višini 100 milijonov lir, kar je v pristojnosti slovenskega odbornika izvoljenega na listi SS inž. Milana Sosiča. Zanimali smo se za stvar in izvedeli, da je za ta sklep o-dločno celotna koalicija pokrajinskega sveta in torej svetovalci KD, PRI, PSDI, PSI, kot tudi logično opozicijski svetovalci KPI, da pa včeraj o predlogu niso mogli razpravljati in sklepati, ker tega sklepa odbornik za finance baje ni predložil v obravnavo pristojni komisiji, čeprav je sklep osebno pripravil predsednik pokrajine Zanetti. Očitno zelo čudno zadržanje slo- venskega odbornika za finance, Id I gaie je v tej zvezi dejal, da je baje v podobni zvezi ni prvo m glavni svet Artigiancassa sklenil ki zahteva javno pojasnilo, saj je znano, da je trenutno to edina možnost, da Stalno slovensko gledališče premosti najhujše finančne težave, ki ogrožajo njegov obstoj in zairadi katerih so igralci ter o-stalo osebje že prizadeti. povečati plafond s sedanjih na 1.350 milijonov lir. Repertoar operne sezone gledališča Verdi, ki je bil v glavnih obrisih znan že nekaj mesecev, je dobil z včerajšnjo tiskovno konferenco ravnatelja gledališča prof. Giampaola de Ferre značaj uradnosti, prisotnost župana Spaccinija pa je hotela dati dokaz, da občinska uprava ni brezbrižna do dejavnosti te tržaške gledališke ustanove. Pogled na repertoar priča, da so se njegovi sestavljavci zelo potrudili, da pa se bistveno niso odmaknili od tradicionalnih in že preizkušenih prijemov. Verdi in Wag-ner sta — po tradiciji temeljna kamna sezone, ob njiju pa je glavno mesto odkazano popularnim italijanskim operam, ki vedno privabljajo navdušeno občinstvo. Slovanska opera je dejansko zastopana le s Čajkovskega »Pikovo damo*, če kot tako ne štejemo še Stravinskega «Razuzdančevo kariero*, ki pred- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII|||imil||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ITHIIII|||||||||||ltlMllll||||||||l|||||||||||||,ll„l„Ml,,„„|n||l,lllll,ll|H,|„||||,lllll|millllllllllll||llllll NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA ODBORA SPREJET PRORAČUN ZA LETO 1973: DOHODKI BODO ZNAŠALI 84 MILIJARD Razprava o proračunu pred deželnim svetom se bo pričela novembra Istočasno bodo svetovalci obravnavali obračun za leto 1971 ■ Tudi v letu 1973 bodo imele prednost gospodarske in socialne naložbe Včeraj se je v Trstu sestal deželni tehnični odbor, kj upravlja sklenil podeliti vrsto prispevkov 37 podjetij (Artigiancassa). Odbor je skleni podeliti vrsto prispevkov 37 obrtniškim podjetjem iz naše dežele. Finančne operacije se nanašajo na skupno 303 milijone lir posojil. Doslej je tehnični odbor podelil deželni prispevek 103 finančnim operacijam, skupna vednost najetih posojil pa je dosegla 3( 7 milijonov lir. Predsednik odbora Trin- Kandidatna lista PSI Na Usti je tudi sedem slovenskih kandidatov Tržaška federacija PSI je sinoči uradno objavila kandidatno listo za volitve v občinski svet, za katero je tudi že zbrala zadostno število podpisov. Na kandidatni listi — na katero se bomo še povrnili — je vključenih naslednjih sedem slovenskih kandidatov: Marčelo Čok, Ivan Krizmančič, Marija Gabrovec por. Pahor, Dušan Hreščak, Marko Lah, Albin Magajna in Mario Magajna. TISKOVNA KONFERENCA RAVNATELJA PROF. GIAMPAOLA DE FERRE Enajst oper in en balet v sezoni gledališča Verdi Verdi in Wagner temeljni postavki ob popularnem italijanskem repertoarju Strawinskega novost cRazuzdančeva karieram - Slovansko opero zastopa Cajkov. skega «Pikova dama» - Lojze Spacal scenograf Smareglieve «Istrske svatben Deželni odbor je r.a včerajšnji seji sprejel proračun Furlanije-Ju-lijske krajine za poslovno leto 1973. V prvi polovici prihodnjega meseca naj bi se začela razp.ava o dokumentu pred deželnim svetom. Po pravkar sprejetem proračunu bodo znašali dohodki naše dežele v prihodnjem letu 84 milijard lir. Za primerjavo naj navedemo, da so bili dohodki po proračunih prejšnjih let naslednji: 1965. leta 28,5 milijarde, 1966. leta 38 mil., 1967. leta 55 mil., 1968. leta 53 mil., 1969. leta 57 mil., 1970. leta 55 mil., lani pa 64 milijard. Letos naj bi dohodki dosegli okoli 74 milijard lir. Kar zadeva predvidene izdatke, je deželni odbornik za finance Tri-pani naglasil, da je deželna uprava tudi za prihodnje leto skrčile na I potrebne za redno obratovanje. V minimum tako imenovane tekoče iz- hlevu bo prostora za 104 krave in IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlUIIItltniflllltllllllllHIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllMIinilllllllllMI NEDELJSKI OBČNI ZBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI Dr. Dolhar ponovno kandidat za izvolitev v občinski svet Protikandidat SL Borit Pahor na drugem mestu - Poročila predsednika Hareja, tajnika Štoke, odb. Dolharja in člana CRES Lokarja Nedeljski občni zbor Slovenske skupnosti je bil posvečen v prvi vrsti pripravam za letošnje upravne volitve in v tej zvezi odobritvi kandidatne liste ter volilnega programa, seveda pa je bil istočasno tudi redni pregled dela in prizadevanja Slovenske skupnosti v zadnji poslovni dobi. V uvodnem presed-niškem poročilu je dr. Zorko Harej obravnaval delo sveta Slovenske skupnosti in v tej zvezd navedel številna vprašanja, s katerimi so imeli opravka, navedel sodelovanje med strankami leve sredine, vprašanje skupnih nastopov vseh Slovencev in v tej zvezi govoril o možnosti stalnejšega organa narodnega odbora, ali narodnega sveta. Obsežnejše poročilo je imel tajnik sveta Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je, izhajajoč iz nekaterih stvarnih zahtev in med njimi predvsem zahteve po dvojezičnih napisih, tako pri nas kot na Koroškem, prešel na konkretno politično problematiko. Tudi dr. Štoka je v ospredje svojih izvajanj postavil skupne nastope, ko je bilo doseženo sodelovanje med vsemi Slovenci, ki so v skupni spomenici najprej predsedniku deželne uprave Berzantiju nato pa predsedniku vlade Colombu povedali skupne zahteve. Štoka je to pobudo označil za zgodovinsko pomembno. Dr. Štoka je obravnaval tudi vprašanje sodelovanja z matičnim narodom in je orisal razgovore s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Politični tajnik Štoka je nato okvirno govoril o sporazumih s strankami leve sredine in o stikih s slovenskimi organizacijami v zamejstvu in je v tej zvezi omenil pobudo, do katere je prišlo med uradnim razgovorom s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo pred političnimi volitvami, da bi bilo treba ustvariti študijski center, ki naj bi poglobljeno preučeval razna vprašanja, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost, oziroma je govoril o nadstrankarski strokovni komisiji za narodnostna vprašanja. Po orisu stališča SS na parlamentarnih volitvah, je dr. Štoka poudaril, da je treba ohraniti ozračje sodelovanja med Slovenci, zlasti ker nas vse zaskrblja nov kurz razvoja v Italiji, ki je prišel do izraza tudi med obiskom predsednika Leoneja v Trstu Dr. Dolhar je v svojstvu občinskega odbornika orisal pogosto zelo živahno šestletno delo v občinskem svetu, ko je prešel štiri faze delovanja najprej, kot član koalicije, nato v opoziciji in ponovno član koalicije ter končno kot odbornik, kar je odražalo raven odnosov, ki so se ustvarili s partnerji. Dr. Dolhar je podrobneje govoril o podpisanih sporazumih in nato tudi o dosežkih, ki so bili na občinski ravni doseženi na tej osnovi v korist Slovencev. Občnemu zboru so nato poročali še predstavniki štirih slovenskih občinskih uprav in predstavnik SS v CRES dr. Aleš Lokar. Na občnem zboru so nato odobrili šestdesetčlansko kandidatno listo, ki so jo »prvič sestali po posvetovanju in predlogih članstva in sekcij* in ki je razultat volilnega sporazuma s Slovensko levico in Slovensko demokratsko zvezo iz Trsta. Za razliko od SDZ predvideva sporazum s Slovensko levico podpiranje samo lastnih kandidatov. Sporazum tudi predvideva, da je prvih šest kandidatov navedenih po naslednjem vrstnem redu: Rafko Dolhar (SS), Boris Pahor (SL), Peter Udovič (SDZ), Franc Mljač (SLG-SS), Edmund Žetko (SL) in Zoran Sosič (SDZ). Ostali kandidati so navedeni po abecednem vrstnem redu. datke, in sicer z namenom, da bi si zagotovila čim več sredstev za gospodarske in socialne posege. Za take pobude so v proračunu namenili približno 65 od sto vseh razpoložljiv sredstev. Prihodnje leto bo dežela izdala za razne socialne, kulturne in športne posege približno 13 milijard lir. Če seštejemo pravkar navedeno postavko in sredstva, namenjena gospodarskim in drugim socialnim posegom, pridemo do zaključka, da je dežela namenila temu področju kar 80 od sto vseh razpoložljivih sredstev. Preostalih 20 od sto pojde za osebje in poslovanje deželnega aparata. Zanimivo je, da je deželna uprava dala v proračun, za prihodnje deželne volitve, izdatek v visim 900 milijonov lir. Proračun je to pot sestavljen tako, da njegove posamezne postavke upoštevajo skorajšnjo uveljavitev davka na dodano vrednost Odbornik Tripani pa je v tej zvezi dejal, da je država s posebnim odlokom dovolila deželam, da prilagodijo svoje finančno poslovanje novemu načinu o!>davčenja v roku štirih let. Deželni svet bo kakor rečeno vzel v pretres proračun za prihodnje poslovno leto proti koncu novembra. Istočasno bodo svetovalci razpravljali o obračunu za leto 1971. Deželno poslovanje se je lani zaključilo s primanjkljajem, ki pa so ga pokrili brez vsake težave, in sicer s finančnimi razpoložljivostmi iz prejšnjih poslovnih let. Deželna komisija odobrila načrt «Kraškega hleva» Deželna posvetovalna komisija za bonifike je na svoji zadnji seji med drugim odobrila tudi načrt za izgradnjo tretjega dela »Kraškega zadružnega hleva*, kj ga je vložila ustanova ERSA. Zadrugo »Kraški zadružni hlev* so ustanovili z namenom, da izboljšajo živinorejo v tržaški pokrajini: ustanova ERSA je že pred časom predložila načrt za prvi in drugi del gradnje sodobnega hleva, ki bo stal v Praprotu. Z odobritvijo zachjega dela, ki bo stal 110 milijonov 750 tisoč lir, bodo postavili vse naprave, ki so za mlečno centralo. Dežela je na podlagi deželnega zakona št. 16 iz leta 1967 krila 70 odstotkov izdatkov. • Včeraj je bila na Repentabru skupna seja pokrajinskih sindikalnih vodstev FILLEA - CGIL, FILCA - CISL in FENEAL - UIL. Skupščini je predsedoval Lazar, uvodno poročilo o obnovitvi pogodb in sindikalni enotnosti pa je ime' Degras-si. V razpravo so posegli tudi drugi udeleženci skupščine. iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiii DANES NA DUNAJU MltUIHtmillUIIIUHIItlllllMIIIIIIIHMIMailMIttll III. meddeželno srečanje rednem letalskem prometu Strokovnjaki se zavzemajo za novo redno zvezo z Dunajem - Odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine vodi odbornik za promet Varisco Na Dunaju bo danes m. letno srečanje o letalskih zvezah med Furlanijo - Julijsko krajino in sosednimi deželami, ki ga organizirata avstrijska zvezna zbornica za gospodarstvo in deželno združenje trgovinskih zbornic iz Furlanije -Julijske krajine. Prvi dve srečanji sta bili v Trstu (leta 1970) in v Zagrebu (lani): v njunem okviru je doslej prišlo do uresničitve tesnejšega sodelovanja med prometnimi in zlasti letalskimi organizacijami iz naše dežele, avstrijske Koroške, Slovenije in Hrvatske, in do vzpostavitve redne letalske zveze Ronke-Zagreb, ki jo opravlja hrvatsko podjetje Pan Adria ter redne zveze Ronke - Beograd (Alitalia). Na današnjem zasednju se bodo strokovnjaki posvetovali o nekaterih vprašanjih skupnega interesa in o zemljepisnih ter gospodarskih okvirih, v katerih naj se v prihodnje okrepi sodelovanje med sosednimi deželami. Posebno pozornost bodo posvetili rrtpžnostim za vzpostavitev nove redne zveze med Trstom oziroma Reko na eni ter Dunajem na drugi strani. Izhodišče nove redne proge naj bi bilo vsekakor v Ronkah. Zasedanja se bo med drugimi udeležil deželni odbornik za promet Varisco, ki bo zastopal predsednika deželnega združenja trgovinskih zbornic Mora. Prisotni pa bodo tudi predsednik videmske trgovinske zbornice dr. Marangone in predstavniki tržaške, goriške in pordenonske zbornice. Nadalje je najavljena prisotnost predsednika tržaške pokrajinske turistične ustanove in predstavnikov nekaterih potovalnih agencij iz naše dešei*. Fašistični izgredi med zborovanjem Seme v Drevoredu XX. septembra Sinoči je v Drevoredu XX septembra ob 17.30 go .oril senator Šema o tržaškem gospodarskem položaju, krizi trgovin in to povezal s fašističnimi nastopi, ki prav na tem drevoredu odganjajo kupce. Proti koncu zborovanja komunističnega senatorja so se pričeli zbirati fašisti, ki so delili letake z napisi »smrt komunizmu*, kričali fašistične parole in avigali roke. Očitno so skušali izzvati pretep, vendar so odločno nastopili komu nistični mladinci in delavci. Policija pa je fašistično razgrajanje mirno gledala in je samo skušala odvzeti fotoaparat fotoreporterju Unita. Med fašisti je bila tudi skupina, ki je pred dnev napadla dijake liceja Petrarca stavlja pravzaprav glavno in tudi najpomembnejšo noviteto za naše odrske deske. Končno bo prišla na Verdijev oder tudi opera italijanskega istrskega skladatelja Antonia Smareglie «Istrska svatba* (Nozze istriane), ki je bila že uprizorjena z velikim uspehom v Ljubljani. Posebnost uprizoritve te opere v Verdiju bo scena, ki jo bo pripravil Lojze Spacal. Wagnerjevo opero «Siefried* iz Nibelunškega cikla bodo izvajali solisti berlinske opere (med njimi tudi Jugoslovan Tomislav Neralič), Mozartovo opero «Figarova svatba* pa v glavnem solisti dunajske državne opere (med njimi tudi Jugoslovanka Oliviera Mi-ljakovič). Balet bo v letošnji sezoni zastopa] švedski baletni ansambel «Cullberg». Vodstvo gledališča Verdi je vložilo znaten napor tudi v tem, da si je zagotovilo vrsto odličnih italijanskih in tujih dirigentov in pevcev, od katerih naj navedemo le nekatere: Carlo Bergonzi, Piero Cappuccilli, Maria Chiara. Alessan-dro Maddalena, Hana Janku. Paolo Washington, Umberto Grilli, Magda Oliviero, Mario Petri, Karlo Košuta, Rafael Arie. Tomislav Neralič, Giorgio Casellato Lamberti, Cri-stina Deutekom itd. Posebnost letošnje operne sezone bo tudi v uvedbi pete predstave vsaj pomembnejših del. Peta predstava, ki bo v sobotah popoldne, bo namenjena predvsem delavcem in bo po močno znižanih cenah Sicer pa se bo sezona začela 10 novembra in zaključila 15. aprila Toda pajdimo po vrsti: Otvoritev sezone bo 10. nov. po tradiciji z Verdijem in sicer s »Plesom v maskah» (dir. Oliviero de Fabritiis). Sledile bodo (navajamo datume prvih predstav) 25. nov. Strawinsky — Brunu, kot da bi bil med njimi. O izletu v Dalmacijo, o veselem značaju in družabnosti, o nesebičnosti. Prav zaradi teh lastnosti so Bruna vsi cenili, posebno prijatelji se spominjajo pogovora, ki so ga začeli v soboto zvečer, a ga niso končali. Kruta u-soda je namreč v cvetu mladosti pretrgala nit življenja mladega, poštenega in zavednega fanta. Potrtim svojcem izrekamo globoko sožalje, tebi Bruno, pa naj bo lahka domača zemlja. B. R. Nesreča se je pripetila prejšnjo , soboto, malo po 23. uri, na konto-i velska rebri nekaj metrov pred ve- likim in ostrim ovinkom. Pertot se je peljal na lambreti s prijateljem, 19-letnim Riccardom Ticicem iz begunskega naselja »S. Nazario* po omenjeni rebri navzdol, ko je vozilo iz še nepojasnjenih vzrokov nenadoma zdr,milo na levo stran ceste in se prevrnilo. Nesrečna sku-terista, ki sta padla na cestni tlak, bi se mogoče rešila, ko bi ne prav v tistem hipu privozi! mimo s svojim avtom ford capri novejše tržaške registracije 41-letni Bruno Me-lazzi iz Ul. Locchi 50. Avtomobilist je sicer naglo zavrl, toda nesrečneža sta kljub temu prišla pod kolesa avtomobila, nato pa zaradi močnega sunka odletela do zida. Oba, ki nista imela vozniškega dovoljenja (lambreto jima je posodil prijatelj Mario Apollonio iz begunskega naselja »S. Nazario*) so z rešilcem RK takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ju s strogo pridr Žano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje. Nesrečni Pertot je predsinočnjim, kljub skrbni zdravniški negi, ob 23.15 podlegel poškodbam. s ki coni in v tovarn' Grandi Mo-tori pri Boljuncu, povc-cana na dvakratno višino in dosega danes 300 tisoč kub. m na dan. Od stare luke dalje se voda pretaka v smeri proti Žavljam po tradicionalnem vodovodu («By-Pass»> celotna dolžina novega voda od Štivana do Žavelj pa znaša 35 km, od tega 18 km po morskem dnu. Delo. ki so ga dokončali v 101 dnevu, je zahtevalo naložbo 5 milijard lir. Za zanimivo rešitev, da bi namreč izpeljali novi vodovod po morskem dnu namesto po kopnem, kar bi trajalo dalj časa, zahtevalo znatno večje naložbe, hkrati pa tudi vidno poseglo v naravno okolje obalnega področja od Devina do Barkovelj, sta se ogrela tako tržaška občina, kakor tudi mestno podjetje Acegat. Načrt je izdelal inž. Pistilli iz Neaplja (kateremu je župan Spac-cini sinoči izročil spominsko kolajno s srednjeveškim grbom tržaškega mesta), delo pa je izvedlo podjetje Montubi iz Milana. Zanimivo je, da ni inž. Pistilli za to delo zahteval nobenega honorarja, ampak je poskrbel za uresničitev te zamisli iz simpatije do Trsta, kakor je sam poudaril na sinočnji slovesnosti. Sama dela na gradbišči' pa je vodil Tržačan inž. Umari. Za novi tržaški vodovod, ki so ga položili na morsko dno s povsem novo tehniko, se zanimajo številna mesta v Italiji in tujini. Prav zato, je naglasil župan Spac-cini v svojem nagovoru pred začetkom predstave, je mestna uprava sklenila, da poskrbi za objavo u-streznega tehničnega materiala in za izdelavo dokumentarnega filma. Predsednik Acegata De Carli je orisal glavne tehnične značilnosti novega vodovoda in številnih pomožnih naprav na kopnem. Občinstvo je nagradilo s ploskanjem tako načrtovalce in izvršitelje dela, kot avtorja filma (M. Volpeja - Julia Cinematografica iz Trsta). Temu javnemu delu, ki je končno odvzelo Trstu naziv »žejnega mesta* za dobo, ki sega v prihodnje stoletje, je treba vsekakor priznati, da je bilo projektirano in uresničeno v rekordnem času, kar se zelo redko dogaja na našem področju. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIGI PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINO! prevod SMILJAN SAMEC kostumi MARIJA VIDAUOVA scena DEMETRIJ CEJ režija MARIO URŠIČ Jutri, 11. oktobra ob 20.30 (ABONMA MLADINSKI V SREDO — RED D) V četrtek, 12. oktobra ob 20.30 (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK — RED E) V petek, 13. oktobra ob 16. uri (IZVEN ABONMAJA) V soboto, 14. oktobra ob 20.30 (IZVEN ABONMAJA) V nedeljo, 15. oktobra ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI - RED F) SPOROČAMO CENJENIM ABONENTOM, KI ŠE NISO PREJELI ABONENTSKIH IZKAZNIC, DA JIH LAHKO DVIGNEJO JUTRI POPOLDNE PRED PREDSTAVO PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. - VPISOVANJE ABONENTOV IN PRODAJA VSTOPNIC OB DELAVNIKIH OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV. PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265. Prosimo cenjene abonente redov A, B in C, ki si še niso ogledali predstavo »Le premisli, Giacomi-no!», da pridejo na omenjeno predstavo v soboto 14. t. m., ker je še dovolj sedežev na razpolago. Šolske vesti Šola GLASBENE MATICE - Trst Otroški pevski zbor, ki ga vodi Janko Ban, bo imel tudi letos redne vaje v Kulturnem domu v Trstu vsako sredo ob 18. uri. Prva vaja bo jutri, 11. oktobra. Vljudno vabimo mlade pevce k številni udeležbi. Kino Včeraj-danes Danes, TOREK, 10. oktobra DANIJEL Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.29 — Dolžina dneva 11.14 — Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 18.29 Jutri, SREDA, 11. oktobra SAMO Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,9 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri 11 stopinj, zračni pritisk 1017,9 mb, rahlo pada, veter 10 km na uro, jugovzhodni, vlaga 86-odstotna, padavine 2,5 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17 stopinj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. oktobra se je v Trstu rodilo 13 ptrok, umrlo je 25 oseb. UMRLI SO: 88-Ietni Francesco Co-rona, 87-letni Antonio Strader, 80-lelna Maria Krajnec vd. Cesar. 67-letni Antonio Delneri, 77-letna Amelia Mal-lini, 78-letna Cesarina Furlan vd. Molinari, 86-Ietna Giorgia Caterina Bontempo por. Bartole, 50-letni Mario Cucut, 59-letni Bruno Vouk, 51-letni Giuseppe Bordon, 87-letni Radames Mohovich, 68-letna Maria Sebastia-nutti por. Fonda, 67-letni Giovanni Fe-riani, 66-letna Anna Brainich por. Co-bau, 83-letni Bruno Zom, 72-letna Giovanna Možina vd. Godnič, 72-letna Romana Čušina vd. Kus. 84-letni Giovanni Tramarini, 95-letna Melania Pa-doan vd. Kalin, 83-letni Arcangelo Magris, 19-letni Bruno Pertotti, 21-letni Giorgio Fonda, 89-letni Ciro Gar-zolini, 72-letni Luigi Zojer, 73-letni Renato Sottocasa. Nazionale 15.30 «Due ragazzi che si amano*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fetiice 15.30 «...e poi lo chiamarono il Magnifico*. Terence Hill. Barvni film. Eden 16.00 »La dama rossa uccide sette volte*, Barbara Bouchet, Ugo Pagliai, Marina Malfatti. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «La corsa della le-pre attraverso i campi*. Jean Louis Trintignant, Robert Ryan, Aldo Ray, Lea Massari. Barvni film. Excelsior 15.00 «Girolimoni* (R mo-stro di Roma). Nino Manfredi. Barvni film. Ritz 16.00 «11 caso Carey». James Co-bum, Jennifer 0’Neill, Dean 0’Her-l)'hy. Pat Hingle. Barvni film. Aurora 16.30 «10 ineredibili giorni*. Orson Welles. Barvni film. Impero 15.00 «Conoscenza camale*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Ti combino qualcosa di grosso*. Dean Martin. Barvni film. Capitol 16.30 «Un’apprezzato profes-sionista di sicuro avvenire*. Lino Capolicchio. Barvni film. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 »I vizi di una vergine*. Gaby Fuchs. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Agente 007. Una ca-scata di diamanti*. Sean Connery. Barvni film Vittorio Venelo 16.30 «Bianco e ros-so». Sofia Loren in Adriano Čelen-tano. Barvni film. Abbazia 16.00 «Pupe calde e mafia nera*. J. Cambridge, R. St. Jacques. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «L'uomo dal lungo fu-ciles, Les Baxter, Pierre Brice in Claire Reinold. Astra 16.00 «L’investigatore Marloive*. Kino Opčine 18.00 Zadnja ob 21.00 «La grande battaglia del Pacifico*. Izleti Slovensko planinsko društvo Trsi organizira od 3. do 5. novembra t- č izlet na Pohorje, kjer nam bo lepote tega kraja razkazoval Mirko Šoštarič iz Maribora. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi Maribor. Vpisovanje od 10. do 21. oktobra v Ul Geppa 9 pri Norci Zavadlal. PD »Slavko Škamperle* priredi enodnevni izlet 4. novembra v Logarsko dolino. Za vpis telefonirati na št. 70834 od 9.30 do 12.30 m od 17, do 20. ure. IŽUST OBRTNIKOV V KRANJ Obrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja organizira v nedeljo, 22. t.m. izlet obrtnikov v Kranj. Ogledali si bodo obrtniški sejem in prisostvovali modni reviji. Po kosilu pa si bodo ogledali še Kropo. Čebelarski muzej v Radovljici ter bivše .jetnišnice v Begunjah. Obrtniki, ki se želijo udeležiti izleta, se lahko vpišejo pri tajništvu Združenja, Ul. F. Filzi 8. vsak dan v uradnih urah. 0 Danes ob 18. uri bo na sedežu CISL v Ul. S. Spiridione sindikalna skupščina uslužbencev Acegata in drugih prevozniških podjetij. • Drevi ob 19.30 bo v krožku PSDI v Ul. Mazzini 44/1. javna konferenca, na kateri bo načelnik občinske svetovalske skupine PSDI Giorgio Cesare govoril o temi »Socialdemokrati v tržaški občini*. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) Dott. Gmeiner. Ul. Giulia 14: Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM Ai Cedro, Trg Oberdank 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Ali'Angelo doro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai due Lucci, Ul. Gmnastica 4: Miam. Miramarski Drevored 117 (Barkovlje). Potovalni urad «Aurora» priredi od 1. do 5. novembra izlet v Budimpešto. Cena 43.000 lir Vpisovanje se zaključi v petek. 13 oktobra. Vpisovanje in informacije: »Aurora*. Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243. SOŽALJE Ob tragični izgubi sina Bruna I« raža sekcija Zveze partizanov KoB' iovel družini Pertot globoko sožalje- Nenadoma nas je zapustil naš predragi BRUNO PERTOT Pogreb bo danes. 10. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti. Kontovel št. 284. Žalujoči: mama Norma, oče Just, sestra Majda, iv * m , Dino ^®Kent z družino in drugo sorodstvo Trst, 10. oktobra 1972 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006 Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded AVGUŠTIN PERDEC Pogreb bo danes ob 15.30 iz hiše žalosti, Medja vas št. M. Žalujoči: žena, sinova Alojz in Ivan z ženo Marijo, hčerki Zorka in Dragica z družinama, sestra Ernesta in drugo sorodstvo Medja vas, 10. oktobra 1972 ZAHVALA Vsem, Id so z nami na katerikoli način sočustvovali ob ia-guhi dragega moža in očeta dr. ALOJZA STEPANČIČA se toplo zahvaljujemo. Družina STEPANČIČ Sesljan, ZUrich, 10. oktobra 1972 GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ PRED PRIČETKOM POUKA NA REPENTABRU Ogorčen protest mater ob otvoritvi nove šole Peti razred se tišči v ozki kuhinji . Novo šolo si je ogledal tudi župan Guštin in zagotovil materam, da bo občinski svet razpravljal o njihovem protestu Včeraj se je na novi repentabrski osnovni šoli, ki stoji v neposredni bližini občine in otroškega vrtca, Pričel pouk na dokaj nenavaden način. Večja skupina mater otrok, M so se preselili iz stare šole na Volu v novo, je namreč že v soboto napovedala zasedbo šole, ker to-ta ne ustreza dejanskim potrebam, kljub temu, da je njena zunanja in notranja oblika zavidanja vredna. Včeraj, malo pred 8.30, ko bi se moral pričeti pouk, so se matere zbrale pred vežnimi vrati in sklenile, da si prej same ogledajo Poslopje, nato pa da primemo ukrepajo. V spremstvu učiteljic so si nato ogledale posamezne prostore, °d lepih in prostornih štirih učil a*® pa vse do ozke kuhinje, kjer f° namestili peti razred. Pogled v to razred spravlja res vsakogar v zadrego. Govorilo se je, da bi imel Peti razred pouk raje v zdravniški ambulanti, ki je prostornejša. Toda tudi ta rešitev je le začasna in seveda neprimerna. Skupaj z mate-rami sta si novo šolsko poslopje ogledala tudi repentabrski župan Mihael Guštin in občinski svetova-to°_.Roman Škabar, da bi poročala občinskemu svetu o negodovanju, to je nastalo ob odprtju nove šole. Mimogrede naj še povemo, da do pravega odprtja šole pravzaprav sploh ^ ni prišlo, saj so si učitelji K?t učenci in njihove, matere šele včeraj zjutraj prvič ogledali po-slopje. Zanimivo je tudi to, da ob Možitvi temeljnega kamna za zgraditev šole slovensko učiteljstvo ni odo povabljeno, sploh pa je bilo Cciteljici, ki si je med gradnjo sole hotela ogledati poslopje, prepovedano, da vstopi vanjo. Razumljiva, je zato, da prevladuje, tako med iiciteljskim osebjem ko med materami mnenje, da so odgovorne oblasti hotele zgraditi šolo skoraj na skriven način in io izročiti na-toenu, ko se v njej ne da tako reto>č nič več napraviti. . Med krajšo debato na hodniku s°to so nekatere matere izrazile PROSLAVA 25LETNICE GODBE «KRAS» Štiri godbe so v nedeljo sodelovale na veliki prireditvi v Doberdobu Po sprevodu po vaških ulicah je na Trgu sv. Martina sledil koncert Velika udeležba priča o priljubljenosti godb med našim ljudstvom Matere na šolskem hodniku z županom Guštinom mnenje, da bi dozidali poslopju še dva razreda, s čimer bi bil problem rešen. Predlog bi bil lahko sprejemljiv, toda do njegove dejanske uresničitve bi utegnilo priti šele čez kakšnih pet ali več let. Za zdaj bo pouk v novi šoli potekal tako, kot se je včeraj začel. Štirje razredi (trije slovenski in en italijan- ski) v učilnicah, en razred pa v kuhinji ali pa v zdravniški ambulanti. S to rešitvijo matere seveda niso zadovoljne, vendar pa pričakujejo, da bo njihov protest prišel do izraza tudi na seji repentabrske-ga občinskega sveta, ki bo nujno moral sprejeti nekatere ukrepe za boljšo funkcionalnost nove šole. iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiittiiii USPEL SLIKARSKI EX TEMPORE V TRNOVCI Žirija dodelila prvo mesto in pokal Borisu Zuljanu Nagrajena tudi dva otroka: Dario Švara in Fabio Villatore Lepa nedelja, jesen na Krasu ter ni so ljubeznivo odprli svoje borjače zanimivi in slikoviti kotički v vasi in olajšali slikarjem iskanje tem za Trnovci so botrovali uspehu tretje- njihova platna, vaški otroci pa so ga slikarskega tekmovanja ex tem-\ se kopičili okrog umetnikov in slepote na temo «Odkrivajmo kraške j dili njihovemu delu. vasi», ki ga je organizirala Kasta, i Potem ko so slikarji oddali svoje Po žigosanju platen so se slikarji, slike, se je zbrala žirija (Milko lotili dela, ki je bilo zaradi toplega jesenskega dne kar prijetno. Vašča- Saradi nezadostnega števila učencev so klopi postavili kar v šolsko kuhinjo Bambič, Riccardo Bastianutto, Lu-cio Minei iz Neaplja, Bruno Ponte ter Luciano Troianis) ter več kot eno uro razpravljala, kako podeliti nagrade. Medtem pa se je vas napolnila z umetniki in njihovimi družinami ter s prijatelji krožka. Žirija je takole razdelila nagrade: Pokal za prvo mesto je dobil Boris Zuljan; na 2., 3. in četrto mesto so se uvrstili Franko Volk, Zora Koren ter Claudio Villatore; dipki-me (5., 6. in 7. mesto) so prejeli Robert Kozman. Deziderij Švara ter Adriano Fabiani. Žirija je omenilg še naslednje slikarje: Emilia Pri-mossija, Marjana Kravosa, Alda Scaramello ter Enza Marija. Žirija je dodelila nagrade naslednjim diletantom: pokal za 1. mesto je šel Corradu Alzetti, plaketi za drugo in tretjo nagrado sta dobila Mirko Hrvatič in Mauro Travan, diplome pa Anamarija Slobez, Franko Pi~ ščanc in Majda Fischer. Bila sta nagrajena tudi dva otroka: Dario Švara in Fabio Villatore. F. F. »iiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Sodni epilog dramatičnega zasledovanja s streli zatožni klopi tržaškega kanskega sodišča (preds. Ligabue, “p Brenči, zapis. Mastromauro) P včeraj sedela 20-letni Walter ribani iz Ul. S. Pelagio 23 in letni Giuseppe Roveredo iz Ul. brini 36/1. Mladeniča sta 22. av-rjfto letos ponoči najprej ukradla rprioobil, nato pa z drznimi ma-večkrat ogrožala življenje n~t • ovMrev . policistov, ki so KaJkrat tudi ustrelili v zrak. Vse se je odigralo omenjeno noč Približno pol ure, od 2.40 do ne-bcz 3. uro Mladeniča sta pred . bt)°m v predor v Drevoredu XX. Ptombra ukradla fiat 124 pordenon-6 registracije. Med krajo ju je .Pazila neka ženska in tako te-orWnko obvestila agente letečega lini- kvesture. Avtomobilska po-rijska izvidnica, ki .jo je vodil pod-nik Steffč Ee je odpeljala pro-. Močenemu kraju. Med vožnjo U1- Giulia so agenti pri Trgu j. ontari Giuiiani zagledali temno-avto fiat 124. Za volanom av-h» 'toda je sedei mlajši človek z tte ,,rtoko ostriženimi lasmi, ob njem arngi mladenič, z dolgimi lasmi, . tečne barve. Podatki, ki jih (ta-beznanka malo prej posredovala tonemu podčasniku na kvesturi, f? Povsem ustrezali temnordečemu . ,u. katerega voznik je vozil do-mirno po Ul. Giulia. Zato je j^teasnik Steffč ukazal apuntatu orti, naj skuša zapeljati ob ternobil in ga ustaviti. Oba av-1 tedaj peljala po Ul. Marghe-zaradi česar je bil tak ma-skoraj nemogoč Ko pa se ‘‘a koncu ulice policistom le h' da bodo utegnili ustaviti ■toorcieč fiat, je njegov voznik tobo pritisnil na plin in ob cvi-f11 gum z naglim manevrom o-v Ul. Giulio. Očitno je bilo, da * isti ita, ®ver Ul l°čno enji teii 'n ———"• >'“-■■■“ j- — ’ ... tatova zavedala ,da jima testi slede in sc zato odločila dij.no akcijo, ki bi lahko ime-01 btole posledice. Pričelo se je naporno in dramatično zalo °vanje ki je imelo svoj epi-\ v Bošketu. 6 Pojdimo dalje. Voznik fiata 124 teedtem z blazno vožnjo pri- peljal do Rotonde pri Bošketu. Policijski avto je najprej skušal dohiteti fiat, ker pa mu to ni uspelo, ga je prav tako z blazno vožnjo, ki jo premore le taka prenarejena giulia, prehitel, nato pa je La Porta z naglim manevrom zapeljal ob fiat in ga skušal potisniti ob pločnik. Tu se je pordenonski avto res ustavil. Vse je kazalo, da bo zasledovanja konec — policista sta medtem že izstopala iz avta in se počasi bližala fiatu 124 — ko je trmasti voznik ukradenega avta, Ger-mani, z naglim, skorajda nemogočim manevrom najprej prestavil vozilo v vzratno vožnjo, nato pa zdrvel dalje za nekaj metrov proti Bošketu. Da je bil manever res divji, kažejo tudi naslednje okoliščine. Fiat je namreč med kratko vožnjo nekajkrat zavozil na desno in levo tako, da se je enkrat celo nagnil za nekaj stopinj z levimi kolesi navzgor nato pa bočno oplazil dva parkirana avtomobila. Potem se je ustavil s prednjim delom obrnjenim proti Ul. Giulia. Agenta sta spet izstopila iz avta in se — to pot z naperjenimi samokresi — odpravila proti ustavljenemu fiatu. Prepričana sta bila, da sta tatova opustila drzen načrt pobega. A spet sta se motila, tokrat za tvegano ceno lastnega življenja. Voznik u-kradenega pordenonskega fiata je namreč naglo in v hipu pritisnil na plin ter skušal podreti policista. Ta sta se s hitrim skokom ognila gotovi smrti. Avtomobil je nato pričel drveti spet proti Ul. Giulia. podčastnik Steffč in apuntat La Porta pa sta sklenila resno obračunati z nepridipravoma. Prvi je sprožil v zrak in proti avtomobilskim gumam drvečega avtomobila dva strela, drugi pa kar sedem. Toda niti eden od deveti^ strelov ni zadel zračnic. Spet se je pričelo dramatično zasledovanje, v katero se je vključila tudi avtomobilska izvidnica karabinjerjev, končalo pa se je, vsaj z avtomobili, na vogalu Ul. Giulia z Ul. Margherita. Tatova sta tu izstopila iz avta in najprej po Ul. Margherita, nato po Ul. Pindemonte, stekla po stopnišču ter izginila v Bošketu, med gostim drevjem. Podčastnik Steffč je ta koj spoznal da sam. pa čeprav s pomočjo karabinjerjev, ne bo mogel izslediti tatov. Zato mu je centrala takoj poslala še dve avtomobilski izvidnici. Agenti in karabinjerji so se tako razdelili v tri skupine in skušali zajeti nepridiprava v obroč. Mladeniča je skupina agentov, ki jo je vodil podčasnil: Steffč, ulovila prav v hipu, ko sta hotela steči s steze v Bošketu pri botaničnem vrtu, na glavno cesto oziroma preko nje spet v gozd. Golobradca, ki nista bila pri prvem tatinskem podvigu, sta se pustila mimo vkleniti, med zasliševanjem v uradih letečega oddelka pa sta dalj časa trmasto molčala in naivno zanikala vse, celo tatvino avtomobila. Končno je najmlajši od dvojice Roveredo, le klonil in «u-radno* priznal vse. Tako Germanija kot Rovereda so prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine, kršitve členov cestnega zakonika ter upora javnemu funkcionarju. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za Germanija za obtožbo tatvine in upora javnemu funkcionarju skupno 3 leta zapora in 100 tisoč lir denarne kazni, za kršitev nekaterih členov cestnega zakonika najnižjo globo, za poškodovanje parkiranih avtomobilov pa oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Za Rovereda je predlagal, naj mu sodni zbor odpusti, ker je obtoženec se mladoleten. Branilec odv. Gioac-chini pa se je potegoval za razne oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov ter za najnižje kazni. Sodniki so skoraj v celoti sprejeli tožilčev predlog. Germanija so obsodili skupno na 2 leti, 4 mesece in 10 dni zapora ter 60 tisoč lir denarne kazni za obtožbi tatvine in upora javnemu fukcionarju, za kršitve nekaterih, členov cestnega zakonika pa na 10 dni pripora in 41 tisoč lir globe Kar zadeva Rovereda so v celoti sprejeli tožilčev predlog ter odredili njegovo izpustitev iz zapora V nedeljo je bila v Doberdobu, na dvorišču pred osnovno šolo, veličastna proslava ob priliki 25-let-nice godbenega društva «KRAS». Poleg domače godbe so sodelovale še godbe na pihala iz Vogrskega, Nove Gorice in Turjaka. Že v popoldanskih urah so vse štiri godbe priredile po vaških u-licah promenadni koncert in se nato zbrale na dvorišču pred osnovno šolo, kjer je bila velika množica ljudi iz goriškega Krasa in sosednjih furlanskih vasi, kar priča, da vlada med ljudstvom veliko zanimanje za to zvrst glasbe. Med občinstvom so bili prisotni doberdobski župan A. Jarc in podžupan Černič, bivši kapelniki domače godbe Neri, Mania in Scarpa in edini preživeli član Godbenega društva Doberdob, ki je bilo u-stanovljeno leta 1911, Ivan Jelen. Župan Andrej Jarc je jubilantom prinesel čestitke doberdobske občinske uprave, se jim zahvalil za požrtvovalnost in jim želel še mnogo let plodnega dela. čestitke je godbi poslalo tudi domače prosvetno društvo «Jezero». Godba na pihala iz Nove Gorice je ob zaključku prireditve podarila dober-dobski godbi spominsko plaketo z mestnim grbom. V imenu godbe na pihala «Kras» je prisotne pozdravil domačin Jože Jarc. Zahvalil se je vsem tistim, ki so v teh 25 letih, na kakršenkoli način pomagali društvu in mu omogočili tako plodno delovanje. Prav posebno pa ustanoviteljem — učiteljici Bianki in kapelniku Giu-stu Neriju, ki je godbo poučeval skoraj 20 let, bivšim kapelnikom Mania in Scarpi in prof. Silvanu Križmančiču, ki sedaj vodi ansambel. Nato je omenil kulturno prosvetne in športne tradicije Doberdoba, ki segajo v prva leta tega stoletja: bralno in pevsko društvo «Jezero», ki je nastalo leta 1906 in je delovalo le nekaj let: godbeno društvo Doberdob, ustanovljeno leta 1911 -12, ki je imelo prvi nastop 1. maja 1913 v Doberdobu in je uspešno delovalo do leta 1925, ko je fašistična diktatura zatrla njeno delovanje z nemogočimi zahtevami (vključitev v program zloglasne «Giovinezze»); v istem času je nastalo tudi Sokolsko društvo, ki je imelo svoje prostore, o-premljene s telovadnim orodjem, v sobi gostilne Mihaela Perica; leta 1921 je nastal Ljudski oder, leta 1926 pa Dramsko in pevsko društvo. Vsa ta društva so, zaradi fašizma, prenehala z delovanjem v letu 1927. V septembru, leta 1947 so domači fantje, na pobudo učiteljice Bianke, obnovili domačo goc.bo na pihala in jo preimenovali v godbeno društvo «Kras». Čeprav so v imamo že prve znake, da se bo glede tega v bodoče izboljšalo. V zadnjih letih se je finančno stanje godbe precej spremenilo. Poleg prispevka doberdobske občinske uprave in deželne ustanove (slednji je še vedno simboličen), domača godba dobiva finančno podporo vsedržavne zveze godb na pihala ANBIMA, ki ji omogoča, da vsako leto prireja glasbeni pouk za mladince. Letos obiskuje ta tečaj nad 30 mladih fantov. Upajmo, da bo v prihodnjih letih pristopilo h godbi veliko število mladincev iz Doberdoba in sosednjih vasi in da se bo društvo še okrepilo in še pridobilo na kakovosti. Dolžnost nas vseh je, da društvo moralno in finančno podpremo, da bo lahko tudi v bodoče nemoteno delovalo in se razvijalo. Po uvodnem govoru je sledil koncert. Godba na pihala iz Vogrskega, je pod taktirko kapelnika Severina Marvina zaigrala podpuri opernih arij in venček narodnih. Godba iz Nove Gorice, ki jo vodi Robert Bonč, pa je izvedla simfonično koračnico «Eroica», narod- no «Morje Adrijansko* in uverturo «Sutjeska»; gosti iz Turjaka so pod vodstvom Nerea Cosola zaigrali simfonično koračnico »Mare Azzur-ro», fantazijo iz Vesele vdove in simfonijo «Ita!ijani v Alžiru». Zadnji so nastopili pod taktirko prof. Silvana Križmančiča Doberdoba s fantazijo »Umbrijska pomlad* in simfonijo «Praznik na podeželju*. Koncert se je zaključil s skupnim nastopom vseh štirih godb, ki so zaigrale koračnici «Liverpool» in «Autocentro» in slovensko skladbo «Narodni heroj*, ki je navdušila občinstvo in so jo morali ponoviti. Po koncertu se je občinstvo zadržalo na prazničnem prostoru in se po želji okrepčalo z jedačo in pijačo. Bodisi prireditelji kot občinstvo je bilo zadovoljno nad izrednim uspehom proslave, ki je privabila toliko ljubiteljev godbe na pihala. Na zadovoljstvo vseh so po Doberdobu odmevali akordi koračnic in slovenskih narodnih pesmi. Upajmo, da bo v bodoče še prišlo do podobnih srečanj, ki po pomenu segajo izven krajevnih meja. E- J- SINOČI NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Svetovalci so dolgo razpravljali o gospodarskem položaju na Goriškem Krizo je mogoče zaslediti na vseh področjih . Chiarion (KPI) je obširno razčlenil vzroke gospodarskega zastoja Gospodarski položaj goriške občine je bil včeraj glavna tema debate občinskega sveta, ki je zaradi obšimosti problema sklenil nadaljevati razpravo na eni prihodnjih sej. Župan De Simone je ob začetku podal poročilo o gospodarskem položaju v Gorici, o industrijskem razvoju, o trgovini in tudi o kulturni dejavnosti, komunistični svetovalec Chiarion pa je v dolgem in izčrpnem govoru skušal prikazati vzroke gospodarske krize na vseh področjih v naši občim. Položaj je povezal in uokviril v vsedržavno krizo, do katere je prišlo zaradi pomanjkanja energičnosti in stalnega premika v desno današnje vlade, ki ne razume in noče rešiti problemov in ugoditi zahtevam delavcev. Chiarion je dejal, da so vsi proizvodni sektorji v Gorici v kritičnem položaju. Število delovne šale stalno pada, četudi je proizvodnja narasla, to pomeni, da je krivda v obnašanju delodajalcev, ki nočejo tvegati in se bojijo za svoje zaslužke. Gorica, je nadaljeval govornik, bi morala po svojem geografskem položaju bita privilegirana. Razvoj našega gospodar- GORIŠKA SI ISCE SVOJ PROSTOR Trgovinska zbornica razpravljala o ključnih gospodarskih vprašanjih Stvarne pobude okoli ESPOMEGO, urejevanja obalnega področja, pristanišča v Tržiču, železniškega prehoda in zakona o prosti coni Izdelava načrtov za področje v Ul. della Barca, kjer bodo zgradili nov razstavni prostor ESPOMEGO (zagotovo bo dograjen v letu 1974) je bila glavna tema razglabljanja odbora trgovinske zbornice v Gorici v zadnjem času. Gre za pobudo, ki veliko pomeni pri usmerjanju naših gospodarskih gibanj in je zato razumljivo, zakaj so ji na zbornici odkazali prvo mesto Prostorsko planiranje morske obale ob izlivu Soče ie bila druga tema, s katero se je soočil odbor. Urbanistu arhitekti} Lucianu D\ £o-pru so naročili izdelavo ustrezne študije. Zbornica bo gradivo za o-kroglo mizo posredovala strokovnjakom/ Poglobili se- bodo v zgodovinske demografske, gospodarske, urbanistične in socialne probleme našega primorja ter jih uskladili z razvojnimi potrebami celotnega obmorskega prostora nase dežele, tako na Tržaškem kakor tudi v spodnji Furlaniji. Poglavitni namen te pobude je. zajamčiti gospodarski in družbeni razvoj, istočasno pa obvarovati naravo pred uničenjem. Odbor trgovinske zbornice je navezal vrsto stikov s strokovnjaki, vasi obstajale že tradicije, je moralo društvo premagati marsikatero ^u.u,ur JC' zaj£U,““ težavo finančnega in tehničnega drL,zben’ razv°J- istočasno značaja. Več kot 20 let so člani -godbeniki z mesečnimi prispevki vzdrževali društvo, plačevali učitelje (honorar je bil v pravem pomenu besede le simboličen, saj ni kril niti potnih stroškov), kupovali inštrumente, učbenike in druge potrebščine, kar pa ni majhna stvar. Razen skromne podpore doberdobske občinske uprave niso od drugih ustanov dobili ničesar. Le s požrtvovalnostjo in zares dobro voljo so lahko premagali vse težave. Mislimo, da ne pretiravamo, če trdimo, da tudi slovenske osrednje prosvetno-kulturne organizacije niso polagale prevelike važnosti na domačo godbo na pihala in mogoče niso razumele njene vzgojne in kulturne vloge, zlasti če pomislimo, da je godbeno društvo «Kras» edina slovenska godba na pihala na Goriškem. Prav zaradi tega bi zaslužila večjo moralno, če ne finančno podporo. Upajmo, in danes da bi z nadaljnjim vlaganjem okrepili tržiško pristanišče Portorosega. Inženir Morelli je po navodilu zbornice sestavil poročilo o važnem vprašanju za naše gospodarstvo, ki zadeva usposobljenost železniškega mejnega prehoda Gorica — Nova Gorica za blagovni promet s tretjimi državami. Strokovnjak je naš železniški mejni prehod obravnaval v sklopu ostalih podobnih prehodov na področju naše dežele. Usposobitev našega kolodvora za višje naloge ni koristna samo za goriško, ampak tudi za deželno in vsedr žavno gospodarstvo. Odborniki so zahtevali posredovanje deželnih oblasti, Ja bi v okviru preosnove poletov .ATI z romskega letališča, ki je odvzela letališču štiri dnevne polete, ostal režim poletov nespremenjen, kakor to izhaja iz načrtov konzorcija julijskega letališča. Odborniki so 4- oktoora poslušali poročilo prof. Forteja o prosti eoni, ki bo zapadla 31. decembra 1973. leta. Z njim so se sporazumeli, da bo izdelal novo študijo, ki bo upo števala določila Evropske gospodarske skupnosti, brez katerih ne bo fiiiimMiiiiiMiHiimiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimmaiiiiiiiiiiiiiii NESPORAZUM V POKRAJINSKI UPRAVI Socialisti za moderno zdravljenje v umobolnici Do polemike je prišlo po časopisnem članku odbornika za zdravstvo - Goriška KD obsoja Basaglijeve metode zdravljenja/ mogoče začeti učinkovite akcije za nadaljevanje režima ugodnosti v korist našega mesta in Sovodenj. Odbornik Lupieri se je prof. For-teju zahvalil za izčrpno poročilo, ki so ga poslušali predstavniki Gorice in Sovodenj, ter poudaril njegov prispevek za skupno akcijo političnih in gospodarskih dejavnikov, ki naj zagotovijo nadaljevanje sedanjih ugodnosti, da odpravijo chan-dicap*, ki je nastal v Gorici zaradi njenega geopolitičnega položaja. Položaj v tovarnah SAFOG in (IMG Znano je, da je prišlo v zadnjem času do krize v dveh goriških tovarnah, SAFOG in OMG, ki zaposlujeta skoro v celoti moško delovno silo. Pred dnevi so se sestali člani tovarniških svetov obeh tovarn skupno z zastopniki treh kovinarskih sindikatov. Preučili so položaj tovarn, Her grozi nezaposlenost in tudi ustanovili študijsko komisijo, ki bo položaj v obeh tovarnah skrbno preučila. stva bi bilo treba usmeriti v glavnem v dve smeri, v trgovino in industrijo. Vendar je potrebno za tak korak politične volje. Chiarion je kot oviro pri ekonomskem razvoju omenil tudi vojaške služnosti, ki ne škodijo samo v ekonomskem ampak tudi v drugih smislih. S tem v zvezi je pozval občinski svet, naj bi se z delegati, ki se bodo udeležili deželne konference o vojaških služnostih, zavzel jasno stališče v korist rešitve tega problema. Govornik je nadalje še specifično razčlenil položaj raznih industrij in trgovine na Goriškem ter predlagal v odobritev resolucijo. Več o tem bomo poročali v jutrišnji številki. Priletni mopedist podlegel poškodbam V goiriški bolnišnici je včeraj umrl 66-letni Degano Detalmo, ki je bil v domu onemoglih v UL Brigata Re. Moški se je 27. septembra hudo ponesrečil z mopedom v Ul. Montecucco. Vzroki nesreče niso še znani, vendar kaže, da je Detalmo padel zaradi nenadne slabosti. Razna obvestila Na šolski skrbništvih in šolskih nadzomdštvih v deželi potrebujejo tajnike. Tekst natečaja je bil objavljen v Uradnem listu letošnjega 30. septembra. Zainteresirani se lahko podrobneje o stvari pozanimajo na prefekturi. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 22. oktobra avtobusni družinski izlet na otok Cres. Prepeljali se bodo na otok s trajektom, ki odpotuje iz Brestova. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 2495. Prispevki Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici daruje N. N. 1.000 lir. Kino So morda na vidiku nesporazumi med socialisti in krščanskimi demokrati v goriški pokrajinski u-pravi? Tiskovni urad goriške federacije PSI nam je včeraj poslal poročilo, v katerem tajništvo federacije in svetovalska skupina Godba »Krasu med nedeljskim koncertom PSI v pokrajinskem svetu zavzema ta kritično stališče do odbornika za zdravstvo v zvezi z njegovim javnim stališčem do vprašanj umobol-nince. Omenjeni odbornik je namreč objavil v neki goriški reviji daljši članek o novih metodah zdravljenja v goriški umobolnici, v ten članku je zelo kritičen odnos do zdravstvenih metod prof. Ba-| saglie. Tajništvo federacije PSI in svetovalska skupina menita, da je treba s sedanjimi metodami zdravljenja nadaljevati, čeprav je prišlo včasih do težav operativnega značaja. Vsekakor se morata o metodah zdravljenja izreči edina pristojna organa, t. j. pokrajinski svet in pokrajinski odbor. Ta pa sta do sedaj dala popolno podporo novim metodam zdravljenja, kar je še posebej poudaril, je rečeno v tiskovnem poročilu PSI, predsednik pokrajine dr Chientaroli na mednarodnem seminarju o umskih boleznih, ki je bil v Gorici junija 1970. Takrat je predsednik pokrajinske uprave dejal, da je metoda zdravljenja profesorja Basaglie pozitivna in da je imela precejšen odziv v svetu. Novus,oiisKu godba priba ju na slavje LJube, duhcev Z avtom s ceste pri Gabrjah V nedeljo popoldne sta se z giulio peljala iz Trsta proti Gorici 24-letni Lurio Capello, doma iz Devina, Štivanska ulica 10, ki je šofiral avto in 22-letni Renzo Ierini iz Štivana št. 22. Približno 100 metrov pred prvimi hišami v Gabrjah je Capello iz nepojasnjenih vzrokov zavozil na desno stran cestišča, tako da je avto zavozil čez majhen hribček in se prevrnjen ustavil precej globoko pod cesto. Oba ponesrečenca so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so Capellu ugotovili poškodbe na glavi in te>-lesu ter ga zadržali na zdravljenju za 15 dni, njegovega prijatelja so pa zaradi poškodbe na desnem ramenu pridržali za 7 dni. • Za danes napovedana stavka kovinarjev je bila odpovedana. V zameno bodo danes zjutraj v vseh tovarnah kovinarske stroke na Goriškem notranja zborovanja delavcev, kjer bedo sindikalisti obrazložili zahteve v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. • Na goriški trgovinski zbornici je vsak dan od 9. do 12. ure odprt urad, v katerem je moč predložiti prošnje za priznanje patentov o industrijskih ali drugih izumih. Gorica VERDI 17.00—22.00 «Gli ordini sono ordini*. M. Vitti. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CORSO 16.45—22.00 »Milano calihro 9». G. Moschin in B. Bouchet. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 16.30-21.30 «11 treno*. B. Lancaster in P. Scofield. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «La stir-pe di Caino*. D. Reed in S. Ca-reddu. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. VITTORIA 17.30 — 22.00 «Decameron proibitissimo* (Boccaccio mio. statti zitto). F. Agostini in B. Beami. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. i rži c AZZURRO Zaprto. E'XCELSIOR 16.00-22.00 «Domenica, maledetta domenica*. P. Finch. Barvni film. PRINCIPE 16.30—22.00 tDecamerone proibitissimo*. Barvni film. Vodo (.on SOČA (N. Gorica) «Junaki Shervvood-skega gozda*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) »Maščevanje Hannie Coulder*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE «čmi gusar*, italijansko-špan-ski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DESKLE «Ko osem zvonov zazvoni*, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. Čimprej prijaviti novf cene za gostinske storitve Pokrajinska turistična ustanova v Gorici opozarja lastnike hotelov, penzionov in prenočišč, da zapade 15. oktobra rok za predložitev novih tarif za prihodnje leto 1973. Kdor ne bo najavil novin cen bo podvržen kazni, njegovi ceniki pa se ne bodo smeli v prihodnjem letu spremeniti. ||■tUIII|||||||||||||||||||UI|l||||l|l|||||||ll|l|ll||IIIIU||||IIll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||UUIIIIIIlllll•• OKROŽNO SODIŠČE V GORICI DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. št. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves aan in ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli. tel 72-340 Na Travniku je hotel objeti in poljubiti dekle Mladenič iz Kobarida je tvegal tri leta zapora Pred okrožnim sodiščem v Gorici so obravnavali zadevo 24-letnega Vladimira Fona iz Kobarida, Smast 29, ki se nanaša na dogodek v Gorici meseca decembra 1970. V obtožnici je rečeno, da je hotel Fon dne 3. decembra 1970, ko se je mudil v Gorici ter je šel po Travniku mimo trgovine Rovis, objeti in poljubiti prodajalko iz te trgovine Ljubico Butkovič iz Sovodenj, ko je ta čistila pločnik pred trgovino. Dekle se je takoj umaknilo v trgovino, gospodar Rovis pa je telefoniral policiji in zahtevaj njen poseg. Policija je kmalu prišla, toda Fon se je medtem že oddaljil. Na osnovi izjav Butkovi-čeve in njene prijateljice, ki je zaposlena v bližnji trgovini, je policija dobila točen opis ognjevitega Romea in ga kmalu izsledila ter zaslišala. Fon pa je odločno zani- kal, da bi objemal in skušal poljubiti kakšno dekle na Travniku. Ker pa so priče, ki so jih zaslišali, trdile nasprotno in izjavile celo, da je nadlegoval dekleta tudi na Verdijevem korzu in v Ul. Oberdan, so ga prijavili sodišču. Pri razpravi obtoženec ni bil prisoten in ga je uradno zagovarjal dr. Valentinis. Državni tožilec je zahteval za Fona tri leta zapora, sodišče pa je upoštevalo, da za njegovo krivdo ni bilo točnih dokazov in ni nobeno prizadeto dekle nastopilo v vlogi tožeče stranke. Zato je fanta oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Vsekakor pa mu bo to služilo kot opozorilo, kaj vse ga lahko doleti pri takih ognjevitih izkazovanjih svojih čustev dekletom. Drž. tož. dr. Pascoli; preds. dr. Bassi, sodnika Mangoni in Marinelli. 10. oktobra 1972 POMEMBNEJŠI DATUMI V PLODNEM ŽIVLJENJU Od prvih verzov in zapora do vedno plodnejšega ustvarjanja in vedno višjih priznanj - Njegova dela se berejo v 22 jezikih Ivo Andric, ki je leta 1961 dobil najvišje priznanje, kar jih more dobiti kak literarni ustvarjalec, Nobelovo nagrado za književnost, slavi danes visok tivljeniski jubilej — 80. rojstni dan. Osemdeset let je dolga doba, vendar smo že večkrat poudarili, da neka doba ni dolga le po tem, ker dolgo traja, pač pa bolj po tem, kar se med tem zgodi. In doba Andricevih 80 let je zares dolga doba. O tem, posredno, priča tudi njegova Nobelova nagrada. In to dobo bomo skušali prikazati preko določenih življenjskih in drugih datumov, ki so se nanizali v osmih desetletjih njegovega življenja. Ivo Andric se je rodil na današnji dan pred 80 leti v Travniku. Potem ko je končal osnovno šolo v Višegradu in 1911. leta maturiral na sarajevski gimnaziji, je že objavil nekaj svojih pesmi v reviji »Bosanska vila* Leta 1914, torej še pred prvo svetovno vojno, smo njegove poezije mogli zaslediti v antologiji »Hrvatska mlada lirika*. Istega leta, v zimi, pa je bil Andric v zaporu. Bil je namreč član tiste organizacije rodoljubov »Mlada Bosna*, katere član je bil tudi Gavrilo Princip, katerega sarajevski atentat je bil povod za izbruh prve vojne. Avstro-ogrske oblasti so ga zato aretirale in zaprle najprej v Splitu, nato v Šibeniku, končno v Mariboru, naslednjega leta po konfinirale v vasi Ovčare-vo blizu Travnika, pred koncem leta 1916 pa v Zenico, od koder so ga leto pred koncem vojne izpustili zaradi amnestije Komaj se je vojna končala, je Ivo Andric izdal Zagrebu svojo prvo knjigo in sicer zbirko »poetsko meditativne proze* «Ex Pon-to*. Hkrati se Ivo Andric, s skupino sodelavcev in somišljenikov loti revije »Književni jug*. Leta 1919 Ivo Andric diplomira v Gradcu, kjer je študiral slovanske književnosti. Čeprav se ukvarja s študijem in z urejanjem »Književnega juga*, ne zanemarja svojega ustvarjalnega dela. Že 1920. leta sta izšli njegova druga knjiga z naslovom »Nemiri*, koj zatem pa daljša povest »Put Alije Djerzele-za», ki jo je umetnostni kritik Milan Bogdanovič ocenil kot »majhno veliko delo*, hrvaški književnik in kritik Gustav Krklec pa je za isto delo že tedaj zapisal, da »zasluži posebno pozornost, kajti to delo odpira novo perspektivo avtorjevega nadaljnjega razvoja in ustvarjanja*. Leta 1924 je Ivo Andric branil na univerzi v Gradcu svojo tezo »Razvoj duhovnega življenja v Bosni v času turške oblasti* Snov, ki jo je obdelal za doktorski naslov na graški univerzi, bo v precejšnji meri snov njegovih poznejših literarnih del. Isteg.; leta pa je Ivo Andrič objavil pri Srbski književni zadrugi zbirko svojih pripovedk. To njegovo uveljavljanje v literaturi mu je pripomoglo, da so ga že 1926. leta sprejeli kot dopisnega člana Srbske akademije znanosti. Medtem je Ivo Andric stopil v jugoslovansko diplomatsko službo in kot uradnik ali funkcionar preživel na raznih konzulatih in poslanstvih v Rimu, Bukarešti, Madridu in Ženevi, ves_ čas svoje diplomatske kariere, začetek druge svetovne vojne in napad na Jugoslavijo je dočaka! na jugoslovanski ambasadi v Berlinu kot diplomatski predstavnik Jugoslavije. Takoj zatem se je vmil v Beograd in se umaknil v zasebno življenje, kjer pa ni ostal križem rok, pač pa veliko ustvarjal, hkrati pa se idejno opredelil za narodnoosvobodilno borbo, tako da je bil pri prvih volitvah po vojni izvoljen v ljudsko skupščino Bosne in Hercegovine. Leta 1945 pa je izšel tudi plod njegovega literarnega ustvarjanja v času dolge druge svetovne vojne. Že leta 1945 so namreč izšli trije njegovi roman; in sicer »Travniška kronika*, «Most na Drini* in «Gospodična». Naslednjega leta, 1946, je Ivo Andrič dobil že visoko priznanje. Odbor za kulturo in umetnost mu je dal najvišjo nagrado za njegov roman »Most na Drini*. Dve leti pozneje so izšle njegove »Nove pripovedke*, istega leta je izšlo še «Seme iz Kalifornije*, naslednjega leta pa zbirka zgodb in pripovedk iz bosanskega življenja z naslovom »Veletovci*. Je to doba bogatega življenja, saj vsako leto je Ivo Andrič objavljal kako svoje obsežnejše delo: že 1950. leta izide zbirka zgodb «Zlostavljanje*, istega leta izide študija »O Vuku kot pisatelju*, dve leti pozneje izide njegova študija «0 Gavru Vučkoviču*, hkrati pa tud; zbirka zgodb »Pod gradičem*. Ob tolikšnem ustvarjanju je povsem naravno, da se mu odpirajo vsa vrata. Leta 1951 so Iva An-driča sprejeli za dopisnega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, dve leti pozneje pa ga je sprejela za svojega dopisnega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Srbska matica pa mu je leta 1954 objavila novo veliko delo »Prekleto dvorišče*. Leta 1956 je Ivo Andrič dobil najvišje jugoslovansko literarno priznanje. Zveza književnikov Jugoslavije mu je podelila najvišjo nagrado za njegovo življenjsko delo. Beograjska založba »Prosveta* je v sodelovanju s sarajevsko založbo »Svjetlost* objavila Andričeva »Izbrana dela* v štirih knjigah. Beograjska založba »Prosveta* izda hkrati tudi njegovo zbirko zgodb «Panorama». Leto kasneje izidejo pri zagrebški »Mladosti* njegove pripovedke s skupnim naslovom «Lica» — «Osebe». Končno, leta 1961, sledi na j več je priznanje — Nobelova nagrada, ki je ponesla v svet sloves njegove literature in njegove domovine, v zvezi s čimer je Ivo Andrič pred enajstimi leti na večerji, ki jo je švedska akademija pripravila Nobelovim nagrajencem v Stockholmu, v odgovor na čestitke, med drugim rekel: «Moja domovina je zares mala dežela med svetovi, kot je dejal neki naš pisec, in to je dežela, ki si v hitrih etapah za ceno velikih žrtev in izjemnih naporov prizadeva na vseh področjih in tudi na kulturnem, nadomestiti tisto, za kar jo je nenavadno burna in težka preteklost prikrajšala S svojim priznanjem ste vrgli žarek svetlobe na književnost te dežele in pritegnili pozornost sveta na njene kulturne napore prav v času, ko je naša književnost z vrsto novih imen in originalnih del začela pro- dirati v svet v upravičeni težnji, da tudi ona da svetovni književnosti svoj ustrezen prispevek. Vaše priznanje književniku te dežele pomeni brez dvoma ohrabritev pri tem prodiranju. Zaradi tega nas obvezuje na hvaležnost in srečen sem, da vam lahko v tem trenutku in s tega mesta, ne samo v svojem, temveč tudi v imenu književnosti, kateri pripadam, to hvaležnost enostavno toda iskreno izrazim*. Nobelovi nagradi so sledila razna druga priznanja Ivu Andriču. Leta 1962 ga je sarajevska univerza počastila z naslovom častnega doktorja. Istega leta je sledila ponovna izdaja njegovih zbranih del. Hkrati pa je Andričevo ime zaslovelo po vsem svetu, saj so bila njegova dela prevedena v 22 jezikov in izšla so v 21 državah. V zvezi s tem velja morda navesti nekaj njegovih uspehov, kar hkrati, posredno vsaj, govori o pozitivnih posledicah Nobelovega priznanja: v Zahodni Nemčiji je tedaj izšlo kar deset izdaj Andričevih del, v Sovjetski zvezi osem, v sorazmerno majhni češko- (Nadaljevanje na 6. strani) Sloviti gornik Kugy je zapisal: Soča je najlepša reka v Evropi Soča je značilna po barvi svoje vode - V srednjem veku so Sočo imenovali tudi Bela reka - Pesem o Soči slovenske ljudske pesnice Terezine Skočir Nobelovec Andric v svoji delovni sobi niitiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiminililiimiiimtmiiimiiiiiHiiiiiiiimiiimiiiiiiiufiifiiiiiiMiilimtiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiMiimiiiiiiiiiiimnmilililiiiiiiitn MAMILA NISO LE BEG IZ NEKE DRUŽBE, PAČ PA TUDI NJEN IZRAZ Uspehi in neuspehi hoja proti razpečavanju mamil Razne poti mamil od proizvodnje do porabe - Sedanje najbolj kritično področje je tako imenovani zlati trikotnik, od koder jim v ZDA pomaga celo sama CIA Vedno pogosteje se govori o naraščanju narkomanije o razširjenosti mamil in o kvarnih posledicah uživanja mamil. Površni in pristranski opazovalci pa radi govore le o nekaterih plateh tega pojava, kot da bi bil le nekaj čustvenega, čisto samozadoščevanje, beg iz resničnosti. Mamila pa so nekaj več, bolj kot beg, so reakcija na neko novo družbeno in ekonomsko ureditev in sicer reakcija, ki je tipična za kritična obdobja. So znak prevelike napetosti in nezadoščenosti, ki prizadene najprej najbolj nepreskrbljene: mlade. Dokler je bil pojav omejen na rob družbe, na razrede, ki niso bistveni za njeno ohranitev, se ni nihče preveč vznemirjal nad tem, ko pa se je zadnje čase narkomanija razširila tudi na srednje sloje, so vsi njeni glasniki zazvonili alarm, spregovorili so o «tragediji» in usmerili velike sile proti tej nevarnosti svoje oblasti. V preteklosti so mamila služila kot politično orodje za »pomirje-vanje* getov, kjer so z novo obliko »zaposlovanja* razpečevalcev in razkrajanja skupnosti preprečevala vsak politični razvoj. Z razvojem družbenih protislovij so se mamila razširila tudi na druge razrede in postala navadno potrošniško sredstvo, namesti blaga nudijo »doživljanje. Lahko bi se ce- ....................................... NOVAK SIMIČ 0 SVOJIH SREČANJIH Z IVOM ANDRIČEM Nekega majskega dne v Sarajevu Za Iva Andrica, ki slavi danes svoj 80. rojstni dan, je znano, da je nekoliko nedostopen. Ni tistih ljudi, ki ljubijo družabnost, posebno ne bučno Hkrati pa je do skrajnosti preprost m Usti ki so imeli z njim kdajkoli opravka, govore o njem z navdušenjem. Književnik Novak Simič se svojih srečanj z Ivom Andricem spominja takole. «7ra Andrida poznam še od leta 1933. Tedaj sem živel v Sara- jevu kot mlad študentek Nisem imel niti čistih srajc, niti poštenih hlač, da ne govorimo o tem, kakšen je bil moj edini jopič. Že tedaj pa sem bil tiskal nekaj svojih novel in pesmi, ki so jih naši najbolj znani pisatelji že opazili. ^Nekega majskega dne sem sedel pred knjigarno Jakše Rušana, ki je bila nekakšno shajališče, nekaj takega kot je tedanji klub književnikov in tedaj so na poti na kongres PEN klubov v Dubrovniku šli tod mimo iz Beograda M. N. Pešič, Desanka Maksimovič, Milan Bogdanovič in Ivo Andric Kot danes se spominjam, kaj se je bilo tedaj zgodilo pred knjigarno. Ko me je Jakša Kusan predstavil Andriču, mi je veliki pisatelj rekel: «0, bral sem že vaša dela*. Presenetilo me je dejstvo, da tako znan in pomemben književnik, kakršen je bil Iv0 Andric, more brati tudi dela nekega pokavca Kmalu zatem je Ivo Andrič predložil Pe-siču: *čuješ ti, ki si tajnik PEN kluba, kaj ti meniš, ali b*. ne mogli vzeti Novaka Simiča s seboj na kongres, kot gosta?* Nato me je pogledal še enkrat m rekel: »Poslušaj, Novak, če nimaš denarja, kar povej, kajti na kongres moreš le dostojno oblečem. Nisem hotel sprejeti njegovega denarja, pač pa sem odšel k svojemu botru dr. Pemužiču, da mi naj pomaga. »Sliši, sem mu rekel, sedaj se mi nudi priložnost, da se uveljavim. Kupi, daj, kupi ti meni obleko, moja mati pa ti bo denar vrnila. Ker sva skoraj iste postave, mi boš je bil napisal v tišini. Nekoč, ko sva se vračala s kongresa pisate- lo reklo, da je narkoman skrajnost potrošništva: Živi le za potrošnjo, ta potrošnja absorbira ogromne količine denarja. Vsi ostali odnosi med pridobivanjem in potrošnjo, družinska zvestoba, čut skupnosti, prijateljstvo, ljubezen, čustva in drugi so izpuščeni, preskočeni. V tem je nevarna dvoreznost mamil. Heroin se izdeluje iz morfija, ki ga proizvajajo iz opija: Lani je bilo na svetu proizvedenih nad 1200 ton opija, v ZDA pa je prišlo približno enajst ton heroina. Glavni proizvajalci opija so Turčija in trikotna pokrajina, kjer se stikajo meje Burme, Tajske in Laosa, imenovana tudi «zlati trikotnik*. Glavni vir heroina za ameriško »tržišče* je bila dolga povojna leta Turčija. Iz makovih polj v Anato-liji se je tihotapska pot vila preko Balkana do Francije, v marsejske laboratorije in od tam po morju v ZDA. Ko je pot postala predobro znana in je bilo prestre-ženih že preveč tovorov, se je nekoliko podaljšala. Namesto da bi šla iz Evrope neposredno v ZDA, je »zavila* ob Karibskem morju na jug, v Latinsko Ameriko, da bi se izognila pastem ameriških oblasti. Med latinskoameriškimi državami je najbolj primerna odskočna deska za nadaljnjo pot v ZDA Paragvaj, kjer je na razpolago skoro 500 malih letališč, od koder se lahko malo letalo neopazno dvigne in poleti proti severu. Vmesna postaja je Panama, kjer je druga svetovna vojna ustvarila drugih 100 uporabnih vzletnih stez. Poleg tega pa ima Panama zelo diskretne banke, po švicarskem modelu, kamor so prekupčevalci z mamili že od nekdaj vlagali svoje ogromne dobičke. Leta 1963 jih je bilo le šest, danes jih cvete ti posodil tudi tri srajce in nekaj perila», sem še poprosil botra. Tako sem se SROznal z Ivom An- dričem, ki je pokazal nasproti meni kot rojaku in tudi kot pisatelju izredno razumevanje Na kongresu v Dubrovniku, ki sem ga spremljal na račun zavzetosti našega velikana, sem videl mnogo zelo znanih ljudi, mnoge pisatelje, med katerimi tudi nekaj pisateljev, ki so jih nacisti izgnali iz Nemčije. Počutil sem se počaščenega, ker sem se znašel v družbi elite svetovnih književnikov. Moje drugo srečanje z Andričem je bilo srečanje brž potem, ko sem se vrnil iz vojske. Kot znan levičar nisem mogel nikjer dobiti službe. Pognali so me iz Sarajeva in nisem vedel, kaj bi še počel. Tedaj sem se odločil, da pišem Andriču. Opisal sem mu razmere, v katerih sem se znašel, in ga poprosil, da če le more, naj mi najde kako službico v Zagrebu. Že po tednu dni sem dobil odgovor: uDragi Novak, mi je pisal Andrič, ker ste diplomirali iz ekonomije, boste dobili službo v finančni direkciji v Zagrebu. Ne jezite se, ker boste čakali deset dni. preden vam prispe dekret» Pozneje ko sem prispel v Beograd, sem se po telefonu javil An driču in on me je povabil na kosilo. Spominjam se tako nekega kosila z gobami Moj bosanski želodec ni bil vajen te hrane in zato mi je bilo po kosilu zelo hudo. V osvobojeni Jugoslaviji sem Iva Andriča srečal leta 1945. Za seboj je imel tedaj že tri romane, ki jih Ijev v Ohridu, sva bila v Skopju < 33 z mednarodnim poslovanjem. na sprejemu pri predsedniku make-I ZDA, ki so najbolj prizadete, donskega sobranja Lazaru Kolišev- j saj je v samem New Yorku nad skem. Po sprejemu sva hitela na i 300.000 uživalcev heroina, so naj-kolodvor, našla sva svoj kupe, toda - «-*•• •- — —! vanj nisva mogla, ker so nam ga zasedli neki direktorji tovorne *Tu-tun.* »Ne, ne morete v vagon* — pravijo. — tKakše. Andrič neki, kaj to čvekate*. Stopim k načelniku postaje, mu pokažem rezervacije, on pa mi pravi: «Počakajte do Prištine. tam bosta dobila prostor*. Tedaj sem ga izprašal: *Poslušajte, ali želite morda, da se vrneva k tovarišu Koliševskemu?* Ko smo prispeli v Prištino, so direktorji pobrali svojo kramo in odšli v drug vagon. In tedaj mi je Ivo Andrič rekel: ^Poslušaj, Novak, ti si komunikativen in lajat človek. Meni pa je neprijetno, da bi se z njimi prepiral*. Ivo Andrič je bil vedno gospod, v pravem pomenu te besede. Nekaj podobnega se mi je pripetilo tudi v Mostam. Bilo je neke nedelje, ko je «Crvena zvezda* igrala z iVeležem*. Vtem ko so mladinci pred hotelom vzklikali tšelci, Selci*, mi je Ivo Andrič govoril, kako je Mostar ohranil kulturno tradicijo. In tedaj sem mu rekel: «Dragi moj Ivo, oni ne vzklikajo tebi, niti Bogdanoviču, niti Krleži, pač pa nekemu nogometašu*. In tedaj se je Ivo Andrič začel smejati. Ker nismo mogli odpotovati zaradi slabega vremena, bi nas zaradi nogometašev bili kmalu premestili v drug hotel. In tedaj sem jaz imel svoj demagoški govor, zaradi kote- več vložile v lov za tihotapci. Še pred nekaj leti so uradi za boj proti mamilom imeli na razpolago proračun 45 milijard lir, danes pa so se sredstva podeseterila. Cela vrsta oddelkov raznih ministrstev vzdržuje posebne skupine detektivov, ki skušajo najti niti organizacij jih pretrgati, in spet začeti iskat nove niti, ki so se medtem na novo stkale. Sad vseh teh naporov je bil lani ta, da so oblasti prestregle in zaplenile približno dve toni heroina, petino celotnega predvidenega prometa. Ker se je pot preko Evrope izkazala kot zelo nevarna in ker se je v zadnjih letih razvilo novo tržišče, Vietnam, se je težišče mednarodnega prometa heroina premaknilo na vzhod, v »zlati trikotnik*. Tam je podjetje zasnovano zelo širokopotezno. Same vladne oblasti imajo prste vmes in seveda delež pri dobičku. Zato od nasadov do saigonskih razpečevalcev skoro ni ovir. V Vietnamu so jemali mamilo sprva le ameriški vojaki, od njih pa so navado povzeli še mladi domačini. Iz ZDA se je uživanje heroina razširilo tudi že na Kanado, kjer je po raznih cenitvah število uživalcev doseglo 14.000 in naglo narašča. Zahodna Evropa ni izven nevarnost:, heroin u- rega smo ostali v hotelu, nogome- živa nad 100.000 oseb in zdravstve-taši pa so šli dmgam. In tedaj sem ne oblasti so v skrbeh, kam bo ponovno videl, kako je Ivo Andrič privedlo sedanje desetletje. skromen, ker je bil brez ugovora! Večji del tega mednarodnega pravljen seliti se v drug, tretje- j prometa je baje v rokah korziškij razredni hotel. I družin nastanjenih v Marseillu. Ti tvorijo organizacijo, sorodno mafiji, ker izhaja iz zelo podobnih razmer. Mamila so le del njihove dejavnosti, so pa izredno dobro organizirani: francoski laboratoriji za predelavo opija so njihovi, omrežje, ki vodi iz Marseilla preko Latinske Amerike do ZDA, je njihovo. Povsod, zlasti v Franciji, imajo na svoji strani precej vidnih funkcionarjev, ki si z njimi izmenjujejo tajne usluge in v zameno spregledajo marsikaj. Nixon meni, da se roraba lahko prepreči le, če se prepreči proizvodnja. Govori se že o satelitih, ki lahko zabeležijo makova polja, a vsi ti širokopotezni načrti niso prepričljivi, ker so le ena plat resnice. Druga plat je, da v ameriškem režimu ni prave volje, zatreti ta pojav, saj je dokazano, da opij iz »zlatega trikotnika* prihaja v Saigon pod pokroviteljstvom CIA, torej ameriški vohunski službi, kajti mamila služijo ameriški krizi kot zaviralno sredstvo. Letos bo 14. zaporedno nagrajevanje, ki nosi naslov »Settembrini - cittš di Mestre*. V to področje književnih nagrad pride v poštev zbirka zgodb. Žirija, ki ji načeluje kot častni predsednik Aldo Pallazzeschi, je sestavljena še iz petih članov, znanih literatov ali umetnostnih kritikov. Soča, ta modra reka, polna lepot in poezije, si že od davnin, odetih v sivino in dalje v sedanji čas utira pot od izvira v skalnati razpoki pod Mojstrovko, do morja, ob rtu Zdob med Oglejem in Tržičem. V svoji zgodovini je postopno spreminjala strugo, toda zmeraj je bila to lepa in dobra reka, ki so jo ljudje ob njenih bregovih ljubili in živeli tudi zanjo. Soča je največja reka na Primorskem in zaradi svojega toka na robu narodnostnega ozemlja, pa zgodovinskih dogodkov, ki so si sledili ob njenih bregovih, je tudi največji simbol gariških Slovencev. Zračna razdalja med izvirom nad Trento in izlivom v Jadransko morje je okrog 80 km, dejanska dolžina Soče pa znaša 137 kilometrov. Ta razlika dokazuje, da dela reka velike zavoje, ko mora prečkati zamotano geološko strukturo Alp in Dinaridov. Spričo hudourniškega značaja struge, ki si jo utira med gorami na poti v go-riško in furlansko ravnino in dalje k morju, ima Soča zelo spremenljiv pretok in velik padec vode. Na j večji mikavnosti Soče sta njena pot in barva. Njena struga je polna pejsažev, pravi mozaik prizorov, pa naj bo to v Trenti, ali pa pod Šentmavrom pri Gorici, kjer Soča prečka državno mejo. Zahoanonemški strokovnjak za varstvo narave dr. Otto Kraus je v svoji študiji o Julijskih Alpah in Soči tudi zapisal: «Soča je v veliki meri sooblikovala dolino vzdolž svoje struga in je s to pokrajino neločljivo povezana. Soča je zato utripajoča žila svoje doline in s tem odločilen del njenega bistva. Obiskovalcu se na mnogih krajih kažejo prizori, ki po svoji veličastni zaokroženosti spominjajo na najlepše narodne parke na svetu*. Večni spomenik Soči in ljudem ob njenih bregovih pa sta zgradila pesnik Simon Gregorčič s svojim slovitim delom o tej reki, ter proslavljeni gornik in pisatelj Julius Kugv, ki je Sočo opisal z veliko srca in topline. V svoji knjigi »Julijske Alpe v podobi* je na primer o Soči zapisal tudi tole: »Menim, da je Soča najlepša reka v Evropi. Ko bi bil slikar, bi hotel biti slikar Julijskih Alp*. In dalje: «Vsa dolina Soče je kakor uprizoritev življenja. Vedno ima v svojih barvah pripravljena presenečenja, pa naj drvi čez skalnate balvane v Trenti ali skozi tesni pri vasi Soča, ali pa ko mirno in globoko v dnu doline teče mimo Sv. Lucije (Sedaj Most na Soči), Kanala in Gorice. Barve in bistrine nimajo primere. So kakor tekoč slap smaragdov in akvama-rinov. Vsak kamen, ki ga omočijo ali preplavijo, spremene v zlato lesketajoč se beril ali bleščeč se opal. To so najlepše vode, najbolj izbrane, najžlahtnejše, kar sem jih kdaj videl*. Soča in ljudje ob njenih bregovih so zmeraj, v vsej svoji dolgi zgodovini te reke, tvorili idealno celoto Reka sicer molči in v tem je tudi njen, čar, toda koliko dogodkov ob svojih bregovih je že zaznala in jih spremljala. Soča je od pradavnin pa prek vseh poznejših dob do današnjih dni ostala naš simbol, naša slovenska reka. V srednjem veku so jo imenovali Bela voda. Zakaj Bela voda? To ime so ji dali prebivalci ob njenih bregovih, ker je njen prod bel, beli so njem globoko iz- lizani skalnati bregovi, in tudi voda vsebuje raztopljeni apnenec. Zgodovinar Simon Rutar omenja v knjigi Zgodovina To'minskega ljudsko pripovedko iz turških časov, ko so leta 1478 kmetje na visoki pečini med Doblarji in Dolenjimi seli pripravili velike kupe kamenja. Ko je večja četa turških roparjev pridrla iz Gorice pod pečino, so jo pobili s kamenjem, ki so ga zvalili z višine na Turke. Živ je ostal samo njihov poveljnik. Ta je potegnil meč, v skalo vsekal križ in se zaklel: «Pri tem znamenju prisegam, da ne bodemo ne jaz in ne moji nasledniki več hodili koder Bela voda teče*. Soča ima najlepšo barvo po poletnih nevihtah, ko se njena voda začne čistiti. V jasnih poletnih dneh ima prozorno modro barvo. Še v dneh, ko je nebo oblačeno, Soča ohrani svojo čisto :n lepo barvo. V preteklih stoletjih so ob bre- govih Soče večkrat divjali viharji vojnih spopadov. V svetovni vojni 1914 - 1918 je besnela vojna vihra vzdolž Soče od izvira v vznožju Mojstrovke do izliva v Jadransko morje, tri leta in pol. Hudi boji so ob njenih bregovih ali pa v gorah nad Sočo divjali tudi med drugo svetovno vojno. Znane so večje borbe partizanov z italijanskimi fašisti in kasneje z Nemci na Kolovratu na Krnu na Rrdečem robu in drugod. Soča bo še tekla ter spremljala čas v življenje prihodnjih rodov na svojih bregovih. Med to reko in ljudmi ob njej obstaja globok čustveni odnos. Andrej Pagon - Oga-rev, časnikar in publicist iz Tolmina, je piscu tega sestavka na primer poslal pesem, ki jo je v čast Soče napisala ljudska pesnica in aktivistka Terezina Skočir - Marjanca iz Žabč pri Tolminu. Napisala jo je 15. septembra 1959. leta, njena pesem pa se glasi: SOČI Nad tabo pno se jutra rana, jasna in v tebi umiva se obraz gora, strmin, ko v jutrih teh te gledam, Soča krasna, očarana v podobo to strmim. V večerih po dolini vsa počasna k daljnim ciljem svojim svobodna hitiš, takrat s svojimi vodami, Soča krasna ob zatonu sončnem zlata se mi zdiš. V nočeh spokojnih v mesečini vije se tvoj čarobni trak srebra vzdolž dobrav, zate, Soča biserna, srce mi bije, ko pošiljam v mislih zadnji ti pozdrav! V «Primorskem dnevniku* smo že pisali o tem, da ima tudi človek do te modre reke svoj dolg in obveznosti. Predvsem bi morali skrbeti za redno čiščenje oziroma poglabljanje rečne struge. Zaradi nabiranja naplavin namreč prihaja do poplav, seveda pa Soča postopno tudi spreminja svojo traso in druge značilnosti. Sicer pa so to vprašanja. ki jih prinašata čas in življenje. Ti življenje na bregovih Soče je zmerom bolj cvetoče in lepše, zakaj v Soški dolini ni več brez- poselnosti. Prostih mest je v raznih podjetjih, od Bovca pa do Tolmina, Mosta na Soči in Kanala, celo več kot je na voljo delavcev zanje. Tako ta častitljiva stara reka iz svojih modrih globin opazuje svet okoli sebe. Njene vode soočijo preteklost s sedanjostjo in hite proti prihodnosti. Toda ta čas je izjemen tudi zanjo, zakaj toliko novega in svojevrstnega Soča v vsej svoji zgodovini še ni videla. M.D. V organizaciji kluba KASTA je bilo v nedeljo v Trnovci ex tempore slikarsko tekmovanje, na katerem so se pomerili bolj in manj znani tržaški slikarji, tudi nekaj otrok, ki so skušali prikazati, kako oni vidijo naš Kras. Na sliki slov. slikar Boris Zuljan, ki je odnesel prvo mesto in prvo nagrado — pokal Kasta. Krajše poročil* o tekmovanju in razultatih objavljamo na drugi strani TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.06 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 in 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komami koncert; 19.10 J. Iskrač Frankolski: »Veronika Deseniška*; 19.20 Program za najmlajše; 20.30 Janačkova opera »Polet gospoda Brovčka*; 22.40 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.40 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Koncert. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.00, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dopoldanska glasba; 8.40 Iz znanstvenega sveta; 9.00 Dva orkestra; 10.15 Z nami je...; 11.00 Orkester Pop; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Operna glasba; 14.10 Vrstijc se plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Današnji gostje; 15.30 Popevkarji: 17.00 »Ob tednu otroka*; 17.45 Basist Ivan Sancin; 18.00 Orkestri; 19 00 Pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Pesnik Matej Bor; 21.30 Jazz; 22.00 Skladatelj Danilo Švara; 22.35 JaZZ NACIONALNI PROGRAM 7.00 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče; 14.00 Pisana glasba; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Pro gram za mladino; 18.20 Odrska glasba; 19.10 Gospodarsko sindi kalna panorama; 20 20 Andata e ritomo; 21.15 Puccinijevi operi «11 Tabarro* in »Giani Schicchi*. TOREK, 10. OKTOBRA 1972 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.59 Pred nakupi; 9.35 Orkester; 9.50 Tarzan; 10.05 Popevke; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Nove ital. pesmi; 15.45 Glasbeno - govorni spored; 17.35 Popoldanska glasba; 18.30 Posebna reportaža; 19.00 Francoščina na vesel način; 20.50 Plošče; 22.40 Cesbron: »Una časa per Martin*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Violinist Laurita in violist Coccon; 12.20 Baročni koncert; 14.00 Beethoven, Schumann in Liszt; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Združena Evropa s stališča ZDA; 19.15 Koncert; 21.30 Haydnove sonate. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10 00 Kodaly-jev kvartet, opus 10; 10.20 Ravel in De Falla; 12.20 Stravinski, štiri etude; 12.30 Operna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. Poročila 6.50 Na današji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Učna ura pred sto leti; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 11.00 Turistični napotki: 12.10 Klarinetist Alojz Zupan: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači godci; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna: 14 30 The The-ree Suns; 14.40 »Na poti s kitaro*; 15.40 Melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Naš podlistek — G. Komo-klidze: Mož beseda; 17.10 Simfo |S3ffSI& nični koncert; 18.00 Aktualnost; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Dr. Bojan Varl: Kaj je nuklearna medicina; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Viški fantje; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra — Hieng: «Burleska o Grku*; 21.20 Koncert lahke glasbe; 22.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno — Joe Silkin: Pesmi; 23.15 Komorne skladbe Darijana Božiča. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Znanost, zgodovina in družba; 13.00 TV film: »Dediči*; 13.30 Dnevnik; 17.00 Češki film: »Maroško*; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za mladino; 18.20 Dragoceni les; 18.45 Nebožna oddaja; 19.15 Življenje v Franciji; 19 45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Fpurastie: »Mandrin*; 22.00 V kaj veruje mladina; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Neapelj v času zadnje vojne; 22.20 TV film: »Prisilni jopič*. JUG TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.40 in 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 V. Pečjak: Umka Kumba in Pikasta kanie la; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Nastopa Lee Grant; 19.05 Iz sveta oblikovanja: Komunikacije; 19.25 Duševne značilnosti starosti; 20.00 in 22.55 TV dnevnik; 20.35 Minister — film; 22.10 Koncert Raya Charlesa; 23.00 Šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Rupert in zlati želod; 20.15 Poročila; 20.30 Odiseja mi ru — Zakaj Belfast?; 21.00 UFO «Foster». OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pošteno si boste morali zavihati rokave, d® bi popravili, kar ste zgrešili. Drugič naj se vam ne mudi tako. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nepredviden razvoj dogodkov vas bo vrgel iz tira. Gre le za motnje, ki se bodo dale popraviti. Pozorni bodite. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dah bo poln dogodkov, veliko bo dela. veliko zaslužka, toda nobenega zadovoljstva Iščite ga pri ljubljeni osebi. RAK (od 23.6. do 22.7.) V poslovnih zadevah vam bo šlo vse kot na; mazano. Tudi v ljubezni boste žel* nepredvidene uspehe. In vendar ne boste zadovoljni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite previdni in ne sprejmite vsakega predloga in vsake priložnosti, k1 se vam ponudi. V družini se bost* pobotali. DEVICA (od 23 8. do 22 9.) v družini se bo nekaj zgodilo, kar vatfi ne bo prav. Toda ne bo šlo za kaj hujšega. To se bo odražalo tudi * * * * v vaših finančnih zadevah. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Vzpodbujali vas bodo in silili, da sprej" mete nekaj, kar vam ne leži. Sami odločajte, brez tujih vplivov. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.ll-> Primerna priložnost za izvedbo vaši!* starih načrtov na katere ste že sk*- raj no7ahili STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nerazumevanje, ki mu boste krivi vi-Odločnost morate razlikovati od trme. Nerazumevanje tudi med vato in ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zvedeli boste za stvari, ki vam bodo dale v roko karte, da jih izkoristite proti svojim tekmecem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) želeli bi delo opraviti čimbolje in čito prej, vendar ste se na svoje nato ge slabo pripravili. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrebni ste vsestranske pomoči če ste j? do sedaj odklanjali, jo tokrat sprejmite. Pomirite nekoliko svoje ne-razpoloženje. primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. oktobra 1972 Brindisi — Arezzo 1:0 Catania — Como 1:0 Catanzaro — Reggiana 1:0 Cesena — Ascoli 2:0 Genoa — Foggia 2:1 l^cco — Taramto 1:1 Reggina — Mantova 1:0 Monza — Brescia 0:0 Perugia — Novara 2:0 Varese — Bari 0:0 LESTVICA: Bari in Genoa 7, Catanzaro 6, ormdisi, Arezzo, Como, Foggia, Ce-seTla in Catania 5, Varese in Mon-p 4.. Perugia, Reggina, Lecco in Brescia 3, Reggiana, Ascoli, Mantova, Taramto iin Novara 2. pari prihodnjega kola: Arezzo — Perugia, Ascoli — Lec-co, Bari — Cesena, Brescia — eggia, Como — Monza, Novara — Catanzaro, Reggiana — Catania, Reggina — Genoa, Taranto — Man-^va, Varese — Brindisi. NOGOMET V A SKUPINI C LICE Triestina končno osvojila obe točki Scichilone je bi! strelec odločilnega zadetka Triestina - Derthona 1:0 TRIESTINA: Cantagallo, De Ga-speri, Tugliach, Macchia De Lu-ca, Scichilone, Vastini, Zamparo, Rizzato (v 75. min. Bertoli), D’Ales si, Rakar. (12. DAmbrogio). DERTHONA: Domenghini. Conso-landi, Ghidoni, Cipelli, Gastaldi, Tor. chio, Oldoni, Beltrame, Boliš, Bo-nacina (Ghilardi), Nordio (12. Ma-raschi). SODNIK: Mattei iz Macerate. KOTI: 3:2. STRELEC: Scichilone v 28. mm. Triestina je končno vendarle zmagala v letošnjem prvenstvu C lige Tržačani, ki so nastopili proti precej močni Derthoni, niso pokazali kdove kako dobre igre, kar pa so napravili, je bilo dovolj, da so se nekoliko dvignili z dna lestvice. Potem ko so prišli . vodstvo s Sci-chiionejem, so še nekajkrat poskušali podvojiti rezultat, predvsem v začetku drugega polčasa, kar pa jim ni uspelo, kljub temu, da je Rizzato kar trikrat zaporedoma streljal v vrata. Pri domačinih je zadovoljil predvsenn miadi Tugliach, ki je igral v obrambi, večkrat pa se je spuščal v napad in s tem poživil vrste tržaškega tretieligaša. Napadalna vrsta je, kot običajno, igrala pod svojim standardom in ni našla pravega ritma. Predvsem pa niso znali napadalci izkoristiti nekaterih odličnih podaj D’Alessija, ki je kljub svoji statični igri zaigral mnogo bolje Kot v prejšnjih srečanjih. Medtem ko je Vastini mnogo tekal in boi,: maio napravil, je nekoliko izboljšal svojo igro Rakar in si je z nekaterimi akcijami celo zaslužil svoje mesto v napadu. Na sredini igrišča je bil najboljši Scichilone, k; je poleg doseženega gola najbolj pomagal svo- '‘‘'»"""II,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,............ miiMiMimimu 0:0 2:2 2:0 3:1 0:0 0:0 2:0 0:0 1:0 1:0 A SKUPINA CWG Alessandria — Savona Belluno — Cossatese P^emonese — Verbania Legnano — Trento Padova — Solbiatese Parma — Udinese Venezia — Pro VercelH Rovereto — Piacenza fiesti na — Derthona Vigevano — Seregno LESTVICA: Venezia 7, Udinese 6, Oremone-. » Legnano, Alessandria, Padova 1,1 Solbiatese 5, Cossatese, Dertho-na. Pro Vereelli, Trento in Par-5^ 4, Savona, Belluno, Rovereto, fuacenza, Triestina in Vigevano 3, dregne in Verbania 2. Bari prihodnjega kola: „ “°ssatese — Parma, Derthona — solbiatese, Legnano — Pro Ver-Piacenza — Vigevano, Savo-~~ Triestina, Seregnp — Pado-a> Trento — Alessandria, Udine-—- Cremonese, Venezia — Bellu-n°» Verbania — Rovereto avtomobilizem V VVATKINS GLENU V zadnji dirki zmagal Škot Jaclde Stewart Fittipaldi je kljub odstopu osvojil naslov svetovnega prvaka V/ATKINS GLEN, 9. — Škot Ja- je drugi z 90 točkami, medtem kc r* Stewart je zmagal n« veliki ja Francoz Nicolas na tretjem me |”j*®9pbilski dirkj, fomul*^L zad-I1 preskušnji za naslov"■ gvefovfte- jemu moštvu do zmage. Obrambna vrsta pa je slonela predvsem na dobrem nastopu Cantagalla, ki je s svojo izkušenostjo vodil ves o-brambni sistem. De Gasperi pa je skušal posnemati hitrega Tugliacha in se je spuščal v napad, kar si je tudi lahko privoščil, saj so o-stalj trije branilci odlično opravljali svojo nalogo in mašili tudi njegove luknje. Derthona se je predstavila kot solidna ekipa, ki je gradila igro na sredini igrišča in razvijala svoje akcije na krilih. Najbolj so bili nevarni v drugem polčasu, ko so z nekoliko reorganizirano prvo napadalno vrsto začeli pritiskati na tržaška vrata. Kljub trdemu delu, ji ni uspelo, da bi dosegla izenačenja. * * # Po štirih kolih je v C ligi ostala v vodstvu le Venezia, ki je zmagala v Verceliiju, medtem ko je Udinese zaostal za eno točko po neodločenem izidu v Parmi. Medtem ko so Videmčani sami na drugem mestu, je za njihovim hrbtom kar pet ekip z enakim števiiom točk Triestina pa je ujela skupino moštev, ki životarijo pod sredino lestvice. Skupno z Vigevanom, ki je bil še prejšnjo nedeljo na zadnjem mestu, je prvič zmagala. Na zadnje mesto pa sta padla Verbar.ia in Seregno, ki si je edini dve točki pribori] v prvem letošnjem srečanjem prav s Triestino. Venezia je povsem zasluženo na prvem mestu, saj je doslej najbolj redno nadaljevala s svojo igro. Čeprav so bili Benečani nekoliko zmedeni v srečanju s Pro Vercellijem, so znali izkorisiti sposobnosti svojih napadalcev, medtem ko so domačini igrali bolj «stiIistično» in so se znašli v podrejenem položaju, kljub večkratnemu ogrožanju vrat leaderja lestvice. Radi ATLETIKA NOVI SAD, 9 — Na letošnjem mladinskem državnem atletskem prvenstvu je zmagala reprezentanca Vojvodine, medtem ko je bila Slovenija, lanskoletna zmagovalka, šele druga, kar pa predstavlja vseeno leip uspeh. Tekmovanje je oviral dež, tako da udeleženci niso dosegli vidnejših izidov 8a avtomobilskega prvaka TU', »vojo rjb-go si je zagotovil drugo'rhesto 'J5.lestvici pirvenstva in je praiv v t,renut;ku prehitel Novoze- ca Hulmeja. Svetovni prvak pa IT. (tudi uradno) postal Emerson Ripaldi čeprav je v Watkins Glenu Vrstni red na cilju: , Stewart (VB) , Chevert (Fr.) f Bulme (NZ) feterson (Šve.) £ Rta (Bel.) venst\fna 'estv"‘ca svetovnega pr- i' fittipaldi (Arg.) 61 točk , ;>tewart (VB) 45 / fulme (NZ) 39 s- Ickx (Belg.) 26 Revson (ZDA) 23 * • « inBiu°GRAD’ 9’ ~ Italijana Pinto rnniJi a^uso sta zmagala na avto-je v rem ral’yju P° Jugoslaviji, ki stvo nt3' tune 25' in 28- marca sem se odpeljal v Beograd in se pred-raj f dr. Novakoviču, šefu II. kirurškega oddelka, kjer bi mo ^Praviti Izpit, noGi Pred izpitom sem slišal pod okni hotela «Bal kam, Sern stanoval, ropotanje, nemir In brnenje motorjev. Bil hote,V. P°lsnu, in ker sem hotel zgodaj vsati, da bd preletel še tij. te°retično poglavje iz kirurgije, se mi ni ljubilo pogleda-^ okno. štirih zjutraj, ko se je komaj danilo, pa sem vendarle vstal. Na ulici sem zagledal tanke in vojake s čeladami, ki jih v naša vojski še nisem videl. ((Prekleti, pa so nas prodali!« me je prešinilo. Toliko sem le vedel iz časopisov, da je bil nekaj dni prej na Dunaju ministrski predsednik Cvetkovič in se pogajal s Hitlerjem. Kljub temu pa se mi je zdelo čudno, da bi pustila naša vojska Nemcem brez strela zasesti Beograd. Malo pred osmo sem stopil na ulico in z veseljem ugotovil, da so tanki in tudi vojaki naši. Nagovoril sem jih, da so me pustili v bolnišnico. Zakaj so na cestah, mi pa niso hoteli povedati. Niti misliti si nisem mogel, kaj naj vse to pomeni. V bolnišnica je bdi dr. Novakovič zelo nervozen. Rekel mi je, da danes z izpitom ne bo nič, ker predsednika izpitne ko misije dr. Miloša Simonoviča ne bo. Naj pridem pogledat naslednji dan, če bo kaj. V bolnišnici sem nato vsaj približno zvedel, kaj se je zgodilo ponoči. Postalo mi je jasno, zakaj dr. Miloš Simovič ni prišel v bolnišnico. Bil Je namreč brat generala Simovlča, ki je izvršil puč. časopdsi so izšli z zamudo in velikimi naslovi. Vse jih je prebiralo. Zapomnil sem si nekega bolniškega strež nika v beli halji in opankah, ki je srdito in razočarano vzkliknil, ko je prediral imena novih ministrov: «Pa ovaj „i ovoj... je izdajnik!« Vsi smo si želeli drugačno politiko, tudi tisti, ki se z njo nismo pečali. Verjetno je tudi ta strežnik pričakoval v novi vladi nove ljudi, ki se s staro politiko niso umazali. Sel sem na Terarije in našel tam ogromno množico ljudi, ki je vedno bolj naraščala. V začetku je bilo v njej mnogo mladih ljudi. Zdelo se mi je, da so bili predvsem šolarji, z ameriškimi zastavicami v rokah. Te so počasi izginjale, prav tako tudi šolarji. Namesto njih so se pojavili zrelejši ljudje. V začetku anarhično vrenje množic se je spreminjalo v organiziran protest pod geslom «Bolje rat nego pakt!« Naslednji dan sem napravil specialistični izpit iz kirurgije in se odpeljal s prvim vlakom v Ljubljano. Vsi vlaki iz Beograda so bili nabito polni in ceste so komaj požirale kolone vozil, ki so bežale iz mesta. Vsak, ki je pravilno ocenil položaj, je vedel, da je ta puč udarec ponosnega ljudstva v obraz Hitlerju, ki se bo strahovito maščeval, čeprav je uradna politika nove vlade kljub navezavi na Sovjetsko zvezo zagotavljala, da se v odnosih do osi Rim - Berlin nd nič spremenilo in da bo celo — če se prav spominjam — sprejela pakt. II. Doma me je že čakal mobilizacijski poriv za Podgorico, Mislil sem, da bom moral v Cmo goro, a sem se iz previdna sti le informiral pri ljubljanskih vojnih oblasteh, katera Podgorica je mišljena. Saj jih je v Sloveniji nič koliko, kaj šele v Jugoslaviji. V mobilizacijskem pozivu pa ni bilo napisano nič drugega kot Podgorica in 32. zavojište. Mnogi so s porivom za isto mobilizacijsko mesto res sklenili v Cmo goro, nato ra so se morali vrniti v Slovenijo. Slo Je namreč za Podgorico pri Sv. Jakobu pri Ljubljani, fako da sem se odpeljal na vojsko kar s kolesom. Z njim sem aslednje dni službeno pa tudi na svoje smukal v Ljubljano. Danes bi rekli 32. zavojištu, M ga bom odslej imenoval previjališče, poljska kirurška bolnišnica. Zbrali smo se specialisti raznih operativnih vej, kirurgi dr. Kunc, dr. Peršič iz Ljubljane, dr. Kajfež iz Zagreba, ginekolog dr. Perko iz Novega mesta, otorinolartagolog dr. Pompe iz Ljubljane, farmacevti Brilll iz Litije in dr. Kmet iz Ljubljane, neki veterinar in vojn kurat, okoli 200 mobiliziranih vojakov in okoli 20 kadrovcev to je vojakov, ki so služili vojaški rok. Vodil jih je neki pod oficir. Komandant je bil dr. Efrem Softdč, šef internega oddelka ljubljanske vojne bolnišnice. Za prevoz te gibljive sanitetne formacije so zbrali okrog 160 volov z lojtmiki — torej je le obveljala doktrina iz alban skih gora — en manjši kamion in osebni avto DKW, oba mobilizirana s šoferjema vred. S kamionom so vozili iz ljubljanske vojne bolnišnice zaboje s sanitetnim materialom. Videl sem v njih čudovit, popolnoma nov kirurški instrumentarij nemške izdelave, poljski avtoklav in poljsko operacijsko mizo. Nikjer pa nisem videl operacijskega perila, zdravil, obve-ril, mavca, operacij skih luči. Kazalo je, da je bala kakor drugod v naši vojski, tudi v saniteti na delu sabotaža. Imeli smo precej nosil in šotorskih kril, da bi lahko postavili šotore, če bi bilo potrebno. Za zdaj smo stanovali po privatnih hišah. Ljudje so se nam čudili, da imamo za kosilo meso, saj ga oni že nekaj tednov niso videli, ker ga ni bilo ali pa ga ga zaradi visoke cene niso mogli kupiti. Komandant dr. Softič se je z nekaj zdravniki odpeljal v Ljubljano na komando divizije v belgijski vojašnici, da bi dobil nekaj avtomobilov. Toliko, da ga niso vrgli ven. Mobilizirani vojaki so nejevoljno opravljali svoje delo. Volov niso podkovali, niti krmiti in napajati se jim jih ni ljubilo. Z dr. Pompetom sva morala skrbeti, da so jih vsaj za silo vardevali. Dne 6. aprila so zgodaj zjutraj priletela nad Ljubljansko polje nemška letala, bombardirala radijsko postajo to nekaj bencinskih skladišč, ki so zagorela z ogromnim dimom. Ljudje so zagnali vik to krik in panično bežali na vse strani. Dobili smo povelje, naj krenemo po cesti proti Celju. Odstranili so že vse kažipote ta na manjših križiščih je bilo težko izbrati pravo pot. Dan je bdi oblačen, zdel se mi je pošasten Začela se je vojna. V prvem maršu smo prišla iz Podgorice do Krašnje. Vei kot polovica volov je imela že po tem prvem premiku krv* ve parklje. (Nadaljevanje sledi. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej-: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, masečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 10. oktobra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 *ADIT» - DZS. Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400. osmrtnice .n sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Z7T • Trst Preusmeritev letala (Nadaljevanje s 1. strani) radi sodelovanja pri ropu. Tudi Mi-dena je znan kot pristaš neofašistične organizacije rOrdine Nuovo». Preiskovalni organi niso doslej, kot sami trdijo, »opustili nobene sledi*. Govorilo se je, da je bil Boccaccio vpleten v atentat proti trem karabinjerjem v Petovljah. vendar njegov brat, ki je poslušal registracijo telefonskega pogovora, s katerim je morilec zvabil tri orož nike v past, ni spoznal bratovega glasa. Kaže, da je tudi primerjava med posnetkom omenjenega telefonskega pogovora in registracijo radijskega pogovora med Boccac-ciom in kontrolnim stolpom dala negativen izid. Orožniki pa ne bodo opustili te možnosti vsaj dokler ne bodo našlj in zaslišali Cicuttinija. Misovski tajnik v Manzanu in Boccaccio sta bila velika prijatelja. Pred enim tednom sta bila skupaj v Pordenonu v šoli za po tapljače, kjer je Cicuttinj predstavil prijatelja ravnatelju zavoda. Ivano se je vpisal v tečaj z velikim veseljem in zanimanjem Pajdaša sta bila večkrat tudi skuoaj v Trevisu, zato ni izključeno, da sta bila v stiku s Fredo in Venturo. zlasti še, ker se slišijo govorice, da je Boccaccio zastopal Venturovo založniško podjetje v Vidmu. V tej luči je možno, da je bil gusar v dobrih odnosih s tržaškimi neofašističnimi krogi, saj je bil Neami tudi zastopnik istega podjetja za tržaško področje. Boccaccio se je tnd,j preoblekel preden je prisnel v Ronke. Če je res, da ga je Cicut tini pripeljal v Trst, so mu morda tržaški prijatelji priskrbeli obleko in lasuljo? Domneva, da je gusar nameraval skočiti s padalom med poletom iz Ronk v Rim, .je najbolj verjetna, saj je pred nekaj dnevi odpotoval skupaj z misovskim tajnikom iz Manzana v razne kraje v Emiliji, ki jih je zelo dobro poznal, ker se v teh krajih vežbajo padalci brigade »Folgore* iz Livorna, pri kateri je Ivano odslužil vojaški rok. Padalo, s katerim je gusar verjetno nameraval »zapustiti* letalo, je bilo kupljeno v Locamu pri švicarskem državnem centru za padalstvo. Ivano je bil trikrat v t^j sosednji državi in je imel s seboj kot svetovalca nekega Videmčana, ki pa ni povezan s preusmeritvijo letala. In končno še zadnja vest, ki potrjuje Boccacciovo dvojno osebnost. Popoldne so orožniki na Trgu 1. maja odkrili njegov avtomobil znamke »fiat 500» z evidenčno tablico 212727, s katerim naj bi- se že avgusta letos vozil po Furlaniji in iskal pretepače, ki bi se udeležili vežbanja v fašističnem polvojaškem taborišču. Vprašanja, na katera bodo morali preiskovalni o-gani čimprej odgovoriti so: Čemu bi služil denar, ki ga je Boccaccio zahteval kot odkupnino? Sta bila skupaj s Cicutti-nijem povezana s Fredovo in Venturovo zločinsko organizacijo? Sta bila vpletena v organizacijo atentata pri Petovljah? Sta bila povezana s tržaškimi neofašističnimi organizacijami? V tej luči se nekaj dni po Boccacciovi smrti zdi še bolj «nadvno» ravnanje varnostnih organov, ki so ubili Boccaccia na letališču v Ronkah, medtem ko bi ga lahko obkolili in čakali, da se preda. Če bi bil živ bi bil lahko odgovoril na marsikatero izmed omenjenih vprašanj. Zasedanje beneških emigrantov (Nadaljevanje s 1. strani) predstavnikov društev. Annando in .. ... , . , . , , Aldo Binuttd sta spregovorila o • se<^i dvajset sek- političnem uspehu manifestacije iz- aj m L°65 danov. Za skupno pe- seljencev v Subidu m prebrala pi-^^lrTa^Wa^T,;pa;,^..zb^ smo, ki so ga s te manifestacije poslali poslancem in strankam u-stavnega loka. V pismu so člani sekcije društva slovenski'.’ izseljencev iz Subida seznanili poslance KPI, PSI, PSDI, PLI in KD z vprašanji beneških Slovencev in po ložajem emigracije. O pomenu združevanja slovenskih izseljencev v Belgiji je spregovoril predstavnik novoustanovljene sekcije v Taminesu Cicigoj. Prebral je tudi pismo tajnice sekcije, 18-letnega dekleta, ki se je slovenščine naučilo daleč od doma. Po poročilu blagajnika organizacije Silvija Feletiča, je Dino Del Medico v glavnih obrisih začrtal smernice za bodoče delo društva. To dejavnost bo prihodnjp poletje kronal kongres organizacije, kjer bodo tudi spremenili statut. Prvega smo izdelali za društvo s 50 člani, danes pa imamo povsod sekcije, tudi izven Švice, po svetu in nujne so nekatere spremembe. V ta namen bo za pripravo kongresa do konca februarja delalo devet komisij. Komisije, ki bodo teritorialno smotrne in podprte, bodo demokratični temelj priprav na kongres, ki bo v Benečiji, verjetno v Špetru Slo-venov. Med kratkoročnimi nalogami organizacije je Del Medico omenil ustanovitev sekcije za beneške emigrante v Turinu, razširitev organizacije v domačih krajih. V poročilu Del Medica je bil močno prisoten poudarek na perspektivah, ki se odpirajo tudi emigrantom. Za mnogokatere je želja po vrnitvi in delu doma postala tudi program političnega boja. V tem smislu .je Del Medico omenil tudi naloge emigrantov na domačih tleh. Tako je poleg nastopov pri krajevnih, deželnih in rimskih oblasteh, poudaril pomen združevanja na domačih tleh, zadružništva na vseh področjih. Kajti boj za družbeno, gospodarsko in narodno enakopravnost sloni predvsem na združevalnem elementu, ki prerašča razkrajanje skupnosti v najbolj nerazvitih področjih Benečije. Udeleženci sestanka so program dela osvojili, sestavili komisije za kongres in odobrili sklepe ter stališča, ki bodo izraženi v resoluciji. Ura je bila že pozna, ko so si udeleženci sestanka ogledali osrednji sedež društva v Orbeju. Razprav pa ni bilo konec. Skupina večerja je še tesneje povezala mlade slovenske delavce iz vseh krajev Švice, Belgije in Italije. Pogovori ter diskusije, sporazumi in delovni programi. . . Vse je trajalo pozno v noč in še naslednji dan. Nato pa spet dolgo pot pod noge: ure in ure v vlaku, stotine in stotine kilometrov avtocest do rud- lo podpise 2.000 somišljenikov. Če prav jo je podprla vsa emigracija, ni peticija obrodila stvarnih sadov, tudi zaradi nasprotovanja KD v deželnem svetu. Zato pa emigranti nadaljujejo z bojem. Nastop s transparenti v Vidmu lansko zimo je bil samo zunanji dokaz stalnega dela v sekcijah. Petrič je v poročilu omenil prav to podrobno delo, ko se emigranti združujejo po sek cijah, razpravljajo o svojih vprašanjih, se pripravljajo na delo v domačih krajih, kjer bo treba ustanoviti sekcije društva in vanje vključiti družinske člane emigrantov in tiste, ki se bodo še vrnili. Petrič je pohvalil novo obliko biltena društva «Emigrant», ki izhaja sedaj v ofset tehniki, bogato ilustriran in v visoki nakladi. Omenil je nadalje manifestacijo v Subidu, nato še desetine sestankov s furlanskimi društvi in predstavniškimi organizacijami italijanskih izseljencev, s švicarskimi sindikati itd. «Problem našega ljudstva ni samo naš, je stvar vseh Slovencev, od Trsta do Gorice in matične države*. je nadaljeval Petrič in poudaril, da «ko govorimo o perspektivah našega narodnega razvoja, moramo reči, da je ta odvisen tudi od gospodarskega in splošnega razvoja države. V Italiji se govori o reformah, ki jih ni nikoder. Odvisni smo tudi od gospodarskega razvoja matice. Gospodarski razvoj mora zavreti emigracijski tok, rešiti naše ljudi kemplekse manjvrednosti in nemoči. Ta faktor večkrat poglablja protislovja med nami in večinskim narodom, ker se rado dogaja, da večinska grupacija nastopa kot izkoriščevalec: takšno stanje lahko odpravijo le ustrezno urejene gospodarske razmere ki so temelj enakopravnosti*. Petrič je nadalje govoril r. zaščitnih zakonih. »Država ne more živeti brez ustave, manjšina pa tudi ne brez zaščitnih zakonov*. Pri tem je omenil primer jezikovne in narodnostne enakopravnosti v Švici. Osnovna politika društva emigrantov rion; na načelih odločnosti in odprtosti, tudi do tistih, ki trenutno zanikajo obstoj manjšine pod Matajurjem. Nikoli pa se ne bo društvo uklonilo reakciji in konservativnim silam. Po Petričevem poročilu je zbor emigrantov pozdravil predsednik SKGZ Boris Race. Poudaril je, da vsa slovenska manjšina z zanimanjem sledi razvoju in nastopu društva izseljencev iz Beneške Slovenije, ki predstavlja važen dejavnik osveščanja Slovencev v videmski pokrajini in odločilno podporo njihovega boja za ekonomski in nacionalni razvoj. Poudaril je, da se strinja z izraženimi stališči in da želi organizaciji mnogo uspehov. Ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča Filibert Benedetič je pozdravil prisotne, nato pa se zaustavil ob vprašanju vloge, ki bi io naša gledališka hiša lahko imela pri kulturnem dvigu izseljencev. Dr. Karel šiškovič ja obrazložil nekatere rezultate raziskovalnega dela v Benečiji, iz katerih se da sklepati, da je brez gospodarskega razvoja nemogoča rešitev narodnostnega vprašanja beneških Slovencev. V razpravo, ki je trajala do ve čera. je poseglo več prisotnih kontrarevolucionarno, politično organizacijo, z namenom, da s silo spremene sedanjo družbeno in državno ureditev v Jugoslaviji. V ta namen so se povezali tudi s politično emigracijo v ZDA in nekaterih državah zahodne Evrope, napravili spisek oseb, ki jih je treba likvidirati in organizirali novembra lani stavko študentov katerega namen je bil povzročiti politično krizo na Hrvaškem in sprožiti meščansko vojno. Svoje obtožbe je javni tožilec podprl z mnogimi dokumenti, med drugim z magnetofonskimi trakovi z zaprtih sestankov ter skupine in z govori obtoženih na raznih sestankih Senat okrožnega sodišča v Zagrebu je danes zaradi sovražnega delovanja proti narodu m državi in sovražne propagande obsodil Mato Talijančiča na 5 let strogega zapora in bivšega predsednika občinske skupščine Jastrebarsko pri Zagrebu Franja Mikuliča na 2 leti strogega zapora. Zaradi slabega reda ubil dva profesorja ZADAR, 9. — Do sedaj še neiden tificirani dijak zadrske gimnazije je včeraj z revolverskimi streli, verjetno zaradi sle bega reda v zgodovini, ubil profesorja zgodovine Vice Vlatkoviča in težko ranil profesorja sociologije Gojka Matulina, ki je kasneje umrl v bolnišnici. Dijak je pričakal profesorja na stopnicah gimnazije in sprožil iz revolverja. Nato je pobegnil. Do sedaj ga še niso našli. ŠPORT ŠPORT ŠPORT Tržačani zmagali v Postojni Pomembnejši datumi (Nadaljevanje s 4. strani) nikov, tovarn, gradbišč — na delo, zase in za organizacijo. Proces v Zagrebu ZAGREB, 9. — Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu se je pričel danes proces proti dr. Marku Vaselici, Jezi Ivičeviču Bakuliču in Zvonimira Komarici. Proces proti soobtoženemu dr. Šimu Djodjanu bo naknadno, čim se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Javni tožilec dolži vse štiri bivše ugledne funkcionarje Matice Hrvatske, da so organizirali slovaški sedem, v Vzhodni Nemčiji ter na Poljskem je izšlo po pet izdaj Andričevih del, pri nas, v Italiji, in na Madžarskem po štiri, v Švici, v Indiji, na Norveškem, v Izraelu, v Egiptu, v Španiji in drugod pa po ena izdaja. Morda pa je v zvezi s tem še bolj značilen naslednji podatek: do konca 1969 so po podatkih jugoslovanske avtorske agencije Andričeva dela doživela po vsem svetu nič manj kot 181 izdaj, njegov roman »Most na Drini* pa je sam doživel 40 izdaj. Sproti s tem; priznanji so si sledila tudi druga. Najstarejša univerza na Poljskem znano Jagelon-sko vseučilišče mu je 1964. leta podelilo naslov častnega doktorja, za častnega člana Akademije znanosti in umetnosti Rosne in Hercegovine so ga proglasili leta 1969, dve leti prej je dobil nagrado AVNOJ, pred nedavnim pa so ga ina beograjski univerzi počastili s 'častnim doktoratom, letos je Ivo Andrič dobil tudi Vukovo nagrado. V nedeljo, 8. t. m., pa je predsednik beograjske mestne skupščine Branko Pešič izročil književniku Ivu Andricu na slavnostni seji mestne skupščine zlato spominsko plaketo mesta Beograda, kar je najvišje priznanje, ki ga Beograd more dati kakemu svojemu meščanu. Beograjska mestna skupščina je s tem počastila svojega meščana Andriča ob njegovem 80. rojstnem dnevu Pred dnevi je bil v Postojni deveti obmejni šahovski turnir. Vsa srečanja so se odvijala v slikoviti dvorani jamske restavracije. Sto šahistov, ki je zastopalo 23 ekip Slovenije, Hrvaške, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, se je od 10. do 17. ure trudilo, da bi priborile svojim ekipam naslov najboljšega. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Triestine s 77 točkami, druga je bila Postojna s 64 točkami, ekipa Kopra pa je bila z 62 točkami tretja. Breg, ki ni nastopil z običajno ekipo, je zasedel šele dvajseto mesto z 28,5 točke. Organizacija je bila odlična, za kar je treba pohvaliti šahovski klub Postojna in primorsko šahovsko zvezo. Ekipe, ki so se uvrstile na prvih šest mest, so bile nagrajene z lepimi pokali. Prav tako so prejeli nagrade prvi najboljši šahisti na posameznih deskah. KONČNA LESTVICA: 1. Triestina 77 točk, 2. Postojna 64, 3. Koper 62, 4. Sežana 58, 5. Idrija 57, 6. Nova Gorica in Pivka 56,5, 8. Milje 55,5, 9. Čedad 52,5, 10. Finkestein 51,5, 11. Ajdovščina 49.5, 12. Gorica 47,5, 13. Lipica in Tolmin 39,15, 15. Videm in Prestranek 39, 17. Buje 38, 18. Šempeter 37,5, 19. Piran 31, 20. Breg 28,5, 21. Črni vrh 18, 22. Izola 11, 23. Vel. otok 9. Zbojč 20. 0LIMPIADA V SKOPJU Sovjeti po zmagi nad SFRJ verjetno že svetovni prvaki Za srebrno kolajno sta zdaj glavna kandidata Madžarska in Jugoslavija SKOPJE, 9. — Na šahovski olim-piadi v Skopju so se danes dopoldne končale partije 5. finalnega kola šahistk in 11. finalnega kola šahistov. V obeh kategorijah je v vodstvu Sovjetska zveza, ki si bo skoraj gotovo zagotovila obe zlati medalji. Srečanje med Jugoslavijo in SZ se je končalo z 2,5 proti 1,5 v korist SZ. Vse partije so se končale remi, razen partije med Ljubojevičem in Smislovom, ki se je zaradi neopreznosti Ljubo-jeviča (ki je v 19. potezi spregledal nasprotnikovo potezo), končala z zmago Smislova. Madžarska, ki je najbolj resen tekmec Jugoslavije v borbi za srebrno medaljo, je z visoko zmago 3,5 :0,5 nad Španijo zavzela v prvi skupini drago mesto, pred Jugoslavijo. Albanski šahisti so danes, po nalogu svoje šahovske zveze, zapustili nadaljnja tekmovanja, ker je posebna komisija določila, da morajo Albanci nastopiti naknadno v igri proti Izraelu. Albanci namreč pred dnevi, ko je bilo na sporedu njihovo srečanje z Izraelom, niso prišli v dvorano. Po sklepu posebne komisije bodo vsi rezultati srečam j z Albanci zbrisani s turnirske table. Rezultati 11 kola finalnega tekmovanja: 3. SKUPINA Japonska — Tunizija 1:3 Dominikanska republika — Avstralija 1:3 Finska — Wales 3:0(1) ............................................................................................ ■ ■mn um 1. SKUPINA Švedska — Nizozemska 2:2 Češkoslovaška — Vzh. Nemčija 1,5:2,5 Danska — Bolgarija 1,5:2,5 Jugoslavija — SZ 1,5:2,5 ZDA — Zah. Nemčija 1,5:2,5 Španija — Madžarska 0,5:3,5 Argentina — Madžarska 0,5:3,5 Partija med Vzhodno Nemčijo in Švico iz 10. kola se je končala z 2,5:1,5. Stanje po 11. kolu: SZ 30,5 točke; Madžarska 29,5; Jugoslavija 28,5. 2. SKUPINA Mongolija — Filipini 2:2 Peru — Grčija 2:2 Albanija — Kolumbija 1,5:2,5 Belgija — Avstrija 2:2 Indonezija — Italija 3,5:0,5 Kuba — Izrael 2:2 Kanada — Anglija 2:2 Islandija — Norveška 1:3 Partija iz 10. kola med Avstrijo in Albanijo se je končala s 3:1. Vodi Anglija z 28 točkami. NAMIZNI TENIS VMOSKi A LIGI V Tarantu odličen nastop ipe Sokola v prvem kolu ekip 17 ur vožnje z vlakom - Večina zmag z 2:0 - Košuta v izredni formi ...................... Z NEDELJSKE VOŽNJE SKOZI KOROŠKE SLOVENSKE VASI Ozračje terorja na Koroškem Mnogo dvojezičnih napisov krajev so nacionalšovinistične tolpe že uničile ali pomazale, druge stražijo orožniki - Slovenski deželni poslanec Ogris: «Boj bo še hud» - Kaj bo danes ob obletnici koroškega plebiscita? (Poseben dopis) SLOVENSKA KOROŠKA, 8. oktobra 1972. — Že nekaj kilometrov od italijansko - avstrijske državne meje, na glavni cesti Trbiž-Beljak, kjer se priključi tudi cesta s Podkorenskega sedla, t.j. iz Jugoslavije, sem v nedeljo 8. oktobra zjutraj zagledal dvojezično obcestno tablo MART-VOČILO*. Tabla je bila nedotaknjena. Na prvi pogled se mi je to zdelo čudno saj je postavljena ob glavrd mednarodni cesti in je torej tudi tujcem dokaz, da živijo tu, no Koroškem, ljudje slovenske narodnosti. Še ena zanimivost o tej tabli, ki sem jo pozneje opazil pri vseh ostalih dvojezičnih. Le napis vasi je dvojezičen, ostalo besedilo table na hrbtni strani, pa je napisano samo v nemškem jeziku. To pomeni, da znani zvezni zakon o dvojezičnih napisih zadeva samo krajevna ime na, ne pa ostalega. Južno od Vrbskega jezera, v Rožu, se voziš po lepih asfaltiranih, včasih širokih včasih pa zelo oz kih, cestah. Tu pa tam opaziš pred vasjo napise. Ponekod so samo nemški, ponekod dvojezični, ponekod pred vasjo pa sploh ni table z označbo kraja. Kaj to pomeni? Kjer so napisi samo nemški se večina prebivalstva iz strahu uradno prišteva Nemcem. Kjer je napis dvojezičen pomeni, da je imel slovenski človek pogum, da se je uradno zapisal za Slovenca. Do tega prihaja zlasti v bolj odmaknjenih krajih. Kjer pa napisa ni po- ni šovinisti že odstranili. Žnvil sem v BUčovš, majhno vasico nekaj kilometrov ob Vrbskega jezera. Doma sem našel sedanjega edinega slovenskega deželnega poslanca Hanzija Ogrisa, ki je bil izvoljen na listi socialistične stranke Avstrije. Ob obeh vhodih v vas sta lepa dvojezična napisa *LUD-MANSDORF - BILČOVŠ*. Ne vem če bosta napisa še nepoškodovana, ko bo ta članek objavljen v časopisu, kajti prav ko sem tablo fotografiral je pripeljal mimo zelen volksivagen v katerem sta bila dva moška, tisti ki je sedel poleg voznika, je pogledal obcestno tablo in si nekaj zapisal v beležnico. Ogris je seveda, ožigosal mazanje teh dvojezičnih tabel, ki so jih postavile deželna uprava in nekatere občine, upoštevajoč določila zveznega zakona o dvojezičnih napisih. Zakon seveda m popoln, ker določa dvojezične napise le v nekaterih krajih, je pa prvi korak k uresničitvi določil avstrijske mirovne pogodbe, s katero se je Avstrija že pred sedemnajstimi leti obvezala spoštovati pravice slovenske manjšine. Borba bo težka, je dejal Ogris, ter tudi povedal, da uslužbenci deželnega cestnega podjetja dvojezične napise spet postavljajo tam, kjer iih nacisti odstranjujejo, tako da je ustreženo zakonu. Že nekaj kilometrov stran od Bil-čovša sem našel dvojezični smerokaz, ki je bil pomazan na eni strani z rdečo, na drugi pa z belo meni, da so ga novopoceni nacistič- i barvo. Očitno so delavci cestnega podjetja oba smerokaza dan prej očistili, sledovi mazanja pa so bili še vidni. Prišel sem do Vrbskega jezera. Na glavni cesti ob južnem bregu kilometer proč od Vrbe je na ovinku dvojezični smerokaz. Ta je očitno že v srcu kraja, kjer prihajajo poleti tisoči turistov. Ko sem šel mimo sem opazil avstrijskega zaudarja, ki je bil na straži, ob strani ceste je imel parkiran policijski avtomobil. Ko sem šel spet po isti cesti nekaj ur pozneje, je policijski avtomobil z možem postave vred bil še vedno na istem mestu. fot me je zanesla v Podjuno, kj%r so šovinisti divjali prejšnje noči. Tu prideš v precej vasi, pred katerimi ni nobenega napisa. Šovinisti so dvojezične napise odstranili prejšnjo noč, redki policisti so skupino nad sto ljudi obvestili, da ravnajo v nasprotju z zakonom, vendar nekaj uniformiranih in verjetno tudi neoboroženih mož ni zaustavilo sto podivjanih fantalinov. Ko sem se ustavljal v teh vaseh in skušal ugotoviti s tablic s hišnimi številkami v kateri vasi sem, so me ljudje, rekel bi skoro prestrašeni, gledali izza domačih oken in nekam čudno gledali italijansko registracijo mojega avtomobila. Prve strani avstrijskih časopisov, zlasti še koroških, so polne vesti o nočnih akcijah nasilnežev in o političnih aspektih tega vprašanja. Nedeljski listi objavljajo vest, da je jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej protestiral pri deželnem glavarju Simi zaradi terori- stičnih dejanj šovinistov, da je desničarska stranka svobode zahtevala javni referendum o dvojezičnih napisih, da se po isti poti giblje tudi katoliška Ljudska stranka. V nekem listu smo videli plakat, ki zveznega kanclerja Kreiskega in deželnega vladarja Simo obtožuje izdajstva zaradi dvojezičnih kažipotov. »Kleine Zeitung» objavlja intervjuje s šestimi predstavniki mladinskih političnih združenj, med temi tudi z Borutom Sommereggerjem, predsednikom slovenske koroške študentske zveze. Po vaseh so nalepljeni plakati v koroških deželnih barvah, na katerih je napisano da tSlovenska Ko- j roška ne eksistira», nekateri takšni plakati so bili razobešeni tudi na avtomobilih, ki so v nedeljo popoldne krožili po Južni Koroški. Pred nekaterimi hišami so bile že razobešene avstrijske in koroške zastave, to v nekak znak tavstrijske-ga patriotizma» in protislovenskega sovraštva, saj praznujejo danes, torek 10. oktobra 52. obletnico koroškega plebiscita. Ko sem se vračal proti italijanski meji sem ponekod videl policiste, kako so zapuščali svoje postaje oblečeni v zimske plašče. Očitno so morali na stražo pred dvojezične kažipote. Za dvojezično obcestno tablo v Vočilu, tik pred mejo z Italijo, je bil v temi že parkiran policijski avtomobil. So dvojezični napisi, ki sem jih fotografiral še nedotaknjene v nedeljo, danes še vedno na svojih mestih? Marko VValtritsch Odličen začetek prvenstva za našo ekipo. Košuta, Fabjan in Peterlini so po sedemnajstih urah vožnje stopili prvič letos za zeleno mizo v borbi za točke A lige, v daljnem Tarantu. Tamkajšnja ekipa se je predstavila v solidni postavi treh drugokategornikov: Catapana. Solito in Marangio. Tekma je torej obetala precej izenačeno in napeto igro, zlasti ker se naši fantje še niso srečali temi igralci. Prvi je stopil za mizo Fabjan, ki se je srečal s Catapano. Začel je kot po navadi precej nezbrano, kmalu pa je uredil svojo igro in v tem setu zbral 15 točk. Odločno bolje je zaigral v drugem setu ko je skoraj ves čas vodil, na koncu pa mu je zmanjkalo samozavesti in je moral prepustiti prvo točko domačinom, čeprav je zbral kar 22 točk. Košuta se je nato pomeril z najboljšim igralcem Marangiom, ki pa mu ni nudil resnega odpora, saj je zadnje čase naš najboljši slovenski igralec v odlični formi. V zelo kratkem času je z učinkovito igro osvojil točko v setih 21:18, 21:14. Peterlini je nato srečal Solita, ki zanj ne bi smel predstavljati ni-kake resne ovire, vendar pa se je moral krepko potruditi, da je o-svojil nadaljnjo točko za svoje moštvo. Izid v setih (— 17 6, 9). Sledil je brez dvoma najzanimivejši dvoboj tekmovanja, ko sta se pomerila mladi Fabjan in odlični Marangio. Neizkušeni Just je zaigral v velikem slogu in kljub porazu (18, 19) navdušil prisotne. Prepričani smo, da bi z nekaj več iskušenj ukanil boljšega nasprotnika. V naslednjih treh srečanjih sta se srečala izmenoma Peterlini in Košuta s Catapanom, Solitom in Ma-rango. Vsa ta tri srečanja so se končala z 2:0 za predstavnike Sokola, čeprav je bila borba vselej zelo ostra, kar pričajo tudi delni izidi v posameznih nizih ki so se zaključili v glavnem z dvema ali tremi točlBBni razlike. Taranto se nam je torej proti pričakovanju predstavil kot solidna in izkušena ekipa Naša trojica pa je pokazala že dobro pripravljenost in to zlasti Košuta, ki je nasprotno kot v lanski sezoni, začel s treningi zelo zgodaj. Posebej velja omeniti nastop Fabjana, ki na žalost zaradi službenih obveznosti ne more posvečati več dovolj časa treningom zna pa zaigrati res odlično in spraviti v resne težave še tako dobre igralce. Jasno je. da je prvenstvo v A ligi zelo naporno in treba je precej izkušenj, katerih mladim igralcem še manjka, zlasti če pomislimo, da so v treh sezonah napredovali iz C lige v A ligo, kjer se merijo z ekipami, ki i-majo dolgo tradicijo in predvsem polne blagajne, saj za skoro vsakim društvom bedi kako krajevno ali celo vsedržavno industrijsko podjetje. Izidi posameznih srečanj: Catapana — Fabjan 2—0 (15, 22) Maragio — Košuta 0—2 (18, 14) Solito — Peterlini 1—2 (-17, 6, 9) Marangio — Fabjan 2—0 (18, 19) Catapana — Peterlini 0—2 (18, 19) Solito — Košuta 0—2 (19, 13) Marangio — Peterlini 0-2 (12, 18) k NOGOMET Pokrajinski odbor FIGC je ta teden objavil koledar srečanj tretje amaterske lige. Prvenstvo se bo pričelo 15. oktobra. Prvi del prvenstva bi se moral zaključiti 10. decembra, seveda če bo vreme dopuščalo reden potek srečanj. Naše enajsterice bodo nastopale v treh skupinah. Smučarski odsek SPDT vabi u-deležence poletnega treninga na Stelviju. v petek, 13. okt. ob 19.30 na ogled slik, diapozitivov in filma v Ul. Geppa 9. STELVIO 1972 s posnetki z omenjenega treninga. Vabljeni tudi prijatelji. ODBOJKA V prijateljski ženski odbojkarski tekmi je v soboto v Gorici Bor premagal AGI s 3:1. KOŠARKA V prijateljski košarkarski tekmi naraščajnikov je Polet premagal na Opčinah peterko Kontovela s 45:29. Jutri se bo Polet srečal z Borom ob 17. uri na Opčinah. BUKAREŠTA, * - Romunija in ZDA se bosta srečali od 13. do 15. oktobra v finalu za Davisov pokal. Predvidevanja so na strani Romunov, ki imajo z Nastasejem in Ti-riacom največ možnosti, da osvojijo to najvišjo teniško lovoriko Če bo romunska reprezentanca res zmagala, b0 to prvič po vojni, da bo osvojila Davisov pokal neka evropska država, saj ie bil doslej vedno last Američanov in Avstralije. Portugalska — Bolivija 1:3 Iran — Mehika 3:1 N. Zelandija — Irska 2:2 Turčija — Brazilija 2:2 Portoriko — Škotska 1:3 Vodi Avstralija z 32,5 točke. 4. SKUPINA Guemsey — Malta 0,5:3,5 Ciper — Francija 0,5:3,5 Irak — Deviško otočje 3,5:0,5 Singapur — Libanon 3,5:0,5 Sirija — Luksemburg 1:3 Hongkong — Maroko 1,5:2,5 Andora — Faroer 1,5:2,5 Vodi Francija s 43 točkami. Danes popoldne so se pričele par tije 12. kola, v katerih se je Ju* goslavija srečala z Bolgarijo. Jugoslovani so dvoboj z Bolgari prekinili pri neodločenem stanju 1 proti 1. Vse pa kaže, da bo reffll obveljal tudi jutri, ko bodo do konca odigrali obe prekinjeni partijk Ljubojevič ima namreč zelo dobr* možnosti za osvojitev cele točke, zato pa je Gligorič v povsem zgubljenem položaju. Danes sta v dokončanih partijah remizirala Matanovič proti R8-dulovu, Matulovič pa proti PadeV" skemu. Rezultati 5. kola ženske šahov ske olimpiade: 1. SKUPINA Vzh. Nemčija — SZ 0,5:1,5 Madarska — Bolgarija 1:1 Anglija — Romunija 1:1 Češkoslovaška — Zah. Nemčija 1:1 Vodi SZ z 8 točkami. 2. SKUPINA švedska — Poljska 1:1 Avstralija — Nizozemska 1:1 Jugoslavija — Brazilija 2:0 Mongolija — Avstrija 2:0 Vodi Poljska s 7,5 točke pred Jugoslavijo, ki ima 6,5 točke. 3. SKUPINA Irska — Izrael 0,5:1,5 Škotska — Singapur 0,5:1,5 Finska — Švica 0:2 Vodi Švica z 10 točkami. Danes imajo igralke prost dnR jutri, popoldne bodo na sporedu partije 6. kola. Zaključila sta se oba šahovsk* turnirja za nagrado »Citta di Gori" zda», katerih so se udeležili ml8-dinci do 16. leta. Tekmovanji, k so ju odigrali na sedežu Pro LOJ co na goriškem gradu sta imel' velik odziv med mladino, ki se ju je udeležila polnoštevilno. Prvi turi nir, na katerem so tekmovali ntif dinci do 12. leta, je osvojil Ar*’ De Marco z 8. točkami v 10 odigranih partijah. V dragem turniri ju, namenjenemu mladincem do 1* leta, je zmagal Franco Russo ’ 8. točkami v 11 odigranih partijah. Po zaključku tekmovanja j* predsednik goriškega šahovske^,* krožka Severine Portelli igral *r multanko s 15. mladinci in z«1*' gal v 10 partijah, 1. remiziral “ 4 zgubil. •llllllllllllllirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilltlMIIMIIlilIllllllllllllllllllllllHIUIIIIIIIIimillHMIMM**1* ATLETIKA V SOBOTO V GORICI Uspelo srečanje mladih atletov Domačini so osvojili na končni lestvici največ točk Isonzo v Križu Kot smo že poročali v naši nedeljski številki, je bilo v soboto na Rojcah trojno atletsko srečanje med mladinci Gorice, Nove Gorice in Celovca, ki ga je priredila gori-ška občina. Med dekleti so zmagale Celovčanke, pri fantih pa predstavniki stare Gorice. Rezultati v posameznih disciplinah: MOŠKI: Tek na 80 m 1. Casagrande (G) 9”6 2. Saksida (N), 3. Scabari (G), 4. Eržen (N), 5. Wetscko (C). N. Trinkl (C). Tek na 2.000 m 1. Archer (C) 6’13”1 2. Schiller (C), 3. Frescura (G), 4. Marconi (G), 5. Tratnik (N), 6. Čadež (N). Skok v daljino 1. Goschl (C) 6,06 m 2. Bertolini (G), 3. Čehovin (N), 4. Polo (G). 5. Huber (C), 6. Hrast (N). Met krogle 1. Colucd (G) 11,58 m 2. Durovič (N), 3. Romano (G), 4. Isak (C), 5. Luketič (N), 6. Na-gele (C). Skok v vlilno 1. Lapajne (N) 1,65 m 2. Pecorari (G), 3. Janešič (N), 4. Mosetti (G). 5. Stockir (C) 6 Frank (C). LESTVICA (MOŠKI) 1. Gorica 45 2. Nova Gorica 34 3. Celovec 31 ŽENSKE: Tek na 60 m 1. Petučnik (C) 8”2 2. Zorz (N), 3. Lipicar (N), Fontanin (G), 5. Cidin (G), Gallob (C). Tek na 1.000 m 1. Lacker (C) 3’03”9 2. Salbrechter (C), 3. 4. Peternel (N), 5. 6. Morenčič (N). Skok v višino Budin Čibej (G)’ (G)- 1. Antoniazzi (G) 1,50 m 2. Lacker (C). 3. Jurca (N), f Grimschitz (C), 5. Sanna (©’ 6. Maver (N). Met krogle L Langusch (C) 9,46 m 2. Sanzin (G), 3. Kosar (N). . Stekar (N), 5. De Luca (G), * Pemberger (C). Skok v daljino 1. Ferfolja (N) 4,90 m . 2. Susič (N), 3. Demeio (G), f Untenverger (C), 5. Neumer (C'1 6. Manferrati (G). LESTVICA (ŽENSKE) 1. Celovec 2. Nova Gorica 3. Gorica SKUPNA LESTVICA 1. Gorica 2. Celovec 3. Nova Gorica (G = Gorica, N = C = Celovec). 41 37 32 t