luliaja t=ibUí četrtek in vcljn s poMninu vrsd iti v Ílnrj1iíir:i m i iiiTiljiLnjem Urt ü'Uii 1)1 ctlo leto . S II. . po] ltla . I fl. 60 k. . \ * . -fl.SUk. Brei iioiiljnnja na dom i.a Lilo leto . 2 ií, 60 3:. , pQ] leta . I fl. ilOk. , , > . -A.621É. I'osamcxui Ii sf+i f-1 dobijo pri ft!iji|f4ni Kuvtdtu mi TO$ikem trj^u zn 3 k. SLOVENSKI Naročnino sprejema vreet-niitvo v Muri boru. itak opisi s o ne Trajajo, neplačani listi tie prijfltuajo. Podiifiven lisi za slovensko ljudstvo. ¿Poduk v gnhpodarslvti lni^nri dciclo Ozimni In i o prijemajo, plači rAi vrítico je L0 t. iti zn kolek SO k. Siv. 17. V Mariboru 2:1. aprila 1868. TcČaj II. Tisliora pravda „«lov. Gosp." limtnia ra/prnia haxcntl» pri c, hr. okroi-ii«-.! «odni.fi Coljskpj. (Dalje.) iJr- Prolog; Na ravno zaslišano tožbo moram pred vsem izreči, da se ona po moje j m t sli opira na skoz in skoz krivo prestavo, —■ Prosim, da bolj počasi gov rim, ker som ves zagovor premišljeval slovenski. -- To doli užali naj se mi s tim dovoli, da nektere besede, stavke navedem. Brž v začetkn u, pr, pravi tožba; „v tako imenovane) ustavne j ditavi Avstriji0 („im sogenannten Vcrfasstingsstaate Oesterreich"). Slovenski stoji: „imenovanej p ravnonstaVnej* ne pa^tako i m e ihj v a n e j". — Dafje „z mitbwtimi psi" — io včnd:ir sloji , mu tasteg a psa" — tedaj edino brej: državni pravnik pa je morebiti zatoraf prestavil v večbiojuik, da je lOŽC naše) paralelo med slovenskim državnim poslancem, sicer pa ta stavka nikakor nista v tej ozkej zvezi- Da nas Nemci „šiloma tlačijo, jedo" (¿gewaltsam unterdrückt, ge-Jre^en werden"); tU stoji: po vsi mogočnosti požirajo Nemci^ — to bi vendar vsak, ki zna slovenski, prestavil „kolikor morejo, kolikor se da" in t< izreke so vendar k;ij -azloča»! ,TPožirati" se no pravi „zatirati" („unterdrücken, fressen").— „Vlada bečk», ki se naj vage" (-die Regierung in Wien, weiche sicü in Aelit nebmen mitge"); če stavek dobro omejeni, misli tožba na ,,ž u ga u j ir, in vendar je v kako -i prizadeva laška vlada vse Primorsko polaščiti, kako se zemljišča ubogih seljakov po eksekucijab prodajajo in ktera kupujijo po sramotno ntzkej eeui — Lab i — kadar bodo iaška slada enkrat večidel Primorja pokupila in polaščila, Ichk>' Avstriji o priliki reče: ,,To sliši „Italiji uuiti" , to nam raš odstopiti.14 Če tedaj beeka vlada so per to „Tali-janianjii" skalnato jez postaviti in Avstrijo obdržati bo če, naj podpira tlovenske Priuiuree z vsemi močmi, dase ubranijo temu laškemu uasiljn; kajti, da so Slovenci zmirum Avstriji a vesti bili, da še zdaj so in vedno bodo, mislim mi ni treba doka?j pisano. Sicer sem prepričan, da g. državni teh besedah le .¡svarilo, opoinltt" izražen. „ZasKali* ni pravdum, ki je posamezne besede tako prestavil, da ves sia- „Sfachel" „krivim postopa njem" je g. tožnik zopet iako po-nemčil, kakor mu je ravno ustrezalo, uamroč nrecbUwi-d rigu; pri uas to potnenja ..melit ritbtfg. vcrfehft". „Ogmm noJ seje »pravilo s „f ure h t bar" („strahovit'); a ogromno se pravi: „gross, ivcit ansgedebttt", ne pa „furcbtbar', „Skupno delajočiu pomenja; zusammemvirkcn, das Z it sam men wir-keu der Arbe:ten/ ne pa „Verbindnng". „Zbrisati" pa pomenja _augliisehen" a ne ansreiben." To na priliko so pre-greški v prestavljanju in reči moram, da bode slavna sod m j a že iz teh lehko raz videla, da je šc več takih. Reči moram pa tudi, da slavna sodnija v tej prestavi lehko nekako sistem t> najde; vse tiste besede namreč, ki niso dobro prestavljene, so se tudi v ostrejšem smislu pre «Javljale in tako vse kaj drugega p o menjajo, in večidel soslavke ostrijo. Co bi se stavki ne bili razkladali v tem ostrejšem poni emi, bi nikakor ne bilo mogoče jih pod paragraf spraviti; sicer pa so nekteri izreki debelo zlikani in vendar bi vsak, ki je jezika zmožen, rekel: v tem ne najdem ničesar, kar bi bilo Inžbc vredno, če bi hd g. državni pravdni k svnjo tožbo slovenski osnoval in besede v toni pomenu jemal in v tej vrsti postavljal, kakor stoje v „Slov, Gospodarju" ne hi mogel noben, slovenskega jezika zmožen pravd ni k najti pregreške soper postavo. Naj to posamezne na peno in v drugem pomena prestavljene stavke, razlaga moj g. zagovornik, — jaz hočem le o čutim stavka govoriti: rNaj pazi vlada" se je vzelo v smislu „Žaganja" („Drokung"), černvuo pomenja le „svarilo" („Waruungu). Da s Um pisatelj nič hudega mislil ni, kaže že io, da izvira „žaganje" jz sovraštva in zaničevanja, a svarilo iz prijateljstva, iz ljubezni! ■ ■ Da jo pisatelj v tem slavkti prav lopo in globoko premišljeno svarilo izrekel vladi, kaže zadnji stavek: „Avstrija vseline brci morja." Pisatelj namreč opisava, kako z vso močjo pritiska Lah na pri morju slovensko narodnost) znano je nam vsem, vek poojstrijn, ni vsega razumeli J*'rii "»u jft tedaj moralo stati na tenko prestavljati. t'e pa kdo besede in celih stavkov nc zapopade, kar sem /.daj dokazal, kako more on potem soditi ? PrvoBednikt Vsa tožba ic sestavljena v smislu tega članka; da se pa VSafea beseda drugače tolmačiti da, se nahaja v vsakem jezikn in da zatoženec le na svojo korist tožbo razlaga, «i lehko vsak misli, vendar pa zarad tega se še no more sklepati, da tožnik ni umel S ostavk a. — Ali mi morete pisatelja tega sosfavka imenovati? Dr. P r e I u g : Nikakor ne! Prvosednik: (k pero vodji obrnenj; Zapišite to. (I>aljo prihodnjič.} (lospodarsk stvari. \oIí oliko (In liri h nasvetov za viuorejc«. Lepe naše vinske gorice nam zakrivajo še obilen vir blagostanja našega, ktori se more le takrat izdatno odpreti, keilnr bodejo vinoTejci poleg izvrstnega obdelovanja vinogradov tudi z vinom še hoij umetno, skrbljivo in koristno ravnali. Sreča za vinorejce, da ¡e desetina in tlaka fiieč, in čc dnče v misel ne vzamemo, tako nas nič ne zadržuje v viustvu napredovati, kakor nevednost iu ueklere škodljive navade. Dragim slovenskim vinorejcem bi rad na srce položil, da bi boljše na prvi in naš naj veči dohodek pozor jemali, to je, na vino. Vino moremo tako si pripraviti, da ga lehko v daljne dežele, še čres morje pošiljamo, drngač bo zmiraj V ceni za03talo, mi bomo kupca čakali, sosedi, posebno Ogrf bodo uas pa prokoaili. zato učimo se, ali kdc? Nam Slovencem zelo manika vinorejske, Se bolj s to zjedinjene kmetijske šolet obeta se sicer prva v Mariboru, kedaj so bo vendar vstannvila je šc vprašanje in ali Lo nam koristila, je tudi dvomljivo. Veselo bi bilo, ie bi se naši iskreni slovenski fanti ie nekaj potrebnih naukov v viuoreji, sadjorcji iu sploh v kmetijstvu učili, in to v slovenskem jeziku. Ni tukaj prostora, o vsem trm veliko govoriti, želim samo nekaj iarad v lun, vinskega pretakanja i a sačniee prinesti. 1. Da bo vino za daljno izvažanje pripravno, moramo vsa vinska opravila dobro poznati in vestno storiti, med drugimi opravili je zlo imenitno tudi pretakanje, preden pridemo do lega ne smemo tudi prave poli /grešiti, zato jo kratko tukaj zaznam vam, začne ta: že pri trgatvi ali bralvi. Belo vino more biti Cisto, sladko, mučno iu popolnoma zavrelo, da tako naredimo, se uaj belo in rdeče grozdje posebej trga, pred trgatvo je tudi dobro podbirati, da se slabo, gnjilo grozdje odpravi, in mošt iz takega je podbiriua, oh trgatvi se naj dvakrat bere, naj pred sladko, zrel«», potem slabejše grozdje, česar o dobrem letu sicer ni potrebno, tudi jagode se same v bolj slabih letih od pentljig od hirajo. Grozdje se ne sme vkupej Kvasiti, ampak hitro so naj spreša in mošt v čisto posod« naliva, tisti mošt pa, kleri na zadnje teče, pen tlji 85ak (Stingel m ost) imenovanj se uaj posebej spravi, ker je bolj zagolten. ker tropine pri razsekaujn pešk iu pentljig na krnici ilojo lesno kislobo in zagoltnost iz sebe, pri mehkih vinih iz neilabtnega grozdja, ta sicer ue škoduje, ali iz takega mi tudi ne dočakamo ljubkega, tankega vina za daljne kujjee, skušeui vinorejei, post. na Renu, dodajo >icer moštu nekaj presnih izprešauih mešičkov brez pešk iu nd žlabnega grozdja, ali lo je druga, trdijo, da je vino potem bolj di Savno m trpeče, kar je tudi res, saj je le v kožicah dišava, zato poskusite ua polovujak 6—tO bokalov hlgstin pridavati. V slabih letina b, m vsakrat, če je grozdje uežlahEno, blatno, gnjilo, je ukazano militi mošt že prvokrat v 24—iS urah pretočili, da se odžlezi, moje skušnje so (o dobro potrdile. Kaliti in za vrenje pripravljen mošt se toliko zapre, dane more Od zunaj zrak vaaj stopiti, nastavi Sti namreč zapiravna cev-ali druga priprava, da se nastopi j eni mehurčki, ako so prid-jani, ue skisajo, splesnijn, in okusa ne kvarijo, drugič ravno velike vrednosti taka priprava nima, naj se le drugi opravila dobro store. Vrenje mosta moremo posneShi. "hi bo vino prej zrelo, ie bečemo nasproti mošt sladek obraniti, naj se vrenje zadržuje, k (emu nam pemSg* mrzlo vreme, mrzla klet in druga sredstva. Za dobra mofinit Vina je veader ukazano, da hitro vre, čisto, iu starega okusa poslane, na ta namen ne sme hiti klet mrzla, okna se morajo o sohičmh dnevih odpirati, po noči zapirati, in nove iznajdbe še učijo; mošt v posebne luple, se zakurjene hrame spravljati, da hitro in močno zavre, jii J ali 2 leti prej godno za kupčijo postane in se tudi kmnli denar dobi. 2. Kadar v jesen glasno vrenje mošta vtihne, vsedajo rirožinadno, ktere potem zelo vkvarjajo prijeten okus milino, tenkoho iu sludkobo vina, dobro je, da ga hmali okusimo, ne, hočem reči pretočimo, ali ravno to je škodljiva navada, da naši vinorejei premalo na pretakanje drže, še trdijo, da so d roži za vino korist ue iu za živež, čeravno je samo sladkor za živeli, dokler je tega kaj v vinu in drožju, tako dolgo se [ložlaliuitje. Nuj boljši čas za pretakanje je jasno, mrzlo vreme, malo pred časom , kadar se gorkota v viuo-hrnmu premennje. prvokrot že jeseu začetka decembra, ali gotovo februarja in marca. Po prvem pretakanju že so mora puecl snažno zapilkati, ue ravno celo trdno, ker se tiho vrenje nastopi. Za naša bela vina je naj boljše, večkrat pretakati, to ju pred binkoštmi in pred ko je grozdje mehko enkrat. (Koncc prihodnjih.) Kaj jc storiti da k ro tleli a graili» in i* i ue pojedo i Vsl-ui gospodarjem in gospodinjam jc zadosti znano, da miši krogli prašek, kterega si gospodar poseje, uaj rajše podrejo; mislim zatoiuj da botlc vsem gospodarjem prav všeč došfo, ker je zdaj ravno čas grafiek sejati, če jim povem pomoček, po kte-rem si grašek obvarjejo, Pomoček pa je ta: Prej ko grnšek sojeS, ga namoči 12 uri v v udi, ktera je z ž v e p lom z mešana: v žv epljeni vocU namočenega graška se miš ne dotakne, in tako namakanje še ti prinese tudi drago koriti, namreč, grašek se iepo scimi in hitro in lepo raste. Jabolke se lahko dolgo časa ohranijo, če se na peceljuu iu popku s voskom ali kcljem zamflžcjo, vsaka posebej v papir zavije iu na hladnem čvrstem zraku v temnem kraju hranijo» Naj dalje pa se ohranijo, ako so v popolnoma suhem pesku v kakem sodu tako zakopane, da se druga druge ue dotika, sod pa tako zadelan, da zunajni Irak ue more vbajati. Ž. Ne popolnoma suha o tava ali detel j a s o na j lože ohrani, ako se osoli, na pol s ovseno ali s ječmeno slamo zmeša in tako uakopi. Dolgo rabljene nesnažne ali mastno steklenice (flaše) si uaj lože očistiš s žagoviuo, ktera se v nje nadeva in b kteri se malo vode prilijc in se tako dolgo v steklenici Irese, dokler Steklenica ni celo čista. Steklenice zgubijo po takem pranja vsako naj mnčuejio d uho. Naj boljše ščene (mladi pesj. (!lasovitv zoolog Brehtii trdi, da se naj boljše ščeno tako spozna: Če kusa vrže več Sčeničev in želiš naj boljše o d gojili, rnmcsi vse daleko od ležišča na različna mesta, ktero ho kosa nuj prej pobrala iu spel v ležišče odnesla, ti> je uaj boljSc. če lo ponovlS, bo mati vstkdar one isto šeene pobrala in spet v ležišče nesla. Tako ščenc je uaj boljše. D a h i k i ali junci ne uidejo ali sicer ne divjajo - se priporoča to le: Šopek repa prevezi z vrvjo (stri-kom), noteui rep napogui čez iirbet in ga pri veži za rogove tako, ita bik brez bolečin ue mora pohesiti glave. Tako privezana živina mora stniraj glavo pokoucu držati, in je tako pohlevna, da jo vsak otrok lahko pelje. Kam no olje ali petro lje je koristno ua tri strani: I, Potroloum je svečava tu da kuj lepo luč, nevarno je tedaj le, akn se varni ž njim ne ravna in dobro očiščeno ne kupi, ker se sila rado vžge. '■!, petroIeum je zdravilo zlasti pri ga rj ah ž i v i n-skih; enkrat se namažejo garje ali lišaji, in večidel se že ozdravi živina. 3. petroleuio prežene bolhe iu uši ua zelju, repi itd. Ena 'žlica petrolettma se vb je v škropilnico in z vodo dobro premeša, iu i to vodo se poškropi repa, zelje itd. „Novice." \avodi Iv narodnemu gospodarstvu. I)rl lil. (Iltilje.) "¿0. Vsakdo uaj bi se po mogočnosti svoje poslovanje obširno proučil : kmet naj bi dobro poznal zemljo, ktero obdeluje, naravo in življenje različnih rastlin Iu živali, kako jih naj boljše plodili iu gojiti, zakaj in na kakšenuačtti rabiti in obračati, na kraiko, znali hi imel umno kmetovali. Mehanik , obrtnik, rokodelec ima ua tenko poznati robo, ktero prestvarja, trgovec blago, s kterim mu mogoče trgovali: ima vedeti, kako in kde se stvari pripravljajo, kde so naj bol jše, in si jih po dobri ceni uaj Itžl dobiva, in kakšno blago more sopei kam drugod naj boljše zaharantati in znmeujlvuti. 21. Zvedenemu delavcu, ki bitaost in naravo stvari, z kteri mi se peča, pozna, je delo celo ugoduo in prijetno, nikakor ne kak&iia težava ali bniarn, ktero nam sila nalaga. Omenimo n. p kmeta, ki naravne postave, po kterih rastline rastejo, kakor tudi bitnost iu lastnosti posebnih rastlin nekoliko pozua iu jih opazuj -; temu je delo veselje, ker po njem način j a vedno nove pokuse v naravoslovstvn, bistri svoj it m in nahiTa novega znanja: to ima pa Še drugi posledek ; umetno delo luu ni samo na veče veselje, temoe tudi na veči dobiček, ker po dobrih skušnjah svoje delo lc za dober prid obrača. Naj bi tedaj vsakemu človeku mogoče h 11 o »t zato potrebnih vednosti iu znanosti pridobiti; k temu pa je prva in glavna potreba, da so vsakdo naj manj dobro brati, pisali In račimili uauči; kdor toliko zna, se more z pomočjo dobrih knjig sam z svojo marljivostjo več učiti, kar mu je za do-tično poslovanje potrebno, ali se za kaj drn^a izurjali, kar bi ga veselilo. Zato naj bi bilo dovolj potrebnih in pnpruv-uih šol ter učiteljev, za ktere naj bi občinstvo ali vlada skrbela in potrebam pomagovalu. Ko so sa šolo vatanovile naj bi se stariši, kterim dobra odgoja otrok ni mar, po postavi silili oiroke v šolo in k uku pošiljati, da se jim tam da po- 1 uhaja t=ibUí četrtek in vcljn s poMninu vrsd iti v Ílnrj1iíir:i m i iiiTiljiLnjem na ü'iin in cclu lefo . S II. „ po] ltla . I fl. 60 k. . \ * . -fl.SUk. Brei iioiiljnnja ust doni i.a Lilo leto . 2 ií, 60 3:. , pQ] leta . I H.aOJi. , , > . -A.621É. I'osamcxui Ii sf+i f-1 dobijo pri tt!iji|f4ro Kuvtdtu mi vt>] LirtM.: trifu z Ji 3 k. SLOVENSKI Naročnino sprejemn vred-niitvo v Muri boru. itak opisi s o ne Trajajo, üßplaiaoi listi tie j>fijaniJij' Avstriji o priliki reče: ,,To sliši „Italiji uuiti" , to nam ras odstopiti," Če tedaj beeka vlada so per to „Tali-janiftnjii" skalnato jez postaviti in Avstrijo obdržati hoče, naj podpira slovenske Priumree z vsemi močmi, dase ubranijo temu laškemu nasilju; kajti, da so Slovenci zmirum Avstriji zvesti bili, da še zdaj so in vedno bodo, mislim mi ni Lreha dakar.'jyafi In rečem, kakor je že pred 30 leti veliki Slovan rekel: ® e: h i no i S l o v» n 1 A v s t r i j <> n e i m e 11, h i s i moralo p r i z a d e v n i i, dajo vs t v a r i m o ?" Mi Slovani tu pii>chm) mi Slovenci moremn le v Avstriji se obdržati ln pisatelj je muncrjaval to izreči, da ,je potrebno Slovane v Primeri rt ohraniti, ker so trden zid proti navalu laske vlade, ktera k operni morje odvzeti in tako Avstrijo še bolj spraviti v med Jenen, /e zdaj po zgubi Beneškega naSo trgovstvo veliko trpi in kaj bi se lo biio, če oh vso morje pridemo. To pum eiijaj o besede „Avstrija tis ebne brßi morja" („wird sieb ohne Meer1';. Iz tega tudi sledi pomen besedi „da se krvavo ne Zjis'iati": kajti če Avstrija morje zgubi, potem „zieht sie sieh diesen hlntrgen Stachel bei'-. A ta misel je gotovo dobra in kdor tako piše, mora bili dober patrijot. Vidi se tedaj iz vseh teh posameznih stavkov, da je vse to lo za dobro vladef ne pa proti njej pisano. Sicer sem prepričan, da g. državni teb besedah le .¡svarilo, opoinltt" izražam „Zastali" nrpravdnite, ki je posamezne besede tako prestavil, da ves sia- nStacbe!" „krivim pošto pa njeni" je g. tožnik zopet tako po-nemčil, kakor mu je ravno ustrezalo, namreč „recbtswi-d lig"; pri uas to pmiienja ..melit rithtfg. vcrfehft". „Ogmm no" seje »pravilo s „f ure lit bar" („strahovit'); a ogromno se pravi; „gross, ivcit ansgedebot", ne pa nfurchthar:i, „Skupno delajoči4' pomen jat zusammemvirken, das Z it sam men wir-keu der Arbeiteu / ne pa „Vfirbindnng". „Zbrisati" pa pomenja _augliisehen" a ne unsreihen." To na priliko so pre-greški v prestavljanju in reči moram, da bode slavna sed mja že iz teh lehko raz videla, da je še več takih. Reči moram pa tudi, da slavna soduija v tej prestavi le lik o nekako sistemi) najde; vse tiste besede namreč, ki niso dobro prestavljene, so se tudi v os t rej &e m smislu pre stavljale in tako vse kaj drugega p o menjaj o, in večidel sostavke ostrijo. Ce bi se stavki ne bili razkladali v tem ostrejšem pomenil , bi nikakor ue bilo mogoče jih pod paragraf spraviti; sicer pa so nekteri izreki debelo zlikani in vendar bi vsak, ki je jezika zmožen, rekel; v tem ne najdem nieesiu', kar hi bilo tožbe vredno, če hi htl g. državni pravdni k sv ojo tožbo slovenski osnovni in besede v tnm pomenu jemal in v tej vrsti postavljal, kakor stoje v „Slov. Gospodarja" ne bi mogel noben, slovenskega jezika zmožen pravd ni k najti pregreške soper postavo. Naj to posamezne na peno in v drugem pomenu prestavljene stavke, razlaga moj g. zagovornik, — jaz hočem le o enem stavku govoriti: rNaj pazi vlada" se je vzelo v smislu „Žfiganja" („Drohung"), černvuo poiucuja le „svarilo" („WaruunguJ. Da s Um pisatelj nič hudega mislil Jii, kaže že to, da izvira „žaganje" iz sovraštvu in zaničevanja, a svarilo iz prijateljstva, iz ljubezni! ■ ■ Da jo pisatelj v tem slavkti prav lepo tn globoko premišljeno svarilo izrekel vladi, kaže zadnji stavek: „Avstrija vsehne brez morja." Pisatelj namreč opisava, kako z vso tnočjo pritiska Lah na pri morja slovensko narodnosti znnno je nam vsem, vek ponjstrij», ni vsega mumcl; run teže mu je tedaj moralo stati na tenko prestavljali. pa kdo besede in celih stavkov ne zapopade, kar sem /.daj dokazal, kak i more on poleni soditi 'i PrvoBednikt Vsa tožba ie sestavljena v smislu tega članka; da se ¡ni vsaka beseda drugače tolmačiti da. se nahaja v vsakem jeziku in da zatožener le na svojo korist tožbo razlaga, tj lehko vsak misli, vendar pa zarad tega se Se no more sklepati, da tožnik ni ninel s ostavk a. — Ali mi morete pisatelja tesa sosfavka imenovati? Dr. Pre I o g: Nikakor ne! Prvosednik: (k pero vodji obrnenj; Zapišite to. (Daljo prihodnjič.} (lospodarsk stvari. \eholiKo dobrih nasvetov za viuarejce> Lepe nase vinske gorice nam zakrivajo ¿u ibilea vir blagostanja našega, kteri sc mr-rc le takrat Izdatng ndprmi, keilnr bodejo viuoTejei poleg izvrstnega obdelovanja vinogradov lUfli z vinom še bolj umetno, skrbljivo in koristno ravnali. Sreča za vmorcjce, da je desetina iu tlaka preč, in čc dnče v misel nc vzamemo, lako nas nič ne zariTŽaje v vinstvn napredovati, kakor nevednost iu ueklere škodljive ua* vade. Dragim slovenskim vinorejeem bi rad na srce položil, da bi boljše na prvi iu naš nuj veči dohodek pozor jemali, to je, ua vino. Vino moremo tako si pripraviti, da ga lehko v daljne dežele, še urez morje pošiljamo, drugač bo zmiraj V ceni zaostalo, mi hotno kupca čakali, sosedi, posebno Ogri bodo uas pa prekosili, zato učimo se, ali kdc? Nam Slovencem zelo man jka vinorejske, Se bolj s to zjcdiujcne kmetijske So le, obeta se sieer prva v Mariboru, kedaj se bo vendar vstanovila je še vprašanje in ali Lo nam koristila, je tudi dvomljivo. Veselo bi bilo, če bi se naši iskreni slovenski lami je nekaj potrebnih naukov v vinoreji, sadjorcji in sploh v kmetijstvu učili, in to v slovenskem jeziku. Ni tukaj prostora, o vsem tem veliko govoriti, želim samo nekaj '/.urad vina, vinskega pretakanja iu sačniea prinesti. 1. Da bo \ino za daljno izvažanje pripravno, moramo vsa vinska opravila dobro pozimi iu vestno storiti, med drugimi opravili je zlo imenitno tudi pretakanje, preden pridemo icer moštu nekaj presnih izprešauih mešičkov brez pešk iu od ¿lahnega grozdja, ali to je druga, trdijo, da je vino potem bolj dišavno m trpeče, kar je tudi res, saj je le v kožicah dišava, zato poskusite na polovujak 6—10 bokalov h testi n pridavati. V slabih letinah, m vsakrat, če je grozdje nežlahtno, blatno, gnjilo, je ukazano naliti meš; že prvokrat v 24—iS urah pretočiti, da se odžlezi, moje skušnje so (o dobro potrdile. Naliti in za vrenje pripravljen mošt se toliko zapre, dane more Od zunaj zrak vanj stopiti, nastavi se uaioreč zapiravua cev ali druga priprava, da se nastopi j eni mehurčki, ako so prid-jani, ne skisajo, splesnijo, in okusa ne kvarijo, drugič ravno velike vrednosti taka priprav* nima, naj se le drugi opra* vila dobro store. Vrenje mošta moremo pospešiti. da bo vino prej zrelo, če hočemo nasproti mošt sladek ohraniti, naj se vrenje zadržuje, k temu nam pomSg* mrato vreme. mrzla klet in druga sredstva. Za dobra mofinit Vina je veader ukazano, da hiiro vre, čisto, in starega okusa poslane, na ta namen ne sine biti klet mrzla, okna se morajo o solnenih dnevih odpirati, po noči zapirati, in nove iznajdbe še učijo; mošt v posebne tople, rie zakurjene hrame spravljati, da hitro in močno zavre, iu 1 ali 2 leti prej godno za kupčijo postane in se tudi kmnli d en ur dobi, 2. Kadar v jesen glasno vrenje mošta vtihne, vsedajo drožinaduo, ktcrc potem zelo vkvarjajo prijeten okus milino, tenkobo iu shidkobo vina, dobro je, da ga liniali okusimo, ne, hočem reči pretočimo, ali ravno to je škodljiva navada, da naši vinorejei premalo na pretakanje drže, še trdijo, da so d roži za vino korist ue iu za živež, čeravno je samo sladkor »a živež, dokler je tega kaj v vinu in drožju, tako dolgo se [ložlahnitje. Nuj boljši čas za pretakanje je jasno, mrzlo vreme, malo pred časom , kadnr se gorkota v viuo-hrnmn proineniye, prvokrat že jeseu začetka decembra, ali gotovo februarja in marca. Po prvem pretakanju že se mora pučel snažno zapilkati, uc ravno celo trdno, ker se tiho vrenje nastopi. Za nasji. bela vina je naj boljše, večkrat pretakati, to je pred binkoštmi in pred ko jo grozdje mehko enkrat. (Koncc prihodnjič.) Kaj je boriti da k ro tleli a graili» mi*! no pojedo i Vsem gospodarjem iu gospodinjam jc zadosti znano, da miši krogli graSek, kterega si gospodar poseje, naj rajše po ž "rej o; mislim zatomj da hode vsem gospodarjem prav všeč došlo, ker je zdaj ravno čas grafiek sejati, če jim povem po m oče k, po kte-rem si grašek obvarjejo, Pomoček pa je ta: Prej ko grašek sejeS. ga namoči 12 uri v v udi, ktera je z ž v e p lom ?, mešana: v ži epljeni v odi namočenega graška se miš ne dotakni, in tako namakanje še ti prinese tudi drugo koriti, namreč, grašek se iepo scimi in hitro in lepo raste. Jabolke se lahko dolgo časa ohranijo, če se na peeeljuu iu popku s voskom ali kcljem zamažejo, vsaka posebej v papir zavije iu na hladnem čvrstem zraku v temnem kraju h ranijo. Naj dalje pa se ohranijo, ako so v popolnoma suhem pesku v kakem sodn tako zakopane, da se druga druge ne dotika, sod pa tako zadelan, da zimajni zrak ne more vnajati. Ž. Ne popolnoma suha o tava ali detel j a s o na j lože ohrani, ako se osoli, na pol s ovseno ali s ječmeno slamo zmeša in tako uakopi. Dolgo rabljene nesnažne ali mastne steklenice (flaše) si naj lože očistiš s žagoviuo, kteru se v nje nadeva in h kteri se malo vode jirilije in se tako dolgo v steklenici bese, dokler steklenica ni celo čista. Steklenice zgubijo po takem pranja vsako naj močnejšo d uho. Naj boljše ščene (mladi pes). (!lasovitv zoolog Brehm trdi, da se naj boljše ščenu tako spozna: Če kaša vrže več Sčeaičev in želiš naj boljše o d goji ti, rauicsi vse daleko od ležišča na različna mosta, klero ho kosa naj prej pobrala iu spet v ležišče oduesla, to jo naj boljše, če 1o ponoviš, bo mati vsikdar ono isto šeene pobrala in spet v ležišče nesla. Tako ščene je naj boljše. D a h i k i a I i j u n c i ne u i d c j n a 1 i s i c c r n c d i v -jajo - se priporoča tole: Šopek repa prevezi 2 vrvjo (stri -kotu J, potem rep napogui čez lirbet in ga pri veži za rogove tako, da bik brez bolečin ne moro pobesiti glave. Tako privezana živina mora «niraj glavo pokoucu držati, in je tako pohlevna, da jo vsak otrok lahko pelje. Kam no olje ali petro lje je koristno na tri strani: I, Petroloum je svečava in da kuj lepo luč, nevarno je tedaj le, ako se varni ž njim ne ravna in doliro očiščeno ne kupi, ker se sila rado vžge. petroleum je zdravilo zlasti pri ga rj ah ž i v i n-skih; enkrat se namažejo garje ali lišaji, in večidel se že ozdravi živina. 3. petroleum prežene bolho iu ti £ t na zelju, repi itd. Ena žlica petrolcttma se vb j 0 v škropilnico in z vodo dobro premeša, iu s to vodo se poškropi repa, zelje itd. „Novice." Navori i k narodnemu gospodarstvu. I)rl lil. (Unije,) "¿0. Vsakdo naj bi se po mogočnosti svoje poslovanje obširno proučil : kmet naj bi dobro poznal zemljo, ktero obdeluje, naravo in življenje različnih rastlin iu živali, kako jih naj boljše plodili iu gojiti, zakaj in na kakšennačin rabiti in obračati, na kraiko, znati hi imel umno kmetovali. Mehanik, obrtnik, rokodelec ima na tenko poznati robo, ktero prestvarja, trgovec blago, s kterim mu mogoče-trgovati: ima vedeti, kako in kde se stvari pripravljajo, kdo so naj boljše, in si jih po dobri ceni naj leži dobiva, in kakšno blago more sopei kam drugod naj boljše zaharantati in znmeujivuti. 21. Zvedenemu delavcu, ki bitaost in naravo stvari, z kteri mi se peča, pozna, je delo celo ugoduo in prijetno, ni* kakor ne kak&iia težava ali bniarn, ktero nam sila nalaga. Omenimo n. p, kmeta, ki naravne postave, po kterih rastline rastejo, kakor tudi bitnost in lastnosti posebnih rastlin nekoliko pozna iu jih opnzuj-i temu je delo veselje, ker po njem način j a vedno nove pokuse v naravoslovstvn, bistri svoj um in nabira novega znanja: to ima pa Še drugi posledek ; umetno delo mu ni samo na veče veselje, temoe tudi na veči dobiček, ker po dobrih skušnjah svoje delo le za dober prid obrača. Naj bi tedaj vsakemu človeku mogoče bilo »t zato potrebnih vednosti iu znanosti pridobiti i k temu pa je prva in glavna potreba, da so vsakdo naj manj dobro brati, pisati iu račmuti nauči; kdor toliko zna, se more z pomočjo dobrih knjig sam z svojo marljivostjo več učili, kar mu je »a do-tično poslovanje potrebno, ali so za kaj drnga izurjali, kar hi ga veselilo. Zato naj bi bilo dovolj potrebnih in pnpruv-uih šol ter učiteljev, za ktere naj bi občinstvo ali vlada skrbela in potrebam pomagovaln. Ko so se šole vatanovile na i bi se stariši, kterim dobra odgoja otrok ni mar, po postavi silili otroke v šolo in k nku pošiljati, da se jim tam da po- dvomljivo. Veselo bi bilo, če lii se naši iskreni slovenski fanti je nekaj potrebnih naukov v vinoreji, sadjoreji in sploh v kmetijstvu učili, in to v slovenskem jeziku. Ni tukaj prostora, o vsem tem veliko govoriti, želim samo nekaj iarad vina, vinskega pTetaknuja iu sačniee prinesti. 1. Da bo \ino za daljno izvažanje pripravno, moramo vsa vinska opravila dobro poznati in vestno storiti, med drugimi opravili je zlo imenitno tndi pretakanje, preden pridemo do tega ne smemo tudi prave poli /grešiti, zalo jo kratko tukaj zaznam vam, začne k<: že pri trgatvi alt bralvi. Belo vino more biti čisto, sladko, mučno iu popolnoma zavreto, da tako naredimo, se naj belo in rdeče grozdje posebej trga, pred trgatvo je tudi dobro podbirati, da se slabo, gnjilo grozdje odpravi, in mošt iz takega je podbiflaa, ob trgatvi se naj dvakrat bere, naj pred sladkizrel«», poten: slabejše grozdje, česar o dobrem letu sicej ni potrebno, tndi jagodo sc samo v bolj slabih letih od pentljig od hirajo. Grozdje se ne sme vkupcj Kvasiti, ampak hitro so naj sprešu iu mošt v čisto posod« naliva, tisti mošt pa, klcri na zadnje teče, pen tljiSCak (Stingel m ost) imenovan^ se naj posebej spravi, ker je bolj zagoltcn. ker tropine pri razsekanjit pešk iu pentijig na krnici ilajo lesno kislobo tn zagoltnost iz sebe, pri mehkih vinih iz neilahlnega grozdja, ta sicer ne škoduje, ali iz takega mi tudi ne dočakamo ljubkega, tankega vina za daljne kupce, skušeui viuorejci, posf. na Renu, dodajo >icer moštu nekaj presnih izprešauih mešičkov brez pešk iu od žlabnega grozdja, ali to je druga, trdijo, da je vino potem bolj dišavno m trpeče, kar je tudi res, saj je le v kožicah dišava, zato poskusite na polovujak 6—10 bokalov h testi n pridavati. V slabih letinah, m vsakrat, če je grozdje uežlahtno, blatno, gnjilo, je ukazano naliti meš; že prvokrat v 24—iS urah pretočiti, da se odžlezi, moje skušnje so (o dobro potrdile. Naliti in za vrenje pripravljen mošt se toliko zapre, dane more Od zunaj zmk vaaj stopili, nastavi Sti namreč zapiravua cev ali druga priprava, da se nastopi j eni mehurčki, ako so prid-jani, ne skisajo, splesuijo, in okusa ne kvarijo, drugič ravno velike vrednosti taka priprava nima, naj se le druga opra* vila dobro store. Vrenje mošta moremo pnspeSiti. da bo vino prej zrelo, če hočemo nasproti mošt sladek ohraniti, naj sc vrenja zadržuje, k (emu nam pomBga mrzlo vreme, mrzla klet in druga sredstva. Za dobra antfinrt Vina je vender ukazano, da hitro vre, cisto, iu starega okusa postane, na ta namen ne sine biti klet mrzla, okna se morajo o sobičnih dnevih odjiirati, po noči zapirati, in nove iznajdbe še uiijo, most v posebne tople, se zakurjene hrame spravljati, da hitro in močno zavre, tu 1 ali 2 leli jircj godno za kupčijo postane in se tudi kmnli denar dobi. 2. Kadar v jesen glasno vrenje mošta vtihne, vsedajo drožinaduo, ktere potem zelo vkvarjajo prijeten okus milino, tenkobo iu si ud ko bo vina, dobro je, da ga h m ali okusimo, ne, hočem reči pretočimo, ali ravno to jo škodljiva navada, da naši vinorejci premalo na pretakanje drže, šu trdijo, da so d roži za vino korislue iu za živež, čeravno je samo sladkor za živež, dokler je tega kaj v vinu in drožju, tako dolgo se [lOKlahnuje. Nuj boljši čas za pretakanje je jasno, mrzlo vrem c, malo pred časom , kadnr se gorkota v viuo-hrninu preinenuje, prvokrut že jesea začetka decembra, ali gotovo februarja in marca. Po prvem pretakanju že se mora pučcl snažno zapilkati, tie ravno celo trdno, ker se tiho vrenje nastopi. Za naša bela vina je naj boljše, večkrat pretakati, to jc pred binkoštmi in pred ko je grozdje mehko enkrat. (Koncc ¡prihodnjič.) Kaj je boriti da kro^le^a g rušita in i* i ne pojedo i Vsem gospodarjem iu gospodinjam jc zadosti znano, da mi i i krogli graSek, kterega si gospodar poseje, naj rajše po ¿"rej o; mislim zaioiuj da hode vsem gospodarjem prav všeč došlo, ker je zdaj ravno čas grafiek sejati, če jim povem pomoček, po ktc-rrm si grašek obvarjev>, Pomoček pa je ta: Prej ko grnšek sojeS. gn namoči 12 uri v v udi, k t ara je z ž v e p lom z mešana: v ži epljeni i odi namočenega grnška se miš ne dotakni, in tako namakanje še ti prinese tudi drago koriti, namreč, grašek se iepo scijni in hitro in lepo raste. Jabolke se lahko dolgo časa ohranijo, če se na peceljuu iu popku s voskom ali kcljem zamažejo, vsaka posebej v papir zavije iu na hladnem čvrstem zraku v temnem kraju hranijo» Naj dalje pa se ohranijo, ako so v popolnoma suhem pesku v kakem sodu tako zakopane, da se druga druge ne dotika, sod pa tako zadelan, da zunaj ni i rak ne more vnajati. ž. Ne popolnoma suha o tava ali detel j a s o na j lože ohrani, ako se osoli, na pol s ovseno ali s ječmeno slamo zmeša in tako uakopi. Dolgo rabljene nesnažne ali mastne steklenice (flaše) si naj lože očistiš s žagovino, ktera se v nje nadeva in h kteri se malo vode jirilije in se tako dolgo v steklenici trese, dokler steklenici, ni celo čista. Steklenice zgubijo po takem pranja vsako naj močnejšo d uho. Naj boljše ščene (mladi pes). (!lasovitv zoolog Brehtn trdi, da se naj boljše ščeno tako spozna: Če knsit vrže več Sčeaifiev in želiš naj boljše o d goji ti, rnmcsi vse daleko od ležišča na različna mosta, klero ho kosa nuj prej pobrala in spet v ležišče odnesla, to je naj boljše, če to ponoviš, bo mati vsikdar ono isto Ščene pobrala in spet v leŽišOe nesla. Tako ščene je naj boljše. D a b i k i a I i j u n c i ne u i d c j n a 1 i s i c e r n e d i v -jajn - se priporoča tole: Šopek repa prevezi z vrvjo (stri -kom), potem rep napogui čez lirbet in ga privezi za rogove tako, ita bik brez bolečin ne moro pobesiti glave. Tako privezana živina mora «nira.j glavo pokonča držati, in je tako pohlevna, da jo vsak otrok lahko pelje. Kam no olje ali petro lje je koristno na tri strani: I, Petroleum je svečava in da kuj lepo luč, nevarni» je tedaj le, ako se varni ž njim ne ravna in dobro očiščeno ne kupi, ker sc sila rado vžge. peiroleum je zdravilo zlasti pri ga rj ah ž i v i n-skib; enkrat se namažejo garje ali lišaji, in večidel se že ozdravi živina. 3. petroleuiu prežene bolho iu n S i na zelju, repi itd. Ena žlica petrolcttma se vb je v škropilnico in z vodo dobro premeša, iu s to vodo se poškropi repa, zelje itd. „Novice." Navori i k narodnemu gospodarstvu. I)rl lil. (Iltilje,) "¿0. Vsakdo naj bi se po mogočnosti svoje poslovanje obširno proučil ; kmet naj bi dobro poznal zemljo, ktero obdeluje, naravo in življenje različnih rastlin iu živali, kako jih naj boljše ploditi iu gojiti, zakaj in na kakšen način rabiti in obračati, na kratko, znali hi imel umno kmetovali. Mehanik . obrtnik, rokodelec ima na tenko poznati robo, ktero prestvarja, trgovec blago, s kterini mu mogoče trgovali: ima vedeti, kako in kde se stvari pripravljajo, kde so naj boljše, in si jih po dobri ceni naj leži dobiva, in kakšno blago more sopei kam drugod naj boljše zaharantati in znmeujivuti. 21. Zvedenemu delavcu, ki bitaost in naravo stvari, z kteri mi se peča, pozna, .je delo celo ugoduo in prijetno, ni' kakor ne kakšna težava ali butara, ktero nam sila nalaga. Omenimo n. p krnela, ki naravne postavo, po kterih rastline rastejo, kakor tndi hitnost in lastnosti posebnih rastlin nekoliko pozna iu jih opnzttj -; temu je delo veselje, ker po njem načinja vedno nove pokuse v naravoslovstvu, bistri svoj nm in nabira novega znanja: to itua pa še drugi posledek ; umetno delo mu ni samo na veee veselje, temoe tudi na veči dobiček, ker po dobrih skušnjah svoje delo le za dober prid obrača. Naj bi tedaj vsakemu človeku mogočo bilo bi zato potrebnih vednosti iu znanosti pridobiti i k temu pa je prva in glavna potreba, da so vsakdo naj manj dobro brati, pisali iu račmnli nauči; kdor toliko zna, se more z pomočjo dobrih knjig sam z svojo marljivostjo več učiti, kar mu je za do-tično poslovanje potrebno, ali sc za kaj druga izurjali, kar hi ga veselilo. Zato naj hi bilo dovolj potrebnih iu pnpruv-uih šol ter učiteljev, za ktere naj hi občinstvo ali vlada skrbela in potrebam pomagovala. Ko so so šolo vstanovile nai bi se stariši, kteri m dobra odgoja otrok ni mar, po postavi silili otroke v šolo iu k nku pošiljati, da se jim tam da po- trebna odgi>ja. Zanemarjanje potrebne (nivoje naj vlada ostro kaznuje, ker ona ima skrbeti za dobro in tast svojih državljanov kakor vsaki familijn oče za ude svoje obitelji. 23. Ostro je treba na od goji vanj o mladine paziti, posebno tatu. kdor se je dozdaj zanemarjalo: mnogo starišov, ki se sami niso nič učili, tudi ncčgo nikakorSoega učenja in outiko za svoje otroke ; da, še rolo branijo jim kaj več vedeti, kakor sami zanjo, ni iste da staro kopito, ijo kterem so se ji bo vi iledeet in prcddodeei ravnali, jc naj bolje; kazen naj takšne nevedneže na boljšo pot prisili, če jih noben prijazen nauk in nagovor dotičnih duhovnih pastirjev k temu "pripravili ne more. Otroke takšnih starišev pa, ki ln res tako ubožui in revni bili, da bi ne mogli otrok v šolo pošiljati, naj bi občina odgojili dala in za nje skrbela, ker gotovo ji je leži, boljše in častnejše, si dobre občiujane odgojiti, ki ji bodo potem na čast in korist, kakor pustiti da odrastejo ne-vdnezi v vsem, kar je dobrega in poštenega, in ji zato bodo brž na škodo in sramoto. Dajte mladim nedolžnim ubožcem potrebno o rigaj o , pomagajte jim , in ne bode vam t relia za-grcšeuib beračimo v in zaalaranill iivrženoev rediti in nečast in sramoto, ktoro vam delajo, plačevati. Zgodovinski spominki za prosto slovensko ljudstvo, Spisal Davorin Trstenjak. iponlbia. Fara in srenja Po n ¡ki a leži v jelsançkem iErlaelistein) okraju kraj južne železnice,, kjer je tudi železo [čl na postaja, in sicer prva od Foličan. Šteje črez 2QC0 duà. Crfcev prostorna je posvečena sv, Martinu, zraven iarue crkvc še ima podružnico sv. Ožvalda. Ker crkve v čast sv. Ožvaldu posvečene so prestam, kakor posla vini v Ptuju, ktera že stoji Črez tisoč let, smemo klepati, da je v Ponikli že v začetku 10. stoletja crkev stala. Gotovo je, da je leta 1241 na fou i ki: že bila imenitna fara. Tistega leta je umrl grajSčak vojni>k i z imenom WilUelm. Ta je po krivici ia z silo vzet Zujckloitrn več posestev, podložni kov, in je poi Škodoval jegove dohodke. Na smrtni postelji ga obišče jegov spovednik t M t o, fiijmešter pri Novi crk vi, iu ga nagovarja naj kloštru povrne p oropane reči. Vilhelm se je spokoril, iu je v pričo priera Zajeklošterskega, in lajni e š t r a p o n i k I a n s k c g n vse sopet povrnil klošlnj, kar mu jo po krivici vzel bil. (Juiavia, pag- '¿(30 — Leta 1509 je cesar Maksi mi lian I. na novo ustanovljenem a kollc-giatuemu kunitulu v Itudolfovem ali v novem mestu na dolnjem Kranjskem poniklansko laro, kteru je tedaj obsegala vso šmarsko (jezersko) dekanijo, daroval za mizaino*) Hen-aaldotation), iu tako so novomeški korani dobili patronat črez poniklansko turo in druge fare šuiarske dekanije. Po n i Iti a,, Po u i k v a pomen j a dolinat svet, v kterem voda hitro v zemljo ponikne. Tak osni h i in en je več po gornjem iu srednjem Stajent, tudi ua Kranjskem. Poni kl a ostane zmirôm imenitna, ker so se 2*3, novem-brn 3,800. v tej fui1i in sicer ua S l o m u naredili nevmrljivi ¡■¡kol in slavni slovenski spisaiclj Anion Martin Slomšek. Rojstni dom stoji na malem gričku iu se lehko vidi na desni strani, kedar se človek po železnici iz Celja v Maribor pelje, P pa ti smemo, da na rojstnem domu bodo vrli Poui-klaui svojemu slavnemu rojaku kakošeu spominek postavili. Pouikla je že bila zn Rimljanov naseljena, ker sc jc biizo inrne crk vri našlo ve i starinskih reči iz one dobe. V pismih devetega stoletja se že tudi imenuje ves biizo Ponikve Ho-tunje (Chotnna). f m Polhiciii oitled G. Revertcra, dosedajni avstrijski poslanec na ruskem dvoru, bo picj ko ne zapustil državno službo; pravi se, da pride na njegovo mesto vitez Vctsera, dozdajnl opravmk v Carigradu, Skupni vojni minister je ukazal, da se mora prva tretjina onih potrebščin, s kteri mi bi se imela armada do konca tega leta priskrbeti, že oddati dotičuim komisijam do konca aprila, zadnja trctjiun pa do konca avgusta. Sam a znamenja, — da ostane mtr I *■) Miznina, Tjachjfut, Kllctoticigûn eo se vdali ™ duliodlti fare poütaviin di'íítina. Jultiiis, Kito, dobiček lova Itd- Pit. Ogrska potrebuje 100 milj. ^00 tisoč gld, nn leto. minister obeta, da se bo znižal davek pri tabaku, pri sob (na 'i gld. tO kr.) iu od podedovanega blaga. JI j pa bomo srečni, Če se nam le davki ne bodo poviševali! Na Bavarskem se pripravljajo za pristo]) južno-nem-ške zaveze k severno-nemški. Radenska jc tudi dobila postavo o odgovornosti mini. strov in svobodomiselno postavo za tisk. Danska zahteva od Pruske, da jej naj odstopi Alseti in Sundcwit (tedaj tudi Dhppcl). Pruska vendar noče o tem nič čuti, in hali se je. du se spet pograbite. Danska je naznanila na Dunaj in v Pariz, da so ne hode na podlagi pruskih predlogov dalje pogovarjala. V P a i i z n se glasi o vojski zmirom bolj širijo in pravi se, da se vojski z Prusko ui izogimti, čim prej se tora j zučne, tem bolje. Napoleon se tuzgovarja s svojimi generali o vojski iu jeni potrebi. Lepo priliko za vojsko, bo mu morehili dalo — ŠcbJesivig-Holsteinsko! Po Španskem se zlo razširja neki list, čegar moto sc glasi: Proč z iiurhoni, živila demokratična vlada. I'mogo ra hrepeni po vojski, vse jc že z orožjemin i. drugimi vojnimi potrebščinami pripravljeno. "Iz Kaiidije sc jo naznanilo 5 hudih bitek , v kterib so bili Turki spet.prav živo tepenl. Turško. Turkom se od dana do dana huje godi, bolezen namreč zmirom močneja prihaja: v Bosni vre čedalje bolj; Kreto bi sultan že rad odstopil Grkom, ako bi mu bila porok angleškn in francoska vlada, da, se mu pn tem ne bodo vzele drugo dežele, fiumonija i" Bfffpt se boste menda kmalu za samostojne oklica Jc; v Evropi tedaj, kakor v Afriki iu Aziji, kjer se tudi Pcrztjanei pripravljajo na boj soper Turka, žuga polmesecu toliko nevarnosti, da bode bolezni težko prestal. --»t- Nov i čar. — To novem postavnem načrtu o politični uravnavi se bodo mesto okrajnih uradov npeljala okrajna glavarstva rlieziikshanptmauuschnrteu), ktera bodo obsegala dva tri iti se več zdajuih okrajnih uradov. Nn Štajerskem je bilo dozrlej 63 političnih okrajnih uradov, nn mesto teb ho zdaj napravljeno samo 1j okrajnih glavarstev, ktera bodo imela svoje sedeže v sledečih mestih: V Gradcu, FeWbacbtt, IlartbergLi, Vajcnu, Sí Anjea, Lipnin, Bralcu, Jnden burgo, Mnravi, Licenu, Celju, Mariboru, Rrcžeah, Ptuju iu Slovengratleu. Leta 1630 je bilo J1' političnih okrajuib glavarstev, ktera so imela svoje sedeže ¿c, zvuu imenovanih mest v Lojbnn, Irdningu, Ljutomeru, Radgoni, — Slñvníí čitalnica v Ljutomeru je g. dr. .lan. Blei-vveisa izvolila za svojega častnega uda in mu poslala krasno, diplomo. — Gospod v i tež dr. Miklošič je podaril Matici 13 zvezkov svojih knjig in g, prof. Šembera svojo knjigo „Zapoditi Slovane1'. Slava! — V državnem zakonskem listu je lítala 15. t. m. postava o davku na sladkor in žganje, ktera se prej ni mogla razglasiti, ker je vlada morala čakati, dokler ni izdelal tudi ogerski zbor jednako postavo o onem istem predmetu. — Od c. k. ministerstva pravosodja je došlo prašanje v Ljubljano, ali ni tamo poslopja, ktero bi bilo pripravno za jetnišnico in sicer za 400 hudodelcev. — Iz vseh krajev Češke in Moravske fie zmirom prihajajo protesti proti davku na premoženje. — Francoska vlada je prodala danski 45.00*1 pnšek ua iglo. — Ljubljanska kupčijska zbornica je volila za predsednika g. V. C. Z n ji a n a, za podpredsednika pa g. Janeza, H o ra k a; oba enoglasno. — Roj v topovi ikunon in i) cevi. V kasnrnincm dvoru v Fransofeldn v Turgavskom] se je vselil roj v cev dvanajstfuntnega topa. No bučehirji, kaj rečete k tema novemu panju V - Pravi se, da sc bodo sklicali deželni zbori meseca junija, ne bodo vendar dolgo zborovali, ker kesneje se bodo spet sklicale delegacijo. — „Slovenska Matica*' ima zdaj že 1364 članov iu više od '10.000 gld, premoženja — Pred kratkim so sc zbrali v Beljaku učitelji iz četireb dekanij, ki so se posvetovali, ali bi ne bilo času primerno, da bi se osnovala velika učitelj-j k a drnžba trehna odgoja. Zanemarjanje potrebne odgojc naj vlada ostro kaznuje, ker ona ima skrbeti za dobro in tast svojih državljanov kakor vsaki familijn oče za nde svoje obitelji. 23. Ostro je treba na od goji vanj o mladine paziti, posebno tam. kdor se je dozdaj zanemarjalo: mnogo starišev, ki se sami niso nié učili, tuai ncčgo nikakorSoega učenja in omiko za svoje otroke ; da, še rclo branijo jim kaj več vedeti, kakor sami znajo, mislc da staro kopito, ijo kterem so se jiliovi deded in preddodeci ravnali, jc naj bolje; kazen naj takšne nevedneže na boljšo pot prisili, če jih noben prijazen nauk in nagovor doličuiii duhovnih pastirjev k temu "pripravili ne more. Otroke takšnih sta riše V pa, ki hi res tako ubožui in revni bili, da hi ne mogli otrok v šolo pošiljati, naj bi občina odgojili dala in za nje skrbela, ker gotovo ji je leïi, boljše in častnejše, si dobre občiujane odgojiti, ki ji bodo potem na čast in korist, kakor pustiti d:i odrastejo ne-vdnezi v vsem, kar je dobrega in poltenega, in ji z,:ito bodo brž na škodo in sramoto. Dajte mladim nedolžnim ubožcem potrebno .¿dgojo, pomagajte jim, in ne bode vam treba za-grcâenih beračimo v in Kaalarnnifi izvrženeev rediti in nečast in sramoto, ktoro vam delajo, plačevati. Zgodovinski spominki za prosto slovensko ljudstvo, Spisal Davorin Trstenjak. PoniKla Fara in sreiya Ponikla leii v jelšanskem iErlaehstein) okraju kraj južne železnice, kjer je tudi železo [čina postaja, in sieeT prva od Poiičan. Šteje črez 2QC0 duš. Crfcev prostorna je posvečena sv, Martinu, zraven iarue crkvc še ima podružnico sv. Ožvnlda. Ker crkve v čast sv. Ožvaldn posvečene so prestare, kakor postavim v Ptuju, ktera že stoji Črez tisoč let, smemo klepati, da je v Ponikli že v začetku tO. stoletja trkov sinia. Gotovo je, da je leta 1241 na Ponikli ¿e bila imenitna fara- Tistega leta je umrl grnjSčak vojni>k i z imenom WilUelm. Ta je po krivici in z silo \7.el Žajekloštm več posestev, podložni kov, in je poi šklfdoviil jegove dohodke. Na smrtni postelji ga obišče jegov spovednik t M t o, fajruciter pri Novi cr k vi, iu ga nagovarja naj kloštru povrne p oropane reči. Vilhetm sc je s pokoril j iu je v pričo priera Zajcklošterskega, in tajine š t r a poniklanskega vse sopet povrni] kloštru, kar mu je po krivici vzel bil. iJuvavia, pag- '¿(30 — Leta t št J't je cesar Maksi mi lian I. na novo ustanovljenem a kollc-giatuemu kunitulu v Rudoliovem ali v novem mestu na dolnjem Kranjskem poniklansko laro, kteru je tedaj obsegata vso Smarsko (jezersko) dekanijo, daroval za miznino Men-aaidotation), iu tako so novomeški korani dobili patronat črez poniklansko i aro in druge fare šuiarske dekan ije. Ponikla, Po n i k v a pomen j a doliuat svet, v kterem voda hitro v zemljo ponikne. Tak osni h imen je več po gornjem iu srednjem Stajeru, tudi ua Kranjskem. Ponikla ostane zmirom imenitna, ker so se 2*3, novem-brn 1800. v tej t'ai i in sicer ua S1 o m u narodili nevmrljivi ¡■¡kol in slavni slovenski spisatelj Anion Martin Slomšek. Rojstni dom stoji na malem gričku iu se lehko vidi na desni strani, kedar se človek po železnici iz Celja v Maribor pelje, Upati smemo, da na rojstnem domu bodo vrli Poui-klaui svojemu slavnemu rojaku kakošeu spominek postavili. Ponikla je že bila za Rimljanov naseljena, ker seje bliito inrne crkvd našlo ve i starinskih reči iz one dobe. V pismih devetega stoletja se že tudi imenuje ves blizo Ponikve Ho-tunje (Chotuaa). f m Polhiciii oitlcd G. Revertcra, dosedajni avstrijski poslanec na ruskem dvoru, ho prej ko ne zapustil državna službo; pravi se, da pride na njegovo mesto vitez Vetscra, dozdajni opravmk v Carigradu, ^kitpni vojni minister je ukazal, da sc mora prva tretjina onih potrebščin, s ktenmi bi sc imela armada do konca tega leta priskrbeti, že oddati dotičuim komisijam do konca aprila, zadnja tretjina pa do konca avgusta. Sam a znamenja, — da ostane mîr I *■) Jliznina, Tjachjfut, Klicloùfiigûn eo fiî vùlotî ™ duliwllti fare postavila íetina. JuIehís, íitú, dobiček lova itd- fis. Ogrska potrebuje 100 milj. ^00 tisoč gld, nn leto. minister obeta, da se bo znižal davek pri tabaku, pri soli (na 'i gld. tO kr.) iu od podedovanega blaga. 111 pa bomo srečni, Če bc nam le davki ne bodo poviševali! Na Bavarskem se pripravljajo za pristo]) južno-nem-ške zaveze k severno-nemški. Radenska jc tudi dobila postavo o odgovornosti ministrov in svobodomiselno postavo za tisk. Danska zahteva od Pruske, da jej naj odstopi Alsen in Suudcvvit (tedaj tudi Dlippel). Tniska vendar noče o tem nič čuti, in bali se je. da se spet pograbite. Danska je naznanila ua Dunaj in v Pariz, dase ne hode na podlagi pruskih predlogov dalje pogovarjala. V P a i i z n se glasi o vojski zmirom bolj Sirijo in pravi se, da se vo jski z Prusko ni izognoti, čim prej se tora j začne, tem bolje. Napoleon se tazgovarja s svojimi generali o vojski iu jeni potrebi. Lepo priliko za vojsko, bo mu morebili dalo — Šcblesivig-Holslemsko! Po Španskem se zlo razširja neki lisi, čegnr moto sc glasi: Proč z liurhoni, živila demokratična vlada. I'mogo ra hrepeni po vojski, vse jc že z orožjem in drugimi vojnimi potrebščin«nji pripravljeno. "Iz K andije sc jo naznanilo 5 hudih bitek , v kterih so bili Turki spet.prav živo tepeui. Turško. Turkom se od dana do dana huje gocli, bolezen namreč zmirom močne ja prihaja: v Bosni vre čedalje bolj: Kreto bi sultan ¿e rad odstopil Grkom, ako hi mu bila porok angleškn in francoska vlada, da, se mu po tem ne bodo vzele druge dežele, Rumeni j a in Bfffpt se boste metida kmalu za samostojne okllcale; v Evropi tedaj, kakor v Afriki iu Aziji, kjer se tudi Pcrzijanei pripravljajo ua boj soper Turka, žuga polmesecu toliko nevarnosti, da hode bolezni težko prestal. --»t- Nov i čar. — To novem postavnem načrtu o politični uravnavi se bodo mesto okrajnih uradov npeljala okrajna glavarstva rliezirkshanptmauuschnrteu), ktera bodo obsegala dva tri in še več zdojnih okrajnih uradov. Na Štajerskem je bilo dozdej 63 političnih okrajnih uradov, na mesto teh ho idaj napravljeno samo 1j okrajnih glavarstev, ktera bodo imela svoje sedeže v sledečih mestih: V Gradcu, FeWbacbn, IlartbergLi, Vujcuii, Stanj en, Lipniot, Btuku, Judenburgu, Muravi, Licenu. Celju, Mariboru, llrcieah, Ptuju iu Slovengradeu. Lota 1630 je Lilo l'J političnih okrajuih glavarstev, ktera so imela svoje sedeže ¿c, zvuu imenovanih mest v Lojbnu, Irdniugit, Ljutomeru, Radgoni, — Slavna čitalnica v Ljutomeru je g. dr. .lan. Blei-vveisa izvolila sa svojega častnega uda iu mu poslala krasim, diplomo, — Gospod vitež dr. Miklošič je podaril Malici 13 zvezkov svojih knjig in g. prof. Šembera svojo kujigo „Za-padttl Slovane1'. Stava! — V državnem zakonskem listu je izišlu 15. t. m. postava o davku na sladkor in žganje, ktera se prej ni mogla razglasiti, ker je vlada morala čakati, dokler ni izdelal tudi ogerski zbor jednako postavo o onem istem predmetu. — Od c. k. ministerstva pravosodja je došlo prašanje v Ljubljano, ali ni tamo poslopja, ktero bi bilo pripravno za jetnišnico iu sicer za 400 hudodelcev. — Iz vseh krajev Češke in Moravske fie zmirom prihajajo protesti proti davku na premoženje. — Francoska vlada je prodala danski 45.00*1 pvišek ua iglo. — Ljubljanska kupčij ska zbornica je volila za pred sed' nika g. V. C. Z n ji a n a, za podpredsednika pa g. Janeza, H o ra k a; oba enoglasno. — Roj v topovi i(kanonini) cevi. V ka^arninem dvom v Frauonfeldu v Turgavskem] se je vselil roj v cev dvanajst funt nega topa. No bučelarji, kaj rečete k temu novemu panju V - Pravi se, da se bodo sklicali deželni zbori meseca junija, ne bodo vendar dolgo zborovali, ker kesneje se bodo spet sklicale delegacijo. — „Slovenska Matica*' ima zdaj /e 1364 članov iu više od 30.000 gld, premoženja. — Pred kratkim so sc zbrali v Beljaku učitelji iz četireh dekanij, ki so se posvetovali, ali bi nc bilo času primerno, da bi se osnovala velika učitelj-j k a dr ni ha trebna odgcja. Zanemarjanje potrebne odboje naj vlada ostro kaznuje, ker ona ima skrbeti za dobro in tast svojih državljanov kakor vsaki familijn oče za ude svoje obitelji. 23. Ostro je treba na od goji vanj o mladine paziti, posebno tatu. kder se je dozdaj zanemarjalo: mnogo starišov, ki se sami niso nié učili, tudi ncčgo nikakoršoega učenja in outiko za svoje otroke ; da, še rolo branijo jim kaj več vedeti, kakor sami znajo, ni iste da staro kopito, 110 kterem so se ji bo vi ilcdect in prcddodeei ravnali, jc naj bolje; kazen naj takšne nevedneže na boljšo pot prisili, če jih noben prijazen nauk iu nagovor dotičniii duhovnih pastirjev k temu "pripravili ne more. Otroke takšnih sta riše V pa, ki bi res tako uboŽni in revni bili, da hi ne mogli otrok v šolo pošiljati, naj hi občina odgojili dala in za nje skrbela, ker gotovo ji je leži, boljše iu častnejše, si dobre občiujane odgojiti, ki ji bodo potem na čast in korist, kakor pustiti da odrastejo ue-vdnezi v vsem, kar je dobrega in poštenega, in ji zato bodo brž na škodo in sramoto. Dajte mladim nedolžnim ubožcem potrebno odgojo, pomagajte jim, iu ne bode vam treba za-grcšeuih berač ud o v in zasLa ranih Izvržcneev rediti in nečast iu sramoto, ktero vanj delajo, plačevati. Zgodovinski spominki za prosto slovensko ljudstvo, Spisal Davorin Trstenjak. ■Ponlbia. Fara ïn srenja Po n ¡ki a leži v jelšauskem iErlachstein) okraju kraj južne železnice,, kjer je tudi želom I&Î na postaja, in sicer prva od Poličan. Šteje črez 2QC0 dnà. Crkev prostorna je posvete na sv, Martinu, zraven iarue crkvc še ima podružnico sv. Ožvnlda. Ker crkvc v čast sv. Ožvaldu posvečene so prestare, kakor postavim v Ptuju, ktera že stoji Črez tisoč let, smemo klepati, da je v Ponikli že v začetku 10. stoletja crkcv stala. Gotovo je, da je leta 1241 na Ponikli že bila imenitna fara. Tistega lota je umrl grajščak vojni > k i z imenom Wilhelm. Ta je po krivici ia t silo vzel Zajckioštru več posestev, podložni kov, in je poi êkodaval jogo ve dohodke. Na smrtni postelji ga obišče jegov spovednik t M t o, fiijrueâter pri Novi cr k vi, iu ga nagovarja uaj kloštru povrne p oropane reči. Vilhelm se je s pokoril j iu je v pričo priera Zajeklošterskega, iu tajni e š t r a p o n i k I a n s k c g a vse sopet povrnil kloštru, kar mu jo po krivici vzel bil. (Juiavia, pag- '¿(30 — Leta 1509 je cesar Maksi mi lian I. na novo ustanovljenemu kollc-giatuemu kunitulu v Rudoliovem ali v novem mestu na dolnjem Kranjskem poniklansko laro, kteru je tedaj obsegata vso šmarsko (jezersko) dckanîjo, daroval za miziaino*) Heu-saidotation), iu tako so novomeški korani dobili patronat črez poniklanskc laro in druge fare šuiarske dekanije. Po n i Iti a f Po u i k v a pomenja doliuat svet, v kterem voda hitro v zemljo ponikne. Tak osni h imen je več po gornjem iu srednjem Stajerc, tudi ua Kranjskem. Poni kl a ostane zmirom imenitna, ker so se 2*3, novem -brn 3,800. v tej turi in sicer ua S l o m u naredili tievmrljivi ško! in slavni slovenski spisaielj Anion Martin Slom-Sck. Rojstni dom stoji na malem gričku iu se lehko vidi na desni strani, kedar se človek po železnici iz Celja v Maribor pelje, P pa ti smemo, da na rojstnem domu bodo vrli Poui-klaui svojemu slavnemu rojaku kakošeu spominek postavili. Pouikla je že bila za Rimljanov naseljena, ker seje blizo inrne crkvd našlo ve i starinskih reči iz one dobe. V pismih devetega stoletja se že tudi imeuuje ves blizo Ponikve Ho-tunje (Chotima). f m Polhiciii oitled G. Revertcra, dosedajni avstrijski poslanec ua ruskem dvoru, bo picj ko ue zapustil državna službo; pravi se, da pride na njegovo mesto vitez Vctsera, dozdajol opravo:k v Carigradu, ^kitpni vojni minister je ukazal, da se mora prva tretjina onih potrebščin, s kterimi bi se imela armada do konea tega letu priskrbeti, že oddali dotičuim komisijam do konca aprila, zadnja tretjina pn do konca avgusta. Sam a znamenja, — da ostane mtr ! *■) Jlizniiia, Tiachgut, Klicloùfiigûn eo fiî vùlolî ™ úulirulk! fare pOïtavim di>íetina. JuIehís, íitú, dobiček lova itd- fis. Ogrska potrebuje 100 milj. ^00 tisoč gld, nn leto. minister obeta, da se ho znižal davek pri tabaku, pri sok (na 'i gld. tO kr.) iu od podedovanega blaga. IIi pa bomo srečni, Če bc nam le davki ne bodo poviševali! Na Bavarskem se pripravljajo za pristo]) južno-nem-ške zaveze k severno-ncmSki. Radenska jc tudi dobila postavo o odgovornosti ministrov b svobodomiselno postavo za tisk. Danska zahteva od Pruske, da jej naj odstopi Alsen in Sundcvvit (tedaj tudi Dlippcl). Fntska vendar noče o tem nič ruti, in hali se je. da se spet pograbite. Danska je naznanila na Dunaj in v Pariz, dase ne bo bna podlagi pruskih predlogov dalje pogovarjala. V Parizu se glasi o vojski zmirom bolj Sirijo in pravi se, da se vojski z Prusko ni izognoti, čim prej se tora j začne, tem bolje. Napoleon so mzgovarja s svojimi generali o vojski iu jeni potrebi. Lepo priliko za vojsko, bo mu morebiti dalo — Šcblesivig-Holstemsko! Po Španskem se zlo razširja neki list, čegar moto se glasi: Proč z iiurhoni, živila demokratična vlada. I'mogo ra hrepeni po vojski, vse jc žc z orožjem in i. drugimi vojnimi potrebščinami pripravljeno. "Iz Kándije so jo naznanilo 5 hudih bitek, v kterih so bili Turki spet.prav živo tepenl. Turško. Turkom se od dana do dana huje godi, bolezen namreč zmirom močneja prihaja: v Bosni vre čedalje bolj; Kreto bi sultan že rad odstopil Grkom, ako hi mu bila porok angleškn m francoska vlada, da, se mu po tem ne bodo vzele droge dežele, Rumeni j a in Egipt se boste menda kmalu za samostojne oklica Jc; v Evropi tedaj, kakor v Afriki iu Aziji, kjer se tudi Pcrztjanei pripravljajo na hoj soper Turka, žuga polmesecu toliko nevarnosti, da hode bolezni težko prestal. --»t- \o virar, — To novem postavnem načrtu o politični uravnavi se bodo mesto okrajnih uradov upeljaia okrajna glavarstva rliezirkshanptmauuschnrteu), ktera bodo obsegala dva tri iti še več zdajuih okrajnih uradov. Na Štajerskem je bilo dozdej 63 pidiiičnih okrajnih uradov, nn mesto teb ho zdaj napravljeno samo 1j okrajnih glavarstev, ktera bodo imela svoje sedeže v sledečih mestih: V Gruden, FeWbacbn, IlartbergLi, Vujcmi, S t Anjea, Lipniet, Btnku, Judenhurgu, Muravi, Li cenit. Celju, Mariboru, Breicah, Ptuju iu Sfavengiaden. Lota 1630 je Lilo J1' političnih okrajuib glavarstev, ktera so imela svoje sedeže ¿c, zvuu imenovanih mest v Loj ban, Irduiugu, Ljutomeru, Radgoni, — Slñvnít čitalnica v Ljutomeru je g. dr. .lan. Blei-vveisa izvolila za svojega častnega uda iu mu poslala krasno, diplomo. — Gospod v i tež dr. MikloSiČ je podaril Malici 13 zvezkov svojih knjig in g. prof. Šembera svojo knjigo „Zapadli! Slovane1'. Stava! — V državnem zakonskem listu je izišla 15. t, m. postava o davku ua sladkor in žganje, ktera se prej ui mogla razglasiti, ker je vlada morala čakali, dokler ni izdelal tudi ogerski zbor jednako postavo o onem istem predmetu. — Od c. k. ministerstva pravosodja je došlo prašanje v Ljubljano, ali ni lamo poslopja, ktero bi bilo pripravno za jctnišnieo in sicer za 400 hudodelcev. — Iz vseh krajev Češke in Moravske fie zmirom prihajajo protesti proti davku na premoženje. — Francoska vlada je prodala danski 45.00*1 pnšek ua iglo. — Ljubljanska kupčijska zbornica je volila za predsednika g. V. C. Z n ji a n a, za podpredsednika pa g. J a u e z a, H o ra k a; oba enoglasno. — Roj v topovi (kanonini) cevi. V kasnrnincm dvoru v Frauenfeldu v Turgavskem] se je vselil roj v cev dvanajstih nt nega topa. No bučehirji, kaj rečete k temu novemu panju V - Pravi se, da se bodo sklicali deželni zbori meseca junija, ne bodo vendar dolgo zborovidi, l;er kesneje se bodo spet sklicale delegacije. — „Slovenska Matica*' Ima zdaj že 1364 članov iu v i Se od '10.000 gld, premoženja. — Pred kratkim so se zbrali v Beljaku učitelji iz četudi dekanij, ki so se posvetovali, ali bi ne bilo času primerno, da bi se osnovala velika učitelj -j k a drnžba _Uui. 2~u mil. no „ 200 „ 89 „ 4 Tržna cíííiíi preteki i teden. ¡-.a celo Koroško? Kamen nove družbe bi bil: l) duševno izobraževanje ndov in po tem povidiga šolstva: 2) 7. dr a žen o Močjo tiščati nato, da se materija 1 u o stanje učiteljev z boljša. Pravila družbe ,,Volk$setiuJe" so se pretresala; veČina §§. se je ] jo t rti i I a, nekaj pa se jih je po okolšeinnh izpustilo aLi prestrojilo. Slcdnjtč se jo izvolil odbor šestih udov, da konečno pravila izdela, jib oblaatuiji poda, po dekanijah povabila k pristopa razpošlje in prvo občno skapCino razpiše. Vsako leto b odet a. dva občna zbora: po veliki noči in v počitnicah. Vsaka dekani j a izvoli svojega „opraviluika"t ki ima žc(je, pritožbe itd. posameznih učiteljev zapisovati in od časa, do časa jjh-znan o val i glavnenin odboru v Beljaku, kteri vso vred i in po tem občnemu zbora predlaga. Posebnega plačila se no odra j tuje; samo resnični stroški se vsako leto posebej na ilraž-uike razdelijo: Vstop se mora „pismeno" odboru naznaniti, — Taka družba bi mogla tudi na Štajerskem gotovo mnogo koristiti! Po novi postavi za vojake, ktero hoče mini^terstvo predložiti državne mu zboru bode moral biti vsak vojak od 21. leta do 31. in sicer 5 let v liniji, 5 pa v reservi- do 35 leta bi trajala služba hrambo veka; služba v trni vojski iLaud-stnrm) bi pa trajala od iS. do It. leta. — „.Slovaške novine" v Pešti kličejo svojim rojakom: te se pitanje narodnosti ne bo skorej rešilo, če ne dobimo popolne ravuopravnosti, če ne dobimo za svo j narod iz deželnega zaklada nobene podpore; eo ne bodo naše šole čisto slovenske j če se nam ne bo po župnijah brez izjemkn slovenski uradovalo, potem smo v kratkem prisiljeni ustavili jiiaeanja davka. Ne puščajmo se daljo za nos voditi! kar se je židom dalo, naj se dude tudi nam! — V liolonji je bil veliki nemir mod delavci. Vojska ic morala mir delali. Zdaj so se delavci sieer na delo po vrnoli. vojaki pa Se vendar skrbno po mestu opazujejo. — ..Vido vda n'- piše, da se turški vojaki zlo zbirajo mt Srb sli i meji. Tudi na Črnogorsko mejo jih je mnogo poslano. — V Draidanlh je druga zbornica po dolgom besedovanju odobrila vladin predlog, da kc naj odstrani, smrtna kazeu, Pet delov ljudi. Evropa % Uralskiio in Kavkaskem I^-fiOO Azija 7. indiškimi otoki 79il.SOO Afrika z otoki vred 543.500 Amerika sevrna in jtižua 751.100 Avstralija z ocejanskimi otoki li]2.G00 „ -« „ „ 20, t. m. se je spet začel državni zbor in prvi dan je bilo tudi na dnevnem redu, naj bi se uravnala tarifa ie-le zn iee, in predlog vladin o d ač i zaiganjico in pivo. 21. t. m. pa seje v seji drž, zbor. posebno zlo zahtevalo, da se želez nična tarifa mora zuiiati, minister kupčije je obljubil, da se to bode zgodilo in še je pristavil, da se bode napravila posebna postava za to, če društvo že-Jesniee tega ne bi hotelo samo ob sebi storiti. prodajaMei, ki ic o — Dnahsfični časnik, se obotavljam razglasih poroedo * J , hiinim ■Skcucjevo o davku na premoženje — kakor pravi „Debate blafiozakonn , v resnici pa samo zato, ker jim ni všeč. Tudi ijenja prosil. Pravi se ludi, da se bode novo šolsko poslopje za to šolo na eofijinem trgu stavilo, fn da je neki mestni odbornik že za to zemljišče kupil, in za ta namen srenji prikazal. V nedeljo t, j. 2G. t. m. hode v čitalnici spel beseda s plesom, V LJnloineru* *?0. aprila. Zabava, ktera je bila odredjena na maj , odložena je na nei z vesten čas. Kdaj da bode, dalo se bode naznauje po slov. časopisih- Citainiškj odbor. U -i > ~ s- =r 9 ujk. jj.i j¡. il. k.¡ H., k. BS0 4 45 ___ 5 2U 3 Si» S— 3 20 S 40 ■I 20 »SO, ¿10 3-10 ÜOO s ao-- i ac i to — 14 — 23 — Z5 — — JI} — -22 — Si - -31— 36 - -24 —V, n---& —vio — —1— i sn--- — 7—:--r. BO T — ljudi. It I f ÍÍ Pienice vs^au idrovenkrtl . Ha .... ■T očrti ena n . Ovsa , . Toršice ikuraze1) vngiin . tt rrau ,, Kronipi^P a . . . i 40 1 SiJ Govedino fimt . . . . .--io Totalne „ .... fevinjetine čr*tvc ftint Drv a C" irdib se^nj (Kfa/ter] H ^ 11 11 1 " ■ . „ irnjfckik „ , lit" -j Aa i» n - ■ . . Ogleojit iz trdegu t«n vajjau „ mehkega „ ,, Senn ccnt L, , # Sktne oCTit v iopali ■ , 11 i« atoljo Slonins (Ipeha) ofnl Jnjcc, eediTil zA Cesarski zlat velja 5 H, -ji. kr. a, v. tiljo srebra 114.50. Kii rud it» drz, posojilo G2.ti;j. Ijoterljnc trečUr. V Trstu 15. aprila (O I .i (13 Prihodnje »rečfcanj® ja 2i)_ apciln 1SGS. s ao 3 GÜ 3 50 ■J — s sn ■2 dO — 30.— I —eo -180 - 4t> — M - - (¡6 60 — £0 — ¿0 —; J - t i aoji—'aoUei?;— ao 1 — ,—jTO —r.0:— 66 40 - 34 - IC - .11 ■ -lo- ¡'-¡o-— Priporočba. Mnogoletna Tt> prodajalni ca u 17. nant ni vgeč. Iz poročila izvemo, da pride v Cislajtaaiji na vsako glavo poprek 11 gld. 82 kr. davka na leto, po deželah korono češke celo 13 gld., med tem ko pride na pr. na Pruskem le 6 gld. CO kr., in na Ogrskem tudi uc več kakor 6 gld. Iil> kr. na glavo. Da te Številke niso po tem, da bi (L ljudstvu prikupilo ndnisterstvo, ali kdor bo na nje glasoval, jo reč celo naravna. Deželni poslanci so to med prazniki izvedeli od svojih volivcev in si bodo torai komaj upali za lirestclnove predloge glasovati. To mora alt hi vsaj drugod moralo ministerstvo popolnoma podk'ipati. Javen z hod v Londonu pod Knsselovim predsedstvom je sklenol podpirati Gledstona, da se odpravi irska državna crkev. -- Dru^i shod tirja ženskim volilnih pravic. „Slov. narod." Piše se, da je imelo potovanje princa Napoleona namen razdreti zvezo med Prasko in finsko. — 22. t. m. jo v Budi cesarica srečno porodila eesar-jcvicino. V Mariboru. Tukajšni srenjski odbor je namenjen i četvero razred ni dekliški šoli vpeljati telovaditvo in šolo sploh za 2 razreda pomnožili. Učilo se bode prihodnjič tudi risanje, prirodopis, ti sika, geografija in po vernica in zvun-redno ilva jezika in sicer, kakor .se glasi, francoski in slovenski (?) — Mestui odbor jc ¿e tcuiu vi Šega dovo- Vsein kupov til cel n in odjemnikom, ki so zdaj kupovali snkm, platno, robce in drugo maiiutaktm'jiíj blago v moji obstoji viáe od 40 let in je po domnče imenom ,.|»ri tlialeii'. v (.iraškem predmestjn, naznanjam v obrambo kakih pomot, da stoji moja prodajabiica i š ta cuna) na svojem dosedaryem mestu in da. ni v nikakoršui zvezi ali dotiki z novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki =i je prilastila, moje hišno imé. V Maribora, aprila ni ese a I86ti Jozef Wundaam. ktipee 7. manufaktnmirn blagom. Nova kupčija! Dovchijem si p. n, občinstvu naznaniti. d,'i sem v (iraškem pmlmrsliju v Reiser-j evi hiši kupčijo * (nanufak-turmiu in platnenim blagom pod štacnuskim imenom .pri tkalcu'' odprl. Pri ti priliki priporočam svoje veliko skladišče lULmbnrakega in kre.iškega platna, belega in barvanega piatneuib rohoev. bhiyn za oblačila, peikaln, vseh vrst snktia, p eni vi ena. toskina, tiitla. blaga za hlače in suknje, talare in vseb v to bi ni spadajoči!) rob. Prizadeval si botk-rn častitem kupcem in ot^jemnikom vrlo in dobro postreči in ¡trosim tedaj nuj me prav obilno svojimi iitmiebami počastijo. .J. Iioltosinek, pti lK.iIcii. Irdatélj, íalu/nik in odgovorni vrtdnilt lir. .Iil|jl í'rflon. 1'iikar HOiiard Jnn/.ič v Maribora. Qm. 275 mil. no „ 20() „ 89 „ 4 Trzua cena preteki i tedcu. za eelo Koroško? Kamen nove družbe bi bil: l) duševno izobraževan je udov in po tem povidiga šolstva: 2) 7. dr a žen o močjo tiščati nato, da se materija 1 u o stanje učiteljev z boljša. Pravila dražbe ,,Volk$sehtile" so se pretresala; veČina §§. se je ] jo t rdi I a, nekaj pa se jih je po okolščinah izpustilo aLi prcstrojilo. Slcdnjič se je izvolil odbor šestih udov, da konečno pravila izdela, jih oblastniji poda, po dekanijah povabila k pristopa razpošlje in prvo občno skapčino razpiše. Vsako leto b odet a. dva občna zbora: po veliki noči in v počitnicah» Vsaka dekani j a izvoli svojega „o prav t lutka", ki itn a žcjje, pritožbe itd. posameznih učiteljev zapisovati in od časa, časa na-znan o val i glavnemu odboru v Beljaku, ktert vso vred i in po tem obenem a zboru predlaga. Posebnega plačila se no odra j tuje; samo resnični stroški se vsako leto posebej na draž-nike razdelijo: Vstop se mora „pismeno" odboru naznaniti. — Taka družba bi mogla tudi na Štajerskem gotovo mnogo koristiti! Po novi postavi za vojake, ktero hoče ministerstvo predložiti državnemu zboru hode moral biti vsak vojak od 21. leta do 31. in sicer 5 let v liniji, 5 pa v reservi; do 35 leta bi trajala služba brambovak*; služba v črni vojski iLaud-sturni) hipa trajala od iS. do It. leta. — „.Slovaške novine" v Pešti kličejo svojim rojakom: te se pitanje narodnosti ne bo skorej rešilo, če ne dobimo popolne ravnopravnosti, če ne dobimo za svo j narod iz deželnega zaklada nobene podpore; če ne hodo naše šole čisto slovenske j če se nam ne bo po župnij ah brez izjemkn slovenski uradovalo, potem smo v kratkem prisiljeni ustaviti jiiaeanju davka. Ne puščajmo se dalje za nos voditi! kar se |C židom dalo, naj se dftde tu Ji nami — V Bolonji je hil veliki nemir med delavci. Vojska ic morala mir delali. Zdaj so se delavci sicer na delu po vrnoli. vojaki pa fie ven dur skrbno po mestu opazujejo. — ..Vido vda n'- piše, da se turški vojaki zlo /hirajo j:a Srbski meji. Tudi na Črnogorska mejo jih je mnogo poslano. — V Draidanlh je druga a borni ca po dolgotm besedovanju odobrila vladin predlog, da kc naj odstrani, smrtna kazen, Pet delov ljudi. Evropa z Uralskiu» in Kavkaskem 1^.500 Azija 7. indiškimi otoki 793.HOO Afrika z otoki vred 543.500 Amerika sevrna in južna 751.100 Avstralija z ocejanskimi otoki til2.G00 „ -« „ „ 20. t. m, se je spet začel državni zbor in prvi dan je bilo tudi na dnevnem redu, naj hi se uravnala tarifa žele zn iee, in predlog vladin o d ač i zažganjieo in pivo. 21. t. m. pa seje v soji drž, zbor. posebno zlo zahtevalo, da se želez nična tarifa mora znižati, minister kupčije je obljubil, da se lo bode zgodilo in še je pristavil, da se hode napravila posebna postava za to, če društvo že-Jesniee tega ne bi hotelo samo ob sebi storiti. prodajaluiei, ki ie o — Dualisfični časnik. se obotavljam razglasit! poroedo * J , hišnim ■Skcuejevo o davku na premoženje — kakor pravi „Debate" blagozakonn , v resnici pa samo zato, ker jim ni všeč. Tudi ijenja prosil. Pravi se ludi, da se hode novo šolsko poslopje za to šolo na eofijinem trgu stavilo, fn da ¡c neki mestni odbornik že za to zemljišče kupil, in za tu namen srenji prikazal. V nedeljo t, j. 2G. t. m. bode v čitalnici spel beseda s plesom, V I^nlomeru, ?0. aprila. Zabava, ktera je bila odredjena na maj , odložena je na nei z vesten čas. Kdaj da bode, dalo se hode naznauje po slov. časopisih. Citainiškj odbor. le i J=.= tir =t 9 n^k. JJ.! Ji. (1. k.i H., k. BS0 4 45 ;;__ 10J 5 2U 3 Si» S— 3 20 H 40 ■l 20 »SO, ¿10 3 10 S 00 3 an-- 1 fl{j Govedino funt . . . . .. 3fl Totalne , .... fevinjetine irutve fant Drv Sil" trdih se^nj (Kfa/ter] H ^ M 11 1 " ■ . „ irnifckit „ , 1Š" 'J Aa i» n ' ■ . . Oglenjit trdegu lesu vajjau _ i) „mehkeg»,, lT Senn ccnt L, , # Slame oCat v Jopah ■ , 11 atoljo Slimins («peha) ofnl Jajci:, eediTil z4 Cesarski zlat velja f> fl. -ji. kr. a, v. i ¿i I« srebra 114.50. Kii rud it» drž, posojilo G2.ti;j. IjOterljne srečke, V Trstu 15. aprila (O I .i (13 Prihodnje »rečfcanj® ja 2i)_ aprilu IS G«. s so 3 GO 3 50 ■J — S sn ■2 dO — -KO — I —eo -180 - €0 — M - - U5 60 — £0 — ¿o —; J - t í> 1 30|!_'fl0 L-SV— 90 1 —,—JO — r,o:— 66 40 - 34 - .IG - .11 ■ -10- T'—■ 10 —- Priporooba. Mnogoletna i* prodajalni ca u iz nam ni všeč. Iz poročila izvemo, da pride v Cislajtaniji na vsako glavo poprek 11 gld. 82 kr, davka na leto, po deželah korone češke celo 13 gld., med tem ko pride na pr. na Pruskem le 6 gld. CO kr., iu na Ogrskem tudi nc več kakor 6 gld. Iit> kr. na glavo. Da te številke niso po tem, da bi sl ljudstvu prikupilo ministerstvo, ali kdor bo na nje glasovni, je reč celo uaravna. Deželni poslanci so to med prazniki izvedeli od svojih volivcev in si bodo torai komaj upali za lirestelnove predloge glasovati. To mora alt hi vsaj drugod moralo ministerstvo popolnoma podk'ipati. Javen z hod v Londonu pod Knsselovim predsedstvom jo sklenol podpirati Gledstona, da se odpravi irska državna crkev. -- Drugi shod tirja ženskim volilnih pravic. „Slov. narod." Piše se, da je imelo potovanje princa Napoleona namen razdreii zvezo med Prusko in Krnsko. — 22. t. m. je v Budi cesarica srečno porodila ccsar-jevitino. V llarilKu ti. Tukajšni srenjski odbor je namenjen i četvero razred ni dekliški šoli vpeljali telovaditvo in šolo sploh za 2 razreda pomnožili. Učilo se bode prihodnjič tudi risanje, prirodopis, ti sika, geografija in po vernica in zvun-redno dva jezika in sicer, kakor .se glasi, fr* ne os k i in slovenski (?) — Mestni odbor jc že temu vi Šega dovo- Vsem kupov tli cel n iu odjemnikom, ki so zdaj kupovali snkm, platno, robce in drugo mauulaktunio blago v moji obstoji viáe od 40 let iu je po domače imenom ,.|»rl tlialeii'. v tiraikem predmestjn, Uaznnujam v obrambo kakih pomot, dn stoji moja prodajalnica i š ta cuna) na svojem dosedanjo m mestu in da. ni v nikitkoršni zvezi ali dotiki i novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki =i je prilastila, moja hišno ime. V Mariboru, aprila mesca l^d-:1. Jožef Wundaam. ktipee z irumufa k turnim blagom. Nova kupčija! Dovcl nje m al p. n, občinst vu naznaniti. da, setn v t iraškem p)'edmestyu v Reiser-j evi hiši kupčijo * man ti fakturnim in platnenim blagom pod štucuuskitn imenom .pri tkalcu*' odprl. Pri ti priliki priporočam svoje veliko skladišče llumborakega in kreaškega platna, belega in barvunega platnenih robcev, bla^a za oblačila, perkaln, vseli vrst snkua, ponivieua. toskina, tiiila. blaga z a lilače in suknje, talare in vseh v to bi ni spadajoči!) rob. Prizadeval si botk-m častitem kupcem iu odjemnikom vtIo in dobro postreči in prosim tedaj nuj me prav obilno svojimi naročbanu počastijo. .J. Iioltosinek, pti l Ji .licu. IrdatéJj, íalu/nik in odgovorni vrtdnilt lir. .HatiJ« í'rfloic- Tiskar I lOu^rd Jnnžič v K ari hura. □tu. 275 mil. 720 „ 200 „ 89 „ 4 Tržna cíííiíi pretekli teden. ¡-.a celo Koroško? Kamen nove družbe bi bil: l) duševno izobraževanje ndov in po tem povidiga šolstva: 2) z dr a ž en o Močjo tiščati nato, da se materija 1 n o stanje učiteljev z boljša. Pravila družbe ,,Volksscliule" so se pretresala; veČina §§. se je ] jo t rdi I a, nekaj pa se jih je po okolščinah izpustilo idi prcstrojilo. Slcdnjič se jo izvolil odbor šestih udov, da konečno pravila izdela, jih oldastuiji poda, po dekanijah povnhila k pristopa razpošlje in prvo občno skupčino razpiše. Vsako leto b odet a. dva občna zbora: po veliki noči in v počitnicah. Vsaka dekani j a izvoli svojca „opravilu i ka", ki ima žc(je, pritožbe itd. posameznih učiteljev zapisovati in od časa, do časa zaznan o vali glavnemu odboru v Beljaku, ktert vso vred i in po tem občnemu zboru predlaga. Posebnega plačila se no odra j tuje; samo resnični stroški se vsako leto posebej na družnih- razdelijo: Vstop se mora „pismeno" odboru naznaniti. — Taka družba bi mogla tudi na Štajerskem gotovo mnogo koristiti! Po novi postavi za vojake, ktero hoče ntinislerstvo predložiti državne mu zboru bode moral biti vsak vojak od 21. leta do 31. in sicer 5 let v liniji, 5 pa v reservi- do 35 leta bi trajala služba hrambo vska; služba v črni vojski iLaud-stnrm) hipa trajala od iS. do It. leta. — „.Slovaške novine" v Pešti kličejo svojim rojakom: te se pitanje narodnosti ne bo skorej rešilo, če ne dobimo popolne ravuopravnosti, če ne dobimo za svo j narod iz deželnega zaklada nobene podpore; če ne bodo naše šole čisto slovenske j če se nam ne bo po župnijah brez izjemkn slovenski uradovalo, potem smo v kratkem prisiljeni ustaviti jiiačanja davka. Ne puščajmo se dalje za nos voditi! kar se je židom dalo, naj se dude tudi nami — V liolonji je bil veliki nemir mod delavci. Vojska ic morala mir delali. Zdaj so se delavci sicer na delo po vrnoli. vojaki pa Se vendar skrbno po mestu opazujejo. — ..Vido vda n'- piše, da se turški vojaki zlo zbirajo j:a Srbski meji. Tudi ust Črnogorsko mejo jih je mnogo poslano. — V Draidanlh je druga zbornica po dolgom besedovanju odobrila vladin predlog, da kc naj odstrani, smrtna kazeu, Pet delov ljudi. Evropa z Uralskiio in Kavkaskem 1 > Azija z indiskimi otoki 79iI.SOO Afrika z otoki vred 543.500 Amerika sevrna in jtižua 751.100 Avstralija z ocejanskimi otoki f{]2.G00 „ -« „ „ 20, t. m. se je spet začel državni zbor in prvi dan je bilo tudi na dnevnem redu, naj bi se uravnala tarifa žele zn iee, in predlog vladin o d ač i zažganjico iti pivo. 21. t. m. pa seje v soji drž, zbor. posebno zlo zahtevalo, da so želez nična tarifa mora znižati, minister kupčije je obljubil, da se io bode zgodilo in še je pristavil, da se bode napravila posebna postava za to, če društvo že-Jesniee tega ne bi hotelo samo ob sebi storiti. prodajaMei, ki ic o — Dualisfični casmki se obotavljam razglasit, porofiile ^ , hišnim ■Skcucjevo o davku na premoženje — kakor pravi „Debate „¿k™ blafiozakonn , v resnici pa samo zato, ker jim ni všeč. Tudi ijenja prosil. Pravi se ludi, da se bode novo šolsko poslopje za to šolo na eofijinem trgu stavilo, fn da je neki mestni odbornik že za to zemljišče kupil, in za ta namen srenji prikazal. V nedeljo t, j. 2G. t. m. bode v čitalnici spel beseda s plesom, V Iinlomeru, aprila. Zabava, ktera je bila odredjena na H, muj , odložena je na nei z vesten čas. Kdaj da bode, dalo se bode naznauje po slov. časopisih. Citainiškj odbor. U -i js.= bir =t 9 Ujk. JJ.i 3;. il. k.¡ H., k. BS0 4 45 ___ a 2U 3 30 S — 3 20 S 40 ■I 20 »SO, ¿10 3-10 3 00 3 20-- 1 fl - -31— 36 - 24 —V, H---.-JO—'- i sn--- — 7 —■;■--r. 30 t — ljudi. >t 1 t íí Pieiiice vs^an idrovenkrtl . Ha .... ,f očrti ena n . Ovsa , . Toršice (kttru«) v ograj . t, ptdm ,, Krompirit s - . . i 40 1 ¡>iJ Govedino fimt . . . . - - 30 Totalne , .... fjvinjetitie firstve ftint Drv 3(1" irdib se^nj (Kfa/ter] w t® 11 h - ■ . „ nnilAit „ . lit" -j Aa 1» n - ■ . . Ogleojit iz trdega lesu vajjau _ 1) „mehkeg»,, lT Senn ccnt L, , # Slame tiGnt v Jopah » 11 i« atoljo Slonins («peli a) oftu Jajcc, eediTil zA Cesarski zlat velja f> H. -js. kr. a, v. i ¿i I« srebra 114.50. Kii rud it» drž, posojilo I.oterljiif srečke, V Trstu 15, aprila (O I .i .V* (13 Prihodnje »rečfcanj® ja 2Í)_ «pella 1SCS. S 30 3 GO 3 50 2 — 3 sn 2 t)0 — 30.— I —eo -180 - in _ fiO -- (}5 60 — £0 — ¿0 —; J - t í> 1 SOj!—'30 — Sš;— 90 1 —,—Jo — r,o:— 66 40 - 34 - 36 - .11 ■ -io- — Priporočba. Mnogoletna Tt> prodajalni ca u iz nant ni všeč. Iz poročila izvemo, da pride v Cislajtaniji na vsako glavo poprek 11 gld. 82 kr. davka na leto, po deželah korone češke celo 13 gld., med tem ko pride na pr. na Pruskem le 6 gld. C0 kr., in na Ogrskem tudi ne več kakor 6 gld. Iil> kr. na glavo. Da te številke niso po tem, da bi (L ljudstvu prikupilo ministerstvo, ali kdor bo za nje glasoval, jo reč celo uaravna. Deželni poslanci so to med prazniki izvedeli od svojih volivcev in si bodo torai komaj upali za lirestelnove predloge glasovati. To mora alt bi vsaj drugod moralo ministerstvo popolnoma podkopati. Javen z hod v Londonu pod Knsscloviui predsedstvom jo sklenol podpirati Gledstona, da se odpravi irska državna črke v. -- Drugi shod tirja ženskim volilnih pravic. „Slov. narod." Piše se, da je imelo potovanje princa Napoleona namen razdreti zvezo med Prusko in finsko. — 22. t. m. jo v Budi cesarica srečno porodila ccsar-jevitino. V Mariboru. Tukajšni srenjski odbor je namenjen 1 četver« razred ni dekliški šoli vpeljati telovaditvo m Šolo sploh za 2 razreda pomnožili. Učilo se bode prihodnjič tudi risanje, prirodopis, ti sika, geografija in po vernica in zvun-redno dva jezika in sicer, kakor se glasi, francoski in slovenski (?) — Mestni odbor jc že tcum vi Šega dovo- Vseiii kopov[deein in odjemnikom, ki so zdaj kupovali ankm, platno, robce in drugo mamitaktunio blago v moji obstoji viáe 0(1 40 let in je po domače imenom ..|»ri tlialeii'. v Oraikem predmestjn, naznanjam v obi-ambn kakih pomot, da stoji mojft prodajabiica (štfiouna) na svojem dosedaryem mestu in da. ni v nikakoršui zvozi ali dotiki z novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki =i je prilastila moja hišno imé. V Mariboru, a pni a m ese a I86t)- Jozef Wundaam. ktipee z manufaktumim blagom. Nova kupčija! I)owlujem al p. n, občiusf vu naznaniti. d,a sem v Uraškem pred matiju v Reiser-j evi liiši kupčijo f. mantifak-tumini in platnenim blagom pod Atacnuskim imenom .pri tkalcu'' odprl. Pri ti priliki priporočam svoje veliko skladišče lULmbnrakega in kre.iškega platna, belega in barvnnega platnenih robcev, bla^t za oblačila, perkala, vseli vrst snktia, p eni vi ena. toskina, tiitla. blaga za hlače in suknje, talare in vseh v to bi ni spndajočili rob. Prizadeval si borbi-m častitem kupcem in odjemnikom vtIo in dobro postreči in prosim tedaj nuj me prav obilno svojimi ntiročbami počastijo. .J. Iioltosinek, pti U.ilcii. Irdatélj, íalu/nik in odgovorni vrtdnilt lir, .Iit|jl í'rflon. Tjikar IlOnard Jnn/.ič v Maribora.