SMOMone ta Bbbonsnmto postale
Pmzo - Cena Ur 0.40
Štev. 132.
UkliaCna pooblaščen ka n oglalevanje italijanskega ta tujega
F L/jubljftni, v sobotoj 13. junija 1942-X.X,
Leto VII.
Coaceaatoaarta eacluatra pet ta pvbttUclU (U proreniaua ttaUaaa cd esterai ilnlona fnbbUdti ttallaaa tl 1> Milana.
| Urednlttva la apravai loplttrlcva 0. Ljubljana. |
| ftedazlone. Ammlnistraalone; kopitar Jera 1 Lnbiana =
Veliki uspehi ofenzive v Marmariki
Namen italijanskega in nemškega napada, kronanega z osvojitvijo Bir Hacheima, je bil, preprečiti angleške
priprave za veliko ofenzivo — Velik plen v zadnjih dneh boja
Uradno vojno poročilo št. 742 pravi:
Postojanko Bir Hacheiin, mogočno organizirano in trdovratno branjeno, sla italijanska in nemška motorizirana pehota včeraj zjutraj v naskoku zavzeli in osvojili. Napad jo pripravljal osredotočen ogenj topništva in so ga podpirali skupinski nastopi mogočnih letalskih oddelkov. Število ujetnikov presega 2000. Velik je plen, ki vsebuje veliko topov in sredstev, povečini nedotaknjenih. Na prizorišču boja so v kratkem času našteli nad 1000 trupel sovražnikov. Skromen del posadke, ki so ga v glavnem sestavljali francoski uporniki, je iskal izhoda v begu. Ker so ga pa brez oddiha tolkli osni bombniki, jo imel nadlnje, zelo hude izgubo v ljudeh in v blagu.
Divizija »Ariete« je severno od Bir Hacheima strla sunek angleških oklepnih sil. Njeno topništvo je z izredno uspešnim in natančnim ognjem, ki se je začel iz prav majhne oddaljenosti, izjavljalo poseg sovražnikovih tankov, ki so bili povečini uničeni.
Tudi nad nasprotnikovim zaledjem je delovalo letalstvo ter v znatnih količinah zažigalo ali poškodovalo oklepne avtomobile ter preskrbovalna vozila. Nemški lovci so v boju zbili pet angleških letal.
Na Sredozemskem inorju smo izgubili en rušilec, ki je bil potopljen zaradi sovražnikovega Neka druga enota iste mere je bila potopljena, ker je trčila na blodečo mino. Dobršen del posadke je bil rešen. Rodbine so bile obveščene. Število mrtvih med sovražnikovim napadom na Taront je naraslo od 20 na 41.
i Nekaj bomb, vrženih nocoj na okolico Taren-ta ni povzročilo ne škode ne izgub.	.
Rim, 13. junija, s. Napadu, ki so ga osni oddei-• ki zabeli v Marmariki opoldne 26. maja, je sovražnikova propaganda izvolila, kaKor ponavadi, pripisovati kar najobsežnejše in kar najbolj oddaljene cilje, tako glede prostora kakor glede časa. Angte-ško-ameriška domišljija ni govorila samo o nastopu proti trdnjavi Tobruk, temveč celo o ofenziva proti Sueškemu prekopu in potem o pohodu po dolini Nila.	....
Toda resnico glede ciljev tega napada je kaj lahko ugotoviti. Prizadetim našim višjim poveljstvom so prihajale vedno trajnejše in točne j še novice o živih angleških pripravah za nastope velikega obsega v Cirenajki. Tajk načrt ni mogel nikogar presenetiti, kdor se Je zavedal, da se nasprotnikovo poveljstvo gotovo ni odreklo namenu, da se bo maščevalo za poraz, ki ga je doživelo v januarju,
ko je bila po bliskoviti in neubranljivi protiofenzivi osnih čet v kratkih tednih zavzeta spet vsa Cirenajka, katero so Angleži osvojili za tako drago ceno. Tudi letni čas ni mogel biti nepremagljiva ovira, kakor ponavlja londonski radio. Treba je omeniti, da so pred letom dni, natanko 15. junija, angleške oklepne skupine ter pehotni oddelki krenili v napad, osamili naši glavni postojanki Halfajo in Sollum ter se skušali razliti v Cirenajko. Ta vmesna poletna ofenziva, ki so jo izvedli med dvema jesenskima v letu 1940—1941, je imela z njima skupen negativni uspeh, pokazala pa je, da tudi v največji vročini angleškemu poveljstvu ni tuja misel za poskus nastopov v velikem obsegu.
V letošnjem nasprotnikovem načrtu torej ni bilo nič neverjetnega. Docela so ga pa potrdile tudi listine, ki so jih dobili generali in višji častniki pri ujetnikih. Lahko dodamo še, da so pričakovali, da bo poleg angleške VIII. armade stopila \ boj še nova velika oklepna enota, ki se pripravlja v pokrajini ob ustju Nila. Ti armadi naj bi sprožili napad, katerega začetek je hil določen za prve dni julija.
V teh okoliščinah so sile osi hotele prehiteti nasprotnika v izberi časa. Italijanska in nemška
uradna poročila že od prvega dne niso zamolčevala, kako trd — kar 60 sicer tudi vedeli vnaprej — je boj proti sovražniku, ki se je vgnezdil za obrambo na mogočno urejenem ozemlju, kjer je bil oskrbljen z obilnimi oklepnimi sredstvi ter so ga zlasti po kopnem preskrbovali v izobilju s četami in blagom.
Še enkrat so odlične maneverske lastnosti poveljstev in čet ter kakovost našega vojnega materiala omogočile doseči vrsto, znatnih uspehov. Številni plen — čez 12.000 ujetnikov, med njimi en admiral in več generalov, okoli 600 vozil, tankov in oklepnih avtomobilov, skoraj 300 topov različnih mer in vrst, veliko stotin tovornih avtomobilov, vse to priča o pomenu doseženih uspehov.
Boji pri God el Ualebu in nato boji okoli El Adema so bleščeča bojevniška dejanja, med katerimi so bile obkoljene in uničene pomembne skupine sovražnikovih sil. Tem stvarnim uspehom je treba prišteti še najvažnejšega: pri Bir Hacheimu.
Čeprav se bitka še nadaljuje, je vendar dovoljeno že zdaj trditi, da so odločilni uspehi v tej bitki bili že doseženi: sovražnikov načrt smo pre-vrgli, njegovo razporeditev zmešali ter Angležem prizadeli kar se da velike izgube v ljudeh in blagu.
Nemško vojno poročilo
Velik nemški napad vzhodno od Harkova
Vsi dosedanji nastopi v južni Rusiji še nimajo nič skupnega
Hitlerjev glavni stan, 13. jun. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Pred Sebastopolom je po srditih napadih na številne utrdbe bilo osvojeno novo ozemlje. Ponovni sovražni protinapadi so se izjalovili s hudimi izgubami. Skupine bojnih letal so nadaljevale s hudim napadom na globoko razčlenjene utrdbe.
Na ostalem vzhodnem bojišču je prišlo do zmagovitega napada naših čet, ki je zavzel velik obseg vzhodno od Harkova.
Na bojiSfiu pri Volhovu so spodleteli mnogi sovjetski napadi.
V Severni Afriki je bilo v bojih okrog trdnjave Bir Hacheim zajetih več ko 2000 ujetnfkov.
Nemško stališče do pogodbe med Anglijo in Rusijo
»Za ustanovitev drugega bojišča v Evropi je treba v prvi vrsti
privoljenja — Nemčije!«
Berlin, 13. junija, s. Glede nove angleško-so-vjetske pogodbe je neki nemški politični razlagalec izjavil tole: Za Nemčijo je ta pogodba dogovor zaradi nevarnih okoliščin, ki dokazuje, v kako pogubnem položaju je Sovjetska zveza v političnem in vojaškem oziru. Hoteli so po opičje posnemati velika srečanja voditeljev držav Osi im vso stvar prikriti. A da je bil Molotov v Londonu in Wa-shingtonu, ni biia za Rim in Berlin nobena skrivnost.” S 6vojim prikrivanjem so hoteli spraviti ves svet v začudenje. V resnici pa ni v pogodbi nič drugega, kakor kar je bilo sklenjeno že 12. julija leta 1941. V sedanji dvajsetletni pogodbi je nova samo ena točka, v kateri je bistvo vse zadeve: to je 5. člen, ki zavezuje obe državi, da po vojni ne bosta iskali osvojitev ozemelj in da se ne bosta vtikali v notranjo politiko drugih držav.
Moskva se je 1. 1939. pri pogajanjih med Ribbentropom in Molotovim zavezala, da bo svoj vpliv
na baltske države omejila le na gospodarsko izmenjavo, a da se bo vzdržala vsakega političnega vmešavanja. Dvajset dni nato je že prelomila obljubo. Prav tako je storila glede južne Evrope in Besarabije. Zato ta nova pogodba ne pomeni prav nič. Nikogar ni v Evropi, ki bi zaupal moskovskim obljubam.
Glede ustanovitve drugega bojišča je precej značilno, da dogovor ni prišel v pogodbo. Molotov je moral nastopiti s hudimi grožnjami, če bi angleška pomoč ne hotela biti izdatna. Tako imenovani napad s tisoč letali na Koln je bil uprizorjen za Molotova. Vesela novica naj bi bila za Stalina, ki je bil v skrbeh, ali se je Molotovu kaj posrečilo ali ne. Govornik je zaključil, da morata pri ustvaritvi drugega bojišča biti dva. Sovražniki so pozabili, da je treba za to privoljenja Nemčije, ki ne bo nikdar dovolila, da bi se drugo bojišče uresničilo.
Pogodba o tesnejšem gospodarskem sodelovanju med Romunijo in Nemčijo v vojnem času
Bukarešta, 13. junija, e. Smoči je bilo. izdano naslednje uradno poročilo: V zadnjih tednih so potekala in bila končana med nemško in romunsko vlado gospodarska pogajanja. Njih glavni namen je bil, poglobiti gospodarsko sodelovanje v vojnem času ter zagotoviti, da bosta Romunija in Nemčija dali na raapolago druga drugi, kolikor se bo le dalo orožja in surovin, ki so potrebne za skupno vojskovanje. Določeno je bilo od obeh strani, cim*
bolj povečati dobave. Razgovore sta imela nemški pooblaščeni minister Clodius ter romunski podpredsednik vlade prof. Antonescu. Istočasno se jima je ponudila prilika, da sta prijateljsko in v duhu medsebojnega zaupanja, ki označuje odno-šaje med obema zavezniškima državama, razpravljati o vseh gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo v enaki meri Nemčijo in Romunijo.
Podaljšanje obsednega stanja v turških obmejnih pokrajinah
Ankara, 13. junija 6. Turška velika narodna skupščina je včeraj podaljšala dosedanje obsedno stanje v obmejnih okrožjih za novo dobo šestih mesecev, t. j. od 23. junija do 23. decembra.
Razprave o obvezni vojaški službi Kanadčanov izven kanadskih meja
Buenos Aires, 13. junija, s. V kanadski poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o zakonskem osnutku glede obvezne vojaške službe. Spričo hude opozicije je bil ministrski predsednik prisiljen izjavita, da verjetno ne bo potrebna odobritev zakona, ki se nanaša na obvezno vojaško službo izven državnih meji.
Zahtevajte povsod naš list!
Strah pred osnimi podmornicami na kalifornijski obali
Stockholm, 12. junija. AS. »Dagera Niheter« je prejel od svojega newyorškega dopisnika poročilo, da po vseh morekih poteh, ki vodijo ob kalifornijski obali od San Francisca do Lo6 Angelesa križarijo oborožene podmornice. Ogledniška letala stalno krožijo nad obrežnimi vodami, kjer kljub temu Osne in japonske podmornice neovirano opravljajo svoje delo. Trgovske ladje 6i 6j>loh ne upajo na morje, oziroma plujejo tik ob obali, da bi 6e izognile napadov podmornic trojne zveze. Bližnje vasi ob obali so izselili, tako da so kraji in naselbine na obmorskem pa6u brez civilnega prebivalstva.
Podmornice so nepremagljive
Buenos Aires, 12. junija. AS. Severnoameriški mornariški minister Knox je o boju proti podmornicam izjavil, da doslej še niso mogli preprečiti podmomiške nevarnosti v ameriških vodah.
ki so bili po večini De Gaullovi pristaši. Zajeti ali uničeni so bili številni topovi ter več stotin motornh vozil. Sovražnik je imel zelo hude izgube.
V vzhodnem Sredozemlju je nemška podmornica pred palestinsko obalo potopila dve ladji s skupno 4000 tonami ter dve tovorni jadrnici. Druga večja ladja je bila poškodovana s torpedom.
Pri napadih nemških podmornic na močno zavarovano skupino ladij v vzhodnem Sredozemlju, o katerih je bilo javljeno že v vojnem poročilu 11. junija, je bila potopljena še ena prevozna 6000 tonska ladja.
Pri vznemirjevalnih poletih posameznih angleških bombnikov na nemško, dansko in holandsko obalo je bilo v pretekli noči sestreljenih troje sovražnih letal.
Pehotni polk pod poveljstvom kapetana Lo-renzena, ki ga je podpirala napadalna topniška baterija, se je z izrednim junaštvom prav posebno odlikoval v napadih pri Sebastopolu.
Narednik Steindatz je na vzhodnem bojišču dosegel svojo 95. letalsko zmago, poročnik Marseille pa je v Severni Afriki sestrelil štiri stroje in si s tem osvojil svojo 81. zmago.
Podmornica nadporočnika Heidmanna se je posebno izkazala pri napadih na skupino ladij v vzhodnem Sredozemlju.
Berlin, 13. junija, s. Listi poročajo, da je napad vzhodno od Harkova močno narastel. Po včerajšnjem vojnem poročilu .nemškega vrhovnega poveljstva izjavljajo v pristojnih vojaških krogih, da se utegne ta nastop silovito razvijati. Potek bitke daje mnogo zadovoljstva. Poudarjajo še, da tudi napadi v Donski kotlini čedalje bolj naraščajo. Čeprav pa so ti nastopi zavzeli že znatne mere, pomenijo dozdaj še zmeraj preureditev in izboljšanje nemških bojnih črt. Skratka, sedanji boji še nimajo nič skupnega s pričakovano veliko ofenzivo.
Berlin, 13. junija, s. Iz pristojnega vojaškega vira se je izvedelo, da so nemške čete v zadnjih bojih pred Sebastopolom osvojile novo ozemlje. Sovražnik je izkoristil številne prepade in številne zemeljske votline pred trdnjavo ter v njih zgradil silne trdnjavice, ki jih brani močno topništvo. Te sovražne postojanke ni moči uničita
Podtajnik fašistovske stranke na obisku v Messini
Rim, 13. junija, a. Podtajnik fašistične stranke Rava6io je v Messini poročal zveznim tajnikom pokrajin Sicilije in Kalabrije. Pojasnil jim je Du-cejevo izjavo na zborovanju v Beneški palači dne 26. maja. Nato je obiskal mesto Messino ter se posebno dolgo mudil v predelih, prizadetih po angleških bombnih napadih. Popoldne je šel v civilno in vojaško bolnišnico ter nesel vzajemnostne pozdrave stranke ranjencem, žrtvam zadnjih letalskih napadov. "Pred odhodom je obiskal tudi protiletalske baterije in se pogovarjal z vojaki iz protiletal ske milice.
drugače ko s topovi in metalci bomb. Zato je vi dez, da boji potekajo počasi in so zelo trdi. V pristaniškem predelu Sebastopola so bila zažgana skladišča gorica in streliva. Nemški lovci so napadli boljševiške lovce, ki so se tod spustili v obupne boje, ter sestrelili štiri nasprotna letala. Nemška bojna letala so tudi silovito obdelovala oskrbovalne zveze vzhodno od Harkova ter uničila mnogo motornih vozil in prevoznih sredstev. Nemški lovci so sestrelili dvajset sovražnih letal, samo pa so izgubili tri.
Ameriški bombniki prisiljeni pristati v Turčiji
Ankara, 13. junija s. Štirje ameriški bombniki so včeraj pristali v Turčiji, trije v Ankari, četrt! pa v okolic! Smirne. To 60 bombniki vrste »Douglas« s štirimi motorji. Ameriški letalci, 25 po številu, niso hoteli ničesar povedati o namenu njihovega prihoda, pač pa 60 rekli le to, da se mora njih poslanstvo izpolniti na Črnem morju. V turških vojaških krogih smatrajo, da naj bi ta ameriška letala pomagala braniti Seba6topol. Trije Štirimotorniki-ki 60 pristali v Ankari,. 60 nepoškodovani, dočim ima četrto letalo poškodovana dva motorja, na trupu pa se poznajo sledovi krogel 06nih lovcev. Dva ameriška častnika sta povedala, da 60 omenjena štiri ameriška letala preganjala sovražna letala. Častnike bodo pustili na svobodi pod častno besedo, da ne bodo ušli. člane posadk pa bodo internirali.
Nov posvet med Angleži in Indijci
Saigon, 12. junija. AS. K Karahi je nenadoma prispel vojvoda Gloucesterski kot zastopnik Jurija VI. in je sklical na posvet indijske politične voditelje.
Italijansko-nemška pogodba o izročanju krivcev
Rim, 13. junija, s. Zunanji minister grof Ga-leazzo Ciano, nemški veleposlanik v Rimu von Ma-ckensen, glavni ravnatelj nemškega ministrstva za pravosodje Schafer in prvi poslaniški svetnik v nemškem zunanjem ministrstvu Siedler so včeraj podpisali pogodbo, po kateri si bosta Nemčija in Italija v bodoče izročali krivce ter si v kazenskih zadevah šli druga drugi na roko.
Seznam žrtev pri angleških letalskih napadih na Tarent
Rim, 13. junija, s. Izdan je bil uradni seznam o žrtvah angleških letalskih napadov na Taranto v noči na 10. in na 11. junij. Seznam prinaša imena in družinske podatke žrtev. Iz njega je razvidno, da je bilo pri prvem napadu ubitih 41. ranjenih 10 oseb, pri drugem napadu pa ubitih 51 in ranjenih 5 oseb.
Vesti 13. junija
V japonskem poslaništvu v Rimu je bil včeraj velik sprejem na čast italijansko-japonskega društva. Sprejem je potekal v duhu odkritosrčnega prijateljstva z velikim zaveznikom na Daljnjem Vzhodu.
Včerajšnjega sprejema časnikarjev v nemškem zunanjem ministrstvu se je udeležil tudi indijski voditelj Chandra Bose. Časnikarjem je prebral izjavo o glavnih točkah svojega političnega, gospodarskega in socialnega programa ter izrekel upanje, da bo indijsko ljudstvo osvobojeno stoletnega angleškega jarma in bo konec koncev vendarle enkrat moglo živeti svobodno.
Ameriško pomorsko poveljstvo je po več kakor mesecu dni izdalo uradno poročilo, v katerem priznava, da je bila v bitki za Koralno morje izgubljena letalonosilka >Lexington< (33.000 ton).
Japonsko letalstvo je od 16. maja do 9. junija na Novi Gvineji sestrelilo 68 nasprotnikovih letal, 4 pa uničilo na tleh. Japonci so v tem času času izgubili 6 letal, pa še te zaradi tega, ker so se z vsem tovorom bomb vrgla na izbrane cilje.
Francoska vlada je izdala uradno poročilo o zadnji ministrski seji, na kateri so dolgo razpravljali o prehrani, zlasti o žitu, maščobah in o vinu.
Zaradi težav pri pomorskem prevozu bodo v Združenih državah v kratkem prisiljeni omejiti porabo kakava in čaja.
Zakon o ugotovitvi izvora pri premoženju državnih uradnikov v Turčiji je bil objavljen te dni. Po tem zakonu bodo morali drž. uradniki prijaviti vse imetje svoje rodbine, tudi vrednotnice^ dragulje in zlato ter navesti od kod premoženje. Zakon velja tudi za uradnike, ki so pustili službo pred 1. septembrom 1939 in bo veljal še pet let po koncu sedanjega izrednega stanja. Imetje, ki so si ga državni uradniki pridobili po 1. septembru 1939, bo zaseženo in krivci za vselej izključeni iz državnih služb.
Nekateri švicarski listi pišejo o vojaški pogodbi med Anglijo in Rusijo ter se vprašujejo, kako bodo tako napihnjeno novico sprejeli v drugih deželah. V nevtralnih državah, zlasti v Švici, vsej tej stvari dosti ne zaupajo, ker je Sovjetska zveza doslej še vedno ravnala prav nasprotno, kakor je pa obljubila. Zato ne gre niti po njeni preteklosti niti po njeni slasti po novih ozemljih, pa tudi ne po njeni ideologiji, da bi ji prisodili za bodočnost kaj iskrenosti.
Zaradi ugodnega razvoja pogajanj med Finsko in Nemčijo, bodo v kratkem vzpostavili redno trgovsko letalsko zvezo med Helsinkijem in Berlinom.
Dopisnik agencije Domei se je pogovarjal z dvema Japoncema, Sakurajem in Sumido, ki sta dolgo let živela v Evropi ter se zdaj vrnila domov. Pravila sta, da so japonski vstop v vojn oin japonske zmage v Italiji in Nemčiji zbudili prav živahno veselje. Dodala sta, da zlasti italijanski tisk objavlja vse novice iz Japonske in da	se italijanska	javnost	zani-
-ma za vse, kar je japonskega.
Za	proslavo dneva	mornaric? je prfišlo	v	Rim
zastopstvo nemških mornariških častnikov, podčastnikov in mornarjev. Na postaji so ' ga sprejeli italijanski mornarji z godbo.
Za	petletnico vojne	g Kitajsko, ki	se je	začela
7.	julija 1937, bo Japonska vlada izvedla odločno propagando, da prikaže Japoncem v pravi luči pomen tega boja. Med 1. in 7. julijem bo mnogo javnih zborovanj in proslav, opuščene pa bodo običajne vojaške parade.
Nad 40 let ljubljanske cestne železnice
Ljubljana, 11. junija. r .	leta 1900, ob prelomu stoletja, se je
Ljubljana že bližala po številu prebivalstva številki 40.000. Dobrih 80 let je minulo, odkar je stekla skozi Ljubljano južna železnica, ki je odvzela Ljubljančanom glavni zaslužek, namreč pri tranzitnem prometu med Prago, Dunajem in 1 riestejem. Ljubl jana si je v teh 50 letib druge polovice 19. stoletja le s težavo opomogla, zlasti ker jo je še- zadel potres leta 1895. Toda kljub vsem oviram so si žilavi Ljubljančani, seveda s pomočjo stalnega toka doseljencev z dežele, le opomogli in tako je »fin de sižcle« našel Ljubljano že v radostnem razpoloženju in dobrem upanju za bodoči razvoj. To upanje, ta optimizem Ljubljančanov pred 40 leti ni razočaral.
toda pred 40 leti Ljubljana še ni imela značilnosti vsakega evropskega mesta približno enake velikosti, namreč cestne železnice. Bližnja večja mesta kakor Gradec in Trieste sta jo že imela in celo Celovec, ki je štel manj prebivalcev kakor Ljubljana. Res je, da je imela Ljubljana po potresu druge važnejše naloge, toda tudi na cestno železnico je začela misliti. Tako so jo pričeli pred kašnimi 40 leti res graditi.
Na razliko od drugih mest, moramo povedati, da Ljubljana nikoli ni poznala cestne že-Inzice, kjer bi vozili konji. Ni še dolgo, odkar so odpravili zadnje konjske železnice na stranskih progah na Dunaju in v Triesteju. To dobo razvoja je ljubljanska cestna železnica preskočila. Pričela je kar r- električnim pogonom.
Ko so gradili ljubljansko cestno železnico, w bile na j večje težave v tem, ker ljubljanske ulice niso bile tlakovane, temveč le makadami-airnne. Zato so tudi prvi vozovi, ki so stekli po ljubljanskih ulicah, poskakovali in je bilo vedno dovolj pritožb čeznje. Od tedaj dalje je tudi priljubljena navada Ljubljančanov, tla radi zabavljajo čez tramvaj, čeprav imamo sedaj v Ljubljani prav vzoren cestnoželezniški promet ter zlasti osebje zasluži vso hvaležnost prebivalstva, ker se res trudi.
Nekoliko starejši Ljubljančani se še spomnimo, kako skromno je bilo prvo omrežje ljubljanske cestne železnice. Proga je vodila od glavnega kolodvora po sedanji Cesti Soške divizije, mimo Bavarskega dvora, po sedanji Blei-weisovi cesti (bivši Dunajski), po Prešernovi ulici, čez Sv. Petra most po Sv. Petra cesti in Zaloški cesti do železnice, v Moste pa tramvaj že ni vozil več. Od magistrata pa se je odcepil del proge k Staremu trgu na Karlovško in Dolenjsko cesto, pri mitnici pa je zavozil navzdol pred dolenjski kolodvor. Vse te proge so bile enotirne, izogibališča pa so bila pred kolodvorom, na Ajdovščini, v Stritarjevi ulici, pred gimnazijo na Poljanski cesti ter pred Splošno bolnišnico. Na dolenjski progi pa sta bili dve izogibal išči, namreč na Sv. Jakoba trgu in pri odcepu ulice Privoz.
Zanimivo je, da prvi tramvajski vozovi, ki so prišli pred 40 leti v Ljubljano, niso bili novi, temveč so bili kupljeni v Celovcu, kjer so naročili modernejše, starejše pa dali Ljubljani. In vendar so ti tramvujski vozovi voziii še dobrih 30 let v Ljubljani. Tudi proga je držala dobrih 30 let, saj je bila sklenjena nekakšna pogodba med mestno občino in berlinsko tvrdko Siemens & Schuckert o razdelitvi pravic v te-'"fltahji Maloželezniški družbi. Prava lastnica je -l9it& vseh 30 let omenjena berlinska tvrdka in šele potem je prišla večina delnic v last mestne občine ljubljanske. Ljubljana pa se je večala in leta 1930 je mestna občina ljubljanska vendar sklenila izboljšati tramvajski promet. Vse prej opisane proge so ostale, če vzamemo odcepek z Dolenjske ceste proti Dolenjskemu kolodvoru, ki je bil nepotreben. Pač pa je leta 1930 zgradila mestna občina dve dvotirni progi in sicer skozi šiško v Št. Vid in drugo na Vič. Ljubljana je tedaj dobila tudi 15 lepih novih voz, s katerimi se še danes ponaša.
Nekaj let pozneje je bilo tramvajsko omrežje še bolj razširjeno. Tako je bila zgrajena proga po sedanji Cesti Soške divizije in Jegličevi cesti do sv. Petra, vsa ostala stara proga skozi sredino mesta pa je bila spremenjena v dvotirno. Ljubljana je tako dobila mimo kolodvora, cerkve sv. Petra in magistratnega poslopja pravo krožno dvotirno tramvajsko progo. Pač pa so ostali enotirni zvezi od središča mesta do Viča in od unionske pivovarne do Št. Vida. Dvotirna je postala tudi proga od cerkve sv. Petra do bolnišnice, do Most pa je bila zopet enotirna. Nastali sta dve moderni izogi-bališči, namreč pri cerkvi sv. Petra iu na Ajdovščini.
Prav tedaj je občina v Abazziji opustila tramvajski promet s sosedno Laurano ter je prav poceni prodala deset tramvajskih voz ljubljanski občini. Mestna občina ljubljanska je tedai že prevzela preostale delnice Mailo-železniške družbe ter je postala popolna lastnica tramvaja. Zgradila je novo remizo v Zg. šiški ter uredila tam tudi lastno ddlavnico. Od tedaj daljo se vsa tudi večja popravila onako tudi nove naprave izvršujejo doma z
domačim gradivom in z domačimi delovnimi močmi. To pomenja za Ljubljano velik prihranek.
Leta 1935 je prevzel vodstvo mestne občine dr. Adlešič, ki je prav tako nadaljevali z ra-širjevanjem električne cestne železnice. Zgrajena je bila dvotirna proga do Sv. Križa z
zanimivo pentljo, tako da se tramvaju ni treba obračati v nasprotne smeri. Svetokrižka .proga je zgrajena na zelo zanimiv način, namreč iako kakor železniške proge:	na hrastovih
pragovih so pritrjene prave železniške tračnice. S_ svetokrižko progo je bilo ustreženo ti sočim in tisočim Ljubljančanom, ki vsak dan romajo do pokopališča pokojnih, pa so si zaželeli boljše prometne zveze Ugodnosti te proge vidijo vsak dan pogrebci, ki romajo na Žale in k Sv. Križu, najbolj pa se pozna to pred praznikom Vseh svetnikov. Ustreženo je bilo dalje tudi željam dolenjskega okraja, ko se je tramvaj podaljšal do Rakovnika in sicer prav tako na pravih železniških tračnicah. Tudi moščanska proga je bila podaljšana do karmeličanske cerkve‘v Mostah.
Ko je bilo leta 1930 sproženo vprašanje razširjenja ljubljanskega tramvaja, je bil izdelan tudi načrt za nadaljne širjenje cestne
železnice v Ljubljani. Ta načrt pa še čaka uresničenja in bo prej ko slej uresničen — seveda če ga ne bodo prehiteli modernejši sistemi kakor troleybuei, filovije in slično. To so namreč vozila na električen tok, ki imajo samo dovodno žioo za tok, ne pa tračnic, ter so nekakšni električni avtobusi. Ta vozila so bolj gibčna. Pred kratkim smo čiteli. da so jih z uspehom uvedli v Triesteju.
Vendar pa še obstoji načrt, da 6e zgradi tramvaj v bežigrajski okraj. Seveda je tam huda ovira pri železniškem prelazu. Dalje je v načrtu proga po Hradeckega cesti čez šte-panjo vas po Poljanski cesti do Ambroževega trga, proga od Gradišča po Gorjupovi ulici čez Gradaščico v Trnovo in pa proga po Cesti Viktorija Emanuela III., Groharjevi in Aškerčevi ulici na Opekarsko cesto ter čez Prulski most na Dolenjsko progo. Toda to 60 samo načrti, ki čakajo izvedbe.
Še pred nekaj leti sjno morali večkrat poročati o velikih bilančnih težavah Maložele-zniške družbe. Te pritožbe so sedaj prenehale in je ljubljanski tramvaj danes podjetje, ki redno plačuje svoje stare dolgove, poleg tega pa že prinaša mestni občini sicer skromne, toda vendar nekakšno priznavalnino. Glavno nalogo, namreč da skrbi za udoben promet v Ljubljani, pa mestna železnica vsekakor izpolnjuje.	(—r)
Naj višje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestm_ tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII-2 št. 2088-11 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 15. junija 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; nova repa 2 L; karfiola 5 L; grah 4.30 L; kolerabice 3.50 L; rdeča pesa brez listja 4 L; rdeči korenček brez zelenja 4 L; črna redkev 1.50 L; redkvica 3 L: osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho
0.50 L; peteršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; trda in zdrava domača čebula 4 L; šalota 5 L; češenj 7 L; berivka 2 L; glavnata solata 4 L; radič 3 L; špinača 3.50 L; domači beluši 9 L; rabarbara 4 L; češnje 6 L; kilogram jagod 10 L; kilogram borovnic 5 L; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; jajca 1.75 L kos.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 15 ha modrem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otreblje-no in v takem stanju, kakor je opisano v ce-
Ozračje se je nekoliko ohladilo
Ljubljana, 13. junija.
»Uvala Bogu! Nebo je nam poslalo dež!« Tako nekako so mnogi obdelovalci zemlje, vrtnarji in sploh ljudje, ki se marljivo posvečajo obdelovanju poljskih, pridelkov, vzklikali ponoči, ko so se prebudili in so začutili lahno pršenje in lahen dež. Listje je šelesteilo. Nadejali so se, da se bo po noči razmahnila ploha, ki bo do zjutraj vsa polja in travnike temeljito namočila in zalila z blagodejnim Ježjem. Nekdo se je tolažil:
»Saj sem rekel, ko pride polna luna, . bo prišel dež«.
V petek ob 22.2 je res bila lunina sprememba, nastopil je mlaj. Toda Herschel je napovedal tudi za danes letpo in jasno vreme.
Ponoči so se res zgrnili nad mestom in okolico gosti deževni oblaki. Vse je kazalo, da bo nastala huda nevihta. Tako-le kmalu po 22. uri je prvikrat lahno porosilo. Deževalo je le nekaj minut. Nato se je vse razgnalo. V drugič se je zoblačilo nekako po polnoči in nekoliko močnejše z a rosilo. Padlo je toliko dežja, da so bile ceste v okolici pomočene, da je biia zemlja po njivah porošena, toda vse njive kličejo po izdatnejšem in obilnejšem dežju.
Včerajšnji dan je bil prav tako vroč in soparen, kakor vsi dosedanji dnevi junija. Davi je bilo močno jasno, le očak Krim se je popolnoma zagrnil v veliko sivooblačno kapo.
Vse kaže, da je moralo po Notranjskem močneje deževati. Tudi po raznih predmestjih Ljubljane so bWe glede dežja večje razlike. Ponekod je primemo dobro deževalo in grede namočilo, drugod pa je bilo le nekaj kapljic. Nočni dež je v toliko vplival, da se je jutranje ozračje primerno ohladilo. Jutro je bilo prijetno hladno, brez velike soparnostL
niku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ccniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču,„na.Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Še vedno je prebivalstvo nepoboljšljivo pri preplačevanju blaga, čeprav ve, da je preplače-vanje prav tako kaznivo kot prodajanje nad najvišjimi dopustnimi cenami. Ta splošnosti skrajno škodljiva razvada se je razpasla že tako daleč, da se celo kupovalke drznejo vmešavati v, poslovanje organov urada za kontrolo cen, ki jih ima Visoki Komisariat na trgu za nadzorstvo. Prav resno svarimo tako kupovalke kot prodajalke in prodajalce, naj se ne vmešavajo v poslovanje kontrolnih organov, ker je oviranje uradnega poslovanja zelo, zelo hudo kaznivo. Sicer naj se pa naše gospodinje naposled vendar že spametujejo, da ne bod delale škode same sebi z nesmiselnim preplačevanjem.
EIAR - Radio Liubliatia
Nedelja, 14. junija. — 8.00 Napoved časa. Poročila v slovenščini. — 8.15 Poročila v italijanščini. —* 8.30 Koncert organista Amalia Pardinija. —
11.00 Prenos pete maše iz Bazilike Sv. Pavla v Rimu. — 12.00 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Zappaterreni). — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sekovanič). — 12.35 Koncert pianistke Mile Dernakove. — 13.00 Napoved ča6a. Poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Operna glasba. — 13.45 Vojaške pesmi. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert Radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanec.
— 14.45 Poročila v 6lovenšini. — 17.15 S (rekel j Jo6. Poletno obrezovanje pritlikavcev — predavanje v slovenščini. — 17.35 Koncert kmečkega tria. — 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Pisana glasba.
— 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Orkester Cetra vodi dirigent Parzizza. — 21.10 Koncert Adamičevega orkestra. — 21.45 Simfonična prireditev družbe EIAR. Simfonični koncert vodi dirigent F. Previtali, 6odeluje violinistka Gi-conda De Vito. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 15. junija. — 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi (8.00) Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Duet harmonik Malgaj. — 12.35 Violinski koncert Kajetana Burgerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). —
13.00 Napov«d časa. — Poročila v italijanščini. —
13.15	Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Iz zvočnih filmov. Orkester vodi dirigent Zeme. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert violinista Alberta Der-melja in pianista Marijana Lipovška. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved ča6a. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Orgelski koncert Pavla Rančigaja. 21.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, sodeluje alt is tka Elza Kar-lovčeva —- operna glasba. — 21.50 Koncert saksofonista Miloša Ziherla (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 22.10 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Novice iz Oržave
Cesar obiskal neko letališče. V sredo je Kralj in Cesar obiskal neko letališče v Srednji Italiji, kjer se vežbajo piloti z novimi letali. Pri sprejemu je bil navzočen razen številnih častnikov tudi državni podtajnik za letalstvo general Fougier. Suveren si je ogledal nekaj letal najnovejše izdelave, prav tako pa je prisostvoval tudi poskusnim poletom. Pred odhodom je izrazil letalcem in poveljnikom svoje priznanje in zalivalo.
Zmeda v vlaku kriva nesreče. Ko je brzi vlak na progi od Savona proti Torinu vozil skozi nek predor, je na spojnem mostičku med dvema vagonoma nenadoma izbruhnil ogenj. Potnikov se je nenadoma polastil takšen strah, da so začeli kar brezglavo pritiskati proti izhodom in skakati iz drvečega vlaka. Deset ljudi se je pr skoku pobilo, ena ženska pa je poškodbam še podlegla. Ogenj je bil brezpomemben in so ga železničarji takoj pogasili, toda panike in nesreče niso mogli preprečiti.
Tatvina' predilnih čolničkov. V znani tekstilni veletovarni Snia Viscosa v Milanu je nekega dne zmanjkalo večje število predilnih (blničkov iz dragocene kovine, vrednih okrog 2 milij. lir. Tatvina je bila izvršena takrat, ko sta se menjali na delu dve skupini delavstva. Sum je padel na tovarniškega elektromonterja, ki je nazadnje tatvino tudi priznal in povedal, da je dal dragocene predmete shranit svojemu prijatelju. Ko so tudi tega prijeli in od njega izvedeli za skrivališče čolničkov, so se policijski organi vrgli na iskanje. Toda v označenem skrivališču čolničkov ni bilo. Kot tihi družabnik se je namreč tatinski dvojici pridružil neki tretji, ki je iztaknil skrivališče in čolničke na tihem odnesel Pa tudi tega so izsledili. Tako so nazadnje vse ukradene predilne čolničke našli in jih vrnili tovarni.
V treh vrstah...
Na planinah nad Borovljami se je pred dnevi smrtno ponesrečil Ernest Fricke iz Bremena. S svojim tovarišem Valterjem Baselewskym je zašel na krjiko skalovje in treščil v 200 m globok prepad. Pri padcu se je dvakrat prekotalil. Njegov tovariš je smrtni Nevarnosti, ves izčrpan, naslednje jutro našel pot in se rešil.
Na vzhodni fronti je padel Leopold Ljubeč, rodom iz Maribora, znan športnik v boksu. Nadalje je padel na vzhodni fronti 19 letni SSpro-stovoljec Karel Harc iz Maribora. Nemški dnevniki navajajo dalje smrti junaških koroških borcev, ki so padli na fronti.
V Šoštanju so odprli glasbeno šolo. V tem kraju sta se poročila lesni trgovec Robert Brinar in Pavla Lichtinegerjeva, vdova po oskrb-hiku veleposestva Kerestinca na Hrvatskem, po rodu iz Haukejeve družine v Šoštanju.
Blizu Velikega Mraševca na Krškem polju je utonil v Krki 13 letni edinec posestnika Sturma. Fantič je pripadal organizaciji kočevske mladine.
2000 ha zemljo so na novo obdelali letos samo na področju belgrajske občine. Za obdelavo se je priglasilo 10.000 ljudi.
Praznik sv. Antona — dan Poglavnikovega godu — bodo Hrvatje najslovesnejše proslavili. Hrvatski listi pišejo, da je ta dan praznik vsega hrvatskega naroda. Vojaških parad in pregledov pa na ta dan ne bo.	...*
Zagrebški peki sinejo od pretekle sobote peči kruh samo v kosih po 60 dkg in 120 dkg.
V Moravčah so dobili novega občinskega komisarja v osebi Ivana Fuggerja, posestnika in kolarskega mojstra, ki živi že dalj časa v Moravčah, je pa po rodu s Koroškega.	*
Častni ustaš, hrvatski pehotni general Anton Matašič, je te dni slavil 80 letnico svojega rojstva.
V Celju sta se poročila Franc Lešnik in Marija Okrožnik.
Nova odlikovanja hrvatskih prostovoljcev. Poveljnik na južnem odseku vzhodnega bojišča je odlikoval z železnim križem prve 6topnje hrvatskega podpolkovnika Džala. Dalje 60 bili odlikovani za letalske zmage nad sovražnikom Zlatko Stipčič, Albin Starc in Tomislav Kauzlarič, vsi z železnim križcem drugega reda.
Ena hrvatska »bojna« je uničila pri Harkovu dva sovjetska polka, tako poroča Evropa Sonder-dien6t
V Vrdniku na Hrvatskem so pred dnevi odprli novo zdravilišče in kopališče.
Hrvatski časnikarji 60 6e zbrali v četrtek v Zagrebu in razpravljali o važnih vprašanjih poklicnih hrvatskih časnikarjev.
Tudi na Hrvatskem 60 začeli z zbiranjem starega papirja. Zato je izšla uredba, ki prepoveduje sežiganje starega papirja in knjig.
Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske
ima v ponedeljek 15. junija t. 1. ob 18 v Hubadovi pevski dvorani občui zbor z običajnim dnevnim redom.
E- Wallaco	48
lil RDEČI KROG
Parr Je nadaljeval ter omenil mnogo zanimivih dogodkov, v katere je bil vploten tudi sam. Bilo je že skoraj pol dvanajstih, ko je Jack vstal in se še enkrat oprostil za svoj nenapovedani obisk.
»Spremil vas bom do vežnih vrat, saj je vaS avtomobil še tu, kaj ne?«
»Ne,c je dejal Jack. »Prišel sem namreč s taksijem.«
»Hm,« je dejal inšpektor. »Zdelo se mi je, da sem videl, kako se je pred vežnimi vrati ustavil neki avtomobil. Ljudje, ki stanujejo v tej hišni četrti, kolikor mi je znano, nimajo avtomobila, verjetno pa je to avtomobil kakšnega zdravnika.«
Parr jo odprl vežna vrata in res je stal tam črn avtomobil, kot je bil dejal inšpektor.
»Zdi se mi, da sem nekoč že videl ta avto,« je dejal Parr ter stopil za korak naprej. Komaj pa je to storil, je iz temnega avtomobila švignil plamen iz samokresa. Slišati je bilo ghišeč pok in inšpektor je omahnil v Jackove roke ter zdrsnil na tla. Trenutek pozneje jo avtomobil že zdrvel po ulici. V njem ni bilo videti nobene luči. So preden pa so utegnili alarmirani okoličani priti na pomoč, je avtomobil že izginil za voglom.
Neki stražnik je pritekel po cesti; skupaj z Jackom sta vzdignila ležečega Parra ter ga odnesla v jedilnico. Na srečo je teta že odšla k počitku, tako da po vsem videzu ni nič slišala, nič opazila.
Inšpektor Parr je odprl oči in pomežiknile
»Ta je bila pa krepka,« je dejal i bolestnim glasom. Z lahkotno roko je segel pod telovnik in izvlekel na dan zmaličen kos svinca. »Zelo sem vesel, da ni rabil avtomatičnega samokresa,« je
dejal in videč veliko začudenje na Jackovem obrazu, se je dobrodušno nasmehnil.
»Ta gentleman, ki se imenuje Rdeči krog, je samo eden od treh ljudi, ki nosijo jekleni telovnik, tak telovnik, da jih brani pred jeklenimi kroglami,« je rekel. »Jaz sem drugi in...,« Parr je umolknil za nekaj časa, »Talija Drummondova je tretja, kakor sem poučen.«
Ntikaj časa ni spregovoril, potem pa je dejal Jacku:
»Ali ne bi telefonirali Derricku Yaleu, Jack? Mislim, da bo Yale, ko mu boste povedali o pravkar doživetem dogodku, zelo presenečen.«
Toda resnica je presegala Parrove domneve.
Kajti pol ure po strelu je Derrick Yale prihitel s tako naglico, da je bil videti, kakor bi se bil oblekel kar povrh nočne obleke. Yale je poslušal Parrovo pripoved in potem dejal:
»Nimam vas namena žaliti, gospod inšpektor, toda povem vam, da ste zadnji človek na svetu, o katerem bi si mislil, da bi ga rad spravil kdo s sveta.«
»Hvala vam,« je odvrnil Parr, ki je z okretno roko lepil lev-koplast na svojo lahko ranjene prsi.
Res vas nisem nameraval žaliti. Hotel sem samo reči, da je to odkrito izzivanje zadnja stvar na svetu, ki sem pričakoval, da jo bodo ukrenili.« Yale se je globoko zamislil. »Tega ne razumem,« je dejal kot bi govoril samemu sebi. »Prav radoveden sem, zakaj je hotela vedeti. Govorim nagireč o Taliji Drummondovi. Davi me je namreč vprašala za vaš naslov,« je dejal. »Kot mi je znano, ni vašega imena niti v telefonskem imeniku niti v krajevnem seznamu, kjer so imena in stanovanja vseh prebivalcev.«
»Kaj ste pa vi rekli?«
»Povedal ji nisem nič določnega. Toda pravkar sem se spomnil, da je lahko segla po mojem zasebnem adresarju, kjer bi z lahkoto prišla do naslova, ne da bi me za to kaj vprašala. Rad bi vedel, če ni tako tudi storila.«
Jack je globoko zavzdihnil.
»Bog sveti, mr. Yalo, pa vendar ne mislite s tem reči, da je miss Drommndova sprožila strel na mr. Parra? Če mislite to, potem vam povem, da je vaša domneva zelo smešna. Seveda. Že vem, kaj mi boste odgovorili: ona je zlobna ter je zakrivila že vsakovrstne manjše pregreške, toda s tem še ni rečeno, da je zločinka in morilka.«
»Imato povsem prav,« je odvrnil Yal epo kratkem molku. »Dekletu delam krivico. In če sem se v resnici namenil, da ji pomagam ter ji dam priliko, da se poboljša, potem se mi zdi, da nisem ravnal prav. Mimogrede vam pa povem, da sem bil nocoj namenjen k vam, mr. Parr.«
Yale je potegnil iz žepa štirioglat papir	in	ga položil pred
inšpektorja na mizo. »Kakšen vpliv pa ima to	na	vaše	živce?«
»Kdaj ste ga prejeli?«
»Čakal me je v poštnem predalu, toda čudno, nisem ga takoj opazil. Sele ko sem zdrvel iz hiše, da poiščem taksi, ki naj bi me pripeljal sem, sem ga zagledal. Ali ni to imentno?« ,
Znak, ki je bil na štirioglatem papirju, je bil obema možema že precej znan. Ob samem pogledu na rdeči, krog se je Jack stresel. V notranjosti kroga pa je bilo zapisano:
»VI SLUŽITE TISTIM. KI IZGUBLJAJO. SLUŽITE RAJŠI NAM IN BOSTE PREJELI DESETKRAT VEČJO NAGRADO. ČE PA BOSTE NADALJEVALI S SVOJIM DOSEDANJIM DELOM, BOSTE UMRLI 4. PRIHODNJEGA MESECA.«
»Do takrat imate približno še deset dni časa,« je dejal Parr resno. Pri tem pa	se je zdelo, da	je nenadoma prebledel, bodisi
zaradi te	grožnje,«	je dejal Derrick	Yale	dobre volje.	»Moram pri-
set	dni,« je zamrmral sam pri sebi.
»Samo ob sebi umevno pa je, da se niti	malo ne	razburjam
zaradi te	grožnje,«	je dejal Derrick	Rale	dobre volje.	»Moram priznati, da	jim po	moji zadnji neprijetni	izkušnji t	uradu pripi-
sujem skoraj nadčloveške zmožnosti.«
Odškodninska pravda zaradi sivih las
Ljubljana, 13. junija. Gospa Lidija je tako srečna, da je lastnica lepe vile na nekem najsončnejšein in najiditičnejšem kraju mesta Ljubljane. V njeno lepo 6rečo pa je kanila kapljica nesreče in žalosti. Prišlo je naposled tako daleč, da je dvignila pred okrajnim sodiščem veliko odškodninsko pravdo. Ozadje tej pravdi je pač nenavadno in za ljubljanske dame zanimivo in napeto. Sama gospa Lidija pripoveduje o tej pravdi približno tako-le in utemeljuje kratko:
»Stara sem 40 let. Vedno 6em bila zdrava. Nikdar nisem čutila posledice kake bolezni. Kar 60 mi začeli siveti lasje. Šla sem k brivcu, ki ga sedaj tožim za odškodnino. Brivcu sem naročila, da mi lase primerno pobarva in trajno nakodra. Z aparatom mi je napravil ondulacijo. Imela 6em aparat dalj časa na glavi. Pozneje 6em začutila, da me je začelo ob straneh glave nekaj peči. Čez dva dni 6em na glavi čutila srbenje, imela sem občutek, da sem opečena. Vratne žleze 60 mi zatekale. Pri česanju las sem imela močne bolečine in lasje so mi začeli izpadati. Napravile 60 6e mi tudi na glavi hraste. Sla sem k zdravniku. Zdravila 6em 6e z borvazelinom. Izgubila sem mnogo la6. Škodo na izgubi la6 cenim na 5000 din ali 1900 lir.«	i
Na 6odišču je gospa Lidija zahtevala od brivca j celotno odškodnino 8410 din takratne valute ali
3196.80 lir. Razvijala 6e je huda in draga pravda. Toženi brivski mojster Tone je ugovarjal in navajal dokaze, da nikakor ni mogel on zakriviti pri obtoženki vseh. v tožbi navedenih bolečin na glavi in tudi ne izpadanja las. Pri obtoženki je uporabil brezhiben aparat in najfinejše barvilo las, ki ga je poprej že odobrilo takratno ministrstvo za ljudsko zdravje v Belgradu. Njegova uslužbenka, tako je zatrjeval mojster, je zanesljiva in 6ama kli jen trnja, gospa Lidija se je izjavila, da ji je la6e dobro pobarvala in jih nakodrala.«
Sodnik, ki je vodil to pravdo, je zaslišal mnogo prič, med drugimi nameščenke brivskega mojstra, dalje nekega brivca kot izvedenca v stroki kodra-nja in dva zdravnika, ki sta podala mnenje, kako naj bi 6e bila resnično primerila nezgoda lepe gospe Lidije. Zdravnika sta izključila, da bi bila bolezen na Lidijini glavi posledica kake opekline z ondulacijskim aparatom.
Sodnik je Lidijino tožbo na plačilo omenjene odškodnine zavrnil in razsodil, da je gospa Lidija dolžna plačati tožencu od sodišča odmerjene pravdne stroške. S to zadevo se je pozneje bavilo tudi apelacijsko sodišče. Stroški so rasli. Sedaj je zadeva za brivskega mojstra ugodno končana. Pravda je gospo Lidijo veljala okoli 5000 lir. Take stroške lahko napravijo — 6ivi lasje!	,
Ko človek prisluhne zvonovom
Resničen dogodek iz rakitniške dolinice
■ ■ ■
Kmet Alojzij je bolehal več tednov. Prišla je košnja, ko se nič ne vpraša, moreš aLi ne, ampak moraš! Malo je že Alojzij okreval, pa je vzel koso in z ženo sta šla v soboto popoldne pokosit še tisto, kar je ostalo od prejšnjih dni. Za njima so se podili tudi njuni otroci, da bi kaj pomagali na travniku. S težavo je mož kosil, pa je le šlo. Pa se obrne k ženi, češ, naj gredo otroci domov, bodo pospravili v hlevu in okrog hiše za nedeljo...
Otroci so odšli, mož in žena sta kosila slabo uro od vasi, molče naprej zatopljena v sto in sto skrbi! Pa zaklenkajo rakitniški zvonovi, naznanjajoč nedeljo. Mož se ustavi, nasloni na koso in pokliče ženo, češ, slišiš, kako lepo zvonijo naši zvonovi k nedelji...
»E, no,« ga zavrne žena, »saj jih ne slišiš prvič, kaj da se ti danes tako dopadejok
Kosila sta naprej. Kosa je pela svojo smrtno pesem travi in rožicam, kdo bi mislil, da tudi koscu.
Čez nekaj časa zasliši žena čudno mrmranje, ozre se na moža, češ »kaj pa želiš«. Nič odgovora.
Kosa poje naprej — pa spet sliši žena čudne glasove, pogleda moža, ki ves bled drsi za koso. Zakriči, skoči k njemu in spodmakne koso, da ne bi mož padel na njeno ostrino. Mož leži hropeč na tleh ob kosi brez pogleda, brez besede. Zena ga pokliče, strese. Vse zaman. Reva ne ve, kaj sedaj, ali naj gre v vas po sosede, ali kaj naj etori. Kriči,
vpije na pomoč, a kaj, ko sta v globoki dolinici. Nobenega glasu, nobenega človeka! Mož vidno pojema. In glej, kaj premore ljubezen! Zena si naloži umirajočega moža na ramena in ga nese po strmini na vrh. Večkrat peša, omaguje, solze zalivajo njene oči, nevarno je, da padeta.
Vse moči napre žena in prinese moža v vas. Strašna njena pot z možem, očetom šestčlanske družine! Sosedje pridejo, svetujejo in majejo z glavami, žena pa, zmučena do smrti, bdi ob možu, moli in gleda moža in otročičke. Mož začne dihati počasneje. Zena prižge blagoslovljeno svežo in iz ust se ji izlije molitev »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom«. Poslednjo solzo mu obriše — in pokropi mrtvo truplo z blagoslovljeno vodo.
Otročiči so se zbrali okrog matere in niso razumeli, zakaj joče danes mama. Stolček Lojzek prijema očetovo roko in ei želi rog z oslo, ki je ostal očetu zvest do smrti...
Takrat zaklenkajo zvonovi nedeljsko jutro. Zena se spomni, kako je inož včeraj občudoval zvonjenje, 6edaj pa so mu zapeli smrtno pesem.
Tako se človeku mnogokrat dozdeva, da mu danes zvonovi tako lepo done, prisluhne milodo-nečim zvokom, ki ga opominjajo, da je Bog lastnik življenja in da je le On upravičen isto vzeti.
Izid tekmovanja pevskih zborov
Ljubljana. 12. junija 1942.
Tekme, ki so 6e začele dne 25. maja in 6e nato nadaljevale, so se končale dne 10. junija s temi izidi:	/
Ljudske šole: -
1. Mešana prva ljudska šola 50 točk; 2. prva ženska ljudska šola 49.55 točk; 3. druga moška ljudska šola 49.50 točk; 4. tretja mešana ljudska šola '49.45 točk; 5. druga žeaska ljudska šola 48.95 točk; 6. prva moška ljudska šola 48.50 točk; 7. četrta mešana ljudska šola 46.35 točk; 8. druga ljudska mešana šola 46.30 točk; 9. tretja moška ljudska šola
46.15	točk; 10. šesta mešana ljudska šola 45.40 točk; 11.' pota mešana ljudska šola 43.75 točk; 12. tretja ženska ljudska šola 43.45 točk; 13. četrta moška ljudska šola 43.40 točk.
Meščanske šolo:
1. Druga meščanska mešana šola 48.85 točk; 2. prva mešana meščanska šola 46.15 točk; 3. druga ženska meščanska šola 46 točk; prva ženska meščanska šola 45.60 točk; 5. druga moška meščanska šola 42.40 točk; 6. tretja mešana meščanska šola 41.70 točk; 7. prva moška meščanska šola 38.20 točk.
Srednje šole:
1. Klasična gimnazija 49.27 točk; 2. tretja moška realna gimnazija 49.27 točk; 3. druga moška realna gimnazija 48.20 točk. Klasificiranj nista prva moška realna gimnazija in četrta moška realna gimnazija.
Nagrade in izpričevalo:
iPrva mešana ljudska šola, druga mešana meščanska šola in klasična gimnazija obenem s tretjo moško realno gimnazijo so ob enakem številu glasov dobile diplomo prve vrste. Prva ženska ljudska šola, prva mešana meščanska šola in druga moška realna gimnazija so dobile diplomo druge stopnje. Druga moška ljudska šola in druga ženska meščanska šola sta dobili diplomo tretje stopnje. Enaki izkazi so bili razdeljeni učiteljem pevskih zborov. Zavodi, ki so dobili diplomo, bodo še prejeli na-
| grade v denarju, in vsem šolam, ki so sodelovale pri tekmi, bodo izdana posebna izpričevala.
Končni radijski prenos:
Kot krona V6ega tekmovanja je bil dne 10. junija v Matici v koncertni dvorani EIAR-ja radijski prenos izbranih narodnih pesmi, ki so jih izvajali zmagoviti pevski zbori v navzočnosti Podprefekta, ki je zastopal Visokega komisarja, Tajnika in Zveznega i Podtajnika, Podpoveljnika glavnega stana GILL-a, uradnikov Visokega komisariata, Kraljevega župana in Kraljevega podžupana Ljubljane, Kraljevega šolskega komisarja, voditeljev vseh vrst in 6toipenj krajevnih šolskih zavodov.
Kaznovani obrtniki in trgovci
Urad za nadzorstvo cen na Visokem komisariata objavlja kazni, ki so bile izrečene od okrajnega kapitanata v Ljubljani za mesec maj:
Za prepovedano prodajo manufaktumega blaga: Vladič Marko, Radateviči, na 300 lir globe in zaplenitev blaga. Za prepovedano prodajo bisko-tov Šetinc Davorin, Vrhnika, na 300 lir globe. Ker ni prijavil prašiča Dovjak Leopold, Dobrova, na 500 lir globe. Ker niso prijavili posnemalni-ka: Suhadolnik Fran, Borovnica, Švigelj Helena, Borovnica, Zupančič Ivan, Stari trg 8, na 100 lir globe. Ker ni izstavila cen Kostič Frančiška. Bevke, na 100 lir globe. Za neprijavljeno žito Tomšič Vinko, Vrhnika, na 100 lir globe. Za klanje prašičev brez pooblastila: Rimar Franc, Dobrova, na 500 lir globe, Bolta Anton, Sneberje. na 100 lir globe. Za prodajo po previsokih cenah: Jarc Fani, Orle 3, kaznovana s 7 dnevi zapora in na 228 lir globe, in' Robežnik Ivan. Ljubljana, Vič 401 a, na 15 dni zaporne kazni. Za prodajo kruha brez nakaznic Šuligoj Benedikt, pek, Ljubljana, Šmar-tinska cesta 64. na 500 lir globe. Ker je uporabljal živilsko nakaznico za mast kljub temu, da jo je imel Petrič Silvester, Ljubljana, Karlovška cesta 10, na 300 lit globe in zaplenitev 4 kilograme masti.
France Gorše:
Zemlja in nebo.
Vodstvo po umetniški razstavi kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe M a-leša bo v nedeljo, 15. t. m. ob 11 v Jakopičevem paviljonu. Vodil bo akad. slikar prof. Mirko Šubic. Ker je naše občinstvo, ki tako živo spremlja pojave v slovenski umetnosti, pokazalo že v prvih dveh vodstvih toliko 'pozornosti tej zanimivi razstavi, zato tembolj opozarjamo vse ljubitelje naše umetnosti, naj se udeležijo v nedeljo vodstva v čim večjem številu! Opozarjamo tudi vse imetnike permanentnih vstopnic na vodstvo. Pazite na številke vstopnic — izmed vsakih 50 bo izžrebana po ena umetnina, ki je na ocled v razstavnih prostorih 1
Kurite s koksom!
Ljubljana, 13. junija.
Koks je kurivo, ki gori počasi in brez saj. Pri kurjavi s koksom je pa treba najprej podkuriti z drvmi ali premogom, torej ravnati prav tako kot smo vajeni pri kurjavi s premogom. Na žerjavico ali pa še med gorenjem drv naložimo približno sa-ino polovico toliko koksa kot bi v tem primeru naložili premoga. Koks ima namreč dvojno kurilno vrednost naših premogov, zato ga pa porabimo tudi manjšo množino.
Toda ne samo zaradi manjše porabe koksa, temveč tudi zato ne smemo naložiti več koksa na žerjavico, da ne pokvarimo peči. Naše peči in štedilniki so namreč zgrajeni za uporabo slabih domačih premogov in ne bi zdržale prevelike vročine gorečega koksa. Lončene ploščice bi razpokale, stiki med njimi bi se pa razširili". Zato moramo paziti, da ne nakladamo naenkrat, temveč v majhnih množinah raje po večkrat. To velja za vse lončene peči in štedilnike. Gašperčki, peči za trajno gorenje ter sploh železne peči in centralne kurjave pa so idealne naprave za uporabo koksa.
Če smo zjutraj zakurili s koksom, bomo imeli v peči ves dan žerjavico, ki počasi tli — premog pa izgoreva hitro, zato ga moramo neprestano do-kladati. če hočemo, da nam popolnoma ne ugasne. Enako dobro se rabi koks tudi v Lutzovih pečeh, obdanih z železnim plaščem. Glavno pravilo pri kurjavi s koksom pa je: Ne nakladajte naenkrat več koksa kakor samo polovico toliko kot bi porabili premoga!
Mestna plinarna ima sedaj še dovolj koksa na razpolago ter zato lahko vsem priporočamo, da se že sedaj poleti z njim založe, ko je koks suh. Ob času, ko so železniške'proge preobremenjene z drugimi transporti, moramo v prvi vreti rabiti kurivo, ki ga imamo v mestu. Zaloga kuriva v kleti je pač najboljše jamstvo, da bomo imeli pozimi prijetno toplo domovanje.
Koledar
Danes, sobota, 13. junija: Srce Mar.
Nedelja, 14.. junija: 3. pb. Bazil.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška cesta.
Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova 18, telefon 3624.
Kdor še ni oddal prijave posevkov žita, fižola, krompirja in lanu, naj jo nenudoma prinese v sobo št. 55 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, ker po 15. junija mestni gospodarski urad ne bo mogel več sprejemati teh prijav. Še posebej pa opozarjamo kmetovalce, da jim fletos tiskovine ne l»odo dostavljene na dom kot lani ter morajo sami priti ponje.
Državnim upokojencem v vednost. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani je v svojem društvenem glasilu »Upokojenec« z dne 10. junila t. 1. v celoti objnvilo prijavni obrazec, sestavljen od Visokega Komisari-jata za ureditev položaja upokojencev. Ta obrazec bodo blagajne, ki izplačujejo pokojnine državnim upokojencem, v kratkem razposlale vsem državnim upokojencem in upokojenkam v izpolnitev in vrnitev v določenem roku 15 dni. Da ne bodo delali upokojencem vpisi v obrazec težav, je smatralo društvo za potrebno, obrazložiti in pojasniti v »Upokojencu« prav vse vpise v ta prijavni obrazec. To društveno glasilo pa se dostavlja izključni samo društvenim članom in to brezplačno. To za vse upokojence w)žno številko »Upokjenca« lahko dobijo izjemoma tudi neučla-njeni državni upokojenci v društveni pisarni: Wolfova ulica št. 10-11, dopoldne med pol 10 do pol 12 dopoldne proti plačilu 1.50 lire.
V ponedeljek bo izšel znameniti detektivski roman
Skrivnost dr. Fu-Man-čuja
Kupujte, berite knjige »Slov. knjižnice«. S tem opravljate dobro kulturno delo. pa tucli socialno — saj te knjige dajejo delo in kruh številnim grafičnim delavcem in njihovim družinam.
Knjige dobite v vseh knjigarnah in trafikah
V spomin pokojnega inž. Franceta Stareta,
ljubitelja slovenske umetnosti, sta poklonila 5000 lir za tiskovni sklad revije »UMETNOST« družina inž. Bonačič iz Spaiata in g. Radovan Stare, trgovec iz Ljubljane. Uredništvo »Umetnosti« se plen^nitim darovalcem iskreno zahvaljuje!
C©m AlfONSO CAMA6NA
Casa fondata nel 190< Commis8ioni Espot tazioni Rappresen tanze Depositi Tra športi Assicuraziom
Ustanovljeno i. Jj$0 Poverjeništva - Izvoe-ništva Zastopstva • Skladišča Prevozništva Zavarovanja
ima poli - Via /ir le deliti Lono IS
Zadnji dan cepljcnja zoper davico je
današnja sobota, ko se ob 17 prične cepljenje v šoli na Barju, hkrati pa spet tudi v Mestnem domu za vse tiste, ki iz kateregakoli vzroka doslej niso mogli pripeljati ali poslati svojih otrok cepit zoper to nevarno bolezen. Ponavljamo, naj starši ta teden cepljenih otrok pazijo, da bodo natanko čez 14 dni pripeljali otroke drugič cepit na iste prostore, ker samo eno cepljenje ni dosti učinkovito.
Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse učence VL-a razreda, ki so v tem šolskem letu morali prekiniti redni pouk, da se zglasijo v soboto, 13 junija ob 10 v gimnaziji.
Ljubi jansko gledališče
Drama:
Sobota, 13. junija ob 17: »Romeo in Julija«. Red A.
Nedelja, 14 junija ob 17.30: »Sola za žene< Izven. Znižane cen od 12 lir navzdol.
Opera:
Sobota. 13. junija ob 16.30: »Carmen«. Red B Gostovanje Elze KarlovČeve.
Nedelja, 14.' junija ob 15: »Evgenij Onjegin« Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
V. HEISER
18
Zdravnik gre ^ križem svet
Tako smo si z najhnimi darovi in z udeležbo pri njihovih slavnostih polagoma pridobili prijateljstvo nekristjanov ter jih spravili k redu in spoštovanju zakonov. Dolgo, dolgo pa je trajalo, preden smo odpravili sovraštvo, ki je vladalo med posameznimi plemeni. Nekoč smo prišli k Ifugaojem in izvedeli, da so zasačili igoroiskega jetnika, ki se jim je hotel izmuzniti iz zapora in ga je straža hudo ranila ter mu celo polomila kosti. Da ne bi več tvegali podobnih dogodkov, so reveža uklenili.
Dr. Strong je obiskal in zdravil jetnika ter izjavil, da bo živel le še nekaj ur, kvečjemu deset. Ker je bila vsaka možnost pobega izključena, je moj tovariš zahteval, naj mu snamejo verige. Spravil ga je na verando poveljstva stražarjev, da bi lahko unirl v miru. Ker pa je vedel, kako silno Ifuagoji sovražijo Igorote, je kapetan Galman straži dal strogo zapoved, naj jetnika nc mučijo. Kadar dobi kak Ifuago izrečen ukaz od svojega poveljnika, se vedno pokorava.
Nekaj časa je bilo vse mirno: straža je hodila sem pa tja pred poveljnikovo hišo, v kateri je bil guverner Paok in se bavil z nekimi računi. Ko
je neroodoma zaslišal neki šum, je povzdignil oči in zagledal jetnika, ki so ga imeli že za mrtvega. Bližal se mu je s sploščenim bajonetom. Guverner se je s krčevitim in skoraj nagonskim skokom pognal skozi okno in zaklical straži: »Streljaj! Streljajl«
Straža se ni prav nič zmenila za to in se je mirno sprehajala gor in do.l Guverner je spet stekel v hišo, a »umirajoči« je bil kmalu za njim, tako da je moral znova skočiti skozi okno. — Rjava divjaška postava mu je bila stalno za petami. lako 6e je tekma nadaljevala: hitela sta mimo straže skozi vrt, nato nazaj v hišo, potem pa znova skozi okno. Back je bi] precej zajeten dedec, ki se je hitro upehal, tako da se mu ne bi posrečilo doseči dovolj velikega naskoka pred jetnikom. In res je jetnik, čeprav je bil hudo ranjen, hudo pritiskal za njim in bi ga bil zagrabil, da ni prišel vmes kapitan Galman, ki ga je priklical nenavadni hrušč.
»Za Boga svetega, recite straži, naj strelja!« je zaklical guverner ves zasopel. Kapitan je dal povelje in stražar je precej prislonil puško ter jetnika ustrelil v glavo. Nato je položil puško spet na ramo in mirno povzel
svojo pot gor pa dol, kakor da 6e ni nič zgodilo.«
Vedenje teh Ifugaojem. je bilo izjemno. V splošnem pa so bili možje tega plemena najboljši žandarji in v vsakoletnih strelskih tekmah so bili vedno z,magovalci. Ko so prišli Ameri-kanci, so bili domačini še v Adamovi uniformi in vlada se je pri nabiranju svoje oborožene sile morala ozirati na stare šege. Ifufraoji so bili močno navdušeni za jopiče s svetlimi gumbi, a o hlačah in čevljih niso marali prav nič slišati.
Brž ko se je zdravstvena služba temu ljudstvu prikupila, so učitelji začeli razvijati svoje delo. Mladi Igoroti so se v kratkem času naučili angleščine, šole so se hitro razširile in hribovski domačini so često sami gradili svoja šolska poslopja ter pridno 'pomagali, ne da bi jim kdo kaj plačal za to.
Obetavne učence smo pošiljali na učitljišče in zdaj že poučujejo svoje rojake.
Ko so bile ustanovljene šole, so jele razvijati svoje delo tudi cerkve, katoliška in protestanske, ter si pridobivati poganska srca.
Na najnižji stopnji človeške omike je bilo pleme negritov. Negriti so bili raztreseni ostanki^ izumirajočega plemena, ki je nekoč zavzemalo vse filipinsko otočje: bili so pritlikavci z debel mi ustnicami, navznoter ukrivljenimi nogami in z gosto skodranimi črnimi lasmi. Mnogi so nosili tudi kodraste brade. Imeli so nesorazmerno dolge \
roke kakor afriški pritlikavci. Da so bili pravi zamorci, je dokazovala povezanost nosnega hrustanca, dočim je ta pri vseli drugih plemenih preklan.
Glede zdravstvene pomoči nismo s temi krotkimi in plašnimi človečki ravnali drugača, ko s srnami v gozdih. — Niso govorili ne španski ne angleški, marveč le neko svoje čudno narečje. Niso imeli koč, z drevesnim lubjem so si uredili nekake zaklone. Rabili so loke in puščice, ki so jih namazali s smrtnim strupom; pravili so, da si bil obsojen na smrt, če ti je taka puščica le malce ogrebla kožo. Kakor Yapi so si z ošiljenimi kosi bambusa narezo-vali kože in z blatom odrgnili rane, tako da so dobili prav vidne brazgotine. Bili so čudoviti gozdarji, a drugega niso znali. Filipinci so jih skušali uporabiti kot hlapce, a po značaju niso bili kaj voljni za tako življenje. Čeprav se sami niso bavili s suženjstvom, so vendar prodali svoje sinove kot sužnje, kadar jih je glad zaradi njihove neprevidnosti prisilil v to. — Včasih so prišli v obdelane okraje in pri žetvi pomagali, da so si zaslužili riža. Sicer so se preživljali z divjačino, sadeži in koreninami.
Majhna skupina takih negritov se je naselila blizu karantenske postaje na pobočju vzpetine Marivelesa, kjer sem se ob nedeljskih popoldnevih sprehajal. Ko sem nekoč spet tam pohajal, sem prehodi! po stezi kake štiri kilometre, kar srečam docela golo desetletno deklico, ki je bila iz tega rodu.
»Dober dan!« sem raztreseno dejal.
Zdelo se mi je, da nisem dobro slišal iu da bi se prepričal, sem jo vprašal: »Kaj bi rada imela?«
»Sladoled s čokolado,« je precej odgovorila.
Takoj bi bil ustregel njeni skromni želji, če bi bil mogel Po spraševanju sem izvedel, da je bila ena izmed tistih, ki so i ih pokazali na rasztavi v St. Louisu I. 1905. kjer se je naučila govoriti angleško kakor vsaka ameriška deklica.
Glavar te plemenske skupine je bil precej šaljiv starček, ki je kot znak *voje častitljivosti nosil starinski cilinder, ki mu ga je nekoč podaril neki šipanski uradnik; to pa je bila tudi vsa njegova obleka. Zame je ostala večna skrivnost, kako ga je kljub stalni vročini in vla#i tako dobro ohranil. Z leti se mu je cilinder sicer nekoliko ogulil in zamazal. Worcestra je ta poglavar tako zabaval, da mu je iz Amerike prinesel nov cilinder in mu ga podaril.
Prva leta svojega bivanja na Filipinih sem redkokdaj prišel v stik z južnimi otoki Mindanao in Yolo ter drugimi mohamedanskimi deželami, ker so bile pod vojaško upravo in so torej opravljali zdravstveno službo v teh krajih vojaški zdravniki. Civilna uprava pa je vedno težila za tein, da bi raztegnila svoje področje tudi na te dežele, brž ko bi bile pomirjene. A to je bilo težko, ker so Spanci stoletja , trdo z njimi ravnali, pa tudi naša vojska in mornarica sta šli po istih potih.
		
lili	rrrr Žalost in veselje: :.v.: 1 ! I 1 ! 1 ! ! ! 1 Risal 3°Že Beranek Besecfllo priredil Mirko Javornik j J J J ( j ) j | |	lili
682.
Nekega dne se je Aleš z očeiom in materjo pripeljal po poti, ki drži za Savo do Grmarjeve koče. Srečali so starega moža, ki je vlekel precej debel smrekov robač. Aleš je stopil z voza, pozdravil moža in ga vprašal, če ga kaj pozna. Starček je zmajal z glavo. »Ali se še spominjate Aleša?« je spraševal ofti naprej. »Aleš?« je dejal mož, »ja, v vojake so ga vzeli, potem nisem več slišal o njem. Skoda fanta!«
683.
»Aleš stoji pred vami,« se zasmeje Aleš in mu stisne roko. Peter Grmar — to je namreč bil stari mož — pa mu kar ni mogel verjeti. Ogledoval si ga je in ga spoštljivo vikal. »Nič me ne vikajte, Peter,« mu je rekel Aleš. »Aleš je tu z dušo in telesom. Poglejte, še zdaj imam okoli vratu svetinjico, ki ste mi jo ohranili, ko ste me našli v gozdu. Z njo sem našel očeta in vse svoje domače.«
684.
»Je že res, že res,« reče Peter in obličje mu zažari od veselja. Prijela sta se za rame in si ganjeno gledala v oči. »O ti preljubi moj Aleš,« je govoril starček, »da te le spet vidim. Kako mi je bilo dolgčas, ti ne morem povedati.« In pobožal ga je z velo desnico kakor pred dolgimi, dolgimi leti, tedaj, ko je Aleš odhajal k vojakom in ko sta se z rednikom poslednjič videla.
Podmornice - od najmanjših do največjih
»Nikdar ni mogoče dovolj pohvaliti podmorničarjev zaradi njihovih naporov in pripravljenosti na žrtve«
Tehnični strokovnjak piše v zadnji številki »Illustrazione del popolo« o podmornicah in njihovi veliki vlogi, ki jo igrajo v sedanjem pomorskem vojskovanju. V začetku poudarja, Kako danes italijanske in nemške podmornice ogrožajo plovbo ne samo po morjih okrog Evrope, pač pa tudi že ob vsej ameriški atlantski obali od Kanade do Brazilije. Pirikradle da so se zaradi velikega poguma podmorničarjev tudi že v nekatere reke in tudi tam že potapljajo sovražnikove ladje.
Potem govori o podmorniških »remizah«, tistih edinstvenih oporiščih, ki so jih Nemci zgradili ob zahodni francoski obali tako trdno, da jim nobena sovražnikova bomba ne more do živega. Kakor smo v eni zadnjih številk našega lista pisali, služijo te podmorniške »remize« ne samo kot varna zavetišča, kamor se podmornice zatekajo po izvedenih nalogah zunaj na odprtem morju, pač pa tudi kot popravljalmce im »*VMl|ča, kjer se lahko založe z vsemi stvarmi, ki jih na dolgi vožnji po morju potrebujejo, da lahko prevozijo ogromne daljave, ne da bi jim bilo treba med potjo kje pristajati in se preskrbeti z nafto, hrano, vodo in drugimi potrebščinami. Nato pa italijanski strokovnjak preide na opisovanje raznih vrst podmornic ter med drugim pravi:
Dolga doba podmorniške »neodvisnosti«
Približno 5<XX> km je daleč od francoske obale do Novega sveta, dobrih 8000 km pa je do obrobnih morij ob Srednji Ameriki. To se pravi, da mora podmornica, ki hoče priti do ameriške obale, tam ostati nekaj časa na prež.i in se potem spet vrniti v svoje oporišče ob francoski obali, narediti okrog 20.000 km poti, ne da bi bila med vsem tem časom odvisna od kakšnega drugega oporišča. To je tako rekoč doba njene popolne »neodvisnosti«, avtonomije.
Vse podmornice pa niso takšne, da bi lahko vzdržale čisto samostojno tako dolgo vožnjo, ker so bodisi premajhne, da bi^ vzele s seboj zadostne količine raanih potrebščin, nafte, streliva, hrane za posadko in drugega, ali pa niso tako močno zgrajene, da bi vzdržale dalj časa vodni pritisk sredi oceana. Najmanjše podmornice, to so tiste, ki se drže bolj obale in svojih prvotnih oporišč, lahko nared? le do 10.000 k ni dolgo pot, ne do bi jim bilo med tem treba kje pristajati in se znova zalagati. — Neprimerno
večje razdalje pa lahko čisto samostojno prevozijo največje podmornice Te lahko narede tudi od 15.000 do 20.000 milj, kar bi ustrezalo razdaljam od 27.000 do 33.000 km. — So pa še druge podmornice, zgrajene nalašč za dolge vožnje, ki bi lahko plule
enkrat in pol okrog zemlje
ne da bi bile navezane na kakšno vmesno pri-stajališče. kjer bi se založile znova z nafto, hrano, vodo in drugim. Te številke pač dokazujejo, kako izpopolnjeno je danes to podmorsko »orožje«.
Pomorski strokovnjaki so znali izkoristiti srednjo tonažo do 2000 ton in zgraditi takšne podmornice, ki so sposobne izrednih stvaritev. (Samo podmornice-križarke. ki so skoraj že čisto izginile iz vojnih brodovij, imajo večjo tonažo.)
»Obrežne« in »oceanske« podmornice
Na podlagi fonaže delimo ipodmornice v majhne, ki imajo do 500 ton, srednje od 700 do 900 ton in velike podmornice od 1000 do 2000 ton. Razdelili bi jih lahko tudi samo v dve vrsti, in sicer v »obrežne«, to je takšne, ki se morajo držati bolj obale ozir. manjših^obrežnih morij, ter »oceanske« podmornice, ki so sposobne pluti tudi po širnih oceanih. Prve imajo do 900, druge pa do 2000 ton.
Izreden napredek v zadnjih letih
V nekaj zadnjih letih se je »samostojnost« podmornic izredno povečala. Namesto pojma »samostojnost« bi pri podmornicah lahko rabili izraz »akcijski radij« oziroma z drugo besedo razdaljo, ki jo podmornica lahko prevozi, ne da bi se ji bilo treba znova oskrbeti s potrebščinami. Akcijski radij pa je v pomorski vojni tudi danes ena najvažnejših stvari.
Samostojno nastopanje podmornice za visi od različnih činilcev, zlasti pa od njene prostornosti in hitrosti, s katero lahko plove. Čim večja je podmornica, tem večje količine pogonskega goriva, hrane, vode, streliva in drugih potrebščin lahko vzame s seboj in tem več imajo prostora tudi mornarji, ki tvorijo njeno posadko Pri vsaki ladji je hitrost preračunana tako. da je za vsak prevoženi kilometer poti količina potrebne nafte znižana na najnižjo mero. To moramo imeti vedno pred očmi, ka-
dar govorimo o »samostojnem« nastopanju podmornice.
Gotovo je, da
življenje na podmornici
tudi na večji, »oceanski«, ni preveč udobno. Prostor v podmornici je zelo omejen, naravnost skopo odmerjen. Večino tega notranjega prostora zavzemajo krmarji, električni in drugi motorji, torpeda in torpednp cevi. Z izredno duhovitostjo so tehnični strokovnjaki znali zboljšati življenjske pogoje in okoliščine, v katerih mora živeti posadka. Podmornice imajo majhen prostor za častnike, zložljive poste-
lje, miza, stoli z naslonjali, ločene kovinaste omarice, umivalnica s prho, stene pa so naravnost posejane z majhnimi, vanje vdolbeni-mi predalčki. Po »oceanskih« podmornicah so prostori razmeroma dosti večji in zato tudi vožnja dokaj udobnejša. Posadka ni preveč stisnjena in se ji ni treba dušiti v premajhnih prostorih. Mornarji spijo v udobnejših posteljah ter jedo pri mizi. Vse to dosti pripomore k telesni odpornosti moštva, ki tako lahko precej dlje zdrži zunaj na odprtem morju. Kljub temu — končuje svoja izvajanja omenjeni strokovnjak — pa ne morejo biti nikdar zadosti pohvaljeni podmorničarjevi napori in njegova pripravljenost na žrtve.
Kruh iz prsti
Kruh iz same moke, morda mešan s krompirjem, to bi na vse zadnje še šlo. Toda kruh iz prsti, to je pa že malo preveč. Pa vendar žive na Javi in Sumatri nekatera plemena, ki si pečejo kruh, pri katerem namesto moke uporabljajo neke vrste prst, ki jo je v tistih krajih dovolj. Ta svojevrstna prst ima nekam sladek okus in mio na vse zadnje res ni preveč čudno, da je javanskim ali sumatranskim domačinom padlo v glavo, da so začeli peči iz te naravne »moke« kruh. Krušno prst najprej
lepo presejejo, da je »moka« čim finejša, jo zamesijo z vodo ali z mlekom, povaljajo, zavijejo v tanke drevesne liste ter vsade v peč. Pečen kruh iz' tiste prsti je oipekasto rdeče barve, in telo tujci, ki so se kdaj mudili pri javanskih in sumatranskih domačinih, pravijo, da je Se nekam okusen. O njegovi hranilni vrednosti pa do zdaj Se ni mogoče povedati -tfU česar natančnejšega ker do zdaj tega kruh« še niso kemično preiskali.
Maharadža, ki ga je »začarala« lepa Janki
Dawas je majhna državica sredi Indije. Mir in red sta vladala tam vse dotlej, dokler ni nekega dne lahkomiselno življenje maharadže Tukojija Rho Pnara pognalo v bedo in stisko vse njegove majhne drž.avice. Tukoji je
I   " 1	  1*1	    "	^	l.	M.M n/l 111 \r /VIT I/	1	IVI	O	I
stopil na iprestol svojih prednikov, ko je imel komaj tl let. Po nekaj letih vladan jas mu je angleški kralj Jurij V. podelil naslov »sir«.
aug‘Vi3tti	’	* I—-----------------
Potem se je poročil s sestro kolapurskega maharadže in imel z njo sina, prestolonaslednika Vikram Singa.
Leta 1928. so angleške oblasti, ki so budno pazile na to majhno državico sredi Indije ter na njenega vladarja, opazile, da se je Tukoji do ušes zaljubil v neko plesalko po imenu Janki. Do tu je bilo še vse v redu. Čez nekaj časa pa se je pokazalo, da je maharadža popolnoma izgubil glavo.
Lepa Janki je imela malega suverena čisto pod svojo oblastjo in kmalu je z lahkomiselnim življenjem pognala ne samo svoje lastno premoženje, ki ga ni bilo malo, pač pa_ tudi državno lastnino. Zanjo so morali zgraditi razkošno urejeno palačo. Janki je bila vedno bolj zahtevna tako, da je nazadnje pognala na rob
propada celo svojega moža, maharadžo Tukojija. Ta se je zibal neljubih zapleti ja jev z tn-gleško vlado in je nazadnje prišel do prepričanja, da bo še najbolje, če jo popiha v tujino. Res so ga odstavili in mu priznali majhno pokojnino. Tukoji pa je to ponudbo odklonil. Vztrajal je pri tem, da j« njemu odmerjena pokojnina daleč premajhna za kritje lastnih potreb. Ker pa ga le niso hoteli uslišati, je začel z gladovno stavko. Celih 75 dni ni pokusil drugega kot nekaj sadja in mleka. Ko je videl, da se tudi za njegovo gladovno stavko nihče preveč ne zmeni, se je vdal_ v svo jo_ usodo. V svojo obrambo pa je vztrajno zatrjeval, da ga je bila lepa Janki, ki ga je seveda med tem tudi že zapustila, »začarala«.
Tako je zasedel prestol v državici Dawas mladi prestolonaslednik Vikram, ki je ^imel pač težko delo, da je svoji vladarski hiši spet vrnil dobro ime. katero ji je vzel njegov oče Tukoji, ki je zdaj tudi že umrl, zapuščen od vseh in od samega sebe.
»SLOT. DOM« v vsako hišo !
Veličastna doba morskih križarienj 8
Tudi je renesansa povsod podeseterila željo po znanosti. Trije nagibi: krščanska vera, želja po dobičku in znanstveno nagnjenje so gnali na neznana morja največje odkritelje zemeljske zgodovine. Dve rasi, ki sta bili ločeni od začetka sveta, sta se spoznali.. Na vsej zemlji Pa je najbolj sijala slava Evrope.
Portugalska in Španija si delita neminljivo slavo pri tem napredku človeštva. V zadnjih dvajsetih letih XV. stoletja in v začetku XVI. so največji mornarji napravili najčudovitejša potovanja.
Veliki Portugalci so pluli proti jugu, da bi dosegli Indijsko morje. Diego Cao je prišel 12 stopinj preko ekvatorja. L. 1486 je plul Bartolomej Diaz že mimo rta Dobre nade. Malo za njim sta dosegla Covilham in Paiva Indijski ocean. L. 1488 je Vasco da Gama plul mimo Natala in Melinde prav do Kalkute., Pot proti deželam zlata, svile in dišav se je odpirala.
Genovčan Krištof Kolumb, ki je bil po rodu s Korzike, je hotel te dežele doseči preko zapada. V službi Španije je naredil štiri nepozabna potovanja. 13. oktober 1492 žari skozi stoletja. Kolumb je največji odkritelj vseh časov in njegova križarjenja najslavnejša, četudi so se drznili nekateri zgodovinarji zanikati genij velikega oceanskega admirala in so šli celo tako daleč, da so njegovo odkritje pripisovali njegovemu spremljevalcu Martinu Alozu Pinzonu, ki je v resnici svojega poveljnika le izdal in je bil dezerter.
L. 1493 je bula papeža Aleksandra VI. podelila vso zemljo in njena bogastva dvema španskima vladarjema: Portugalski Vzhod in dišave, Španiji pa Zapad z njegovimi srebrnimi in zlatimi rudniki. Meja je potekala sto milj vzhodno od Azorov in jo je bilo treba spoštovati, sicer je pretila kazen izobčenja.
Španija je nadaljevala svoj zmagoviti pohod, Portugalska pa je pohlepno branila svoj monopol v trgovini in izrivala Arabce iz
indijskih pomorskih poti. Alep in Aleksandrija sta bila uničena, Benetkam pa je bila onemogočena trgovina z Vzhodom.
Veliki morski raziskovalci XV. stoletja so dali poleta poznejšim križarjenjem. Portugalci so storili prave čudeže. V začetku XVI. stoletja jo Alvarez Cabral, ki je pluh vzdolž Afrike, zaplul na odprto morje, da bi se izognil tornadom in je tako slučajno dosegel obale Brazilije. Cortoreal je mislil, da bo med Novo zemljo in ameriško celino prišel v Indijo, če bo plul proti zapadu. Mornarji iz Lusitanije18 so mimo Sv. Helene, Ascensiona,17 Tristao da Cun-che,ls Madagaskarja, Jave, Sundskih in Moluških otokov pripluli leta 1517 prav do Cantona in 1. 1542 celo do japonskega otočja.
Tudi Španci niso prav nič zaostajali za Portugalci. Veliki mornarji so nadaljevali delo Krištofa Kolumba. Na Antile so prišli. Bastidas, La Cosa, Alonso de Ojeda; mimo Brazilije pa so dosegli obale Pacifika: Pinzon, Parti de Veragua, Nunez de Balboa. Veliki konkvistadorji so razširjali Kristusovo vero, a iskali so dragocena ležišča. Več kot petdeset let so delovali Ponče de Leon na Floridi, Femand Cortez v Mehiki, Alvarado v današnji Nicaragui, Pizarre v Peruju, Valdivia in M us la do v Cileu, Orellana pa na reki Amazoni.
Ze dolgo časa so vedeli, da ti kraji niso v Aziji, pač pa, da je to nova zemlja in neupravičeno so jo imenovali Amerika.
Velika misel Krištofa Kolumba je še vedno živela. Čujte s kako čudovitim, a tragičnim križarjenjem so izvršili njegov genialni načrt.
Karel V., španski kralj, ki je hlepel po slavnih dejanjih, je
1.	1519 zapovedal: »Fernao Magalhaens'9 je imenovan za vrhovnega poveljnika petih ladij. Odpluje naj iz Seville vedno v zapadni smeri na Moluško otočje, potem naj se vrne prav tako preko zapada. Vsem nevernikom naj prižgo luč prave vere.«
19 Lusitania — je staro ime za Portugalsko.
17 Ascension — je angleški otoček v Atlantiku.
18 Tristao da Cuncha — tudi angleški otok v Atlantiku.
u Magalhaens (portugalsko) — Magellan.
In res je Magellan napravil pravo objadranje. 17 let prej je Veliki oceanski admiral zaman vztrajal pri iskanju »Paname« — prehoda na zapad. Povsod je bila sama zemlja. Mislili so takoj, da je treba zapreko objadrati z juga. Diaz de Soliš je to prvi poskusil. L. 1515 je že mislil, da je dosegel cilj, a bila je reka La Plata; ubil so ga Indijanci.
10. avgusta 1519 je Magellan odplul. Zmagal je nad uporno posadko in viharnim morjem. Uporne mornarje je ukrotil, kapitane pa je dal pomoriti ali pa jih je izkrcal v divjini.
Kmalu se je ustavil v morski ožini med pusto Patagonijo in strašno Ognjeno Zemljo. 110 milj ga je gnal vihar po zmagovalni, a grozni poti, ki nosi danes njegovo ime. 28. novembra 1520 je prišel na rob Pacifika. Spet je jadral štiri mesece preko neskončnih, pustih voda in priplul kot zmagovalec na veliko azijsko otočje, a tam je nanj prežala smrt.
Magellan je 27. aprila 1521 padel pod kamenjem, puščicami in kopji filipinskega plemena. Poglavar tega plemena je bil sicer kristjan in vazal Castille, a izdajalski vodja, in je poklal večino Špancev, ki so se borili zanj proti poglavarju otoka Zubu.
Tam, tisoče milj daleč v Španiji, so željno pričakovali povratek ladij.
8.	septembra 1522 se je v vročem andaluzijskem poletju uspavana Sevilla naenkrat prebudila. Na Guadalquivirju so grmeli mo-žnarji in njihov hrušč je odmeval od fasad, ki jih je obsevalo toplo sonce. Na mirni vodi reke je dim kakor oblak slave zagrinjal pred Zlatim stolpom zasdrano ladjo. Zbrana množica se je veselila: »Victoria! Victoria!«
Topovom so odgovarjali zvonovi in pozvanjali slavo zmagovalni ladji. Radostno zvonjenje v San Lucarju prav gotovo naznanja ostale štiri ladje, ki so spremljal^ »Zmago« in prav tako objadrale zemlje, plujoč vedno proti zapadu. »Zmaga« je najbrž samo predstraža, vsak čas se bodo pojavile na reki ladje: »Sv. Anton«, Sv. Jakob«, »Spočetje«, in »Trojica«, ki je nosila Magellanovo zastavo. Najbolj željno so pričakovali mornarje svojci: žene, otroci, starši, prijatelji.
Za Ljudsko tiskarno * Ljnbljanii Joie Kramarič — Izdajatelj: Ini. Sodja — Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov oe vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 -r Me. sečna naročnina 6 Ur, ca inozemstvo 15 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 - Uprava« Kopitarjeva ulic« 6, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-05 - Podminica. Nov« mesto