Leto LXXI. St. 151 LJubljana, sobote o. i«n}a lejg Ceo* Din 1.— L2.rux)a vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — inseratl do 80 petit vtst a Din Z, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3, večji inserati petit vrsta Din i.—. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. aa Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO €S UPBAVNI6TVO LJUBLJANA, Knaffjera ottoa Mae. 5 iS 31-22, Sl-23. 31-24, 31-2S ln S&-3* Podružnice : MARIBOR, Grajski trg it. 8 — NOVO MESTO, L^abljanaka telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica L telefon SL 6o, podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon S t, 190 — JESENICE: Ob iaotodvoru 101. hranilnica v Ljubljani st. 10.301 Sokolska Ljubljana je spregovorila: Sprejem sokolskih udeležencev X. vsesokolskega zleta v Pragi iz sokolske Prage je jasno izpričal« da je in ostane Ljubljana n kolsketn in slovanskem taboru Ljubljana, 9. julija. Poročevalcem o včerajšnjem dogodku, vrnitvi Sokolov iz Prage, ni treba izbirati velikih besed, ne iskati votlih fraz; bilo je vendar tako lepo, samo po sebi veličastno, da se same besede ob vsem tem razblinijo. Zdi se nam, da še drhti ozračje od pesmi in čustvenega viharja in da še vedno odmevajo radostni, zmagoviti klici, če ne na ljubljanskih ulicah, pa v srcih. Da, bilo je tako lepo, kakor doživetje mogočne pesmi. BIL JE CVETLIČNI PRAZNIK... Ze v zgodnjih popoldanskih urah je dobila Ljubljana praznično lice; ulice so oživele in obrazi so zasijali v pričakovanju radostnega dogodka In ljudje so bili obloženi s cvetjem Bilo je toliko cvetja, kakor da smo praznovali poseben cvetlični praznik 2e to posebno dobro označuje včerajšnje popoldne, da je pripravila Ljubljana za zmagovit sprejem toliko cvetja. Na trgu so meščanke pokupile vse cvetje in mnoge so se morale pozneje zalagati s šopki v cvetličarnah. Iz Rožne doline in drugih stanovanjskih četrti, kjer zdaj cveto najlepše vrtnice, so ljudje prinašali polna naročja cvetja. Ob tem Času popoldne, ko pritiska tako silna vročina, so sicer ljubljanske ulice prazne in tihe, včeraj so pa oživele, kakor samo ob velikih dogodkih. Ljubljana se je zganila in pokazala svoje pravo lice, Ljubljana, kakršno poznamo že dolga desetletja Ne, Ljubljane ne more nihče prepleskati. SPREGOVORILA JE MNOŽICA Ob tej priliki ni treba fabricirati nobenih številk: na ulicah se je zbrala množica. To je dovolj. Množica je spregovorila in nihče ji ni ničesar narekoval, razen srca. Kdor bi rad slišal, kaj govori narod, naj bi prisluhnil ob takšnih prilikah. 2e poldrugo uro, preden se je začel sprevod, so se ljudje uvrščali v špalirje. Kmalu v senci ni bilo več prostora in zid teles se je strnil tudi vzdolž razgretih pločnikov po Miklošičevi cesti tja do Ti-vol ja. Spalirji so bili proti kolodvoru čedalje gostejši, da je bil prehod po hodnikih kmalu onemogočen In vse roke so bile polne cvetja -r reka cvetja se je vila proti kolodvoru. Pred kolodvorom se je špalir razširil v rr a-o, ki je neprestano naraščala do pr:h^da Sokolov ter zavzela ves obširen prostor. PERON PRETESEN Peron je Dil zaseden že uro pred prihodom vlaka. Nestrpnost pričakovanja in zadrževana radost sta se stopnjevali od trenutka do trenutka. V ospredju so čakal: Sokoli v krojih svoje brate, za njimi se je gnetla množica ter se nestrpno ozirala proti vzhodu. Vroči solnčni žarki so plesali nad pestrimi, radostnimi barvami. Množici se je zdelo, da že bobne kolesa vlaka, a so samo tako utripala srca. ZE GREDO. GREDO! Nenadno se je vzvalovila vsa množica, prešinil jo je nemir, iztegnile so se roke, vzdrhtela so srca. Na postajo je vozil br-zovlak. Vihar klicev je zaglušil bobnenje koles in še preden se je vlak ustavil, se je vsul na okna cvetlični dež. Podstarosto Gangla bi kmalu zasuli s cvetjem pri oknu in hoteli so mu naložiti toliko šopkov, da bi jih ne zmogel s tremi rokami, a levica mu je tičala v obvezi. Izstopili so se minister dr. A Kramer, člana uprave Prof. jeras in Svajger ter še nekateri ude!eženci zleta. Posebni vlak s tekmoval-f*1 Pa je med tem vozil še nekje po Zasavju. Dolgo se niso mogli poleči pozdravni ^--ci in nešteti, ki so morali ostati v Ljubljani, so skušali takoj po zvedeti od udeležencev zleta. kako je bilo... ČUDOVITA. MOGOČNA MELODIJA ... Napovedani čas, ko bi moral prispeti Posebni vlak, ob 17. in 5 minut je minil, a vlaka še ni bilo. Toda preden se je množica dobro umirila po prihodu prvega vla-Ka- so vendar že tisti, ki so stali v ospredju, zagledali, da se bliža in čedalje bolj rase rdeči emblem sokolskega zleta, obešen na lokomotivi. In že smo zagledali 2Sl kako Plapolajo skozi vsa okna v neštetih rokah zastavice, da radostne sokolje barve m barva velike trobojnlce na srednjem vagonu prevladujejo nad saja-sojni, klavernimi vagoni. oJS« 56 Jfe do*pjal° P°ter^ Je najtežje °P*^»Zdravo!c tisočev se je preM v čudovito, mogočno melodijo, ki je zvenela I po Ljubljani dolgo uro ter kot vihar čustev razvnela mesto do prekipevajočega navdušenja. Zakrožilo je letalo nad peronom, zaorila je sokolska himna, čustva so kipela. Ze na peronu je deževalo cvetje, a če rabimo za tu izraz »deževalo«, moramo reči, da se je vsula ploha cvetja, ko se je sprevod začel pomikati s kolodvora. BESEDE ZAMIRAJO, GOVORE SRCA . .. Kako revne so še tako lepe besede, ko govore srca, se je izkazalo pri pozdravu na peronu, vsi smo čutih za pozdravnimi besedami staroste ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacherja mnogo več kakor je lahko povedal. In njegove besede so se prelivale v zvoku radostnih klicev, ki tudi med govorom niso mogli zamreti. Ko je dejal, da smo si mi, ki smo ostali doma, delali le blede predstave o zletu, se nam je zdelo, da nas udeleženci Sokoli, ki so pretrpeli prave vice med 26-urno vožnjo v razbeljenih vagončkih, pomilujejo in da kljub vsemu niso utrujeni. Da, v plemeniti sokolski tekmi so dokazali, da drže visoko prapor duhovne in telesne kulture. In »Zdravo!«, ki je zaoril v pozdrav ter zahvalo tekmovalcem, je bil v resnici naj-iskrenejši, sokolski. Ko se je za pozdrav zahvaljeval ing. Bevc v imenu tekmovalcev, se je množica vzradostila, ker je dejal, da je treba sprejem v Ljubljani uvrstiti med tiste mogočne manifestacije ob prihodu Sokolov v Prago in ob slovesu iz Prage. Čutili smo v njegovih besedah veliko vero v idejo in gesla sokolskega zleta, čutili smo ogenj, ki je prešinil naše Sokole v Pragi, in verjeli smo, da bodo velika doživetja podžigala naše Sokole še bolj pri delu za srečno domovino in narod. Ko je govornik pozdravil Ljubljano: »Zdravo, sokolski Ljubljani!«, se pozdravni klici niso več polegli in vsa srca so spregovorila s sproščeno radostjo. NA ZMAGOVITO .POT PO CVETLIČNI PREPROGI Sokoli so se začeli uvrščati v sprevod; spredaj mednarodne tekmovalke in tekmovalci ter narašČajniki, za njimi nosilca zletnega emblema in praporščaki s prapori ljubljanskih sokolskih društev in prapori, ki so jih podarili našim Sokolom Cehi; med prapori so nosili tudi čsl. tro-bojnico, kar je budilo še posebno navdušenje. Za člani župne uprave in godbo so se zvrstili člani in članice v kroju, sprevod je pa zaključilo članstvo v civilu. Čim so stopili Sokoli pred kolodvor na zmagovito pot, ki je pač ne bodo nikdar pozabili, je bila že pogrnjena pred njihovimi nogami cvetlična preproga. Od kolodvora do telovadišča v Tivoliju je bila pot posuta s cvetjem. težko so Čakali... Dobro uro so čakali ljudje v špalir ju, tu in tam tudi del j. Vihar klicev in radosti je pa končno vendar dosegel s perona tudi špalir vzdolž Miklošičeve ceste. Toda ljudje še niso videli sprevoda. Videli ao samo, kako gozd rok plapola in siplje cvetje čedalje hitrejše tam v ospredju; množica je čakala čedalje nestrpne j Še. TAKO PA GOVORI LJUBLJANA Živi zidovi vzdolž pločnikov so se žganih. Prihajali so Sokoli. Radostno koračnico so od časa do časa skoraj pregluših' pozdravni klici. Niti za trenutek ni utihnila ta pesem brezmejnega navdušenja, pesem zmagoslavja in zavesti radostne moči, zdravja in ljubezni do življenja. Tako govori Ljubljana in vsak se je lahko včeraj za vse življenje dovolj prepričal, koga ljubi nase mesto, kdaj odpira srce ter govori iskreno. Tudi mi smo včeraj spoznali tisto mistiko demokracije, ki je o nji govoril slavni francoski pisatelj v Pragi; v tej mistiki pa ni nič mračnega, nač banalnega. To je samo izraz ljubezni do svobode ter strpnosti V tem je sama življenjska radost, popolno nasprotje kla-vernemu, neživi jenjskemu izzivalnemu mračnjaštvu ter gosjemu marsiranju. Sokolski korak je lahek, kajti Sokoli stopajo po cvetju ter korakajo proti svetlejši, slovanski bodočnosti, a ne na siva vežbališča. In čutili smo, bodisi zavestno ali podzavestno, da so včeraj Sokoli prinašali s seboj v srcih duha demokratskega bratskega naroda, da so prihajali prekaljeni v ognju češkega poguma, ld je našel tako živ izraz v geslu »Ne dame se!« Vsa ta množica ob zmagoslavni sokolski poti pač ni bila indiferentna, o tem ni treba izgubljati besed. Tako govori Ljabrjana, to je nas »Ne dame sef« TAKA JE TOREJ LJUBLJANA Slučajno se je mudil včeraj v Ljubljani predsednik Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov ing. Nikodije Bogdano-vic. Bil je v četrtek v avdijenci, včeraj se je pa ustavil v Ljubljani. Ni vedel, da bo videl veličasten sprejem iz Prage vračaj očih se Sokolov. Na Masarvkovi cesti, od koder se vidi vsa Miklošičeva cesta, je stopil na voziček, s katerim se je ustavil tam neki vajenec. Tako je imel lep razgled po vsej Miklošičevi cesti tja doli do frančiškanske cerkve Ko je prikorakala na Miklošičevo cesto sokolska povorka, so zaorili gromoviti klici Sokolom v pozdrav, zaplaf»olalo je na tisoče robcev in cvetje se je vsulo z oken v gostem špalir ju. G. Bogdanovi ć je gledal to prekipevajoče navdušenje in kar verjeti ni mogel, da je kaj takega mogoče v tisti Ljubljani, o kateri se govore zadnje Čase tako čudne reči. Nasmehnil se je, rekoč: »Taka je torej ta vaša LJubljana, kadar izpregovori njeno »VIDELI SMO DOVOLJ!« Tako hitro najbrž ni bilo še nikdar napolnjeno sokolsko telovadišce v Tivoliju. Za tekmovalci se . je-'zgrnila na telovadi -šče množica, ki se ni mogla tako lahko ločiti od Sokolov in ki se ni mogla zadovoljiti s samim sprevodom. Spregovoril je načelnik Lubej. Ne le besede, temveč tudi zvok besed nam je pričal, kako silno doživetje je bil za naše Sokole praški zlet. Ne zlet sam na sebi, temveč vsa manifestacija češkoslovaškega naroda in duha, doživetje tistega razpoloženja, ki je nedavno prevzelo ter pretreslo Čehoslovake do dna. »Videli smo dovolj, da bomo lahko tudi povedali dovolj ...« Sprevideli so, da moramo tudi mi delati po metodah čsl. naroda, da moramo tudi mi začeti odločati o svoji usodi zavestno, kakor odločajo v bratski sokolski državi. Viharni klici so potrdili, da nam je govoril iz srca. Množica je zapela sokolsko himno. Vsi so peli z neko pobožnostjo, v čistem občutku slovesnosti trenutka. Morda je tudi v tem tista mistika demokracije, a nedvomno je sila iskrenega čustva. Prav tako je množica pela z iskrenim čustvom slovansko himno. Treba se je bilo začeti razhajati. Sokolom iz podeželskih krajev se je mudilo na vlake. Toda množica se je tako te**ko razhajala. Pozdravni, radostni klici niso še dolgo utihnili in ulice so bile še večerne ure žive in šumne. Bile so pač praznične ure, ki bi jih radi vsi čim delj podaljšali. Rusija pristala na angleški načrt po sprejetju zahteve, da se poostri kontrola na vseh španskih mejah in prepreči vsako nadaljnje vmešavanje v španske zadeve London, 9. jul. w. Ruski odpravnik poslov je danes obvestil zunanjega ministra lorda Halifiijca. da je rusJca vlada končno veljavno pristala na angleški načrt glede umika tujin prostovoljcev iz Španije v obliki, kakor je bil sprejet na zadnji plenarni seji londonskega odbora za ne vmešavanje. Na torkovi seji odbora je zastopnik Rusije potem, ko so bile sprejete nekatere ruske zahteve glede poostritve in izvajanja pomorske kontrole, pristal na načrt s pridržkom, da nanj pristane tudi sovjetska vlada. To se je sedaj zgodilo in ni zato več nobene ovire za njegovo izvedbo, čim nanj pristaneta tudi oba španska tabora. Barcelonska vlada proti Francovemu predlogu London, 9. jul. o. Kakor poročajo >Ti-me&C ie barcelonska vlada odklonila Fran-oov predlog, da naj bi ALmenja postala tranzitna luka za mednarodni promet z re-puhHkansko Španijo. Almerija je v vsakem primeru premajhna luka, da bi lahko prevzela vse hlago, ki ie potrebno za vzdrževanje 10 milijonov prebivalcev republikanske Španije. Angleška vlada pa, kakor vse kaže, še vedno ni izrekla zadnje besede o tej stvari. Njen diplomatski zastopnik v Barceloni se še vedno mudi v Londonu, Fo-reing oifiee pa se še nadalje posvetuje z angleškimi diplomat in pojaja z zastopniki nacionalistične Španije. Med tem so postali v Rimu zelo pozorni, ker angleška vlada nj pristala na zahtevo italijanske, da bi se pospešilo uveljavi j enje italijaneko-angleškega sredozemskega sporazuma. Rimski politični krogi pričenjajo ie pesimistično presojati sporazum o umiku tujih prostovoljcev, obnovi stroge kontrole na španskih mejah in v vodah ter priznanja vojaških pravic obema španskima taboroma. Po njihovem mnenju se lahko izvedba tega sporazuma zavleče se za celo leto dni in bi bilo potemtakem treba prav toliko časa Čakati na uveljavljenje ita-Hjansko-angtleŠkesa pakta. Snšalr, 9. jul. o. Upokojeni admiral Ri-hard Salher, ki stalno živi na Sušaku, je prejel od mednarodnega odbora za ne vmešavanje v Londonu poziv, da bi prevzel dolžnost Člana kontrolne komisije. Admiral je na ponudbo pristal in bo te dni odpotoval v Španijo. Anglija odklanja Franoove predloge Vztraja pri zahtevi po umiku tujih prostovoljcev iz Španije I*wntan, 9. jul. o. Na svoji včerajšnji seji je angleška vlada odklonila Francov Predlog, da hi a* Ahneria določala za ne-vtratao republikansko loko, v kateri bi se lahko nemoteno razvijal szejazsalzđal blagovni in postni promet, kar nt v na-epronaem priumu Katalonija ostala popolnoma nezadčitena- Pristanete na Francov predlog U indirektno paazszđ priznanje vojaških pravic španskim atom, ki pa bo mogoče šele po £h prostovoljcev is obeh rov. zunanji mini— Pariz, 9. juL o. s*er Del vayo se ie rjavi ae ie ponovno .--^ „ ,ltwm zunanjim niinJBtrom Bonnetcm m formiral o težavah, kl fih išp i prehrano in ostalo iiaii rim 1{HMW0 cev, kt en ae zatekli v Barcelono. Bar Jm oe h© roagm mkišutatt z atvi, bi bila beguncem nujno potrebna izdatna podpora iz Francije. vojni material za Anglijo 9. julija, h. V spodnji zbornici je sporočil zastopnik vlade, da si je vlada zagotovila v Kanadi izdelavo vojnega materiala za Anglijo. Med drugim izdelujejo v Kanadi za angleško armado nove strojne puške tipa Brem, ki so češkoslovaška iznajdba. in- 8 8. juL AA. Davi ob 733 in 15 so zaznamovali aparati potzesomer-zavode na Tašmajdaon pričetek prc-cej močnega potresa v daljavi 160 km se-venMjvznodno od Beograda. Največje tresenje tel v Beograda je bilo ob 733 in 41 sefcand ter Je znašalo 109 mšcrooov a časovnim ta wn sirom med valovi po eno sekundo. Konec potresa je bi ob 7.43. Središče potresa Je bilo v Karpatih na nanun-sketn ozemlju. Na niintu osvesti* so ta potem Mam mi kraji vadost nzmznzke aoeje. PotiticnI ei$oxni& Zanimiv* remlnlseenca o nadškofu dr* Jegliču V katoliški reviji »Cas* je objavit war-učiliški profesor dr. Janko Polec daljši prispevek o pokojnem bivšem ljubljanskem škofu dr. Jegliču. Svojemu sestavku je dal naslov »Kako je bil določen dr. Anion Bona\tentura Jeglič za knezoskofa ljubljanskega. Polčev spis se naslanja na razpravo pokojnega avstrijskega ministra dr. Maksa pl. Hussareka »Zum Tatbestande det landesfurstlichen Sominations- und Besta-tigungsrechtes fiir Bistiimer in Oesterreich 1848—1918*, ki jo je priobčil v časopisu »Zeitschrift der Savi&iy-Stiftung fiir Recnrs-gesehichte«. Hussarek je bil profesor cerkvenega prava na dunajskem vseučilišču, obenem pa referent v ministrstvu za uk Zt bog oč as t je, kasneje tudi naučni minister m je kot tak aktivno sodeloval pri imenoma nju več kakor 50 avstrijskih škofov. V svoji razpravi se je Hussarek dotaknil hsdi dogodkov ob imenovanju pokojnega dr. Antona Jegliča za ljubljanskega škofa. Hussarek pripoveduje, da je bil po smrti goriškega nadškofa dr. Zorna leta 1897. dosi-gniran za njego\*ega naslednika takratni ljubljanski škof dr. Missia. Takratni naučni minister baron Gautsch se je bal, do bi dr. Missia ne odklonil ponujanega mu mesta, zato je izposloval, da je cesar Franc Jožef poklical k sebi dr. Missio in ga SZSJ šal pregovoriti, da bi prevzel novo namenjeno mu dostojanstvo. Missia se je sprva upiral, končno se je vdal, toda pod pogo-jerrL, da bo za njegovega naslednika imenovan mož. ki ga bo on nasvet oval. to je dr. Anton Jeglič. Cesar mu je to obljubiL blato nadaljuje Hussarek dobesedno: »Ko bi bita dana vladi prilika, izvršiti Še bffrje informacije o osebnosti tega naslednika m temu primemo izoblikovati svoje predloge, bi morala to imen-ovanje pač odsvetovati. Kajti izbrani bi bil pravi vzor pte>d- stojnika v samostanu najsttožje askeze s kontemplativnimi nalogami. Bil je res mož kar vetniške pobožnosti. brezhibnega si vzornega duhovskega življenja, visoke bogoslovne izobrazbe in ognjevite dušne gorečnosti, a pri tem več nego otioske naivnosti nasproti narod napol itičnim spletkam in gonjam, ki so bite v onem upravnem področju na dnevnem redu. Manjkalo mu je vsako poznavanje ljudi, tako da se je v najkrajšem času zapletel v mreže sebičnih spletkarjev, do je izgubil napram tem vso samostojnost odločitve in dejanja, da ni pregledal njihovih prevratnih ciljev in se je končno pustil brez volje potegniti v gibanje, ki je bilo naperjeno proti državi in dinastiji. Razen tega je spravil tudi dotlej brezhibno upravljano menzalno imo\ino v hud nered (veleposestvo Gornji grad. Op. ured.). Modrost Tomaža A krnskega, da je treba modrega v redovnem udruženju poklicati k vladi, najbolj pobožnega pa ie nadalje pustiti, da se posvečuje molitvi, se v tem primeru ni upoštevala v škodo države in splošnosti, pa tudi še bolj v škodo katolicizma v dotični deželi.* — Sodba dr. Hussareka, ki je bil. kakor je znano, klerikalec, mož krepkega katoliškega prepričanja, je zelo interesantna. Prišli so vendar do spoznanja »Straža v viharju«, glasilo skrajnega krila katoliških visokošolcev. je napisala dne 19. maja 1 9 38. in podčrtala sama mesta, ki jih je hotela posebno poudariti, tole — imenujmo jo — deklaracijo: »V Jugoslaviji smo in s tem je nam Bog zgodovinsko potrdil, da se bo m o kot Slovenci ohranili! V svitu naptovej-ie zgodovine se v jarki ltiči kaže, kaj bi pomenila slovenska državica (etat-tampon) med Karavankami in Trstom, ali kaj bi bilo z nami. Če bi slovenski narod ostal v okviru Avstrije. Zdaj smohvala Bogu v J u gr>sl avi j i, in tu potrebujemo kar moč največ je število strokov* Jakov, ki so do zadnjih globin prežeti z mislijo, da ima Jugoslavija veliko evropsko, slovansko, krščansko poslanstvo na Balkanu. Osnove državne politike morajo biti nravne po kriterijih krščanske, ne splošno Čiovečanske morale. Naša prometna politika ima nalogo graditi iznova tako rekoč ceste od Kranjske gore do Djevdjetije. Imeti moramo svojo lastno mistiko, vero v srečno w r m j e-n o Jugoslavijo, ki je druga od mistike rasizma, socialnih, levičarskih utopij, od totalitarnih imperiaiizrnov. Zdaj bi vsak diplomirani Slovenec, ki je prežel te mistike, imel svetlo pot v polnost Jugoslavije, ki bo taka, kakor jo bo inteligenca izoblikovala.« — Kaj poreče k temu spreobrnjenju tetka Regali—Mrakova »Slovenija*, ki se je šele nedavno tega v potu svojega obraza trudila dokazati, kako bi Slovencem tekla med in mleko, ako bi imeti »slovensko državico etat-tampon) med Karavankami in Trstom*?! Carin, 9. Janja. Beograd 10.—. Pariz 12.005, London 2140675, New Tork 437.25, Bruselj 74.01, MDan 23.01, Amsterdam 241.30, Berlin 17U8S, Dunaj SO.—, Praga ICLzK, Varšava 82S0, Stran 2 »etOVlNSII KlROtk, sobota, t. julija 1938. Seev 151 Seja trboveljskega občinskegaodbora "ftb&vtj&i eV V svede J» bs* ▼ tuka Jso ji obMi posve t ova Intci seja hrt>oveljekee)a dfcealiskegO odbora, kf Jo je vodrl pzedeodnzV občine g. Jakob MeoovAek, Po otjetejnfli avodnfk formalnr^Hh je g. fteedsedMat poročal, da je banska uprav* v Ljubljeni odobrita proračun občine bata*, kakor gs j* {m i iTliejel občinski odbOfr, t. j. z dohodki ki izdatki 3.769.644 dtn, pruračesi uoočn&ga skiada « dohodki m tadetki dan 463.500. ptoradtm občinskega veterinarskega sklada z dohodki ln fzdsaflci din 11.100, proračun sklade odkupnine ljudskega dela z dohodki in izdatki din 5500 ter proračun občinskih gospodarskih podjetij z donooki din 500.650 in izdatki din 479.728. Obenem je bil odobren tudi pravilnik za izvrševanje proračune. Vprašanje gradnje zdravstvenega dom a V Trbovljah se je premaknilo z mrtve tofike, ker je sedaj banska upnav« ves elaborat s situacijami in skicami vred dostavila higi-jenskertUt zavodu v Ljubljani zaradi izdelave detajlnih načrtov iti proračunov in za-siguhanja potrebnih fmai*črnh sredstev za to novo fcgredbo. Na odlok baiiske uprave je občine daia izjavo, kako haj ni se uredilo vpraSahje novega Sotakega poslopja na Vodah. Na vprašanje Zadružne elektrarne, katere dete e!ek točnega omrežje reklamira občine za svojo lastnino, je dbčfcia odgovorila, da »O ona omrežja oziroma vodi občinski, katere je občina sama zgradila, jih vzdržuje ln so njena last. Glede uporabe teh napeljav bo občina primorana spra Vrti v skled s finančnimi načeli občme Zaradi ekonomične izrabe prostora V občinski hladnnici se je določilo, da plačajo mesarji od 1 kv. m talne površine hladilne celice po din 800 letno m sicer v mesečnih obrokih v naprej. docHm se je teki vn in a znižala na dhi 0.55 za govedo ki teleta ter drobnico, tn na 0.75 din za svinjino. Glede prispevka banske uprave za tukajšnjo mladinsko kuhinjo v mesečnem iznosu 3000 din je odrejeno, da predlaga tozadevni obračun predsednik občine sam. S 5. aprilom t. t. so dosegli 4 občinski nameščenci stalnost, zaradi ptehreditve rrosarfriške službe pa je Mla s 15. aprilom 3 mtfinlčarjem odpovedana shižba. Ze načekiika corkveno-konkuren-čnega odbora za župnijo Trbovlje je bil izvoljen član uprave g. Berger Ivan st. S strani oblasti so izdane stroge odredbe glede prikrajšanja občinske trošarine in bo občina tihotapske ki tro^arinske prestopke t vsemi sreoatvj preprečevala in krivce kaznovala. Po poročilih o pregledu občinske blagajne m blagajniškega poslovanja, ki sta jih izčrpno podala predsednik g. KlenovSek in podpredsednik g. Plavsak, je bilo na predlog slednjega soglasno sklerjeno. da se občinska žetezna blagajna zavaruje proti vlomu za 100.000 din. Blagajniško poslovanje je bwo V redu. Zagorje, 8. julija S 1. julijem je bil upokojen kot zdravnik OUZD eden naših najstarejših zdravnikov dr. Tomo '/urnik potem, ko je že leta 1936 prostovoljno odstopil mesto zdravnika bra-tovsKe skladnice svojemu mlajšemu nasledniku in je tako zaključil izredno plodno delovanje v dveh javnih ustanovah, kjer je bil v nepretrganem 6tiku z rudarskim in sploh delavskim življem polnih 38 let, V svojem poklicu je imel priliko storiti toliko dobrega za naš proletarijat, da mu narod tega nikoli ne bo pozabil. Mimo tega je bil on tudi prvi slovenski zdravnik, ki ga je volja rudarjev sama postavila na to mesto leta 1900 in kjer je kot kandidat zmagal proti sedmim kompetentom. Z dr. Tomom je na drugi strani prav tesno povezano naše narodno gibanje v dobi nemškega pritiska. Razume se. da bo dr. Tomo še hadalje opravljal privatno prakso, saj je pri svojih letih Se izredno delaven in čil. Njegov oče Davorin je bil nadučitelj v Kropi, trdna gorenjska zavedna korenina in je umrl s^le pred devetimi leti star 80 let. V Kropi ee je 20. decembra rodil dr. Tomo, obiskoval ljudsko šoh> pri očetu, dovršil niijo gimnazijo v Ljubljani, višjo pa v Novem mestu, kjer je bil posebno izvr-steU matematik. Medicino je študiral na Dunaju, kjer se je pri univerzitetnem profesorju, znamenitem Albertiju specializiral za kirurgijo in na Franc Jožefovi kliniki za porodništvo. Ze poprej narodno zaveden se je na Dunaju tesno oklenil kot Člah ih sodelavec akademskega druStva sSlovenl-je«, kjCr se je seznanil z Milcinskim, Matejem Hubadom, Oskarjem Devom in Cetinom Jožetom, ki sta Studirala pravo, medl-clncema Gdstldm in Oelgerjem m drugimi, Leta 1897 je bil g. Tomo promoviran aa doktorja vsega zdravilstva in kljub prošnji profesorja Albertija, ki fa je hotel imeti za svojega asistenta, odhitel v domovino. Postal je eekundarlj dr. Slajmerja na kirurškem, sekundarij dr. Bleivveisa Trs teniškega na medicinskem in živčnem oddelku, na porodniškem oddelku pa je bil asistent pri profesorju Valehti. Postati bi iho-ral Sef zdravnik bolnice v Krikem, pa je prišla k njemu rudarska deputacija iz «a-gorja ln dr. Tomo ie 1e odzval klicu v revir kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami. Takrat se je po zaslugi narodnega voditelja, pokojnega Lavo slava Jerlna V EagorjU Že krepko uveljavljal slovenski duh ne* pram nemgkutarski gospodi okoh" rudnika. V dr. Zamiku pa jo dobilo gibanje še prav krepko oporo. Deleč okrog si je utrdil glas izvrstnega porodničarja, kirurge tn dtagno- j stika. Zgodaj vstaja tam le danes ta zunaj je se mrak, ko «e dela okšehe* KotfkoJrrat 1 Sprejet je bi jMedeug upre**, de ta oklene kupna po*«* Med obotno tn rfrivsko banOVrno zaradi odOfopa z*eal)IŠ6* Om preložitev banovinske COOte pri MOMehi §P*nc. Me predlog UHuaOeli.ika Mie Je bila nato Okienjena parceekerija dbclftakih fArcel za LKarjen% ta KnOlličevlln h>linOths za inteOf Jetn GcetneVotrt In nasproti megceneke snie. Te parcele se raedele 04 39 eeivfaih parcel v izmeri po 300 do 400 kv. m. Za te parcele se je prijavilo 39 reflektantov, ki si bodo gradili na teb parcelah stanovanjske hiše po enotnem načrtu v naselbino, s čimer se bo pomanjkanje stanovanj v Trbovljah vsaj nekoliko ublažilo. Predsednik občine predlaga nato sklep uprave, da se v smislu razpisa kr. banske uprave izvrši občinski regulacijski načrt, ki ga bo izvršila občina sama po svojem stavbeniku s pomočjo pomožnega tehnika, ki mu bo dodeljen v to svrho. Ta načrt bo izvršen tekom letošnjega in prihodnjega leta. Sprejeto. Na predlog čl. uprave g. Vrtecnika se sklene razpisati javno ofertno licitacijo vseh potrebnih del ze gradnjo dveh občinskih štirklružin*»kih hS S pritekllneihi. Razpiše se tudi dobava življenjskih potrebščin in drugega blaga za občinsko zavetišče, bolnico ki javno kuhinjo. Napravi se telefonska celica na Sv. Planini, kar je iz tujsko prometnega vidika velikega pomena* k čemur bo prispeval tudi lastnik hotela na Sv. Planini. Dodočene »o bile uradne ure v poletnih mesecih za občinske nameščence in sicer ob delavnikih od 7. do 12. in od 15. do 17. ure. ob sobotah pa od 7. do 13. ure neprekinjeno. V zimskih mesecih, t. j. od 1. oktobra do konca leta pa od 8. do 12. in od 13 do 16. ure, ob sobotah pa Od S. dO pol 14. ure neprekinjeno. Stranke še sprejema samo ob ponedeljkih, sredah in petkih. Predsednik, občine uradu je za stranke samo ob ten dneh od 9.30 do 11. ure in popoldne od 15 do 16. ure. Blagajna izplačuje ob ponedeljkih, sredah in petkih samo dopoldne od 9 do 12 Ure. Sledila je razprava O raznih dofcladah tn nagradah občinskim nameščencem «a njihovo izredno delo, nato pa se je ^lepalo o podporah društvom in občanskim revežem ter o računih za dobavljene potrebščine. Priporoča se izdaja koncesije avtO-izvoščka Sesljarju Josipu, kot člana Občinske uprave v upravni odbor meščanske sole se določi obč. odbornika g. Zelenska Josipa, na prošnjo tukajšnje kmetijske podružnice pa odstopi občina primeren prostor za skladišče. Na predlog 61. uprave g. Naprudnika odobri občinski odbor gasilski četi Sv. Katarina prispevek 2000 din k zidanju cisterne (vodnjaka). Razpravljalo se je Še o nekaterih zadevah lokalnega značaja, ki so bile vse soglasno rešene, nakar je predsednik občine zaključil sejo. pa je pomagal brezplačno in koliko je dala njegova defenlcA, da ni vedela ža to levica, to ve le ori sam ali pa ne ve. ker si takih stvari nikoli nikamor, hiti v srce ni zapisoval. To dajanje mu je bila srčna potreba in zaradi tega nam je Se posebno drag. Marsikaj ve povedati iz svoje prakse. Najtežji primer je imel leta 1915, ko je ponori med Zagorjem in Savo iztiril vojaški vlak in ga je zasul plaz ter je našlo smrt Se dahfs neugotovljeno število vojakov, ki so se peljali fla dopust. V deževni noči je vztrajal dr. Tomo od i.—8. sam z neštetimi ranjenci in mrliči sredi obupne noči deleč pomoč na desno in levo do onemoglosti. Med vojno je bil šefzdravnik vojne bolnice v Toplicah, kjer Je prav rhttogo storil za češke rekonvalescente, ki jih je poslal kar domov in s tem marsikaterega rešil smrti na fronti. Še po vojni je prejel številna zahvalna pisma. Malokomu bo znano, da je bil dr. Zamik prvi, ki je pripravil načrte te nas vodovod že pred vojno. Vodovod so zgradili Šele pozneje, a nikjer ni zapisano, da je prvi kamen položil prav dr. Zamik. Njega SO paC spregledali. V pročelje vodovodnega rezer-varja pa so vklesana nekatera imena, ki niti od daleč niso tako ZaeluAha. 2a njegovega zdravnikovanja Je bila zgrajena občinska izolirnlca. a Bokoieko društvo Je vodil starosta dr. Tomo Zamik, ko se je začel in je bil zgrajen Sokolski dom. Občina ga je za zasluge imenovala, svojim častnim članom, prav tako Sokolsko društvo aa svojega častnega starosto. Mimo tega je poučeval na kmetijsko nadaljevalni ta obrt ni šoli, priredil nešteto predavanj, vodil RK in bil ustanovnik Bralnega društva, čegar častni člah je postal. Se danes je aktivni predsednik Posojilnice, ki se mora v nemali meri zahvaliti za svoj razvoj prav nJemu in njegovemu ugledu. Posebne naklonjenosti je bilo in je deležno dolinsko ufc-teljstvo, saj je kot ufiiteljev sin razumel učiteljske tegobe. Torej ni bil zgolj vzoren in človekoljuben zdravnik, temveč prav odličen in neugnan javni delavec In pospeševat el j Zagorja. Se svtrje zasluge je bil deležen odlikovanja z najvišjega mesta. Prejel je red sv. Sive IV. stopnje m 6ašthi znak ftR, kar pa le le majhna oddotUtev za vse opravljeno aelo. Izven javnega delovanja pa g* je priklepala na dom njegova družini. Njegov* gospa, rojena Marija Porenta t uglednega posestva v Mlinšah, mu je rodila ¥ zakonu troje hčera m sicer Floro, ki Je soproga industrijskega referenta f*ve pfftJke Ite-dkmiee Pitamioa, Vena jO poročena s lneV nisetim inzenjerjeen m ebretovodJo MlstJleV* kota, najmazjea *** pa Jo plUnina pe*» ntfctka in uioreeorlce na ljubljanskem koh-KrVatoriju. >o, pa te tte mislim umreti,« je emea-ljaje dejel ©Ur. Tomo Oni deti našemil poročevalcu* Nlsprotnek prepleteni sme), da bo m žetUM da bi It do&A leta Ohranil svojo čildtt m bi nam Ostal Ohranjen. Saj je mož in pol po postavi in duhu. ki se mil leta prav ttfcč ne poehejd. Izrekamo mil svojo topit lahvalo za storjeno delo, želimo še mnogo seVAovoljnih dni Oe> krepkem stanovskem UdOjstvovanjll ¥ Mlgor bližnjega, posebno rUierja, ki mU je ¥ svojem srcu že davno pOOtavil spOfnthlk Vedne hvaležnosti. Prav posebno mu isrekamo zahvalo tudi v imeftu našega lista, Cigar naročnik je že polAlh 40 let. Ne mnoga srečne letal Težnje nallh kar jačev Maribor, 8. mliia Na svOlem kon^f^su. ki *e le vttKl v Gr_ niekovi dvorani v Studencih* so obravnavali delegati strokovnega združenja kurja rev drzavn;h žel?zttic ln brodov kraljevine Ju-iioslavije vse pereče _stanoysko socialne in strokovne probleme, ki ffloboko segajo v eksistenco ter življenjske interese naših kurjačev. od katerih so bili najštevilneje zastopani ljubljanski ter maribotaki kurjači. V ospredju vseh leh obravnavanj sd b'li svojecasni odteslia-;:. clede katerih so delegati zavzeli stališče, da se ukine naredba o zmanjšanju dosedanjih prejemkov. Težnje, potrebe in zahteve jugosloveo- Ljubljana 9. julija V Asocijaciji so včlanjena Zveza jugoslovanskih planinskih društev, dalje Bl-garski turističeski sjuz, Klub českosloven-skych turistu in Polskie towarzistwo tatr-zanskie. Jugoslovansko zvezo sta zastopala dr. A. Brilej iz Ljubljane in dr. Belaj'člČ iz Novega Sada. Glavni kongresni dan je bil dne 30. junija. Obravnavala so se predvsem poročila posameznih planinskih društev o delu V pretekli dveletni dobi od zadnjega kongresa, ki Se je vršil v Sofiji, ter razna vprašanja. Priporočalo se je zlasti izmenjavanje predavanj predavateljev o posameznih slovanskih področjih, dalje, izmenjavanje mladinskih skupin, ki naj bi pocečale slovanske gore ter se na ta načih naučile slovanskih jezikov in postopoma spoznavale slovanska gorstva. Se nadalje se bo pospeševalo prirejanje ekskurzij V Slovanske gorr tako Zlasti od strani Poljakov in Cehov v jugoslovanska pogorja in obratno. Razmo-trivala se je tudi možnost prireditve večje slovanske ekspedicije v eksotična gorovja ter se je Zlasti imenovala skupina Klli-mandžare ln Kenije v Afriki. Kongres je vsel na znanje poročilo, da je že pripravljen materijal Za »Informatorja« t. j. za knjigo, ki bo v štirih jezikih informirala člane vseh slovanskih društev o Slovanskih gorstvih ter slovanskih planinskih društvih o vzponih v slovanske gore, 0 planinskih kočah, ki jih posedujejo v Asocijaciji včlanjene zveze itd. elani kongresa so položili venec na grob ^Neznzn%ga vojaka« na Sta- Ljubljana, 9. julija Delavec Luuvik Tomažič je včeraj sedel na Zatožni klopi pred sodniki velikega senata, V katerem »o bili predsednik Ivan Kralj, Fran Kovač, Rajko LederhaS, Fran Gorečan in Jože Kokalj. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec Fran Sever, je TomažiCa doltila umora 70 letne Marije šimehčeve ie Pristave pri Mengšu. Državni tožilec je zahteval kazen po § 167 k. z. točka i, 2 in 4, kar se pravi, da je obtoženec storil zločin umora po zrelem preudarku, na okruten nučin in iz koriatoijubja. Za tak zločin določa kazenski zakonik kazen smrti ali dosmrtne robije. Ludvik TomažiC Je šele 25 let star. Svojo mladost Je preživel v hiši Marije Simen-čeve, ki ga je vzela kot rejenca k sebi, ko mu je bilo 3 leta. Skoraj 10 let je stara šimenčeva skrbele za fanta in ga je imela rada, kakor so izjavile priče. Ko je Tomažič Zapustil Simenčev dom in šel služit v Mengeš, ga stara iimeneeva ni pozabila Kadarkoli j« bil fant v stistl. se je oglasil pri gimeneevih in stara mati mu je vedno dala za cigarete, jedače in tudi obleko in perilo, katerega je njen sin Jote lahko pogrešal. Dne 13. decembra leni Je sin Jote, ko je prišel Zjutraj okrog 8. ure domov, našel hišne vrata zaklenjena. Klical je domače, a mati mu ni prišla odpret, kakor ponavadi, pač pa se je po dolgem klicanju oglasila njegova božjastna sestra Marija. Imela je aevajOOO rano nad levim ušesom. Mater je sin nate) V Veži. Ležala Je ha tleh v mlaki krvi In v zadnjih vzdihljajih. Kaj se je zgodilo? je vprašal sin preplašeno sestro. — Ludvik je Oll tukaj! eo bile prve sestrine besede. Sin je poklical brž sosede in župnika, a mati j« kmalu nato podlegla tetki poškodbi. Morilec jo je udaril z nekim topim predmetom po glavi, otrpli so ji možgani, umrle je. Božjastna sestra je bratu ln orožnikom povedala, da ee je poti večer Ludvik To malic nenadoma pojavil na dvorišču. Materi je rekel, de je bil v Ljubljani in je iskal dalo. Mati ga je povabila v hleb ln ga pogostile, dala mu Je kuhanih hrušk in ko je stopila x kuhinjo,.de bi mu pogrela kavo, je bet Marija legla k počitku. Kaj se Je nato dogodilo v eimencevi hiši, najbrže nikoli aa bo natančno dognano, kajti božjastna Matija Je pripovedovala o nadaljnih dogodkih zelo zmedeno. Ponoči se je prebudila in vstala ter našla mater na tleh v reši, kakor da. epi, njo pa je glava bolela in Je na gtavi krvavela. V strahu je bfft zaklenila hišna Trata tU legla zopet v posteljo. To so v bistvu vsi podatki, ki jih ie bOo hrtgoee slišati iz det Marije m ki ustrezajo ttttt objektivnemu stenju, kakor so ga ugotovili oroflhiki » etfa tisto jutro po umora, Marija Je sicer hA »eVilna vprašanja odgovarjala m povedala še mnoge druge oieofteati, v*e te njene izjave pa to bile Mltno pkMf h Jene bohte dUševUoetL UMvfln lY»naaiča *> oTOBhlki tonaha pri- skih kurjačev vsebuje izčrpna resolucija, ki predvideva med drugim: ■ L J)a se nastavilo vet kurjeel, ki so te-dosta! zahtevam zakona. % Da se uhlat naredna teatralne direkcije tkde fcethttorizi rehla fk uru«e t prvo kateaori jo 3^bvišanje prejemkov hutjačev dheV-ničarjev, ki (i kateregakoli rašloijairtne po lastni krivdi ne morejo biti nastavljeni 4. tte te t Zakonom dotofrna '25 letna obveana službena doba zmanjka na 20 let, kajti služba kUtjačev zahteve najvocjege fizičnega ne nora izmed vseh pinos železni-žkecš UetUžbenštva. 5. PHsnaio naj se veš slutbena leta\ 10-rei tudi ona* ki jih ie odšluŠil pred evojo nastavitvijo. 6. Premije naj se itehatfto z onimi, ki jih ima strojno osebje. 7. Pri spremembah ali dopolnitvah ali sestavi eventualnih novih zakonov jn raznih pravil, naj se pritegne k sodelovanju tudi zastopstvo strokovnega udruženja kttr. jačev. 8. Kurjem na! se izenaPi kilometrina z ono. k{ jo uživajo sprevodniki. 9. Vsem prizadetim naj se vrnejo svoje Časni 20°'t odtegljaji. 10. Pravica do brezplačnih voienj ta br- zovlake naj se odobri tudi zvaničntkom. 11. Predkuriačeni. ki vrše službo strojevodij naj se iep!ača|o postranski preje-niki v isti vjšini kakor strojevodjem. romjestski radnici v Pragi, dalje na grob prezidenta Masarvka v Lanich. ogledali so si razstavo ;Ceak£ raje (planinski svet severne Češke) in se udeležili odprtja Tujsko prometne razstave Male entente. ki jo je odprl minister Krofta in na kateri je Jugoslavija jako lepo zastopana. Dne 1. julija žVečer je predaval v dvorani kluba Ceskoslovenskvch turistov dr. A. ferilej v ČeŠČini, »o varstvu prirode in narodnih parkm v Jugoslaviji« ter z okroglo 50 diapozitivi razkazal lepote našega Triglavskega narodnega parka. Plitvičkih jezc-r ter nekaterih prirodnih rezervatov v Hrvatski in Srbiji. Za njim je podal univ. prof. dr. Kettner zanimivo poročilo o če-hoslovaški podzemeljski jami Domici na češkoslovaško-ogrski meji. Kongresisti so se udeležili š> lz!eta. ki ga je priredil Klub ČesknsloVensfcvch tUrtetov na Ki'iže^ horo kipr šn Imen priliko ogledati si lepo planinsko postojanko KHina československvch turistov, in na Lane, kjer so položili venec rta grob prezidenta taasarvka, ogledali 90 si pa tudi stare gradove Kfivoklel in Karl-Štejh. t& predsednika Asocijacije slovanskih planinskih društev fe bil Izvoljen za r>H-hod,ie leto pred«*»»bl!k Tve-ze higr»slovanskih planinskih drtifttev dr. rVan Tomin^ek Iz LjubVlane, x* odbor pa g^r. dr. Josip Pretnar in dr. A ferllej lz Liublianf* ter dr. Belaj-ČlČ Iz Novega Sada. Prihodnji kongres Asocijacije bo v Jugoslaviji, najbrže v Ljubljani. jeli in preiskava je šla samo v smer. ki jo je nakazala bolna Marija, ko je rekla, da je bil Ludvik v hiši. Orožniki so nabrali niz indicev, ki so kazali na to, da je Ludvik v resnici morilec stare šimenčeve, a Tomažič je od početka zanikal krivdo. V tem primeru se je zgodilo, kakor se zgodi navadno v podobnih kriminalnih primerih, da se je preiskava usmerila enostransko. Saj je bilo res mnogo indicev proti Tomažiču, toda nihče ni na primer dobil misel, da bi bilo treba daktiloskopirati neke predmete v Šimence vi hiši. Velika je verjetnost, da je morilec kjerkoli v hiši pustil za seboj prstne odtise, morda bi strokovnjaška preiskava našla predmet, s katerim je bila šimenčeva mati umorjena in na tem predmetu bi gotovo našli prstne odtise. Na To-mažičevi obleki niso našli krvavih madežev, morda bi pa po vestni ui strokovnjaški preiskavi njegove obleke le našli kakšno sled. Hočemo reči, da je v takih primerih treba iskati morilca in dokaze za njegovo krivdo vse drugače, kakor se je zgodilo. Orožniki so bili preveč sav ero varu, da imajo v rokah pravega morilca in so v ugodnem času zaradi tega premalo raziskali nekatere okolnosti, ki bi tvorile a zbranimi indlci zaključeno verigo indicev. O prvi razpravi proti Tomažiču smo poročali v aprilu. Tedaj je bUa razprava preložena, senat je ugodil predlogu, naj se zaslišijo psihiatri o duševnem stanju glavne priče božjastne Marije. Marija je tedaj izpovedala silno zmešano, na ista vprašanja ni dvakrat enako odgovorila, motila se je glede časovne zaporednosti dogodkov in glede prostorneera pološaje, kakršen je bil ob zločinskem dogodku. Marijo so oddali v bolnico za duševne bolezni, kjer jo je zdravnik dr. Miroslav Hribar preiskoval skoraj * tednov, včeraj je bila druga raa-prave, na kateri je Tomašič vztrajal pri prvotni izpovedi, da je nedolžen. Predsednik Kralj ga je telo podrobno izpresevai, a TOmažie je dosledno zanikal krivdo. 2 največjim zanimanjem smo poslušali izjavo psihiatra dr. Hribarja, izjavil Je. da se je dogodek e veliko verjetnostjo dogodil tako, kakor ga je opisala bolna Marija, veaj v bistvu so njene izjave pravilne, v podrobnostih pa zamenjuje okolnosti med seboj in se tudi izmišljuje dogodke, ki jih gotovo ni bilo. Sklepati moremo, da je bu tleti večer res Ludvik v hiši. Po boftjaet-netn napadu ee Marija nekaj ur ne more spomniti prav na ničesar, nato pa ee lahko spoznal na dogodke, kt so ee izvršili prej ta dan. Njena dnševnoet je močno okrnjena, podvržena je v največji meri sugestiji* Ka sugestivna vprašanja odgovori na glede na tO» aH Je odgovOt v skladu z ree> ničnostjo, samb da nekaj odgovori. ŠJz*> minske vrzeli skuša izpolniti g iasnifl jenuni izjavami, ki se porode v njenih notam možganih. Tako moeno je le deinentna*, da ne pojmuje tac zmlete etianih norm. vendar je ša toliko prt seta, da U tisto jutro po umoru Izjavila, da je bil v niši neki šmsuze nec, če bi bil res neznanec m ne bi trdila, da je bil baš Ludvik. Psihiater je torej menil, da Je Marija govorila resnico, ko je trdila, da je bil v hiši Ludvik. Sodišče je zaslišalo vec prič. ki glene umora niso mogle povedati nič važnega. Tri priče so bile zaslišane glede tatvine srebrne ure v škodo Franceta Rta ve in tatvine manjše vsoto denarje v Škodo Marice Tome iz Velikega Mengša. Tomažič je bil obtožen tudi zaradi teh dveh tatvin. Glede tatvine ure je bila njegova krivda dokazana. Ob 15.lk je predsednik razglasil sodbo. Tomažič je Oil spoznan za kriVega samo zaradi tatvine ure in obsojen na Ž meseca strogega zapora. Po 2S0 k. z. pa ie bil oproščen obtožbe umora stare šimenčeve. Predsednik je izjavil, da Je več težkih indicev za to, da je krivec. Bolna Marija Je povedala, da je bil V hiši ln Številne okolnosti potrjujejo njeno izjavo. Tomažičevo vedenje pred aretacijo kaže, da se je bal priti v Mengeš, tajil je orožnikom, da je bil v gostilni, preden so ga aretirali itd. Sodba pa more biti izrečena le na popolnem prepričanju sodišča o krivdi. Do popolnega prepričanja pa je manjkalo le nekaj odstotkov. Glavna priča je duševno bolna, možno je vendarle, da se ji je po udarcu, ki ji ga je zadal morilec, potem ko je umoril mater, bledlo in se je v njeni bolni duševnosti stvorila napačna predstava, da je bil Ludvik v hiši. Veriga indicev ni bila zaključena, zato sodišče na pričevanju bolne Marije ni moglo Izreči krivdoreka. Tomašlč hI sprejel kazni za dokazano mu tatvino ure, državni tožilec je prijavil revizijo procesa ln priziv proti oprostilni sodbi. KOLEDAR DANES: Sobota. 9. julija katoličani: Nikolaj ln tovariši JUTRI: Nedelja, 10. julija katoličani: Amalija, Ljubica DANAINJE PRIREDITVE KINO MATICA: Sarati grozni KINO SLOGA: Plava patrola KINO UNION: Trdnjava tišine KINO MOSTE: 'Mladost kraljice^ m >Vesela Skota* (Stanlio in Oho) KINO ŠIŠKA: Irena PRIREDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Dama s kameli jami OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽIRNF LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celov&ka cest« ©2, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Najprej o čudežu. Brez\-ercj ne \-erufefo v čudeže. Svetujemo jim. naj prebero v Ja nasnjem »Stoi-encu« na Četrti strani poročilo o sokol V-m zletu v Pragi, pa se bodo takoj spreobrnili. Da. zgodil se je čudež — »Slovenec« poroča o sokotskem zletu. Po roča pa tako. kakor zna poč samo on po ročati. Skril se je za »Ccx/ce Slovo«, ne po ve pa. kje in kdaj je izšlo to tf^eske Slovv« .V/egovfm bralcem je to itak vseeno, narti pa tudi, ker bo ostalo sokoist\*o sokolstvo, pa naj »Slovenec« stori še toliko takih čudežev. Sejalci ljuljke so se oglasiti. Današnp »Slovenec« poroča tudi o sprejemu Sokolo\' v Ljubljani. Pravi, da so jim nfihovi so mišljeniki pripravljali ie nekaj dni po Časopisju največji sprejem in zmagosla\*ie. Potem pa sledi opetovano preizkušena matematika iz Kopitarjeve ulice. Žolč pride vedno do enakih rezultatov, kadar se loti štetja. Vsega skupaj je naštel ta f.olČ v spre vodu 624 oseb v krofih tn Še enkrat toliko občinstva V civffci. t.otč pravi, da je trajal sprevod Sokotov v krojih mimo ene foeke ~- namreč njegove zavisti — točno tri minute. spre\*od civilnih udeležencev pa 7 minut. In pomislite. ŽolČ ve cefo, koliko je 3 + 7. Skupno je torej trajal ta sprevod pO Žolčevem štetju 10 minut. In udeleženci SO sami sebi k tičal i »zdravo«. In končno se Žolču sanja se nekaj o luknjah in o NeseV-fvi teh lukenj. Nam se res ždi. da bi bilo treba zamašiti luknjo v njegovi glavi, ker že preveč zija. Zamažek se bo že našel, o tem smo prepričani, morda prav kmalu. Iz Radeč — Napredovanje. Pred kratkim je napredoval dosedanji podpreglednik finančne kontrole v Radečah g. Kralj v čin gkdnika.. Imenovani je vnet Član Družbe 3V. Cirila m Metoda. Splošno priljubljenemu novemu pregledniku fcskrem- > čostita-mo! — Kopanje V Savi. Dosedanje deževno vforne je popolnorna. pre^twJo številne vnete kopalce s sevske plaže. Toda ne za dolgo. S prvimi s^lnčnimi dnevi so se zopet pojavili srečneži, ki lahko po cel. popoldneve preleže na pesku in se hladijo v mrzlih, daairavno iimazanih valovih Save, 2 Zidanega mosta- — Sokolski praznik. Tukajšnje sokol-sko društvo priivcn v nedeljo 10- tan. svoj veaJcoletni javni nastop. Nastopijo vel oddelki. Sodeluje priznana želearuoar*ka godbe. Prteetek točno ob 15.30. Po telovadbi prosta zabava s pi som tn bogatim sreOOloVom. V nedeljo vsi na Zidani most. — vrnitev naših So*©iov iz Klate Prage. Včeraj so ee vrnili naši Sokofc iz zlate Prage. Na peronu so sprejeli Sokoli z ftdauega mosta m Radeč. Toda komaj stno ee malo po razgovori H, že smo se morali kj«tt PO petih mfcnitah postanka je vtek nadaljeval vožnjo proti LJubljani. Pftttat.1 In ttttaal Bili VoolalkoT« dr«ib*.' IŽivljenjski TRD Predete -____<3L roman ljubeče herojske žene — napet, zanimiv in globoko pretresljiv! M T & V A T f ti* I M 17 (La citadelle du silence) *^ §51 V **»»17^JC# vgl. vlogi lepa ANNABELLA a ve danes ob 19.15 in 21.15 uri, jutri ark-i^ ttseeAee Tel. ££-21 nedeljo) ob 1L 10. in 21. uri. aVlša« eveaatPlle___*____ Dr. Tomo Zamik vpokojen Polnih 38 let je deloval kot vzoren zdravnik in velik Človekoljub med rudarji Ludvik Tomažič oproščen čeprav je psihiater izjavil^ da so izpovedi božjastne Marije Šimenčeve v bistvu pravilne, sodišče ni moglo izreči krivdoreka Kotigrts Asocijacijt slovanskih planinskih đruStev ta predsednika te slovanske planinske organlsaeije je bil izvoljen dr. Fran Tominšek iz Ljubljane Ste*. 15T Stan 9 Divizionar Tonić je zaposlil Ljubljano Ljubljana je enači na kolodvoru globoko hvaležnost Ljubljana, 9. julija Snoči ae je divizionar g. Lazar Tonić po-od Ljubljane in odpotoval s svojo so-in sinom edincezn osmošolcem Veli-v Niš, kjer prevzame posle koman-moravstoe divizije. Ljubljana se je poze od mnogih nadih vojaških do-in vedno je pokazala, kako je povezano njeno prebivalstvo z na-hrahro narodno vojsko, še nobeno slovo ni hdo tako prisrčno, tako gtoboko ob-toplo in iskreno, kakor je bilo slovo drvizAonarja Tomća in njegov« prfljub-soproge. i vizionar Tome eden aaja^iedne jsih. ge-naše vojske, ae je poslavljal od ibijane tako rekoč ve* čas, odkar je iz Niša po svojo družmico. Iz po-djanja kar ni prišel- Vsi prijatelji in pa tudi vsi cestari.—ai teh v Ljub- ljani ni malo — so mu notah za slovo sSti roko. vsi so čutfll globoko potrebo zahvaliti se mu za njegovo ljubea-niVo pozornost, ki jo je raka zal slehernemu in ob vsaki priliki. Danes teden se je poslavljajo od odhajajočega divizionarja ljubljansko meščanstvo na prostranem kazm-skem vrtu, v sredo je priredila Ljubljanska sokolska župa z rezervnimi oficirji m dobrovoljci priljubljenemu generalu krasen poskjrimi večer na Taboru. Oba večera sta pokazala, da je bil odhajajoči vojaški dostojanstvenik Ljubljani mnogo več, kakor samo komandant divizije. V njem je videla Ljubljana žtv dokaz, da je njena ravna pot prava, da je od jmjoskrvenske mish nihče in nikoh ne bo odvrnil. In snoči, ko je divizionar Torrič končno zapuščal Ljubljano, se je lahko ponovno prepričal, da se je s svojim dekan, s svo-pm razumevanjem nadih teženj, težav in stremljenj tako globoko zapisal v naša srca, da ni razdalje, ne časa. ki bi mogla pretrgati to trdno vez. Brzovtak je imel 45 minut zatmude, a to ni motilo ve-nke -rn^***^ dsvazionarjevih prijateljev, ■*rvax%**mf m čestitaev. da bi ne vztrariali na peronu do odhoda vlaka. Nepopisni so bili prizori, ko ee je množica poslavljala od generala m njegove soproge in njegovega sina. Na peronu so bih zbrani vsi oficirji ljubljanske garnizije, kar jih ni bilo za-drržanfti. na Čehi z novim dSvizionarjem generajam Luikičem. Odhajajočemu divi-zionarju je igrala v slovo vojaška godba. Ljubljančanke m Ljubljančani so pa njega, njegovo soprogo ter sina kar ^beuli s cvetjem, da v kupe jih skoraj ni bilo več prostora zanj. Vzklikanja, mahanja z robci in klobuki, stiskanja rok in -zopet vzkli-kanja ni bflo konca n«? kraja. Večkrat je kazalo, da bodo ljudje vdrh v vagon in odnesli cuviizionarja z njegovo drutžfaiioo I nazaj na peron, da bi ne mogel zapustiti I Ljubljane. Samo tam, kjer zvene strune ; nerazdruženo povezanih src, more biti skv : vo tako prisrčno, tako iakreno in nepo-I zabno. Dp sokz ginjenri so se divizionar, ; njegova soproga in njegov sin. zahvaljeva-I li iz kupe jev za tople izraze simpatij in j še dolgo pote^n, ko je vlak odpeljal, so ! doneli odhajajočim v slovo navdušeni kfi- I ez» L Tekmovanje za Jadranski pokal snoe^njem srečanju z Jadranom je odnesla Ilirija prvo Ljubljana, 9. julija, lja tekma med Ilirijo ki Jadranom bil prvi nastop udeležencev italijansko-joeJovenskega turnirja v sladki vo-kajti vsa dosedanja srečanja so bila morju. Ilirija je zasluženo premagala >s zelo oslabljenega nasprotnika in ta-beležila prvo zmago, ki jo je številno instvo navdušeno pozdravilo. Med tek-ljem je bil dosežen nov jugosloven-rekord na 100 m hrbtno, ki ga je po-»vila odlična zastopnica Splitčanov, lica Beara. Ilirija je na tem tekmo valju odnesla vse tri zmage: v skokih so ji >ripedle točke brez boja. ker Jadran ni nobenih skakačev, a tudi v wa-?rporu je domače moštvo zasluženo zma-ilo. TEHNIČNI REZULTATI SO BILI: 400 m prosto moški: 1. Mihalek (I) £:34.1, 2. Puhar (J) 5:37.4, 3. Fux (I) .38 J2, 4. Petrone (J) 5:46.2. Mihalek je igurno zmagal, d očim je favorizirani Pe-me zaostal šele na zadnjih 50 m m hrbtno ženske: 1. Beara (J) 1:29. >ljse od državnega rekorda, 2. Fine D. 1:32.4, 3 Werner (I) 1:46.7, 4. Ivančič 2:10.2. Pričakovana zmaga odlične Beni izostala. Finčeva je kljub bolezni dosegla zadovoljiv rezultat. 20e m prsno moški: 1. Cerer (I) 3:02, 2. Sjpibar (I) 3:04.2, 3. Matosič (J) 3:06.8, 4. Kašić (J) 3:25.8. Prva dvojna zmaga doma-■ih. ki so jo pa gostje že v naslednji točni izenač:!: J 100 m prosto ženske: 1. Beara (J) 1:16.6, m Sidar (J) 1:22. 3, Keržan (I) 1:30.7. 4. #nc S. (I). Zmagovalka je dosegla komaj sek slabši čas od državnega rekorda lampretove. 100 m prosto moški: 1. Ziherl (T) 1:05.9, Petrone (J) 1:06.4, 3. Puhar (J) 1:08.9, Demon te (I) 1:10.2. Ziherl je po do-»rem startu sigurno zmagal. Ilirija za to ročko ni postavila Cerer j a. ker ga je šte-iila za štafeto. 100 m prsno ženske: 1. Werner (I) 1:33-9, Martin (I) 1:36.8. 3. Ivančič (J) 1:55, 4. >je (J) 2:05.7. Ponovna dvojna zmaga trije, ki v tej panogi znatno prekaša vse tfale udeležence. 100 m hrbtno moški: 1. Schell (I) 1:17.8, Bakašun (J) 1.21.8, 3. Perfeta (J) 1:24.2, Hribar (I) 1:41. Sigurna zmaga Schella, točim sta gosta prav tako sigurno zasedla naslednji mesti. Po tej točki je vodila Ili-ija s 43:34 točkami, s čimer je bila njena sončna zmaga v plavanju že zagotovljena, čeprav bi izgubila obe štafeti. I>voboj v skokih je odpadel. Nastopila samo Ilirijana Ziherl in Pribošek, ki ^ absolvirala obezni in poljubni del Jf^Pisanih skokov in dodala še nekatere. »Kakala sta prav dobro in žela zasluženo priznanje. X 50 m prosto ženske: 1. Jadran Sidar. Ivančič, Beara) 2:26.8. 2. Tli-o*i c S- Keržan. Martin, Fine D.) r it ^° izredno ogorčeni borbi je zrnato odločila šele Beara z malenkostno raz- lko. *^200 m prosto moški: 1. Ilirija (Fux, 0, Mihalek, Cerer) 10:30, 2. Jadran iceski, Puhar. Drezga. Petrone) 30 m tej- Po prvi predaji je vodila Ilirija, po Jadran, po tretji pa je bila zmaga odločena za Ilirijo, ker je Mihalek pri-skoraj 20 m naskoka, ki ga je nato brez muje povišal na 30 m. S tem , 11 Plavalni spored končan in je prine-U*?**? žiriji v razmerju 59:50 točkam. rT^liL^ ^terPolo. kjer je prav ta-zasnrzeno zmagala Ilirija s 4:1 (1:0). gk je opustila nesrečno taktiko zaradi . j* jpo nerx?trebnem izgubila v Tr-m dofivete dvoštevilčni poraz na Su-****** sinočna igra sicer rri bila le-otocv zato pa koristna, kar je v ta- kem tekmovanju pač najvažnejše. Jadra-naši ne predstavljajo več razreda, kakor pred leti, razen tega pa so se pokazali nedisciplinirane in brez potrebe preostre. Sodnik Kramaršič je bil svoji nalogi kos. Stanje tekmovanja v plavanju: 1. Trie-stina 236 točk (4 nastopi), 2. Ilirija 209 (4 nastopi), 3. Fiumana 165 (3 nastopi), 4. Jadran 129 (3 nastopi), 5. Viktorije 115 (2 nastopa). Stanje v waterpolu: 1. Triestrna 6 točk (4 nastopi). 2. Viktorija 4 (2 tekmi, 3. Ihrija 4 (4 tekme). 4. Jadran 2 (3 tekme), 5, Fiumana 0 (3 tekme). V skokih vodi Ilirija, ki je zmagala v vseh nastopih. Stavka zavarovalnega uradništva Ljubljana, 9. jimja Zavarovalno unadnišrvo zdaj stavka že v ysej državi m vse kaže, de bo stavka uspešno končana, ker so smvkujoči precej složni in ker se čedalje boi j zavedajo, kako velikega pomena je za nje sedenje mezdno gibanje. Vzorno složno je uredništvo v Zagreb«, kjer delo počfva pri 5 zavodih ter stavka okrog 200 raadn&ov. V začetke je belo samo 6 stavkofcazov. a zdaj baje ni več nobenega. V Ljubljani starka okrog 50 ucadnekov pri treh zavodah. Kaže. da ne bo več odpadnikov in stavfcujoči so trdno odeooeni vztrajati do zmage. Pri tej prifiki ee je izkazalo, da nekateri starejči, boi je ptačaoi uradniki mislijo, da ne spadajo več med ubogo uradniško paro ter da j* stavka povsem me ne zanima. Mirno trpe, de mnogi njihovi mlajši tovariši delajo dolga leta za plače po okrog rOOO din na mesec. Posebno navdušeni stav&okazi ao inoaetn-ci, kar si bo naše unedneetvo dobro zapom-ni4o ter se bo znano prirnemo ravnati. Odločno bo zahtevalo vzjgon. naaemcev. ki igrajo pri nas v mnogih primerih somljrve, s^riMiostne vedge in ki se ta in tem vedejo kakor gospodarji. I - radništvo stavka toda v Beogoedm, veo-dar še niso sporočiti v LjtShljano podrobnosti. V Osijeku stavka okrog 80 uradnikov. Brav teko je aradnietvo eiožno nastopno stavko v Novem Sada, kjer yw\ okrog 60. Javnost je sprevidela, de je boj valnega uradništv« upravičen stavko z zanimanjem in Naval na živilski trg * JBetja Taksnega nevaea nedvomno se ni buo letos na živnakeni trgu kakor demee. pa tudi prejšnja leta najbrt se za bilo taksne zadrege za prostor. To je tem rnsčimajez, ker med velikimi pocttzn^cami navadno zastane ves promet v Ljubljani, kar ee pozna tudi na živilskem trgu. Vsi frzrri prostori so hm zaaederri že ob 8., a prodajalke s periferije so se vedno dovažaie zelenjavo in sočtvje. Zadnje čaae so se msretsTf vrate živil znatno pocenile v primeri s prejsn£nri visokimi cenami. Najhitreje se je pocenil domači krompir, ki so ga danes prodajali že od 1.75 din kg- naprej. Najlepši stročji fižol je po 5 do S (fin, navadne vrste so pa še cenejše. cek> po 3 do 4 dm kg. Poceni so tudi Že domače kamere, povprečno po 5 do 6 din kg. Solata je skoraj povsem izgubila ceno, kakor rodi grah. Na sadnem trgu so začele marelice in ■ hruake že izpodrivati eseaje, kl jek je od | <**• do dete mešaj in ve. KIjab tema se češnje še aieo podražfle. V speosnem ao po 6 do 7 din kg. Poceni so še in eJe i, in sioar po 5 do 10 dan kg. afea-reštee aa najbrž ne bodo več pnefrito. Najcenejša, za vkuhavanje, so po 10 dza fes. lepše pa po 12 do 14 din kg. Prispete aa že zelene smokve, ki so po 10 din kg. go je že ringloja več veat. Prodajajo tudi že poceni, po 6 do 8 din kg. se najbrž ne bodo več pneettfle. Zdaj 12 do 90 din kg. borovnic, ki so povprečno po 2 dm liter. Precej je tez* rdečih jagod, ki ao po S dm MZer. Draginja pa še vedno vlada srn perutninskem trgu. Zadnje oaze ni več aa a jem. na stojnicah, naprodaj zaklane pes »Urine, Živo perutnino, zlasti piščance, prodajajo kmetice in prekupčevalke. po nespremenjenih cenah precej drago. Srednje veliki peeceasd so po 32 din par. Jajca ao pa 10 dm 12 do 17 komadov. Naše uateljstvo, Šola« presveta Is tajniškega pmročila, JW Ljubljana, 9. julija Tajniško poročiio o dedovanju stanovske organizacije akovenskega uciteljstva, sekcije JUU za dravsko banovino, v poslovnem letu 1937-38 nam nudi mnogo zar nimivih podatkov ne le o učiteljski organizaciji, temveč tudi o sptošnm prosvetnih razmerah. POSEBNE TES2JKOĆE UCTTBLJSKE ORGANIZACIJE Med tem ko je slovensko ucrteijstvo složno ter se v strnjenih vrstah oklepa svoje organizacije, »e je pojavil v nekaterih sekcijah, zlasti v beograjski, umetno povzročen razkroj, ki je segal že tako daleč, da so ljudje, ki so skušali z vsemi sredstvi razbiti JUU, začeli ustanavljati društva, ne da bi upoštevali pravila združenja. V sekciji moravske banovine je nastal zastoj, ker so bili premeščeni vsi člani upravnega in nadzornega odbora raz< n podpredsednika. V dunavski banovini je bila na izrednem občnem zboru sekcije izvoljena nova uprava. Stara uprava se je pritožila na državni svet proti načinu vo-htev. Kljub vsem naporom razdiralcev. ki jim je stanovska učiteljska organizacija trn v peti — prav zato, ker je predvsem stanovska — je združenje čedalje močnejši inatrument volje in zavesti velike večine učftetjstva. loebe o ceMbatu učiteljic; ptedlacui ao ponovno uzakonitev določbe v zakonu o ljudskih šoten, da imajo učiteljice mate-re z nad tremi otroki po 20 letm stodbe pravico do pokojnine. Nadalje so se zavzeli za kontraktuaine učitelje in ucsteiji-ce teiMldh ročnih del. Zahtevali so komisijsko oddaoanje aeirZhenih učaterjskih mest. v Jpasnaseji bi naj buo rfwa^ne>nno združenje po dveh svodih čianen- Mnogo zahtev pa bodo morali še ponavljati, ker jen na pristojnih mestih v marsičem nam ugodSn. ZAHTEVA PO ZVIBANJTJ PREJEMKOV Učiteljska organizacija je začela že meseca septembra živahno akcijo za zvišanje prejemkov, in sicer na eksistenčni muiimum, za vrnitev celotne osebne družinske doklade in za izenačenje prejemkov poročenih državnih uslužbenk z neporočenimi. Zadnje čase zbirajo podrobno statistično gradivo za utemeljitev zahteve po zvišanju prejemkov. Ugotovili so, da število rojstev pri uradniških družinah stalno upada ter odpade na družino na leto le 0.06*/o rojstev. LANT JE BILO MANJ PREMESTITEV V lanskem šolskem letu je bOo znatno manj premestitev kakor prejsji šolski leti. Zato je pa organizacija lažje osredoto-svoje delo. da se popravijo posledice V rjszajazHici seeactjl nt prfiso noti do poskusov, da bi se v nji začefi uveljavljati aeašzezeeeid vpervi. Bezansaje med sekcijo jn okrajnima društvi Je pratv dobro. OPRAVLJENO JE BELO VBiKO DELO Med staaovslrimi orgcmeaacšjami pri nas je učiteljska najbrž na jrrhocnejša, kar dO-kaaarje tudi njeno delo in heredbo velik ter raezvedJBn organizacijski aparat Vlož-n& eazzeaza izkazuje 2287 dopisov, prišteti bi pa bilo treba se 73 okru&iue in še številne vkige, odposlane na pa isto km mesta. Sekcija je bfla vse leto v zvezi s prosvetno upravo, člani vodstva sskešje so chsskah nsjčekaka prosvetrjoga oddelka, nadalje so intervenirati pri drugih gospodih v vseh zadevah SEKCIJA ŠTEJE 34 OKRAJNIH DROfiTEV Pra^ V sekciji je vaearkzritt 34 štev, ki štejejo skupaj 3-199 šnje leto je sešocaja štela 3.261 Lani je pnetonoo 49 članov, izstopilo jm je pa 109 . OKRAJJ4A DKORTVA SO PRJRHDBLA 144 ZBOROVANJ 6 1416 PREDAVANJI V dravski banovina je 4.206 udoen mom; medi njsesi je 16 naiarjev. 44 jih je apravt 166 je pridetjenm drugam vam in epojtzeazlž je tz^stia Še 99 nagzpi det, za etsnoeeeae ce^ganizaerj^ je torej 1006 teijev m egeteejse V tem številu ao te tudi 44 premestitev prejšnjih let. Ob koncu upravnega leta je arnela sekcija v evidenci še vredno 75 nerešenih primerov. Odpustov iz učiteljske skzBbe lani ni hfio. Dao V SEKJOUSKIH ODSEKIH Deeo oejeaaaszacsje je bfio tem nepeeneš-ee, ker se je delilo na eneszazezai področja po ousekMi, na šolsko upravni odsek, >qčttetJHki pokreU, odsek ufitetjec, gospodarski odsek, odsek nezaposlenih um-teljsiuBi aheturierctov. odsek za strokovne nadsijevame šole itd. Posebno desaven je bil odsek učiteljic: izvedel je med drugim teza oMeni anketi o dem ueiteijic na vev-Bl m o celibatu za ucjbeijice. Priredil je šUpvflna «*^i«*1tw> predavanja. Nadalje je odsek sestavil vprasalne pole, ki jih bo rsispoezat na češkoslovaško. v Bolgarijo, Francijo in na Norveško, da se in^ozamV rajo o položaju učiteljic v drugih državah. Posebno pomembno, a težko je cfcelo odseka za onmojno šolstvo. P0 ugotovitvah delavcev v tem odseku štejejo otanekri okraji 33-812 udencev; suisaJh, oddelkov je 669. učnih sob 466, šol 148 s 609 učtteTJL Učiteljskih stanovanj > samo 26S. Obmejno šolstvo zahteva zdaj 4.113.859 dm stroškov. Samo oglejte si nekofiko te številke« dovolj so zgovorne! Na roega aceteTja odpade 55 učencev, na 70 učencev odpade ena uffViica, en ufterec pa Za '*^h*> eafno 122 dm. Potrenndh hI še 23 šot, 211 uCJBrdc, 49 oddeftov, 69 teijev m 396 tzčlterjBictti Ob aadepa tavi ja, da ja krtti&ne čase. Ta isnieisfilMs eeBetjea fraze. L 18B&-39. Svojo zantevo so utcrnefjs-e tem, da je uClUgjesu na več kitnem imeti učaterj m za; — Sejnefjz je te da bets. pnedneunjo, Zetdnja man Ktno Mđttcs: Šarati film, režiran »piramidalno«, kakor peen^P fikmici strokovnjaki, s čimer hočejo sečv da je interpret glavne vloge v fikira osrednja m najvišje figura v celotni režiji, okrog nje in pod njo ao pa naseano porazderjerje ostale aidejii GasacsJ igralec je od zaceeka do konca v papeedja, ostali ee izživljajo Ve, v hejfcee je to v sklada z njegovo igro. V Hca^nrooda pravijo teki režiji tudi »ssa-režSja. Zvezda sli zvea^kuk ima ki Tasenči -vse pešale ignake Sikni gledališki in filmski umetnic: Har-rv Baza je Senati Geozni, oran v Alžiru, Id iiZfiim delavce ki kspeči denar za svojo dedinjo nečeaanjo Rože. ZaJ jubi se v njo in si konča žMjenje, ko spoana, da srca svoje nečakinje ne bo mogel osvoJstl Za-Ijebiaz ee je v piemica, ki je živel v Afc&re kot navaden delavec. Doma nz rVancoskem je aapravil del premoženja in izgubil ee js v svet, da bi začel novo žrvijenje. Zanami-vo je okolje, v katerem ee dejanje jjodL grozota vsega trpljenja pristaiiHkm deisv-cev v Africi je predočena v dovršeni onfi-ki, & Hanvja Beura je H je ni mogoče pozabiti. — JCaao Umšom: Trdnjav* faza je sazeaaieai in kaže Pdjekinje (Anrtabefta) v borbi proti poljskoga narode. Dejanje je onTicm, esšazai je i % redBfn ___gledalca in poaledasTa, ^eango v _ fiknu je šteti med njene najbolje fakuafcc Življenje zarotnikov, ešentet na rm- ________ ..... . kjer so bdi pontSdai &u&nt&, JHfjenje v jaeeJh krugei, žrtev meeoc i\eeBZ>-cne, ki ee omoši s povoljneaom trdnjava, assao da bi leaala človeka, ki ga ljubi in ki tezi na.....al n nje, okiueuos ie mt«3#o dvigih uiizorov z ,,Kako lepo polt imate!" e „Da, toda zato, ker uporabljam samo tisto milo, za katero vem, da čisti in neguje kožo!" ELIDA MILA Člida c/avorit Naše žene za mladino l4Zzb)jana, 9. Pršsnsti moramo aaalaazai ^enstv«, da je snsao orga^uziraitl v mnogih kjer v skrbi za duLruišl httbnjega. no dela za narod m državo. Več ah' se carje 0 teh drustvm ter se jkn Med tam je tudi auaoo safccsje Je^PJaJeki stesae pn >cra:> voesui odboru i? ta pet kat, Preftoji teden jsh je adruža k šaše posvečeni spominu pooozutoa m SI ZO prva postetja v ta ed podporo saškem ai otrok, ki pojdejo na soencoi j jtfbki, pa ae vrnejo k ki m zdravi. O^sarfesasla. _ M ja vodi ga. MZeija dr, F^^iizejTTjfrra et> ga- je Navodno kjer je bHo na ono pasdtaevrjeno od 45 časnov m druStva vTn^gaanp«. Prt je hal s pzenaednenom 6eea Pevci Potem so n zcirave! Stran 4 16LOVEN8KI NAROD«, ft. jattja m EStrSESTEZZ »PLAVA PATROLA« Motorizirana parrota stapa v borbo proti iiajhujš&n ve ob 1«., ta zl.lft ort KINO SLOGA« teL *7*S* DNEVNE VESTI — 2 banske sprave. Ban dravske banovine g. dr. Merko Natlačen odide 12. julija na dopust ki zato do konca iu!i}a ne bo sprejemal strank. . — Mednarodni Kongres za zgodovino medfaliie. V Zagrebu se pripravljajo na kongres zgodovine medicine, ki bo letos v Jugoslaviji in sicer v Zagrebu in fe-C— gradu pod pokrovitelJEitvom kneza namestnika Pavla. Kongres še prtene 1. Septembra in bo trajal 4 dni v Zagrebu, 3orVeške, Poljske, CeSleoslovaske, Litve, Estonije, Turčije. Rumunlje, Bolgarije, drči je, Finske. Madžarske In še nekaterih drugih držav. Na kongresu se zbere nad 260 zdravnikov iz vs h delov sVeta. — S*upna konferenca ceekošiovaiho-jugosiovensfcih "Z;. Zastopniki jugoSIoven-sko češkoslovaških lig, ki so se Udeležili sokolskih svečanosti v Pragi, so imeli v četrtek zvečer v prostorih Je lige v Pragi Skupno konferenco z Zastopniki češko-^ovasko-«jugoslo\'P.r.sk;h lig na Odškoslo-vaškem. Obravnavali so program bodočega dela lig v obeh državah. JugOslOven-ski zastopniki lig so izjavili, da bodo nadaljevali svOjt delo med ljudstvom »a idejo medsebojne g-a ripoZnavanj* in zbliža-nja obeh bratskih narodov. Zvesti geSlu. postavljenemu v tem delu V Čast, svobodo in neodvisnost že pn d 20 leti. — Zamenjava joo dinarskih bankovcev. Z 22. julijem poteče rok Za zamenjavo 100 dhlairSkih bankovcev izdaje Narodne banke kraljevine Srbi j?. Poznoje ti bankovci ne bodo več zakonito ptftčihio sireu-stvO ni Narodna banka jih ne bo Več »prejemala. Pač bo pa mogoče iz obtoka vzete bankovce tudi po t* m roku predložiti V zamenjavo glavni državni blagajni, ki bo bemkOvce zanenjala za nove, stare pa uničila. DOCENT dr. JOS. CHOLEVVA se je preselil na Kongresni trg B, vhod Gledališka Stolna 3 1. od 11.—12. in 2. ure. — Telefon 48-57 — V*e angleško »rrdOzpm9krt brodOvje prispe v Dalmacijo. Letos poseti Dalmacijo skoraj vse angleško sredozemsko brodo v je, ki ostane v naših vodah nad mesec dni in posrti skoraj V=a ttaša primorska mesta. Prvi del angleškega sredozemskega brodovja pripluje pred Hvar 21. t. m. in ostane tam nekaj dni- Prea Šibenikom bodo stal. argleSke vojne ladje od 22. do 28. tm.. pred Splitom od 22. do 29., pred Makarsko 8. avgusta Od 9. do 22. avgusta, bodo pa manjš edin le e angleškega brodovja pose tile drug-a naša primorska aresta ^- Anketa o novem voznem redu. V torek bo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani v sejni dvorani s pričetkom ob 10. uri anketa 0 novem voznem redu 1939-40. ZVOčM hJLNO SOKOLS&l DOM V 61&H1, TELEFON ii-gj Gora Idi na Kat v svojem najboljšem filmu IRENA V ostalih vlogah: Lil Dagover, Sabine petere, v dopolnilo zvočni tednik in glasbeni film. Predstave V soboto ob pol 9, nedeljo Ob 3., 7. in 9., v ponedeljek ob i'29. tiri. SOKOLI! Posečajte in podpirajte sokolski kino! V torek DIJAK PROSJAK — Zahteve gledaliških Igralcev. Kongres eiedaliških igralcev je bil včeraj popoldne v Splitu zaključen. Zveza igralcev ima 11 milijonov din prertiozenja. Ob zaključku kongresa ie bila Spreieta resolucija, ki v nji SlednlisM isralri ugotavljajo, da trpe zaradi neurejenih razmer v ujledrililrih in da bi bil potreben poseben zakoti 0 nrledali-ščih. Polozai naših gledal**? je telo teLik zaradi nezadostnih denarnih sredstev. Nove igralce nai bi prosvetni minister nameščal samo preko borze dela za umetnike. Vpokoieni sledališk; igralci naj hi jmeli na. državnih lelemirnh polovino ^oznmo. — PodrulnicA Narodne strokovne zveze v Medvodah priredi V nedeljo 10. t. m. ob 4. uri popoldne na sokoljem telovadiŠČu v Medvodah vehko iavno tombolo, katere izkupiček bo zabrezposelnd članstvo in njih šoloobvezne otroke. Tombolske tatlice so po din 2 komad in se dobijo pred Sokolskim domom. Dobitkov ie zek> veliko* med njimi tudi vec koristnih, tako da ne bo nikomur žal, ki bo obiskal našo toihbok). ZatO naj Velja parola: r nedeljo vgi v Med. vode na delavsko tonihoto. — lz »Službenega lista.« »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 55 * one &. t. m. objavlja Uredbo o državnem in banovinskih cestnih skladih, uredbo o mellorar>ijskem skladu. Uredbo o Spremembah in dopolnitvah uredbe o spremembah in dopolnitvah v uredbi veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu, pravila o dolftnoetih supientov-voiontarjev, tečaji državnih vrednostnih papirjev in do* polnimi zapisnik k pogodbi o trgovifti in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino ItaHjo. — Izmenjava ratifikacijskih listih. — iaaagcaar. ▼ Petrinji se je zastrupila v četrtek Sena upravitelja mestne električne centrale Ivka PUja. Kaj jo je pognalo v ~ ni flwho. Najbrž je bila kriva sivca* M JO jš IffileTla *e Solga — Novo industrijsko podjetje. V Ljubljani se snuje družba z o. z. »Celuloza«, ki bo prevzela v Vidmu pri Krškem po znanem industrijalcu Franu Bonacu zasnovano tvornico celuloze. Izdelovala se bD prvovrstna celuloza iz domačih surovih in td tudi za tekstilne svrhe. Ves kapital družbe bo domač. , _ — Za enddjievne htlrte je iblo pripOriNV i&vć rdttevo nad Višnjo gor©. Ljubljančani, ki ne ostanejo ob nedeljah doma, če je le količkaj ugodno vreme, s\> Zadnji 1*- ta vedno bolj navdušujejo za Dolenjsko, kamor prej skoraj sploh niso hodili. Zdaj so pa spoznali, da je Dolenjska polna posebnih naravnih lepot, kakršnih n-> najdemo nikjer drugod. Najbližje Ljubljani in najlažje dostopno je boš Polževo, kamor vozijo tudi avtomobili ih motocikli skozi senčnate gozdove vse od plavne crste nad Višnjo goro do samega, dotaa. Tudi kolesarji aeld radi obiskujejo Polževo. Dom na Polževem vodi od 1. julija bivši plačilni v Zvezdi g. Mirko P rvanja. O izborni kuhinji m dobri postrežbi pod novim vodstvom so se nekateri prijatelji Polževega Že prepričali. Po krasni legi sredi bujnih gozdov, po čistem zraku, lepšim razgledu, po priznano dobri oskrbi in zelo zmernih cenah, še Polževo samo po Sebi priporoča kot letovišče. — Izlet k operni predstavi na prostem f Gorico »riredi Putnik z modernim avtoka-rom dne 16. julija. Prijave in informacije v vseh bilietarnah Putnika. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spr meni ji vo oblačno, toplo vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu &7, v feeogradu 35, V Dubrovniku in Zagrebu 53, v Sarajevu in na Rabu 32. na Visu 31, v Ljubljani 30.6, v Mariboru 25.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.7, temperatura je znašala 16.8. — fti vil brivski pomočnik milijonar. Pred 30 leti J. odpotoval Zam Sada vic iz Trebinja v Am riko. Bilo mu je 18 let in V Ameriki se je nekaj let komaj prebijal skozi živij nje. Prijeti je moral za vsako delo. Potem je pa postal brivski pomočnik. Naučil 93 je angleščine, nekaj časa se je pečal s- trgovino, potem pa postal boi*zr.i š nzal v Nevv "Sorku, kjer je začel delati na svojo roko in kmalu je obogatel. Leta 1925. še je vrnil v I^Vrapo m v Berlinu je kupil več hiš, pri katerih je mnogo zaslužil. Potetn še je preselil v Pariz in ustanovil tovarno avtomobilov. Leta 1930 je dal blagopokojnemu kralju Aleksandru ha razrjolago avto, ki ga je pozneje kupil Nižam iz ttajderabada. POžhejte je postal Sadovič dobavitrij nekaterih dvorov. Na svOj rojstni kraj navzhc bogastvu m pozabil. Dal je denar za ustanovitev ženske strokovne šole v Trebinju in ko mU je te dni umrla mati, so dobili njegovi prijabljl odprt račun na milijon din s prošnjo, naj postavijo na rvjenem grobu dostojen spomenik. Vsako leto pošlje Sađovič siromakom v rojstnem kraju bogato podporo. Leto? v avgustu bo pa s svojo ženo obiskal Trebinje. — Razbojnik Sovilj bo obešen. Sarajevsko vrhovno sodišče je obvestilo okrožno sodišče v ISanjalukl, da je odklonilo pomilostitev na smrt obsojenega morilca Glorgja sovilja, ki je s svojim tovarišem Mihajlom Totnicem umeril šestčlansko Lu- * kičevo drUŽhid V vaši Brezi^Laminei. So-viljeV tovariš t'omič je bil tudi bbsdjen ha smrt, pa $e bil pomiioščen ha 14 in pol leta jeCe. — Smrt pod brzdvi&kom. Med Brežicami in Zagrebom se je pripetila v četrtek težka besreča. Brzovlak je povozil nekega okrog" 80 let starega kmeta. Starec je šel z velikim košem na hrbtu čez železniško progo in najbrž hi Slišal prihajajočega Vlaka. Lokomotiva mu je zdrobila glavo in nesrečnež je Ml takoj mrtev. lz LfuMfane —i j Barake ob Večni poti v Ljubljani. Preko noči se je pojavila na edinem delu ljubljanske bližnje okolice, ki do sedaj še ni bil iznakažen, nova lesena baraka in sicer ob Večhi poti nekako V sredi med streliščem in Kosezami. Na izprehajaica napravi ta novost hajporazhejsi vtis. Saj je vendar za najrazličnejše stroke obilo prostora drugod v Ljubljani in okolici, kjer. naselja ie obatojajo. Bil bi največji greh/ če Se pokvari se ta poslednji naravni idilični predel ljubljanski. Ozemlje spada v upravno področje mestne občine ljubljanske. Taki poakusi morajo naleteti na soglasen in strnjen odpor vseh Ljubljančanov! —lj Prošnja policii«ki upraTi *>n mestni občini. Ni ga bolj idiličnega in vabljivega kraja kakor sta Kolezija in Mtrje ob osvežujoči Grad&šcici. Toda ves mir in vsa mikavnost kraia sta izšriniia, odkar sč je naselila v Zeliarfeko ulico neka mehanična'1 delavnica, kter popravljajo motorna kolesa kar ha debelo, ki jih pre^usajo dan za dnem po okoliških uricah. Lahko fti mislite ropot in reglattie teh Vozil najstarejših ti. hov, ki dvifcfljb oblake dušetoga Mttradu in prahu.. Obenem pa pokak>, kakor bi bik sredi svetovne Vojne. Namestu. da bi &m Movok po trudapnlnem delu na večer s počil, mora poslušati to neznosno pokanje in ropotanje ter se sapirati pred smradom in prahom v zatohle sobe. Tako preizkuse vanje spada na Costo dveh cesarjev, ne pa v mesto. Zato prosimo policijsko upravo, da to prepove. P^v^hho pa enako tudi upravo zavetišča sv. Jožefa, da bi njihov tovorni avto vozil nekoliko počasneje kakor je predpisano, mestno ubravo pa. da bi večkrat škropila ulice, po katerih divja to vozilo na novo pristavo Ob cesti v Mestni fclš, in tb tertieliitb. S^novŠlci. —lj PrftMnrelifi* taMlaka feta M« Hi j sam —Vič pHredi v nedeilo, 10. t. ». veliko vrtno vesePro na vrtu t- Zavaenika Andreja (nasproti gasilskega doma). Spored: 1. Bosrat srecolov. 2. dsiflVa pošta & Turška kavarna, 4. Ples in prosta zabava. Za prvovrstno jed in pijaco bo v polni mari preskrbljeno. Iara aodba Vič---Ghnce. Začetek 6b 4. uri rxi^ldi»e. Vstopnina za osebo din 4. fraattci v kfbin VstbtWrfee prosti. Ker je eisti dobiček naaenien srn plačilo ca svsuiiRjoua^ vam k rofkvoorojni utrei nafvijadneie Ispravni odbor. V ŽSajn sis-beftavremena se vrši prireditev v proaterih —SbS. jtfssvet draltvo >Votekr y 2«. SiSki Vlfidno Vabi Ljubljančane in okoOca-ne na +&iko vrtno vesebeo. t£ k> priredi s prav pestrim sporedom, bogatin] šrečolovom in plesom v nedeljo, dne 16. julija ob 16. urj na rojstnem domu prvega siovenekega pesnika Val V'odnika. pri Kamnitni mizL Ker je čisti dobiček namenjen za odkup rojstnega doma, upamo in prieakujeaao številnega blagohotnega odziva na vljudno povabilo Vstopnine ni! Odtor. »i) Sprejem v strokovno šolo za otroške negovalke v Ljubljani. Lipičeva uL 3 je raspioail v >Slu»ber.em listne stav. 54 z dne A juli ki 19^8. Diplomirane negovalke se nO izpitu nameščajo po domovin za dojenčke, dečfih zavetiščih, otroških bolnicah, V rodbinah in v zasebni službi. Natančnejši poeoil so v navedenem ^Službenem listu-c. —lj Sadjarska podružnica Siika priredi v nedeljo 10. t. m. dopoldne poučni ofled vzorno vagojenih sadnih špaliTjev in piramid v ssoOVnjakih s. Babnika. Kdor se zanima za pravilno vzgojeno sadno drevje, naj bride v nedeljo ob 9. uri dopoldne k eapilnemti domu v Zg 3lSkO. —lj Balifiaarsfci turnir. Jutri v nedeljo 10. t. m. Ob 9. urj se vi* v Rožni dolini v gostilni Jeiočnik baltticarski turnir za pokal. Tekmujejo najboljši talmcarji gostilne >Lev<. gostilne >Šlibar« it Šfcfce in gostilne >Jeločhik«. Kibici vabljeni! —ij Srajce, kravate — Kamifnik Nebo-tičnik. —lj Udruženje jugoslovenskjh inženjer-iev m arhitektov — sekcija Ljubljana priredi ogled površinske dodelave državne ceste Naklo— Brezje v torek 12. t. m. popoldne. Odhod z avtobusi iz Tavčarjeve ulice ob 15. uri. Cena od 20 do 35 din. Obvezne prijave pismeno na udruženje alj telefonič-no na St. 46—71 (gdč. SkvarčeVa) do ponedeljka ob 12. uri. Vabljeni Mani in po njih vpeljani gostje. —lj Gostilna Martine. Zg. Šiška. Jutri koncert! —lj Dobre domače ocvrte plOce — lančana vina —nudi vam Strelišče Pod rožnikom. U— Vabimo na nastavo del D. Inkiostri- ja in P. Lobode, ki je odprta Vsakodnevno od 9. do 19. ure na ogled javnosti v Jakopičevem paviljonu. —lj Ppskusen samomor. Snoči okrog- 22. je neki sprehajalec opazil v tivolskem parku poleg klopi neznano mlajšo žensko ležečo na tleh, polegr nje pa stekleničico, iz katere je dišalo po ocetni kislini. Sprehajalec je takoj spoznal, da gTe za poskusen samomor in je brž poklical stražnika, ki je pozval reševalni avto. Nezavestno žensko so prepeljali v bolnico, kjer so 1i zdravniki izpran želodec in ji tako resili življenje. Obupanka je bilft 33-letna alužkilija Jožefa J. doma iz kočevskega okraja. V obup jo je pognala izgubljena tožba zaradi očetovstva; Jožefa ima namreč nezakonskega sina. —lj Cta v Gruberjevem kanalu. Ko se je dijak Justin Mlklavc kopal te dni v Gruberjevem kanalu za gasilnim domom v štepanji vasi, je plavajoč pod vodo naenkrat opazil na dnu kolo. Spustil se je ie enkrat pod vodo ter privlekel na dan celo cizo, ki jo je moral nekdo poriniti v vodo že pred tedni. Mlklavc je spravil elao na suho m obvestil policijo, ki iSče lastnika. —lj Dve tatvini koles. Brivski pomočnik Josip Rasinger. stanujoč v Gradaiki ulici, je prijavu; da mu je nekdo odpeljal 900 din vredno kolo* znamke »Peugeotc Rdeče pteekano kolo je bilo ukradeno it vete Delavske zbornice. Drugo kolo je bilo ukradeno mestnemu uslužbencu Francu Knezu in sicer izpred hite It 1 na Ambroževem trgu. Knezovo koto je znamke »Waf-fenrad« m je vredno T00 din. —lj Tudi krogle am hftttoanje kradejo. Gostilničar Rok Laaan iz Pokopališke ulice v Mostah je prijavil, da mu je ukradel nekdo z vrta veeh 18 krogel za baiincanje. Ukradene krogle so vredne 000 din. Isto-tako so bile ukradene krogle 8 dvorišča znane Kregarjeve gjptBđe v *tspanji vasi. I Iz Celja —c Y'eliO*o«jui isicjem vra4ajo«šb se Sokolov. V petek do IS. a« je zbrala na celjski postaji kljub neugodnemu čaau zelo velika množica nacionalnega občinstva, da pričaka iz Prage Vračajoče ae Sokole m SokoMoe. Ob navdušenem vakHkanau množic« in mahanju robcev ja pri vozil točno ob 15. potrebni vlast na postajo. Lokomotiva je bila okrašena Z velikim zlet-inim znakom, na 21 vagondn pa So plapolale ju^roSlOVen&ke in češkozloVaSke troboj-nice. Občinstvo je obsulo vračajoče as Sokole in Sokoliće a cvetjem. V vlaku so Se vozili pripadniki celjske, ljubljanske in kraftjsdcfe lupe in sloar članstvo m naraščaj. V Celju so odklorjdli pet vagonov, v katerih eo ae bili do Celja vozili Celjani in SavinjOejtti. Ljubljanska sokolska godba je zaigrala pred vlakom koračnico m iela živahno odobravanje občinatva. Ob 15.18 je krenil vtek med navduSernm vzkli-kanjem domačinov in odhajajočih Sokolov proti Ljubljani. Celje je tudi Ob tej priliki mogočno izpričalo svojo odločno sokolsko zavest. —c Šahovski mateh med Celjskim šahovskim klubom in šahovsko sekcijo tJJKžfi iz Maribora, Id bi moral biti v 15. L m., bodo razpravljali med drugim o nedeljo 10. t. m. v ROgaSki Slatini, je Odpovedan. —c Pregled motornih vozil In Izpit v«-zabsv. Pregled motornih vozil sa drugo polletje, določenih aa javni promet, ta vseh motornih vodi, ki še niso. bila pregledana, bo v Celju v ponedeljek 18. tm. od 13.15 do 15.30. šoferski izpiti aa kandidate im celjskega, gomjefraJskega, konjiškega in smarskega sreza bodo v ponedeljek 8. avjguata ob pol 9. dopoldne na Sreokem načelstvu v Celju. Zadevna pro-Sndje je treba vložiti čim prej na ereakem naoslstvu v Celju. —e Nearera prt delu. v četrtek Je padel 94 letni slikarski pomočnik Franc Stvarnik is Vrbjs pri talcu pri delu s odra ter se hudo poškodoval po g-lavl in tudi atotnil levo roko v zapestja. Ponesrečenec s« zdravi v celjska bolnici. —e Usjhio moštvo SK LJUMJSaa bo gostovalo V nedeljo 10. t. m. v Celju IS igralo prijateljsko tekmo s celjskimi Atletiki. Izradbo ssasmrvo srečanje sa bo pričelo ob 17. na Igrksču pri »Skahu kietic —c Umrl je v petek v Kaeasab ori Pe-troivčah v staiuSU 68 let patacBjakl na-rednik vodnik v p. g- Ferdo Blok. Bil je odtočno nacionalen moS. Bsaasloa soprogo ga hčerki Meti » KHSto in stea Forda, ki |s ufistalj zm Vi iisH—ii HOSHd ta sto ie ofltteno utle|stvujak> pri SuSjBSb. POtsbj- Zlulrctj ZS lepoto - T-gSTzlasii P« ^ecet Zato ziati»i» ■ — _ m m nemai bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalja? —c Nočno lekarniško složbo ima od sobote 9. t. m- do vštetega petka 15. t. m. lekarna. >Pri orha« na Glavnem trgu. Iž Maribora — Vzorno delovanje pesailkega Sokola. Odkar »e prevzel vodstvo pesniškega Sokola br. Srečko Krajne, kaže pesniško sokolsko društvo hMedno živahno delavnost. Postavilo oj je za čili, zaraditi v okviru eokolske Petrove petletke sokolski dom na Pesnici, ki ga hočejo pesniški Sokoli zgTaditi do prihodnjega leta. Da se za jamčijo potrebna srmotna sredstva, bo 17. t. m. v obm» i ni Pesnici velik sokolski naatop. ki se ga bo udeležilo vise naše obmejno sok o ls t vo. — 5a prihodnii ?eji mestnega sveta, ki bo prodaji živil na reguliranem Glavnem trgu. Doslej se ie namreč govorilo, da. ne bodo več prodajali na Glavnem trgu poljskih pridelkov in đrugesa blaga. V zadnjem ča-sn pa krožijo vesti, da bodo del regufl i ranega Glavnega trga odstopili prodajalcem iz-veštnih pridelkov, sadežev ter živil. -~ Radi silnega nazadovanja tajskega prometa, zlasti iz Avstrfie, bo v kratkem sklicana anketa ki bo razpravljala o vzrokih tega za naše ot.mejno narodno gospodarstvo skrajno kvarnega pojava. — Sokolski Maribor je zelo svečano ter vprav veličastno sprejel včeraj popoldnr W Prage vrnivše se mariborske Sokole, Sokoliće. naraSčajnike m naraščaj niče. Nn peronu se ie zgtnfla v^«Č tisočglava množica, ki je z viharnim vzklikanfem pozdravljala s praškega fubilejnega zleta vrntvše se mariborske Sokole. Množice eo se zgrnile v gost špalir ter se razvrstile vzdolž Aleksandrove ceste in sosednjih ulic do Narodnega doma, kamor so strumno odkorakali vrniv. ši se Sokoli v ponosni povorki ter z vojaško godbo na čelu. Z izjemo par bil so z vseh poslopij na Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici. Grajskem trgu in sosedniih ulicah plapolale državne trobojnice v pozdrav bratom Sokolom. — 1496 tujcev te obiskalo Maribor v preteklem mesecu. Od teh je bilo 768 podanikov naše države, 336 Nemcev. 87 ItahN'Anov. 71 Čehoslovakov itd. Prenočniri je nilo 3583. — Dunajski nogometaši r Maribora. Dne 14. in 16. tulita ho gostovala v Mari toru enajstor!ca dunajskega PC Arsenala, ki bo odigrala prvi dan proti SK Železničarju, drugi dan pa proti SK Rapidu prifatelisko no^om otno tekmo. Iz Ptsja — Sprejem Sokolov. Danes so e* vrnili iz Prage Sokoli iz Ptuja skupno z mariborsko župo. Vlak je prispel v Ptuj ob 12. uh, kjer jih ;e na peronu pričakovala velika množica Muli ki je aa-Se So k o e nav;uš'Mio pozdravila. Sokoli so skupno z ostalim občinstvom s praporom na Čelu odkorakali v mesto, kjer so jih meščani navdušeno pozdravljali. — Vrofisa pritiska po Aefevnih dneh. da je lietiiosno. Toplomer kaže na prostem na deSeK 40° C, dočim v mestu v senei 36° C. na Dravi jo zopet oživelo. — Samomor? Pri posestnika Francu Bra-čedcu v Hvaletincih je izbruhnil ogenj ter uničil poslopje dO tal. Izpod ruševin pa »o potegnili zoglenelo truplo 65-lotnega pre-užitkaria Juriia Bračeka^ ki je našel smrt v plamenih. Govori se, da je starček poslopje sam zažgal m iskal s»mrtl v plamenih svoje nekdanje domačije. Obla« t. v a preiskujejo žadevo. — Hranilna knjižica Posojilnice in hranilnice jJtt Sv. Marku se je na5la v Panonski uSri. Lastnik knjižice dobi isto nitzaj pri Mestni hranimici v Ptnju. — Tatvina. V mestnem kop&lgcu je nekdo ukradel aandaHno, last g. Eriha Ka-menšaka. Tatu zasiednjejo. — Tajski promet. V mesecu juniju je obiskalo Ptuj 90 gostov rz Jugoslavije in 57 is inozemstva. Skupnih nočnon j> bilo 476. —* Nezgoda pri cirkslarki. Jožef Roška r iz Stare gore je brl zaposlen pri cirkulanki z žaganjem drv. Po nesreči pa. je prišel z desno roko pod žaco. ki mu je v zapestju prerezala vse kite. Zdravi se v ptujski bol- Iz Trbovelj Aa nedeljo. 10. t. m. je povabil tukajšnji 6K Amater v goste odlično moštvo SK Reka iz LJubljane. Kakor kažejo v zadnjih prijateljskih tekmah doseženi rezultati, so gostje v prav dobri formi in bodo nuđih domačinom hud odpor. MoStvo SK Amaterja pa je zadnje mesece vidno popustilo in bo moralo napeti vse Sile, da ne bo podleglo rutini ranemu nasprotniku, če bo hotel SK Amater ohraniti svoj sloves kot najboljši rudarski klub, bo moral svoje vrste okrepiti z mladimi silami, ki jih je doslej vsako leto izpopolnjeval. Tudi trening je pomankljiv pri Amaterja m de bo Amater tudi v jeseni tako poSal, kakor jo v pomladi, utegne njegov položaj v I. razredu kmalu zavzeti žilavo vztrajni m ambidjosni SK ltetje, ki je po odhodu SK Amaterja v I. razred postal prvak trboveljskega okrožja. — Uverjeni smo pa, da je sedanja* slabost Amaterja sa-mo prehoden pojav m da bo prej sil slej nastopu v svoji stari formi, ko je na zelenem polju odpravljal tudi najboljše meščanske klube, da smo že mislili, da postane prej aH slej prvak I. razreda. Toda sreča je na zelenem polju prav tako opoteča. kakor V igri za mizo in če nisi vztrajen in spreten, lahko v nekaj pogrešnih potezah zgubil vse pridobitve. — V nedeljo, it. t m. bo priredil Amater svoj s lank< dopoldne in pestrim noeometnhn tt>om popoldne, o čemur bomo še psdiotv* neje poročali. — Zakol v jBBiijn. V trboveljski občini je sedal j 17 mesarjev, ki izvršujejo mesarsko obrt. Nekateri koljejo boljše vrste fivine. drugi zopet slabše, vsi pa več ah* manj dobro aislužijo, Saj poviijejo TrboveljČani razmftroma mnogo meaa. V juniju J* bfV> zaklane 110 glav goveje živine in brez števila drobnice ta svinj. Da bi pa prebivalstvo lahko samo presodilo, kateri mesar kolje bofjše vrste živino, objavlja občina vsak mesec mesarje imenoma z navedbo, koliko glas goveje živine je posamemi mesar zaklal prvovrstne, drugovrstne tn tra-tjevrstne ta vrhtrtOga kotiko je zaklal krav-klobasarlc. Tako objave so dobre radi tega, ker si meoarji potem vsaj kohkorbrvh-ko prizadevajo klati boljše vrste Živino, da bi ne prišel pri objavi na zadnje mesto. V juniju so zaktah 41 pi vimslue. 68 vrstne Živine jn .7 krav IrVihasorV SOKOL — Stofcel na Rakek-, ra*»W *v*t prapor. Pred 15 teti nstanovVl eno ?*ošio^eGo drttiWerV Uoor—Rake*: *e aoo«t pripravlja na ^sfftl dan. ko bo razvilo s*oi raspor, ss ksaerim tx> ponosno korakalo dO nov^h zmact. ^ spo-^rljivos»tiO in p^ttoSem to nosnb ta »šoj prapor, ki na bosta ob razvitja kamova Vs km«?ka Sena a Franja ZoriSeva k» detnvor br. Ivan Kavčič. Oba sta znana no svoji pridnosti in dw*flvv*o«*r1, po s^o^ poštenoaiti nnrijorttrkri zaivodfr»oMi. kflAaor po ak rt^kJot>\ za svofi dVažmi. AV: je nam. mSŠormi iibSO 'du. skrr>frmenra dni^vu, Tr^+m ^seje od»sar in večjega sijaja? S\ treba! I>rta^9V>^< H skromriost eeofemo kot tironost: m bogastvo Sokoistvo ceni znaeajnost, neu-a^išenost. Zato pohitite vsi, ki ste naši m z nami 17 jutija na Rake* k nrosJavi tg-letnice dm 5tva in SB^»čaairjs«i razvitja no^epa pra.porv Podrobne sporede vseh evropsšdh radijskih postaj in obilo ranim* vega štiva rteOtftc v tedniku za radio, gledališče In f&m »NAS VAL«, Ljubljana, Knailjeva oAea S. 5edel)a, M. tof^i 8: Sramel >Sk*ianoflk<. — d; Xapov«*i; poročila. — 9.15: Prenos cerkvene zl-m** iz trnovske cerkve. — ^.46: Verski go*w>r («. dr. Roman Tomineo). — tO: ifoooza« mladinskega pevokega rhora a K, Vido nad Lkibliauo. — 11: Otroška «ra (g«št Mamca Konumova^. — li_B0: iiaan droMI (plošot). — JSfc Vosel koncert aadiiskeat orkestra. — 19: Napoved*. — 13.JD: Vedeli in prirhtbljeni napevi (pk»Wte>. — 1« Kmet. ura: Važnost pregled« živil živalskega izvora za človeško zdravje [dr. ftlnten Zibert). _ 17.30: TTboveijok povaki jazz-kvartet in harmonika solo (g. Ivan CUn^r man. — 19*- Napovedi, poTočila. — 19.30 Na«- ura, — 19.50: Pevski kvartet FaAtjč na vasU. — 20.30: Operetni napevi. SodV luiejo: ga, Dragksa Sokova, «. ^^e« Franrt in Raiijski orkesre;-. — 22: Napovedi, poročila. — 2J.15: Piesna glasi** iploŠSeH.--Konec oh 23. uri. Ponedetjek, 11. julij« li: k južnih krajev (pio«e). — 1246: Poročila. — 13: Napovedi. — 1»\J0: 9ak*i-ski kvarteL — 14: Napovedi. — Nape vedi, poročila. r9.30: Nac ura: LjaSomefSk* soriee (dr. Drago Hloupek) Z^h. — 19-80: Zanimive«! — 20: BerUoz: Himoki kame vari. simf. HTčka — plošče I UmetaiRkn hOn cercno društvo Cokmrje^. — 20^5: Koneett lahke glasbe. Sodelujejo: Tamburaški sep tet, sestre StrKarjeve g. Stanko Avgust m Radijski orkesser.— 22. Napovedi, poročil* 22.15: £. Grieg: Prva in drugi saita » Peer Gvrrt (pioftee). — Konec on «. ari Tarok. 12. jahfa 12: Ves en" čegkj pevci m godčl fpšošee). 12.4o: Poročila. — 13: Naooved*. — lS.So: Opoldanski koncert Radijskega orkestra.--14: Napovedi. — 19: Napovedi. pororTna. — 19.90: Nac. ura: Janko KatS? (Jeremija Mi-trovič) Bsd. — 1930: Zvočna šala. — 30.r0 Gradovi, VaVazor m nastanek ronesanos (g. .Jože (rreGOrič). — VseAcoma ne- kaj (igra Radijski orkester). — zt.lB: Koncert gdč. Majde Lo\^etove m % OscViOTua Dugana. — 22: Napovedi, poročfta-— 22.lo: Za dober konec (rgra Radiieki orkester).— Konec ot- 2S. ari. Sreda, 13. jafija 12: C*Sre in šramli igrajo (pSnsee). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Zvoki iz Jugoslavije (Radijski orkester j. — 14: Napovedi. — 18: pisan spored Radijskega orkestra. _ 18.40: Mladinska ura: Julij v naravi (g. Miroslav Zor). — -Kapovedi, poročila. — 19.30: Nac. ara: Ssovunija — etnogTafcki center Evrope hna). — 2B: Napovedi, poročila. — 2B.15: Zdaj pa na dopusti (za slovo igra Isadrjoki orkester — Konec ob 28. srL Četrtek 14. julija Iz na*n krajev ._ ^ lir«: Poročflša. — 13: ItaposedL — tftaor. etsoa trio. — 14: Napoved?. — fgt vedi. poročila — 19.30: !*sc 1 ska knaževaost (peof. 9t VaSP< Deset mšnat zafea*e. — 30: Faosts facSaešje za Sossl m ofBsagkBr f^p*a Bdita Lorandova) — psaOe. — ^M0r. Duševne bolezni in ansBsj fe. psot flaat Hro-vat>. — -J0.S0: Prenos isrgisanibiiggt bon-certa iz Rocsflke Sbjfltte. DbjSjgasft: T. iS- Ste* 151 »SLOTBN8KI if 4ROPC, Moto t. jsRja 1SS8. _. Stffcfl 9 eatterstrom: Medeninasta tablica Konzul Henrik Fredman je bil čisto navad n konzul in človek. In k temu navadnemu človeku je spadala — kakor meda! josiček k verižici, kakor znamka k pismu — bela emajlirana tablica na vratih stanovanja, beta a vviikimi modrimi in okornimi črkami. Tablica, ki bi bila umestna morda pri trgovcu, rte pa pri konzulu, še manj je pa pristojala gospe konzulovi. Gospe konzulovi Fredmanovi se je smusila ta tablica, ki se je tako kričeč^ razlikovala od vseh drugih tablic v hiši. Vse druge stranke so imele medeninaste tablice, na njih pa samo priimke in nič drugega. Tako se »podobi. Gospa Fred-manova je večkrat predlagala svojem*! možu, naj bi naročil drugo tablico, toda Fredman ji je vedn<, odgovarjal izogibajoče. Njemu je bila všeč njegova stara emajlirana tablica. — Kaj bi bodo pa mislih o nas ljudje, Iti prihajajo k nam. — je govorila gospa konzulova? — Samo navadni ljudje Imajo bele emajlirane tablice na vratih. Fredman je pa vzlic temu pustil tablico tam, kjer je bila. Ih približal «e je boži?. Gospa konzulova je naročila medeninasto tablico in dala na njo vgravirati samo ime Fredman. Na sveti večer je bil povabljen konzul PftOman na >souper«r. Konzul ima pač velike družabne dolžnosti. Gospa konzulo-. a je pa ta čas doma pripravljala in zavijala božična darila. Kar je nekdo pozvonil. Siu^a iz trgovine je prinesel naročeno tablico. Gospa se je je zelo razveselita. Sklenila je podariti jo možu aa božič in hotela jo je takoj -instalirati*. Gospa Fredmanova je bila spretna žena. Vzela je dleto, odvila vijake, snela staro tablico in pritrdila novo na vrata s starimi vijaki, ki sp 3 zelo dobro prilegali. Točno štirinajst minut po drugi uri ponoči se je vrnil konzul domov. Prišel je v prvo nadstropje, odšel v drugo in prišel do tretjega. Ustavil se je, vzel is lepa sveženj ključev in pr>S;ieda\, od koder še mu je navadno bleščala naproti njegova beia tablica I\xla ponoči se hi tam nič bleščalo. — Eho hadB ropjfe previsoko sem prišel. — je r : Smehljaj Pariza«. Na kraljičino Zeljo bodo namreč zbrane na tem trgu vse najlepše pariške manekinke in midinetke, najbolj dražestne propagatorice pariške mode. Zdaj z vso vnemo izdelujejo za nje posebne obleke, ki jih bodo nosile samo eno popoldne — kraljevo popoldne. Zanimivo je, da je doslej večina francoskih in inozemskih novinarjev prosila, naj bi jim dovolUi ogledati si kraljevsko povorko baš na Rond-Point, češ, da se bo tam najlepše videla. Pozabili so pa pripomniti, ali bo tam najlepši pogled na angleškega kralja ali pa na lepe Parižanke. In končno bodo na Trgu sloge pozdravile kraljevska gosta vojaške godbe, čijih melodije bodo dotlej spremljale povorko samo iz ojačevalcev. Kipi francoskih mest, posejani po tem krasnem trgu. bodo okrašeni s svežimi girlandami, na terasah Tuilerij bosta pa postavljena dva ogromna grba Velike Britanije in francoske republike. Potem krene kraljevska povorka čez most proti parlamentu, ki bo njegova fasada izginila pod dvema ogromnima zastavama (40X60 m), francosko in angleško, ovija-jocima v gubah stopnišče tja do graje. Na Trgu sloge bodo zbrani tudi zastopniki in zastopnice francoskih provinc v krojih, od Bretanje do Pirenejev in od Normandije tja do Alzaške. Pri parlamentu se bo svečana povorka ustavila. Toda na palači, kjer bosta angleški kralj in kraljica vse tri dni svojega bivanja v Parizu stanovala, ne bo nobenega okraska. Samo poleg običajne francoske zastave bo na strehi palače zunanjega ministrstva zopet plapolal Union Jack. Potem se pa prično vse svečanosti, prirejene na čast angleškemu kralju, ki bodo trajale tri dni in tri nočL Velika recepcija v Elizejski palači, velika recepcija na pariškem magistratu, kamor se odpeljeta angleški kralj in kraljica z belo motorno ladjo, ne morda zato, da bi bila vožnja pod pariškimi mostovi lepša, temveč v prvi vrsti zato, ker je to varnejše od vožnje po ulicah, dalje velika vojaška parada v Versaillesu. kjer bo pred kraljem in prezid en tom defiliralo 25.000 mož, slavnostna večerja v pariški Operi, med katero se bo kralj pojavil na terasi Opere, da ga bodo mogli Parižani pozdraviti in obenem, da bo pogledal na Slavolok zmage v Pariza. okrašeno in razsvetljeno Ave-nue de 1' Opera, rue de la Paiz, izpremenje-oo v špalir dveh trobojnic, strokih od hodni, kov do petega nadstropja, na Vendnrnakl trg, vas odet v skrlat in zalit z belo razsvetljavo neštetih reflektorjev ter končno na garden-party v BagateDe, kamor bodo morali priti vsi povabljenci v sivih cilindrih in sakatih. Na tej garden-party bodo plesale na jezercu plesalke iz Tabarina (seveda oblečena) na prozorni plošči, položeni na vodno gladino tako, da bodo imen gledalci vtis, da plavajo plesalke nad vodo. Prezident Lebrun To bodo seveda slavni dnevi Pariza, kajti angleški kralj stopi le izjemoma na evropsko celino in Pariz more le v izrednih okornostih pozdraviti vladarja največje države na svetu. Je pa dobro, da more Pariz svojega, kraljevskega zaveznika toplo sprejeti in pozdraviti vprav zdaj, ko je svetu tako nujno potrebno vedeti, da stojita Anglija m Francija neomajno in nerazdruženo druga ob drugi ter bedita nad mirom v Evropi. Zaklad cesarja Maksimilijana iščejo Vzhodna obala Amerike je postala cilj mnogih ljudi, ki bi radi našli zaklad cesarja Maksimilijana, pokopan na dnu morja. Med dragulji, ležecemi na dnu morja, je tudi cesarska krona. Zaklad cesarja Maksimilijana cenijo na 15 miUjonov dolarjev. Potopil se je z ladjo »Merida«. Leta 1911 je zapustila »Meridac z zakladom na krovu Vera Cruz, ker je bila v Mehiki izbruhnila revolucija. Na krovu je bUo 200 beguncev, ki so se hoteli zateči pred r evolucijo nar ji v Zedinjene države. »Merida« pa v Ameriko ni priplula. Blizu obale v Virginiji je zavozila med viharjem v ameriški pamik in se potopila. Potnike in posadko so rešili, zaklad je pa ostal na ladji. Ze leta 1924 je poskusilo nekaj potapljačev prodreti v potopljeno ladjo, pa je sploh niso našli. Druga ekspedicija je iskala potopljeno ladjo 1. 1932. Potapljači so ladjo sicer našli 72 m globoko pod morjem, do zaklada pa niso prišli. Zdaj hoče poskusiti svojo srečo italijanska ladja »Falco« z mnogimi drugimi potapljači. Strokovnjaki z ladje »Palco« imajo že izkušnje s preiskovanjem potopljenih ladij, saj so nedavno uspešno preiskali ob francoski obaa potopljeno ladjo »Egipt«. Skrb za noge Razen slabih oči veljajo ploske noge za eno najbolj razširjenih bolezni naše dobe. Pogosto Je kriva slaba obutev, pri ženskah previsoke pete. da dobe ljudje ploske noge. V Ameriki posvečajo nogam veliko pozornost in mnoge ameriške univerze so ustanovile posebne zavode za proučevanje človeških nog in hoje. En tak zavod je posnel za film desettisoc ljudi pri hoji in proučil noge 25.000 ljudi. Proučevanje zbranega gradiva je pokazalo, da ima ploske noge le neznaten odstotek ljudi. Večinoma gre za slabe noge rjodt, ki so za svojo postavo pretežki, pa ee Jsm noge pokvarijo, v zadnjih letni se pa kadbejo po vseh kuttunofih državah razveseljivi uspehi nege nog. Zanimivo je, da ima v Nemčiji mnogo vojakov rjokvar-jene noge. To so posledice prevelikih naporov Soka ljubezni v pariški jetnisnici Pred pariško poroto je bila te dni obravnava, ki je obudila med Parižani spomin na pobeg bivšega, bankirja Pehssiera iz preiskovalnega zapora. V pariški mestni kaznilnici Sante so vladale namreč čudne navade m malomarnost, ki se je bila vgnezdila v nji, je omogočila pred leti pustolovski pobeg vodji rojalistov Dau-detu. Pri Peliasieru je bilo pa drugače. V sporazumni z nekim paznikom je sprejemal sleparski bankir dan za dnem svojo lepo mlado ženo v jetniski sprejemni ci, znani zdaj splošno pod imenom »soba ljubezni«. Ti obiski pa niso bili samo zasebnega značaja, temveč so sluzih za zasno-vanje edinstvenega načrta za pobeg. PelLssier. ki si je pridobil zaupanje naivnega paznika, je t£k pred zaslišanjem v sodni palači izginil v množici ljudstva in pobegnil v Belgijo. Njegovo mlado ženo so pridržan v zaporu kot talko in pozneje je vso zadevo pojasnila. Zdaj, po treh letih, se je bivši bankir zagovarjal zaradi podkupovanja uradne osbe. Zopet je povedal v veliko veselje občinstva in sodnega dvora vso zgodbo. Edini, ki je noatl takrat posledice, je bil paznik, ker je izgubil službo. Pelissier je bil oproščen, toda glede na novo obravnavo proti njemu zaradi sleparij je bil takoj zopet prepeljan v ječo. Zdaj ga bodo gotovo bolje straži li Van Goghov dvojnik umrl V Londonu je podlegel oni dan vnetju možganske mrene filmski režiser in slikar Lazare Meerson .znana osebnost francoskega filma. Po rodu je bil Rus in v Parizu je sodeloval z Rene Clairom v filmih »Pod strehami Pariza«, »Milijon«, »Živela svoboda« in pozneje z Jacquesom Fevderom v filmu »Vesele žene boomake«. Njegove ideje v kompozicijonalni rešitvi poedinih prizorov so mnogo pripomogle k uspehu teh priznanih mecmarodnih filmov. V Anglijo je bil prišel pred dvema letoma kot režiser likovnega dela fitana > Kako vam ugaja« z Elizabeto Bergnerjevo. Zadnje čase je aodeloval v Fevderjevem filmu »Vitez brez orožja« z M. Dietricho-vo. Star je bil šele 40 let. Angleška kritika ga je zaradi njegove inicijativnosti, ljubezni do sajnotarstva in slikarskega s-loga rade primerjala z van Goghom. Šoferski izpit Durand je zadel v loteriji avto. Sklenil ie naučiti se šofirati. Ker je bil pa zelo varčen, ie vzel priročnik in se z njegovo pomočjo sam nekako pripeljal na samotno cesto. Nitj zavarovan še ni bil, ko je sklenil napraviti izpit. Izp rase val ga je resen mož v temni obleki, ki ie molče sedel kraj njega v avtu. — Poženite avto, je dejal hladno. Durand je pognal motor in avto je zdr_ vel po cesti. — Zasučite volan, — se je glasilo povelje. Durand ie zasukal volan tako mofino, da ie »drvel avto na hodnik in raztdl izložbeno okno. Hladnokrvni gospod kraj D u ran da si je molče brjsai v roko zaprašeni red ingot. Durand ga >e v zadregi opazoval. Ker je pa trdovratno molčal >e izpregovoril kandidat: — To ni bik> nič hudega, — je dejal prisiljeno nasmejan, — lahko bj pa bilo huj£e-Vidim, da Še nisem do vol T pripravljen ... Učiti se bom moral še nekaj ur. . . vendar se pa odpeljem že zadnje dni tekočega meseca na počitnice. AJi mislite, da bom že dovolj pripravljen? Kaj mi še manjka, da postanem dober šofer? Gospod je z.maial z glavo, poMel in odgovoril : — Pet ali šest... Pet ali čest ur? — Ne. pe v Carrelovi soseščini hišico, da hi laze delal s Carrel om ter ohranil umetno pri življenju Očitne žleze, jajčnike in pankreas morskih prašičkov, ohranjenih pri življenju z umetnim srcem, ki ga je sestavil sam in ki poganja kri v žile prav tako, kakor pravo srce. Lindbergn hoče zdaj na podlagi svojih znanstvenih izkušenj in mehaničnega znanja pod Carrelovim vodstvom sestaviti umetne ledvice. To je zanimiva slika, če si mislimo 66 tet starega Carrela, kako se izprehaja po skalnati morski obali z mladim, simpatičnim Lindberghom, ki je prvi preletel Ocean, in kako iščeta skupaj mož- nost, da bi ohranila čim dlje pri življenju iz živalskih teies vzete organe. H E- REVBAUDOVA: 21 05UETR RomRN QEKLišKeen srcr Tereza se je zopet pogreznila v svojo mračno potrtost. V eni roki je krčevito stiskala papirje, raztresene po njenem naročju. — Moj bog, — je vzcUhnila globoko, — kako trpim! Zdaj pa pojdi, dragi Paco, in ne pozabi name v svojih molitvah. XIV. POROČNO DARILO Se istega večera proti polnoči je bila Tereza sama s svojim kraljevskim ljubčkom. Žalost, ki je bila v njo običajno pogreznjena, se je bila umaknila nekakšnemu notranjemu poživi j en ju, žare-čemu v njenih očeh in v lepši barvi njenih lic. Filipa IV. je bila očarala redka lepota te ženske, morda pa še bolj poseben in tajinstven čar njenega vedenja in njenega duha. Na nji je bilo nekaj, česar ni uganil in kar je razvnemalo njegovo ljubezen. Tudi njena zarnišljenost jo je ovijala z novo mikavnostjo in ko jo je videl tako otožno, skrušeno in sanjavo, je vroče zahrepenel, da bi se polastil tega srca, čigar utripanja nikoli ni čutil pod svojo roko. Tereza je sedeta globoko zamišljena pri mizici. njeno Pod senčnikom goreče svece so obsevale sklonjeno glavo. Kralj je prisedel k nji. — Na kaj misliš, dušica moja? — jo je vprašal in pobožal po laseh. Tereza se je zdrznila. — Sire, — je odgovorila zroč na mizico, — mislila sem na te papirje, ki so mi prišli slučajno v roke in rada bi vedela, kaj je v njih. — Kaj pa je to? — je vprašal kralj in vzel pisma v roke. Šifrirana korespondenca? To je pa čudno! Kdo vam je dal ta pisma? — Sire, dal mi jih je siromašen popotnik, ki sem mu dala vbogajme. Ali jih bo znalo Vaše Veličanstvo pročitati? — Ne, pri moji veri, da ne, — je odgovoril kralj začudeno. — So pa ljudje, ki znajo razvozljati taka šifrirana pisma. — No torej, — je dejala Tereza nekam čudno živahno, — rada bi imela, da bi ta pisma takoj prečitali. AH je to mogoče, sire? — Nič nemogočega ni, če gre za uslugo vam, — je odgovoril kralj smeje. — Ce bo treba, izročimo to delo našim tajnikom, našemu državnemu svetu, da tudi prvemu ministru. « — Sire, ne šalite se! — je vzknlmfla, — ▼ teh pismih je morda dokaz zarote... — Vmešavate se v državne posle, dušica moja, jo je zopet prekinil kralj s prijaznim nasmehom. — Pazite se, sicer vas pošljem k prvemu inmistru. — Sire, storite, za kar vas prosim, lepo vas prosim, — je dejala in mu izročila pisma. — No, torej, zgodi se vaša volja, krasna Tereza. K sreči vam lahko takoj ustrežena. Pizzaro se spozna na šifrirana pisma. Naročimo mu, naj vam jih prevede v lepo in čitljivo španščino. Pizzaro je bil eden izmed plemičev, ki so spremljali Filipa IV. na njegovih nočnih izprehodih, prikritih tako skrbno, da ni vedel v palači za nje nihče, razen ljudi, ki so imeli službo v kraljevskih sobanah. Ta oborožena družba je spremljala vladarja in bila mu je dobra straža v domu, kjer je kralj pogosto preživel nekaj nočnih ur. Pizzaro in njegovi tovariši so metali kocke v prvi dvorani, ko mu je družabnica sporočila kraljev ukaz. Odšel je z njo na hodnik pred Tere-zino stanovanje, čigar praga ni smel prestopiti razen kralja noben moški. Pisma so ležala na mizi obenem z vsemi pisalnimi potrebščinami in Pizzaro se je takoj lotil dela. Cim dalje je razvozi javal šifre, ki je njih tejmstvene skupine kmalu uganil, tem večja groza se je izražala na njegovem obrazu, obenem pa tudi groze polno presenečenje. Minila je dobra ura, predno je bilo njegovo težavno delo končano. Ko se je vrnila družabnica, p je plemič izročil dešifrirana pisma, rekoč: — Pri mojem Zveličarju! Modi se! Pojdite, tu bom čakal na kraljeva povelja. Filip IV. je brezbrižno sprejel pisma, ki mu jih je prinesla Terezina družabnica in pokazal jih je Terezi, rekoč: — No, zdaj pa poglejte, kaj je v teh pismih, krasna vedeževalka. Vzela je pismo, ki ga je bil napisal Pizzaro in počasi ga je jela čitati. Cim dalje je čitala, tem bolj je prebledevala, toda mračni plamen ji je i žarel pod dolgimi trepalnicami in slišalo se je ' utripanje njenega srca pod roko, ki jo je tiščala na prsi, kakor da hoče zadržati svoje silno vznemirjenje. Ko je preči tala pismo, ga je izpustila v naročje in vzkliknila: — Sire, ne jaz, temveč vi morate to preči ta ti. — Kaj pa je? — je dejal kralj presenečeno. Bil je v skrbeh, da jo vidi tako prestrašeno. Skoraj jezno je zmečkal pred seboj ležeči papir. — Sire, preči ta j te to, lepo vas prosim, — je vzkliknila Tereza in mu izročila list papirja, ki ga je bil vrgel proč. Komaj se je kralj ozrl na pismo, je izpremenil barvo in se silno zdrznil, potem je pa pismo hitro prečital do konca. Ko je nehal čitati, je vstal in Tereza je zadrhtela pod strašno jezo, odsevajočo iz njegovih oči. — Mar moram res povsod najti same nehva-ležneže, zarotnike in sovražnike? — je kriknil. — Primer vojvode de Braganza je našel svoje posne-malce. Katalonski uporniki so že poklicali tujce na pomoč in pomagali so Francozom pri prehodu čez Pireneje. Tudi Andaluzija je že pripravljena k revoluciji in vojvoda de Medina Sidonia hoče napraviti iz nje samostojno kraljevino. Večni bog, torej je že napočil trenutek, ko naj bo na polotoku toliko vladarjev, kolikor je pokrajin. .. Močna Ferdinandova in Isabellina roka sta torej zaman zedinili toliko držav pod enim žezlom. Velika španska država je torej pred svojim razpadom! Ne, ne, uničim te upornike, umrem kakor sem se rodil kot kralj enotne Španije, a ne samo kot kralj Kastilije! — asa v