Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1"- Štev. 123. V Ljubljani, sreda 1. junija 1938. Leto III Položaj po občinskih volitvah na Češkoslovaškem in angleška prizadevanja Za ureditev ČSR po švicarskem vzgledu Praga, 1. junija. V uradnih političnih krogih Smatrajo, da je napetost polegla in da je nevarnost, ki se je pred osmimi dnevi zgrnila nad dr-**yo, za enkrat odstranjena. Govor, ki ga je imel Bernski propagandni minister dr. Gobbels v Des-?au, kjer je govoril o nemški zunanji politiki, pa je dokaz za to, da bi se tisti, ki mislijo, da je vse Jiirno, hudo varali. Pravo delo se 6edaj šele začenja. — Dr. Gobbels je podčrtaval miroljubnost Nemčije, toda ta miroljubnost hoče biti oborožena. Razne vesti o razdelitvi sveta med J t a 1 i j o in Nemčijo je imenoval izlive bujne domišljije, toda na Češkoslovaškem se »dogajajo izivanja in kršitve meje« in je torej brezpredmetno, da se zapadne velesile obračajo na Nemčijo glede miru, marveč bi se morale obrniti na Prago. Te besede jasno napovedujejo, da bo Nemčija še vedno posvečala veliko pozornost dogodkom na Češkoslovaškem. V zunanjem ministrstvu potrjujejo, da je angleški poslanik v Pragi Nevcton prišel vprašat, kaj je z možnostjo, da bi češkoslovaška vlada preklicala vojaške ukrepe in mobilizirance poslala zopet domov. Toda znnanji minister Krofta je angleškemu poslaniku raztolmačil, zakaj je praška vlada te ukrepe sklenila in zakaj jih ne more in ne sme preklicati, dokler trajajo vzroki, ki so jih narekovali. Angleški poslanik je moral sporočiti svoji vladi v London, da so razlogi praške vlade za podaljšanje vojaške pripravljenosti tako uvidevni, da jih je moral odobravati kot modre. Na drugi’ strani pa pričakujejo sedaj v Pragi stvarne predloge angleške vlade za ureditev manjšinskega vprašanja. Anglija bi se »ada skrbi v srednji Evropi otresla in bo seveda Mlila na to, da se razdor med vlado in sudetskimi Nemci čimprej odstrani. Slišalo se je po Pragi celo o tem. da naj bi po angleškem nasvetu češkoslovaška vlada povabila posebno komisijo švicarskih upravnih strokovnjakov, ki naj bi češkoslovaški vladi pomagali pri ureditvi pokrajinskih avtonomij na isti načn, kot imajo samoupravo švicarski kantoni. V Pragi se boje, da ne bi angleški nasveti preveč podčrtavali federalističnega načina ureditve češkoslovaške države, ker bi pri najboljši volji praška vlada čez gotovo mejo ne mogla iti. Zelo zanimivo je bilo tudi poročilo, ki ga je vlada dobila o potovanju voditelja madžarske manjšine dr. Geze S z ii 11 o j a v London, kamor je bil povabljen od angleške vlade eame. V Londonu so dr. SzULloja brez ovinkov vprašali, kakšno stališče zavzema do češkoslovaške države in kaj bi madžarska manjšina storila, če bi prišlo do vojnih zapletljajev. Madžarski voditelj je tamkaj izjavil, da madžarska manjšina priznava češkoslovaško državo in želi v državi ostati, toda če bi »nastopili nepredvideni dogodki«, bi si morala madžarska manjšina pridržati pravico. da ponovno prouči stališče, ki ga bo zavzela. Praška vlada je z zadovoljstvom ugotovila, da zadržanje madžarske manjšine položaja v dneh zadnje krize v ničemer ni ©bteževala. Zelo pa je presenetila uradne kroge objava uradnega poročila poljske vlade po uradni poročevalni agenciji »Iskra«. Besedilo izjave se glasi: »Češkoslovaška kriza je notranja zadeva te države, toda vojaški ukrepi, ki jih je storila praška vlada, so položaj v Evropi le poslabšali. Evropskega miru z mobilizacijo češkoslovaške vojske ni mogoče ohraniti, ampak samo s tem, da se vse zmote zadnjih 20 let, zagrešene na polju manjšinske politike, priznajo in popravijo. Stališče Poljske se lahko obeleži na sledeči način: 1. Poljska ne bo nikdar privolila v to, da bi se pravice Poljakov, ki žive na Češkoslovaškem, okrnile. 2. Poljska zahteva, da naj takoj preneha propaganda Kominterne, ki se širi iz Prage.« —-Iz tega sklepajo v Pragi, da se je Poljska več ali manj pridružila politiki »osi Rim—Berlin« in da v sporu med veliko Nemčijo in malo slovansko Češkoslovaško moralno podpira Nemčijo. Iz Pariza prihajajo o Pragi pomirljive vesti. Tudi tamkaj poudarjajo, da kriza še ni mimo in je nevarnost, da se kasneje v kakšni novi obliki zopet ne pojavi. Potrebno je za to. da praška vlada čim prej začne reševati manjšinska vprašanja, da bo odstranjen vsak izgovor za kakšna nova nasilstva. Toda v Parizu ne odobravajo angleških predlogov, da naj bi se Če-škoslovška spremenila v nekakšno zvezno državo, kajti ves politični red v Evropi je sedaj odvisen od strnjene in neodvisne češkoslovaške države. Praga naj ne gre predaleč s koncesijami, ki bodo samo glad nasprotnikov povečale. Celo Flandin, ki je bil do zadnjega velik zagovornik sporazuma z Nemčijo, se je sedaj ohladil in pravi, da izkorišča Nemčija manjšinsko vprašanje na Češkoslovaškem samo kot pretvezo in kot sredstvo za druge velikopotezne svetovno-politične namene. Isto je Rusija pred vojno počela z idejo slovanstva, ki ji je bila dobra pretveza za njeno delovanje na Balkanu. Italijanske vesti, ki prihajajo semkaj, svarijo pred prevelikim optimizmom. Menda se je tudi v italijanskih vladnih krogih precej usidralo mnenje, da narodnostni statut, kot ga predlaga praška vlada, ne bo zadostoval in da bo treba spremeniti državno ustavo po švicarskem zgledu. Iz Rima prihajajo semkaj tudi svarila, naj praška vlada ne poslnša preveč prišepetavanje sovjetske vlade. V glavnem vlada v Pragi prepričanje, da se vrača ozračje, v katerem bo mogoče začeti s stvarnim delom za ureditev manjšinskega vprašanja. Pariški nadškof kardinal Verdier na Slovaškem Praga, 1. junija. Pariški nadškof kardinal Verdier je dospel včeraj dopoldne v Nitro na Slovaškem. Čeprav pariški nadškof ne prihaja na uraden obisk, mu je vendar prebivalstvo vse oko-liee pripravilo svečan sprejem. Mesto je bilo vse v zastavah. Na občinskem domu, na katedrali ter skoraj na vseh drugih hišah so razobešene slovaške in papežke zastave. Na Češkoslovaški meji v Ostrihomu je kardinala msgr. Verdierja pozdravil nadškof v Nitri msgr. Metko, dalje vladni svetnik Niansak ter predstavnik pokrajinskega predsednika Slovaške. Pariški nadškof je s svojim sprem-s*v°m takoj odšel proti Nitri. Najprej so ga pozdravili pred stolnico, nakar je daroval sv. mašo. Kardinal Verdier je bil gost msgr. Metka do danes zjutraj, nakar je odpotoval v Galanto, kjer ga je čakal salonski vagon, s katerim se je odpeljal v Kromeriž. Tu bo gost msgr. Prečana, olo-muškega nadškofa. Od tam bo odpotoval kardinal Verdier v Prago. Bratislava, 1. junija. A A. ČTK: Potovanje kardinala Verdiera od meje pa do Nitre je bilo triumfalno. Slovaki, pa tudi Madžari so najprisrč-neje pozdravljali visokega gosta. Ljudje so prihiteli k progi v narodnih nošah in kardinal je z okna svojega voza blagoslavljal množico. V Nitri je francoskega kardinala čakala velika skupina konjenikov v slovaških narodnih nošah in godba je zaigrala obe himni. Po vseli cerkvah so zvonili z.vsemi zvonovi. Vsa Nitra je bila v češkoslovaških in francoskih zastavah in mestni župan je pozdravil visokega gosta v latinščini. V svojem odgovoru je kardinal rekel, da ne prihaja kot uradna osebnost, ampak kot prijatelj češkoslovaškega ljudstva. Danes bo francoski prelat potoval naprej v Olomuc. Ameriški Slovaki v Pragi Praga, 1. junija, o. Odposlanstvo ameriških Slovakov, ki so prinesli s seboj izvirnik pittsbur-ške pogodbe, ki daje Slovakom v okviru skupne češkoslovaške države popolno avtonomijo, je včeraj dospelo v Prago. Ni znano, ali bo vlada stopila v stike z odposlanstvom ali ne. Voditelj odposlanstva je dopisniku poluradne agencije Havasa izjavil naslednje: . »Nismo prišli v Prago, da bi kaj vsiljevali češkoslovaški vladi, vendar pa smo pooblaščeni, da izrazimo željo, da naj vlada da Slovakom tisto, kar nam gre na temelju pogodbe v Pittsburgu in v okviru ustave. Mogoče se bodo zgodile kakšne spremembe, če pa bodo od nas zahtevali kompromis, tedaj moramo izjaviti, da mi za to nismo pooblaščeni. Praga, 1. junija. AA. (Havas) Slovaški narodni poslanec Karel Sidor, znan po svojih simpatijah do Poljakov, ki je imel sestanek s poljskim zunanjim ministrom Beckom je izjavil, da je bil ta njegov obisk čisto vljudnostnega značaja. Sidor je pristavil tole: Med Češkoslovaško in Poljsko je prišlo do razgovora, ki bo omogočil splošno raz-čiščenje odnošajev med obema državama. Siloviti letalski boji in bombardiranja v Španiji Saragossa, 1. jun. o, Nacionalistična vojska je na vseh predelih južnega bojišča včeraj napredovala in zasedla več važnih 6trategičnih postojank, zlasti gorskih vrhov. Čete generala Varele so zavzele vas Sardon, ki leži 37 km južnozahodno od Teruela ob cesti proti Valenciji. Na bojišču pod Teruelom in pri Albocaceru so se vladni oddelki morali povsod umakniti in prepustiti nasprotniku svoje utrjene postojanke. Na bojišču pri Ebru so nacionalisti zavzeli pogorje Sierra Neverra in vrhove, ki obvladujejo mesto Vilares ter cesto v Sagunto. Povsod igra glavno vlogo letalstvo na obeh straneh. Posebni Ilavasov dopisnik jaoroča: Zjutraj malo jired 9 je 5 nacionalističnih letal vrglo kakih 20 bomb na mesto Granjoles. Napad je bil tako nenaden, da ni mogel nihče zbežati v skrivališča, ki so jih nekaj zgradili v mestu in v okolici. Skoraj vse bombe so padle v središče mesta. Prav ta čas je bilo na glavnem trgu ogromno ljudi, ki so nakupovali živež po tržnicah. Ena velika bomba je padla na glavno tržnico. Ko se je polegel dim, se je tam, kjer je 6tala tržnica, pokazala prava slika klanja. Skoraj vsi, ki so bili v tržnici, so bili mrtvi. Podrl se je še del nove moderne tržnice in pokopal pod seboj mnogo ljudi. V glavni ulici Granjolesa je porušenih 15 poslopij. Ena bomba je padla tudi na šolsko četrt. Na srečo večina otrok še ni bila prišla v šolb. Po prvh trenutkih zmede so takoj organizirali reševanje. V mestno bolnišnico so prenašali ranjence. Mrtvašnica je bila pretesna za tolikšno število mrtvih. Zato so mrtvece nosili kar na pokopališče in jih tam drugego poleg drugega polagali ob pokopališkem zidu. Na vsakega mrtvega moškega pride pet mrtvih žensk ali otrok. Posebnemu Havasovemu dopisniku je mestni *upan izjavil, da so letala merila na središče mesta. Reuter poroča: Po najnovejših poročilih iz Grano.lles«, je bombardiranje nacionalističnih leta! ubilo 500 ljudi. Doslej so potegnili izpod razbitin 430 trupel. Mesto Granollee ima normalno okoli 10.000 judi, zadnje čase je pa število njegovega prebivalstva precej poskočilo zaradi pritoka beguncev iz raznih krajev Španije. 500 novih učiteljev Varčevanje pri dodelitvi učiteljev Belgrad, 1. junija. AA. Državni proračun za leto 19Ž3/39 je odobril imenovanje 500 novih učiteljev. Število odddelkov brez učnih moči pa je že v letošnjem šolskem letu mnogo večje. Zato se je pokazala potreba po varčevanju pri dodelitvi učiteljev, tako da dobe v novem šolskem letu potrebno število učiteljev vsi kraji, kjer 60 utemeljeni razlogi za ohranitev sedanjega števila oddelkov. Da bo prosvetno ministrstvo moglo učiteljske moči pravilno porazdeliti, je naročilo banskim upravam, da reducirajo tiste oddelke na .šolah, kjer po sedanjem številčnem stanju šolarjev ni potrebnega števila rednih obiskovalcev šol, vendar tako, da se vsem za šolo godnim otrokom vendarle omogoči obiskovanje šole. Ta ukrep prosvetnega ministrstva je zbudil ponekod neutemeljeno bojazen, da bodo sploh ostali brez osnovne šole, zato so se začeli obračati do prosvetnega ministrstva s prošnjo, da se njihova šola ne ukine. Toda namen prosvetnega ministrstva ni ukinitev šol, ki imajo vsaj približno predpisano število otrok, temveč, da se z združitvijo oddelkov z majhnim številom otrok, v oddelke z večjim številom šolskih obvezancev, kjer to velikost šolskih prostorov dopušča, izvede kar najsmotrnejša porazdelitev . šolskih moči. Razumljivo je, da bodo 82. rolstnl dan sv. očeta Rim, 1. junija. Včeraj so v Vatikanu in Ca-stel Gandolfu svečano proslavili 82. rojstni dan sv. očeta. Zjutraj je eskadra 9 italijanskih vojnih letal poletela preko Castel Gandolfa. Zvečer je bila v cerkvi v Castel Gandolfu zahvalna verska svečanost. — Pri tej priliki so ga obiskali cerkveni prelaHjrdiplomatski zbor in številne ugledne osebnosti v njegovem letnem bivališču Castel Gandolfu ter mu iskreno čestitali k visoki starosti. Papež Pij XI. je daroval sv. mašo v svoji kapelici, na kar je sprejemal čestitke. Med drugimi je sv. očetu poslal brzojavno čestitko tudi predsednik francoske republike Albert Lebrun. Sv. oče se je za brzojavko takoj brzojavno zahvalil in poslal predsednikovi družini in vsej Franciji svoj apostolski blagoslov. Kardinal Pacelli se vrača v Rim Ljubljana, 1. junija. Garnituro madžarskega rednega brzovlaka, ki mu je bil priklopljen salonski voz državnega tajnika kardinala Pacellija z drugimi, za spremstvo določenimi vozovi, so priklopili na Pragerskem dunajskemu brzovlaku, ki je prispel z nekajminutno zamudo davi ob 6.13 v Ljubljano. Vsi vozovi so bili zagrnjeni. Vlak je ob 6.17 odpeljal dalje proti Rakeku. Na glavnem kolodvoru je zaradi zgodnje ure odpadel vsak sprejem in pozdrav državnega tajnika, Nj. Eks. kardinala Pacellija. Vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli se je odpeljal sinoči ob 18 s posebnim vlakom. Na postaji so se od njega poslovili predsednik madžarske vlade Imredy s člani vlade in mnogo drugih uglednih osebnosti. Zbralo se je tudi mnogo ljudstva. Od regenta admirala Horthyja se je bil kardinal ih državni tajnik Pacelli poslovil že v kraljevskem gradiču. Državnega tajnika je do italijanske meje spremil madžarski primas kardinal Sze-redy. Zaplemba imetja romunskih strank Bukarešta, 1. junija, m. Romunski Službeni list objavlja zakon, po katerem je dobil pravosodni minister upravo nad premoženjem bivših romunskih političnih strank. Premoženje bivše »Železne garde« je konfiscirano v korist državnega fonda in sicer po zakonu o zaščiti države. Premoženje ostalih strank cenijo na 80 milijonov lejev in bo z njim razpolagalo pravosodno ministrstvo. Premoženje bodo vrnili predstavnikom bivših političnih strank le v tein primeru, če bodo na podlagi nove ustave ustanovljene stranke in če se bo prijavilo zadostno število ljudi, ki bi dokazali, da so pomagali ustanoviti omenjeni strankin fond. Ladja, polna, bencina, je eksplodirala blizu grškega pristanišča Salamina. Goreči bencin se *je razlil po morju tako, da je morje vse naokrog celo uro dolgo bilo v ognju. Bolgarska poslanska zbornica je sprejela zakonski načrt za odobritev vseh odlokov, ki so jih izdale razne bolgarske vlade od leta 1984 dalje, ko je bil spremenjen državni red in odpravljena zbornica. pri urejanju tega vprašanja vpoštevane vse okoliščine, ki narekujejo pravilno ureditev zadeve, kakor n. pr. pismenost posameznih krajev, število šoloobveznih otrok, velikost Šolskih učilnic itd., skratka vse tisto, kar zahteva in teree šole, naroda in države. Prosvetno ministrstvo smatra za svojo dolžnost, da o tem obvesti javnost. (Iz ' pisarne prosvetnega ministrstva, oddelek za osnovne šole.) Položnice za obnovitev naročnine so priložene celotni nakladi današnjega »Slov. doma«. Prosimo, da se jih takoj poslužijo vsi, ki jim je konec maja iztekla plačana naročnina ali imajo kaj zaostanka. Štev« položnice 10.505. Vesti 1. junija Prihodnji svetovni evharistični kongres b« leta 1940. v Nici. Tako je sklenil mednarodni odbor za prirejanje evharističnih kongresov pod predsedstvom namurskega škofa Leylena na seji v Budimpešti. Vso lastnino bivših romunskih strank je dobilo s posebnim zakonom v upravo pravosodno ministrstvo. Bivše stranke morajo svoje premoženje oddati v mesecu dni. Poljsko-madžarski trgovski dogovor so podpisali včeraj v Varšavi. Po njem se bo poljski izvoz na Madžarsko zelo povečal. Imenovanje veleposlanikov med Romunijo in med Poljsko pomeni novo utrditev vojaških in političnih zvez med obema državama, piše glasilo poljskega generalnega štaba »Poljska zbrojna«. Estonski zunanji minister Seldter je prišel na uradni obisk v finsko prestolnico Helsinke. Mussolini je veliki mojster križarske vojno za obrambo človeštva, kar je pokazal s svojo pomočjo za nacionalno Španijo. Tako je izjavil italijanskim listom general Millan Astray, ki vodi špansko zastopstvo, katero je prišlo na proslavo italijanskega dneva o solidarnosti z nacionalistično Španijo. Veliko politično amnestijo za 15 letnico turške republike pripravlja vlada v Ankari. Amne-sfijski zakon bo v ■ kratkem sprejela poslanska zbornica. V Rimu je umrl knez Pictro Lancia Di Scalea, ustanovitelj češkoslovaških legij med svetovno vojno v Italiji. V Braziliji so odstavili vse predsednike tujih političnih in drugih organizacij ter na njihova mesta imenovali častnike braziljske vojske. Odposlanstvo angleškega letalskega ministrstva, ki je nakupovalo v Ameriki letala za angleško vojsko, se je vrnilo v London. Z njim je prišlo nekaj ameriških letalskih indu6trijcev. Kongres za proučevanje zunanjepolitičnih vprašanj se bo začel jutri v Milanu v navzočnosti zunanjega ministra grofa Ciana. Italijanski vladar je v Tripolitaniji obiskal več italijanskih naselbin, kjer so ga kolonisti navdušeno sprejemali. Včeraj je s svojo jahto odpotoval iz Tripolisa v Italijo. Politične zveže med * Češkoslovaško in Rusijo se morajo pretrgati, ker le tako bo mogoče rešiti Evropo usodnega vpliva iz Moskve, Tako prepričanje je jx> mišljenju italijanskega tiska dobil angleški odposlanec Strang pri obisku v Pragi. Strang je zdaj odpotoval v Berlin. Bivši avstrijski kancler dr. Schusehnigg je, kakor izjavljajo nemški uradni krogi, še vedno interniran v svojem stanovanju na Dunaju ter zavračajo vesti tujih listov, da so dr. Schuschnigga narodni socialisti odvedli v koncentracijski tebor Dachau ali da so ga celo spravili s sveta. Poljski industrijski minister Roman se je včeraj vrnil iz Berlina v Varšavo. Angleško-nemška pogajanja za ureditev bivših avstrijskih dolgov, ki so se začela preteklo soboto v Berlinu, so se včeraj ustavila in je moralo angleško zastopstvo ili po nova navodila v London. Pred švicarskim zveznim sodiščem v Bernu se je začela razprava proti 22 ljudem, povečini tujcem, ki so v Švici imeli organizacijo za preskrbo rdeče Španije z orožjem. Pri tem so služili ogromno denarja. Samo eden od njih je z orožjem naredil v enem mesecu posla za 440.000 švicarskih frankov. 9541 mrtvih in ranjenih so imeli italijanski prostovoljci na španskih bojiščih. Tako pravi italijansko uradno poročilo. Švicarski olimpijski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da ee Švica ne bo udeležila olimpijskih iger v Tokiu, če ne bo Japonska vsaj eno leto pred igrami, to je 1939, končala vojne s Kitajsko. Delovni minister v barcelonski vladi in predsednik ene od barcelonskih delavskih zvez, Gonzales Pena, je bil ubit na aragonskem bojišču, ko je pregledoval tam rdeče čete. Na italijanskih vseučiliških športnih tekmah v Napoliju je sodelovalo nad 3000 študentov, ki ao jih po izbirnih tekmah na posameznih vseučiliščih poslali tja. V Berlinu preklicujejo poročilo angleškega lista »Dai!y Graphic« o razgovoru, ki ga je njegov dopisnik imel s Hitlerjem, češ da je poročilo zlagano. Velik predor za abesinsko cesarsko cesto skozi gorovje Termabere pri Dessiju so končali te dni. Predor bo zelo skrajšal ovinek, po katerem je zaradi gorovja morala cesta do zdaj, in bo olajšal promet v deževnem času. Mednarodni zbor za moderno prirodoslovje so je začel_ včeraj v Varšavi. Udeležujejo se ga številni učenjaki svetovnega slovesa, ki proučujejo najnovejše prirodoslovne jaodmene. Primas Španije, toledski kardinal Goma y Tomas, je včeraj odpotoval iz Budimpešte na Dunaj. Osrednji italijanski korporacijski snel v Rimu ima že več dni seje pod Mussolinijevim predsedstvom. Na njih razpravljajo o cenah žita, elektrike, vode in.o prevoznih tarifah. Češkoslovaška vlada je izgnala francoskega časnikarja Andreja Germaina, dopisnika pariškega dnevnika »La Republiijue«, češ da je svoja poročila zajemal samo iz nemških virov. 140.000 avstrijskih otrok bodo do konca letošnjega leta poslali na rejo v vzgojo v Nemčijo. 30 smrtnih obsodb je izreklo vojaško sodišče v Moskvi nad nameščenci Družbe za pomorski promet na severu. Na smrt so bili obsojeni zaradi tega, ker so baje dajali napačna vremenska poročila in s tem skušali uničiti sovjetsko brodovje v Severnem ledenem morju. Oče in hči pred velikim senatom Sestra zasnovala umor brata? Ljubljana, 1. junija. Mirno in romantično naselje Trnjavo pri Krašnji v kamniškem okraju je zgodaj 30. oktobra lani razburila silna vest, da je bil posestnikov sin France Okorn, ki je bil drugače zelo varčen, sko- - raj škrtast, a podjeten, najden na vrhuem delu kozolca v senu z dvakrat razbito glavo, ves v krvi. Bil je že mrtev. Takoj je bilo očitno, da je postal France Okorn žrtev zahrbtnega umora, izvršenega ponoči in iz koristoljubja. Tega umora sta bila naposled osumljena oče, 75-letni Gašpar Okorn, posestnik v Trnjavi in njegova hči, 33-letna Liza Okornova, ki je bila znana v vasi kot zelo nasilna in razburljiva ženska. Proti njima uvedena kazenska preiskava je zbrala prav obtežilno gradivo, zlasti mnoge indi-cijske dokaze, ki se vežejo v sklepno verigo. Kljub najnatančnejši preiskavi pa je ostala še do danes marsikatera podrobnost, kako je bil umor izvršen, nepojasnjena in tajinstvena. Veliki senat ima danes ualogo, da ta tajin-stveni umor pojasni in razplete. Veliki senat tvorijo gg. sodniki okrožnega sodišča: Ivan Kralj kot predsednik ter kot sodniki: Ivan Brelih, Fran Kovač, Rajko Lederhas in Joža Kokalj. Javno obtožbo zastopa državni tožilec g. Branko Goslar. Med občinstvom ni večjega zanimanja za ta grozen zločin, pač pa je prišlo mnogo vaščanov in drugih iz okolice k razpravi, da poslušajo, kako bosta oče in hči sojena pred velikim senatom. K razpravi je vabljenih več prič. Razprava se je pričela ob 9.30. Obtožena zločinstva umora Državni tožilec je starega Gašparja Okorna in hčer Lizo Okornovo obtožil zločinstva uinora po §-u 167/1, točka 1 in 4 kaz. zak., da sta ponoči 30. oktobra lani kot sostorilca s sekiro do smrti pobila na domačem kozolcu spečega Franceta Okorna, ki je bil določen za prevzemnika očetovega posestva. Umor sta izvršila tako, da sta ga ponoči ali pa proti jutru s sekiro dvakrat udarila po glavi, mu prebila in zdrobila lobanjo, da jtr France Okorn zaradi otrpnenja možganov, izkrvavitve in razdrapanja možganov umrl, smrt je nastopila takoj in sta s tem groznim, bestijalnim dejanjem usmrtila Franceta Okorna po zrelem prevdarku in iz koristoljubja. Oče gre k orožnikom V razlogih obtožnica navaja vse indicijske okolnosti, ki obremenjujejo oba obtoženca in poudarja, da prihajata oba obtoženca pri svojih zagovorih v preiskavi do velikih protislovij. Omenjenega dne okoli 7.30 zjutraj je prikorakal na orožniško postajo v Lukovico ter javil orožnikom, da je malo poprej našel svojega sina Franceta na domačem kozolcu pobitega do smrti. Orožniška patrola je takoj odšla na Okornov dom. Na domačem kozolcu na vrhnem delu, kamor so spravljali seno in kjer je imel pok. France Okorn svoje ležišče, so orožniki res našli Franceta O. mrtvega, negibnega ležati v mlaki krvi. Na dveh mestih je imel globoko prebito lobanjo. Bil je že hladen. Na kozolcu ni bilo opaziti nikakih znakov in sledov kakega ruvanja, kajti stari Okorn ja trdil, da ga je moral potolči neki neznanec, ki ga je videl zjutraj sam pri kozolcu. Čudno je bilo tudi, da pes »Šekelj», ki je zelo hud in čuječ, kritično noč ni nikdar zalajal in je pes imel navado vsakega tujca takoj prijeti, ko bi se njemu in kozolcu približal. Orožniki so takoj ugotovili dejanski stan, odredili da je truplo ostalo na kozolcu do prihoda sodne komisije in uvedli prve poizvedbe za morilcem, kajti očitno je bilo, da je France Okorn postal žrtev zahrbtnega umora. Pri sosedih so orožniki naleteli na razna namigavanja in tudi na razne okolnosti, ki so govorile za to, da sta Franceta umorila oče Gašper in hči Liza ali pa vsaj, da sta najeti osebi pomagala pri umoru. Kakor je pokazala preiskava, sum ni bil ne-utemeljen. Hudo sovraštvo sestre do brata Kot važen indic za krivdo obeh obtožencev navaja obtožnica dejstvo, da je med pok. Francetom in sestro Lizo vladalo že dalj časa hudo, neizprosno, skoraj smrtno sovraštvo. O tem je umorjeni večkrat pravil raznim pričam in tudi svoji zaročenki Rozaliji Koroščevi, da ni doma vse v redu in da ga sestra hudo črti. France je bil določen za naslednika na očetovem posestvu. Ni pa mogel trpeti sestre Lize pri hiši, ker ja živela neredno in nečedno. Zaradi neke veriga sta se pred leti oba ostro sporekla. V prepiru je France Lizo dejansko napadel in pretepel. Od takrat nista niti besede spregovorila. Lizina sestra Frančiška por. Konjar je opisala napram priči Karlu Oražmu obtoženko kot hudo žensko prav nagle jeze. Liza sama je v preiskavi priznala, da je sovražila brata. Peklenski naklep Brata je začela tudi sovražiti, ker jo je večkrat podil z doma in jo zmerjal s pocestnico. Razmerje med očetom in sinom ni bilo tako napeto. Sin France je bil drugače marljiv, podjeten, varčen in soliden. Imel je precej prihrankov ter je denar posojeval celo očetu, ker je vedel, da mu bo naposled oče prepustil domačijo. France je kupčeval s suhimi gobami. Za trgovce je kupoval tudi kože. Očetu je vsega posodil 6500 din. Celo od zaročenke Rozike si je izposodil 1500 din, da jih je hitro dal očetu. Obtoženka Liza je videla, da bo oče v kratkem domačijo prepustil sinu Francetu. Grizlo jo je pri srcu in v njej se je porodil peklenski naklep, da brata spravi s tega sveta in se sama polasti posetva. Obtoženca zanikata krivdo Obtožnica nadalje poudarja, da oba obdolženca trdovratno zanikata vsako krivdo, trdeč, da je moral Franceta ubiti ponoči ali proti jutru kak »neznanec«. V preiskavi je stari Okorn navajal najrazličnejše okolnosti v svojo razbremenitev, toda zapletal se je v huda protislovja. Prav tako je skušala svojo nedolžnost in nekrivdo podpreti obtoženka Liza z raznimi indici, ki pa slone na netrdni podlagi. Niso itkl:učena presenečenja Liza se je skušala na vse načine opravičevati napram sosedom, govoreč: »France, kar je iskal, pa je dobil!« Z napetostjo pričakujejo današnjo obravnavo, kajti niso izključena iznenadenja in presenečenja. Liza se zelo boji, da ne bi oče klonil pod težo indicijskih dokazov. Sama se je napram neki sojetnici izrazila: »Bojim se! Če starega sodniki trdo primejo, pa bo vse zdal.« Obtoženca sta mirno poslušala čitanje obtožnice. Sprva sta vztrajala pri svojih izpovedbah, podanih v preiskavi. Njiju zaslišanje ob sklepu lista še traja. Nov divizijonar v Ljubljani Ljubljana, 1. junija. Na mesto dosedanjega divizijonarja, generala Lazarja Toniča, ki je bil premeščen kot komandant moravske divizije v Niš, je včeraj prispel v Ljubljano dosedanji komandat moravske divizije, general Gjorgje Lukič, ki je bil v Nišu prav priljubljen. General se je včeraj z jutranjim dolenjskim vlakom pripeljal v Ljubljano. Na kolodvoru je odpadel vsak olicielen sprejem. G. general je že prevzel posle divizijske komande. Huda prometna nesreča Ljubljana, 1. junija. Še nobena avtomobilska nesreča, še noben karambol ni izzval tako živahnih komentarjev in debat v pravniških, avtomobilskih, prevozniških Krogih in med občinstvom sploh, kakor snočni silovit karambol na križišču Miklošičeve in Tavčarjeve ulice. Na tem križišču, koliko pomnijo, je bilo že nešteto karambolov in nesreč. Je kraj, na katerem bi bil pač potreben prometni stražnik. Od Uniona navzgor je okoli 18 vozil po Miklošičevi cesti radovljiški odvetnik dr. Šmajd. Ko se je bližal omenjenemu križišču je hotel zaviti v Tavčarjevo ulico in od tam voziti po Gosposvetski cesti v Radovljico. Pred križiščem je dajal predpisane signale. Ko je pravilno zavil v Tavčarjevo ulico, je nasproti v smeri proti Kolodvorski ulici privozil na motociklu še! policijske kuhinje g. Kotnik. Videč neizogiben trk, je skušal Kotnik motor ustaviti, prav tako je zavrl dr. Šmajd avto. Karambol pa je bil zelo močan tako, da je vrgel g. Kotnika v loku daleč na hodnik, kjer se je udaril na rob pločnika na glavo in je dobil hujše poškodbe. Bil je nezavesten. Možgani so se mu pretresli. Z rešilnim avtom so nezavestnega Kotnika prepeljali v bolnišnico. Kotniku je davi nekoliko odleglo in je prišel k zavesti. Sam pravi, da se nikakor ne more spominjati, kako je prišlo do nesreče, ki je bila po značaju stoodstotna in ne zadene nobenega vozača, zlasti pa ne odvetnika dr. Šmajda, nobena krivda. Motor je bil skoraj popolnoma razbit. Nova železniška blagovna tarifa stopi v veljava danes, 1. junija. Ta blagovna tarifa je nekoliko znižana in se to znižanje v glavnem nanaša na pšenico, koruzo, moko, živino, vino in pivo. Nekoliko se je zvišala tarifa za izvoz lesa. Občni zbor Liudske univerze v Mariboru Bogato kulturno in prosvetno delo - Lep program za I. 1938-39 Maribor, 31. maja. Sinoči je imela Ljudska univerza svoj XI. občni zbor, na katerem je odbor podal bilanco prosvetnega dela te mariborske važne in ugledne kulturne institucije. Občni zbor je otvoril predsednik inž. Kukovec. V svojih daljših izvajanjih je podal strnjeno sliko celokupnega dela LU v pretekli sezoni 1937/38. V celoti je v tej poslovni dobi priredila LU 58 prireditev, in sicer 7 predavanj geografsko pokrajinskega značaja, 9 literarnega značaja s tremi literarnimi večeri, 8 naravoslovnih večerov, 4 predavanja gospodarskega značaja, 3 predavanja političnega značaja, 3 medicinska predavanja, 3 zgodovinska, 3 pedagoška, 7 predavanj v okviru antropološkega ciklusa, 1 glasbeno predavanje, 1 jezikoslovno, 1 iz aeronavtike in 3 kul. turne filme. Poleg tega je bil prirejen tudi poseben ekonomski tečaj, ki ga je vodil prof. Crnek. V okviru tega tečaja sta bili 2 javni prireditvi in 12 predavanj v ožjem krogu poslušalcev. Obisk prireditev LU je bil zadovoljiv, saj je obiskalo vse te prireditve nad 8000 poslušalcev ali eno prireditev povprečno 120 poslušalcev. Največji obisk je bil 361, najmanjši 42. Dohodki za vsako prireditev povprečno 322 dinarjev. Najboljše obiskano je bilo predavanje prof. V. Petkovška o Triglavskem narodnem parku. Prav posebno pa je podčrtal predsednik dejstvo, da se je dvignilo število predavateljev iz Maribora in okoliša. V celoti je predavalo 40 slovenskih predavateljev, 7 hrvatskih, 2 češka (pisatelja in pesnika Novy in Hora) ter 1 francoski. Od le-teh je bilo 21 predavateljev iz Mariborske oblasti. V tem pogledu beleži mariborska LU razveseljiv napredek. Izčrpnemu predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo o delovanju LU v Ptuju, ki je doslej tesno eodelovala z mariborsko LU. V teku svojega enoletnega delovanja je ptujska LU priredila 13 prireditev, ki jih je obiskalo okoli 2000 poslušalcev. Sledilo je izčrpno poročilo tajnika prof. S. Bunca, nato poročilo prof. dr. A. Dolarja o izdaji statistično brošure ob 15 letnici LU. Nato je bila živahna debata, v kateri so sodelovali gg. prof. Bizjak, ravnatelj v p. dr. Tominšek, nadzornik g. Senekovič, dr. V. Travner in drugi Vzorno poročilo je nato podal blagajnik g. Matelič, g. predsednik pa se je zahvalil vsem sodelavcem za njih trud, posebej še banski upravi, mestni občini ter uredništvom posameznih časopisov, med drugimi tudi uredništvu »Mariborer Zeituug-:. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik inž. Kukovec, podpredsednik prelat g. dr. Kovačič, namestnik predsednika ravnatelj v p. dr. Tominšek, tajnik prof. Stupan, njegov namestnik prof. S. Bunc, g. Matelič ter odborniki in odbornice ga. Maistrova, dr. Kukovec, dr. Travner, dr. Dolar, nadzornik g. Senekovič, prof. Bizjak, prof. Crnek in prof. Druzovič, za nadzornika pa inšpektor v p. g. Poljanec in dr. Rapotec. Predsednik inž. Kukovec je nato podal načrt dela za bodočo sezono, ki bo velja Iposebno proslavi 20 letnice oevobojenja in ustanovitve Jugoslavije, s čemer bo tudi mariborska LU častno proslavila ta zgodovinski dogodek. lavno zborovanje zavarovalnih uradnikov in nastavl|encev V sredo, 1. junija bo ob 18 v vrtnem salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti javno zborovanje zavarovalnih nameščencev. Dnevni red je: Zahteva za sklenitev kolektivne pogodbe v zavarovalnih zavodih. Pozivamo vse zavarovalne uradnike in nastav-ljence in sploh vse zasebne in trgovske nameščence, da se tega zborovanja v čim večjem številu udeleže in tako manifestirajo solidarnost vseh nameščencev v boju za pravice zavarovalnih nameščencev. Zborovanje sklicujeta DruSlvo edruienik zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije in ljubljanska podruinicu Zveze bančnih uradnikov Jugoslavije. Še tisti dan me je po telefonu poklical, mi brzojavil in pisal Amter. Pismo me je hudo prijemalo zaradi tega, da sem Amtorgu ponudil denar, no da bi bil o njem prej obvestil stranko. Še danes so sprašujem, kdo jih je mogel o tem obvestiti. Dobil sem naročilo, da moraj takoj k Amterju. Ko sem prišel v pisarno na Trinajsti cesti v vzhodnem Newyorku, mi ni bilo treba čakati ure in ure kakor ponavadi. Brez odloga so me odvedli k načelniku. Ljudje v uradu so kar tekmovali v vljudnosti in prisrčnosti. Nisem mogel razumeti, zakaj. Nazadnje mi je Amter vse razložil - »Petletka je skoraj končana. V Rusiji ne potrebujejo več strojev. Neskončno pametneje bi bilo, če bi ti dal svoj denar tukajšnji stranki, da bi poživila revolucijonarno gibanje v Združenih državah. Ml bomo poskrbeli za vse mesto tebe in te bomo poslali tja pod firmo svetovnega potovalnega urada. Dobil boš priporočilno pismo za Sovjetsko Rusijo, ta bo že poskrbela zate. Prišel boš v državo delavcev, ne boš imel več skrbi in ne bo ti treba denarja. Z ženo bosta vse svoje življenje živela odslej kakor vrabec v prosu.< 29. januarja sem izdal ček za 2500 dolarjev na New Jersey Trust Com-pany v Newarku, kjer sem imel naložene svoje prihranke, in ga prinesel v pisarno stranke na Trinajsti cesti. Svetovni potovalni urad ga je takoj vnovčil. Toda če sem mislil, da sem s tem premostil vse težave, sem se hudo zmotil. Naslednje dni so me naskakovale množice zastopnikov raznih strankarskih organizacij. Ne vem kako se je raznesel glas, *da delim denar s polnimi rokami. Amter ni odnehal, dokler mu nisem podpisal še enega čeka za 250 dolarjev. Komunistični krožek v New Jerseyu je zahteval prav takega. Potem so prišla darila za Zvezo strokovnih organizacij, za Mednarodno obrambo dela in za »Daily VVorkerja«, vsako po 250 dolarjev. Zveza mladih komunistov je dobila 50 dolarjev, prav toliko tudi otroška taborišča. Ko sem odpotoval, mi ni od vseh prihrankov ostalo skoraj nič, čeprav sem jih prigaral s takim trudom in delom. Naslednji dan, 14. februarja 1932, so ženi in meni priredili poslovilni obed v Domu slovaških delavcev v Newarku. Peter Sipka, blagajnik je skrbel za napitnice. Bil je tam tudi tajnik stranke Zatko, vsi mestni komunistični dostojanstveniki in neskončna množica delavcev. Vsi govorniki so poveličevali delo, ki sva ga žena in jaz izvršila za stranko. Izražali so prepričanje, da se bova v Sovjetski Rusiji borila za socializem naprej. Sipka je menil, da je zdaj ugodna prilika za zbadanje, zakaj on in jaz sva se bila večkrat resno spoprijela. Prigovarjal je drugim tovarišem, da bi se ravnali po najinem vzgledu, in je pripomnil, da sva z ženo pobegnila s svojih revolucijonarnih mest v Združenih državah, da bi odslej živela srečno življenje brez skrbi in težav. Dodal je kakor v opozorilo: »Dobrih komunistov potrebujemo predvsem tukaj!« Razen tega neljubega dogodka je bil ves obed kar čudovit. Vse zanj je izviralo iz darov. Žene so same pekle sladkarije. Po neskončnih govorih sera povzel besedo še jaz, ko je prišla vrsta name, in daroval 20 dolarjev za strankarsko propagando. 16. februarja sva odpotovala _ z »Berengarijo« proti Sovjetski Rusiji. IV. poglavje. Najin prihod in razočaranja. Na krovu »Berengarije« je bila z nama gruča delavcev iz raznih krajev Združenih držav. Tudi ti so se hoteli naseliti v Sovjetski Rusiji. Med njimi so bili rudarji, avtomobilski mehaniki, mizarji, krojači, inženirji in mlad risar, ki se je imenoval Knotek. Ta je bil iz naše slovaške družbe. Skupino sta dopolnjevala dva zakonska para, ki sta bila brez otrok. Ko so zvedeli, da sem jaz že bil v Rusiji, so me vsi iz družbe oblegali z vprašanji o delu in o življenjskih pogojih v tej obljubljeni deželi. »Tam boste pač srečnejši kakor v Ameriki,« sem jim govoril. »Ne bo vam treba letati za poslom. Delo vam bodo takoj preskrbeli in imeli boste pametno plačo. Kadar boste bolni, boste dobivali vso mezdo. Vsako leto mesec dni počitnic. S petinpetdesetim letom boste šli v pokoj s polno plačo.« Slikal sem jim vse z najsvetlejšimi barvami in poslušali so me z navdušenjem. Takoj ko smo so v Southamptonu izkrcali, smo odpotovali čez London, Hull, Copenhagen v Helsinke, od tam pa čez Baltiško morje do sovjetske meje. Nekateri iz naše skupine so na raznih postajah kupovali razne malenkosti. Dolar smo tedaj lahko zelo ugodno menjali, zato so ljudje mislili, da se splača nakupiti poceni ur, polnilnih peres, nožev in drugih drob-.njarij. Jaz pa sem jih rotil na vse pretege, naj nikar nič ne zapravljajo v kapitalističnih državah, marveč naj počakajo, da pridejo v Rusijo, kjer si bodo lahko vse, kar bodo hoteli, preskrbeli po nizki ceni. Nekega jutra smo tako dospeli na finsko mejo. Na postaji je bila dobro založena restavracija: odlično jedi, bel kruh, sendviči, sadje in zelenjava, vse čisto, vse lepo pripravljeno in po zelo zmernih cenah. Skušal sem preprečiti, da bi tovariši kaj kupovali. »Nikar ne kupujte tukaj,« sem jim govoril, >na oni strani mostiča, kjer vidite, kako plapola po zraku rdeča zastava, boste imeli boljših reči in ceneje.« XVIII. ljubljanski velesejem 43. razstavna prireditev 4. do 13. Junija 1938 Polovična voznina na železnici Pri blagajnah železn. postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2’-Sejmišče obsega 40.000 m2, preko 600 razstavijalcev 14 držav Posebne razstave: *Cesta“ — Francija — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt Lepo zabavišče 10.-12. junija: III. drž. trgovski kongres 6 letni fantek pobegnil od doma Kranj, 31. maja. Nemajhen strah je naprtil svojim staršem na rame 6 letni Franci Sonc, sin tukajšnjega brivca, ki je pobegnil od doma in izginil neznanokam. Dogodek, ki nudi mladinskim pisateljem hva' ležno snov za sodobno povest, se je odigral takole: Prejšnjo sredo so priredili v kranjski ljudski šoli neko proslavo. 6 letni Franci bi se bil po mnenju staršev moral te proslave udeležiti, pa se je ni. Oče je samovoljnega Francija ostro pokaral in mu — da bi očetovsko svarilo čimbolj zaleglo — zagrozil, da ga bodo zaradi tega orožniki zgrabili. Franci je to grožnjo, ki je bila izrečena kar tako — napol v šali — smatral za silno resno zadevo. S hudimi čuvarji postave še ni hotel imeti opravka, zato je pobral svojo šolsko torbico in zbežal od doma. — Po kratkem preudarku je mali begunec sklenil, da jo mahne tja v belo Ljubljano. V žepu ni imel prebite pare, zato je moral iti peš. Po Ljubljani se je potikal do sobote. Kakšne stvari je tam doživljal in 6 čim si je utešil žejo in glad, ne vemo. Le toliko je znano, da ga je marsikdo ustavil in ga povprašal, kam namerava, on pa je v zadregi odgovarjal, da išče strica, h kateremu ga je poslal njegov oče. V 6oboto popoldne je mladega begunca opazil v Št. Vidu šofer avtobusnega podjetja iz Tržiča. Fantek je kot kupček nesreče čepel na pločniku. Bil je bos in ves shujšan. Šofer se ga je usmilil, ga posadil vavtobus in odpeljal v Kranj. Franci je moško bljubil, da bo vožnjo že njegov oče poravnal. Šofer je bil prepričan, da se bo begunček vrnil k staršem domov. A Bog ve, kaj se je odigravalo v duši mladega fantiča. Misel na orožnike in kazen, ki naj bi ga čakala doma, mu ni dal obstanka in miru. Ni si upal domov. Taval je kot izgubljen zvečer še nekaj časa po Kranju, potem pa je izginil in do danes ga nihče več ni videl. Bog ve, v katero smer je krenil in kaj 6e je medtem z njim zgodilo? Starši 60 za usodo svojega sinčka v resnih skrbeh in zaman povprašujejo po njem na vse strani. Vsi, ki bi mladega begunca kje videli, se naprošajo, naj ga pridržijo ter sporočijo orožniški postaji v Kranju, kje se fantek nahaja, da ga pridejo starši iskat. Siromašni otroci gredo na počitnice na stroške mariborske občane Maribor, 31. maja. Mesini socialnopolitični urad je pričel e pripravami za izbiro revnih otrok, ki jih bo poslala mariborska občina na svoje stroške na enomesečni oddih na morje ali na Pohorje. Prve priprave so izvršile mariborske ljudske šole, ki so predložile seznam otrok revnih staršev, ki bi bili potrebni okrepitve na svežem zraku. Te otroke sedaj preiskuje mestni zdravnik, vzporedno pa vrši socialnopolitični urad poizvedovanja o imovinskem stanju njihovih staršev. Mestna občina bo leto3 poslala v počitniške kolonije 160 otrok. Oni, ki pojdejo na morje, bodo letovali v koloniji Rdečega križa v Kašlel Lukšiču in v Domu Jadranske straže v Bakru, drugi pa bodo šli na Pohorje v Počitniški dom pri Sv. Martinu. Kaznjenec pobegnil Maribor, 31. maja. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru je lani kupila v Melju znano Glaeerjevo posestvo z vinogradom in velikimi gospodarskimi in stanovanjskimi zgradbami, ki jih sedaj preureja. Ta dela vrši zadruga s kaznjenci iz mariborske kaznilnice. Včeraj je bil zaposlen pri popravljanju viničarije v Melju kaznjenec Alojz Ba* Pobrežja pri Mariboru. Babič je bil pred daljšo dobo obsojen zaradi številnih tatvin in vlomov na večletno robijo, ki bi jo prestal šele jeseni leta 1940 Babič pa je izkoristil ugodno pri; liko ter si je že sedaj privoščil svobodo, po kateri je tako hrepenel. Nenadoma je izginil od dela ter ga še dosedaj kljub zasledovanju niso našli. Pobegnil je oblečen samo v hlače in belo platneno srajco, dočim je pustil suknjič in čepico, ki bi ga kot kaznjenca prehitro izdala, na mestu, kjer je delal. Za koliko je bil zavarovan Ljubljana, 1. junija. Poročilo, ki smo ga 29. maja objavili o požaru pri posetniku Andreju Snoju v Črni vasi na Barju, na prošnjo prizadetega popravljamo v toliko, v da škoda, okoli 30.000 din, ki jo je povzročil požar, ni krita z zavarovalnino, ker je bil omenjeni posestnik zavarovan samo za 25.000 din. 360 žena, Wentzlovo veseloigro v 3 dejanjih, uprizori mariborsko Narodno gledališče v petek, dne 3. junija ob 20 v mestnem gledališču v t tuju. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Od til in tam I ^rna l*nU9® tovarne »Kopitarna" v Šmarju Samostojna uprava državnih monopolov je povečala mezde nestalnim monopolskim delavcem. To povečanje znaša za tiste delavce, katerih mezde so bile dozdaj do 20 din za 25 odst., za mezde od 20 do 25 din za 20 odst., od 25—30 din za 15 odst., od 30—35 din za 10 odst. in za mezde nad 35 din za 5 odst. To povišanje plače stopi z današnjim dnem v veljavo in se nanaša na vse nestalne in po prešnjih predpisih sezonske delavce tobačnih postaj in solarn. Finančno ministrstvo je odlok o povišanju plače tem delavcem že odobrilo. Povišanje mezd stalnih monopolskih delavcev bo določil nov pravilnik, ki ga_ že izdelujejo in je verjetno, da bo v najkrajšem času stopil v veljavo. 7 potniških vagonov tretjega razreda je te dni izdelala sarajevska železniška delavnica. Izdelava enega vagona je stala 450.000 din. Za enak vagon Pa bi morala železniška uprava plačati okoli din &00.00, ge bi ga naročila v zamejstvu. Poostreno nadzorstvo je vpeljala belgrajska Policija po belgrajskih ulicah. Za to se je odloga zaradi tega, ker so se v zadnjem času dosodili na belgrajskih ulicah žalostni primeri nemoralnosti. Pogostokrat se je namreč zgodilo, da pijani Belgrajčani na ulicah napadali ženske in jih nadlegovali z umazanimi ponudbami. Prva *rtev poostrenega nadzorstva na prestolniških ulicah je postal snoči nek, baje ugleden zemunski industrijalec Vukojičič, ki je vabil neko žensko y svoj avtomobil. Policija je tega »uglednega" industrijalca kaznovala na podlagi obstoječih predpisov a 30 dnevi zapora. Dosti je dobil, preveč pa ne. Bolgarski gledališki igralci so s svojo snočno predstavo v Belgradu končali svojo turnejo po Jugoslaviji. Uprizorili so »Poljsko kri«. Snočnje predstave bolgarskih gledaliških igralcev se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič z ženo, od ostalih ministrov pa še prosvetni minister Dimitrj Magaraševč. Uslužbenci finančne kontrole so se tudi že zaželi odločno boriti za svoje pravice. Združenje uradnikov finančne kontrole za vrbasko banovino je v ta namen pred nekaj dnevi sklicalo veliko zborovanje v Banjaluki. Na skupščini so številni udeleženci iz vseh krajev vrbaske banovine sprejeli tudi resolucijo, v kateri odločno zahtevajo zboljšanje svojega gmotnega položaja, do česar bo moglo privesti vsaj delno zvišanje plač ali zboljšanje nekaterih drugih ugodnosti, ki bi jim olajšale naporno službo. Truplo nekega nemškega častnika je naplavila ■Mura v Gornji Bistrici. Mura je, kakor znano, zad-®ie čase silno narasla in povzročila skoro povSod Po Murskem polju velikansko škodo. Odnašala je v®e, kar je le mogla premakniti. Zahtevala je tudi Hekaj človeških žrtev, med katerimi je tudi omenjeni nemški častnik. Dozdaj še ni ugotovljeno, kako se ta častnik piše. Mislijo pa, da je morda to 25 letni poročnik Wolfgang Giinther, ki je pred nedavnim utonil blizu Gradca in dozdaj njegovega trimla 5e niso našli. Tega častnika imenujejo Nemci n.; odnega junaka, ker je pri zadnjih povodnjih v okolici Gradca rešil življenje 23 ljudem, ki jih je voda že zajela. . . 45 kavarn imajo v malem mestecu Neve- firaju, ki šteje komaj 1800 prebivalcev. Na vsakih 40 ljudi pride torej že ena kavarna. Te kavarne pa so po veliki večini V6e brezalkoholne. Nevesinjci pijejo najraje črno kavo, brez katere, pravijo, ne bi mogli živeti, tako so se je navadili. Kava je mno- tesm,’cein edina P*iača V6e življenje. Čeprav aTn v Nevesinju ni malo, so kljub temu vr^ vefno vse polne. Pravijo pa tudi, da ta svoje-' . . rekord na noben način ni žalosten, saj Ne- smjci ne veljajo niti za pijance niti za lenuhe. Bravo, Nevesinjci! Društvo odvetniških pripravnikov so ustanovili pred nedavnim v Novem Sadu. Namen tega društva i?* .* v ?vez' z drugim tovrstnimi društvi v Jugo-® aviji pripomore k ustanovitvi Zveze odvetniških pripravnikov, ki naj bi 6e z vso odločnostjo zavzela za zboljšanje položaja tega stanu. Na skupščini so predvsem govorili o novem pravilniku za odvetniške pripravnike. Udeleženci skupščine so poslali posebno spomenico tudi pravosodnemu ministru, v kateri ga naprošajo, naj se zavzame za njihove Prošnje in zahteve. V tej zadevi pa so se obrnili tudi na državni svet. Visoke cene pšenice na domačem trgu je povzročila spekulacija prekupčevalcev, tako se je pokazalo brž, kakor hitro je gospodarsko-finančni odbor ministrov sklenil, da se dovoli brezcarinski uvoz 1000 vagonov pšenice. Ta sklep je omenjeni odbor ministrov sprejel, da bi se znižala cena pšenici spet nazaj na normalno višino. Ko so špeku-jantje uvideli, da je vlada z vso resnostjo začela delati na to, da ee cene pšenice ne bi preveč dvignile, so začeli razširjati lažnjive vesti, češ da brez carine sploh ne bodo nikdar uvažali k nam pšenice, v«aj še ne tako kmalu. Njihov namen je bil, da obdjže cene pšenic še vedno visoko. To se jim je Judi posrečilo, kajti prej so skoro vso pšenico od kmetov pokupili in jo za nekaj časa poskrili. Vselej ee je še zgodilo, da so kmetje, čira so videli, da *o cene pšenici začele padati, hitro prodali svoje haloge. Tako bi bil človek pričakoval tudi v tem Primeru. Joda po sklepu gospodarsko-finančnega °dbora ministrov kmetje niso nikjer ponujali 6voje Pšenice, kar gotovo pomeni, da je nimajo, pač pa da je pšenica že v rokah prekučevalcev-špekulan-‘ov. Tako imajo razni trgovci samo v okolici Valjeva v zalogah še okoli 100 vagonov stare pšenice, ki je po normalnih cenah nočejo prodajati. Mogoče «h bo pa brezcarinski uvoz 1000 vagonov pšenice *e malo premotil. Čudnega »narodnega umetnika« imajo v va6i Ostre v ljtibiškcra okraju. Skoro res zasluži, da Povemo, kako mu je ime. Piše se Klavko Talovič. °n je posebne vrste »godec«. S prsti, ki jih stiska P°d pazduho, proizvaja takšne »divne« glasove, da fia vse občuduje. S tem svojim »instrumentom« zna oponašati glasove najrazličnejših živali. Nek srbski časopis poroča, da ta »narodni umetnik« prireja svoje »koncerte« kar pod milim nebom. Res škoda, oa ne napove že skoraj svojega gostovanja tudi Pri nas. Saj smo tudi mi dovzetni za v6akoviretno filasbo. Kdaj bo uvedeno strogo nadzorstvo Inšpekcije dela po vseh obratih Spet zanimivo stavo 60 imeli delavci iz Smejeva. Opoldne, ko so jedli, je nekdo med njimi ftavu, da za 10 din poje velik kos papirja za zavijanje pošiljk.^ Stava je bila brž sklenjena. Delavec, i * .'e,že prej pridno pospravil svoje kosilo, se je - še tega kosa papirja. V nekaj minutah ga je lt*i, i P°ie4®l' Pravijo, da mu ni bilo niti bog ve , ko slabo. Čudni želodci: zadnjič je nekdo za tri .vače pojedel star zimski klobuk, ta pa zdaj velik 5 zavojnega papirja celo za enega samega kovača. Šmarje pri Jelšah, 29. maja. Menda so v malokaterem obratu v naših krajih doslej' vladale tako žalostne razmere kakor v mestinjski »Kopitarni«, v okraju Šmarje pri Jelšah. Lastnica obrata je Celjska hranilnica d. d.. Našim čitateljem hočemo v nadaljnjem predočiti žalostno socialno zgodovino mestinjskega delavstva, ki so ga neznosne razmere prisilile, da je stopilo v stavko in tako s poslednjim 6vojim sredstvom stopilo v obrambo pravic, ki mu pripadajo po človečanski pravici. Križeva pot mestinjskih ,.kopitarjev" Mestinj9ka »Kopitarna«, tovarna čevljarskih kopit in stolarna je zaposlovala februarja letos skupno 60 delavcev in delavk. Te so zadnja tri leta hudo izrabljali. Podjetje se ni dosti oziralo na zakon o minimalnih mezdah in na zakon o zaščiti delavcev. Podjetej je svojevoljno »urejevalo« nevzdržne razmere. Obratovanje ni poznalo nobenega reda. Tako je bilo delavstvo plačano od 1.20, dalje do 1.80, redki so prejemali »najvišjo« plačo 2 din na uro. Skozi 3 leta so nekateri opravili do 1600 nadur. Na teden so delali do 140 uri ali na dan po 10, 12 ali celo 16, 18 ur — v zadnjih dveh primerih od rane zore do poznega mraka. Vse nadure brez 50% poviška, določenega z zakonom. Cesto niso bili delavci v redu prijavljeni pri bolniški blagajni, drugi so zopet opravljali popolnoma drugačno delo kot bi ga morali sicer. Vodstvo torej ni poznalo zakonov ter je smatralo svoje delavstvo kot navadno služinčad. Delavstvo razkrilo vncbovpiioče grehe Na tak način izkoriščani mestinjski delavec pa je po tolikšnih krivicah hotel zaživeti dostojno življenje. Čeprav je tovarniško vodstvo dobro poznalo položaj, se ni hotelo ganiti. Zato se je dne 25. februarja letos 100% organiziralo v ZZD, da po tej organizaciji v skupnosti doseže to, kar poštenemu delavcu pripada. S tem je razkrilo vnebo-vpijoče grehe, ki so se nad njim povzročili v brk vsem določbam. Vsa šmarska javnost ie takoj pričela podpirati njihovo gibanje. Proti ZZD Takoj naslednji dan, dne 26. februarja, je podjetje kolektivno pogodbo odpovedalo delavstvu iz razloga, da se morajo popraviti stroji, to za 14 dni. ZZD pa je takoj predlagala sporazum, po katerem se morajo po zopetni upostavitvi obrata sprejeti na delo najprej vsi prej zaposleni delavci. Vodstvo pa je to premišljeno odklonilo in sprejelo na delo vse delavce razen 18 najzavednejših članov-specialisiov, od katerih so nekateri tukaj zaposleni ie 20 let. Seveda je takoj postalo jasno, da hoče podjetje uničiti gibanje ZZD. Tovarnarje je delavska zavednost in solidarnost hudo presenetila in niso pričakovali tako energičnega in složnega nastopa. Mestinjski magnati so gluhi za delavske zahteve Zaradi krivičnega ravnanja pri zopetnem sprejemanju, se je moralo delavstvo po ZZD obrniti na oblast. Vršili sta se nato na okrajnem načelstvu v Šmarju p. J. dve poravnalni razpravi, 14. in 27. aprila, ki pa sta bili brezuspešni, ker je podjetje smešno odklonilo sleherni predlog. — Izpovedalo je tudi krilatico, da bo ustavilo obrat. Ni hotelo skrajšanega delovnega časa ne uvedbe zamenjav, da ee zaposli vse delavstvo. Kakor bi se_ norčevalo iz vsega, je dne 14. maja še odpustilo funkcionarje podružnice ZZD. Ko so se po brezuspešnih poskusih poravnave delavci poslu-žili vseh zakonitih možnosti, so bili prisiljeni po- služiti se poslednjega sredstva: stopili so v stavko S tem je sicer uvidelo resnost položaja, vendar je ostalo nedostopno. Dne 21. maja dopoldne se je vršila na okrajnem načelstvu v Šmarju p. J. razprava za likvidacijo stavke. Vodil jo je inšpektor dela g. inž. Baraga, prisotni pa so še brli: zastopstvo centrale ZZD, g. okrajni podnačelnik, celokupni odbor podi-užnice ZZD in zastopniki podjetja. V spomenici je predsednik centrale g. France Prezelj navajal krivično ravnanje podjetja z delavci in vse pomanjkljivosti pri izvajanju zakonitih določil glede zaščite delavstva Podjetje je omenjalo, da ga tarejo finančne težkoče... in da je ’’rej vladalo lepo razmerje med njim in delavci (ko ga sploh ni bilo — op. por.)... ter, da bo delavce sprejelo na delo po potrebi... Zastopnik delavstva pa je temeljito dokazal podjetju vse nepravilnosti in razložil nezakonito poslovanje. — Zastopnikom »Kopitarne« se je potem mudilo na vlak. Razprava ni prinesla uspeha. Doslej je organizacija pridobila minimalne mezde, od 45.000 din dolgujočega zneska za nadure 30.000 din ter bolniške tedne. Podjetje je bilo tudi kaznovano, ker ni plačevalo minimalnih mezd. Poleg vsega je mestinjski delavski boj glasen poziv oblastem, da vodijo strogo nadzorstvo nad vsemi obrati. 100% včlanjenje pri ZZD, poskusi poravnave in mirno stavko manifestirajo delavci svojo zavednost. Hvalevredne je naklonjenost oblasti. — Stavka bo trajala, dokler delavstvo ne doseže popolnih pravic. Vsa slovenska javnost čestita me-stinjskim »kopitarjem« k takšni odločnosti in zavednosti ter jim želi popoln uspehi Izpred obrtnega sodišča Zidarski pomočnik ni prinesel pravega orodia na delo Jože je bil že večkrat zidar pri stavbeniku, tako tudi v sezoni preteklega leta; v jeseni je izstopil celo brez odpovedi, ker mu je polir obljubil, da ga bo spomladi zopet zaposlil. 17. marca je Jože res prišel vprašat za delo; polir ga je res sprejel in mu naročil, da naj pride naslednjega dne na delo in naj prinese s seboj potrebno orodje. Pripomnil pa je, da zidarskega dela za enkrat nima, da pa rabi delavce za obdelavo kmna. Dne 18. marca je Jože prišel in prinesel s 6eboj 4 špice in eno macolo. Polir ga pa ni pripustil k delu, češ da za obdelavo kamna nima dovolj orodja, zato je namreč treba 1 pravokotnik, 2 nasekača, 4 dleta, 4 špice in 1 težko kladivo. Na to je Jože odšel in vložil tožbo na izplačilo odškodnine za 14 dnevno odpovedno dobo. Sodišče mu je priznalo odškodnino iz kratkih razlogov. Jožetu, ki je bil zidarski pomočnik, ni bilo treba vedeti, katero orodje se rabi za obdelavo kamna; polirjeva dolžnost je bila, da bi bil povedal delavcu, kakšno orodje naj prinese s seboj; sicer pa je imel vendar 4 špice in macolo, torej vsaj del potrebnega orodja. Sodišče je bilo mnenja, da bi bil Jože tudi e tem orodjem prvi dan lahko nekaj delal; če bi bil pravokotnik ali dleto rabil, bi ga bil že kak tovariš posodil, če bi bil Jože prišel sploh brez orodja, ali pa če bi ga na polirjev opomin tudi naslednjega dne ne prinesel, potem bi bil takojšen odpust opravičen. Iz športne krošnje Jugoslavija : Švedska 4:1. Nad 1200 gledalcev, ki je tudi včeraj prisostvovalo zadnjemu teniškemu dnevu dvoboja med Jugoslavijo in Švedsko, je bilo razočaranih, ko so videli, da se je švedski igralec Schrfider udal brez boja. SchrS-derju se je že prejšnji dan poznalo, da ni nekaj v redu z njim; od včerajšnje igre pa je moral odstopiti po nasvetu zdravnikov. S tem je bila tudi že odločena zmaga. Jugoslavija je imela potrebne tri točke, ki so jo kvalificirale za evropski polfinale, ki bo 22. in 24. julija v Bruslju. Naslednji nasprotnik Jugoslavije je namreč Belgija. V zadnji igri sta nastopila Pallada in Rolilson. Mladi Šved je izgubil zadnjo igro v treh setih z rezultatom 7:5, 7:5 in 6:1. Šved je nudil odpor le v prvih dveh setih. V tretjem setu pa je popolnoma klonil pred mnogo močnejšim Jugoslovanom. Tri nedeljske lahkoatletske prireditve. Poleg lahkoatletskega troboja treh glavnih mest Male antante Belgrada, Prage in Bukarešte, ki je bil v soboto in nedeljo v Belgradu, 6ta bila tudi še dva izbirna mitinga za sestavo jugoslovanske lahkoatletske reprezentance, ki bo nastopila v Pragi proti Češkoslovaški, in sicer v Zagrebu in v Ljubljani. Udeležba na obeh teh prireditvah je bila bolj pičla, kar je z ozirom na dejstvo, da se bliža šola b kraju na nek način opravičljivo, vendar pa so bili na teh izbirnih prireditvah doseženi nekateri zelo lepi rezultati. Zal smo imeli v Ljubljani premalo srečanj naših najboljših lahko-atletov, da bi lahko pregledali naše moči v pri* meru z Belgradom in Zagrebom. Pravijo, da smo šele na začetku sezone, vendar je to zelo slabo opravičilo. V prejšnjih letih smo imeli do tega časa že nekaj prireditev, letos pa kar nič. Nedeljski izbirni miting v Ljubljani na Stadionu nam je prinesel dva zelo razveseljiva in lepa rezultata. V skoku v višino je mladi talentirani Bratovž (Ilirija), skupno z rutiniranim Martinijem (ASK Primorje) preskočil višino 182 cm, kar je zlasti za Bratovža izreden uspeh. Belgrajčani so na troboju dosegli komaj višino 175 cm (Lazarevič, Telesko), Zagrehčani Rosen-berg in Pischl pa komaj 165 cm in 150 cm. Drugi zelo lep napredek na tem izbirnem mitingu je pokazal Košir (Planina) v teku na 1500 m. Njegov čas 4:10 dokazuje, da ima ta talentirani atlet še bodočnost pred seboj, če bo resno delal. Rezultat, ki ga je v Belgradu dal Goršek 4:09.4 zanj ni nič posebnega, v Zagrebu pa je Kamničan Kotnik, ki sedaj tekmuje za Concordijo zaradi taktično nepravilnega teka dosegel 4:11.8. Med ostalimi rezultati bo še omeniti tek Srakarja (Concordija) 2:00.8 in pa met diska dr. Narančiča in Kovačeviča v Zagrebu z 42.73m in 42.53 m; v Belgradu Bo-jovič pa le 40.8o m. Vsi trije mitingi nam še ne nudijo pravilne 6like moči od treh centrov lahkoatletskega športa v Judoslaviji Ljubljane, Zagreba in Belgrada, ker smo, kot je rečeno, imeli do-sedaj premalo prilike videti lahkoatlete pri tekmah. Dejstvo pa je, da se bo morala Ljubljana močno potruditi, če bo hotela ponoviti zmago v troboju Ljubljane, Zagreba in Belgrada, ki bo letos v Zagrebu. Belgrajčani so na letošnjem troboju postavili nekaj lepih in 2e znanih rezultatov tudi v disciplinah, v katerih smo nekdaj mi računali z gotovostjo. Poleg tega pa se nam zdi, da je začela pomalem hirati dolgoletna premoč slovenskih tekačev na dolgih progah. Državno prvenstvo v teku čez drn in strn nam je to jasno pokazalo. Treba bo iskati in vzgojiti naslednikov Krevsu in Bručanu. BSK je že določil svoje moštvo. Za svojo zadnjo odločilno tekmo z našo Ljubljano bo poslal v Ljubljano tele može: Puhar, Radovanovič, Dubac, Manola, Lehner, Kreževič, Glišovič, Valjarevič, Marjanovič, Božovič in Podhratski. Izza naših meja Za tržaškega Škofa je bil po posebni vesti, ki j? objavili tržaški časopisi, postavljen mons. kantin, reSki škof,ki bo domačemu ljudstvu ostal gotovo v trajnem spominu zaradi svojega postopanja. Tako bo po dolgem času zopet zasedena škofovska stolica v Trstu, ki je ostala po odhodu naškofa Fogarja prazna. Zaradi številnih in teikih nesrel z vojnimi ostanki je izdala zdaj še vojaška oblast poseben proglas na prebivalstvo. V tem proglasu se opozarjajo vsi prebivalci na nevarnosti, ki prete zaradi neprevidnega ravnanja z neeksplodiranimi ostanki iz vojne. Pozivajo zato vse, da vsako najdbo takoj javijo oblastem, od katerih bodo nato prejeli nagrado, in sicer po 8 lir za stot Vsekakor je to najboljša rešitev tega težkega vprašanja na Goriškem, saj so od vojne ostale granate zahtevale fe stotine žrtev, ko so ljudje za ceno življenja iskali skromnega zaslužka z iskanjem granat. Vendar pa le nagrada malo nizka in bodo ljudje morda raje najdeno prodali, kot pa naznanili oblasti. Andrej Vončina iz Kanala je dobil 800 lir nagrade zaradi rojstva dvojčkov, Denar za to nagrado gre iz posebnega fonda, ki ga ie določil Mussolini za one, katerim se rode dvojčki. V Trstu so »pustili v morje novo veliko motorno ladjo, zgrajeno v ladjedelnicah sv. Marka. Ladjo je naročila Norveška in je bila končana 77 dni prej, kot je bilo pogodeno. Ladja je dolga 126 metrov in ima 7900 ton. Brzina ladje je 21 vozlov. Kljub temu, da ladja ni velika, ima mnogo tehničnih posebnosti, ki jo zelo odlikujejo. Sprejme lahko 466 potnikov. Samo v jedilnici prvega razreda ]e 200 prostorov za potnike. Mlekarska zadruga v HmHci je na robu propada. Pred vojno je bila to ena najmočnejših zadrug. Vzrokov propada je več, a največja sta slabo poslovanje uprave pod komisarjem in pa padec števila živine. Promet zadruge se sedaj ne dn niti primerjati z nekdanjem. Kmetje so vanjo popolnoma izgubili zaupanje, ker poleg vsega ne dobe redno plačanega mleka, ki ga prineso zadrugi. Sicer to ni edina zadruga, ki propada v Julijski Krajini. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai t.® ® a a. 'i “ 5 a s~ i c O - -7 —j 0“ Veter (smer, jakost) Pada- vine • 09 = £ « •« "a "S “e a a CQ j ® ! i i Ljubljana 767-0 19-6 10-8 91 rajl 10 0 Maribor 766-5 22-0 9-0 80 0 0 — — Zagreb 763-7 22-0 12-0 90 9 ESE, 3*0 dež Belgrad 763-9 20-0 13-0 90 10 NNW. — — Sarajevo 761-7 2J-0 7-0 70 4 0 — — Vis 764-4 21*0 13-0 90 10 SE, — — Split 7636 26'0 15-0 60 5 E, — — Kumbor 763-0 23-0 14-0 60 6 SE, — Rab 763-8 21-0 160 70- ? fiSE« — _ Onbrovnlli 762-8 22.i 12-0 70 5 E* — — ’ * uajrvv vu« j tcucj iUv^ >.rti Ltall večinoma jasno in toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je iz noči do 7.5 rahlo deževalo. Ob 8.45 se je pričelo jasniti in je bilo ves dan spremenljivo oblačno, zvečer ob 19.40 pa se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. Zvečer ob 19 je padlo nekaj kapljic dežja. Popoldne pa je pihal srednje močni jugovzhodni veter. Koledar Danes, sreda, 1. junija: Fortunat. Četrtek, 2. junija: Evgenij. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Obvestila Akademski pevski zbor že zopet vabi ua svoj veliki pevski praznik v veliko dvorano Uniona v petek, dne 10. t. m. ob 20. Priredil bo namreč samostojen slavnosten koncert slovenske narodne pesmi ob priliki^ vsedržavnega kongresa trgovcev. — Kdorkoli je že slišal ta zbor, bo gotovo tudi zdaj prišel poslušat našo prelepo pesem, ki bo to pot zastopala prav vso našo zemljo: od koroškega plesa pod lipo preko gorenjske junaška in doienjskih ribniških pesmi pa do belokranjskega »Jurja«, od panonskih splavarjev, pa tja doli do goriških vinskih brd bomo slišali. — Zanimanje za ta koncert je tako veliko, da je do danes bilo že v naprej veliko vstopnie naročenih in rezerviranih. Zato opozarjamo občinstvo, da si vstopnice takoj preskrbi, ker bo v dneh kongresa ter velesejma gotovo velik naval in bodo kmalu razprodane. Predprodaja od danes naprej vsak dan od 8 do 18 v vratarjevi loži na univerzi. Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 4. jun. t. 1. ob 18 v mineraloški predavalnici naše univerze predavanje o temi: Aleš Ušeničnik in moderna filozofska problematika. — Predaval bo g. univ. prof. dr. France Veber. Predavanje se bo vršilo v proslavo 70-letnice Ale* ša Ušeničnika. — Vstop prost. — Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Motociklisti avtokluba prirede za Binkošti dvodnevni skupni izlet v Trst in Benetke. Izlet se bo vršil v dveh skupinah; prva odpotuje v soboto ob 15, druga v nedeljo ob & Sestanek obeh skupin bo v nedeljo ob 11 v Trstu pred hotelom Europa. Zbirališče in odhod bo izpred kavarne Zvezda, Kongresni trg 1. Člani avtomobilisti in prijatelji kluba dobrodošli. Interesenti naj se do četrtka zvečer prijavijo tajništvo Avtokluba, kjer dobe tudi ostale informacije. Zasavsko okroije ZF0 ima danes ob 8 zvečer v Rokodelskem domu tretji okrožni sestanek. Udeležba za vbo člane vseh odsekov okrožja obvezna. Na sporedu je predavanje g. inž. Sodje. Dela slavnih danajskih skladateljev Straussov so visoke umetniške vrednosti in to predvsem zaradi originalnosti in lepote njihovih melodij. Velik del njegovih valčkov in drugih skladb je postal splošna last celega sveta, povsod se ta dela igrajo In vedno z največjim uspehom. Originalno interpretacijo teh del, kakor morda še nikoli, bomo slišali v petek zvečer na simfoničnem koncertu v veliki Unionski dvorani. Slavni nemški dirigent Johann Strauss, potomec dunajske Straussove rodbine, nam izvaja celo vrsto del kralja valčkov, Johanna Straussa s simfoničnim orkestrom belgrajske kr. garde. Na koncert, ki bo dogodek svoje vrste, opozarjamo in vabimo. Predprodaja vstopnic je na blagajni kina Union. Pevski zbor bolgarskih ielezničarjev iz Rusa na Donavi koncertira na hinkoštno nedeljo, dno o. junija ob pol 11 v veliki dvorani Filharmonije. Bratski bolgarski pevski zbor šteje 70 članov in ie mešam zbor, kar je prava Izjema pri bratih Bolgarih, ki imajo večinoma skoraj izključno le moške zbore. Zbor je prav dober in nam bo zapel vrsto svojih umetnih in narodnih pesmi. Dirigent zbora je Marin Nikolov. Vstopnice bo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Llublltosk« cMaHit DRAMA — Začetek ob 20. Sreda, 1. junija: >Lopovščine<. Red A. Četrtek, 2. junija: »Izpit za življenje«, Rad B. Petek, 3. junija: Zaprto. Sobota, 4. junija: >2enitev. Rred A. OPERA. — Začetek ob 20. Sreda, 1. junija: »Manon Lescaut«, Red Sreda. Četrtek, 2, junija: »Lucia di Lanunermoor«. Ren Četrtek. Gostujeta gdč. Zupevčev« in g. Gostič. Petek, 3. junija: Zaprto. Sobota, 4. junija: »Gioconda«. Premiera. Premierski abonma. , Y s£,edo: Šnuderlovi skeči: »Lopovščine« za red.'A.' T o sodobno zajeto delo nam pokaže na zanimiv in napet način človeka, ki si pridobi srečo na ta način, da se pregreši zoper postavo. Avtor je označil v svojem delu relativnost in dvoličnost vsakega dejanja. Igrajo: Danilova, Bratina in Jan Keziser: Bratko Krett. Inscenator: Valo Bratina. V četrtek: škvarkinova tridejanska komedija jf11 *?* .flvlje,njff za red B- Igra spada med redko število del, ki zadovoljijo gledalca z osnovno idejo, izpeljavo, obliko in interpretacijo. V glavnih vlogah: Skrbinšek, Nablocka, Vida Juvanova, Stupica, Jan in Sever. Opozarjamo na premiero Ponchiellijeve opero >Giocondac, ki bo 4. junija za Premierski abon-tna.' Dramatična vsebina dejanja, je podlaga za genialno zasnovano muzikalno stran dela. Poseben dogodek bo gostovanje basista Schiflrer-Navigina X„?a1rtliI inkvizitorja. Naslovno partijo bo pela Oljdekopova, Lauro Kogejeva, Giocondino mater Španova, Nnza Franci in Barnabo Janko. Dirigent; ravnatelj Polič. Režiser: prof. šest. T’”'’"’™ IMUi ■ ■ : ;■ : švi?- Življenje piše romane Usoda dvaindvajsetletne Helene je prava pravcata pravljica, ki jo zamore sestaviti 6arao življenje s svojo neskončno fantazijo. Bilo je leta 1916. V varšavskih ulicah se je večerilo, pihal je ledenomrzel veter in ljudje so tesno zaviti v suknje po najkrajših poteh hoteli domov. Nihče ni opazil blede, slabo oblečene deklice, ki je z opotekajočimi koraki stopala mimo razkošno razsvetljenih izložb'. Od časa do časa je skrbno pogledala malega otroka, ki ga je nosila na svojih rokah, zavitega v raztrgane cunje. Srce se ji je krčilo od bolečine in njene od mraza po-sinele ustnice so mrmrale nerazumljive ljubkujoče besede. Nekaj minut kasneje se je mlada mati ustavila pred vrati velike palače. Boječe in previdno se je ozrla po ulici in položila malo, toplo culico iz svojega naročja v temačno vežo; nato je stekla, kakor so jo mogle nositi utrujene noge. Solze so ji zalivale obraz: svojega otroka je zaupala tujemu usmiljenju. Kaj pa naj bi sicer napravila z ubogim črvičkom? To mlado dekle iz Lublina, ki je bila že tedne in tedne na lovu za skorjico kruha, si pač ni mogla pomagati drugače. Tuji otrok Malega jokajočega otročička je našla v veži vratarjeva žena. Vzela ga je k sebi, drugi dan pa ga je oddala v najdenišnici. Med cunjami, v katere je bilo dete zavito, 60 našli pismo: »Ne mislite nič slabega o meni. Ljubim svojega otroka nad vse, toda preživeti ga ne morem. Bodite dobri in ljubeznivi z njim. Nesrečna mati.« Malo punčko so krstili za Heleno in jo v sirotišnici vzgojili. Zrasla je v veliko, srčkano dekle. Dali so jo v gospodinjsko šolo, kjer se je pripravila za svoj bodoči poklic. Po dovršeni šoli je prišla v neko staro varšavsko patricijsko družino. Mlado dekle ni imelo nikogar, ki bi se zanjo zanimal in mnogokrat je žalostna mislila na svoj mater, katere ni nikoli poznala. Uboga gospodinjska pomočnica ni mogla niti slutiti, kako čudno življenjsko pot je medtem hodila njena mati. Do konca svetovne vojne je stradala v poljski prestolnici. Nekega dne pa je prejela pismo, ki je bilo nekaj mesecev poprej odposlano iz južne Afrike. Nek sorodnik, ki je že dolgo časa bival v Johannesburgu, 6e je zanimal za njeno usodo in jo obenem povabil k sebi v južno Afriko. Mati je kmalu res zapustila svojo domovino in odšla v novo, nepoznao deželo. Materi se nasmeje sreča Usoda, ki je materi prizadela toliko težkih dni 3n hudih preizkušenj, ji je sedaj postala naklonjena, Hitro se je vživela v nove razmere in si našla dobro službo. Kmalu potem se je spoznala z nekim tamkajšnjim milijonarjem, kateremu je mlada Poljakinja tako ugajala, da jo je zaprosil za roko. Iz zapuščenega, sestradanega dekleta je čez noč postala ena najbogatejših in zavidanja vrednih gospa južne Afrike. Toda kljub razkošnemu blagostanju in bogastvu jo je obdajal občutek samote in čutila se je nesrečno. Neprestano jo je mučilo hrepenenje po otroku, ki ga je prepustila neznani usodi. Več kot dvajset let je nosila s seboj skrivnost svoje pre- teklosti. Rada bi se zaupala svojemu soprogu, toda vedno ji je zmanjkalo poguma. Naposled pa je postala njena duševna bolečina tako velika, da se je spovedala svojemu soprogu in mu zaupala svoj mladostni greh. Njen mož je bil sicer strog moralist, toda nesrečna mati je našla v njem človeka, ki jo je razumel. Njena prva misel je bila najti svojega otroka. Milijonarjeva soproga iz Johannesburga se je odpeljala v Varšavo, da bi poiskala svojo izgubljeno hčer. Po dolgem, napornem iskanju je končno našla sled za svojim otrokom. V sirotišnici je izvedela sedanje Helenino bivališče... Toda še v zadnjem trenutku je morala uboga mati krotiti svojo nestrpnost. Policija je točno pregledala njene dokumente, boječ se, da ne bi Helena padla v roke kakim trgovcem z belim blagom. Ko je bila slednjič odstranjena tudi ta zadnja ovira, je gospa iz južne Afrike po dvaindvajsetih letih objela svojo hčerko. Helena, uboga služkinja, sirota brez staršev, je čez noč postala otrok sreče; ni pa postala samo dedinja milijonov, usoda ji je poklonila tudi to, po čemer je tako srčno hrepenela dva in dvajset let: mater. Svet v velikem Največja vodna pokrita shramba na svetu je bila pred kratkim odprta na Dunaju v Živalskem vrtu. Ta podzemska jama ima ploščine 25.000 m* in obsega 140.000 ni*. Največji jez na svetu je v Ameriki, in sicer Boluderski jez, ki ima prostornine 3.9 milij. ni”, ki bo vzdržal 37 milij. m3 vode. Letos še otvor-jeni in dokončani jez Grand-Coulee ob reki Co-lumbiji v USA bo imel prostornine 10.3 milij. m3 in bo vzdržal 45 milij. m3 vode. Dolg bo 1420 m in bo tri in polkrat večji kakor prej omenjeni jez. Največja silotvorna naprava bo ravno tako na Grand-Coulee jezu in bo dajala 2.7 milij. k. sil. Največje letališče na svetu bo kmalu dokončano v Nemčiji v Tempelhofu. Največji svetilnik je na otoku Quessant na zapadni obali Bretonije. Stolp je visok 40 m in bo imel svetilni«) 12 m visoko. Sama leča bo izžarevala žarke z močjo 500 milijonov sveč. Najvišji dimnik je na Koreji v topilnici zlata. Zgrajen je bil leta 1937 in je visok 182 m. 60 krat zaman čez morje V Newyorku živi ugleden gospod, ki je s 15. letom skušal priti iz Anglije v Ameriko. Skril se je na neko ladjo, pa so ga v Newyorku odkrili in poslali nazaj. Kmalu je poskus ponovil in zopet imel smolo. Toda ni se dal ugnati. V desetih letih je 30-krat poskusil stopiti na ameriška tla in vseh 30-krat so ga zasačili in poslali nazaj. Dosegel pa je toliko s svojo vztrajnostjo, da so začeli o njem • pisati časopisi in se zanj zavzemati vplivne osebnosti. Neka bogata vdova je plačala zanj potrebno vsoto in mu omogočila zmagoslavni vstop v toliko zaželjeno deželo, ki je bila silno ponosna na to, da se kdo tako neugnano puli zanjo. , • Japonski vojaki s strojnicami pred kitajskimi postojankami v Sičavu. Obmejno češko mesto Heb (Eger), ki je središče sudetskih Nemcev S kopjem na jaguarfa Lov z modernim orožjem je že danes tujsko-prometna priložnost, medtem ko je lov s preprostim orožjem samo še značilnost lova preprostih narodov, n. pr. Indijancev. Če gre danes Američan na lov, si zaradi svojega ogromnega denarja lahko privošči prav svojevrsten lov, ki je brez vsake nevarnosti. Udobno sedi na velikem slonu in strelja to. kar mu gonjači priženejo pred puško. Ko 6edi zvečer po lovu pri kozarcu wi-skija, razmišlja in ugotavlja: tak lov sem si predstavljal nekoliko nevarnejši, pa ni temu tako. Z ostjo na lov Tako pripoveduje Nemec Roeder, kako je srečal v Braziliji pravega lovca na jaguarje, ki mu je bilo ime Saša Siemel. Braziljci pravijo jaguarju el tigre, ki tehta doraščen do 160 kg in je ravno tako nevaren kakor tiger. Siemel je poklicni lovec na jaguarje. Ne gre na lov s puško, pač pa z dva metra dolgim kopjem, ki ima na koncu pritrjeno rezilo, ostro kakor britva. On sam pripoveduje, zakaj je začel iia tak nevaren način loviti. Neki Indijanec ga je napotil na ta način. Dane« se poslužuje puške samo v redkih prilikah. Očividec pripoveduje: Nekega dne me je Saša povabil, da sem Sel z njim na lov. Ko sem hotel vzeti puško s seboj, mi je dejal: »Pustite to doma, saj vam ne bo nič koristila.« — Spremljali so nas trije zvesti psi skozi pragozd. Po treh urah smo prišli na sled in v pol ure je že vodilni pes javil. Sli smo previdno v smer, kjer so psi lajali. Saša je šel pred menoj z dvignjenim kopjem. Že smo slišali godrnjanje razkačene živali. Tiger je pred nama Molčala sva. Moj lovec se je nagnil in mi dal z roko znamenje, naj mu sledim. Šla sva okoli nekega drevesa, kar sva zagledala na drevesu vsega jeznega in besnega jaguarja. Obstal sem. On pa se je bližal vedno bolj srditi in go* drnjajoči živali, psi so lajali. Nenadoma je jaguar skočil in se pognal proti napadalcu. Lovec je bil na to pripravljen. Ze je dvignil kopje in v hipu porinil ost v žrelo besneči živali. Jaguar še ni poginil, treba ga je bilo končati do konca. Žival se je branila in hotela napasti, vrgla je nekajkrat lovca na tla, toda nič ni pomagal noben odpor, kajti kopje je vedno bolj rinilo v prsa. Mrtvi pomagajo živim Zadnja leta je zdravilstvo odkrilo nove načine, ki omogočajo čudovita ozdravljenja. Doslej so prenašali kri samo iz živega človeka na živega. Sedaj pa je mogoče ohraniti kri mrtveca še toliko časa »pri življenju«, da jo lahko prenesejo v telo žive-gaga. Tako imajo po nekaterih bolnišnicah pravcate zaloge krvi za primere izkrvavljenja. Dognali so tudi, da razni deli človeškega telesa po izdihu duše »žive« še nekaj časa svoje lastno življenje. Oči n. pr. žive še 30 minut po smrti; mišice v rokah in nogah 4 ure, kosti 3 dni, koža celo 5 dni. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da je čisto ®ogoče jetra in ledvice mrtvecev brez škode vcepiti živečim, če njihova več ne delujejo v redu. Glavno je seveda, da so izposojeni deli zdravi; da ni oni umrl zaradi bolezni na ijjih. Najdaljša avtomobilska cesta na svetu Najdaljša avtomobilska cesta na svetu bo ona, ki bo zgotovljena v petih letih, to je pan-anieriška cesta, ki bo potekala ob poldnevniku med Severno in Južno Ameriko. Dolga bo 28.000 km in je je do danes že gotove 15.000 km. Njena pot teče skozi 15 držav Srednje in Južne Amerike. Poteka pa skozi džungle in pragozde, potrebno je bilo tudi, da so naredili mnogo predorov. Najmočnejše lokomotive v Evropi Najmočnejše lokomotive v Evropi ima Švica. Gotthardske lokomotive vlečejo vlake s težo 1400 ton pri vzpetini 28 stopinj. Ena teh lokomotiv inia 8800 konjskih sil in so dolge 32 m. Težke pa so 246 ton in imajo hitrost 120 km na uro. V gradnji pa so nove električne lokomotive, ki bodo imele 12.500 konjskih sil, dolge bodo 35 m in težke 276 ton. Največja hitrost bo 130 km na uro. Kje je Amelija Earhardt? Svetovno znana letalka, ki je na svojem poletu okrog sveta izginila nekje v Tihem oceanu in pri iskanju katere so toliko žrtvovali, še vedno ni po* zabljena. Neki filmski operater je šel posnemat slike za 6voj film na Malajsko otočje in zvedel pr) otočanih, da v teh krajih divjajo neki skrivnostni zračni tokovi, ki z nepremagljivo silo vlečejo stvari k zemlji. Tako se je večkrat zgodilo, da so taki tokovi zajeli ptice in jih potegnili v morje, odkoder se niso mogle rešiti. Zato so začeli misliti, da bodo morda v teh tokovih našli tudi ključ skrivnostnega izginotja uboge letalke in njenega spremljevalca. Programi Radio Ljubljana Sreda, 7. junija: 12 Wurliškc orgle in havajsko kitare (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Valčki, polke In koračnice (plošče) — 14 Napdvedi — 18 Mladinska ura: Junij v naravi (g. Mirosav Zor) — 18.20 Cvetke v glasbenih slikah (plošče) — 18.40 Dolenjska mesta v dobi narodnega prebujenja (g. prof. Jaiii ko Jarc) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani — V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) —? V II. odmoru: Napovedi, poročila. Orugi programi Sreda, J. junija: Belgrad: 30 Nar. pe.mi, 30.30 Ha-mor, 21.30 Schubertove pesmi poje Cvejič, 22.20 Vladi-gerove klavirske skladbe — Zagreb: 31) Ljubljana — Praga: lS.'i5 Itadijski film, 20.it Opera — Vaišava: 19.80 Zab. konc., 31.10 Chopinove skladbe, 23 Ork. konc. — Sofija: 19.30 Klavir, 22 Lahka gl. — Budimpešta: 19.30 Opora. 22.30 Ork. konc. — Trst-Milan: 17.15 Klavir, 21 Rossinijeva opera zelo skromno službo pisarja, ki mora pustiti, da ga njegov gospodar notar porabi za najrazličnejše drobnarije. Ker pa v Bresciji nisem bil dosti na boljšem in se vam ni zdelo za malo biti s svojo materjo v njoji družbi, se vam bom tudi tukaj bolj zaupljivo približal, predvsem mi morate povedati, kako se godi blagi gospe, katere častitljivo podobo, njeno ginljivo ljubezen do vas in njeno veliko dobrotljivost naprara meni še zdaj nosim v najbolj živem spominu.« Mladenič se je zresnil in vzdihnil. »Stopiva v mojo sobo,« je dejal. »Ondi bova zaupljiveje govorila.« Andrea mu je sledil in prvi pogled, s katerim se je ozrl po prijetni sobi, je obvisel na veliki pastelni sliki, ki je visela nad pisalno mizo. Spoznal je lesketajoče se oči in bogate lase Leonorine. Vsa zapeljiva mehkost mladosti in objestnosti se je odražala s teh smehljajočih se ustnic. Mladenič je porinil dva stola k oknu, s katerega se je nudil razgled na precej široki kanal, na slikoviti most in na korno stran stare Cerkve med hišami. »Pridite,« je dejal, »in kar po domače se naredite. Naj dam prinesti vino ali sladoled. Pa saj ne slišite. V to nesrečno podobo ste zaverovani. Veste, koga predstavlja? Poznate vzorec, čigar bleda senca je komaj? Pa, kateri Benečan je ne bi poznal! Ničesar mi ne pravite o tej ženski, Vse-vem, kar pripovedujejo o njej, in vse verjamem in vendar vas popolnoma resno zagotavljam, da bi tudi vi ne mislili na vse to, ko bi stali pred njo, temveč bi samo Boga zahvalili, če bi vam bilo dano vsaj malo ohraniti mirno kri.« »Je ta slika vaša last?« je vprašal Andrea po kratkem premoru. »Ni; nekdo srečnejši jo je imel: lep in mlad Benečan, ki je bil, kot mi je sama priznala, njen malik. Neprevidnež pa se je spozabil, da je sklenil z menoj prijateljstvo. Za ta prestopek dela pokoro v pregnanstvu, m o j a kazen je pa ta, da mi je zapustil to sliko in da sem videl oči originala, ki so jokala za njim.« Medtem ko je to pripovedoval, je stal pred sliko in jo ogledoval s sanjavo otožnim pogledom. Andrea ga je opazoval z najglobljim sočutjem. Ni bil lep ta njegov obraz, le zanimiv zaradi prepletanja mladeniško svežih potez z moško resnostjo in ognjevito igro njegovih izrazov. Tudi iz kretenj sloke postave sta se očitala plemstvo in energija. Andreu je nehote ušel vzklik: »Vi, tudi vi da morate ljubiti to žensko, ki vas je tako malo vredna!« »Ljubiti?« je odvrnil Nemec s čudno mračnim glasom. »Kdo vam pa pravi, da jo ljubim, tako kot sem ljubil nekoč v Nemčiji in ki je edino vredno imena? Recite mi raje, da me je obsedla, da z jokom in stokom nosim njen jarem in verjemite mi, če vam priznam, da me je 6ram te slabosti, a vendar neizmerno uživam v njej. Nisem vedel poprej, kako ničeva je vsa zemeljska slast proti občutku, da si pustiš raniti tilnik s prostovoljno naloženim jarmom in da si zmožen poteptati ves moški ponos za en sam nasmešek takihle oči.« Obraz mu je pordel; šele zdaj je opazil, da Andrea že davno več ne gleda slik c, a ga zelo zaskrbljeno posluša. »Dolgočasim vas,« je dejal Rosenberg, »govoriva o čem drugem! Kako ste se imeli medtem? Zakaj ste odšli iz Brescije?« »Še nič mi niste povedali o svoji materi,« je namignil Andrea, »Kakšna gospa! Največji tujec čuti, da jo mora spoštovati kot mater.« »Govorite dalje,« 'je dejal oni. »Morda me bodo vaše besede osvobodile zlega časa, ki sem mu zapadel tukaj. Ni treba, da mi poveste kaj novega. Toda to, da od vas slišim, kakšna mati je in kakšnega nehvaležneža si je vzgojila z menoj, me bo morda spet pripravilo k svoji dolžnosti. Boste verjeli, da sem dobil od nje že tretje pismo, v katerem me roti, naj zapustim Benetke in pridem k njej na Dunaj. Sanja, da mi tu grozi nevarnost. Največjega, čemur sem zapadel tukaj, pa ne sluti; in vendar me ne zadržuje nič drugega kot ženska, ki bi se je za vse na svetu ne upal privesti v njeno čisto bližini. — Pa nič,« je nadaljeval, »da si ne bom preveč jemal k srcu: v resnici bi se mi težko posrečilo v tem trenutku izposlovati si dopust. Moj šef, grof, bi ugovarjal, češ da me ne more pogrešati, in prav zdajle je dosti takih opravil, ki bi bila njemu samemu težavna. Saj dobro ve6le, da smo tukaj neljubi gosti. Ne marajo se ozreti tja, odkoder bi utegnila groziti resnična nevarnost, temveč se pitajo s predsodkom, da ima sila, ki jo zastopamo, svoje prste pri vseh sovražnostih, ki se v Benetkah odigravajo. Celo tako daleč so šli, da so nam naprtili odgovornost za Venierjev umor, za dejanje, ki ga prav tako obsojam iz dna svoje duše, kot imam njegove povzročitelje za kratkovidne politike. — Le povejte vi sami, dragi prijatelj,« je nadaljeval z nebrzdano vnemo, bržkone z namenom, da bi si pridobil v Benetkah enega zagovornika več, »le povejte, če količkaj kaže, da bi dosegli cilj, to je zrušitev tribunala, na tak zločinski način. Pustiva moralno stran za trenutek pri miru: ali si je sploh mogoče misliti, da bi ostala tako široko razpredena zarota tukaj, v Benetkah, tako dolgo skrita, kot bi morala, če bi hotela doseči oplašenje?« »Težko,« je mimo odgovoril Andrea. »Kar vedo trije Benečani, ve tudi Svet desetih. Tera bolj čudno, da je tokrat tako slabo poučen.« »In zdaj denite, da bi se zarotnikom le posrečilo, kar žele, da bi inkvizitorje, na kar pa ni mi* •liti, kljub skrivnostnosti, ki jih obdaja, umorili dru-Žega za drugim in da bi ne bilo moči na vse zadnje dobiti nikogar, ki bi tvegal svoje življenje za tako nevarno čast — kaj bi dosegli s tem? Aristokracija s tako nevarno organizacijo kot je beneška, potrebuje za svoj obstoj in varnost pred grozečim navalom ljudske volje kar moči krepkega jeza neprestane diktature, ki bi se morala vedno znova ponavljati v blažji ali strožji obliki. Kje pa so ele-1Z katerih bi se lahko izoblikovala prava republika s svobodnimi uredbami? Pri va6 imate kasto, ki zapoveduje, in drugo, ki se ji zapoveduje, na stotine 6uverenov in na tisoče podložnikov. Kje so pa meščani, brez katerih je svobodno meščansko življenje nesmisel? Vaši nobili so poskrbeli zato, da sc mali človek nikdar ni povzpel do meščanske zavednosti, do čuta odgovornosti in pravega, resničnega žrtvovanja za velike stvari. Plebejcem niso dovolili, da bi se brigali za državne interese. Ker pa je vlada osemstotih tiranov preveč neokretna, needina in blebetava, da bi si v tujini ali doma mogla pridobiti mogočen ugled, so ti gospodje raje usužnjili sami sebe in se sklonili pod jarem neodgovornega triumvirata, ki je izšel vsaj i* njihove srede. Rajši so videli, da so njihovi lastni člani brez zakona in pravice padali kot žrtve tern*1 troglavemu maliku, kot pa da bi živeli pod okriljein pravic in zakonov, ki bi jih bili zenačili z ljudstvom.« »To govorite o stvareh, kakršne so zdaj,« |c vpadel Andrea. »Pa je treba, da ostanejo tako?« Naročajte Slovenski dom! »Slovemki dom« izhaja »Mih delavnih oh II Mesetna aarofntna I* Din, ca lonOTutn n Din llrednifthroi Kopitarjeva allra h/lil telefon «001 do 100« Upravai Konltarlrra ulica * Za JoiwUrraa«ltc tfckamo * Ljubljani, K če* izdajatelji Ivan Rakarec. Uredniki Jože Kottfek