Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 125 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22.
Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za Inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služilo v posredovalne in socilalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De* belo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 D. Pri večjem številu objav popust
Št
18.
Sreda 2. marca 1927.
Leto II,
Predlogarji in nadlogarji.
•w'-*£r^ans^ socialci, ki so za vzitkarje pri slovenskih klerikalcih, ”°’ 5ja sede trdno na osedlanem ju. Na konju posebno sedaj, ko grejejo tudi oni svoj preluknjani oncek pri vladnem, režimskem, smr-ecem ognjišču. Porasla je njihova orajza porasel jim je pogum, zra-
P.a . prav na smešen način že guljeni greben. Porasli pogum pa Kažejo le v neverjetni 'zgovornosti, navosti in pomilovanja vredni Predrznosti.
Le poglejmo te siromake! Za prihodnjo skupščino Delavske zborni-F®* , i se bo vršila na Jožefovo v Ljubljani, so že objavili v svoji krivi »Pravici« cel kup predlogov, resolucij, zahtev in protestov.’ Na praznik sv. Jožefa, kranjskega in njihovega patrona, se bodo široko-ustili, repenčili. Mesto, da bi po vzgledu svojega patrona kazali vsaj na praznik patrona ponižnost, iskrenost in človeško poštenost. Kako Srdi so ti prevžitkarski krščanski socialci!
Kdor pregleda vse objavljene predloge in resolucije, bo videl, da vse’ Prav vse le prepis zahtev, ki v razredne strokovne organizacije
Hir! rLmJeta zastopajo in zagovar-
niiv-i, hišnih poslov, preko kavar-
gostilniških uslužbencev in
nnA 1 delavcev, do bolnikov in
hnv 0 b revežev se nanašajo nji-
& ^solucije.
?mu Pa treba sedaj resolucij?
7annn,utre^a pravilnikov obratnih
rnvLv p tre^a starostnega zava-
če ci i" 9fd°bija brez primere pa,
vprašani. • -k!erikalci sedaj v teh vprašanjih iniciativo.
čein aM avarniške uslužbence se vle-»člnvp^VPu ra^e kar izvedejo svoje Unfonil JVbl,e<< .tendence v svoji celeira I t kavarni,	Patronanco
bora ripH”10* e8^> upravnega od-naist h? v!S am uslužbenci p0 dva-
Ts Kil .“r Vr" Pa .	•	o	ljubeznijo	še enia-
v,JO. maHret.rajo pasji plačuK.
ta obratne zaupnike so 11 asi krsčanski socialci! V Poiili-n vo tovarno naj pogledajo, pa bodo videli, kako tam ne funkcionirajo o-bratni zaupniki. Važnejše je bilo 7a enkrat, da je dobila Pollakova to-
varna z Mestno hranilnico ljubljansko ugodne »poslovne zveze«, za o-bratne zaupnike pa je resolucija tudi že nekaj,, tako sodijo krščanski socialci.
Poselski red naj dobi zakonito moč in veljavo. Tudi to zahtevajo v svoji resoluciji. Napravite red in poskrbite za človeško in človeka vredno življenje služkinjam v krščanskih in fajmošterskih hišah!
Pregovor pravi: prevžitkarja ni noben gospodar vesel. Posebno še, če je siten, betežen in za nameček še hudoben. In prevžitkarska družina krščanskih socialcev je poleg vsega res še hudobna. V tej hudobiji svoji bodo sedaj trobili po svetu, kaj vse so oni dosegli. Rečemo pa: za vse, kar zahtevajo prevžitkarji, je Že na cente resolucij v Beogradu. Na cente protokoliranih in neprotokoli-ranih resolucij, prebranih in neprebranih zahtev. Mesto, da mečejo sedaj na te kupe nov papir, naj raje pohite za delom. Sicer bo že davno potekla prevžitkarska pogodba z radikali, preden si bodo klerikalni socialni politiki zavihali rokave.
Odkrito povemo:	delavstvo	ne
sodi klerikalne politike samo po njihovih socialno političnih resolucijah. Delavstvo ve: klerikalci so soodgovorni za vse delo, nedelo in vse grehe sedanje vlade. Socialna politika pa ne bo maskirala težkih grehov, ki jih je in bo zagrešila vlada.
Povedali smo, da so vse resolucije le slaba kopija starih socialističnih zahtev. Pravimo pa: Nesprejemljiva pa bo zanje zahteva, da se podaljša stanovanjska zaščita in za krščanske socialce posebno prijetna bo zahteva, da se takoj, pa takoj odpravi davek na ročno delo. Davka na ročno delo, ki bo v vsej strahoti grabil delavcu nezadostne zaslužke, ne bo nadomestila zahteva po odpravi privatnih posredovalnic.
Dvakrat prevžitkarji so krščanski socialci. Na prevžitku pri klerikalcih hočejo imeti prevžitek tudi pri starih socialističnih socialno-politič-nih zahtevah. Minister Gosar mora biti te lepe prevžitkarske in predlo-garske, gobezdave in demagoške krščansko socialistične tovaršije resnično vesel in nanjo ponosen.
Govor oblastnega poslanca sodr. Grčarja
na seji mariborske skupščine dne 23. februarja 1927
Ko je odredil o i- xx.-_-.i_!	...
,K° 0Jredil skupščinski predsednik dr Leskovar prehod k bvo-htv. oblastnega odbora, se oglasi k besedi s. Grčar in izvaja:
Gospodje oblastni poslanci' Sli šali smo deklaracije raznih strank Mi smo od take deklaracije odustali a mislimo, da je ravno to molčanje deklaracija, ki pove dovolj. Pri svojih izvajanjih pa so se razni govorniki že ozrli na obliko inštitucije, ki se danes poraja. Mislim, da je prav, ako v tem pogledu v imenu svojem •n svojih tovarišev povem nekoliko misli.
Za upravo in vodstvo te države se je v pretekli dobi vršil hud boj; križali ste se dve načeli: unitarizem Ma eni, autonomizem oz. federalizem na drugi strani. Zmagal je unitarizem. Dobili smo unitaristično ustavo 111 tudi oblastna samouprava, ki je Pričela danes živeti, je dete tega u-''tarizma. Mož, ki je očetom današ-Je ustave zelo blizu. dr. Laza Mar-
kovič, je napisali da je samouprava samo administrativen princip, ki nima s politično ureditvijo in organizacijo države ničesar opraviti. V bistvu povdarja ta princip edinstvo vseh državnih funkcij: ena država, ena oblast, ena moč. Ta moč, država, samoupravam samo poverava gotove posle lokalnega značaja.
Koncem koncev bi se dalo tudi na podlagi tega načela nekaj napraviti iti ustvariti. Toda strastna oorba okoli tega principa, ki ne P.a po izvoru sile, ki izhaja ved-10 12 naroda, ta strastna borba je napravila iz načela fetiš. In ta feti-sizem države in ustave je naše najr-vecJe zlo in je vzrok vseh težkih razmer v naši državi. Ta fetišizem narekuje, da se oblika ne sme menjati, da je ustava nespremenljiva, ^aj naša ustava nima samo slabih strani. Popolnoma naravno bi bilo, če bi prišli do spoznanja, da se dajo zmote, ki so jih napravili zmotni
ljudje, lahko tudi popraviti. Toda oni tega ne smatrajo za možno — kajti gre za fetiš. Boje se za malika.
Vse skupaj so sicer prepleskali s tenko plastjo parlamentarizma in demokratizma. Ta plast pa je laž. Kajti ta parlamentarizem, ta demokratizem ne služi ideji, temveč je fetiš. In tako je bilo mogoče, da si je pri nas pridobila vso moč uradniška hierarhija. Imel sem priliko čitati, da je neki bivši aktivni minister izjavil v narodni skupščini, da ga pri nas ni ministra, ki bi mogel delati preko svojih načelnikov in u-veljavljati svojo voljo. To je krivo vsemu onemu velikemu zlu, ki teži naše ljudstvo in našo državo.
Od izvoljenih poslancev pričakuje ljudstvo sedaj, da te razmere izboljšajo. V samoupravah je vzklila ljudstvu nada na rešitev. To pa se bo moglo zgoditi samo tedaj, če se s tem spremeni dosedanji sistem, če v samouprave ne boste uvedli metod državne administracije. Zboljšanje je možno le, če se država ne bo vmešavala v samoupravne zadeve, kajti sicer bomo imeli kompetence tu in tam, isti posli se bodo vršili tu in tam, namesto poenostavljenja in ekonomiziranja uprave bo samo upravni kaos postajal večji in večji, namesto stvarnega dela bomo imeli le prepir za kompetence in le eden bo triumfiral pri tem, to je birokratizem.
Da bo to prav jasno, naj na konkretnem vzgledu pokažem sličico naše državne administracije. V naši oblasti je zaprosila neka revna žena ubožnostne podpore pri velikemu županu. Urad je naznanil preko svojih organov stranki, da mora priložiti taksno marko, sicer se prošnja ne bo mogla obravnavati. Ta poziv je šel od vel. župana preko srezke-Ka poglavarja in urada, ki ga je imel dostaviti, do prosilke. Ker pa žena ni imela denarja, morala si je pridobiti ubožnostno spričevalo. Tega je morala zaprositi pri mestnem magistratu, ki pa je pred izdanjem moral odstopiti predmet najpoprej o-krajnemu načelniku mesta, nato policijskemu komisarijatu in končno davčni oblasti, na kar je prosilka to spričevalo prejela. Isto pot je hodil sedaj predmet obratno do vel. župana. In to neskončno pot, ki jo je romala prošnja po vseh mogočih u-radih, moramo upoštevati, ako hočemo doumeti vso absurdnost zaključka. Ko je prišla prošnja zopet v.°. v^' župana, so jo sedaj tudi rešili, in sicer z naznanilom, da ženi ne morejo ustreči, ker za ubožnost-ne podpore nimajo kritja. Gospoda! Ali ne bi bilo bolje, ako bi ženi kar naprej povedali, da za podpore nimajo denarja? Koliko je bilo potov, kolika izguba uradnega časa in vendar vse zastonj, zaradi sv. birokracija. l o je slika naše državne administracije. Ako boste, gospodje, u-vedli take npravne metode v samouprave, potem bomo skoraj morali ustanavljati še posebne samouprave,
ki bodo imele nalogo, da razvozlja-jo zadeve, ki sta jih zmešali državna in samoupravna administracija. Treba bo torej upravo popraviti. Zato pa *je samoupravam treba svobode. Ako naj oblastna skupščina trajno dela pod knuto višje oblasti, potem, gospodje, je boljše, da se danes razidemo.
Poglejmo pa tudi drugo stran medajle. To moram, da bi mi ne bi kdo enostransko očital, da sem avtonomist.
Druga stran je avtonomija, t. j. načelo podeljenosti državnih funkcij. Zato gre danes, gospodje, da fetišizem državne uprave ne preraste v samoupravo. Da iz samouprave ne napravite malika, da samo-upravi vdahnete dušo! Gre za to, da ne pozabite, da ie izvor vse moči ljudstvo in da se mora ljudski volji dati na upravo dostojnega vpliva.
To možnost imate! Volitve so dale stranki večine 45.000 glasov. Nasproti temu imamo 39.000 glasov manjšinskih strank. Tudi teh 39.000 glasov je oddalo prebivalstvo naše oblasti in v rokah večine je. da bo tudi ta del prebivalstva imel na u-pravo primeren vpliv. Ako boste to umeli, takrat moremo upati, da se bodo samoupravni posli opravljali tako, kakor treba in kakor želimo. Ako boste primenjali pri tem princip večine, je to istovetno s principom brutalne sile. To pa je načelo menčestrstva, princip liberalizma in golega kapitalizma. Saj vi (večina) vedno povdarjate, da nočete biti kapitalistični. (Predsednik poziva g. poslanca, da govori k stvari.) V domovini parlamentarizma, v Angliji, gre sedaj stremljenje, da bi parlament sploh ne smel razpravljati drugih zadev nego onih, za katere so poslance pooblastili volilci. Glejte v Nemčijo, glejte v Švico, kjer ima liudstvo direkten vpliv na upravo! Princip, ki velja tam kot pravo ljudstva, spoštujte tu vsaj pri skupščinski manjšini! Samo takrat, ako ne boste šli kot večinska stranka brutalno na dnevni red. bo iz samouprav moglo nekaj vzkliti. Zato stavim skupščini naslednji predlog:
»Izvolitev oblastnega odbora naj se izvrši po proporcu v smislu čl. 9. Uredbe o poslovnem redu.«
Gospodje, ne govorim mogoče tega zato, da bi kdo od nas prišel v odbor — po svoji številčni moči pri tem vendar ne pridemo v poštev. Nam gre za princip, nam gre zato, da se samoupravam vdahne duša. In vam to ne more biti težko, saj po svojih listih sami povdarjate, da je prvotna uredba o poslovnem redu spremenjena proti vaši volji!
(Predsednik dr. Leskovar tega predloga najprej ni hotel dati niti v razpravo niti na glasovanje. Šele po burni zahtevi cele opozicije se je uklonil in dal predlog na glasovanje. Proti glasovom opozicije so klerikalni poslanci predlog enodušno odklonili.)
Zasedanje mariborske oblastne skupščine.
Energični nastop naših sodrugov za interese prebivalstva in svobodo
govora.
V prvi in drugi seji oblastne skupščine smo na kratko poročali, in na drugem mestu prinašamo prvi govor s. Grčarja, ki ga je imel za demokratično in proporcionalno zastopstvo v vseh odborih in odsekih skupščine. Klerikalna večina je to
našo zahtevo odklonila, dasi so klerikalci, dokler so bili v opoziciji, to vedno zahtevali, in so v predsedstvo in v oblastni odbor izvolili samo svoje pristaše. S tem so se klerikalci do golega razkrinkali in pokazali, da je bilo vse njih kričanje o demo-
kraciji in proporcu samo demagogija in laž. Pri volitvah v oblastni odbor, predsedstvo in odseke so naši sodrugi oddali prazne glasovnice in s tem manifestirali svoje samostojno opozicionalno stališče.
Tretja seja oblastne skupščine, ki se je vršila v petek, 25. febr., je bila živahnejša in burnejša od prve in druge že iz razloga, ker se je na tej seji v največji naglici razpravljalo o skupščinskem poslovniku, s katerim je naša klerikalna večina pokazala svoj absolutizem in konser-vatizem ter pljunila na vso svojo preteklost.
Takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje se je javil k besedi sodr. Petejan ter zahteval, da se v zapisnik vnese, da so bile pri volitvi odsekov oddane po tri prazne glasovnice. Predsedstvo je zahtevo sprejelo.. Na to je sodr. Petejan predlagal, da se naj vsi predlogi in interpelacije dobesedno prečitajo ob otvoritvi vsake seje, kakor je to v vseh parlamentih in zborih navada. Večina je ta predlog odklonila z izgovorom, da bi se s pitanjem predlogov zgubilo preveč časa. Med predlogi je bilo pet predlogov od s. Moderndorferja o potrebah v mežiški dolini in več predlogov s. Grčarja. K nujnemu predlogu za dovolitev 200.000 Din za pobijanje kužnih bolezni na živini je govoril s. Petejan, ki je povdarjal potrebo te pomoči in da bodo on in njegovi sodrugi glasovali za ta predlog, dasi so izvoljeni kot zastopniki industrijskega proletariata, ker smatrajo, da je mali kmet in kmečki delavec ravno tako izkoriščan in trpi pod težo kapitalističnega sistema, kakor industrijski delavec. Za ta predlog bomo glasovali tudi z upanjem, da, ko bodo prišli v razpravo predlogi v korist industrijskih delavcev, bodo tudi kmečki poslanci ravno tako glasovali za te predloge. — Izjava s. Petejana je bila z odobravanjem cele skupščine vzeta na znanje.
Ko je prišel v razpravo načrt o razdelitvi dela med posameznimi odbori, je s. Petejan govoril v splošni, kakor tudi v podrobni debati. Govornik je predvsem opozarjal na nevarnost upravnega birokratizma, ki ubija vsako zaupanje ljudstva v samoupravo in ki prinaša ogromno gospodarsko škodo in zastoj. Predlagal je, da naj se za vsak odsek napravi poslovnik, ki naj precizno določi interno delo odseka, določi maksimalni čas, v katerem se ima vsak predlog in prošnje rešiti in stranko o rešitvi obvestiti. Nadalje je svaril pred strogim in partizanskim nad^ ziranjem samostojnih občinskih u-prav in proračunov. Povdarjal je nujnost odprave vseh komisarjev in izvedbo občinskih volitev.
Govornik je slednjič predlagal, da naj se ustanovi še en odsek in sicer odsek za nadziranje izvrševanja socialno-političnih zakonov. Ta predlog je utemeljil s tem, da imamo mi zakon za zaščito' delavcev, kateri se v splošnem ne izvaja in od oblasti sabotira. Opozarjal je na teptanje osemurnega delovnika, na varstvo otroškega in ženskega dela, na kršenje nočnega in nedeljskega počitka, na teptanje koalicijske svobode, na nepriznanje obratnih zaupnikov, na nezmožnost poslovanja inšpekcij dela itd. Izjavlja, da je dolžnost oblastne skupščine, da smatra za svojo dolžnost nadzirati in ugotoviti, v koliko se v oblasti izvajajo zakoni za varstvo in zaščito delavcev in vsako kršitev naznaniti ministrstvu za socialno politiko in zahtevati takojšnje odpomoči.
V podrobni debati je govoril še s. Moderndorfer, ki je s sarkastičnimi besedami pojasnjeval razmere v mežiški dolini, zlasti v Mežici, ka-
kor tudi v šolskem svetu. Zahteval je takojšnjo remeduro.
Naši sodrugi so v smislu našega volilnega programa glasovali za to, da se od centralne vlade zahteva takojšnja izročitev vsega premoženja in zakladov, ki je bilo last prejšnjega štajerskega deželnega zbora, oz. dežele, v kolikor se nahajajo v območju mariborske oblasti.
Ko je skupščina rešila te predloge, je bil postavljen v razpravo nov skupščinski poslovnik, kateri je zrcalo klerikalne svobodoljubnosti in demokracije. Skupščinska večina je s tem poslovnikom hotela postaviti in je deloma postavila nagobčnik opozicionalnim poslancem. S tem poslovnikom se omejuje svoboda govora na eno, pol in četrt ure. Za vsak nujni predlog in interpelacijo je potrebno 10 podpisov; predsedniku se daje polna moč,, da za vsako malenkost pokliče poslanca na red, ga disciplinira in iz seje izključi itd.
Razumljivo je, da za ta reakcionarni poslovnik naši sodrugi niso mogli glasovati in ga brez diskusije pustiti izglasovati. Radi tega se je vnela živahna in mestoma burna debata, v katero so aktivno posegli vsi trije naši sodrugi.
V splošni debati je najprej govoril s. Grčar, ki je vehementno napadal namen tega poslovnika. (Njegova izvajanja bomo objavili prihodnjič.) Za njim je govoril še sodr. Petejan. Ostala opozicija je bila pri tem velevažnem vprašanju precej pasivna in desinteresirana, kar je zelo karakteristično. V podrobni debati so pri posameznih točkah govorili ss. Petejan, Moderndorfer in Grčar, ki so stavili razne spremi-njevalne predloge, ki so bili večinoma odklonjeni. Predlagali so predvsem, da naj imajo poslanci neomejeno besedo, da naj ima vsak poslanec pravico staviti vse predloge in interpelacije, naj se odpravi zaobljuba poslancev, katera ni v zakonu predvidena, stoječ na stališču, da so poslanci za svoje delo odgovorni svojim volilcem. Stavili so še razne druge manj važne predloge.
Poslovnik je bil nato v tretjem čitanju sprejet z večino glasov. Proti so glasovali naši sodrugi.
Po sprejetju poslovnika se je določilo število članov za posamezne odseke in sicer po 9 članov, od katerih dobi večina 6, opozicija pa 3 člane v vsak odsek. Od naših sodru-gov so bili izvoljeni s. Petejan v finančni, s. Grčar v socialni odsek in s. Moderndorfer pa kot namestnik v oba odseka in bo po potrebi in dogovoru nadomestoval.
Konštatiramo, da je bil ta ključ za odseke brez debate sprejet.
Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik odgodil sejo na nedoločen čas.
Kakor se vidi iz tega kratkega poročila, kakor tudi iz poročila meščanskih listov, so socialistični poslanci že v prvih sejah napravili svojo dolžnost. Isto bodo napravili tudi v bodoče. Stališče opozicije, kakor je naša, ni lahko, ker ne sme se pozabiti, da napram nam stoji 42članska večina, da ne štejemo o-stale meščanske opozicije, katera bo v vseh razrednih vprašanjih podpirala večino, kakor je to že na prvih sejali storila. Ali vse to ne sme naše delegacije strašiti. Ona mora na svoji poziciji vztrajati in energično braniti interese revnega ljudstva. Prvi nastop naših sodrugov je napravil med vsem delavstvom in ostalo pošteno javnostjo dober vtis; tako mora biti tudi v bodoče. Dolžnost delavstva pa je, da svoje poslance na zunaj podpira in jim daje tisto moralno oporo, s katero bodo premagali vse težkoče, ki jim bodo delale meščanske stranke.
Nekaj poučne statistike . . .
Na Parkovi avenuji v New Yorku živi štiri tisoč družin. Te družine potrosijo na leto za udobno življenje dvestoosemdeset milijonov dolarjev. Prebivalci na tej avenuji imajo povprečno petinsedemdesttisoč dolarjev letnih dohodkov, nekateri pa imajo več kot milijon dolarjev letnih dohodkov.
Ti prebivalci imajo svojo organizacijo, ki se imenuje Park Avenue Ass'n. Ta organizacija je podala izjavo, v kateri naglaša, da so najboljši konzumenti bogati ljudje. Ti bogatini s svojim obširnim konzumom pripomorejo k blagovni produkciji in tako skrbe, da so delavci zaposleni. Taka
in enaka je filozofija v tej izjavi, ki ima namen delavstvu dokazati, da so bogati ljudje na svetu potrebni, češ, da so oni največji konzumenti.
Zanimivi so izdatki teh ljudi za razno potrato in življenske potrebščine. Ti podatki so po njih lastni izjavi na leto v dolarjih:
Zabave 5,000.000, umetnost, anti-kvitete 15,000.000, avti 10,000.000, najemnina za avte 1,000.000, sladšči-ce, bonbončki 2,000.000, dobrotvor-nost 5,000.000. Leki, parfumi, dišave
4.000.000, elektr. naprave 2,000.000, cvetlice 3,000.000, živila 20,000.000, pohištvo, dekoracije 15,000.000, kožuhovine 16,000.000, garaže 5,000.000, darila 5,000.000, steklo in porcelan
2.000.000, česanje itd. 4,000.000, posoda iz aluminija, kositra in drugih kovin 2,000.000, dragulji in zlatnina
20.000.000, perilo in čiščenje obleke
3.500.000, produkti iz usnja 2,000.000, perilo iz platna, čipke itd. 5,000.000, moški čevlji 2,000.000, moška obleka
15.000.000, ženski klobuki in slamniki 15,000.000, troski selitve in vzkla-diščenje pohištva 1,000.000, godba' glasovirji 2,500.000, stanarina 18 milj. za jedila v restavracijah 10,000.000, papir in pisalno orodje, itd. 2,000.000, potovanja 15,0000.000, ženski čevlji
4.000.000, ženske obleke 50,000.000, jahte 7,000.000.
Takoj na prvi pogled opazimo, da je bilo veliko denarja potrošenega za stvari, ki so popolnoma nepotrebne za ohranitev človeškega življenja in se ne morejo prištevati med življenske potrebščine, in pa za opravila, ki jih vsak človek lahko opravi sam, ako ni len in se mu ne ljubi delati.
Pa pristanimo na to, da so vse te reči, ki jih navaja organizacija bogatinov, potrebne za življenje, torej življenske potrebščine. Takoj tu pa nastane vprašanje, zakaj se pa siroma-
kom ne priznajo take pravice do živ-ljenskih potrebščin? Ako ima 4000 prebivalcev na Parkovi avenuji pravico potrošiti na leto 280,000.000, zakaj nima te pravice 4000 pridnih io siromašnih delavcev, ki prebivajo na eni ali drugi ulici v delavskem okraju tega velikega mesta? Delavci imajo sicer to pravico priznano samo na papirju, a priznanje take pravice na papirju ni zanje vredno piškavega oreha. Zakaj? Ti pridni in revni ljudje nimajo sredstev, da bi jih izdali za take potrebščine, kot jih kupuje 4000 stanovalcev na Parkovi avenuji. In zakaj nimajo teh sredstev? Ker ne: dobe za produkt svojega dela polne; vrednosti.
Ako bi ti revni in pridni delavci prejemali za produkt svojega delai polno vrednost, tedaj prav gotovo teh 4000 stanovalcev na Parkovi avenuji v New Yorku ne bi moglo izdati za zabavo in potrebščine na leto dvesto-sedemdeset milijonov dolarjev.
Da 4000 stanovalcev na Parkovi avenuji lahko izda za svoje potrebščine in zabavo na leto 280,000.000, štiri tisoče siromašnih in pridnih de-| lavcev pa ne izda še osem milijonov dolarjev na leto za najnujnejše življenske potrebšične, je kriv krivični sistem blagovne produkcije in distribucije, v katerem se producira zaradi profita in ne zaradi ljudskih potreb,:
Ako se hoče ustvariti gospodarska enakovrednost, tedaj je potrebna iz-prememba gospodarskega sistema. Kadar se to zgodi, ne bo lahko enaka številna skupina izdala na leto 35krat toliko, kot druga enako številna skupina. Krivica prične v gospodarskem sistemu. Kadar bo ta krivica v gospodarskem sistem odpravljena, tedaj bomo lahko rekli, da smo tudi gospodarsko enakopravni.
Okoli Šangaja.
Združene evropske sile, Anglija, Francija, Italija so deloma izkrcale svoje prve evropske čete, vendar se zavzetje Sunkianga po kantonskih četah ne potrjuje. Položaj Šangaja je resen, ker ogrožajo mesto begunci severne armije Čangsungčanga. Konzularni kor v Šangaju in tamošnji »internacionalni občinski svet« (!) so sklenili obrazovati obrambeno linijo izven evropskega koncentracijskega ozemlja.
Iz budžetnega predloga Anglije.
Za vojno 115 milijonov funtov, za admiraliteto 305 milijonov funtov šterlingov. Vse to zaradi »mirovne« politike angleške.
Razorožitev ameriškega imperializma.
Senat Združenih držav Sev. Amerike je dvolil nov kredit od 450.000 dolarjev za zgradbo treh novih križark.
Protiangleške demonstracije v Rusiji.
V celi Rusiji je došlo do velikih protiangleških demonstracij.
Na angleško noto je sovjetska vlada orgovorila ter povdarjala na angleško grožnjo, da bo prekinila trgov-
ske in diplomatske stike z Rusijo, da ako Anglija to stori, ne bo zaradi tega jokal noben Rus, da pa se mora Anglija dobro zavedati, da prevzema v takem slučaju tudi popolno odgovor* nost na vse posledice takega koraka
i	—
Avstrijski sodrugi v predpripravah za volilni boj.	!
Veliki zbor zaupnikov soc. de®-stranke na Dnaju je napravil sledeča; sklepe:
1. Vsi strankini izvoljeni javni funkcionarji, (poslanci, obč. svetniki] plačajo od 1. febr. dalje v volilni sklad 5°/„ svojih prejemkov.
2. Vsi nastavljenci inštitucij de-; lavskega gibanja, plačajo od 1. febr-dalje v volilni sklad svoto, ki jo bo določilo strankino načelstvo.
3. Vsi organizirani sodrugi in so- j družice plačajo od 5. febrarja dalje 10 grošev tedensko.
4. Brezposelni strankini člani so! od dajatev v volilni sklad oproščeni-
5. Z pobiranjem teh prispevkov se poverijo obratni zaupniki, ki morajo tekom treh dni po vsakem terminu obračunavati pri svojih lokalnih ali okrajnih organizacijah.
6. Vsi sodrugi in sodružice, ki niso zaposleni v obratih, obračunavajo V j svojih okrajnih organizacijah.
7. Za kritiranje prispevkov v volilni sklad se uredijo posebne znamke po 10 g., 1, 5 in 10 šilingov, ki se na-lepljajo v članske knjižice.
Slovenski javnosti!
Ob obletnici smrti prvega ljubljanskega ljudskega župana dr. Ljudevita Periča so sklenili pokojnikovi prijatelji in sodelavci, naj se počasti njegov spomin predvsem ua ta način, da se mu postavi dostojen nagrobni spomenik. Podpisanemu odboru se je poverila naloga, da se o-brne na vso slovensko javnost s prošnjo za blagohotne prispevke v ta namen.
Izpolnjujoč poverjeno naročilo, se obrača podpisani odbor s prošnjo na vse prijatelje in častilec spomina in dela pokojnega župana dr. Periča, naj prispevajo po svojih močeh, da se mu postavi na ljubljanskem
pokopališču pri Sv. Križu časten spomenik, ki bo pričal spoštovanji in zahvalo vsega delovnega ljudstva svojemu voditelju in zaščitniku. ;
Prepričani smo, da bo naš poziv našel iskren odmev v srcih vseli znancev in prijateljev, ki so poznal' pokojnika ter cenili njegovo delo spoštovali njegovo socialno udej* stvovanje.
Prispevki naj se pošiljajo Mestu' hranilnici ljubljanski z označbo: »D*| Peričev spomenik«.
Jože Rozman, s. r„ t. č. predsednik.
Dr. Ivan Stanovnik, Ivan Kralj, Janko NcfJ' Jejcllč. Ivan Pestotnlk, Jože l.anguš, Celcšnik, Jože Pirc,
odborniki.
Dnevne novice.
Našim p. n. naročnikom! Danes smo razposlali vsem naročnikom poštne položnice. Posebno opozarjamo one, kateri so še v zaostanku, naj se vendar že zavedajo, da se mora delavski tisk sam vzdrževati in da je to mogoče le na ta način, ako naročniki redno pošiljajo svojo naročnino. — Vse tiste naročnike, ki so naročnino že poravnali, pa prosimo, da shranijo položnice za prihodnjič. — Uprava.
Ljudstvo jih bo sodilo. Režimski lis4i, med njimi tudi klerikalni »Slovenec« je te dni iz beograjskih listov posnemal vesti, češ, da so vladni gospodje ob priliki dogodka v parlamentu z onim Rističem, grozili, češ da bo ljudstvo sodilo tiste, ki so Rističa vsega stolčenega pripeljali v parlament ter kazali njegove rane kot dokaz nasilnosti, ki vlada pri nas, zlasti doli v Beogradu in Srbiji. Danes, ko je vsa poštena javnost na strani tistih, ki so hoteli s to demonstracijo v parlamentu strahovanemu narodu pomagati do pravice in demokracije, pa se upajo gotovi ljudje, med njimi tudi naši hlapčevski klerikalci, ponavljati grožnjo, da bo ljudstvo sodilo tiste, ki se branijo proti srednjeveškemu batinaštvu! To je resnična kulturna sramota za nas Slovence, katere baje baš samo klerikalci zastopajo. Mi smo namreč mnenja, da ni to nečuven škandal, da se je to v parlamentu zgodilo, nego to, da vladajo v centrali v Beogradu take batinaške razmere. To je sramota in ta se ne da braniti. Naj tudi svetovni listi, med njiim tudi dunajska Presse, piše o škandalu, ki mu ni primere! Škandal je vendarle samo v batinaštvu in škandal je, da se upa kdo braniti take razmere. Samo to je konsekventna morala, ne Pa vaša klerikalno-krščanska, pa makar da ste zadnje dni že začeli retirirati!
Ljubljanska stanovanjska akcija vladnega komisarja. Pričakovati je, da se ljubljanska stanovanjska akcija v veliki meri posreči, če se ne bodo vmešavali vanjo vplivi, ki bi u-tegnili nje pomen zmanjšati. Povedali smo že, da utegnejo imeti le velike stanovanjske hiše z majhnimi stanovanji pravi efekt, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker je treba mnogo stanovanj, in drugič, ker so majhna stanovanja cenejša kot stavba in kot najemni objekt ter odplač-ljiva z manjšimi žrtvami, zlasti ob nestanovitvnih valutnih razmerah. Nedvomno smo prijatelji in je celo naša zahteva, da bi se gradile eno-stanovanjske hišice kot vrtna kolonija, toda v take kolonije bi se vtaknilo vsaj eno tretjino več denarja in bi tudi mogli z razpoložljivim zneskom graditi mnogo manj stanovanj. V prvi vrsti je potreba mnogo stanovanj, ker jih ni. Igra pa pri tem še drugo vprašanje. Dunajska občina je zgradila tudi v prvi vrsti velike stanovanjske hiše, a poleg tega tudi stanovanjske kolonije. To je pa zmogla le kot velemesto in ker jo še danes najmočnejše gospodarsko središče Avstrije, dočim je Ljublja-*!? le jnaihno mesto ter igra, kot tu-
skoVv?nfmViv-le podreieno Kospodar-
. ’°k°- Vire, ki jih lahko dobi in si bremena veliki Dunaj, jih majhno pokrajinsko mesto ne zmore. Iz teh razlogov bi bilo povsem napačno, ce bi hoteli tratiti večje zneske stanovanjsko-gradbenega nosoiila potratno, dasi bi bilo potrebno v svrhe, ki bi kakorkoli škodovale njenemu uspehu. Mnogo in čim več stanovanj, to je zaenkrat najglavnejše vprašanje, ker Ljubljana potrebuje mnogo nad tisoč novih stanovanj.
Komedija z velikima županoma.
Za oblastne skupščine so pripravljali klerikalci hude napade na oba velika župana. Pred točo in gromom ju je obvaroval policijski minister in ju pozval k sebi v Beograd. K tej aferi in tej nameri pa le sledečo pripombo: Veliki župan je po svojem zvanju zaupnik režima, predstavnik vsakokratne bogu dopadljive in nedopadljive vlade. Če bodo torej tempirali klerikalci svoje topove na Bal-tieevo in Pirkmajerjevo glavo, tedaj bodo dušili in mamili plini radikalno-
klerikalno pobratimijo. Žalostno je, da trpe klerikalci za velike župane take ljudi, katerim niti 'sami ne zaupajo. Kako naj jim potem zaupa dobro ljudstvo in kako naj imamo mi do takih ljudi primeren rešpekt?
Diktatura in parlamentarizem. —
Glasilo našega fašizma, Narodno Delo v Zagrebu, ki se dosledno izjavlja za opustitev parlamentarizma pri nas in zahteva, da se vsa moč v zemlji prepusti »iskušenim našim ratnim vodama«, je tudi o priliki konštituiranja novih oblastnih skupščin zabrenkalo na poznato struno. Seveda ne pozabi konštatirati, da samoupravne skupščine v svojem dosedanjem poslovanju (3.—5. dneh) niso dale narodu »baš ničesar«, zato pa izračuna, da pomenijo poslanci narodne in oblastnih skupščin ravno 1000 Din za državljana. Nikdar da ni narod toliko plačeval vnanjemu sovražniku, nego mora plačevati nosilcem našega parlamentarizua. Tako se vnema list za — absolutizem, za »prosvitljeni absolutizem«, kakor ga imenuje. Ko se je list že izkazal kot tako dobrega računarja, bi mu svetovali, naj izračuna, koliko obremenitve pomenijo na državljana pen-zije mladih, delazmožnih generalov, polkovnikov, podpolkovnikov in majorjev, ki jih je postavila »absolutna država v državi« naša militaristična vojaška uprava kot rezervno garnituro v »depo«, da tamkaj sanjajo, kako bi bilo prijetno, da se dokopljejo do diktature v civilni upravi, ko jim je v upravi vojske trenutno odklenkalo. Potem bi vsaj vedeli, koliko dobivajo poslanci za svoje delo, bodisi že to dobro ali slabo, in koliko omenjena čreda za same sanjarije.
Narodni socialisti v novih mon-turah. Začetkom marca bodo imeli bivši narodni socialisti z demokrati zaeno ustanovni kongres narodne strokovne zveze. Pripovedujejo in zagotavljajo, da bodo takrat ovekovečili in tudi nazven manifestirali to pobratimijo. Želimo obenem dober tek pri taki pojedini. Drug drugega so vredni in drug drugega so lahko veseli.
»Lozunga«. Pri vojakih vtepejo vsakemu vojaku »lozungo« v glavo. Na straži je vsak moral vedeti, kateri klic ga pusti mimo straže. Tudi v politiki so uvedli klerikalci in demokrati svoje »lozunge«. Za klerikalce je taka izmišljena »lozunga«: v službi večnega, za demokrate pa: v službi demokracije. Lumparija in sleparija pa je oboje, eno in drugo. Za oba pa bi najbolj odgovarjala takale lozunga: juhe, za profit in dober pa lahek zaslužek.
Centrala strelskih društev, ali kakor jih imenujejo v srbohrvaščini »streljačke družine«, se je ustanovila za mariborsko oblast v Mariboru. Namen teh društev je, po poročilu časopisov, dvigati »patriotično zavest« med ljudstvom, učiti ga v u-metnosti streljanja (na žive ljudi) in vzgojiti hrabre borce za domovino (in za obstoječi »idealni« družabni red). Za enkrat se omejuje še samo na odbor, pa že ta nam pove dosti: predsedstvo vodi polkovnik in v odboru so poleg drugih oficirjev tudi aktivni in bivši Orjunaši. Bqgu bodi potoženo, da so med njimi tudi zdravniki in pedagogi. Mislimo, da je zdravnikova naloga bolj vzvišena in da bi bilo bolj človekoljubno, o-hranjati ljudi zdrave in zadovoljne, kakor pa sodelovati pri organizaciji, ki ima namen napravljati iz zdravih ljudi pohabljene in goljufane invalide. Pedagogi bi pa morali vzgajati mladino v sočutju in ljubezni do sočloveka, ne pa ji potiskati morilno »rožje v roko. Se pred par dnevi se
naše časopisje otresalo očitka v Proglasu socialistične internacionale, , zborovala v Parizu, da se Jugoslavija mrzlično pripravlja na vojno. Kaj pa so ta strelska društva drugega kakor priprava na vojno? Našim vojaškim krogom se zdi pre-
™Jned"ar<)d"<> določeno število 104.000 mož naše vojske, poleg o-kroglo 40.000 mož policije, žandar-merije in finančnih stražnikov. In da bi mogli to število zvišati, ne da bi
prišli v konflikt z mednarodno določbo, so se začeli posluževati metod italijanskih fašitov ter nemških in madžarskih monarhistov, da si vzgojijo vojaško rezervo za vse slučaje. »Kdor za meč prime, bo z mečem končan!« pravi evangelij; naši klerikalci pa v svoji veliki »ljubezni do bližnjega« delajo reklamo za ta strelska društva, pozabljajoč peto božjo zapoved, ki pravi: »Ne ubi-
jaj!« »Domovina je v nevarnosti!« (Oni, ki tako kričijo, mislijo pri tem vedno le na svoje mošnje.) Kdo je domovina? To si ti, delavec in kmet! In kdo je tvoj največji sovražnik? Oni, ki ti stiskajo orožje v roko in te pošiljajo v smrt! Žene in dekleta, ali ste že pozabile, kako so trgali od vas vaše može, sinove in zaročence? Koliko solz ste prelile in gorja pretrpele? Spregovorite tudi ve!
Maribor.
Zanimivo predavanje smo poslušali prošlo nedeljo popoldne v Ljudskem domu. Govoril je sedanji tajnik Mednarodnega urada Dela v Ženevi, sodrug Živko Topalovič o mednarodnem položaju, kakor ga je ugotovila seja socialistične internacionale v Parizu. Zasledovali smo gigantski boj, ki ga bojuje kitajski proletariat proti angleškemu kapitalizmu, ki je zbežal pred lastnimi delavci doma, ker je našel v Kini torišče, kjer delavstvo ne uživa sicer nikakih socialnih pridobitev, zato pa služi ob 12 urnem delavniku svojim kapitalistom 400°/„ dividende. Revolucija na Kitajskem ima svoj socialen značaj, ker pa gre proti tujemu kapitalizmu, tudi nacionalno obeležje in je združila v enem taboru vse sloje. Da si ohrani Anglija prosto roko v Azijo, je postavila v Evropi' svojega žandarja v osebi Mussolinija in njegove fašistovske Italije, in zasledovali smo njegovo akcijo na Balkanu, kjer je izkoristil nerednost naših domačih državnikov v njihovi albanski politiki, da uveljavi italijansko ekspanzivnost. Rožljanje s sabljo od strani naših imperialistov je iz vseh naših sosedov napravilo zaupnike Mussolinijeve in potreba bo previdnosti, da ne zabredemo v kake katastrofe, kajti Balkan je še vedno ono ognjišče, kjer se kuhajo vojske v Evropi. Bližamo se zanimivemu razvoju stvari tudi pri nas. Delavskemu razredu narekuje življenski interes, da je ob važnih zgodovinskih momentih enoten in močan. Torej, v smotrenem organizacijskem delu je gledati glavno vsebino delavske politike.
Članski sestanek! — V sredo, dne
2.	marca ob pol 8. uri zvečer se vrši v Ljudskem domu članski sestanek. Poročali bojo naši oblastni poslanci o poteku zadnjega zasedanja mariborske oblastne skupščine.
Delavska telovadna enota »Svoboda« Maribor sklicuje za nedeljo,
6.	marca, svoj letni občni'zbor ob 9. uri dopoldne v »Ljudskem domu«. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika; 2. poročila funkcionarjev; 3. volitev novega odbora; 4. določitev prispevkov; 5. delovni program; 6. razno. Udeležba je za vse člane dolžnost. — Odbor.
Cela družina osumljena stekline.
Zadnjič smo pisali, da naj oblasti u-krenejo vse potrebno, da se družino, od stekline umrlega Svenška stavi pod nadzorstvo. Zvedeli smo te dni, da so vso družino iz vasi pri Št. Lenartu prepeljali v Celje v Pasteurjev inštitut, da vso družino preiščejo, ker obstoja sum, da bi bili lahko tudi oboleli na steklini, bodisi od tedaj, ko je oni stekli pes še živel, bodisi pozneje. Menda bodo le govorice, ko pripovedujejo, da se je pri vseh že konštatirala obolelost. Naj-brže so jih le radi varnosti preiskali in jc prav, da se je to zgodilo. Analiza bo kmalu pokazala, kaj je na stvari. Pozdravljamo skrbnost oblasti, zlasti Pasteurjevega inštituta, in želimo, da bi se vedno in povsod tako ravnalo. — Ljudi pa ponovno o-pozarjatno, naj zaupajo v vseh sumljivih slučajih, če koga ugrizne pes, imenovanemu inštitutu ozir. zdravnikom. Boljše nekaj stroškov, kakor smrt, kakršna je doletela Svenška.
Iz mestnega kopališča se čuje, da se premalo pazi na to, da nezdravi ljudje (slučaj se je zgodil v ženskem oddelku) puščajo v kopel masažo, kar pod nobenim pogojem ne bi smelo biti. Bolni ljudje se morajo za čas bolezni doma kopati, ne pa hoditi med zdrave ljudi, ako imajo nalezljive, zlasti spolne bolezni. Nato opozarjamo zlasti mestni magistrat, ki naj da tamošnji upravi točna in stroga navodila.
Celje.
Javno predavanje o »Fordu in marksizmu« priredi celjska podružnica »Svobode« v četrtek, dne 3. tm. ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani »Celjskega doma«. Predava sodrug Dr. Henrik Tuma iz Ljubljane. Po predavanju se bo vršila diskusija. Na to važno predavanje in diskusijo so vabljeni vsi, ki se s temi vprašanji bavijo in se za nje zanimajo. Sodrugi in sodružice pa naj vršijo agitacijo za čim večjo udeležbo.
Važna konferenca. V četrtek, dne
3.	marca (po predavanju »Svobode«(, se bo vršila jako važna konferenca funkcionarjev in zaupnikov vseh celjskih razrednih organizacij in društev. Organizacije in društva, ki so dobila vabilo, naj sigurno delegirajo na konferenco vsaj dva zastopnika. Razpravljalo se bo v prvi vrsti o reorganizaciji in oživotvoritvi kulturnega dela med celjskim delavstvom, \pa tudi o drugih zadevah, zato naz vse organizacije pošljejo delegate.
Izvršite to, kar vam je zelo pri srcu — tam, kjer je res potreba! — »Nova doba« je priobčila članek znanega gospodar, strokovnjaka Milivoje Saviča. Gospod Savič zahteva pravcato revolucijo v pogledu zaposlitve inozemcev, ki bi, ako bi se naredilo, kar on želi, imela nedogledne posledice v razvoju naše industrije in gospodarstva sploh ter bi izzvala v inozemstvu represalije na škodo naših ljudi, ki so prisiljeni hoditi s trebuhom za kruhom — izven države. Pa naj bo karkoli, — so le slučaji, kjer je potreba remedure, kakor n. pr. v neki celjski tovarni, kjer si neki inozemski gospod — pa ne delavec — dovoljuje marsikaj na škodo delavcev. Proti temu gospodu pa se ne ukrene ničesar, menda zato ne, ker imajo v dotični tovarni besedo in akcije — razni celjski »narodni« gospodje, ki so zelo blizu »Nove dobe« v družbi z — nemškimi kapitalisti! Lebe wohl in — živijo!
Ttboulle.
Ob priliki proglasitve Trbovelj za trg, se je vršila tudi svečana seja obč. odbora, na kateri je član klba SLS g. Obršek stavil predlog, da naj bi občina ob tej priliki votirala za zgradbo stanovanjskih hiš Din 1,000.000, ni pa povedal, kje naj občina dobi tozadevno kritje. Vsled tega se je njegov predlog odstopilo finančnemu odseku, da ga prouči in skuša najti potrebne vire. Finančni odsek, kakor tudi obč. svet sta se s tem vprašanjem pečala in prišla do zaključka, da je v sedanjih težkih časih nemogoče pristopiti k povišanju davkov in užit-nine, ker so že itak davkoplačevalci ogromno obremenjeni. Vsled tega je županstvo napravilo vlogo na ministrstvo za soc. politiko, v kateri navaja, da TZD meče trboveljske občane iz rudniških stanovanj, vzlic temu, da ima rudnik cele hiše prazne. Občina sicer te deložirance podpira po svoji moči, ne more jim pa dati stanovanja, ker vlada pač pomanjkanje stanovanj. Vsled tega prosi ministrstvo, da isto blagovoli odrediti, da sme občina pobirati doklado v znesku Din 1.— na tono premoga in to toliko časa, da se bo zgradilo zadostno število stanovanjskih hiš, da ne bo potreba družinam v zimskem času stanovati pod kozolci in v drvarnicah, kakor je to sedaj slučaj. Odkar je mogoče nalagit doklade na vino, pivo in druge življenske potrebščine, je tem bolj upravičeno, da se naloži na premog, ker to velikansko bogastvo se izvaža iz občinde, od česar pa ona nima druzega, kakor da mora podpirati na stara leta one, ki jih je TPD do skrajnosti izmozgala in vrgla nato brez usmiljenja iz stanovanja. Cela
zadeva je sedaj odvisna od dobre volje ministrstva, in videli bomo, kaj s^ bo ukrenilo, da se odpomore in reši stanovanjsko vprašanje. K zadevi se še povrnemo.
Zagorje ob Saul.
Ko je fyil lansko leto legalno izvoljen občinski zastop, v katerem je domlo razredno opredeljeno delavstvo večino, so smatrali gotovi krogi, stoječi blizu demokratske stranke (ali pa celo njeni pristaši) to, za nevarno interesonj Trb. prem. družbe, sp ta občinski zastpp razpustili. Natp so imenovali na predlog iste, v gerentski sosvet za gerenta osebo, ki je tako priljubljena med tukajšnjimi občani, da si je še celo tukajšni demokrati, kot svojega pristaša, niso upali postaviti na kandidatno listo za občinske volitve. Kako gospodari v občini ta zli duh Trb. prem. družbe, izražen v osebi g. ravn. Loskot-a, predstavljen po osebi gerenta g. D, Korbarja, ne bomo danes razpravljali. Povemo samo to, da imata od tega gerentovanja interes samo Trb. prem. družba in pa cementna industrija v Zagorju brez eh d. Ker pa takšno gospodarstvo, ki je individuelnega značaja, ne more odgovarjati interesom občanov, smo mi nadležni socialisti že opetovano zahtevali razpis občinskih volitev. Pod RR. vlado so še celo naši klerikalci v svojem »Slovencu« večkrat podpirali, naše stališče, čeprav tudi tukaj drži vsemogočni predstavnik Trb. prem. družbe v Zagorju, svojo težko roko nad njilj gospodarskim obstojem. Toda tudi oni niso uspeli kot takratna opozicionalna stranka. Toda nekam čudno se nam zdi, da se sedaj nič ne zganejo, ko so mogočna vladna stranka. Saj vendar ja niso dobili g. predstavnik Trb. prem. družbe od vesoljne odveze za storjene grehe na gospodarskem polju občanom Zagorske občine. Zato si dovoljujemo zaprostiti gg. klerikalce v vladi, da pospešijo razpis občinskih volitev v Zagorju. Zakaj prebivalstvo občine Zagorje na mara dalja imeti v občini gg. Loskot a la Korbar. Pa tudi klerikalcev se bo skušalo otresti, kolikor mogoče. Zakaj v temi se Zagorjanom ne ljubi več hoditi.
Ježita.
V soboto, dne 12, febr. se je vršil občni zbor krajevne organizacije SSJ na Ježici, na katerem je poročal v splošnem političnem položaju in o organizaciji s. Čebular iz Ljubljane. Po poročilih se je priglasilp več navzočih za vstop v stranko, na kar se je potem izvolil sledeči odbor:	s. Čamernik
Franc, predsednik, s. Škerl Josip, tajnik, s. Kunst Franc, blagajnik, ss. Zorman Fr. in Černivec Fr. kot člana odbora. Volitve v oblastno skupščino so tudi takoj pokazale, da naši sodrugi vedo kaj hočejo, ker kakor je okraj mali, je oddalo lepo število volilcev svoje glasove socialistični stranki. Vsa ljutost bojevanja nasprotnikov proti naši stranki ni nič zaleglo ne od ene ne od druge strani, ker tam stoji krajevna organizacija kot mala trdnjavica, katero uspešno branijo naši vrli sodrugi, zavedajoč se svoje naloge, da naša ura še ni prišla,ker se šele utrjujemo za boj, ki mora biti za nas uspešen in zmagovit. Sodrugi v drugih okrajih, vzemite si za vzgled Ježiško
organizacijo, kjer še nimate organizacije naše stranke, snujte jo, toda čimpreje, ker čas je drag, sila pa nujna, da se potom močnih organizacij socialistične stranke postavimo v boj protii pohodu reakcije in tiranstva in tudi v boj proti nameravanim novim vojnam. Dovolj je teklo proletarske krvi, dovolj trpljenja in gorja — sedaj hočemo pravic za pošteno življenje. Naj se širi duh proletarske zvestobe socialistični stranki celega sveta. — Poročevalec.
Junice.
Dragi urednik! Gotovo mi odstopiš nekaj: prostora v listu, da se zopet enkrat po dolgem času čuje o razmerah v proletarskih Jesenicah, ki niso baš ugodne za nas, to pa vsled naše malobrižnosti za dvig delavskega pokreta. Ali tega bo moralo biti konec; zavihajmo že enkrat rokave ter idimo na delo.
Sodrugi, ali ne vidite črne nevarnosti klerikalizma in kapitalizma, ki počasi napreduje po svojem agresivno sestavljenem načrtu, proti našim organizacijam, proti nam, ki še dvigamo rdeči prapor socialistične ideje, ki še nismo pozabili terorja teh ljudi na-pram socialistični misli, pred in med vojno, proti kateremu, je delavstvo dalo izraza v tem, da je v veliki večini vstopilo v socialistične organizacije. To ni dalo meščanskim strankam miru, posebno našim klerosem. Spomnimo se sodrugi, s kakšnim veseljem so te stranke gledale ter podžigale boj med nami delavci, ki je nastal v pretečih letih razkola v političnih in strokovnih organizacijah. Ali niso bile ravno črne sile najbolj na delu, ki so netile in pihale v ogenj teh bojev med nami. Ro so naše moči omagale vsled tega, ko smo zapravili zaupanje mase. v samega sebe, ni stopila ne ena meščanska stranka v boj za pravice delavstva v tovarni, še manj pa v javnem političnem življenju. Sodrugi, nauk vsega našega dela v bodoče bodi ta: korakajmo strumno naprej k cilju, ali vedno glejmo nazaj na zgodovino našega boja, ter uravnajmo našo pot po njenih naukih, kajti zgodovina je učiteljica proletariata.
Kaj se godi okoli nas? Ali niso vse črne sile na delu, ali ne vidite, kako skrito in (zvijačno delujejo z vsemi močmi, da mučijo pokret razred, delavstva na Jesenicah, ki jim ne ugaja. Borbo proti nam vodijo na vse načine, in sicer delujejo pri tem; prižnica, spovednica, ter zadružne in prosvetne organizacije in časopisje. Zato sem se odločil, da o tej borbi, ki se vodi proti nam, po svojih močeh objavim v naši »Del. Politiki«, kako delajo nasprotniki, da prikažemo delavstva nevarnost, ki nam preti. Če zmaga nasprotnik na vsej fronti proti nam, bo gorje še hujše v naših družinah kot je danes.
# »Slovenec« kaj pogosto prinaša novice iz Jesenic ter v njih direktno in indirektno lopa po nas. Žalostno je le to, toliko delavskih listov, ali v nobenem se ne najde dopis, ki bi lopnil nazaj. Zato hočem opisati danes sledeče. Kot znano je udeležena naša Stavb, in gost. zadruga v kinopodjet-ju g. F. Sablatnika, ter se več let že predvajajo sleherno nedeljo in praznik kino predstave v dvorani Delav. doma. Da so mogle naše organizacije
pridobiti dvorano za svoje delovanje, se je morala sezidati za kino nova dvorana, ki je v toliko dograjena, da se predstave vrše v njej. Otvorjena je bila 29. jan. tl. Od tega dne je stara dvorana na razpolago našim organizacijam, ki so to v polnem izrabile. Res, da so se vršile le plesne prireditve, ali kaj hočemo, naše delavstvo se ne zanima v tisti meri kot prejšnja leta za razne kult. prireditve, zato so plesne prireditve še najbolje obiskane. To pa boli »Slovenčevega« dopisnika. 13. februarja se je zopet obregnil ob to in sicer joka, da sta obe dvorani, ki prideta za ples v poštev, oddani vse nedelje letošnjega pred-pusta za ples. Nato piše: žalostno je videti v jutranjih urah, ko 16—18let-na dekleta lazijo okoli plesnih dvoran. Nato sledi: »prosvetni referent Ljud. vseučilišča naj v predavanju pojasni, v koliko škoduje telesu tako ponočevanje.
Istotako grme proti plesu raz prižnice vsako nedeljo tega meseca, grozi se s peklenskimi kaznimi za udeležence plesov ter proklinja gostilničarje, ki za črn Judežev denar dajejo dvorane za ples, kjer se zapravlja »čistost in nedolžnost« in ne vem kaj še vse. V splošnem nimam simpatij za plesne veselice, in tudi tem ljudem bi se ne smelo oporekati, če bi imeli resne namene. Ali poglejmo resnici v obraz!
Dokler so se na Jesenicah vršile kinopredstave le v našem Del. domu, ki so bile polno obiskane, je to liaše klerikalce, osobito naše dušne pastirje, grozno bolelo, ker so videli, da se velike svote denarja stekajo v naše blagajne in dd ta denar tudi služi pov-zdigi delavske moči, ker geslo »brez denarja se ne ustvari nič« velja tudi pri klerikalcih. Vi ne veste, kako pregrešen je bil kino, ki da pohujšuje mlado in staro, ter da vodi po »široki cesti v pekel«. Ali to ni nič pomagalo, kino je bil še bolj obiskan. No — in danes? »Katoliško prosvetno društvo« je toliko časa prosilo okoli oblasti, da je dobilo kinokoncesijo, ter že več ko leto dni redno predvaja kinppredstave. Ob pričetku so dejali, mi bomo igrali le pobožne in katoliški vzgoji dostojne filme; ali — niso še kazali na platnu Kristovega trpljenja, pač pa iste filme, ki tudi vzbujajo pri mladih in starih — hm — razne skušnjave, tako se kaže na platnu filmska zvezda v vsej svoji dražesti telesa in pomanjkljivosti obleke, ki menda-kruto žali po katoliški morali »sveto čistost in sramežljivost«. Gospodje, po vašem učenju je poljubovanje in ljubimkanje greh, toda tudi v vašem kinu gledajo Orli in Orlice ter razne device, kako se ljubimka, ter to v praksi izvajajo po temnih nočeh. Pa kaj to, saj tudi dušni pastir hodijo v ta kino. Danes se čez kino ne zabavlja več raz prižnice, ker ta baje ne vodi več v pogubljenje. Fakt pa je, da se blagajna katol. dru-, štva polni sedaj le iz kinopredstav. Toliko o kinu, sedaj pa ples.
Plesne veselice so se na Jesenicah vedno vršile ob vsakem letnem času, ali ni se grmelo toliko proti njim, kot sedaj, ko se v dvorani Del. doma vrše nedeljske plesne veselice. Dopisniku »Slovenca« na uho:	ta borba proti
plesu se vrši zato, ker so plesne prireditve vedno dobro obiskane, ter se dohodki teh veselic ne stekajo v vaše
klerikalne blagajne. Da, gospodje, če bo šlo to tako naprej, menda ne bo dolgo, ko boste tudi vi prirejali plesne venčke v vaši katoliški dvorani (takrat bo še luštno, kaj . . .).
Dopisnik se žalosti, ker v jutranjih urah mlade deklice lazijo okoli plesišč — no, potem pa lazi okoli plesnih dvoran tudi sam, ker drugače bi teh deklic ne videl. No, morda ga tudi navdaja želja po plesu. Gotovo prakticira, kako bi se dalo plesne venčke in enake prireditve, za katere je mladi i stari svet še ves navdušen, prirejati tudi v katoliški dvorani, ker blagajna bi se tudi s tem zelo opomogla in bi se na ta način delalo raznim »brezverskim društvom« spešno konkurenco.
Dalje se obregne dopisnik ob »prosvetnega referenta« Ljud. vseučilišča, da naj pojasni ljudem, kako škoduje ponočevanje. Jaz sem pa tega nazi-ranja, pustite pri miru tega moža, ker v preveliki meri žrtvuje svoje moči in znanje za izobrazbo proletariata, ki želi napredka in izobrazbe, svobodne znanosti. To vas boli, kaj ne g. dopisnik. Zakaj pa Vaši »referentje« iz fa-rovža, ki so štirje ne gredo razlagat med ljudstvo škodljivost alkoholizma in ponočevanja. Žrtvujte se i vi ter izobražujte proletariat v izobrazbi, ki naj ga vodi k borbi za svobodnejše in boljše življenje tu na zemlji, ne pa da mu obljubujete samo sijajno življenje onkraj kot neumnost za ukradeni tukaj.
Toliko naj velja za danes. Vi sodrugi pa, vsi v vrste socialistov, kot resni borci za svobodo duha, ki ne klonejo svoje glave pod jarem črne reakcije, ki skuša ubiti svobodni duh v proletarcih, ki naj bi robotali za njene cilje z dušo in telesom. Konec naj bo malobrižja, vstanite bratje, solnce je že visoko, glejmo da nas noč ne prehiti.	Eden, ki opazuje.
Šport.
PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV
%	Z.	V	MARIBORU,	RUiKA	CESTA ST. S
te priporoča za Izdelovanje obleke za dame In gospode po meri. — Lastna zaloga češkega ln angleškega sukpa vteh vrst. — Solidna postrežba,
Naifineižo akacijevo strd
razpošilja v pločevinastih škatljah po 50 kg za Din 1000 —, po povzetju
FRANJO KOLLER, velebčelor. Borovo-Vukovar.
Obiščite
Obiščite
m Ex. Kirbiš, Maribor, Volrlnjaka ulica St. 3
Pristna dain. vino lastnega pridelka. Gorka in mrzla jedila po zmernih cenah
avwrn—ggAi>j.ii —■Tmoa^fgoDrnr—g^
KLOBUKE. ČEPICE, OBLEKE.
perilo, Čevlje, dežne plaRe, dežnike, palice, nogavice I. t. d. kupite najcenejše In najboljše pri
lakob Lab, Maribor, samo Glavni trg 2.
)JBASCD(DHaRiaaEEa}eoBtCDCDCDineo]BiisiaxDKnaiMs|
i. mariborska delavska pekarna k. z. z o, z.
Ustan.
L
1898 MARIBOR, TRŽAŠKA CEITA ŠTET. 36 38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18.
. nr®l*n* Pekarna. - Priporočamo vsem organiziranim delav-
Delavske Dekarne^ n?i ^ ,PfCiv° V polni ,eŽL °zlratte se Prl zahtevanju peciva iz ueipvske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na savarooalno mamko D. P.
■■P————s——
Seja del.-km. športne podzveze »Svobode«.
Sklicujem sejo del.-km. športne
podzveze »Svobode« za soboto, dne 12. marca 1927 ob pol 8. uri zvečer v prostorih centralnega tajništva »Svobode« v »Delavskem domu« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Smernice za delavski šport v pomladni sezoni.
2. Akcija za nastop reprezentance delavskih športnih klubov Slovenije (odnosno tudi Zagreba) z reprezentanco inozemskih 'delav. klubov za časa vsedelavskega izleta v Ljubljani (Binkošti).
Poživljam zastopnike del. športnih klubov, da se seje sigurno udeleže.	Predsednik.
Kino.
KINO »DIANA«, STUDENCI.
Od srede, dpe 2. marca, do vključno petka, 4 marca: »Charll Chaplin in trafi-kantinja«. Skrajno humorističen film, ki bode Kotovo zbujal salve smeha. Film se je predvajal v vseh večjih kinih in je doživel velikanski uspeh in s sigurnostjo pričakujemo, da bode tudi pri nas zbudil velikansko zanimanje, kakor ga pač zasluži film, v katerem nastopa Charli Chaplin, o katerega zakonski aferi govori sedaj pač celi svet. Pridite, oglej je si in smejte se! — Pride:, Od 5. do 8. marca: »Senzacionalni knez«. Od 9. do 11. marca pa: Harry Hill v svojem najboljšem filmu: »Maska št. 74«. — Odslej se dobijo znižane vstopnice le proti železniški legitimaciji.
Naročajte In širite »Del. Politiko".
Tukan Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariborm - Za pokrajinsko^n^lsuT S?J~za Slovenijo I^aja i, urejuje Viktor
v Mariboru.