Leto LXXI štev. 165 a V Ljubljani, v petek, 23. julija I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 flatoftalna mase fin« 18 Ur, sa Inozem* rt▼ o 3150 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, t* Inozemstva 65 Lir. Cele. ri&i Ljubljana 10.650 za naročnino tn 10.349 za inserat«, Podrulnlcaij Noto mest«, IzklJuSna pooblaSCenEa ca »glalevanja Italijanskega In tujega Izvora t Union« Pnbbliciti Italiana S. A, Milana SLOV tzbaja vsak dan zjntra) razen ponedeljka ln dneva po prazniku. e Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana, g | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. | 1 Telefon 400!—4005. i Abbouemeuti: Mese IS Lire. Estero, mete 31.50 Lire. Edi-done domenica, an-no 34 Ure. Estero 65 Lire. C C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamentt. 10.349 per le in-•erzloni. Filiala! Novo mesto, Concesslonaria esclnslva per la pnbbTlcHš dl pro»enienza italiana ed estera: Unlone Pubblicita Italiana S-A., Milana Vojno poročilo št. 1153 Občutne izgube sovražnika na Siciliji Obsežna torpediranja sovražnega ladjevja Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja; Sovražnik |e na Siciliji razvil v srednjem ln vzhodnem odseku bojišča pehotne in tankovske napade, sile osi pa so jim zoperstavile žilav odpor in prizadejale napadalnim edinicam občutne izgube v moštvu in sredstvih. Vzdolž jugovzhodnih obal Sicilije so naša tor-pedna letala zadela sedem velikih parnikov, eden od teh je eksplodiral. Potopljena je bila petrolej-ska ladja in Sest trgovskih parnikov poškodovanih y zalivu Auguste in to so dosegli bombniki osi. V noči na 16. julij je pred S i r a c u s o naša podmornica napadla sovražno skupino, v kateri sta bili dve veliki cdinici in mnogo rušilcev ter zadela z dvema torpedoma eno od večjih edinic. Angloameriško letalstvo je bombardiralo G r o s-seto, N a p o 1 i, Salerno in C a g l i a r i. Škoda je majhna. Blizu S a r d a so sovražna letala z ognjem iz strojnic obsipala vlak, ki jc vozil vojne ujetnike. Obrambne baterije so sestrelile eno letaio v M i 1 i s u , drugo pa v U r a s u (Sardinija). Nočni lovci so sestrelili tri letala. Ob zgodnjih orah danes zjutraj je nemško letalo uničilo angleško dvomotorno letalo, ki je hotelo streljati s strojnico na neko letaližče v prestolnici. Podmornici, ki je v noči na 16. julij nastopila proti sovražni skupini pred Siracuso, jc poveljeval poročnik bojnega broda AldoTurcio iz Benetk. • Na podlagi poznejših ugotovitev znašajo izgube prebivalstva v Rimu po poletu z dne 19. julija 717 mrtvih in 1599 ranjenih. Zaradi poletov, omenjenih v vojnih poročilih št. 1152 in 1153 obžalujejo naslednje do sedaj ugotovljene žrtve: Crotone en mrtev in dva ranjena, Grosseto en mrtev in pet ranjenih, Salerim 16 mrtvih in 22 ranjenih (večinoma vojni ujetniki). Lizbona, 22. julija. AS. Malta je imela v torek najhujši letalski napad v zadnjih sedmih mesecih. Ta napad je bil precej koncentriran. Letalska pro-tiobramba na otoku je zelo močno streljala. Duce in Hitler sta vse Rim, 22. jul. AS. Kratko poročilo o sestanku med Ducejem in Hitlerjem, ki pravi, da sta obravnaval samo vojaška vprašanja, je prekrižalo vse 6pletke sovražnikove propagande ter je jasen odgovor na poskus Angležev in Amerikancev, ki so v sedanjih vojaških nastopih iskali samo politične cilje, Neustrašnost italijanskega ter nemškega naroda spričo strahovalnih napadov sovražnika dokazuje vso piškavost takega poskusa. Italijansko prebivalstvo ter zlasti rimsko meščanstvo je ka- kor nemško ljudstvo jasno izpričalo svojo voljo, da vztraja ter se bije. Na sestanku sta Duce in Hitler gotovo prcrc-šetala vojaški položaj v Sredozemlju ter na ruskih tleh, kjer se sovražnikove množice pomikajo proti evropski obrambni bojni črti. Pogovarjala sta se o vseh podrobnostih in možnih razvojih ter se kot vrhovna povelinika sil osi odločila za protiukrepe, ki jih zdaj zahtevajo za usodo vseh evropskih narodov. Za te ukrepe sta sc odločila po tehtnem in stvarnem pregledu celotnega položaja. od Jkovskega morja do Orla — Sovjeti izgubila 163 tankov - Kemške pomorske edinice so obstreljevale ruska pristanišča cb Azovskem morju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovjeti so nadaljevali včeraj na vsem bojišču od Azovskega morja do bojnega odseka pri Orlu svoja brezuspešna prizadevanja, da bi prodrli nemške postojanke. Njihovi deloma z novimi silami podvzeti napadi, katerih težišča so bila pri Kulibiševu, I z j u mu , severno od Bjelgoroda in ob loku pri Orlu, so bili v odločnem obrambnem ognju in v toči bomb razbiti pred lastnimi črtami ali pa zaustavljeni v glavni bojni črti v borbi od moža do moža. Krajevni vdori so bili povsod takoj s protinapadi očiščeni. Nemška pehota se je v zadnjih težkih bojih v vseh položajih prav posebno odlikovala. Predvsem zasluži, da jc imenovana sudetsko-nemška 46. nemška pehotna divizija. 163 sovjetskih oklepnih vozil je bilo včeraj sestreljenih. Nemške pomorske edinicc so v noči na 21. julij obstreljevale važna sovjetska oskrbovalna pristanišča ob vzhodni obali Azovskega morja in postojanke na .fronti ob M i u s u. Pri tem je bila ena sovražna ladja potopljena, druga pa zažgana. V vodah Ribiškeea polotoka so brza nemška letala uničila nek sovjetski brzi čoln. Na Siciliji je prišlo samo v vzhodnem delu do bojnega delovanja. Napad neke bri- Papeževo pismo generalnemu vikarju o bombardiranju Rima Bombardiranje Rima — žalostni rekord sedanje vojne Vatikan, 22. jul. AS. Sveti oče je nj. eminenci kardinalu Francescu Marcchetti-Sellvagianiju, škofu v Frascatiju in svojemu generalnemu vikarju v Rimu, poslal naslednjo pismo: »Gospod kardinal! Vam, ki lako od blizu sodelujete pri naši vladi in pri naši pastirski skrbi za to rimsko škofijo, središče in glavo katoliškega sveta ter krščanske misli in vere, bi radi poslali svojo besedo v uri posebne grenkobe, v katero je pogreznjena naša duša. Dobro veste, kako nas je žalostni pogled na pustošenja in ruševine, ki se kot žalostni rekord sedanje vojne kopičijo nad neoboroženim in nedolžnim prebivalstvom, že od začetka vojne vzpod-badal, da smo poskusili sleherno pot, da ne bi niti v spopadu orožja bila docela pogažena in po strasteh zadušena čustva in načela, ki jih narekuje človečanstvo. Zaradi tega smo v svojih poslanicah vsem vernikom opominjali tiste, ki se vojskujejo na tej ali oni strani, naj spoštujejo nedotakljivost mirnih državljanov ter spomenike vere in omike, če hočejo ohraniti dostojanstvo svojemu narodu ter čast svojemu orožju. »Pomislite,« smo jim hoteli reči, »kakšno strogo sodbo bodo izrekli bodoči rodovi nad onim, ki je uničil listo, kar bi bilo treba skrbno varovati kot bogastvo in ponos vsega človeštva ter napredka narodov. Pomislite, da sovraštvo ni bilo nikoli oče miru iti da bo zamera, ki jo povzročajo obsežna, pa nič potrebna uničenja delala pozneje manj stalen in manj veder dan miroljubnega srečanja, ki ne more obstajati v poniževanju premaganih, temveč temelji in se utrjuje samo v bratovski slogi, pomir-jevalki duhov ter krotilki strasti in zamer. Kot škof tega vzvišenega mesta smo si z vztrajnim zanimanjem prizadevali — in Vi, gospod kardinal, ste spremljali vse našo korake — da bi našemu ljubljenemu Rimu bilo prihranjene strahote in škoda bombardiranja. Ne da bi omenjali ogromni zgodovinski pomen tega starodavnega mesta, je Rim za rias sveto mesto katolištva, goreče v novi, še bolj bleščeči slavi Kristusovega imena, bogato s čudovitimi spomeniki vere in umetnosti, varuh predragocenih listin in ostankov. Rim, v čigar podzemlju so v trenutkih najhujšega preganjanja bila prva pribežališča krščanskega ljudstva in mučen-cev, ki so posvetili amfiteatre in cirkuse in ki hodimo k njihovim grobovom molit kakor v zibelko krščanstva; Rim, po čigar ozemlju so razsejane ustanove rimsko kurije, številni papeški zavodi, mednarodne ustanove ter kolegiji, ki so pod našo oblasljo, toliko in toliko svetišč poleg naših prekrasnih patriarhalnih bazilik, toliko knjižnic in del najslovitejših veleumov lepih umetnosti; Rim, kamor se shajajo ljudje z vsega sveta, ne samo, da bi se učili vere, temveč tudi starodavne modrosti ter gledajo vanj kot v svetilnik omike, ki temelji na krščanski kreposti, A poleg tega je skoraj sredi Rima — in torej izpostavljeno nevarnostim letalskega napada — naše Vatikansko mesto, neodvisna in---- žava, v kateri so zbrani neprecenljivi zakladi vere in umetnosti, sveta dediščina ne samo Apostolskega sedeža, temveč vesoljnega katoliškega sveta. Na vse to smo že jasno in večkrat opozorili ter tistim, ki se jih tiče v imenu človeškega dostojanstva in krščanske omike priporočili, naj spoštujejo nedotakljivost Rima. Zdelo se nam je dovoljeno upati, da bo upoštevanje tako očitnih razlogov, dalje avtoriteta, ki jo —pa bodisi po nevrednem — imamo, skupno priznanje naše višje nepristra-nosti ter obsežnega in trajnega dobrodelnega delovanja, ki smo ga izvajali na korist vseh brez razlike narodnosti in verske pripadnosti — da nam bo vse to med tolikimi grenkobami prineslo tolažbo, da bomo pri obeh vojskujočih se strankah našli razumevanja za svoje zanimanje za korist Rima. Toda žal se je naše, tako umestno upanje izjalovilo. In zdaj se je zgodilo tisto, za kar smo rotili, da se ne bi. Tisto, česar smo se bali, četudi pričakovali, je danes žalostna resnica, zakaj ena najznamenitejših rimskih bazilik Sv. Lovrenc izven zidovja, sveta vsem katoličanom zaradi starodavnih spominov in zaradi prelepe grobnice našega češčenega prednika Pija IX., je zdaj po veliki večini uničena. Ko smo gledali razvaline znamenitega svetišča, smo se spomnili besedi preroka Jeremije »Kako je potemnelo zlato, kako se je spremenila prelepa barva, kako so razmetani kamni svetišča.« Žalostna skušnja iz dejstev še enkrat dokazuje, kako je navzlic varnostnim ukrepom, ki bi jih radi izvedli, skoraj nemogoče izogniti se razdejanju častitljivih stavb na teh svetih rimskih tleh. tnnske vojne skupine je bil razbit. Sovražnik je izgubil številne ujetnike iu jc imel visoke krvave izgube. 1> težkih oklepnih vozil je bilo uničenih in neknj lopov zaplenjenih. Pri napadu un ladijske cilje v pristanišču A u g u s t n v noči na 21. julij, so potopila nemška letnla eno cisternsko Indjo z 10.000 tonami, poškodovala pn z bombnimi zadetki => nadaljnjih ladij in en čoln za izkrcavanje oklepnih vozil. Neka nemška podmornica jc v drznem podjetju prodrla v pristanišče Sirarn z a in potopila iadjo za prevažanje čet z 12.000 tonami. Berlin, 22. julija. AS. Iz poznejših ugotovitev se vidi, da sc nemški bombniki iz sovražnega konvoja — ta napad je omenjen v vojnem poročilu z dne 12. julija — potopili dva velika parnika in siccr pripada eden vrsti »Duches«, drugi pa vrsti *Drduna«. Ti parniki pa imajo po 20.000 in 19 500 ton in ne 17.000 in 18.C00, kakor je bilo to omenjeno v nemškem vojnem poročilu. Sovražnik je torej pri tem napadu izgubil 39.500 ton dragocenega ladjevja, ki bi bilo zeto pomembno za oskrbovanje angleškega otočja. Berlin, 22. julija. AS. Kakor pravi nemška uradna agcncija je sovražna letalska skupina včeraj skušala napasti ob obali Ledenega morja nemški konvoj. V sovražni letalski skupini jc bilo 33 letal. Na klic so s svojih oporišč takoj prihitela nemška lovska letala in napadla na skrajnem severu sovražne bombnike. V kratkem času je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal. Sovražnik jc hitro Zaradi tega se nam zdi, da smo dolžni znova povzdigniti svoj glas v obrambo najvišjih svetinj ki so v čast človeški in krščanski veličini, tudi zaradi tega, ker je naš sveti namen — ki nas k temu vzpodbada tudi srce — v soglasju z vsemi dobromislečimi varovati in braniti zaklad, ki nam je bil zaupan, da ga varujemo in oddamo napre) za sodbo bodočih rodov. Naša beseda, ki vre iz ranjenega srca, noče biti vzpodbadanje k zameri in k sovraštvu, temveč vztrajno in — radi bi, da bi res bilo — uspešno sklicevanje na čustva za plemenito razumevanje svete usode Rima, nič manj kakor na čustva človečanstva in krščanske ljubezni. Našim hudo prizadetim vernikom iz rimske škofije, katerih žalostno stanje smo videli na lastne oči sredi novih razvalin, smo skušali priti na pomoč brž in z vsemi sredstvi, s katerimi smo mogli razpolagati. Njim pravimo: Pokažite danes še bolj kakor siccr vnemo iz tiste presltušene vere. zaradi katere je apostol narodov hvalil tudi vaše prednike Zaradi krščanske vdanosti radi sprejemajte bolest in pomanjkanje, nesreča naj bo za vas vzpodbuda k očiščenaju vaših duš, k pokori za vaše grehe, da se boste vrnili ali še bolj približali Gospodu. Vsem našim sinovom, ki se ozirajo v Rim in v Kristusovega namestnika, ki je kot škof njegov posebno ljubeči oče, naj bodo kjerkoli, zlasti pa tistim, ki jim je skušnja iz lastne bolesti in bolesti bližnjega vzbudila sočutje do mnogovrstne človeške stiske, pošiljamo v očetovski vztrajnosti vabilo, naj povzdignejo zaupljive prošnje h Gospodu, da bi pospešil uro svojega usmiljenja, ko bo odloženo orožje in se bodo duše zjasnile ter bo na razburkani svet spet svetila luč in radost pravega miru. S tem upaniem v srcu dajemo vam, gospod kardinal, naši ljubljeni duhovščini in rimskemu ljudstvu apostolski blagoslov. Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 20. juliia leta 1943, v petem letu našega papeževanja. Pij XII. Dognanja mednarodne komisije o zločinih v Minici Boljševiki so večino žrtev živih zakopali V Berlinu, 19. julija. — Od 13. do 15. julija se je mednarodna komisija tozadevnih strokovnjakov in kriminalističnih raziskovalcev, med katerimi je bil tudi profesor Cazzaniga z univerze v Milano, zbrala v Vinici, da prav na dotičnem kraju, kjer so Sovjeti izvršili svoje divjaško dejanje, prouči vzroke, ki je bila njih posledica smrt žrtev. Komisija je potrdila izsledke, ki jih je dognalo načelstvo zdravstvenega sveta za vzhodno zasedeno ozemlje in je vrh tega dognala novo okoliščino, ki sledi iz nje, da so bile žrtve v Vinici večidel žive zakopane. V zapisniku, ki ga je podpisalo 11 profesorjev in zdravnikov, se ugotavlja, da je bilo iz prve jame izkopanih 1026 trupel in 817 od njih je bilo obduciranih. Vse jame, odkrite v Vinici, razen desetih, ki so bile večje, so bile ..„,________iste širine in globine. Trupla so bila vsevprek na- ncvlralna dr- I metana v jamah. Žrtve moškega spola so bile oblečene in so skoraj vse imele roke zvezane na hrbtu, medtem ko so bile tri žrtve ženskega spola, katere so ob navzočnosti mednarodne komisije potegnili iz jame, popolnoma gole in brez vsakršnih vezi. Večina nesrečnikov je bilo ubitih z običajnim strelom v tilnik z orožjem 5.6 mm kalibra. V primerih, kjer je bilo dognano, da je zemlja zašla v požiralnik, je bilo lahko spoznati, da so bile žrtve ie ranjene in so tako požirale prst, ko so bile še žive. Sodeč po oblekah žrtev, so te pripadale izključno delavskemu ali kmečkemu sloju in 60 že dosegle zrelo dobo. Iz izjav v zvezi z umorjenci in iz izpovedi očividcev. kaj šele iz dobljenih dokazov, je razvidno, da so bili umori v množici izvršeni leta 1938. [Corriere della Sera.) zaobrnil smer letal in ni poskušal niti zadeli nobene nemške ladje. Berlin, 22. julija AS: Vojaški sotrudnik uradno nemško ugencije ugotavlja, da se je jKilo/aj na vzhodnem bojišču ustulil in pravi, da boljševiki še naprej osredotočujejo vse svojo napade in vse svoje sile proti nemškim po-stojankam v odseku pri Orlu. Zaradi oblike ozemlja pa ni mogoče dati še imena krajev, ki naj bi pojasnilu položaj na tem odseku. Dovolj je, če se omeni, da se najbolj zahodna točka, ki jo je sovražnjk dosegel imenuje M/ensk. Včerajšnji dan je bil dan velikega uspeha za nemško poveljstvo in ti uspehi so še enkrat potrdili nadmoč nad sovjetskim poveljstvom. Sovjetsko poveljstvo pošilja svoje oddelke v gotovo uničenje. I o pa ie ravno cilj nemškega |x>vcljstva. S posebno taktiko je treba uničevati čim več sovražnega moštva iu vojnega gradiva. To seveda daje razumeti, zakaj nemško poveljstvo ne pripisuje velikega pomena posesti tega ali onega kraja. V okviru splošnega položaja jo treba nuditi sovražniku možnost, da se razmahne na gotove postojanke in ga tako postaviti v |»oložaj velikih težav. Poskus sovjetskega izkrcanja nn obalah severne Norveške pri Vardocju nudi nemškemu listu priliko, da potrdi, da je obramba norveške obale učinkovita tudi v najbolj odročnih predelih. Lisbona, 22. julija AS: Prispela je novica, da je bil potopljen moderni angleški parnik »Volturn«, ki je pred kratkim odplul iz Lisb«.-nc, natovorjen z žele/no rudo. Dva dni nato a je potopila na Atlantiku podmornica osi. Sovjeti so se zapletli v veliko izčrpavalno bitko Berlin, 22. julija AS. Današnji berlinski listi komentirajo položaj na vzhodnem bojišču in soglasno podčrtavajo, du imajo te bitke vedno večji značaj velikih izčrpuvalnih bitk zn boljševike. Nemška ofenziva je najprej p r i odseku pri Bjelgorodu, ofenziva, s katero jo prehitela sovjetski napad, prizadejala strahotne udarce boljševiškemu vojnemu ustroju. V Berlinu poudarjajo, da so nemške čete vedno izvajale taktiko, kako izzvati nasprotne sile, da bi sc pognale v napad, uuto pu jim prizadejale porazne izgube. »Viilkischer Bcobachter* piše, da to taktiko potrjujejo ogromne številke tankov, letal in težkega orožja, ki so ga Nemci boljševikom uničili uli pa so ga boljševiki morali pustiti na bojišču. »Biirscn Zeitung« piše, du je bil sovjetski val razbit s tem, da so nemške čete pri Bjelgorodu prišle v bliskovit napad. Kljub temu, da so boljševiki bili zelo jirizadeti, so vendar morali vreči v boj vse in to so tudi storili. Toda sovjetska glavnina nn to ni imela več tiste prožnosti, ki bi bila potrebna, da bi dosegla odločilen uspeh. Po nekaterih začetnih uspehih se je napad boljševiških sil razbil in sedaj se bo odločilno zlomil jiroti trdni oviri nemške obrambe. Nemška uradna agencija je danes zjutraj objavila dopis z bojišču, v katerem stoji, da je sovražnik skušal manevrirati v odseku Izjum in Orel in je sistematično krepil svoje južne postojanke. Nato je svoje ofenzivne potc/e raztegnil južno od Doncu, kjer je ozemlje gosto pokrito z gozdovi. Ti gozdovi so zelo olajšali sovražniku njegove priprave. V noči od 16. na 17. julij je sovražnik začel svoj napad s silovitim letalskim bombardiranjem in sicer je napadalo nad sto bombnikov vzdolž lxijne črt.e. Sovražno topništvo vseh vrst je z bomb-niškim ognjem obsipavalo nemške postojanke. Nato se je začel napad sovjetske pehote, ki je hotela prebiti naše črte in to vkljub silnim izgubam, ki jih je ta pehota takoj utrpela. Toda sovražni napad nemškega poveljstvu ni presenetil kajti nemška izvidniška letala so ialiko • kmalu ustvarila sliko o položaju. Tako je bil sovražnik oropan velikega činilca, to je čini-telja, ki se imenuje presenečenje in je naletel na odpor, ki ga ni pričakoval. Po prvih besnih napadih je sovražnik moral svoj začetni načrt opustiti in se podati na izhodne točke, da je lahko preuredil svoje zdesetkovane oddelke. Zažigalne bombe na madžarskih žitnih poljih Budimpešta, 22. julija AS: V Nagvkaniži so mladi člani madžarske organizacije »Levan-ta«, katerim je poverjena straža na poljih pred letalskim: napadi, našli sovražne zažig.il-ne bombe, ki so jih sovražna letala metala na polja ponoči. Bombe so se bile pravkar odprle in se začele vnemati. Požare pa so hitro omejili iu zadušili, žetev ni poškodovana. Usmrtitev francoskega državljana Berlin, 22. julija AS. Neki francoski državljan jc sprejel v svojo hišo amerikanskega letalca, ki jc skrivaj pristal s padalom in sc nad mesec dni skrival pred nemškimi vojaškimi in policiiskimi oblastmi. Ta francoski državljan jc bil obsojen na smrt in usmrčen. Dnevniki objavljajo to novico in opozarjajo Francoze na nevarnost, kateri sc izpostavljajo, če posredno ali neposredno izkazujejo pomoč sovražniku. Poostrene kazni za prestopke proti državni varnosti v Bolgariji Solija, 22. julija, s. Bolgarski parlament bo na svojem izrednem zasedanju razpravl)al in odobril nov zakonski osnutek, po kateicni bodo poostrene kazni za prekrške pioti varnosti države Med drugim bo smrtna kazen določena tudi za mladoletnike izpod 21 let. Razen tega bo razpravljal tudi o vladnih predlogih za izredne kredite, ki se nanašajo na vojno stanje. Gospodar sivo Neodvisna Država Hrvaška pričakuje dobro letino Po poročilih lz v6eh žitorodnib pokrujin NDH oklepajo, da ho letošnja žetev vrgla precej lepši pridelek kakor lani. Žetev Ječmena 'eo je zajela že v začetku julija, žetev rži nekako v sredi juliju, zlato pšenično klasje pa bo začelo padati v zadnji tretjini meseca julija. Koruza obeta prav dobro to •zlasti znto, ker *o jo letos lahko posadili mnogo bolj zgodaj kot lani. Poleg tega je zadostno pomladanska deževje še dodalo svoje, tako da jo upravičeno upanje, dn ho prav koruza, ki jo najvažnejši pridelek na Hrvaškem, letos res dobro obrodila. Pa tudi drugi pridelki se lepo razvijajo in obetajo vsi bogato spravilo. Trta je v splošnem zdrava in krepka. Planinski travniki v južnem delu države so prav gosti, tako da se ho ŽIvinn na naši lahko dobro popravila in zopet pridobila na teži to, kar je zaradi lanskega pomanjkanja krmil izgubila. l'ruv zato bo tudi lepa proizvodnja surovega masla in sira. Naravnost rekordno leto pa se obeta pridelovalcem sliv. Nekoliko manj kakor lani bi sadjo-rejci utegnili pridelati jabolk. Zgodnjega sadja pa je bilo več kakor luni. Za izvodbo ietva je bila izdana odredba o varstvu in izvedbi žetve kakor ludi o načinu uporabe teh pridelkov. Ministrstvo za gospodarstvo je izdalo v zvezi s toni dve nadaljnji odredbi, prvo o razdelitvi in poslovanju mlinov, drugo pa o prevzemnih cenah za žito, koruzo, stročnice In krompir. Druga odredba določa množine, ki jih mora vsak pridelovalec oddati pooblaščenim nakupnim zavodom po določenih prevzemnih cenah. Vse državno ozemlje je po lej uredbi razdeljeno na pet območij, v katerih so posebej določane glede na površinsko enote primerno količine pridelkov, ki jih morajo pridelovalci oddati. Osnovna površina je seveda katastrski oral (0.57 ha). Ker so območja po rodovitnosti različna, so količno, ki jih bo treba oddati zelo različne. V najrodovitnejšem območju bodo morali kmetje oddati na en oral žitnega polja 450 kg žila, dočiin bodo v najmanj rodovitnem območju morali oddati na oral le 175 kg. Viške pridelanih žit, ki bi jih hotel pridelovalec oddati potem, ko bo izpoinil obvezno oddajo žita, sprejemajo le naktfpni zavodi. Plačujejo pa višjo ceno, saj zn obvezno oddano žito piačajo 12 kun za kg, medtem ko za viške nudijo 45 kun za kg. To izredno razliko v ceni, ki naj poživi oddajo viškov, bo vlada krila na la način, da bo iz viškov žita mlela belo moko, ki jo bo prodajala po 100 kun za kg. Držnvna proizvodnja soli v Bolgariji bo znašalo v tem letu okrog 11.000 ton soli. Največ soli bodo pridelali v državnih solinah v Truciji. 154 milijonov kun za delavske hiše na Hrvaškem. Takoj po prevzemu oblasti jo hrvaška vlada določilu kredit pol milijona kun za /graditev znatnega števila delavskih stanovanj. Do sadaj so gradbeni stroški za te načrte narasli na 15+ milijonov kun, izvesti pa je bilo mogoče približno jKiIovico naraeruvunih delavskih stanovanj. t Prah I. — Brezovica pri št. Jerneju Brezovica, 22. julija. Prejšnjo sredo so pri Sv. Križu pri Kostanjevici i>okopali po vsej naši dolini priljubljenega Fanta Praha I. Padel je od strahopetne zločinske komunistične roke, ki ga je s strojnico pričakala v zasedi in ga ubila. Pokojni je bil Član vaške straže v Brezovici pri Št. Jerneju ter zvest prijatelj junaških fantov, ki so vzdržali najhujše komunistične napade ter obvarovali vasi prod njihovim nasiljem in ropanjem. Njegova smrt je še bolj strnila fantovske vrste, katerim ho ostal junaški Prah vedno svetal zgled požrtvovalnosti in žrtev za dom in vero. Vsi ga bomo ohranili v lepem spominu! Francu Nečemarju, žrtvi brezbožnega komunizma, za obletnico smrti . .....i.....»mi »Vzeli eo ga. ko • pn-.-| i.a |»h'i.iiire. Peljali so ga mimo pleterskega samostana, kjer je opravil spoved. Ko so mu ponudili, naj pristopi k njim, je izjavil, da rajši umre. 21, julija 1942 so ga ustrelili pri vasi Avguštine v gozdu.< Poročilo kakor sto drugih. »Izjavil je, da rajši umre. Ustrelili so ga.« Današnji čas je čas neznanih juna-nakov. Padli so, za njih imena pa ne vemo, ne za njihovo veliko ljubezen in poslednje trpljenje. Moderni svet je tudi svet svetnikov, ki jih pozna le Bog. Močne duše veliko store, poleni pa se umaknejo, da drugi odnesejo lovorjev venec. »Nespameten jo bil,« govore ljudje. A ko bi danes vprašali tete, dragi Francelj, bi čisto drugače odgovoril. Naši nasprotniki lega ne morejo in nočejo razumeti in to jih tudi peče in draži. Ker si bil neomadeževan v življenju, so te hoteli umazali v smrti, a niso vedeli, da je prav zaradi lega Tvoja lepota še bolj zažarela. Poznali smo Te in vemo, da si moral umreti samo zato, ker si bil »katoliški« v pravem pomenu besede. Ko smo te dni pred komisijo dokazovali svojo zrelost, Tebe ni bilo zraven. Saj si že 21. julija lanskega leta opravil svojo maturo — z odličnim uspehom. Prosi Boga, dragi tovarič, da lil mi vsi tudi listi izpit, ki je pač mnogo težji, dobro opravili, če bo treba. Naš prijatelj Nečemar Franc se je pridruži! mnoMci junakov, ki so dali življenje za vero in boljSo narodovo bodočnost. Nikoli ga ne bodo pozabili sošolci in zavod. Njegova žrtev naj nam bo zgled pri delu za Boga in dom. J. C. Podražitev cigaret v Bolgariji. V Bolgariji bodo podražili cigarete za 20%. Vlada namerava zgruditi novo tovarno za cigarete, ki bo zaposlovala vsega skupaj 200 delavcev in ki bo moglu na dan izdelati 2000 cigaret. Ta tovarna naj bi bila vzorna tovarna za vso tobačno industrijo. Bolivijski državni proračun za ieto 1943. je za četrtino večji od lanskega. Znaia 1226 milijonov bolivijanov, lani pa je bil za 269 milijonov nižji. Druga državna tovarnn vžigalic v Bolgariji. Ker stalno narašča poraba vžigalec v Bolgariji, je vlada sklenila, da lio povečala tovarno vžigalic v Kostenecu tako, da bo mogla izdelati 60 do 65 milijonov škatclj po 50 vžigalic več na leto kakor doslej. To bodo dosegli nu tu način, da bodo postavili nekaj novih sodobnih strojev. Hkrati je bilo sklenjeno, dn se bo zgradllk šo druga državna tovurna vžigalic, ki naj bi izdelala na lelo do 150 milijonov škatljic jki 50 vžigalic in 75 milijonov škatl jic po 20 vžigalic. Stroje bo Bolgarska na klirinški ručun kupila v Nemčiji, Italiji in Švici ali pu na Švedskem. Nove tvrdke v Ukrajini. V Kijevu so bile ustanovljene nove tvrdke tako ukrajinska tiskarna, ki bo tiskala lepake, formularje, knjige, zlasti brošure za politično propagando in za urade. Uredila si bo tudi poseben odsek za osnutke in slike ter posebno založništvo. Poslovodja je Eher-hard Schindler. — S kapitalom 250.000 mark je bila v Kijevu ustanovljena kemična tovarna in razpcčevalnica kemičnih izdelkov Asid Chemie, G. m. b. H. Družba bo izdelovala in nakupovala raz-kužilna 6redstva za uničevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev in različne industrijske kemikalije. Dalje je bila v Kijevu ustanovljena s kapitalom 200.000 mark družba Asid Serum - Institut Ukraine G, m. b. H., ki bo izdelovala in raz-pcčavala največ zdravila in farmacevtske izdelke. Z glavnico enega milijona Kar (= 100.000 mark) je bila ustanovljena . Ribja centrala za Ukrajino v Kijevu, Delniška družba bo vodila izkoriščanje vsega ribolova in ribogojstva. Dalje je bila s kapitalom 50.000 mark ustanovljena delniška družba Bulag — ukrajinska oblačilnica v Kijevu. Bavila se bo z izdelovanjem in prodajo uniform in oblek. Že drugn velika hladilnica v Kijevu. V Kijevu so zgradili že drugo veliko hladilnico, ki premore vsega skupaj 7500 kv. m hladilne površine. Hladilnica bo služilu za shranjevanje mesa, jajc, surovega musla iu sira. Zgradila jo je nemšku tvrdka- Neznatna letina egiptskega bombaža. V zvezi z odločbo vlade, naj se opušča saditev bombažu in se 'rajši seje žitarice, je močno nazadovala letina bombaža v Egiptu. Lanska letina je vrgla za polovico manj kakor predlanska. V primeri z mirnimi čusi je znesla komaj 30 odstotkov povprečne predvojne letine. Angleži skušajo izkoriščali tudi stroje, ki niso v obratu. V Londonu je bila ustanovljena zasebna družba, ki si jo zadala nalogo, tla bo nakupovala in izkoriščala stroje in tovarniško naprave, ki zaradi vojne ne obratujejo in ki predvidoma po končani vojni ne bi bile več uporabno zaradi zastarelosti. Družba bo delala po navodilih ministrstva za nabave in bo skušala zbirali stroje in železno konstrukcije najbrž kot slaro železno zu pridobivanje železa in jekla, katerega primanjkuje, Družba pred svojo likvidacijo ne sme Izplačevati dobičkov, mora pa vse dohodke, ki jih v lastnem obratu ne bi potrebovala, izročiti ministrstvu za nabave. Angleški državni dolg. V pismenem odgovoru na vprašanje v parlamentu je sporočil angleški državnik zakladnik sir Kingsley Wood, da znaša čisti angleški državni dolg 30. 6. 1913 17.72 milijard funtov šterlingov. Koncert »Ljubljanskega zvona« V predvojnih koncertnih sezonah smo včasih tožili, da pride komaj na vsakih deset vokalnih • koncertov en instrumentalen ali še ta ne. Zdaj j pa doživljamo obratno: poleg manjših Instrumentalnih koncertov smo slišali celo vrsto simfoničnih, vokalnega pa menda prav nobenega na; namreč vokalnega te vrste, da bi kako pevsko društvo nuetopllo s sporedom samih umetnih iu ljudskih pesmi kot smo bili tega prej vajeni. Šele ob koncu sezone je prišel »Ljubljanski Zvone na lo niisol, ki se mu jo tudi izvrstno obnesla: velika un ionska dvorana je bila nabito polna po-slušalcov kot ob najslovesnejšlh prilikah. S takim obiskom je občinstvo počastilo pevsko društvo samo, manifestiralo je pa tudi svojo privrženost naši vedno lepi slovenski pesmi. Zbor sam je izvajal 14 umetnih in ljudskih pesmi raznih slovensidh skladateljev; tri pesmi pa je odpel operni basist Lupša Fric ob spremljavi dr. LovSeta Sama. Zbor jo dirigiral javnosti žo znani dirigent Doro Matu!, ki vodi »Ljubljanski Zvon« Žo od smrti prejšnjega dirigenta Zor-ka Prelovca sem. Zbor šteje kakih 60 pevk in pevcev; pokazal je mnogo pozitivnih strani poleg nekaterih negativnih, ki se v večji nli manjši meri tudi pri najboljših zborih javljajo. Tako poje zbor na primer dosti homogeno, zlito, čeprav je ženski zbor napram moškemu Številčno šibkejši; če bi bilo mogoče pridodati ženskemu zboru še kakih deset pevk, bi bilo razmerje ravno pravo in bi zbor še vse drugače zazvenel. Tudi je njegovo petje mirno, mehko, vezano brez nepotrebnih sunkovitosti; dinamično se giblje nekako v sredi med obema skrajnostim«, ki bi ju pa sem in tja le radi slišali bolj poudarjeni, s čimer bi petje na svežosti in plastičnosti le pridobilo. Kar se pesmi tiče (to bi veljalo bolj skladateljem), so je znova pokazalo, da je neprevidno rabljena kro-matika v a cappella zborih vedno tvegana zadeva; diatonika ali le dobro premišljena kromatika je še najbolj varna pot za instrument, ki se mu pravi človeško grlo, Doro Matul jo svoje pevce varno vodil. Zgoraj naštele pozitivne strani v zboru so sad njegovega dela. Nekatero pomanjkljivosti, ki jih gotovo tudi sam Čuti, lio mogoče odpravili z nadaljnjim skupnim delom z zborom. Posebno bi kazalo So bolj poudariti značaj posameznih poanti; pevcem moramo skoraj že na obrazu brali, ali je pesem otož/ia, vesela, razposajena, komična ali končno tudi ljudska. Seveda je to možno doseči le, če ima 'sleherni pevec pesem do zadnje note v malem prstu. Tudi Lupfa je svojo nalogo dobh) rešil. Ima volumlnozen in prodoren glas. Pri nekoliko manj Irdoni nastavku In pri bolj vezani liniji (oba ne. dostatka sla v Operi manj opazna) lil dosegel še večji učinek. Z lepo uspelega koncerta je občinstvo odneslo najlepše vtlso. M. T. Krka je zahtevala novo žrtev St. Jernej, 22. julija. Zelena Krka je pred dnevi zahtevala *pc-t novo žrtov. Njeni valovi so objeli in vzeli življenje enemu najboljših fantov, 23 letnemu Juri-ču I. iz Stopič pri Novem mestu. Fant je lovil ribe in je padel v vodo ter treščil na v vodi skrilo skalo in se kmalu začel potapljali. Njegovo truplo so našli Bele čez nekaj časa in ea odpeljali v Stoplče, kjer so ga pokopali ob lepi udeležbi njegovih prijateljev in znancev. Jurič je bil izredno dober značaj, družaben fant. ljubezniv ter požrtvovalen, saj je bil ves čas pri' krajevni vaški straži. Zalo je njegova smrl zfelo prizadela "njepcrtf<»' tovariše in prijatelje. Naj mu bo lahka naša žemljica I Oblasti prijavljeni kršitelji zatemnitvenih predpisov Ker niso upoštevali predpisov o zatemnitvi so bili prijavljeni naslednji: Pleničar Pavel. Gledališka 14: JeSo.Leopold Gledališka 14; Gombač Erlc, Gledališka 14i Leitner Marija, Blelwelsova 1: Gojmovič Anton, Miklošičeva 4: Boga-ta.i Albina, Verdijeva ul. 1; Šublc-KUnec Angela, Trdinova 2; Cul- Pavel, Trdinova 2; Jagodič Pavel, Miklošičeva 1; .lamnik .Josip, Vin Arlella Roa 2: Jmn-lirek Drago, Gradišče 10; Abrain Miroslav Volfova 5: Ivano Anton. Židovska l: Miller Julija, Kotnikova 19; Klonienčlč Jelko, Slomškova 21: Mahntč ltafnela, Gradišče 10: RohU A nn, Erjavčeva 4: Skodlar Avgust, Stari trg 4; Billlnti Marij«. Cankarjevo nubroijo 1; Ko-šuk J osi pinu, Pcruškova 2: Guzol.i MIlan, Židovska 5; Grčar Vidu, Pred Škofijo 14: Peklenk Marija, Krekov trg 11: M u rtH <5 Mnrla, Zrlnjskeg« fi; Cassuna Norimi, Igriška 4: Arvropoulos Jorii, Igriška S; Oveco Andrej, Kongresni trg lis; Heilig Alfred, Igriška 2; Uhan Ivan Krjavflev« 4; Snksida Bogomir, Igriška 4: Potočnik Vili, Igriška 2: PoliSar Marija, Via Divlsione Isonsi 14: Lnniouolie Štefanij«, Kolodvorska 84t Miklič Josip, Vi« Divisiono Isonso 22; Otoropec Josip, Kolodvorsk« 41; Bahoveo Fallae, Tavčarjev« 2: Gognaveo Pavi«, Tavčarjev« 4: Sture Rudolf, Tuvearjeva 4; Sončni' Ladislav, Tavčarjeva 3; Kolus Marija, Tavčarjev« 2; Pajnič Klena, Tavčarjev« 4-1; Bralnik Ivan, Mestni trg 8; Bii ko v nt k An«, Pred Škofijo 1; Kioidolinl Vln-dlinlr, Prod škofijo 1: Nov,-in Nad«, Mostni trg 24: Co-stiiporurlo Josip, Igriška 2: Hribar Kliaahola. Gradi-išfie !1; Hribar Svotozar, Gradišče 7; Jambvck Biijtnon-fda. Gradišče 10: Pcternel Bogomil«. VI« Roma 12-1111 ' ftcnlc« Ivan, Borštnikov trg 1: Svetin« Anton, Gradišče Sin Osvalil Mihaela. Vi« Rom« 12-11; Črnko Viktor, Vi« Vlit. Kmnnuelo .1: Dcklcv« Frančišku, Muzejska S; Hnm Ljudmil«, Muscjsk« 7: Kavec Ignac, Vi« Vlit. Kimmuolft H: Sirnik Marija, Muzejska 7: Ko-šnk Ilfjlena. Vi« Viti. Kmnnuelo 17; Dolniour Alojzij, Gradišče 1-i; Bano Milan, Igriška !)-IV; Gabršček Fran-člškn, Igrtšlm li-IIIi Pnvlin Vaiula, Grogorčlčova 17 ji: Korsika Alojzij, Vrluč« U; Oučck Krnost, Vrtača 4: Korono Alojni.i. Vrtač« 4; Brolih Muri« Vrtnin 4, Kolbo Frančišek, Mcst.nl trg H; Vardjau Mihael«, Gradišče 10. Andrej Anton: 24 Kako postanem javen delavec Naj nc razkazuje svojega zuanja Naj bo moder med modrimi, s preprost a preprostimi in neukimi. Moder mož ne bo razkazoval svojega znanja, ne bo stresal duhovitosti in razvijal visokih in učenih misli pred skromnim in preprostim poslušalstvom. Naj svojo učenost, ako jo ima, pokaže v zboru učenih ljudi, kjer lahko razpravlja kukor enak Z enakimi. Politični deluvec mora često potovati iz kraja v kraj. Naj nikar ne misli, da si more ob takih priložnostih pridobiti naklonjenost prebivalstva z mnogim govorjenjem in presenetljivimi novicami. Naj govori, kakor govore vsi drugi. Če je razumen, bo že o pravem času zua! ljudem nekaj poveduti, kar jim bo ostalo v spominu. »Nauk razumnih je lahko umljiv« (Preg 14, 6). Označil bo z enim duhovitim stavkom politično stanje ali položaj v deželi, kar si I »odo ljudje zapomnili in še drugim pripovedovali. V svojih političnih poročilih volilcem pa naj bo kratek in jedrnat; pove naj rajši manj kot preveč. Bolje bo učinkovalo, ako more ljudem povedati, kaj je storil zanje, kakor pa du jim razkazuje svojo poučenost in znanje. Včasih politika vnhijo posebno odlične družine na večerjo, hoteč od njega kaj prav po-sebnega zvedeti. Tako vabijo tudi igralce, pevce, vituoze, v pričaikovanju, da bodo pred njimi izvajali svojo umetnost. V takem slučaju jo vedno treba biti previden. Največkrat bo pravo zadel, če se ne da izrabiti in naj se pokaže de-belokožncga, kakor so debelokožci oni, ki so ga s takim namenom vabili v hišo. Naj sploh ničesar ne govori o politiki in če ie umetnik, naj ne igra in naj no poje. Sicer jih bo razočaral, a poslej bo imel mir pred njimi. Na splošno bo prav ravnal, ako bo previden z ljudmi, ki mu hočejo imponirati; potem pa sploh s tistimi civilizirana, ki hočejo vsakega pomembnejšega človeka »po bliže spoznati«, da potem snet nanj pozabijo, ko so nasitili svojo radovednost, včasih tudi svojo nečimernost. Mogočnjaki so že taki, da lo v svojem lastnem interesu iščejo človeka in so njegovi prijatelji, dokler jim kaže in jim je v korisl. Toda v času njegove stiske in potrebe pa pozabijo nanj. Znati je treba poslušati. Težko je prav govoriti. A nič laže ni poslušali druge. Je to svojevrstna umetnost, svoj-ska oblika družabne vljudnosti, h kateri se je treba vzgojiti. Mnogi ljudje, s katerimi prihajamo v stik, se sploh ne znajo pogovarjati, ker govore samo oni; od trenutku ko smo 6e z njimi pozdravili pa do slovesa nas ne puste do besede. Drugi nas sicer puste do besede, a komaj smo izgovorili nekaj stavkov, nam že vpadejo v govor in sami pripovedujejo, o čemer smo mislili ali tudi ne mislili govoriti. Popolnoma nas zaduše s svojo zgovornostjo, da ne moremo povedati kur bi rani. Tretji sicer molčo in nas puste, da pripovedujemo, toda na očeh se jim pozna, da so duševno odsotni, da poslušajo le raztreseno in brez zanimanja. Ali pa so nervozni, nemirno gestikulirajo, nas 16 mimogrede poslušajo iu mislijo le na to, kaj nam bodo odgovorili. Veliko je vredno, če moreš med pogovorom ostati miren in pazljiv. V današnjih časih ni to vselej lahko, ker nam vedno priinanjkiljo časa in imamo opravka z nervoznimi, nemirnimi in zbeganimi ljudmi. V prejšnjih časih življenje ni bilo tako mrzlično, Ljudje so imeli čas za delo, za počitek in tudi za pogovor. Mogli so lagodno dojemati in tudi razvijati misli. Miren, neprisiljen pogovor more biti koristen za obe strani. Kadar smo v pogovoru z enim ali večimi, pustimo, da naš souesednik razloži svojo misel. Bodimo pozorni na vse podrobnosti in opustimo vse gibe, iz katerih bi mogel sklepati, da želimo, da pohiti in skoraj konča s svojo zadevšči-no. Potem ko je končal, odgovorimo stvarno in smiselno, tako da bo videl, da smo sledili njegovim izvajanjem. Ako je oseba, s katero govorimo, odlična, potem ji pokažimo, da nam je v čaist pogovarjati se z njo in da nam je zelo prijetno poslušati, kur pripoveduje, Napeljujmo pogovor lako, da bo dotični ponovil stvari, na katere vidno polaga važnost, Kn/.lmo lahno nevernost, da ga še bolj spodliodemo in da mu bo ugajalo naše presenečenje; poizvedujmo za podrobnostmi in oko-liščinami, da bo imel vtis, tla ga z veseljem poslušamo in nam prija njegova zgovornost. Na ta način bomo napravili dober in prijeten vtis. Sobesednik ne bo imel občutka, da nam je bil neprijeten in nas mučil s svoiim pripovedovanjem. Morda si bomo tako pridobili celo njegovo zaupanje. V vsakem primeru pa more biti miren, neprisiljen pogovor potrebno razvedrilo in oddih sredi napornimi dnevnih opravkov. Vremenska napoved. 23. julija, (petek) i pretežno jasno in vroče. Napoved nekoliko negotova, 24. julija, (sobota): številne krajevne nevihto s plohami, 71 Blaznost, si bo mislil čitatelj. Ni bila blaznost, ampak histerija. Dovolj smo govorili o caričinem zdravstvenem stanju, da' ga moremo tu upoštevati. Ko je nekega dne eden izmed najzvestejšili carjevih služabnikov rotil tega, naj zapodi Rasputina, čigar navzočnost je spravljala v nevarnost caričino dobro ime, mu Je car preprosto odgovoril: »Ce bi jo bili videli ob nekem izmed njenih napadov, bi spoznali, da je nemogoče, da bi ji povzročili to bolečino.« Res je zanjo postala prisotnost tega lažipreroka edino tolažilno upanje, edini žarek v temi, !opoldnn je bil hujši naliv, tako da jc dežomer na univerzi nameril (i nun dežja za čas od srede zjutraj do četrtka zjutraj. Vročina jo nekoliko odnehala. V sredo je bil zaznamovan temperaturni maksimum +28.0, v četrtek zjutraj minimum + 14.'2 stopinje Celzija. Barometer se jo dvignil v četrtek na 761.2 mm. Zjutraj v četrlek je bilo »prva megleno, pozneje jagno. Bilo je ozračjo hladnejše in čisto, kar jo navadno po dežju. [ Mar^čape y>f\mmm< ! is Jela i m žirSjei&JaB - te m imm Z Gorenjskega Mlado nemške žene in dekleta pomagajo pri žetvi. Iz trinajstih pokrajin Nemčije se je prostovoljno javilo 240 mladih žen in deklet za pomoč pri žetvenih delih. Po kratkem šolanju v taborišču v Gozdu na Gorenjskem, kjer so dobile najvažnejša navodila, so se podale v Celovec, kjer jih je priarčno pozdravil pokrajinski načelnik in državni namestnik dr, Rainer. Nato so žene in dekleta porazdelili po raznih podeželskih kmečkih posestvih, kjer bodo pomagale pri delu skozi štiri tedne. Umrl je v Šmartnem pri Litiji upokojeni nad-učitelj M. Kovačlč, star šele 53 let. Zadela ga je kap. Svoj čas je ustanovil več gasilskih društev, zato se je ob grobu poslovil od rajnega okrožni gasilski načelnik Tomaž Homar Iz Kamnika. Rajni je bil vodja krajevne skupine. — V Ljubnem pri Podnartu je umrl 70-letni čevljarski mojster Anton Mohorič, v Voščah pri Radovljici 80-letna Marija Zupanova, v Mengšu Katarina Vidalijeva roj. Mavčičeva, žena posestnika, v Školjl Loki pa Emilija Polenškova. S Spodnjega Štajerskega Koncert v Ljutomeru je priredila vojaška godba nekoga letalskega oddelka. Sodeloval je tudi Franc Decker z dunajske mestne opere. Koncert je prav dobro uspel. Ljutomerski učenci na Dunaju, 4. razred glavne šole v Ljutomeru je ob koncu šolskega leta pod vodstvom razrednika napravil izlet na Dunaj, kjer so se med drugim udeležili v dvorni operi baletnega večera. Mestna dunajska uprava ie mlada šolarje pogostila in ukrenila vse potrebno, da so se imeli prav dobro in j:m bo ta izlet ostal še dolgo časa v najlepšem spominu. Smrtna kosa. V Gornji Radgoni ie umrl posestnik Franc Velel, v Marenbergu 79-letna zaseb-nica Elizabeta Tiigova, v mariborski bolnišnici pa 8-letni viničarjev sinček Jožef Strnod iz Pesnice. V Mariboru je po kratki bolezni umrl znani mestni stavbenik Ubald Nassimbeni. Doživel je 70 let. Poročili so sc v Ponikvi: železniški delavec Ludovik Grmek in delavka Marija Šurej, zlatar Anton Koir in šivilja Marija Ferlež, delavec Martin Močnik in delavka Jožeta Ribič ter pomožni policist Mihael Zakošck in tovarniška delavka Hedvika Gorjanc. Nesreča pri obešanju perila. V Mariboru je in-ženirjeva soproga Ana Gabrijclčič na dvorišču obešala perilo. Med obešanjem pa se je visok in debel kol, na katerem je bilo privezana vrv, podrl in padel na Gabrijelčičevo, ki je dobila hudo rano na nosu, poleg tega pa ima še zlomljeno levo roko nad komolcem, Z roko v mlatllnico. Med delom pri mlatilnici jc prišla 17-letna Karlina Lošak iz Skalice pri Konjicah z desno roko v stroj, ki ji je zlomil ramo. -— Štiriletni sinček posestnika Ivan Ornik iz Račjega je padel z lestve in si zlomil levo roko nad komolcem. la: BIrvaSk© NDII ima približno (>.5 milijonov prebivalcev. Po najnovejših hrvaških uradnih podatkih obsegu NDII površino 110.200 kvadratnih kilometrov ter Je upravno-politično razdeljena na 22 velikih županstev s 14! okraji. Mesto Zagreb je samostojno veliko županstvo ter šteje danes približno 350.000 prebivalcev. Uradni podatki nadalje navajajo, da ima NDII 1037 občin. Med tem! je 31 mestnih občin. Točnih podatkov o stanju prebivalstva NDII danes še ni mogoče objaviti, ker še ni bilo uradnega ljudskega štetja. Zato se hrvaški uradni krogi opirajo na zadnje ljudsko štetje, ki jo bilo pred dvanajstimi leti. Po podatkih tedanjega ljudskega štet|a je živelo na sedanjem hrvaškem državnem področju 5,605,750 ljudi. Med temi .ie bilo 2,810.820 moških in 244.921 žensk. Pri upoštevanju naravnega prirastka in dotoka ljudi iz drugih krajev ima NDII danes okoli 0.5 milijonov prebivalcev. Poljedelsko ■ strojna šola v Vlnkovcih. Hrvaški minister za narodno gospodarstvo jc dovolil nadalinji kredit 20 milijonov kun za dograditev poljedelsko-strojne šole v Vinkovcih. Dosedaj so za to šolo že porabili deset milijonov kun. V šoli ^AStfucL dvojčici, Večer jo. Sanjska princeska mora spati kot vsak druu otrok; s svojo srnico odhaja in vsem dvorjanom in služabnikom zakliče zadnjič: >Lahko noč!c "1F3BF ■vVfttJ S. —&- . —m, X v . i, mi & N, i * 86 Princeska že stoji ob posteljici, svečo postavi na poličko 111 šteje: »Eden, dva, tri!c Ko bo reklu tri, mora njena srnica žo sedeti na posteljici. To jo njuna zabava vsak večer! bodo kmečki sinovi dobivali potrebno izobrazbo za uporabo raznih poljedelskih in gospodarskih • trojev. Razen tega bodo pa na šoli tudi še posebni tečaji za obrtnike za popravljanje poljedelskih strojev. Sadna letina v Sremu. Iz Srcma poročajo, da bo letošnja sadna letina v tamkajšnjih krajih zelo dobra. Nekatere vrste jabolk, sliv in marelic so že dozorele in jih ljudje zelo lahko spravljalo v denar, ali pa iz njih delajo mezgo. Dom narodnega zdravja v Mostarju je v zadnjem času v nekaterih zahodnih krajih Južne llrvuške odprl 20 novih šolskih kuhinj. Iz »Srbije Nov srbski časopis. Dne 20. junija je pričel v Beogradu izhajati nov tednik, ki je predvsem namenjen srbskemu delavstvu. Tednik je prav za prav glasilo »Srbske zojedniee redu«. Ministrski predsednik Nedič jc nupisal listu na pot daljši uvodnik, v katerem posebno poudarja vlogo dela in delavstva pri obnovi Srbije. General Nedič je v zadnjem času napisal uvodnik tudi za srbski tednik »Srbski narod t, v katerem odločno nastopu proti obnovitvi prejšnje dežuve. Spominski dan žrtvam komunizma. Dne 22. junija je vsa Srbija slavila spominski dan žrtvam komunizma. Trgovine in uradi so bili ves tlan zaprti, po cerkvah so pu bile. slovesne zudušnicc. Ob tej priliki je ministrski predsednik Nedič izdal posebno poslanico srbskemu narodu, v kateri jc znova najostreje obsodil komunizem in vse njegove bolestno pojave v imenu človečanstva, pravice in krščanstva. Vse ljudstvo je znova pozval v borbo proti temu zlu, ki sc jc razpaslo med srbstvom ter ga zu-strimlja in spravlja v nesrečo. Koristi narodnih kuhinj. Prve večje ljudske kuhinje — v Beogradu jih imenujejo narodne — so pričeli ustanavljati v Beogradu žo v letu 1941, tla so lahko nudile revnejšim slojem prebivalstva zadostno hrano in, kar je glavno, ne predrago. Kako velikega pomena so te ustanove 111 kako važno nalogo vršo v prehrani beogra jskega nižjega prebivalstva, najbolje dokazujejo najnovejši statistični podatki, iz katerih je razvidno, da so tc kuhinje samo v Beogradu di>-sediij razdelile nntl 13 milijonov obrokov hrane-Če upoštevamo okolnost, tln je preskrba Beograda v današnjih časih precej težavna, pomeni rezultat dosedanjega delu ljudskih kuhinj brez dvoma velik uspeh. Drobna ljubljanska kronika Gorjanci! Ker vsi nismo moirli prisostvovati novi maši, ki .io Je opravil miS rojak K. Potita Toue 11. t. m. v Dobrepoljuti, sa udeležimo sv. maše. ki Jo bo daroval c-Poldu 25. t. m. ob t) v kapeli ljletitontunu)-vesra zavoda. Ambrožev tri?. — Zbirališče ob tri četrt nu S pred zavodom. Iz zemljiške knjlee. V prvi poloviol Julija .ie zemljiška knjiira okra j nemi eodišča zaznamovala 2(> kupuili potfodb za skupno vrednost !),ai!li.0(ll lir. Prodanih Jo bilo več zemljiških parccl v mostu In tiull večji zemljiški kompleksi. Slaro Pluukarjovo ko-Ktilno ob Dolenjski oesti, kamor so Ljubljančani kH.i radi zahajali pred prvo svetovno vojno, ko jc tam vodil trostilno b. 1'lnnkav, ki zdaj živi v nekdanjem hotel' Tivoli, 7. več parcelami v skupni izmeri 21.082 m2 'Je kupila tvrdka A. Vrhovec & Ca„ družba 7. o. t. v Ljubljani, Borštnikov tl-ff št. 1 za 500.0U0 lir. Druiti del teira posestva. ki spada pod vlo/.. Stov. tlj kat. občine Karlovsko predmestje r. vilo Jo kupil Halescijapski zuvod na Kakovniku za 600.000 lir. Lastnica vsona tnifn posestva je bila svoi čas kii. ročtvavnlkova, soproira nekdanjega lastnika hotelu Uoyd na Sv. P^rn cesti tn mesarja 1'očivavnika. Schtniller Frančiška, posestnica v Ljutiljunl, Gledun-8ka ulica St. 1(1. Jc protlnla Krnšoveu Kran-cu, posestniku in trjrovcu v ftt. Vidu pri Stlflnt n» Dolenjskem la njc.Rovl nedl. hčerki Nldl »cprciaAčuino >lo2. štev. 28 Kra- kovsko predmestje Ta 585.00(1 tir. Pod omenjeni zemljiškoknjižni vložek spada hiša šlov. 2(1 na Krakovskem nasipu oh Giailu-ščici, kjer jo bila svuj čas Žalokarjeva lo-varna kvasa. S hišo, tovarniškim poslopjem jo bila kupljoua tudi vodna pravica m turbina. Rubežu! na nepremičnine. Okrajno so-diščo je v prvih dveh mesecih tega leta prejelo 73 predlogov, s katerimi so upniki zahtevali prisilno vknjižbo zastavna pravico zn svoje terjatve v skupnem znesku 14ti.i1gti.9G tir n» uer»emlčnlno, lastno dolžnikom in ležečo v raznih kat. občinah Ljubljane ln okollee. V Januarju jo bilo v zemljiški knjinl zaznamovanih <6 realnih eksc-kucij za skupni znesek 74.9fi3.50 lir ln v februarju 27 predlogov za 71.723.41 lir. Mestna občina ljubljanska so jo na 48 nepremičninah, spndujočih pod mesto, vknjižila za svoje, šo neporavnane davščine, ki so znašalo večjo in tudi manjše zneske. PrJ.avnl orar se jo v nekaterih primeriti vkn.ližil za neplačane davke, bilo pa jo vknjiženiti tudi nekaj zasebnih terjatev z realno eksekucljo. Najvišja zasebna terjatev jo znašala 13.998 lir. ,. ,Pomota T zastavljalnici. Mestna r.astav- Ijaliilcn prosi irospo, ki .le z zastavnim listkom n« Ime Velknvrh v ponedeljek. 19 t. m. rešila jedilni pribor, nuj se Itakoj zednsi v zastavljalnici, ker po pomoti lii dobila pravega pribora. v (;ietlaH?fc O o e r a t Petek, 23. Julija: Zaprto. Sobota, 21. Juliju ob 19: »Mrtve oči«. Kod Sreda. Nedelja, 23. julija ob 19: »Travlata«. Gostovanje Zlato GjunirjenSeve, članice beo-»rajske Opere. Uveo. Ceno od 33 lir ua-vziiol. Kuiten D'Albert: »Mrtve oft«. Opera v enem dejanju s prolotrom. I.lbroto: 11. 11. Evvers in M. Henry, prevod N. Štritof. Osebo: pastir — Ilnnovoa, kosro — Dolničar, pastirček — Stritarjeva, Arcezij, rimski poslance v Jeruzalemu — Primožič, Myr-toele, njegova žena — IIeybalova, Arzlnon, njena služabnic« — Polajnnrjeva, Galba, rimski stotnik — Anžtovnr, Marija Magpln-lena — Gotobova, tint — Kuvlovčeva, Eslter — Hamšnkovn, Sara — ftturmovu. Dirigent: Samo Hubad, rožiseri C. Dehevec, zborovodja. 11. Slmonlti. načrti za insccnneijo po zamisli relisorja: luž. nrli. S. Rohrinan, načrti za kostume: J. Vilfanova. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, prlms-ilone beograjske Opere. V nedeljo bo pela naslovno partijo v Verdijevi »Triivlati«, (ki bo edina predstava te opero v letošnji sezoni) razen tega bo nnstopila kot »Mudimo Butterfly« v sredo 28, in v soboto 31. t. m. Opozarjamo nn gostovanje te priljubljene umetnice in na omejeno število sedežev. ki so na razpolago za predstavi »Madame Butterflj" . ker je obakrat za abonma. Le nedeljska »Travlata« je laven abonmaja. Operna sezona se zaključi v soboto, 31. julija. Naznanila RADIO. 7.?0 Pesmi in n.ipevl — 8 Napoved časa, poročita v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročita v »loven3uinl — 13.13 Pisana glasba — 13 Napoved časa, poročilu v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini -13.23 liadijske pesmi, vodi dirigent Angelini — 11 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. Sljauee, pisana glasba, — 13 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročiln v Italijanščini — 17 Koncert kmečkega tria — 17..13 Koncert sopranlstko Margherito Vol-toliaa — 19 »Govorimo Italijansko*, poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročilu v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v Italijanščini -- 20.30 Radio za drnžino — 21.15 Klasični orkester vodi dirigent Mano -21.50 Pesmi za vse okuse vodi dirigent He-gurtni — 22.15 Lahko alasbo vodi dirigent Gallino — 2J.45 Glornale radio. LRKARNE. Nočno službo tinalo lelinrne: mr. Bnkurčlč. Sv. Jakoba trg 9. mr. Kamor, Miklošičeva c 20 lu mr. Murmaycr, Sv. Petra e. 78. Poizvedovanja NuMa so je ura na križišču Kralja Viktorja Eninuucln ccsl", Erjavčeva cesta. Dobi sc pri hišnem gospodarju vsak dan od 13 do 14, Florjanska 21, Najbolj Izvirna In najbolj zanimiva knjiga letošnjega leta io ROMAN V SLIKAH ki bo Izšel v začetku avgusta. Oblika: četrt slranl »Slovenca« Velikost: 216 strani s 420 slikami na dobrem papirju. Cena: Mehko v karton vezana 32 lit Trdo v polplatno vezana 45 lit Trdo v celo platno vezana na najboljšem papirju......85 lir (Samo nokaj Izvodov) čas za prednaročbo (zadostuje dopisnica): do 5. avgusta. Naročila Spfftjema: Uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA. J. O l i v e r C u r w o o d 39 Nastopila sta utrudljivo pot navzdol, toda kljub trudu in naporom je bii Kent srečen, ker je čutil, da se ga Marettine roke trdno oklepajo. Sedaj se ni menil za zvezde in oblake, za 6once in nevihte. Ob njem je stopala mladenka, ki jo je ljubil bolj kot vse drugo na svetu. Skupaj z njim se je borila proti razdivjanim silam narave, bila je nanj navezana, a mu je tudi zaupala. Leta in leta •je — ne da bi se tega zavedal — pričakoval takšno noč. Ta noč je prišla in je razdelila njegovo življenje na dva dela: pozabil je na preteklost in na prihodnjost je gledal kot na nekaj, kar je žc uresničeno. Sedaj ni bil več zasledovalec, ampak -ubežnik; ni bil več sam, temveč je imel ob sebi dragocenost, ki jo je moral braniti. Majhno, toda dragoceno bitje mu je stalo ob strani, dekle, ki sc ga je oklepalo v viharni noči. Sedaj pa se ni več zdel sam sebi begunec, ampak zmagovalec, brez strahu in brez negotovosti. Prišla sta na pot, ki so jo bili razrili- težki vozovi, Kmalu sta dospela do precej globoke mla-kuže. Tu se je Kent, kljub temu, da je že nosil tornister in puško, ustavil, vzel Maretto na roke in jo nesel do prve vzpetine. Niti za dovoljenje je ni vprašal in Marette je nekaj minut počivala na njegovih rokah; enkrat sta se jima dotaknila obraza, vsa mokra od dežja. Nevihta je začela počasi ponehavat' in se oddaljevati proti vzhodu. Dež ni več padal v tako hudem nalivu, tako da sta mogla slišati šumenje cedrinih in jelkinih vrhov ter pljuskanje lastnih korakov v vodi in blatu. Ko so od ča6a do časa vrhovi dreves tvorili nad njunima glavama nekakšne oboke, se je zdelo, da je nevihta že ponehala. Tedaj je Kent globoko in zadovoljno vzdihnil ter se veselo nasmejal. »Ali ste že čisto premočeni, mala Siva gos?« — jo je vprašal, nazivajoč jo z imenom Gray Goo-se, ki je bilo severnjakom tako ljubo in jc označevalo Veliko jezero in boginjo Nisko. »Samo od zunaj sem mokra, moja Velika vidra. Moje perje ne prepušča vode « Dekletov glas je bil vesel in razigran. Takega glasu ne bi mogel imeti človek, ki je malo prej nekoga ubil Kent ie potegnil iz notranjega žepa suh robec, poiskal v temi Marettin obraz ter ga — kakor da bi bila majhen otrok — dobro obrisal ter začel stopati po poti dalje, držeč še vedno deklico okrog pasu. Še pol milje sta morala prehoditi do Bayona; nekolikokrat je še moral Kent dvigniti Maretto na roke, da ii ni bilo treba broditi po mlakužah. Ni bilo več bliskanja, ki jima je prej kazalo pot, dež jc zopet začel močneje liti, le veter je ponehal. Radi teme nista mogla videti Bayona. Sedaj je vodila Marette, čeprav je Kent hodil prvi in jo držal za roko. Ladjica je morala ležati štirideset do petdeset metrov od konca poti, razen če je ni Fingers skril kam drugam. Ni bila velika ta ladjica; pro-»stora je imela le za dve osebi in imela je majhno kabino — tako mu je povedala Marette, ko sta hodila med drevjem in grmičevjem Nekaj časa pozneje je zadel Kent v neki predmet v višini kolena; iztegnil je roko ter v temi spoznal, da' jc to vrv, s katero je ladjica privezana. Marette se je s hrbtom naslonila na drevo, okrog katerega ie bila ovita vrv, Kent pa je skočil v ladjico Dno je bilo za ped visoko pokrito z vodo, toda kabina ie bila zgrajena nekoliko više, tako da je Kent upal, da je ostala suha. Tipaje je poiskal kljuko v vratih kabine, jo našel ter odprl vrata. Prižgal je vžigalico in pogledal v kabino. Bila je precej tesna in visoka poldrug meter. Notranjost je bila suha. Kent je prižgal svečo, ki je stala na mizici ob steni ter še enkrat v srcu blagoslovil Fingcrsa Ladjica je bila pripravljena za potovanje; tu so bile odeje, majhna peč in precej suhih drv, Kabina je bila sicer majhna, kakor da je narejena ze otroke, vendar je v njej bila prav nizka miza in enako nizek udoben stol. Videl je tudi več zavojev Odložil je tornister in se ozrl po Maretti. Prišla jc k čolnu ter ga tiho klicala. Vzel jo je na roke, da bi se ne zmočila, jo prinesel v kabino ter sc ji tiho nasmehnil. Rumcnakasta svetloba sveče je obsvetila njuna mokra obraza in Kent je opazil, da se njene oči svetijo. »Tole je vaše gnezdeče, Siva gos« — se jc ljubeznivo pošalil. Deklica je iztegnila roko in se dotaknila njegovega obraza. »Tako dobri ste bili z menoj, Jeems!« —je rekla in glas ji je lahno drhtel. — »Smete... poljubiti me smete.« XIX. Kent je odvezal vrv, s katero je bila ladjica privezana k bregu in ko je ugotovil, da je že začela pluti po reki, je potrkal na vrata kabine. Marette mu je odprla in se nato umaknila s praga, da bi mogel vstopiti, Smehliaje je ugotovil nesorazmerje med svojim telesom in maihno, igrački podobno kabino. Obrisal si ie od dežia mokre oči in natančneje pogledal okrog sebe. Marette je bila odložila plašč; tudi ona ]e morala stati sklonjena v tem majhnem prostoru, toda njena drža ni bila tako smešna kot Kentova. Majhna peč je bila zakurjeno in po ozki kabini se je širila prijetna toplota. Kent je pogledal deklico. Lase, roke in noge je imela mokre od dežja, pa tudi drugje so se ii poznali sledovi naliva. Zdela se mu je kakor majhen otrok, ki je vesel, da je našel sebi primeren kotiček. Pozabila ie na grozo, ki jo jc pred nekaj urami morala doživeti. Ni več mislila na bliskanje in grmenje, na temno noč in beg po neporni stezi; pozabila je na Kedstyja, ki je ležal mrtev v svoji hiši in njene misli so bile le pri Kentu. Spori Službena objava N. Z. št. 24 Posetniki nedeljske tekme nnj shrnnijo vstopnice. Veljale bodo prihodnjič! Protest SK Ljubljane proti verifikaciji mladinske prvenstvene tekme Hermes : Ljubljana, ki je bila odigrana dne 11. julija ter je končala z rezultatom 1:0 zu llcrines, se zavrne kot neutemeljen. Tekma se verificira z rezultatom 1:0 za Hermes. , Protest SK Mladike proti verifikaciji mladinske prvenstvene tekme Mladika : Dopola-\oro Tabacchi, ki je bila odigrana dne 27. VI. ter je končala z rezultatom 2:t za Tabacchi, sc /avrnc. Tekma se verificira z rezultatom 2:1 zu Dopolavoro Tabacchi. Kaznuje se po § 36 z uporabo § 13 (olajšil-nc okolnosti) igralec SK Ljubljane Sintič Vladimir s p; ,ovcdjo igranja dveh tednov. Kazen in u poteče dne 5. avgusta 10+3. Suspendirajo se do nadaljnjega: SK Ljubljana, Oven Rudolf, Ovsenik Ivan (Žabjak), Športni drobiž Žensko prvenstvo Ljubljane bo v soboto, 21. t. m. od 17 naprej na igrišču Hermesa v siški. Tekma se bo razvijala v znamenju zanimivega dvoboja med članicami Hermesa in Tobačne tovarne. Zveza naproša gg. sodnike, naj bodo na igrišču že ob 16.30. Mladi madžarski plavalci so bili hitrejši od starih mojstrov. O plavalnem športu je znano, da dosežejo najboljše uspehe navadno dekleta in fantje pred polnoletnostjo. Zlasti velja to za dekleta, med katerimi se često zgodi, da postavljajo svetovne rekorde že med 14. in 17. letom starosti. Zdaj poročajo tudi iz Budimpešte, da v tekmi na 100 m prosto ni zmagal znani Veghazi, temveč dva juniorja. Szatmari je dosegel čas 1:01 min., Chusik pa je bil za 0.8 sek. počasnejši. Oba sta še juniorja in sta odrinla več znanih reprezentativnih plavalcev na nižja mesta. Prav dobro znamko je dosegel na isti prireditvi tudi Galambos na 100 m hrbtno: 1:14.4 min. V Bukarešti nameravajo zgradili nov stadion, ki bo imel predpisane olimpijske mere. Državno športno vodstvo je že odobrilo za stadionski fond enkratno podporo v višini 150 milijonov lejev. Planince bo zanimalo, da je dopolnil 19. t. m. sirom Evrope znani planinski pisatelj Dr. Julius Kugy svoje 85. leto. Posebno veliko je pisal o Julijskih Alpah, o Triglavu pa je izdal znamenito delo »Pet stoletij Triglava«, v katerem je tudi nekaj prispevkov slovenskih planincev kakor pokojnega župnika A.mbrama, plezalca Dr. Mihe Potočnika in drugih. V spominskih člankih za njegovo 85-letnico beremo, da še vedno piše, in da je nedavno izdal novo delo pod naslovom »Iz minulih časov«. O finskem tekaču Nurmiju beremo, da je postal zdaj, ko ne tekmuje več, športni pedagog. Poverili so mu vodstvo telesne vzgoje v mladeniških tečajih za predvojaško vzgojo. Dr. Ivan Krajač — predsednik Hrvatskega planinskega društva. Iz Zagreba poročajo, da je imenoval državni športni vodja Miško Zebič Dr. Ivana Krajača za predsednika HPD. Po poklicu je Dr, Krajač državni 6vetnik v Zagrebu. Kolesarsko prvenstvo nemških profesionalov v dirki na 100 km je dosegel Lolimann iz Bochu-ltia. Zmagal je v 1 uri 28:06 min. Drugi je bil Werner, ki je zaostal za 1680 m. Dirkali so v Niirnbergu, prireditev pa je obiskalo 16.000 gledalcev. Guček Adolf, Pire Ivan (Korotan), Elsner Branko in Zupunčič Oto (Vič). Pozivajo sc na zaslišanje v Zvezino pisarno v ponedeljek, dne 26. julija ob 17: predsednik SK Ljubljane, kapetnn I. moštva SK Ljubljane, igralci: Oven, Ovsenik (Žabjak), Guček, Pire (Korotan), Elsner, Zupančič (Vič) in zastopnik Dopolavora Tabacchi. Pozivajo se SK Mladika, SK Vič, SK Žabjak in SK Mars, da predložijo postavo moštev mladinskega turnirja, ki je bil odigran dne 18. t. m. Opozarjajo sc vsi klubi, da za vsako tekmo predložijo sodnikom točne in vestno izpolnjene postave moštev na predpisanih tiskovinah. Vsaka malomarnost in netočno izpolnjevanje postav moštev bo kaznovano. Opozarjajo se posetniki tekem v nedeljo, dne 18. julija, da shranijo vstopnice, ker bodo imeli na podlagi predložitve istih prost vstop k prvi prihodnji prireditvi N. 'L Drobne zanimivosti Tisa — stara 2000 let Najstarejše drevo Bavarske je 2000 letna tisa, ki raste v višini 1250 m, in siccr v Allgauu. Tisa ni zelo visoka, a n jeno deblo obsega 3,60 m. V Nemčiji je sploh največ tis od vseh drugih krajev na svetu, in siccr jih je največ v zgornji Bavarski. Tu so tise visoke do 18 m in debele do 2,64 m. Kratko pa jedrnato Ko je nekoč v začetkih špartanske države prišel sovražnik pred mesto, je poslal prebivalcem poziv: »Vdajte se! Če pridem v mesto, ga bom do dna porušil!« špartanci so mu odgovorili: »Če!« To je pač najkrajša diplomatska nota v vsej zgodovini. tEL KINO MATICA 22-41 Priljubljena in lepa Katalin Karady v filmu madžarske produkcijo »Ne vprašuj, kaj sem bila« Moderna socialna vsebina z romantično ljubezensko zgodbo ln prijetnimi pevskimi vložki. PREDSTAVE ob 16. 18.30 ln ob 20.30. url! rEL KINO UNION Odličen tilm o ljubezni priznanega skladatelja »Noe po operi« Beatrlce Manclnl - Neda Naldl - Nino Doro. PREDSTAVE ob 16.30, 18.30 ln ob 30.30! IEL KINO SLOGA "M Mnogo zabavno napetih prizorov v filmu »Vražje dekle« V glavni vlogi živahna Lili Muratl ln nepozabljenl Antal Pager Predstave ob delavnikih razen srede: ob 14, 16, 13 ln 20. Ob sredah samo ob: 14, 16 ln 18. Mali oglasi B Službe tttcio: Priletna ženska poštena in krščanska — iščo kakršno koli zaposlitev — tudi za samostojno gospodinjo. Poizvo se od 1 do pol 2 v mlekarni na M i kiošlčevl cesti._< a 1 Službe | Botic: Služkinjo k manjši družini, ki zna kuhati ter za druga domača dela sprejmem takoj. Dob^a hrana. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4030. (b Šivalni stroj v dobrem stanju, znamke Jax, in dvo močkl obleki zelo poceni prodam. -Kamniška 13. I*-* Unc Suhe gobe najbolje oddate pri tvrd-kl PEAN POGAČNIK — Ljubljana, Javna skladišča. (k Brezove metle držajo za lopate Itd., do-blte pri Gospodarski zvozi na Rlclweisovi 20 in Maistrovi 10. (1 Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, Bleiwelsova 2D. (1 Pege in lišaj vam zanesljivo odstrani »AI.BA« krema. DroRerl-ja KANC. Židovska ul. 1. Mrčes (uši. stenice. vbolhc Itd.) zanesljivo uničite s Toxin praškom. Drogerija Kane, židovska ulica 1. Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«! 8Stanovanja M Jttelo: Mlad zakonski par brez otrok Išče cnosobno stanovanjo za takoj ali kasneje. - Prevzamo tudi mesto oskrbnika ali hišnika. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 4879. Zakonca z otrokom. Iščeta, če mogočo žo za 1. avgust — opremljeno sobo s souporabo kuhinje, sobo s štedilnikom ali opremljeno ali neoprcmljeno enosoh-no stanovanjo. Ponudbo na. upravo »Slovcnca« pod st. BOH. (c Omaro za obleko zelo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod značko »Omara« št. 5014. (k Perilo chimlco — Kemičnega strokovnjaka o elemento dodato csperienze pra-tiche fabbricazione cosmetici o si-mili cercasi subito da imporlante fabbrica per fabbricazione cosmetici, cognizioni lingua tcdesca. — Offerte (preferibilmente in tedesco) con ali takega,ki ima praktična izkusiva v proizvodnji kozmetičnih sredstev ali sličnih išče za takoj velika t\or-nica za fabrikacijo kozmetičnih sredstev. Znanje nemškega jezika potrebno. Ponudbe (po možnosti v nemščini) s curriculutn vitae in zahtevki naslovite na curriculum vitae e pretese a Cassetta N. 300 M - UNI0NE PUBBLICITA ITALIANA S. A. MILANO SlamK Ljubljana kupuje suhe gobe stalno ln po najvišjih dnevnih cenah. Robidov list vagonske količine — plačam najvišje cene za takojšnjo dobavo. — Mira Cuček, Sv. Petra e. 13. Umrla nam je naša draga in nepozabna sestra, teta in svakinja, gospa Marifa Duller roj. Štele bivša gostilničarka v sredo, dne 21. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, 23. julija 1943, ob 4 popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. julija 1943. Žalujoči ostali. Sulic gobe 1*» najvišji dnevni ceni kupuje Sover <& Komp. Majhno hišo z vrtom v mestu ali okolici - kupim. Ponudbo z navedbo cone na upravo »Slov.« pod »Hiša 19«. Posredovalci Izključeni. (p ZAHVALA. Za vse izraze sožalja ob smrti nepozabnega soproga, brata, strica, svaka, gospoda Puteani Bena majorja v pokoju se iskreno zahvaljujem. — Prav posebna zalivala g. priin. dr. Merčunu za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje, g. prof. dr. Lavriču, g. prim. dr. Guzelju in vsem ostalim zdravnikom kirtirgičnegu oddelka, častitim sestram, č. gg. duhovnikom, vsem stanovskim tovarišem, vsem darovalcem vencev in cvetja, in vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili lia njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. julija 1943. Globoko užaloščena žena Iieda in ostalo sorodstvo. Domačija v evetfju Tomaž Poklukar Navidezno sc ni pri Andraževih nič sp remenilo. Kadar sta sedela mlada dva s starima pri mizi, jR Matevž rad pokazal, da ceni isvojo ženo in da živita v ubrani zakonski zvezi. Tudi kadar sta bila sama med seboj, jo bil ljubezniv do ti je. Toda marsikdaj jc bila v n jegovem smehljaju bolečina in redkokdaj ji je gledal tako toplo v oči kakor prva leta. Ko ga je. nekoč vprašala kaj mu jc, ji je samo odgovoril, da je zdaj ]K>Ietjc, ko ga kličejo opravki na vse strani. Pa še to je pristavil, da jc žc mislil na to, da bi najel pri hiši šc eno moč, da bi imel sam kaj več prostega časa. Edini pogovor, katerega se je dosledno izogibal, je bil pogovor o Janezu. Kadar ga je omenila, in to je bilo pogosto, je vselej prešel na kaj drugega. O Janezu se ni hotel pogovarjati. In če je prišel k hiši, mu je sicer postregel kakor se spodobi, v prisrčne pogovore pa se ni spuščal z n jim. Okoliščina, da je videl v Janezu človeka, ki moti zakonsko zvezo, ga je odbijala. Vrli tega pa se mu je zdel včasih kakor brezdomec, ki nikoli nc omenja svoje matere ali očeta, ki ne čuti ničesar do svojcev in je že pozabil na košček zemlje, na katerem se je rodil. Prizadeval si je, da bi izbrisal meščanske poteze svoje /ene. docela pa sc mu to še. ni posrečilo. Kako jc želel, da Majda ne bi bila samo dobra žena, temveč da bi razumela tudi izročilo domačije in da bi sc vsa prelila v duhovno občestvo rodu Andraževih. Takole je premišljeval nekega ve čera: Domačija s krajino naokrog ima nekaj duši podobnega, kar bogati tudi ljudi, ki ji pripadajo. Hiša v rebri, |x>lja, sadovnjaki, senožeti, gozdovi vinogradi, |x>toki, cerkev, pokopališče, vas, fa-ra — vse to so nežni, nevsiljivi oblikovalci, ki vplivajo na miselnost iu čustvovanje našega človeka. Z dušami meščanov je drugače, zakaj oni imajo hiše, nimajo pa domačij. Pomalem, pomalem se odtujijo svojemu rodu, nekateri pa.tudi ljudstvu, kakor se jc Janez. Mnogo več življenjskih sokov se pretaka v dušah onih, ki vedo za krajino na zemlji, kjer lepše pojo zvonovi, kjer ne srečaš nikogar, ki te ne bi pozdravil, kjer je zelenje prijaznejše, kjer veš za vsakogar, ki počiva na božji njivi, l am greje sonce bolj toplo, in zvezde v tihih nočeh so bolj zgovorne kot kjer koli na svetu. Tam šume gozdovi svojo staro pesem in potok ponavlja skozi stoletja vedno isto žuborenje. V davnih časih mit je prisluškoval praded v svojih otroških in starčevskili letih, pozneje ded in za njim oče ... Tega se je zavedal žc kot študent, da bi postali nekoč brezdomci, —■ Ančka, Andrej, pa tudi Matevž sam in njegovi otroci, čc bi prodali domačijo. Zato je spremenil življenjske načrte, odrekel se je udobnejšemu poklicu in imenitnejšemu stanu ter se vrnil k očetu, k materi, k zemlji. Srce niti je govorilo, da jc storil prav. Isto srce pa je tudi začutilo, da Majda ne ljubi domačijo tako globoko kot bi zaslu- žila. Kdaj pa kdaj se mu jc že zdelo, da žena sluti dušo zemlje očetov, toda njena navezanost na Janeza mu je razblinila utvare. Ah, Janez! Saj bi sc mi režal kakor bedaku, če bi prisluškoval mojim mislim. Naj bo kakor koli, domačiji bom ostal zvest! ln tudi ženo bom odtujil vplivom tega človeka! Ob času košnje je nastopil teden vročih dni. Čez dan se je kopalo zelenje v gorah v svetlobi, ki je spremenila vsako jaso, vsak košček senčnatega gozda in vsako stezico med drevjem v mikavno izletniško točko. Tudi noči s tankimi meglicami nad poljem so budile v mladih srcih neznano hrepenenje, zrelejše od onega v spomladanskem času. Ah, in sončni dnevi, bili so tako jasni, da si razločil posamezna drevesa na Kozjaku, ccsta pa, ki je vodila v dolino, ali steze, ki so sc izgubljale v rebri nad Andraževi-no, so mikale človeka lia pot, da bi se v samoti ali v daljnem svetu naužil zorečega poletja. Toda za vse to ni bilo časa. Zgodaj zjutraj se je oglasila v se-nožetili pesem klepačev. Ozračje je bilo polno žvrgolenja. čivkanja in po-žvižganja. Kosi, slavci in škrjančki se niso bali drobnega, jeklenega potrka- vanja, zakaj iz roda v rod gre izročilo, da je lo pesem, ki spada v tem času k ubranosti v naravi. Kdaj pa kdaj sc je oglasilo z oddaljenih kmetij v dolini kikirikanje peiclinov. Matevža je veselilo, ko je prisluhnil šumenju padajoče trave. V rosi se je polegla v goste redi in izpuhtevala stotero vonjev po cvetju in mahu, po zrelosti in vlagi. Mož se je spet vos posvetil delu; užival je zdaj v klenosti svojih mišic zdaj v opojnosti zgodnjega jutra. Kazalo je, da bodo seno že naslednjega dne posušili iu spravili v skednje in na kozolec. Dopoldne, ko so cvrčali murni in ko je vročina trepetala nad zemljo, je bila trava že raztresena. Premočna svetloba ji je bledila zeleno barvo, vročina pa ji jc pila sokove. Prišle so ženske in začele z obračanjem. Zdaj si je Matevž želel, da bi videl med njimi tudi Majdo. Nc zaradi dela, saj so lahko opravili tudi brez nje, 'ani-phk podoba bi se mu zdela polnejša, če bi videl med vrsto urnih žensk tudi svojo ženo. Ostala je doma ter pripravljala kosilo. Naslednjega dne je postalo soparno, da je ljudem pot lil s čela, čeprav so z lahkoto obračali seno in si gasili žejo s hladnim jabolčnikom.