7. številka
®*l»r#e izhaja Vijak petek ;z datumom naslednjega *h». — Naročnina za celo Ute K 5'20, za pol leta I 2'SO, ra četrt leta K 1*30 l**a«njezna Številka 10 rim. Nnroioina za Nemčijo za **!• leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Ptiiljatve na uredništvo ia opravništvo: Ljnltljsua, Šelenbnrgova »lica it. 6, prvo nadatr.
V Ljubljani, dne 16. februvarja 1918
V. leto.
Rokopisi te ne vračajo. — Inserati z enoatolpnimip*-tit vrsticami ae zaračunavajo in sicer: pri enkrat*i objavi po 18 vin., pri dva tratni po 16 vin., pri šeat-' tratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vi». za vsakokr. — Za razne ia-jave itd. »tane petit vratiča 24 vin. — Reklam. *o poštni ne proste. —Nefrankiran«. piama ae ne sprejemaj*.
KV. zboru Unij« rudarjev.
Že št. 15. „Giiick Auf“ a je omenjala, 4a je sklicanje linijskega zbora postalo nujno. V zmislu sklepa celotnega načelstva se sklicuje unijski zbor za čas od 18. do . maja 1918 na Dunaj. Dnevni red je izredno obsežen, tako da bo treba jako pte-vidno izrabiti odmerjeni čas, da temeljito razmotrimo nujna vprašanja. Ne da bi zapostavljali druge izredno važne točke dnev-aega reda, moramo vendar priznati, da je ■ajvažnejša naloga tega zbora, da financi-elno okrepimo in utrdimo našo centralno organizacijo. Zadnji unijski zbor se je vršil •ktobra meseca 1912. Zaradi vojnih razmer ni bilo nikakor mogoče prej ali ob pravem času sklicati unijsPega zbora. Zakaj iz velikih in merodajnih revirjev ne bi bilo mogoče voliti delegate na unijski zbor, in tudi udeležba na unijskem zboru je bilo veliko vprašanje.
Med vso dolgo vojno se je pomanjkanje krepke in zmožne centralne organizacije na avstrijskih rudarjih hudo maščevalo. Rudniški kapitalisti avstrijski so tako prav od srca izrabili konjunkturo zase, kar s* jim omogočili vojni zakoni in vojne na-redbe, katerim so bili rudarji podrejeni.
Leta 1917 se je Unija sicer jako razveseljivo okrepila. Več nego 10.000 novih članov je pristopilo v tem enem letu in še vedno pristopajo po različnih revirjih neprenehoma. Vojna je tudi rudarje prepričala, da je močna centralna organizacija nujno potrebna. Je že res, da je najvažneje bistvo krepke organizacije nje enotnost in da je večina v poklicu zaposlenih z njo združena. Ne smemo pa pozabljati, da je to le en predpogoj, da je financielna zmožnost in financielna moč centralne organizacije drugi i« najglavneji predpogoj. S tega stališča se pripisuje 4. točki dnev. reda na V. unijskem zboru .sprememba upravnega regulatlva* pač največji pomen. Sedaj veljavne določbe jlede prispevkov in podpornih ustanov Unije so bile sklenjene na III. unijskem zboru •ktobra meseca 1909. V veljavi so že nad •sem let, kar samo že govori za to, da so potrebne remedure. Prispevki so bili že ob zadnjem sklepanju v primeri z modernimi zmožnimi organizacijami razmeroma jako »izko odmerjeni, podporne dajatve pa razmeroma visoko, in že takrat so izkušeni •rganizatorji dvomili, da bi mogla Unija s temi majhnimi prispevki zmagovati tudi dajatve. Četrti unijski zbor 1912 podpornih določb ni spreminjal, vendar je določil, da med prejemanjem podpore, ustavi prejemanje prostih znamk, torej se mora prispevek plačevati. Tudi glede podpor ni ••ogel unijski zbor spremeniti bistveno ■•Česar, ker so podpore vedno odvisne od prispevkov.
Vojna s svojo spremembo vrednostnih r*zmer in z vsemi drugimi pojavi, in o tem ** treba našim članom na dolgo pripovedovati, povzročila velikanski prevrat. Naloge ®nije rudarjev avstrijskih so postale na v«eh poljih večje. Vpliv mogočnih in dobro 0rganiziranih rudniških kapitalistov je v ^°jni znatno narasel. Centralizačni proces **Pita!a je prav v rudarskih obratih v za-času jako napredoval. Združenje raz-
i	"V*1 velikanskih podjetij z rudniškimi pod-JjJ1. neprestano pokupovanje novih rudniš-
kih polj po velikih družbah, popolno spo-jenje rudniških družb z mednarodnim bančnim kapitalcm je med vojno prav posebno zvišalo vpliv in moč rudniških kapitalistov. Če bi rudarji, ki s hrepenenjem pričakujejo da se z nastopom miru njih poslabšane delovne razmere izboljšajo same od sebe to verovali, bi doživeli v miru še večje razočaranje nego so ga v vojni. Slednji rudar mora uvideti, da se bodo dale doseči boljše delovne razmere le s težkim bojem; ta boj, ki ga je zakrivila le vojna, bo hujši kakor je bil kdaj prej. Bojno zmožnost organizacije pa moremo okrepiti s financielno podlago. s primerno visokim prispevkom.
Zvišanje unijsitih prispevkov se ne da več odlagati, o tem, tega mnenja smo vsaj, ni treba več prepričavati naše člane. Kakor smo že omenili, enostavna vrednost denarja sploh že popolnoma onemogoča, da bi Unija izhajala z dosedanjimi prispevki. Razprave se bodo torej morale nanašati le na izmero povišanja. Na drugem mestu objavljeni predlogi skupnega načelstva priporočajo, da se zvišajo prispevki v I. razredu od 40 h na 80 h, v II. razredu od 20 h na 50 h in v III. razredu od 10 h na 20 h na teden. Prepričani smo, da bodo nekateri člani mislili prvi hip, da je to zvišanje preveliko. Toda v primeri s prispevki drugih zmožnih strokovnih organizacij pa moremo imenovati predlagano zvišanje le malenkostno. Železničarji so zvišali decembra meseca dosedanji prispevek na 3 K mesečno, dasi ne izplačujejo ne rednih bolniških, brezposelnih in stavkovnih podpor. Kovinarji bodo marca meseca zvišali na zveznem zboru tedenski prispevek na 90 h, a poleg tega plačujejo še pri njih običajne krajevne in okrajne prispevke, tako da znaša njih tedenski prispevek 1 K do 1*20 K Porcelanski delavci so zvišali svoje prispevke na 90 h, stavbeni delavci na 90 h in plačujejo še krajevni prispevek, pečarji na 90 h in plačujejo še krajevni prispevek, pečarji na 90 h, torej same organizacije ki jih moremo primerjati rudarski.
V predlogih unijskega načelstva navedena
razdelitev prispevkov
bo pravzaprav prepričala naše člane o tem, da z manjšim zvišanjem prispevka, kakor je predlagan sploh ne gre. Krajevne skupine ki so doslej prejemale od prispevkov zase po 10 h, bodo dobivale v bodoče po 15 h, in potrebovale jih bodo. Strokovnih listov že davno ni več mogoče dobavljati po 7 h, in tiskovine še niso dosegle najvišjih cen, zakaj še vedno naraščajo cene tiskovinam in papirju vsak mesec. Kakor naši člani pač vedo, so se zvišali prispevki strokovni komisiji od 1 h na 2 h, k temu pride tudi solidarnostni prispevek po 1 h. Vse to mora odračunati organizacija. Blagajniki skupin, ki so doslej prejemali od vsakega prispevka I. in II. razreda 1 h in podbla-gajoiki 2 h, bodo po predlogu vbodoče prejemali blagajniki po 2 h, podblagajniki po 4 h od prispevka v I. in II, razredu. Tudi tukaj se bo le težko dalo kaj prihraniti. Rezervni sklad, pravi bojni sklad organizacije, ki je prejemal doslej od prispevkov
I.	raz. po 6 h bo prejemal po predlogu odslej po 20 h. Člani II. razreda, ki so doslej sicer neopravičeno prejemali stavkovno podporo, pa niso nič plačevali v rezervni sklad.
Zvišanje prispevka v rezervni sklad se ne da odlagati, če le nekoliko upoštevamo težke boje, ki čakajo rudarje. Ostanek prispevka v I razredu v višini 36 h ostane unijski blagajni, ki je doslej prejemala od prispevkov I. razreda po 18 h. Višina prispevka unijski blagajni je potrebna zato, da izpolni dve nalogi: 1. uredi ravnotežje v unijski blagajni zaradi \ečjih izdatkov in 2. za zvišanje različnih
podpor članom,
ki pravtako kakor prispevki ne odgovarjaj« več času.
Bolniška podpora Unije, glede katere je prihajalo na dosedanjih unijskih zborih največ spreminjevalnih predlogov, naj o-stane po predlogu unijskega načelstva v bistvu neizpremenjena in naj se zviša samo dnevna podpora od 35 h na 40 h na dan. Z razdelitvijo na mezdne razrede na eni strani in s tem povišano bolniščino, kakor tudi s pravico do plače prvi teden bolezni na drugi strani je interes za bolniščnino od organizacije manjši. Kakor pa je videti povišanje bolniške podpore od 35 na 40 h, malenkostno, znaša vendar to zvišanje, če ga primerjamo izdatkom leta 1917 v ta namen, 4000 K. Prav bistveno spremembo pa predlaga načelstvo že pri brezposelni podpori, ki utegne imeti v mirnem času mnogo večji pomen za rudarje, kakor je to bilo med vojno. Tudi tukaj predlaga skupno načelstvo dosedanje stopnjevanje po 1., 3. in 5. letih članstva. Tukajšnje zvišanje brezposelne podpore, znaša v 1. stopnji 40 h, v 2. stopnji 50 h in v 3. stopnji 65 h. Za' člane druge stopnje, ki doslej niso prejemali brezposelne podpore, se predlaga sedaj dnevna podpora 1 K 60 h. Posebno znatno zvišanje predlaga načelstvo za po-smrno podporo. Tudi tukaj se obdrže dosedanje štiri stopnje po 1., 3i, 5. in 10. letih članstva. Zvišanje posmrtne podpore znaša v 1. stopnji 30 K, v 2. stopnji 40 K, v 3. stopni 50 K v 4. stopni 65 K, ob smrti žene se zviša posmrtnina po predlogu za 20 K.
Predlogi načelstva vsebujejo tudi spremembo dosedanje stavkovne podpore. Predlog upošteva samske in oženjene člane enako, dočim so dobivali dosedaj oženjeni člani 1 K 80 h stavkovne podpore, samski pa 1 K 40 h na dan. Sedaj predlaga unijsko načelstvo stavkovno podporo za vse člane po 3 K na dan in razentega dobe oženjen za vsakega otroka pod 14. leti 1 K na teden, doslej 30 h. Za člane 2. razreda se predlaga 2 K stavkovne podpore na dan.
Po računih iu prepričanju skupnega načelstva bo predlagana ureditev plačevanja prispevkov in podpornih dajatev spričo bodočim težkim nalogam rudarske organizacije v dvojni smeri pravična: poveča značaj bojevrie organizacije, krepi nje bojevno moč z zadostnim dotiranjem rezervnega sklada in drugič daje Uniji tisto financielno podlago, ki omogoča popoln razvoj in delazmožnost, nudi članom znatno zvišane posamezne podporne postavke, zagotavlja obstoj strokovnega časopisja in prinaša končno tudi krajevnim skupinam zvišek njih krajevne kvote.
S tem seveda še niso našteti vsi vzroki za absolutno potrebo zvišanja prispevka. S podraženjem vseh nabavnih stroškov, pose-
bno zvišanje poštnine, podraženje papirja, tiskovin in kartona naraščajo neprestano stroški Unije, plače nastavijencev so se morale spričo velike draginje, dasi v nezadostni izmeri, tudi zvišati, kratko, za vse so večji izdatki, čemur se more pomoči le, če so tudi prejemki večji. Pravovarstveni stroški so med vsjno prav znatno narasli, po 'vojni pa ne bodo manjši. Vedtie spremembe v zavarovanju rudarjev, njih podreditev vojaštvu, §1154 b obč. drž. zak. in še druge novotarije so zahtevale često pravovar-stvo, ki se mora izvesti in se je tudi izvedlo.
Iz tega stališča prosimo vse naše člane n* revirnih konferencah, na shodih krajevnih skupin in plačevalnic ali v javni disku-ziji v strokovnih listih, da razmotrivsjo predloge skupnega načelstva in jih smatrajo kot podlago za razprave na prihodnjem unijskem zboru. Uaijsko načelstvo je popolnoma prepričano, da bodo vsi člani Unije v soglasju z načelstvom vse storili, da postane naša centralna organizacija, Unija rudarjev avstrijskih, sposobna za boje in ostala krepka. S tem da skupno načelstvo Unije navede spremembe, predlaga čianom in jih zastopa, izpolnjuje le svojo prevzeto dolžnost.
Nikakor pa ne namerava načelstvo omejevati pravico skupinam in revirjem, da stavijo svoje predloge, prosimo pa so-druge člane, da imajo, če stavijo predloge, dve stvari pred očmi:
1. Če se predlaga višje podporne dajatve nego so v navedenih predlogih, je neobhodno potrebno, da se predlagajo tudi višji prispevki nego jih je predlagalo načelstvo.
2. Če se zahtevajo nižji prispevki nego jih predlaga načelstvo, je naravno, da se predlaga tudi znižanje podpornih dajatev, ki jih priporoča načelstvo.
Predlogi k petemu unijskesnu zboru Unije rudarjev avstrijskih.
K točki IV. dnevnega reda: predlogi skupnega načelstva, sklenjeni na seji dne 30. in. 31. januarja 1918.
Sprememba upravnega regulativa;
a)	zvišanje prispevkov.
Tedenski prispevek za člane
I. razreda ,. . . 60 vin. . . . doslej 40 h
II. „	...	50	,	...	,	20	,
10
... 50 ,	...
III.	„	.	. . 20 „	. . .
b) razdelitev prispevka:
Od vsakega tedenskega prispevka I. in
II.	razreda dobi:
Krajevna skupina .	.15	vin.	doslej	10	vin.
strokovna komisija	. 3	,	,	2	„
blagajnik skupine	. 2	,	,	1	,
podblagajnik „	.	. 4	„	„	2	*
rezer. sklad čl. I. raz. 20	,	„	6	,
»	® »II. ,10,	„	—	»
linijska blagajna . . 36 *	,	18	,
c) spremembe podpor:
1. Bolniška podpora.
Čani	I.	razr. dobe	po 52 plačanih	prispevkih,	če	obole, i od	8. dneva	bolezni
največ 70 d/ii v letu bolniško podporo po 40 h na (35) dan. Najvišja podpora v letu K 28—.
2.	Sprememba brezposelne podpore. Člani I. razreda:	kron	Največ	v	letu
n« dan na tedem
po BI pl»6. priapovkih 1'—	12'—	»•.—
, IBS	.	„	2.20	18.20	106.M
, »SO	,	.	S.SO	16-	120*—
Člani II. razreda	1.8®	I	ftC	7S'M
3 Sprememba smrtne podpore:
1. stop. po 52 plač. prisp. 80‘—doslej 50 K
156 ,	,	100--
60 . |
3.	,	, 260	„	,	120”—	„	70	,
4.	,	, 520	.	,	150-—	,	85	,
Ob smrti soproge eventualno po določbah regulativa ob smrti matere . , 50‘— ,	30	„
4. Spremembe stavkovne podpore:
Člani I. razreda v zmislu regulativa
na dan .  .............................K	3’—
Za .otroke do 14.	leta na	teden	.	.	K	1*—
Člani II. razreda na dan.............K	2-—
Zvišanje prispevkov se izvede v zmislu predloga skupnega načelstva z dnem 1. julija 1918, istotako veljajo od tega dne zvišane podpore, izvzemšl posmrtnino. Zvišana posmrtnina	se začne	plačevati	po
plačilu 26. zvišanih tedenskih prispevkih in do tega časa se naj izplačuje v dosedanji izmeri.
Domači p sggecš,
Kriza Seidlerjeve vlade in računski provizorij. Sklep poljskega kiuba, da zaradi odstopa holmskega okraja ukrajinski republiki zavzame odločno opozicionalno stališče v parlamentu in v delegaciji, je prekrižal vse račune glede sestave večine za proračunski provizorij. Ministrski predsednik dr. Seidler je konferiral z načelnikom zveze nemško nacionalnih strank ,dr. Wald-nerjem. Kakor se sliši, zahtevajo Cehi glede trutnovskega vprašanja vladno izjavo ter pričakujejo sklep vlade, naj se sporno vprašanje odstopi ustavnemu odseku, ki naj se peča s češko-nemškirn vprašanjem v sploh. Če se tej zahtevi ne ugodi, groze Čehi s skrajnimi konsekvencami. Seidler baje ne namerava ugoditi češki zahtevi in stoji na stališču, da je provizorij državna potreba, katera se mora dovoliti, ker bi sicer vlada bila primorana k drugim korakom. Vsled miru z Ukrajino računa vlada na glasove ukrajinskih državnih poslancev. Za provizorij bi torej glasovali Nemci in krščanski socialci (170 glasov), Ukrajinci (27 glasov) divjaki, Rumuni in Ital:jani (13 glasov), torej skupaj 210 glasov; proti provizoriju Čehi (94 glasov), Poljaki (71), Jugoslovani (31), večji del Italijanov (12), torej skupno 214 glasov. Odločili bi torej nemški socialni demokrati, ki imajo 41 glasov. Usoda vlade in parlamenta je torej v rokah socialnih demokratov.
Društvo tiskarskih pomočnikov na Kranjskem ima letos petdesetletnico svojega obstoja. Zaradi vojnih razmer društvo ne proslavi sedaj tega izrednega jubileja. Mi izražamo članom društva ob tej priliki najtoplejše čestitke in želje, da bi organizacija tudi vbodoče delovala enako uspešno za svoje člane kakor je doslej. V vojsko je bilo vpoklicanih polagoma skoro dve trejini članov ter je društvo zlasti prvo leto vojne silno trpelo zaradi brezposelnosti med člani.
Občni zbor podružnice kovinarjev na Jesenicah se bo vršil v nedeljo dne 24. točno ob 9. dopoldne v prostorih pri Jelenu na Savi. Dnevni red; 1. poročila, 2. volitev novega odbora in zaupnikov, 3. raznoterosti. Naša podružnica se je razvila v mogočno organizacijo, ki nam je ponos in jamstvo, da ohranimo to, kar imamo in si priborimo še nove uspehe. Tovariši in tovarišice, naša moč je v naši združitvi! Vsi se udeležimo tudi občnega zbora !	Odbor.
Občni zbor podružnice kemičnih delavcev na Dovjem, se vrši v nedeljo dne 24. feb. t. 1. ob 4. popoldne. Dnevni red: Poročilo blagajničarjev; volitev odbora in nadzorstvo; razno Polna udeležba vseh članov dolžnost.	*
Člane konzumnega društva v Crnl vljudno vabimo, da naj vsak prinese med 15. in 28. februarjem svoje dividendne marke lepo urejene in s knjižico vred v konsumno društvo.
Oderuštvo s kruhom. Iz Solnograda se poroča: Mozes Schr^er iz Karankova je nekemu beguncu v GtObmingu prodal deset
hlebčkov kruha za 52 kron. Bil je obsojen na mesec dni zapora in 200 kron globe. Pri obravnavi se je dognalo, da se je mnogo kruha prodalo v begunsko taborišče za o-deruško ceno po 10 kron za hlebček; ni pa se moglo dognati, kedo ima v Solnogradu toliko kruha za prodajo na razpolago.
Poletni čas 1918 Tudi letos se upelje zopet poletni čas, kakor je bil določen lam in predlanskem. V Nemčiji so že sklenjeni tozadevni ukrepi.
Oporoka nadškofa drja. Kohna. V minulem tednu je razpravljalo upravno sodišče pod predsedstvom prvega predsednika drjs. v. Schwartzenaua o veljavnosti testa-mentarično ustanovljene vseučiliške ustanove bivšega olomuškega nadškofa drja. Kohna, ki je umrl dne 3 decembra 1915 na svojem posestvu Ehrenhausenu na Štajerskem, ter je potom oporoke volil svoje posestvo in okolo poldrug miljon kron gotovine za ustanovitev češkega vseučilišč* v Olomucu. Z upravljanjem ustanove je bil pooblaščen metropolitanski kapitelj v Olomucu. Moravsko namestništvo in nau-čno ministrstvo nista sprejela te ustan®-ve, ministrstvo se je sklicevalo na to, da je ustanova neizvedljiva, ker bi na eni strani imetje niti v sto letih ne zzdostovalo za ustanovitev vseučilišča in ker je izvršitev odvisna od volje tretjih faktorjev, zakaj, treba je za ustanovitev vseučilišča v Olo-mocu državnega zakona, ki ga ni, in je pravno nemogoče sprejeti ustanovo. Nasprotno pa je napravil Kohnov nečak, župnik Vavruša, na upravno sedišče pritožbo kot izvršitelj oporoke. V obravnavi je navajal dr. Ambrož kot zastopnik župnika Varuše, da oporoka odgovarja vsem zakonitim zahtevam, dočirn se je zastopnik ministrstva grof Hartig skliceval na to, da sme ustanovna oblast prosto sprejeti ali pa odkleniti volilo, torej, da ne spada pred uprava* sodišče. Za odklonitev so bili le stvarni pomisleki merodajni. V soboto pa je upravno sodišče razglasilo svojo razsodbo, da smejo ustanovne oblasti sprejemati odklanjati volila in s tem zavrnilo pritožb*.
Goreč železniški vlak Kakor lvovski listi poročajo, je nastal v poštnem vlaku, ki vozi iz Stanislava v Lvov, v soboto ponoči požar v trenotku, ko je vozil vlak po železniškem mostu čez Dnjester. Vlak so takoj ustavili. Nastala je grozna panika. Več potnikov, ki so poskakali iz vagonov, je padlo v Dnjester ter utonilo. V kupeju, kjer je nastal požar, so našli sedem ožganih mrtvecev. Enajst oseb je vsled opeklin nevarno ranjenih.
Uniforme Iz papirja. Iz Budimpešte poročajo: Železnič*r|i in poštni uslužbenci dobe od erarja papirnate uniforme za aen® 36 do 40 kron Uniforma iz papirja se d« šestkrat oprati.
Nove cene! Naznanjamo tu nove, sedaj veljavne cene, za nekaj zelo priljubljenih »E'sa« izdelkov, kateri se morejo $e dobiti pri E. V. Felier-ju, lekarnar v Stu-bici Elzatrg štev. 334. (Hrvatsko), dokler je še zaloga in dokler se morejo preparati še izdelovati in sicer stane: Fellerjev bol-olajšajoci	z	znamko	„Elsafluid“,	®
dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici K 14 32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice K 27 32 franko, nadalje Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z znamk® .Elsakrogljice", 1 zavitek K 7‘37 franko al‘
2	zavitka K 13*47 franko. Eisa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše vrste) K 4 50, tanochina pomada za povspešenj® rast las (močnejše vrste) K 4 50, usipaj.1! prašek kot dodatek K 1—, Fellerjevo liht no milo in še drugi Elsa izdelki se ** prilože in računaio po sedanji ceni, doki ^ je še zaloga. Cene, katere so navedene raznih tiskovinah še od preje, sedaj 0 več veljavne.
Naročajte in širite
., NAPREJ!
Svetovni pregled.
Svetovna vojna se ni na videz premaknila niti za ped dalje. Boji se vrše na italijanskem bojišču, zlasti v tirolskih delih »Setle Comununi", na francoskem in belgijskem bojišču, kjer delajo obenem velikanske priprave za spomladansko ofenzivo. Nekaj bojev imajo tudi v Macedoniji. Na ruski bojni črti je mir in Mackensen se pogaja z rumunskimi vojskovodjami glede premirja in trdi se celo, da hočejo Rutrm-nija. Kako je pravzapra z ruskim mirom pa še seda j ne vemo. Vsekakor je stvar precej zagonetna, zakaj nobenih domačih poročil nam di-dlomati ne dajo, zunanja pa menda zabranjuje cenzura tako da ne vemo prav nič gotovega razen to, da se ruska vlada ni mogla več pogajati na izražanih načelih in je zaraditega kratkomalo opustila mirovna pogajanja. Mir z Ukrajino je zbudil tudi med Poljaki razburjenje. Osrednje vlade menda čakajo na daljni razvoj te zapletke.
Mir z Ukrajino in konec vojne z Rusijo. Osrednje države so sklenile poseben mir z Ukrajino, to je z vlado, ki je nasprotna peterburški vladi. Peterburška vlada se vendar ne bo dosti umešavala v notranje ukrajinske razmere. Spričo tega dogodka in ker po centralnih državah blatijo bolj-ševiško vlado ter se ni bilo mogoče zediniti z osrednjimi državami glede miru zlasti z Nemčijo po obče znanih načelih, je Trockij izjavil v imenu ruske vlade, da proglaša konec vojnega stanja, takoj' demobilizira svojo vojsko in se bo ruska vlada pogajala o diplomatičnih in gospodarskih odnošajih med Rusijo in centralnimi državami v Petrogradu s posebnimi komisijami centralnih držav. K tej izjavi Trockega centralne države niso podale še nobene enake izjave, kar očividno pomeni, da si hočejo ohraniti svobodne roke napram daljnim dogodkom in tudi napram že danim izjavam giede na mirovne pogoje z Rusijo. Ruska proletarska vlada, ki jo tako silno obrekujejo meščanski in kapitalistični listi, ki Trockemu in Ljeninu ne morejo prav nič očitati, razen da sta že ogromno pretrpela zaradi meščansko kapitalistiškega barbaiizma, je prva rešila ruski narod iz krempljev imperialistične moritve. Ponudba miru brez aneksij in satnoodločevanjem narodov ter piogla-šenje konca vojne, to sta dva velika zgodovinska čina ruskih boljševikov, ruskih revolucionarjev, ki naj služita vesoljnemu proletarskemu svetu za vzor in ki sta na mah zamašila obrekovalna usta vsem podkupljenim meščanskim in imperialističnim obrekovalcem. Zgodovina bo sodila imperialiste in ruske revolucionarce, vox popoli (ljudski glas) mora izreči svojo sodbo nad krvoželjnim imperializmom in nad apostoli miru in nobenega dvoma ni, kako bo izpadla ta sodba in obsodba.
WiIson je odgovoril na Czernlnove •n Hertllngove Izjave. Predsednik Zedinjenih držav je imel v kongresu daljši govor, v katerem je zavzel stališče napram izjavama giofa Cjemina, inHertlinga. Simpatično pozdravil govor grofa Czernina, a obsojal govor grofa Hertlinga, češ da zveni še Vedno kot pretnja. Grof Czernin se je orientiral v razpoloženju svetovnega naziranja Umtling je pa še vedno orodje mililarizma m vojnih hujskačev. Dokler se Hertlingovi *azori ne spremene, ni mogoče govoriti o Jhinj. Nemčija hoče vladati, to so pokazala ,“di pogajanja v Brestu Litovskem. Hert-ltlg ni govoril jasno, hoče se pogajati od aroda do naroda, mi pa hočemo, da se j^ajen mir sklene med narodno, ker le tak f11'’ utegne postati trajne vrednosti. Ameri-7®.je pripravljena in hoče pod vsakim poljem izvesti ta načela, ki so trdna volja J*111 eri kanskega ljudstva. Ne pod jarmeljenje, nadvlada je želja Amerike, marveč svo-°den sporazum, pravičen mir imamo v ^Js'ih, in od lega stališča ne odnehamo. 7V|,son precizira končno svoje stališče v "»slednjih štirih točkah: 1. Da je vsak: del
končnoveljavne pogodbe zgrajen na pravičnosti v določenem primeru in taki poravnavi, od katere se pričakuje najprej da privede do trajnega miru. 2. Da ne poriva kaka državna nadoblast narode in pokrajine s kako drugo državno nadoblastjo tako semintje, kakor da gre le za predmete ali kamenje pri igri, čeprav je treba v veliki igri ravnovesja moči, ki je za vse čase diskreditirana, izvršiti.
3.	vsako rešitev vprašanja ozemelj, načetega vsled te vojne, v interesu in v prid prizadetega prebivalstva, a ne le kot del enostavne poravnave ali kompromisa zahtev tekmujočih mest. 4. Da dobe vse jasno očrtane nacionalne zahteve najbolj obširno zadovoljitev, ne da se sprejmejo novi ali ovekovečeni stari elementi sporov in nasprot-stev, ki bi kmalu zopet motili mir v Evropi in s tem vsega sveta.
Neodvisni socialist Dlttmann je bil obsojen na pet let zapora, ker je hotel govoriti v nekem berlinskem parku ob veliki stavki v Nemčiji.
»Lokal -Anzelger" pravi, da zahteva čut časti, da se nemška vlada ne pogaja s stavkajočimi delavci. Tako stališče zavzema nemško meščansko časopisje napram stran-* ki, ki ima pri volitvah nad tri miijone glasov. V enakem zmislu je pisala tudi »Deutsche Zeitung", Ta samozavest in ta čut časti povesta dovelj, kakšne šanse ima demokracija v Nemčiji. Nemški proletariat čakajo še hudi boji za njega naravne pravice.
Razredna justlca v Nemčiji besni dalje. 6. februarja bi se bila morala \ ršiti pred izrednim vojnim sodiščem v Berlinu razprava proti odgovornemu uredniku »Vor-wdrts“ Erihu Kuttnerju. Obtožen je bil po-izkušene veleizdaje. Med tem je bil pa sporočil Vorwdrtsov urednik sodrug Friderik Stampfer vojnemu sodišču, da je on edini povzročil inkriminirane članke 28. in 29. januarja v listu in da je zato kot. edini storilec sodišču na razpolago. Obravnava je bila vsled tega preložena na poznejši termin.
Avstrija ima največjo draginjo! Ne
moremo več reči, da je Avstrija vedno zadnja. Kar je najbolj bolelo že od nekdaj vsakega pridtiega domoljuba — da Avstrija vedno prihaja počasi za drugimi državami, to sedaj ne velja več vsaj v enem oziru, namreč glede na draginjo . .. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung'* so po neki verodostojni statistiki od leta 1914 narasle cene živilom povprečno v posamezni n :;: h in deželah takole:
v odstotkih
Dunaj (januar 1917)	171-7
Berlin (november 1916)	1105
Anglija (30 jun. 1917)	104
Norvegija (marec 1917)	82
Švedija (marec 1917)	70
Švica (februar 1917)	58
italija (februar 19 17)	54
Kanada (maj 1917)	50
Zedinj. države S:v. Am. (april	1917) 41
Nova Zelandija (marec 1917)	26
Avstralija (marec 1917)	256
Tako je bilo pred enim letom, danes je pa še mnogo gorje razmerje, ker so pri nas poskočile cene deloma kar po tisoč odstotkov. Zadnji pa nismo; to nas veseli!
Procesije proti razpustu samostanov.
Mnogo tisoč žensk je priredilo veliko procesijo kot protest proti razpustu samostana Aleksandra Nevskega. Na potu od Nevskega prospekta do kazanjske katedrale je imel petrograški škof zahvalno mašo pod milim nebom. Odbor za obrambo Petrograda je bil procesijo prepovedal ter zažu-gal, da so škof in ostali duhovni odgovorni za vzdrževanje javnega reda.
Ukrajinsko žito. Nek veščak v zadevah prehrane piše v »Wiener allgemeine Zeitung«: Motijo se oni, ki mislijo, da nam bodo ukrajinske žitne zaloge takoj na razpolago. Železnice in druga vozila zamorejo v sedanjih razmerah prepeljati razmeroma le majhno množino žita. Še le po Donavi bo mogoč transport večjih množin, to pa tedaj, če se sklene mir z Rumunijojn bo prost tudi dolnji tok Donave. Čeravno ne gojimo pretiranih nad, (jvendar smem reči, da je preskrba Avstrije z moko in žitom sedaj popolnoma zagotovljena.
Romunija, Srbija in Črna gora žele tudi skleniti mir? Poročila iz Londona potrjujejo, da je pritrdila ententa pod gotovimi predpogoji, da sklene Romunija s centralnimi državami mir. Romunski poslanik je bil namreč razložil angleški vladi, da je postal položaj njegove dežele po sklepu miru z Ukrajino nevzdržen. Kakor se sliši, sta se obrnili tudi Srbija in Črna gora na entento s prošnjo, da bi smeli pričeti mirovna pogajanja s centralnimi državami. Med Londonom in Panzom se vrše pogajanja, pod katerimi pogoji se lehko pritrdi mirovnemu sklepu obeh balkanskih držav s centralnimi državami.
Koliko prebivalcev šteje Bolgarija. Leta 1917. so našteli v Bolgariji na površini 123.702 kvadratnih kilometrov 5.517.700 prebivalcev, leta 1886, pa na 95.345 kvadratnih kilometrov, 3 321.900 duš.
Sibirska duma. V Totnsku se je sestala sibirska duma, ki ima v rokah izvrše-valno oblast cele Sibirije, dokler ne bo sklican sibirski ustavodajni zbor. Duma ima 300 članov in sicer zastopnikov zem-slev, mest, zadrug in sibirskih narodnosti, zastopnikov železniških in poštnih usl bencev in drugih javnih naprav.
Naklade pariških listov, so ogromne. Tako izhaja »Petit Parisien« v 2 500 000 izvodih, »Matin« v 1,870.000 izvodih. .Journal" ima dnevno 1,400 000, »Petit Journal® 1,050.000 naklade. Visoke naklade imajo nadalje „Echo de Pariš® (800.000), „Intransigeant® (350.000), „Eclair“ (150 tisoč), „HumanUe“ (130 tisoč), .Homme Enchaine (110 tisoč). Najresnejša francoska lista „Temps“ in „Journal des De-bats® imata razmeroma majhno naklado, ker sta zelo draga.
150.000 Amerikancev na evropskem bojišču. Iz vojnoporočevalskega slana se poroča da se Amerikanci udeleže z znatnimi silami velike ofenzive na zapadu. Pretečeni teden so se izkrcali veliki transporti ameriških čet v francoskih pristaniščih. Transporti so prihajali s kapverdskih otokov, spremljala jih je močna križarska flotilija aliirancev in več amerikanskih vojnih ladij. Na ta način se je posrečilo odvrniti nevarnost podmorskih čolnov. Pripeljali so okol-50000 ameriških vojakov ter veliko množino vojnega materijala in težke artiljerije.
Pogosto ponavljanje prsnih bolečin je pri mnogih osebah posledica skoraj nepretrganega zaprtja prs pred svežim zrakom. Take bolečine nazivljajo po vsej pravici kot »bolezen obleke". Ako bi bila prsa dostikrat brez obleke, toraj prosta, bil bi pretok krvi živahnejši, in bi se bolečine sploh ne pojavile. Brezdvomno so tudi prsne bolečine pri narodih, ki živijo brez posebne obleke, mnogo redkejše. Da se utrdijo prsa, priporoča se, vsak dan masirati zgornji del telesa s Fellerjevim bolečine tolažečim zeliščnim esenc fluid in z z. z. »Elsa - fluid«. Ta oživi pretok krvi in utrdi proti učinkovanju nagle spremembe temperature. Taka umivanja z Elsa - fluidom izvanredno dobro učinkujejo pri osebah, katere pogostokrat bolijo prsa. 12 steklenic tega dobrega domačega sredstva pošilja franko na vse strani za 14 K 32 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzijin trg št. 334 (Hrvaško.) Priporoča se, sonaročiti tudi Fellerjeve milo odvajajoče rabarbara krog-ljice z z. z. »Elsa krogljice* 6 škatljic za 7 K 33 h franko. Ti izborni domači zdravili sta bili odlikovani na mnogobrojmh razstavah in s tisočerimi priznalnimi pismi poči« a-ni in sta zmiraj zanesljivi. Imeti bi ju morali zmiraj doma.
Temu prvemu trahsportu bodo baje v kratkem sledili nadaljnji transporti, tako da se utegne spomladanske ofenzive na francoskem udeležiti okolo 150.000 ameriških vojakov.
Udeležba Amerike na skupnih vojnih nalogah. Iz Amsterdama poročajo, da je ameriška vlada postavila glede najvišjega vojnega sveta v Versaillesu program, po katerem poda Amerika soglasno z entcnt-nimi državami najvišjemu vojnemu svetu popolno pooblastilo za izvedbo vseh vojaške operacije na zapadni fronti zadevajočih sklepov. Zastopniki ameriške vlade pojdejo blizu fronte, da dobe boljšo sliko glede udeležbe Amerike na skupnih vojnih nalogah.
pozabite na svojo prvo dolžnost:
Pridobivajte neutru-
v Ljubi an .-■=
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropja Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldn« Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Ordinira
Zdravnik blagajne
Stanovanje
dno med svojimi to
variši še neorganizi
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
splošno zdravljenje
rane za organizacijo
Dr. Ivan Zajec
»plošno zdravljenje
in plačujte redno dru
frintišltisknii.2.
štvene prispevke
Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag.
kirurg in »pl- zdr,
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
S tem skrbite najb' Ije zase in
Poljanska cesta 18.
za svojce, ker le s krepko or
»plošno zdravljenje
ganizacijo boste preprečili, da se Vaše razmere ne poslabšajo,
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, »e moraja zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim ic-»tavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnioo); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajlk, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član »am pozove druge zdravnike, da ga lečijo, no povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj ■ niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih »e ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Poziv.
Podpisani je prejel v mesecu septembru 1917 znesek 60 kron, ki ga je poslal neki Sfiligoj Fabian iz Brucka ob Muri, brez navedbe; za kaj je ta znesek namenjen. Ker se imenovani na pismen poziv ni oglasil, ga prosim, da mi jtakoj javi zakaj je bil ta znesek poslan. Če se po preteku dveh mesecev imenovani ne oglasi, oddam označeni znesek strankini blagajni. Znance imenovanega pa prosim, da ga o tem pozivu •bveste. V potrdilo naj pošlje tudi dotični recepis.
Zore Viktor,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./I.
marveč izboljšajo!
Proletarci, združite sel
Vsaka žena
m j bere moje velezanimivo navodilo o
Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krause, Pressburg
(Ogrslto), Schunzstrasse 2. Abt. 97
Ne stane niči
reglstrovana zadruga z omejeno xawe*»' Tiskovine za šole, županstva In urade. Najmodernejše plakate in vabila za
Društveni funkcijonarji člani kovinarji, pozor!
SCO KRON
vam plačam, če ne odpravi mo uničevalec korenin »Ria-Balsam* vaša kurja očesa, bradavice in oroženelo kožo v treh ^dneh brez bolečin. Cena lončku s poroštvenim listom K 2-75, trije lončki K 5.50, 6 lončkov K 8.50. Stotine za hvalnih in priznalnih pisem. Kemeni, Košiče (Kaschau, Kassa) l.pošt. predal 12/639, Ogr.
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporo?2 f	da je v soboto 7.
tedenski) w_	1.1. zapadel.
Vsi člani, kj majo prispevek plačan samo do 49. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 1. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. —
Podružnica'' kovinarjev.
na Jesenicah.
shod® In veselice. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali! itd. .-.
Stereotlpila. Litografija*
Člani delavskih organizacij, ne pozabljajte plačevati članarino vedno o pravem času!
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mih strojev -	■
in stioli! za pletenje
za rndninn in obit
Pisalni stroji Adler. 1®®»
Vozna kolesa
Ceniki se dobe za stenj In franko.
v vsaki peči, štedilniku in pod kotlom. — Cena kartonu „ I g n i a r i s K 8‘— proti vposlatvi zneska ali po po vzetju zneska franko. Ima ga za več mesecev in razpošilja edino F. Bauer, Postfach, Kapfenberg, Štajersko. Prospekti zastonj. — Iščejo se zastopniki za okraje.