601002U0 PR..--3SKI DNEVNIK *®*tnlna pihana v gotovini Postale I grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 268 (9876) TRST, četrtek, 17. novembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil _ Govcu Pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja šte Od 5. do 17. septembra 1944 se je laskal v tiskarni «Doberdob* številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ODGOVOR TERORISTOV NA ENOTNO IN ODLOČNO OBSODBO NASILJA V SENATU Podli atentat skupine rdečih brigadistov na urednika «Stampe» Carla Casalegna koristi streljali proti časnikarju z namenom, da ga ubijejo - Zdravniki so si strogo pridržali prognozo, vendar kaže, da ranjenec ni v življenjski nevarnosti Zaseda v vhodu njegovega doma - Danes antifašistična manifestacija v Turinu jiJURIN _ Nov člen v strategiji napetosti In nasilja, ki že dolgo let 'svlja Italijo: kol Ce bi hoteli potrditi aktualnost in nujnost razprave " lavne . - ...cm redu, ki se je včeraj zaključila v senatu, so pripadniki zlo-”!^k>h rdi a lista «La Stampa* Carla Casalegna. •tik T r<*et*h brigad v Turinu napadli namestnika odgovornega ured-’»toy 'Sta *ka Stampa* Carla Casalegna. Z razliko od prejšnjih aten- Okrepitev demokracije proti lil V S° koristi tokrat streljali proti žrtvi z namenom, da jo umorijo biri 1.1*0 “»ključju niso uresničili zločinskega naklepa. Casalegna srt 'ital *ru®'e *“dele v vrat in v glavo, na srečo pa ni nobena ranila |lUj!“*h organoV. Časnikarjevo zdravstveno stanje je vsekakor zaskrb-Wcei pa čeprav kaže, da ni več v življenjski nevarnosti. Prizorišče atentata, za katerega so si rdeče brigade že prilastile o-četovstvo, je bil vhod v poslopje, kjer Casalegno stanuje. Po pričevanju očividcev so trije mladi teroristi pripravili zasedo novinarju tik ob dvigalu na koncu dolgega vhoda. tako da žrtev ni imela nobene možnosti bega. Komaj sc je novinar približal dvigalu, so planili nanj in sprožili samokrese. Casalegno se je zgrudil na tla v mlaki krvi, medtem ko so teroristi zbežali z avtom, v katerem jih je čakal pajdaš s prižganim motorjem. Ob hrupu in strelih je pritekla hišnikova žena. ki je takoj priskočila ranjencu na pomoč. Ženska je sic.er opazila enega ali dva terorista, ki sta bežala, vendar je zaenkrat preveč zbegana, da bi s svojim pričevanjem lahko pomagala preiskovalcem. Policija pa vsekakor pripisuje znaten pomen dejstvu, da so briggdisti pripravili časnikarju zasedo v Vhodu v poslopje, kar naj bi dokaz, da so mu dalj časa sledili in so vedeli, da je imel policijsko spremstvo. Spričo nedavnih groženj je namreč policija dala oboroženo spremstvo tako Casalegno kot odgovornemu u-redniku «La planina* Arrigu Levi-ju, ker sta se običajno skupaj vra- *_i.. .1___ t; ' ■..z._:_ ‘orizmu aj senatu skorajda še ni utihnil tlol ev oklepne besede, s katero je Ca ai,ji minister Francesco Cossi-du ^ključil razpravo o javnem re-%v°-so v Turinu teroristi že od-na skupno stališče strank Ij, pl’,le9a loka z atentatom na Car-rt^lepna, namestnika odgovor-),i ® urednika Usta *La Stampa». „ °krat napadalci niso streljali kre 'S’ P0® pa so merili više z j,; Cnbn namenom, da žrtev ubi-krv: Casalegno je obležal v mlaki t0 *.s Prestreljenim vratom in gla-j,če se bo rešil, bo to pripi-Podalc na®iučju ••• nespretnosti na- j« napad na znanega turinske g0JOv’narja je izzval takojšnjo o-de' 70 1'eakcijo vseh naprednih in jt»o etičnih sil, ki odločno obsoja atentat kot nov člen v verigi »krč.' ’n nasitil, ki že vrsto let »piglja državo. Atentat na Ca-tr/jP1}0 Pa je tudi nekaj več: je Hg j n takojšen odgovor teroristov t]j. opravo o javnem redu v sena-tb;,.* Poskus, da bi z nasiljem ra-ita enotnost stranic ustavnega lobe-0 vPrašanju javnega reda. O , "cm razgalja njihove cilje in * katero j h nameravajo u-tig J 'ti. V tem pogledu je atentat >il:„°”!narja sad železne logike na-iii krvi, ki jo rdeče brigade Mm sorodne tolpe načrtno ure- že vrsto let. Temu pri-do!c/? ie bila izbrana tudi žrtev: kr1 .z,,ana osebnost, ki pa vseka-"ein nJma nosilne vloge v družbe-aogajanju. zato je še toliko bolj očiten Oigj'er°riz?na in tistih, ki ga iz iiflj*1, ®odijo, da s takimi dejanji ckttn° Pbgoje za okrepitev reak-bil t n*h sil zato. da bi se zausta-tH0Ve*“«en vsakodnevni proces de-atizacije italijanske družbe. 4j jg 1eP jim doslej ni uspel in vla-»til ?.rščanski demokraciji, ki je ča „ časih postala glavna tar-Hje- movih napadov, gre priznali fla sla ob spixlbudi vseh dela ffičnih sil znali ohraniti hlad-tjfjtg1 'n nista klonili tistim, ki so takojšnje represivne u-koi, Ne nasedati pasti prevratni-t,lj n kljubovati tistim, ki bi ho-r*Ptw!,1*ti državo v začarani krog Da 3« - terorizem - represija t>(, e zadostuje. Vprašanje zahte-*top obija analizo in načelnejši pri-Ifliu.' ka)ti moč neke demokracije »osti ]!!erinio tudi po njeni sposobne ■ osami i’1 porazi prevratih n-8*1® 2 načinom in sredstvi, ki it ^dvideva ustava. ZR Nemčija i,n tem pogledu naravnost zgle-tn^J^Pativen primer: omejevanje “i ^ [n demokratičnih svoboščin %*zi,o nasilja, je pa znatno o-’1trar “®nnokratične sile in odprlo "jen,- vrzeli za ofenzivo proti q aenv)krat:čni ureditvi. i Vej110?"0 in ključno vprašanje je *ile ' ^ko mobilizirali vse zdrave V t državi v boju proti ■ teroriz- ^okr .izkoristiti vsa sredstva in k>kvn attčni potencial, ki ga nudi *')a J Na dlani je, da. če repre-fed Unrn ke v koruzo in se vdati SZ^vitvi, da se moramo pač GfjJ; h na sožitje z nasiljem in J0 i> Prava pot vodi nuj- V /fčjo demokratizacijo druž- d . J” nernu^ruiicuclju ut ut,- VOtisl^Pravljanje nedoslednosti in v učinkovito reformo za-“°j ur'}} teles, ki so zadolženi za . i Pf0f: '“ra. ici su ■ i* zan \ lerorizmu. Ne moremo si-, a(i, da je b’lo nekaj kora-jlfi pQletn smislu storjenih, pouda-rl7!oramo. da so bile preveč-iN?ne °rme bolj formalne kot f?i snr se ie prevečkrat ne-» eni,° te zalo. da bi se ,v ^šiio ,e spremenilo ničesar. Vsa-,l«njearlalinje obotavljanje in iz- ' z }e zato nedopustno, ker bi fcinil-. tohfco okoristili samo so-. Uči«!.evtokracije, porok za vsa-ML K°vito akcijo pa je lahko le " klr akc‘ia vseh protifašističnih , en° demokratičnih sil. VOJMIR TAVČAR so teroristi ranili žrtve v noge, V zadnjih časih pa so v svojih sporočilih napovedovali, da «bomo merili više*. Casalegno je že šesti italijanski časnikar, ki je bil žrtev atentata. Pred njim so teroristi napadli in ranili Vittoria Bruna, namestnika odgovornega urednika lista «Secolo XIX», Indra Montanellija, odgovornega ' urednika «n Giornales, Emilia Rossija, direktorja TG-1. Antonia Garzotta, urednika lista «11 Gazzet-tino» in t^oneja Ferrara, kronista komunističnega , glasila «Unitš»,- ki je še vedno na zdravljenju v bolnišnici. • Ranjenega Casalegna so spreieli na zdravljenje na oddelek za oživljanje bolnišnice Molinette s stro- (Nadaljevanie na zadnji strani) Ranjeni Kninski novinar Carl0 Casalegno M (Telefoto AisSA) čala domov. Včeraj zjutraj pa Casalegno ni hotel spremstva, ker je prišel v službo z lastnim avtomobilom. Atentat, 17, v Turinu, odkar so brigadisti 19. junija 1975 streljali na funkcionarja Fiata Paola Fossata. spominja na atentat, v katerem' je bil konec aprila ubit predsednik turinske odvetniške zbornice Fulvio Cročc. Napadalci, so tudi tedaj prf-čakali žrtev v vhodu poslopja, kjer je odvetnik imel svoj urad. Od 17 atentatov so si brigadisti prilastili o-četovstyo nad IG, medtem ko si doslej še nihče nj prevzel odgovornosti za umor policijskega podčastnika Giuseppeja Ciotte. če izvzamemo uboj odvetnika Croceja, so imeli vsi napadi zgolj ustrahovalen značaj, saj 'HiiiiiiiiiiiiiMuiHmiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiMiMiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiimfiiiiiiiiHiiiiirviTiiiiiiiinmviniiiiMiiimiiiiirmiiiiiniHiiiiiiiiiuiiiiMiiMiiiiiiMMii OGORČENI KOMENTARJI OB NOVEM ATENTATU Razgaliti je treba reakcionarne cilje zločinske dejavnosti «rdečih brigad» «Casalegno je leta 1945 ušel nacistom, njihovim podlim naslednikom ni mogel uiti» - Danes dveurna stavka v časopisnih podjetjih in RAI TURIN — Vest o atentatu na Car- j primer, poudaril, da je sedaj «glav-j continua*, na primer trdi, da gredo la Casalegna je globoko prizadela ; no geslo za vse: likvidirati teror i-1 trdeče brigade po antiproietarski turinske demokrate in antifašiste, j zdm, kajti v nasprotnem primeru j logiki ustvarjanja požganic in s tem ki ga poznajo in imajo za svojega se bomo morali braniti v hujših o- j pomagajo vladi, ki skuša zatreti človeka, za demokrata in antifaši-! koliščinah in pogojih*. Craxi do- svobodo in silam, ki bi rade SKUPEN DOKUMENT DEMOKRATIČNIH STRANK V SENATU Pri zaščiti javnega reda mora vlada strogo spoštovati ustavo Učinkovita bo le politika, ki jo bo podprlo ljudstvo sta. Kol piše današnja ,«La Stampa* | da ja sVojemu komentarju še kan- je Casalegno stopil V časnikarski poklic naravnost Iz odporništva,' kjer je deiova’ v skupini «Giustizia e libevta«. «Tedaj je ušel nacistom*, piše Giovanni Giovannini, «tokrat pa njihovim podlim naslednikom ni (tnogčl uft|». Prav enačenje «brigadist!ov» z novimi'nacisti očitno kaže na to, da prevladuje po srhljivem zaporedju zločinskih atentatov na sodnike, funkcionarje, politične aktiviste in časnikarje, spoznanje o reakcionarni vsebini te teroristične dejavnosti in kam vodijo niti njihovih mrež. Tajnik PSI Bettino Craxi je, na ček pesirtiizma, ko grenko ugotavlja, da «rtitil'da nismo še okusili na j-liujšega, kj še prihaja*. Tajni’. KPI Berlinguer poudarja, da so teroristi le «mračno orodje poskusov reakcionarnega revanša*. tajništvo KPI pa poziva vse demokratične sile, naj onemogočijo kakršnokoli kritje zločincem in razgalijo reakcionarno vsebino njihove dejavnosti. To »poznanje, da je treba «tero riste izolirati, brez vsakršnega slepomišenja*, kot poudarja tajnik KD Zaccagnjni, je prevladalo tudi med skrajno levimi skupinami. «Lotta r-r^, 1 7W'' j Casalegnova žena Dedy (levo) na prizorišču atentatu (Telefoto ANSA) RIM — Senatorji očitno niso vedeli. da so jim teroristi posmehljivo in krvavo odgovorili s streli na nedolžno žrtev prav v trenutku, ko so se dejansko soglasno izrekli za načelo, da se je mogoče zoperstaviti prevratniškemu nasilju samo s krepitvijo demokratičnih struktur italijanske družbe. Parlamentarna debata o položaju javnega reda se je namreč zaključila z odobritvijo dokumenta, ki so ga sestavile vse demokratične sile (KPI, Neodvisna levica, PSI, PSDI, PRI, PLI in KD) in ga je vlada sprejela kot vodilo svoje nadaljnje dejavnosti. Odobritev dokumenta, ki dejansko pomeni nov korak na poti demokratične zaščite javnega reda in torej poraz sil, ki so v senci upale, da bo mogoče na valu ogorčenja zaradi terorističnih nasilij pritisniti v Italiji vijak represije in oženja demokratičnih svoboščin, je po mnenju vseh političnih sil «dokaz protifašistične enotnosti sil, ki se sklicujejo na republiško ustavo* in te vrednosti dokumentu ne jemlje niti dejstvo. da so se mu instrumentalno in neprepričano pridružili Nencionijevi «demonaeionali». Dokument 1 vseh demokratičnih strank poziva namreč' vlado, naj ob podpori vsega italijanskega naroda »izolira in se zoperstavi vsem oblikam nasilja, pri tem pa naj se izogne vsakršni obliki represije in naj, nasprotno, pri tem zajamči strogo spoštovanje ustavnih načel ter svobode do oporekanja, ki si jo je italijansko ljudstvo priborilo v odporniški vojni*. Zato senat izraža solidarnost vsem žrtvam nasilja. Senat obvezuje vlado, naj poskrbi za u-činkovito koordinacijo dejavnosti vseh državnih organov, ki morajo ščititi demokratični red ter republiko. V ta namen je potrebna »reforma službe javne varnosti* z. uvajanjem novih normativov in izboljša njem tehničnega in ekonomskega položaja agentov, ■»katerim mora za jamčiti .spoštovanje njihovih pravic*. (Gre za namig na pravico do sindikalne organizacije agentov javne varnosti, o kateri so med demokratičnimi strankami še vedno prisotni spoH). Sile javne varnosti naj vlada osvobodi nepotrebnih nalog in usposobi sile javnega reda ter sodstvo s tehničnimi sredstvi, ki so poJ trebna za učinkovito zatiranje nasilja. Med temi sredstvi dokument demokratičnih skupin izrecno omenja »informacijski center zločina*. Gre namreč za nekakšne «elektron- po- tisnile na desno politično os Italije*. PDUP - Manifesto pa je mnenja, da služijo teroristična dejanja le silam, ki bi rade izkoristite' napetost , in zaostrite vse oblike zatiranja. pri tem pa naj bi jim pod glo bokim vtisom nasilja podprlo tudi zmedeno ljudstvo. Edini, ki se ne pridružuje tej logiki j je radikalni poslanec Giacinto Pannella, ki je v imenu radikalne parlamentarne skupine zahteval odstop notranjega ministra Cossige. Sindikati pa so pozvali delavski razred, naj bo mobiliziran in naj podpre zavzetost sil javnega reda, ki hočejo izolirati terorizem ob spoštovanju zakonitosti. To je te kratka sinteza različnih stališč, ki so prišla do izraza po a-tentatu na Casalegna. Solidarnostne brzojavke so Casalegnovi družini poslali predsednik republike Leone, predstavniki zbornice in senata, vseh demokratičnih strank, posamezni poslanci, kulturni delavci in drugi., Sindikat časnikarjev (FNSI) je poudaril, da so tenoristi tokrat hoteli ubiti svojo žrtev in da je to korak naprej v strategiji terorja. Toda časnikarji in drugi, ki s svojim poklicem branijo demokratične svoboščine. ne bodo dopustili, da bi jih kdo ustrahoval. Nadaljevali bodo, s še večjo odločnostjo, po začrtani poti. V znak protesta zaradi atentata ip znanienom, da se razvije širša razprava o pomenu nedavnih dogodkov, je FNSI oklicala za danes dveurno stavko v vseh časopisnih podjetjih in v RAI-TV. V teh urah se bodo časnikarji zbrali skupaj s sindikalisti in predstavniki politične stvarnosti. Osrednje protestno i msgr. Agostino Casaroli. ki je v bi-zborovanje bo v Turinu, na sedežu i stvu vatikanski zunanji minister. Po- ske možgane*, v katerih naj bi zbirali vse podatke o nasilnih dejanjih in njihovih avtorjih. Glede jetniškega sistema obvezujejo stranke vlado, naj poskrbi, da bo «dostojen in vreden demokratične države*. Čimprej naj vlada poskrbi za u-resničenje že sprejetih norm o reformi državne varnosti in v tem o-kviru pooblašča vlado, naj naveže potrebne stike za koordinacijo boja proti terorizmu med evropskimi državami. Na koncu se skupine v senatu obvezujejo, da bodo na zakonodajni ravni uresničile tiste ukrepe, ki jih predvidevajo programski sporazumi. Cilj teh ukrepov naj bo, poudarja dokument demokratičnih strank, ».globalna politika zaščite demokratičnega reda, ki naj uživa zaradi svoje vsebine podporo celotnega italijanskega ljudstva*. Pred odobritvijo dokumenta, ali točneje, preden je vlada sporočila, da ga sprejema, ker o njem niso glasovali, da bi se tako izognili onesnažujočim glasovom Nencionijevih »demonacionalovs, je govornikom odgovoril notranji minister Cossiga. Glede mednarodne razvejanosti terorizma in podpore, ki prihaja iz tujine za fašiste in za »ultrardeče* skupine je Cossiga dejal, da razpolaga s podatki in da je Italija skupaj z zavezniki podvzela ustrezne korake. Več ni hotel povedati, čeprav je pozval tisk, naj ne bohoti preveč svoje fantazije ob tem vprašanju. Pač pa je dlje govoril o pojavu mafije, ki se je iz Sicilije in Kalabrije v novih, bolj prefinjenih oblikah razpredla tudi v Ix>mbardiji, Liguriji, Laciju in Kampaniji. V zaključku je Cossiga korektno poudaril, da bo vlada ukrepala proti terorizmu «s sredstvi, ki jih bo prejela od svobodnega parlamenta* iri torej odklanja možnost lastnih pobud, (st.s.) IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIItlHMIIIflllKMflllllimilllllllllinillMIIIIIMIIIMIIIIIIIIllllIllHtmillMIIMMH Dopolnilna blagajna za S000 delavcev jeklarn «Itaisider» NEAPELJ — Z izzivalno oholostjo je državno' podjetje «Italsider» prehitelo sobotno zborovanje predstavnikov mest, v katerih delujejo javne železarne (med temi tudi Trst) in poslalo nad tri tisoč delavcem sporočila, da bodo odslej doma in prejemali podporo iz »dopolnilne blagajne*. Dobra poln vica le-teh je v Bagnoliju. pri Neaplju, kjer so na sporočilo reagirali s stavkami in delavsk , sKitp-ščino. Sindikat: so nič kolikokrat poudarili, da ne nasprotujejo seganju po »dopolnilni blagajni*, če je to potrebno zaradi restrukturacijslulj dri v okviru izboljšanja tehnologije ali preusmerjanja proizvodnje Toda sklep »Italsider* ocenjujejo negativno prav zato, ker je brezperspektiven, saj ne sloni na nobenem načrtu za reorganizacijo. S tem v zvezi sc je odposlanstvo sindikata kovinarjev FI.M. ki ga je vodil Conte, srečalo na ministrstvu za državne soudeležbe s podtajnikom Castellijem in ravnateljem IRI odv, Boverjem. Slednjega so sindikati zaprosili, naj odloži izvajanje ukrepa o dopolnilni blagajni in pred tem naveže s sindikati in delavskimi svetj pogajanja o namenih tega krčenja proizvodnje. Bover je, po pričevanjih sindikalistov, odgovoril ostro in nepopustljivo. Sam podtajnik Ca-stclli naj bi se ob tem zadržanju znašel v veliki zadregi, kar ga ie nato privedlo do sklepa, da se posvetuje s finančnimi ministri vlade in poseže pri IRI. da h! vendarle preklicala sklep o krčenju proizvodnje in seganju po »dopolnilni blagajni*. Vendar sc zdi. da spada tudi ta tjpgsdek v okvir zaostrovanja od-no»ov med vlado, oziroma tisermi sektorji vlade, ki So neposredno povezani na politični ravni z vodstvi državnih podjetij, in delavskimi organizacijami. Lahko bi celo rekli, da so v vladi ljudje, ki očitno in namenoma ustvarjajo incidente s sindikalnim gibarjem. morda v upanju, da bo to privedlo do zaostritve , odnosov, večje socialne napetosti in zrušen ja delikatnega političnega ravnotežja med strankami programskega sporazuma. MIIIIIIMlIllinMIIMMMIIIIIIMIMIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIinillllllilllll llllllll IIMIIIIIIIIIimilllllMIIIIIIIIIIIIiinillllllllllllHIlUllllIllll lllli iniiliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMM PO ZAKLJUČKU OBISKA JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V ITALIJI MINIC IN CASAROLI POZITIVNO OCENILA ODNOSE SFRJ VATIKAN Problemi pomiritve in krizna žarišča v svetu druge teme pogovora z voditeljem vatikanske diplomacije - Danes bo Minica sprejel papež (Od našega posebnega dopisnika) RIM — Po zaključku uradnega dela njegovega obiska v Rimu je jugoslovanskega zveznega tajnika za zunanje zadeve sprejel sekretar sveta za javne zadeve pri Sveti stolici lista »La Stampa*, kjer bo spregovoril predsednik sindikata časnikarjev Paolo Murialdi. (st.s.) govor je trajal več kot je bilo predvideno, saj se je zaključil po dveh u-rah, nakar je Minic odpotoval v Nea- IIHIIH ilMHI HHHH t HIH H HH HIIHIH11II lili Hill 11 lili lili HI IIHIIIIIII Hilli lllllllllllIllIiiillllllllllHIHHI llllll llllll II IIIIIIIIIHIIIIHIHlItlllHIIIIHI IIIIIIII lllllllll IIIIIIIIIIIIHHIIIII lili llllllllilllll Hilli Hill IHIIIIIH llllllll III Hill lili lili 1111111*11 llllllll IIIIIIIHIIH11111111111111111111111111111111111111 V IZRAELU ŽE ŠIVAJO EGIPTOVSKE ZASTAVE IN SE UČIJO HIMNO • ....... . . j ' < Skrivnosten molk arabskih držav ob Sadatovi odločitvi «Izdajalsko potovanje» egiptovskega predsednika je ožigosal le radikalnejši del arabskega sveta TEL AVIV — »Kdor molči, ta pritrdi*, je že star vesoljni pregovor, preveriti pa bo še treba, če bo držal tudi ob »zgodovinskem obisku* egiptovskega predsednika Sadata v Izraelu. Sumljivega molčanja okoli pomembnega dogodka je namreč preveč, da bi bilo zgolj slučajno, tisti pa, ki so se oglasili, so «dialog» Begin - Sadat ostro ožigosali Odločitev, nanj pa nikakor ni bila tako bliskovita in nenadna, kakor je izhajalo iz prvih poročil, kajti priprave so potekale več mesecev, v .glavnem pod okriljem dveh posrednikov — ZDA ih Romunije. Skorajšnja sogovornika pa si že lastita naslov piv vega pobudnika srečanja, ki naj bi po mnenju obeh «spiavilo položaj na Bližnjem vzhodu iz začaranega, kroga*. Molčijo 'predvsem' arabske 'zmerne jšedržgve, razlog;n je v tem primeru precej jasen in povsem v soglasju s pregovorom. Težavnejša pa je razlaga o zadržanju drugih arabskih držav, predvsem pa palestinskih organizacij. Precej verjetno je, da je bil marsikdo obveščen o »egiptovsko • izraelskih obojestranskih prijateljskih vzgibih*, kajti od poletja sem, naj bi v obe smeri po zelo širokih ovinkih romale diplomatske poslanice. Tako v Kairu kakor v Tel Avivu so dejansko samo čakali-na epilog dolgotrajnih posrednih stjkov, kateremu je manjkal samo točen datum. Uradnega sporočila o dnevu Sa-datovega obiska sicer še ni, med drugim ni bilo zadoščeno niti še for-malnpsti o prejemu uradnega izraelskega vabila, vendar bi bila njegova zavrnitev trenutno še večje presenečenje kot povabilo samo. Ker izraelski premier ni odpovedal svojega potovanja v Veliko Britanijo, egiptovski predsednik pa je potrdil, da misli ysaj del bližniih muslimanskih praznikov preživeti ob Sueškem prekopu, je še najverjetneje, da se bosta srečala v drugi polovici naslednjega tedna ali kakor naj bi izjavil izraelski zunanji minister 24. t.m., ko naj bi se'obisk tudi zaključil. 1 Ne glede na datum in na dolžino obiska pa je Sadat za določen del arabskega sveta «iz.dajatec arabskega ljudstva* celo dvakratni: naj-Riej, ker gre k Izraelcem in drugič, ker gre v zasedeni Jeruzalem, ki so ga proti vsem mednarodnim sporazumem Izraelci proglasili ia glavno mesto. Vrhovno poveljstvo iraške stranke »BAAS* poziva zato Arabce naj se zoperstavijo Sadatovi pobudi. palestinska pro-sirska organizacija «Saika» pa obenem obtožuje tudi predsednika izvršnega odbora PLO Arafata, da je ob zadnjili tragičnih dogodkih v južnem Libanonu zavzel «preblaga stališča*. Libijski predstavnik v OZN Kikia je Sadato-vo odločitev označil za popolnoma napačno, medtem ko neuradni viri j setletne arabske tabuje*, kakor je poročajo, da je libijski kongres na- izjavil ameriški predsednik Carter. V pričakovanju na. »zgodovinski preobrat* položaja na Bližnjem vzhodu, v čiga' takojšnje konkretne re- slovil na ekiptovskega in sirskega predsednika, ki sta se srečala včeraj, «nujne pozive*. Sicer naj bi se Sadat in Asad po- zu'tate sicer marsikdo dvomi, pa izraelski voditelji vztrajno ponav- govarjala «na splošno* o pobudah za rešitev arabsko-izraelskega spora, vsaj tako je dejal egiptovski predsednik pred odhodom v Damask. Vendar pa dejstvo, da je A-sad na predvečer sklical »narodno fronto*, ki se zbere te ob zelo pomembnih dogodkih in da Sirija uradno še ni ocenila zadnjih ->otez Kaira, nedvomno kažeta na to, da se bosta pogovarjala tudi. če ne prvenstveno ■ tem, kajti Damask je že večkrat »opozarjal na nevarnost ločenih sporazumov s Tel Avivom*. Tako možnost pa izključujejo v Izraelu. kjer se že pripravljajo na slavnostni sprejem egiptovskega predsednika, ki »pogumno ruši de- ljajo stara stališča, potem ko so poskrbeli, da bi bilo v čimkrajšem času sešitih dovolj egiptovskih zastav in bi se vojaška godba navadila egiptovsko državno himno. Sadat pa je »senzacionalnemu* govoru pred egiptovskim parlamentom dodal še »senzacionalni* pozdravni telegram udeležencem srečanja o mirovnih pobudah na Bližnjem vzhodu. ki ga je priredila izraelska levičarska revija «New Outlook*. Novo gledanje (v angleščini «new Outlook*) pa je po Sad atovem mnenju edini porok za mir v tistem delu sveta, vprašanje je te. če ga njegovo «sveto odposlanstvo* resnično začenja. (bp)i pelj, kjer ga je sprejel tamkajšnji prefekt. Uradnih poročil o pogovorih med predstavniki SFRJ in Svete stolice sicer ni, vendar iz pogovorov s člani jugoslovanske delegacije izhaja, da je bil sprejem pri msgr. Casaroliju v zelo prijateljskem in odprtem vzdušju. Obe delegaciji\sta obravnavali aktualna mednarodna vprašanja, odnose med velikimi silami, vlogo gibanja neuvrščenih, krizna žarišča v svetu, konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. O vseh vprašanjih so ugotovili dokajšnjo podobnost v pogledih med Jugoslavijo in Vatikanom. Obe strani sta se izrazili za rešitev kriznih položajev ter za ncblokovsko Evropo. Minič je poudaril, da moralna avtoriteta Svete stolice lahko v veliki meri pripomore k odpravi kriznih področij v svetu, s čimer je msgr. Casaroli popolnoma soglašal. Na pogovorih' so se dotaknili vprašanja razvoja novega gospodarskega reda v svetu ter omenili, da so sedanja neravnovesja vzrok številnih kriz. Zato je vzpostavitev novega reda nujna. je tekel vatikanski predstavnik, pri tem pa lahko odigra Evropa pomembno vlogo. Minič in Casaroli sta poudarila pomembno sodelovanje med delegacijama Jugoslavije in Svete stolice v okviru beograjskega sestanka konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter izrazila prepričanje, da bodo rezultati tega sestanka pozitivni. Stabilizacija evropskega sodelovanja pa bi vsekakor imela pozitiven vpliv na celoten svetovni položaj. V nadaljevanju pogovorov med delegacijama Svete stolice in Jugoslavije sta obe strani pokazali posebno zanimanje za vprašanja razorožitve. S tem v zvezi so še zlasti omenili sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo prihodnje teto v Beo,gradu po izrednem in posebnem^ zasedanju ge- neralne skupščine Organizacije združenih narodov o razorožitvi, in na katerem bo govor o razorožitvi in o vzpostavitvi novega svetovnega gospodarskega reda. V zvezi z dvostranskimi odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom je msgr. Casaroli poudaril pomen SFRJ In njene neuvrščene politike ter njene vloge za stabilnost v Evropi in svetu, čemur Sveta stolica daje velik pomen. Odnosi med Beogradom in Vatikanom so zelo dobri, so ugotovili, še zlasti po podpisu beograjskega protokola iz teta 19G6, ki jih je uredil. Posebno dobri pa so odnosi med Cerkvijo in oržavo v SR Sloveniji in SR Basni in Hercegovini. Jugoslovanski zunanji minister se je tudi zahvalil Sveti stolici, ker je razdelila tržaško in koprsko škofijo ter upoštevala dokončno u-reditev meje med Jugoslavijo in Italijo, v skladu z določili osimskih sporazumov. Z imenovanjem msgr. Janeza Jenka za koprskega škofa se je tudi to nerešeno vprašanje uredilo. Ob koncu je msgr. Casaroli o-menil vlogo in pomen osebnosti jugoslovanskega predsednika T'ta. ki ga je označil kot enega voditeljev in ustanoviteljev neuvrščenega gibanja, ki prispeva k reševanju mednarodnih vprašanj. Po pogovoru s Casaroli jem ie Miniča sprejel tudi msgr. Caprio, namestnik državnega tajnika Villiv ta. ki je izrazil zadovoljstvo zaradi razvoja odnosov med Cerkvijo in družbo v Jugoslaviji. Danes bo jugoslovanskega zunanjega ministra Miniča sprejel pa pež Pavel VI. Pogovori med obema bodo v zasebni papeževi biblioteki. po obisku v Vatikanu pa bo zvezni tajnik za zunanje zadeve takoj odpotoval v domovino. IVAN FISCHER VČERAJ TUDI V NAŠI DEŽELI Popoln uspeh celodnevne stavke vseh uslužbencev v bolnišnicuh Osnovna zahteva bolnišniških uslužbencev je obnovitev delovne pogodbe Osrednji dogodek včerajšnje sindikalne kronike je bila celodnevna vsedriavna stavka uslužbencev v bolnišnicah. Gre za sindikalno akcijo, ki se je pričela že pred tednom dni z razčlenjeno stavko ter z raznimi skupščinami ter srečanji in dosegla ravno včeraj svoj višek. 0-snovna zahteva, ki jo odločno postavljajo bolnišruški uslužbenci, je obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že pred enajstimi meseci. Delavci se torej zavzemajo za boljše plače in boljše delovne pogoje, kajti nepojmljivo in nedopustno je, da prejema danes bolničarski pomočnik poprečno le 200.000 lir mesečno, navaden bolničar 232 tisoč in poklicni bolničar (najvišja specializacija) 250 tisoč lir, medtem ko si, recimo, razni zdravniki - baroni delijo bajne plače in jih mogoče po več dni ni na spregled v bolnišnico. Toda problem plač je le eden od tolikih problemov in to izrecno poudarja enotna sindikalna federacija bolnišniškega osebja. Nevzdržno je I namreč tudi to, da več bolničarskih' pomočnikov ali bolničarjev opravlja delo, -a katero niso usposobljena. Posledice takšne bolnišniške prakse si lahko predstavljamo. Najbolj žalostno pa je, da ni ustreznega poklicnega usposabljanja (nad 60 odst. bolnišniškega osebja namreč nima poklicne usposobitve in pristojni organi niso še nič konkretnega ukrenili, da bi ta neznosni položaj izboljšali). Končno je treba še omeniti, da se stavkajoči delavci v zdravstvu odločno zavzemajo še za izboljšanje zdravstvenega sistema v bolnišnicah. Položaj je namreč v marsikaterem pogledu dramatičen in bodo morale pristojne oblasti ustrezno u-krepati, upoštevajoč tudi zahteve in predloge, kj so v zadnjem času prišli s strani sindikalnih in drugih družbenih sil. Predstavništvo bolniških uslužbencev se je v ta namen predvčerajšnjim sestalo s predsednikom deže- MauiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii||ltiiirM„|l||||ll|IH|||||lim|,,m,n,,lll|lll|,lml|ll||||MII,|||1, S PREDAVANJA ZA ŠOLNIKE Kreativnost kot nova metoda v izobraževanju mladine Učitelj naj bo pri tem predvsem usmerjevalec, ne pa predavatelj le Comellijem in odbornikom za zdravstvo Romanom ter jima obrazložilo svoje zahteve, deželna predstavnika pa sta se obvezala, da bo dežela te zahteve preverila s sindikalnimi organizacijami. Včerajšnja stavka je povsem u-spela. Na raznih delovnih mestih so bile delavske skupščine, osrednja manifestacija, ki se je je udeležilo tudi številno predstavništvo iz našega mesta, pa je bila v Benetkah. Na pobudo pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole v Trstu je bilo včeraj zanimivo predavanje a-sistenta oddelka za psihologijo filozofske fakultete v Ljubljani Draga Žagarja. Tema je bila: Reševanje problemov in kreativno učenje kot bo posadka 45 mož, za katero so poskrbeli za čim večje udobje. Tržaško pristanišče zadolženo za 18 milijard lir Upravni svet tržaške avtonomne pristaniške ustanove je sklenil, da bo imenoval v svoji sredi študijsko skupino, ki bo analizirala vzroke in poiskala potrebne ukrepe, da se premosti sedanje stanje, ki so ga ocenili za »izredno težko in nevar-no». Predsednik pristaniške ustanove dr. Zanetti je namreč v poročilu upravnemu svetu poudaril, da je od leta 1974 pa do danes na-rastel deficit ustanove na 18 milijard lir in da je torej treba spremeniti način finančnega upravljanja ustanove. Kljub temu, da promet skozi pristanišče narašča, se namreč to ne odraža pri dotoku finančnih sredstev. Zanetti je v zvezi z naraščanjem prometa poudaril, da bo letos prešlo skozi tržaško pristanišče v tranzitu 2 milijona in pol ton blaga, to je več Klopčičevo «Vdovstvo» v La Cappelli V pričakovanju začetka filmske sezone Slovenske prosvetne zveze bo tržaško občinstvo že sedaj imelo priložnost gledati slovenski film. Gre za zadnje delo režiserja Matjaža Klopčiča «Vdovstvo Karoline Žašler», ki bo do vključno sobote na sporedu v klubu La Cap-pella Underground (Ul. Franca 17) ob 18., 30. in 22 uri. Film je tudi eden od redkih jugoslovanskih filmov, ki so mu pripravili italijanske podnaslove (ker je bil pač prikazan na pregledu jugoslovanskih filmov v Rimu), tako da bo to pomembna priložnost tudi za italijansko občinstvo. Dodajmo še, da bo danes po zadnji predstavi pri predvajanju sam režiser, skupaj z igralcema Antonom Petjejem in Mirando Caharijo. Poleg protagonistke Milene Zupančič (ki je v Pulju dobila zlato areno za interpretacijo, medtem ko je sam Klopčič dobil srebrno areno za režijo) je namreč v tKaroli-ni žašler* cela vrsta najveljavnej-ših slovenskih umetnikov, od Polda Bibiča do Antona Petjeja, od Borisa Cavazze do Zlatka Šugma na, Mirande Caharijeve, Radka Poliča, Milene Muhič, Dareta Ulage 'n Marjete Gregorač. Fotografijo je posnel uveljavljeni srbski direktor fotografije Tomislav Pin-ter, medtem ko je scenografijo pri- pravil redni Klopčičev sodelavec Niko Matul. To, po čemer se film razlikuje od mnogih drugih režiserjevih del (vsaj od tistih, ki jih ima režiser nhjbolj rad), je dejstvo, da scenarij ni režiserjev, saj ga je napisal Tone Partljič. Morda zaradi tega Klopčič ne bo popolnoma zadovoljen s svojim zadnjim delom, kot je bil s prejšnjim «Strahom». Vtis pa imamo, da novi film ni prav nič slabši od prejšnjega, rekli bi celo, da Klopčičeva režija uspeva bolje v obravnavanju sižejev, ki niso povsem avtorjevi (kot v primeru *Cvetja v jesenu). Morda je tudi zaradi tega (Vdovstvo* prvi režiserjev film, ki neposredno obravnava to, kar izrazni kliše jugoslovanske kritike imenuje «sodobno temo*. Klopčičevi filmi so že večkrat pokazali raz merja med posameznikom in družbo, vendar pa pomaknjenega v preteklost ((Sedmina*, «Cvetje*, (Strah*) ali celo v prihodnost (rOxygen.». njegov najslabši film). Njegovi sodobni filmi ((Zgodba, ki je ni*, (Na papirnatih avionih*) pa so poudarili individualno dimenzijo dogajanj. (Vdovstvo Karoline Žašler* poveže nekako ti dve skupini v režiserjevi filmografiji- Poveže ju seveda v popolni zve- ttlllllllfMHIIIIMIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIItmimnMmitlIMMIltIHKIlMttllllllllltlllIttIMIMIIIIIIIiMSHMIItlllt DRUGA PREMIERA OPERNE SEZONE GLEDALIŠČA VERDI Wagnerjev «Leteči Holandec» z odličnim dirigentom in solisti Zelo dobro je svojo nalogo opravil tudi zbor pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgija - Režija VValter Eichner Legenda n Holandcu, ki je zaradi svojega ponosa obsojen na večno blo tako velike podmornice, tudi glede tonsko oceansko podmornico in 550-tonsko obalno enoto za tuje naroč nike. V Križu je umrla «nuna Urška» problemov m kreativno učenje kot na druge evropske ladjedelnice. V obliki usmerjanja učencev k miselni Tržiču imajo v načrtu tudi dvatisoč-fleksibilnosti ter k večji aktivnosti in samostojnosti v procesu izobraževanja. Predavatelj je najprej analiziral bistvo reševanja problemov (nalog), ta proces obsega 4 faze, in sicer nastavitev problema, ki ga zastavijo učitelj ali učenci, določitev bistvenih značilnosti (kaj je v problemu dano in kaj moramo poiskati), iskanje in izoblikovanje možnih rešitev (učenci naj pri tem navajajo različne možnosti, učitelj pa naj n« bo preveč kritičen do predlogov) in preverjanje rešitev. Gieae Kreativnosti je predavatelj pripomnil, da je šola še vedno bolj prilagojena inteligenčnosti kot kreativnosti. To je področje, na katerem psihologi in pedagogi niso še izdelali dokončnih metod in meril, proučili pa so dejavnike, ki spodbujajo kreativnost. Najetje se je predavatelj zaustavil ob načinu poučevanja. Klasičen način podajanja snovi je nadvse enostaven: ponavljanje snovi, obravnava novih pojmov in utrjevanje pridobljenega znanja. Tak način pa vodi v posivnost, dijak pri tem skoraj nič ne sodeluje. V kreativnosti je treba snov najprej opredeliti, nato rešiti in končno uporabiti v primerih iz vsakdanjega življenja. Pri tem načinu u-čenci sami iščejo rešitev, učitelj jih le primerno usmerja. Po predavanju je sledila razprava, v kateri so šolniki zastavili marsikatero vprašanje iz naše šolske stvarnosti. Splavitev podmornice v tržiški ladjedelnici Včeraj so v ladjedelnici Italcan-tieri v Tržiču splavili 1.500-tonsko podmornico »Carlo Fecia di Cossa-to», drugo od štirih, ki jih je naročila vojna mornarica. Trup plovila je dolg skoiai 64 m, širok 7 m in doseže pod morjem hitrost 20 vozlov, pluje pa lahko do 12.500 milj daleč. Največja dosegljiva globina je 300 metrov. Upravljala ga Na sedežu osrednjega vodstva KD v Rimu so se včeraj sestali vsedr-i žavni in deželni predstavniki KD, ! KPI, PSI. PSDI, PRI in PLI, ki j so preučili vprašanje ustanovitve j komprenzorijev, s posebnim ozirom na našo deželo zaradi obnove Furlanije po potresu in osimskih spo razumov. Pred dvema dnevoma .je v Križu umrla Uršula Štefančič vd. 'Bogateč, najstarejša vaščanka, ki je pred poldrugim mesecem v krogu številnih sorodnikov praznovala 101. leto starosti. Uršula se je rodila 29, septem bra 1876 v kriški ribiško kmečki družini, po domače »pri Štefančiče vih»: bila je najmlajša hči številne družine in že od mladih let je trdo delala. Pomagala je pri hiši in vsak dan nosila k morju kosilo očetu in drugim ribičem. Leta 1896 se je poročila z domačinom Antonom Bogatcem, kateremu je v zakonu povila devet otrok. V vasi je bila zelo priljubljena in vest o njeni smrti je hudo prizadela domačine, ki bodo »nuno Urško*, kot so ji pravili v vasi, spremili danes k zadnji poti na kriško pokopališče. Wagnerju navdih za eno njegovih Dogodek je pomemben, ker priča i k0t v zadnjih letih, saj se letno po-, ----- «•------------------- o konkurenčni sposobnosti tržiške la-j, pr-očje zadnjih dvajsetih let suka j denje vse dotlej, dokler ga ne reš* 4 rePoVfjn). mladini pod 14: letom. Barvni Excelsior 16.30 »Io e Annie*. '”o0° AUen. Barvni film. .j, Fenice 16.30 »Kleinhoff hotel»--“*Lj Rupč, Michele Placido. PreP0''*/^ mladini pod 18. letom. Barvni ** , Eden 15.30 «AIdila del bene e male*. D. Sanda, R. Pcnvell./V Lisi. Prepovedan mladini P°d letom. Barvni film. , Ritz 16.00 «Una giomata particol* Sophia Loren, M. Mastroianni. ^ vni film. ^ Filodrammatico 16.00 »Innocenza ^ tiča*. Prepovedan mladini P°d letom. Cristallo 15.30 «007 la spia che mi »• mava* Roger Moqre. Barvni t* j, Aurora 16.00 «Wagon lits con ® cidi*. Gene VVilder. Barvni m.L Capitol 16.30 «L’orgia del terzo Bc‘ Prepovedan mladini pod 18. *et Barvni tilm. p j Moderno 16.30 »Indianapolis*. Nevrman. Barvni film. Impero 16.00 »Conoscenza carnane-Ideale 16.00 »I quattro del draio ro». Ti Lung, Wanda Pinger-vni film. , ^ Vittorio Veneto 16.15 »La P°'izl.a .[|i. le mani legate*. Claudio Cass*** Barvni film. , Radio lfe.ttO «Cheyenne». M. Danri lisha Cook. Epopeja indija*1*" hafbU&TBartmi film. . (t, Astra 16:30 »Colpisci ancora * Dean Martin .Barvni film. fJ Volta (Milje) 17.00 »Emanueli«^ rf leto**1' Orient reportage*. Gabriele Prepovedan mladini pod 18. Razstave V umetnostni galeriji Uorsia !’la,avo v Ul. Battisti 14 je odprla raZS tii. svojih del slikarka Ondina V galeriji La Lanterna v 0jjli Nicolo 6 je odprl razstavo s id del tržaški kipar Oreste Deque' ^ že več let živi v Rimu, hkrati Pa ^ gosto obiskuje ZDA, kjer PraV deluje. f Umetnostna galerija Planeta*1” v. Ul. Diaz 1 daje na ogled dela nika Mansouroffa. . ji- V Tržaški občinski galeriji J” v» pri razstavo svojih del tržaški "- ^ nik Emesto Zenari, ki bo razsta do torka, 22. novembra. Včeraj nas je zapustila naša predraga mama, nona in prano**8 MILKA 0STR0UŠKA vd. PUNTAR Pogreb bo krenil danes, 17. t.m., ob 15. uri iz mrtvašnic® na proseškem pokopališču, kjer se bomo od pokojnice lahko P°" slavljali od 10.30. Žalostno vest sporočajo: sin Milko z družino, hči Tončka, sestra Ivanka, vnuk Valter z družino in vnukinja Nanda Prosek, Ljubljana, 17. novembra 1977 , Sporočamo žalostno vest, da nas je v 101. letu starosti za vedno zapustila naša draga mati, babica, prababica in tašča URŠULA ŠTEFANČIČ vd. BOGATEČ (Kovačeva) Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. t.m., ob 14. uri hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: hčere Dora, Marija in Zofka, snaha Metka, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Križ, 17. novembra 1977 MENJALNICA vseh tujih valut 17. 11. 1976 v n. n, 1977 Ob prvi obletnici smrti dragega STANKA PERT0TA se ga s hvaležnostjo spominjajo žena Danica ter sinova Jai*k° in Albin z družinama. Trst, 17. novembra 1977 JUTRI V OKVIRU ENOTNEGA NASTOPA PRIZADETIH Srečanje na Kmečki zvezi z vodstvom družbe «Aquila» Kmečka strokovna organizacija je izdelala z vaškimi odbori podroben seznam zahtev glede pogcdbe in odškodnin Kmečka zveza vestno izvaja vlo-", ■ Ki ji sicer pripada po njenem atutu jn ^ odločitvah njenih jw^Ven‘i1 organov, ki so ji jo pa otrdiii tudi neposredno prizadeti * vaških sestankih, da namreč po- zemr:^ 7a zaščit'o pravic lastnikov .^‘Jjšč, po katerih nameravajo lati bencinovod od tržaške či-mice do novih rezervoarjev v N,u. pri Ogleju. jajpre je priredila, skupaj z ■»teimi občinskimi upravami ali ■Dostojno, sestanke po vaseh, da . Poučila prizadete v pravnih in aspektih nove pobude in ...Poročila enoten nastop, kot naj-lak1 . itejše sredstvo za obrambo s. (on,t-ih interesov domačinov. Na .tankih izvoljeni vaški odbori so nato s strokovnjaki Kmečke zveze "bno proučili tako besedilo oo-za postavitev služnosti, ka-e[Pu so vnesli popravke in do 0‘‘a. kot tudi odškodninske /ah-cii le' Pretekli netek je koordina-•iski organ prizadetih lastnikov, Lav tako sestavljen iz predstavni j v, kmečke strokovne organizaciji ln vasi, obiskal župana zgoni-t® °bčine Guština, s katerim se Pomenil o obliki podpore, ki jo eti. P®še občine nudijo njihovim lr»m prizadevan.jem. bo pa na sedežu Kmečke «e v Trstu prvi uradni sestanek ij^tvom družbe «Aquila», ki bencinovod v načrtu, kateremu Posredovali stališča in zalite 0cj.Justnikov zemljišč, tako glede ^ *°dnin za postavitev služnosti, hiorajo naravno ustrezati raz-Di Pfptenju nepremičnin, odškod-28 zasedbo širšega pasu med j.® vi jan jem cevi. kot za priza-’ - škodo na kulturah in nridel-j, ter za postavitev zemljišč v lih 7° stan.ie do opravljenih dele k vse odškodninske zahtevke Kmečka zveza sestavila soora-(-“PPo z vaškimi odbori podrobne Utemeljene cenike. Posvetovalni odbor 0 hitrih cestah v tržaški pokrajini Ijjj* Predlog deželnega odbornika p. Ura se je v Trstu prvič sestal nj^tovalni odbor za koordinacijo nih Ivanja preosnove hitrih cestni: Povezav v tržaški pokrajini. Na bj-®0 razpravljali o načrtu druž-tj^.ft^vie Servizi V zvezi z alterna-Sjl rešitvami za avtocestni od-&kor- ljan ‘ Fepnetiči - Pesek -jj-, be, upoštevajoč tudi načrte tr-lom e občine za povezavo s 7. pomola ln za vozlišče pri Padričah. Od-ol).. sestavljajo predstavniki vseh ske 11 tržaške pokrajine, pokrajin-5ti uPrave, kraške gorske skupno-iiastUS.tanove ANAS, ustanove za in-(u, tr>jsko cono in številnih deželnih fckov. gornik Mauro je uvodoma polt^ 11 pomen teh hitrih cestnih po-J za tržaško gospodarstvo in ®sti za pristanišče, dodal pa je še, da bodo te povezave ustrezale tudi bodočemu razvoju tržaških gospodarski! dejavnosti, še zlasti glede na osimsk' sporazum. Nato so predstavniki družbe Autovie Servizi objasnili predhodno fazo načrtov na treh odsekih: Sesljari - Fernetiči, Fernetiči - Pesek in Padriče - Škofije. Dežela je že poverila družbi izdelavo dokončnega načrta za prvi odsek in osnutka načrtov za druga dva odseka; vsekakor pa je odbornik Mauro povabil prisotne, da se v najkrajšem času izrečejo o načrtih, ki so bili doslej pripravljeni. Danes proces proli štirim anlimilitaristom »Na tržaškem kazenskem sodišču bodo danes sodili štirim anarhistom, ki so obtoženi upiranja javnemu funkcionarju in širjenja ilegalnega tiska. Na zatožni klopi bodo sedeli Claudio Venza, Diego Rota, Patri-zi Cocevar in Sergio Rendine. Dogodki, zaradi katerih se bodo morali zagovarjati, se nanašajo na proti-militaristični pohod iz leta 1974. Vse štiri obtožence bosta zagovarjala go-riška odvetnika Battello in Maniacco. Zopet zvišanje življenjskih stroškov N Statistični urad tržaške občine je objavil pregled nihanja cen na drobno v mesecu oktobru 1977. V primerjavi s septembrom so cene narasle poprečno za 0,9 odst., medtem ko so se v razdobju oktober 1976 - oktober 1977 življenjski stroški dvigni li za 19,3 odst. V zadnjem mesecu so se najbolj podražila stanovanja, in sicer za 2,7 odstotka. V deželnem svetu se nadaljuje razprava o zakonu za obnovo V nadaljevanju razprave o deželnem zakonskem osnutku, ki u-vaja norme o prvih posegih za sanacijo in obnovo potresnega območja v urbanistiki ter glede stanovanjskih in javnih zgradb, so posegi skoraj vseh svetovalcev pouda rili pomen tega zakona. Svetovalec Chinellato (KD) je med drugim podčrtal pozitivnost tega zakona, ki bo reševal najnujnejše probleme pri obnovi. Tega mnenja niso bili ostali svetovalci. Tako je Puppinijeva (MF) govorila o dosedanjih zamudah, zakonski osnutek pa je nesprejemljiv brez temeljitih popravkov. Primerjala je obnovo v Skopju in dejala, da pomeni vsaka zamuda ogromno povečanje stroškov. Svetovalec Ermano (PSI) pa je izčrpno podal vse pomanjkljivosti in prikazal predloge socialistov, ki v glavnem sovpadajo s predlogi komunistov. Svetovalec Lovriha pa je med drugim govoril tudi o Be.ieki Slo veniji, ki preživlja svoje najtemnejše trenutke. Slovenci so na tem območju kljubovali raznarodovalnim pritiskom pred fašizmom in po njem, nedopustno pa bi bilo, da bi sedaj klonili pred potresom. Treba jim je omogočiti ostanek na teh tleh. Gole stene pa ne zadoščajo, če ljudje nimajo zaposlitve in so primorani v emigracijo. V zaključku je Lovriha dejal, da Tržačani gledajo na obnovo s solidarnostjo, saj so prepričani, da je razvoj našega ozemlja tesno povezan z obnovo prizadete Furlanije. 9.000 lir za morskega psa Tržaška občina bo nagradila ribiča Giovannija Saura iz Sesljana, ki je prejšnje dni ulovil v Tržaškem zalivu morskega psa. Morski pes je dolg 170 cm in tehta 50 kg. Sauro je morskega psa ujel z velikim trnkom, na katerega je obesil bel robec. 7.a svoj podvig bo od občine dobil 9.000 lir. BENEŠKI DNEVNIK S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SPETRU PREUČILI SO PREDLOG 0 NOVEM DIJAŠKEM DOMU Gorska skupnost bo organizirala posvet o šolskem centru PredvčerafSrijim je "bila v Špe-tru Slovenov seja občinskega sveta, i ki je med drugim preučil predlog o dijaškem domu, ki naj bi ga v tamkajšnjem šolskem centru zgradili na pobudo ZDA. Seje, ki ji je predsedoval župan Corretig, sta se udeležila poleg občinskih svetoval cev tudi deželni svetovalec KD Specogna ter pokrajinski svetovalec KPI Petricig. Občinski upravitelji so obrazložili glavne zna- IZLET V SACILE z bogatim programom 20. novembra OBISK VILE MANIN V PASSARIANU in KLETI V BERTIOLU 2 vmesnim postankom v GONARSU, kjer se bomo Poklonili spominu žrtev zadnje vojne v tamkajšnjem koncentracijskem taborišču. 7°-ČLANSKA MLADINSKA GODBA OD KOROŠCEV NAD MILJAMI BO ZAIGRALA ŽALOSTINKO »ŽRTVAM*. P°Poldne koncert mladinske godbe, nato zabava z ansamblom BOGATEČ. i Informacije in vpisovanje na sedežu UNION, Ul. Valdirivo 30, tel- 64 459 (vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob sredah), v soboto ^ 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30. Opisovanje vsak dan tudi v gostilni »Pri Sonji* v Lonjerju. KOLEDAR PREDAVANJ ocenjevanju in novih oblikah dela na obvezni šoli, ki ga prireja predagoški odsek Sindikata slovenske šole v Trstu 23- 11. 1977 ob 16. uri Orupna dinamika in primer skupinskega dela (prof. MARIJA' SKALAR, šolski psiholog na osnovni šoli France Bevk v Ljubljani) — Sledi razprava. 7' 12. 1977 ob 16. uri Raziskovanje okolja kot moment vraščanja šole v družbo (Glavne posege bodo imeli trije praktiki: učitelj z osnovne s«le Podčetrtek, NERINA ŠVAB, učiteljica na osnovni šoli Prežihov Voranc v Dolini in prof. PIETRO CORDARA, član tržaške sekcije MCE - Movimento di Cooperazione Educati-va) — Sledi razprava. ]4- 12. 1977 ob 16. uri formativni moment vrednotenja učenčevega znanja, motivacija in faktorji ocenjevanja (izr. prof. dr. BARIČA MARENTIČ POŽARNIK, PZE za psihologijo filozofske fakultete v Ljubljani) — Zaključki in predlogi. PREDAVANJA BODO V KULTURNEM DOMU čilnosti načrta., ki naj bi ga ure sničili na vzhodni strani učiteljišča in bi spadal v okvir šolskega o-kraja v Čedadu kot funkcionalna stvarnost. Svoje mnenje naj bi povedale tudi druge občinske upra ve v Beneški Sloveniji in gorska skupnost, tako da bi posredovali deželnim oblastem in predstavnikom vlade ZDA jasne smernice. Na predlog pokrajinskega odbornika Petriciga so se nato dogovorili glede sklicanja sestanka v okviru gorske skupnosti. Predsednik skupnosti Macorig se je obvezal, da bo sklical tak sestanek in povabil javne upravitelje, šolnike ter predstavnike šolskih organov in kulturnih ustanov. Na sestanku naj bi preučili bodočo ureditev šolskih, kulturnih in rezidencialnih struktur v gorski skupnosti, vlogo in naloge šolskega centra v zvezi z valorizacijo kulturnega pluralizma v Beneški Sloveniji v okviru novih smernic in eksperimentacij šole. Novi dijaški dom naj bi torej u-strezal stvarnosti in potrebam šolstva in kulture ter naj bi postal živo središče kulturnega in prosvetnega delovanja tudi v funkciji bodoče univerze v Vidmu in v podporo dejavnosti kulturnih ustanov in društev, ki spoznava.jp stvarne perspektive napredka Beneške Slovenije z etničnega in tudi kulturnega vidika. Diskusije so se udeležili tudi deželni svetovalec Spoco-gna. občinski odbornik Venturini (KD) ter svetovalca Marinig in Qualizza (Enotna lista). Preizkusi obnovitvenih tehnik V Špetru Slovenov te dni zaključujejo poizkuse obnovitvenih in protipotresnih tehnik na podlagi študij zavoda ZRMK iz Ljubljane. Omenjena dela so bila poverjena podjetju Benedil iz Čedada in jih finansira dežela. Gre za • izdelavo številnih vzorcev štirih različnih vrst zidu (dva tipična furlanska zidova in dva tipična Židova iz Slovenije). Te različne vrste zidov nato povežejo in utrdi je s cementom, ko pa bodo popolnoma posušeni, bodo vzorce odpeljali na pregled v Padovo in v Ljubljano. Delo nadzoruje inž. Conti iz Vidma, na ogled pa prihajajo številni tehniki iz raznih krajev dežele. Ustrelili so jelena Na območju občine Podbonesec, in sicer v gozdu nad naseljem Briščne, so lovci te dni ustrelili skoraj 200 kg težkega jelena, kar je vzbudilo precejšnjo radovednost, saj že dolgo let ni bilo videti nobenega jelena na vsem območju Beneške Slovenije. Deželni lovski čuvaj Barghiani trdi, da to ni zdaj edini primerek. Druge jelene naj bi namreč zapazil'. v občihi Grmek ter celo v nižjih predelih proti Čedadu. Domnevajo, da jeleni prihajajo z goratega področja okrog Trbiža in Kanalske doline. Vsekakor pa bi morali prepovedati lov, da bi se ta divjad ohranila. JUTRI SPET SEJA OBČINSKEGA SVETA Poravnan spor med prebivalstvom Ločnika in goriško občino glede ljudskih stanovanj? V Lečniku naj bi zgradili največ 150 novih stanovanj • Včeraj na županstvu razprava o jezu na Soči - V ponedeljek v pristojni komisiji razprava o reviziji regulacijskega načrta Po več kot dvotedenskem premoru se jutri zvečer spet sestane go-riški občinski svet in ker bodo na seji razpravljali o točkah, ki jih m bilo moč odobriti na nenadno prekinjeni seji pred osemnajstimi dne-v\ se zdi, da bodo tokrat svetovalci odobrili lokacijo zemljišča v Lečniku, na katerem bo zavod za ljudske hiše zgradil štirideset stanovanj. Kot se naši bralci dobro spominjajo, je, na zadnji seji sveta velika večina svetovalcev (v glavnem so bili to zastopniki večinske koalicije) zahtevala odložitev razprave o zgoraj navedeni lokaciji. Župan se je znašel z nekaterimi ožj:mi sodelavci osamljen, bil je proti odložitvi, in zaradi tega je, potem ko je po glasovanju ostal v manjšini,' prekinil sejo. V teh dneh je bilo na vrsti razšči-ščenje * znotraj demokristjanske stranke in zdi se, da so zastopniki mesta in predmestja Ločnika dosegli sporazum. Nekatera društva in ustrove v Ločniku so javno izrazile svoj protest proti gradnji ljudskih hiš in naseljevanju »tujcev*, kar bi ‘spremenilo furlansko lice tega goriškega predmestja. Nihče se ni pri tem spominjal, da so na še hujši način skušali in tudi delno u-soeli spremeniti čisto drugačno, avtohtono slovensko lice Štandreža, Podgore in drugih slovenskih vasi v našem zamejstvu. V ponedeljek zvečer so se člani rajonske konzulte v Ločniku sešli z občinskimi odborniki. Medtem ko so zastopniki ločniškega prebivalstva protestirali, ker jih ni občina obvestila o svojih načrtih in sklepih, so občinski odborniki Zucalli, Luciani, Moise in Ciuffarin orisali načrte občinske uprave. Po njihovem prikazu položaja so se le trije od petnajstih prisotnih članov konzulte izrekli povoljno. Drugi niso bili sicer izrecno proti ljudskim hišam, izrazili pa so celo vrsto pomislekov in zahtevali dodatna jamstva. Če ne pride kaj novega vmes, naj bi torej jutri zvečer občinski svet odobril sklep občinskega odbora o lokaciji za štirideset stanovanj IACP v Ločniku, za kar naj bi ta zavod porabil milijardo lir. Novili stanovanj naj bi bilo v Ločniku okrog f50. To na področjih, ki so namenjena gradnji ljudskih hiš, ki so zaobjeta na že zoženem področju upoštevajoč določila zakona 167. ,40 uStanovanj že gradi zadruga Edil - Adi, 30 gradbeno podjetje Ser coriv"30 aavod za ljudske hiše. Isti zavod naj hi zgradil nadaljnjih 40 Pogovor o gospodarski krizi med strankami ustavnega loka Na pobudo posoške federacije KPI so se na njenem sedežu v torek zvečer sestali zastopniki strank ustavnega loka, da bi razpravljali o sedanji gospodarski krizi v goriški industriji. Prisotni so bili poleg gostiteljev še najvidnejši pokrajinski predstavniki PSI, KD, SSk, PSDI in PRI. Govor je bil o nujnosti izvedbe skupnih akcij tako pri deželni vladi kot v Rimu, da se rešijo vprašanja ladjedelništva, tekstilne in drugih panog industrije, ki so v krizi. Nujni so enotni posegi. O tem bodo razpravljali na drugem sestanku, ki ga bodo sklicali v kratkem. Prav tako bodo na drugem sestanku govorili tudi o podaljšanju začasnega delovanja pokrajinskega avtobusnega podjetja in pregledali možnosti za združitev treh sedanjih avtobusnih podjetij, ki delujejo na Goriškem, v eno samo. Govor je bil tudi o nujnosti začetka delovanja medob- činskih konzorcijev na tržiškem področju. Jutri sestanek staršev na učiteljišču Volilna komisija slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič* vabi starše dijakov, ki obiskujejo to šolo, na sestanek jutri, v petek, 18. novembra, ob 18. uri v risalnici učiteljišča. Pomenili se bodo o kandidaturah za' zavodski svet. MLADINSKI ODSEK PD «0. ŽUPANČIČ* in SD »JUVENTINA* priredi danes, 17. novembra, ob 20 30 v Domu »Andrej Budal* v Standrežu srečanje s prof. VLADIMIROM NANUTOM ki bo predstavil svojo knjigo »Strutture organizzative. sviluppo tecnologico e conflitti nelle im-prese mdustriali*. Spregovoril bo še o svojih raziskavah glede današnje ekonomske krize. SREDI ŠOLSKEGA LETA SPET NEVŠEČNOSTI V VRTCU V ULICI VITTORIO VENETO Občina namerava nastavili kot vrtnarico osebo brez zadostnega znanja slovenščine? ■ Interpelacija svetovalcev Goriška občinska uprava nima letos srečne roke z otroškimi vrtci. Ko so že konec prejšnjega šolskega leta govorili, da bo v slovenskem vrtcu v Ulici Vittorio Veneto v novem šolskem letu otrok za dve sekciji, so na občini res pomislili na to, in pripravili sklep o najetju druge dtro-ške vrtnarice. Sklep pa so odobrili .e konec avgusta, odobren je bil en mesec pozneje, potem ko je vrtec odprt že mesec dni. Istočasno pa je prišlo do tega, da ni bilo takrat na razpolago slovenskih otroških vrtnaric in tako odprtje druge sekcije ni bilo možno, čeprav so bili na razpolago dodatni prostori. Občina je spet javila gx> časopisih, da potrebuje otroške vrtnarice z znanjem slovenskega jezika in tokrat so se javile vrtnarice, ki so letos julija z uspehom dokončale tečaj za otroške vrtnarice na slovenskem učiteljišču «Simon Gregorčič*. V začetku tega tedna pa se je izvedelo, da je prvo mesto na lestvici za to mesto zasedla oseba, ki ni napravila nobenega razreda slovenske šole, je diplomirana učiteljica, nima pa najbrž diplome šole za o-troške vrtnarice. Dosegla je prvo mesto, ker je ustrezne točke dobila kot občasna suplentka v vrtcih ON AIRC, tudi v slovenskih, v prejšnjih letih. Baje so se starši v teh vrt- cih že pritoževali, ker omenjena o- Z NEDELJSKIH VOLITEV NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Izvoljena zastopstva razrednih svetov Danes sestanki na šolah v goriškem okolišu o kandidaturah za svet didaktičnega ravnateljstva - Jutri podobni sestanki na območju doberdobskega okoliša V torek smo objavili imena staršev in dijakov, ki so bili izvoljeni v razredne svete slovenskih srednjih šol v Gorici. Danes pa objavljamo imena staršev, ki so bili izvoljeni za razredne zastopnike v slovenskih osnovnih šolah na ,Goriškem. Razredni svet sestavlja poleg izvoljenega zastopnika staršev tudi pristojna učiteljica ali učitelj. Oboji zastopniki vseh razredov na posamezni šoli sestavljajo medrazredni svet. Medtem ko so v goriškem šolskem okolišu, v katerega spadajo šole v goriški; števerjanski in krminski občini, starši šli na volišča 75,8-odstot-no (od 651 upravičencev jih je volilo 494), je bila udeležba v doberdob-skem šolskem okolišu (semkaj spadajo šole v doberdobski in sovodenj-ski občini), znatno višja in'je dose- ..... .............. Ria 9J.3 odstotka (od, 408 upravičen stanovanj, še nekaj stanovanj pa i cev 'e na v0'|šča kar 381). Slo-naj bi zgradili posamezniki. I vensk’ starži so tako Se enkrat P°' . kazali navezanost na svojo šolo. V Da bi zadostila potrebam sedanje nedeljo niso volili starši otrok, ki ln povečanega prebivalstva, bo 1 obiskujejo državne otroške vrtce občinska uprava zgradila novo po (bivše ONAIRC), ki pa bodo volili slopje za nižjo srednjo šolo (denar svoje zastopnike v svet didaktične-je dežela nakazala že lani in tudi ga ravnateljstva, načrti so že izdelani), prav tako . Rezultati volitev v goriškem didaktičnem ravnateljstvu Gorica — Ul. Croce: 1. razred: učiteljica Ema Križmančič nameravajo zgraditi novo poslopje za otroški vrtec. Odborniki so tudi obljubili, večjo zavzetost za ureditev vodovoda, metanovoda in avto-j basnih služb. j Degrassi. zastopnica staršev Nives Ro- V teh dneh občinska uprava po-; Žič Tomasin; 2. razred: Milojka Pavle-spešeno razpravlja o urbanističnih tič, Bojana Malič Briško; 3. razred: vprašanjih. Sinoč: so se na župan j Emilijana Mučič Zavadlav, Jelka stvu sestali z županom načelniki' Kocjančič; 4. razred: Corinna skupin, da bi razpravljali o name- Kodele Gorjan, Ivana Lavrenčič ravani gradnji jezu na Soči sever-j Špacapan; 5. razred: -Bogomir Lojk, no od oevmskega mosta. Ta jez naj Tatjana Grusovin Čuk. ' Gorica — Ul. Vittorio Veneto 1. razred: Vanda Tomšič, Milojka Dominko Hvalič; 2. razred: Ramira Biancuzzi Bric, Emil Devetak; 3. razred: Stanislava Rustja . Čermelj, Karel Brešan; 4. razred: Majda Paulin Zavadlav, Bogdan Bratina: 5. razred: Nataša Peterin Pavlin, Majda Sfiligoj Koršič. štandrež 1. razred: Vijolica Košuta Sereni, Romana Leban Paulin; 2. razred: ................Milin,,,,............................................. bi zgradili v skladu z določili o rimskega sporazuma. V ponedeljek pa so se občinski od-borniki sestali s prof. Costo, stro-kovnjakom, ki skrbi za sestavo načrta revizije regulacijskega načrta. O tem vprašanju bodo razpravljali v komisiji za revizijo regulacijskega načrta, ki se bo sestala na županstvu prihodnji ponedeljek popoldne. Ustrezna vabila so člani komisije včeraj dobili na dom. SEJA PROMETNEGA KONZORCIJA Glede preurejanja prometa na vodilnem mestu v državi Z deželnimi finančnimi posegi bodo izboljšali vozni park na izvenmestnih progah Na zadnji seji izvršnega odbora prometnega konzorcija za tržaško in goriško pokrajino je predsednik prof. Osvaldo Ferrari predstavil prvi del prevoznega območnega načrta, s katerim se naša dežela postavlja. kar zadeva preureditev prometa, na vodilno mesto med vsemi italijanskimi deželami. Načrt so zaupali strokovnjakom ter obsega informativni del, perspektive in odločitve, ki jih je treba sprejeti. Strokovnjaki so pri svojem delu izhajali iz dejstva, da nahajamo na tem območja celo vrsto za promet pomembnih infrastruktur in krajev, kot sta tržaško in tržiško pristanišče, letališče v Ronkah, kopališko središče Gradež tovorni postajališči Fernetiči in Štandrež in, končno, tudi sami mesti Gorica in Trst. Vse skupaj zavzema pomembno mesto v potniškem in blagovnem prometu. Na podlagi ponudenih predlogov za sestavo prevoznega območnega načrta bodo določili prometno om rež je in upravljalne enote za pre vozno službo na tem območju. 0-predelili gospodarsko-finančno plat upravnih enot, izhajajoč iz popreč nega prevoznega stroška, končno pa bodo izdali tudi navodila in merila, ki bodo poenotila obnašanje občin pri upravi lastnih avtobusnih prog. O odpravljanju težav v javnem prometu je tekla beseda tudi na sestanku deželnega odbornika za promet Cociannija na pokrajini v Gorici. Ob tej priložnosti je Co-ciarvni obljubil, da bodo v prihodnjih mesecih izpopolnili deželne na črte o finančnih posegih za izven-mestne javne prevoze. S temi posegi hočejo izboljšati vozni park javnih^ prevoznih podjetij, da bi uspešneje zadovoljeval številne po-'trebe, ki jih ljudje imajo v tem pogledu. Drevi v avditoriju srečanje z Ervinom Pocarjem Drevi ob 18. uri bodo, v avditoriju kot smo že obvestili naše bralce, počastili Goričani Ervina Pocarja, enega najbolj znamenitih italijanskih prevajalcev nemških literatov. Srečanje je pripravila goriška občinska uprava v okviru «srečanj z avtorjem*. Pocarja bo predstavil kritik Renato Saviane. V soboto bo Po-car dobil diplomo ihonoris causa» Yin fr9nH-t liniDPtfl. Marija Delpin Stacul, Ana Žnidarčič Pavšič; 3. razred: Rozina Srebotnjak Zorn, Božidar Tabaj; 4. razred: Vla-stisiava Rožič Winkler, Marta Bizjak Zorn: 5. razred: Ivan Bolčina, Lucijan Kerpan. Podgora 1. razred: Dora Uršič Maraž, Lucija Makuc Primožič; 2. in 3. razred: Emilija Devetak Černič, Marija Če-ščut Kccjančč: 4. in 5. razred: Min den Anton Uršič, Marija Kodermac Kovic. štmaver Vsi razredi: Mira Vescovi Vižintin, Ana Pintar Skočir; Pevma 1. razred: Oskar Gabrijelčič, Ida Primožič Feri; £. \in 2- zaaredš Do-, ra Stakul Schiff, Bruna Stanič Vogrič; 4. in 5. razred: Petra Brešan Černič, Marija Lenardič* Mermolja. ftteverjan 1. razred: Nela Brajnik Pavletič, Aleš Komjanc; 2. razred: Ada Černič Gabrovec, Alojz Bednarik; 3. razre‘d: Silvana Berlot, Nevenka Ktonišček Uršič; 4. razred: Hedvika Klanjšček Primožič, Giuseppe Fal-cicthia; 5. razred: Verena Buzzi, Federico Nicolosi; kot učitelji so v števerjanskem medrazrednem svetu še Ivanka Komel, Miroslava Saksida Brajnik, Ivana Collodi Tabaj in starši Hadrijan Koršič, Herman Srebrnič in Marjan Terpin. Plešivo - škrljevo 1. in 2. razred: Lidija Jarc, Ferdinand Polenčič: 3., 4. in 5. razred: Anka Černič, Alojz Bužinel. Rezultati volitev v doberdobskem didaktičnem ravnateljstvu Doberdob 1. razred: učitčljica Milena Korošec Lavrenčič, zastopnica staršev Antonija Žnidaršič Frandolič; 2. razred: Anton Korošec, Mario Gergolet; 3. razred: Elda Gravner Nanut, Mario Lakovič: 4. razred: Lidija Boškin Vižintin. Marija Ferfolja Tomšič; 5. razred: Natalija Gravner Lutman, Marija Gerin Ferfolja. Jami je - Dol 1. razred: Ema Marija Rupil Pavletič, Ana Načini Frandolič; 2. razred: Lidija Pete.ian Vižin, Ljudmila Krošelj Pahor; 3. razred: Darinka Graziani, Olivi ja Pahor Zullich; 4. razred: Anica Pahor Vižintin, Dario Legiša; 5. razred: Virgil Cotič, Ed vard Pahor. Sovodnje 1. razred: Veronika Vogrič Onesti, Federika Luvisutti Petejan; 2. razred: Ivanka Urban Nanut, Radimir Fajt; 3. razred: Marija Obljubek, Marija Gulin Tomšič: 4. razred: Lilijana Beltram Nanut, Lucijan Fajt; 5. razred: Slavko Rebec, Klara Čav-dek Fornazarič. Rupa 1. razred: Cvetka Čevdek Sauli, Laura Koncut Sussi; 2. razred: -Zorka Graziani Saksida, Metoda Tomšič Podobnik; 3. In 4. razred: Emilija Flosberger Kuštrin, Josipina Pavletič Kovic: 5. razred: Sonja Božič Pahor in Valentin Devetak. Vrh L, 2. in 3. razred: Rudolf Devetak, Dominik Juren; 4. in 5. razred: Ada Koncut Lavrenčič in Lidija Vižintin Lorenzi ni. V zvezi z volitvami zastopnikov staršev otrok, ki obiskujejo osnovne šole, v svet didaktičnega ravnateljstva, so starši otrok, ki obiskujejo šole v goriškem okolišu (šole v Gorici, Standrežu, Podgo ri, Pevmi, Štmavru, Števerjanu in na Plešivem) vabljeni danes zvečer, vsak na svojo šolo, ob 18. uri. Pogovorili se bodo o kandidaturah v svet didaktičnega ravnateljstva. Podobni sestanki bodo v šolah doberdobskega didaktičnega ravnateljstva (Doberdob, Jamlje, Dol, Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Sovodnje, Rupa, Vrh) jutri zvečer, prav tako ob 18. uri. Starši so polnoštevilno vabljeni na je sestanke. Drevi v Doberdobu proslava oktobrske revolucije Na pobudo sekcije KPI «Jože Srebrnič* bo drevi, ob 20. uri. v dvorani prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu, proslava 60-letnice oktobrske revolucije. Govorila bosta deželna svetovalca Dušan Lovriha m1 'Spartjaco Zorzenon. Odslej točen začetek gledaliških predstav! V torek, 22. novembra, bomo v Verdijevem gledališču gledali že drugo predstavo letošnje slovenske abonmajske gledališke sezone v Gorici. Tokrat bomo imeli v gosteh mariborske gledališke igralce, ki nam bodo prikazali Mirka Mah niča «že čriček prepet«*. Naša gledališka sezona vzbuja zanimanje vedno širših plasti našega prebivalstva in dokaz za to našo trditev je v povečanem številu letošnjih abotmajev ter tudi v izvenabonmajskem povečanju gle dalcev. Prav zaradi tega je potrebna tudi večja disciplina v dvorani in spoštovanje do vseh gledalcev. Odslej bo prišlo do večje kontrole na predstavah samih in izvaiala se bo tudi točnost pri začetku predstav. Stalno slovensko gledališče in obe prosvetni zvezi obveščata ob činstvo. da se bodo odslej pred stave pričenjale točno ob aoločeni uri. zakaj zamude poleg neugodnih zavlačevanj, povzročajo težave obiskovalcem iz oddaljenejših krajev, ki so vezanj na prevoz z avtobusom. seba govori tukajšnji slovenski dialekt, ne pa slovenskega jezika. Na cedilu pa so ostala dekleta, ki so letos z uspehom dokončala slovenski tečaj za otroške vrtnarice. Zainteresirani dejavniki so že protestirali na občini. Tajnik Sindikata slovčnske šole je ostro nastopil in opozoril na resolucijo tega sindikata, ki zahteva, da mora vse učno 0-sebje dobro obvladati slovenščino. Prav tako so županu poslali u-strezne interpelacije svetovalci Marko Waltritsch (PSI), Damjan Paulin in Andrej Bratuž (SSk). V svojih interpelacijah omenjeni svetovalci protestirajo proti takemu birokratskemu sestavljanju prednostne lestvice, ki ni sploh upoštevalo ustnega in pismenega znanja slovenskega jezika. Svetovalec VValtritsch je poleg tega v svoji interpelaciji izrazil tudi zahtevo, da morajo biti vsi javni napisi v slovenskih občinskih vrtcih napisani v obeh jezikih, ne samo v italijanščini, kot se je pripetilo v tem šolskem letu. Goričana koncertirala v Šempetru Šolska skupnost Glasbene šole v Šempetru je priredila v soboto v svoji dvorani zanimiv koncert, na katerem sta se predstathla dva nadarjena mlada umetnika iz Gorice, in sicer flavtist Giorgio Marcossi in pianistka Helena Plesničar. Po predstavitvi ravnatelja Koniča sta umetnika začela izvajati spored, ki so ga sestavljale sonate G. Fingerja, G. F. Haendla, J. S. Bacha, W. A. Mozarta in G. Donizettija. Stilistično so torej dela pripadala baroku, klasiki in zgodnji romantiki. Izvedba vseh sonat je bila brezhibna. Izvrstna flavtistova intonacija ter artikulacija in lahkotno obvladanje naitežjih tehničnih mest je našlo odlično oporo v briljantni, kristalno čisti igri pianistke. Sodelovanje obeh koncertantov je bilo na zavidljivi višini. Stilna karakterizacija je bila pri vseh skladbah u-strezno poudarjena. B. H. Predavanja Jutri ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13, predaval botanik Peter Skoberne o flori slovenske gozdnega gorskega sveta. Predavanje je pripravilo Slovensko planinsko društvo v Gorici Kino (Zorica VERDI 16.45-22.00 »Brogliacci d'*-more*. Senta Berger in Enrico Maria Salerno. CORSO 17.15—22.00 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto, P. Villaggio, A. Mazzamauro. Barvni film. MODERNISSIMO 16.00-22.00 «Taxi driver*. R. De Niro, S. Sefer. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. VTTTORJA 17.15-22.00 »Prossinm a-pertura časa di piacere*. J. Seberg m S. Casini. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—22.00 »Nick mano-fredda*. P. Newmann. Barvni film. Tržič PRINCIPE Fany. EXCELS10R violenti*. 17.30-22.00 «Nene», L. 16.30 - 22.00 »Poliziotti A o ra (lori ca iti okolica SOČ A »Izziv bele šape*, italijim J film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Kralj petroleja*, nemško-jugoslovanski film, ob 18. in 20. uri, DESKLE »Kako umreti*, jugoslovanski barvni film ob 19.30. iiiliiiiiiiiiiiiiiiililliiiiMiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB SKLENITVI DVODNEVNE STAVKE USLUŽBENCI V BOLNIŠNICAH PRIČAKUJEJO POMOČ DRUŽBE Komisar na pokrajini odklonil uporabo javne dvorane Med dvodnevno stavko uslužbencev splošnih bolnišnic so priredili včeraj na Goriškem dva sestanka pripadnikov te kategorije, v Tržiču in v Gorici. Medtem ko so imeli v Tržiču sestanek v javni dvorani, je prefekturni komisar v Gorici tik pred pričetkom odklonil uporabo pokrajinske sejne dvorane, tako da so ga priredili na sedežu CGIL. Udeleženci sestanka ter vse demokratične stranke, ki so se sestanka udeležile, so poslale komisarju protestni telegram. Na sestanku so bili navzoči člani conskega sveta, tovarniških svetov, številni člani kategorije ter Bergo-mas (predstavnik KPI), Drufuca (PRI), Moise (KD) in Žiberna (PS DI). V imenu pokrajinske federacije je poročilo o položaju podal Del Neri, ki je obširno govoril o prizadevanjih kategorije za sklenitev nove’delovne pogodbe. Sklenili so poslati ministru telegram in od njega zahtevati takojšnji podpis pogodbe. Opozorili so nadalje na pomanjkanje šole za poklicno usposabljanje bolničarjev. Ko so govorili o oblikah boja, so poudarili, da se bodo izogibali dejanjem, ki bi povzročili škodo ljudem, ki so na zdravljenju. Stavkajoči uslužen-ci bolnišnic so poudarili, in za svojo zahtevo prejeli tudi podporo, da se mora za njihova vprašanja zavzemati vsa' družba, podobno kot se za ustanovitev sindikata policije zavzemajo tudi ostale kategorije delavcev. Razna obvestila Športno društvo v Sovodnjah pri di v soboto, 19. novembra, zvečer kmovanje v briškoli z bogatimi 1 gradami. Tekmovanje bo v gosti Tomšič v Sovodnjah. V okviru priprav za smučarski čaj. prireja Slovensko planinsko d štvo v soboto. 19. novembra, med in 18. uro sejem rabljene smuč ske opreme. Starši, ki bi radi os beli svoje otroke s smučarsko op mo, naj se zglasijo na sedežu društ v Ul. Malta 2. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je ? Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna S. Anton Ul. Romana, tel 4(1497. Prispevki Namesto cvetja na grob Ježefu Fer-letiču iz Doberdoba darujeta družini Ema in Marjo Lavrenčič s Poljan 20.000 lir za krvodajalno sekcijo is Doberdoba. PRED JUTRIŠNJIM GOSTOVANJEM^ MARIBORSKIH^ GLEDALIŠČNIKOV^ Mahničevo delo «Ze čriček prepeva» ali «beseda» na mariborskem odru Razvoj čitalništva pri nas in v ostali Sloveniji - Zavzetost idealistov in rezultati Prizor i/, Mahničevega dela »Že čriček prepeva« Mahničevi igri »ŽE ČRIČEK PREPEVA ali velika beseda v mariborski čitalnici* bi lahko dali podnaslov «ali slovenska zgodovina na odru* -— saj nas bo gostovanje mariborske Drame SNG v resnici poneslo v tiste daljne čitalniške dni, ki so se 'Začeli pojavljati takoj, ko je avstrijska ustava iz leta 1800 dovoljevala vsem narodom nekoliko svobod nejši razmah S ponosom lahko zabeležimo, da sta bila Trst in njegova slovenska okolica med prvimi, ki so si ustanovili svojo Čitalnico V revolucionarnem letu 1848 se je 6. decembra ob 18 uri usta povilo v Trstu »Slavjansko društvo* Starosta mu je pil pesnik Jovan Vese) Koseski. Društvo ie imelo politični in kulturni program. 20 januarja 18RI se je Slavjan sko društvo spremenilo v SLOVANSKO ČITALNICO Že samo ime pove da je imela čitalnica slovanski značaj V njej so se zbirali poleg Slovencev tudi Hrvati. Srbi. Čehi. Poljaki in drugi Postopoma pa ie dobila č-talnica slovenski značaj. SeiFž čitalnice je bil prvotno na Velikem trgu. pozneje v Mazzinijevi ulici, na koncu pa v Liliči sv. Frančiška štev. 2. Delovanje te prve čitalnice je bilo predvsem v organiziranju cbesed*. tečajev slovanskih jezikov, predavanj * r uprizoritev Za prvega tajnika so poklicali v Trst pisatelja Frana Levstika, ki je poučeval člane knjižni je z.ik. Jan Lego je vodil nevski zbor ^Slovansko pevsko društvo*. Trstu je sledil Maribor. Pobudo za ustanovitev mariborske Čitalnice je dal odvetnik dr. Janko Sernec. Mariborski rodoljubi so se zbrali k ustanovnemu občnemu zboru 17. julija 1881. Namen čitalnice je bil »Slovencem v Mariboru živečim podati priložnost, se v materinskem jeziku vaditi, v slovenskem duhu razvijati in rrcvefpj Sevati s Čitalrvški odbor je takoj po odobritvi društvenih pravil pozval v Novicah vse na Štajerskem ži veče Slovence in Slovane k sodelovanju. Tretje slovensko mesto, ki je odprlo svojo čitalnico, je bila Ljubljana — skoraj eno leto za Trstom. Potem so mesce za mesecem nastajale novo — v Celju. Tolminu, v Gorici, Škofji Loki, v Celovcu. Ptuju, Ljutomeru . Prve čitalniške prireditve so bile podobne češkim «bčsedam». Začetek »besede* je bil nastop pevskega zbora, potem je sledila beseda v ožjem pomenu, namreč govor o katerikoli po večini znanstveni temi. Temu je sledil kak samospev, dvospev ali kaj podobnega. Nato je prišla na vrsto deklamacija. Za konec »besede* je nastopil spet pevski zbor. Dokončani »besedi* je sledila živahna obča zabava. Ko bi bila kvaliteta tega dela takšna, kakršna sta bila prizadevnost in zanos, s katerim so se ga ljudje lotevali, bi mogli govoriti danes o zelo pomembnem oo-glavju slovenske kulturne zgodovine. Z gledališkega vidika je bera zelo skrotnna., Pri uprizarjanju odrskih del so takratni organizatorji segali le po lahkotnem in nezahtevnem evropskem reporterju nemških, francoskih in čeških avtorjev. Ta dela so oživela že v prvih porevolucijskih dneh, v tistih kratkih treh ali štirih letih, dokler ni absolutizem zadušil komaj pognalih mladik. Poglavje zase je le pesnik Miroslav Vilhar (1818-71) Napisal .rc*ad&).9SOTf^V0ei'za od<'r- Najbrž so vštete pri tem tudi njegove priredbe. Z nekaterimi izmed teh je dal Vilhar enega vogelnih kamnov domačemu č.italni-škemu repertoarju in ustvaril z njimi dela, ki morda prav nič ne zaostajajo za . tujimi prevodi in priredbami. Preprosto motiviko je prepletel s humorjem, ki včasih pokaže tudi satirično ost. narisal je celo galerijo domačih ljudi, osmešil njihovo spogledovanje z gosposkimi navadami in se rad ponorčeval iz takrat zelo aktualnih reči. Slovenska kritika, to se pravi Bleivveisove Novice, so vse io prizadevanje nrav tako prizadevno spremljale in rpu dajale kar največ potuhe. Če pa gledamo na vse to prizadevanje s strogega literarnozgodovinskega vidika, lahko potrdimo Grafenauerjevo sodbo da «tudi Vilharjeve šalbigre ninjajo. literarne vrednosti* in .Koblerjevo ugotovitev. da je »čitalniška drama zavozila v plitvo politično vsakdanjost in,:veseljaško zabavnost* Tak repertoar in taka kritika sta sprožila proti koncu šestdesetih let odpor mladega Levstika in iz tega odpora se je rodilo Dramatično društvo in z njim novo obdobje slovenske gledališke zgodovine. V Trstu se jt- to zgodilo leta 1902, ko je politična oblast potrdila pravila Dramatičnega društva. Resnično zanimivo bi bilo kdaj kritično ponovno proučiti čas Čitalnic in ne jih zgolj dramsko že idealizirane prikazati na naših odrih. Kdo ve. kaj vse bi našli med temi čistimi ideali, ki so težili za tem. da bi narod nacionalno prebudili. V to zgodovinsko literarno gradivo je profesor Mirko Mahnič že dvakrat segel. Prvič, ko je za Mestno gledališče ljubljansko na-pisal igro »VEČER V ČITALNICI* ir. sedaj, ko je za Mariborsko narodno gledališče napisal igro ŽE ČRIČEK PREPEVA*. Za Ljubljano ih Mariborom bi lahko prišel na vrsto še Trct! Obdobje naših čitalnic je prav tako zanimivo V rokah takega avtorja in zgodovinarja kot ie prof. Mahnič bi vse oživelo v pravi luči. Predlog dajemo profesorju v premislek. Kdo ve, pravijo, da v j tretje gre rado... ADRIJAN RUSTJA AMREjjmji VRST A SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 - 1919) XXXIV. Leopold Paljk (11192 - 1965) Rojen je bil v Velikih Žabljah na Vipavskem, dva letnika učiteljišča je obiskoval v Kopru, zadnja dva v Gorici, kjer je maturiral leta 1911 Pozneje je v Ljubljani obiskoval tečaje za pouk strokovnega risanja na obrtnih in obrtnonadaljevalnih šo lab. Pred prvo svetovno vojno je 2 leti poučeval v Vipavskem Križu, v letih 1914 1918 jt bil vojak. Po končani vojni je naprej učiteljeval v Vipavskem Križu, lota 1920 je prišel za nadučitelja v Lokavec pri Ajdovščini, kjer je ostal do 1926, ko se je zaradi lašističnega strahovanja in zaradi grozeče mu premestitvi* v notranjost Italije moral zateči v Jugoslavijo. Krajši 'čas je pAučcval na osnovni šoli na Barju pri Ljubljani, nato v Leskovcu pri Krškem, na 11 de ški osnovni šoli Graben v Ljubljani. V Ljubljani je poučeval do upokojitve leta 1948; kot upokojenec- je bil še poldrugo desetletje honorarno zaposleni vodja in učitelj na vajenski šoli v Ljubljani in nazadnje na dopisni šoli. Umrl je v Ljubljani star 78 let. Po naravi nadarjen, vztrajen pri delu si je pridobil mnogo znanja in izkušenj. V Lokavcu je ustanovil kmečko nadaljevalno šolo za fante in može ter gospodinjsko šolo za dekleta in žene. Vodil je pevskj zbor v Lokavcu in v Križu, tamburaški zbor v Dravljah in Leskovcu, na Vipavskem je opravljal še posle občinskega tajnika in tajnika hranilnice in posojilnice. V Zvezi jugoslovenskih učiteljskih društev Julijske Benečije je bil aktiven član politično - organizacijskega odseka. Kot sodelavca ga zasledimo V Učiteljskem listu. V Ljubljani je mimo rednega dela poučeval risanje na obrtni šoli, bil je aktiven v Društvu rejcev malih živali, mnogo je predaval in še več pisal, urejeval je revijo Mali gospodar. Ko je fašizem uničil slovensko šolstvo v Italiji in s terorjem pregnal slovenske učitelje v Jugoslavijo ali jih premestil v stare pokrajine države, oddaljene od Primorske, je nastopila . .*.vXLhl-> še zadnja faza boja za slovensko narodno zavest in kulturo — domači slovenski pouk otrok; bratje, očetje, sestre in matere so postali učiteljice in učitelji. Ferdo Kleinmayr je priredil Prve korake, slovenski abecednik Za 1. razred domače šole. Isti avtor je pod psevdonimom Nande Vrbanjakov priredil zaporedoma več knjižic, ki so skupno sestavljale Berilo za 3. in 4. razred slovenske domače šole, drobni zvezki Biblioteke za pouk in zabavo, knjižice Rada Bednarika, Andreja Budala in drugih, ki so jih s polnim ali skritim imenom izdajali pri ostankih slovenskih založb v Trstu in Gorici kot priročnike za pouk jezika in realij, so nadomestile Berila za višje razrede slovenske domače šole. Leta 1926 se je koj za Prvimi koraki pojavila majhna knji žica, Kolački, priredil jih je P. P. ,(= Polde Paljk) in so po vsebini ter obliki v bistvu Berilo za 2. razred slovenske domače šole. Leta 1927 so Kolački 'izšlj tudi v brvatski prirteribi' in izdaji kot Kolačiči za našu djecu t.j. za hrvatske otroke v Istri. Tako kakor Prvi koraki so bili tudi Paljkovi Kolački državi nevarni in so jih policijski organi plenili kot prevratno ilegalno literaturo. Anton Možina (1866 -1927) Rojen je bil na Brjah pri Braniku (Rihenberku). v osnovno šolo je hodil v domači vasi, v Kobaridu je dovršil pripravnico, v Kopru učiteljišče in na njem maturiral leta 1888. Prvi dve leti je učiteljeval v Levpi pri Kanalu. zatem 37 let, t.j. do prerane smrti, v svojem rojstnem kraju na Brjah. Njegovo Ijudsko-prosvetno in gospodarsko delovanje je daleč preseglo meje njegovega šolskega okoliša, zajelo je vso Vipavsko dolino in še čez. Ustanovil je bralno in pevsko društvo na Brjah, Zvezo bralnih in pevskih društev na Vipavskem. vodil pevski zbor. ustanovil hranilnico in posojilnice, vinarsko zadružno klet. sadjarsko in vinarsko društvo, podružnico' Kmetijske družbe, zadružno samopomoč , živinorejcev. Bil je spreten organizator, vnet propa- gator" in realizator zadružništva. Znana sadjarska razstava v Ka-sovljah pod Brjami (1901) je bila plod njegovega večletnega prizadevanja in dela. Na njegovo pobudo in z njegovo pomočjo sta bila na Brjah ustanovljena Sokol in podružnica Ciril - Metodove družbe. Poučeval in vzgajal je z besedo in zgledom, organiziral predavanja, sam predaval, sadjarji, vrtnaril, organiziral poučne izlete, obiske razstav. Pisal je zlasti v Sočo, Edinost, Slovenski narod, Primorskega gospodarja, v Gospodarski vestnik in drugam. Ob izbruhu prve vojne je bil župan, a so ga avstrijske oblasti kot propagator ja jugoslovanstva aretirale in od peljale na Ljubljanski grad. Anton Možina je bil pedagoško dobro podkovan učitelj, aktiven je bil tudi v goriškem učiteljskem Mruštvu. V Pedagoških letopisih tistih let srečujemo v poglavju «Teme in teze* tudi našega neutrudnega Brjana s predavanji o mladem učitelju, iz-venšolskem delovanju ljudskošok skega učitelja ipd. Možina je bil eden izmed mnogih učiteljev, ki so popolnoma zraslli s svojim ljudstvom, prisluhnili njegovemu življenju in potrebam ter delali, da bj zmanjšali njegovo gorje in izboljšali neugodno stanje. Zato so tudi oni prirasti! ljudem k srcu, še dolgo so se jih spominjali in se jih še spominjajo, vse povsod so vidni sadovi in sledovi njihovega nikoli plačanega dela. žena Antona Možine, Josipi113 roj. Šlunder iz Kobarida (1874-1961) je bila nečakinja pesnik3 Simona Gregorčiča. Dovršila F žensko učiteljišče v Gorici i® poučevala do poroke. Njena mati Nežka Gregorčič je gospodinjil3 bratu Simonu, ko je kaplanov« v Kobaridu. Zagledala se je v bistrega in stasitega kobariške«3 fanta, v cerkovnika Franceta Šluitdra. Pesnik ju je poročil, na gostiji jima je hudomušno po-nagajal z znano pesmico «Star» mati kara me*. Pesem je poni-rodela ’ in je tudi uglasbena. SVARILO .Stara mali kara me: «Hčerka, hčerka mila. slabo vem te, žalibog, slabo izredila! Kjer so fantje, kjer je P^*’ tja zahajaš rada. božja služba, božji hram — to ti ne dopada. Le sosedovo poglej, ta n zgled ti bodi, pridno ona dan na dan k božji službi hodi. Kot zamaknjena kleči doli v prvem stoli, na oltar ti upre oči in pobožno moli.* Skrbna mati dan na dan, svoj pouk ponavlja ter mi hčer sosedovo za izgled postavlja. Jaz se pa smehljam, ker da soseda mlada mladega cerkovnika gleda srčno rada. Simon Gregorčič Učitelj ter l.judsko-prosvetni delavec in gospodarski organizator Ante® , Možina in njegova žena Josipina Šlunder . ^..n i,| IIM.VUJl * AUJI i*’ \ 'J [i. V '! ' .'Vj./* > 'j. S V. jpske skupine, vendar so I-inatno na boljšem, saj mo-)a j -uigrati še eno tekmo, Anglija I Je svoje nastope sinoči zaključila. sr„?ecembra bo na sporedu zadnje te skupine med Italijo in da „ jPljurgom: Italijani so seve-tj-ijIjTOti favoriti, saj je kakovostna ba3a med italijanskim in luksem-Urr lm nog°metom precejšnja. «Az-bo zadostovala zmaga z mi-mnil Benettija, Gentileja lilija. tjrjj? v drugem polčasu se slika na Ni spremenila. Angleški nato^ ^ si sledili kot na tekočem Na it “abjanska obramba pa je, lil. , at tudi z nekoliko sreče, re-Vr>ta Se kritične situacije. Angleški N,3 j Je bil skozi vso tekmo skoraj Ni rf a> večkrat pa je moral po-*o j/®ff- Ko je že vse kazalo, da ho Angleži zadovoljili z minimalno!™ag0’ je Brooking po podaji Ntar?,a drugič premagal Zoffa in Z?** končni izid na 2:0. .Anglijo je to dragocena zma-je prišlo v ekipi do velikih V zmago so v angleškem ki, (ji v®i upali, malokdo pa je ver-Pa jTa Ital bo to uspelo. Ta poraz k že U^en tudi za Italijo, saj ji P» sp skoraj zagotovljeno igranje v Argentini. * — Z zmago nad Bolgarijo Na u'Sln°či v Parizu) se je Fran-XVnVrstl'a v finalno tekmovanje ’ ArDnega nogometnega prvenstva kentini. Niiudnji tekmi 7. evropske kvalifi- N Turnir v Trstu se udeležuje skupno 32 šahistov, od katerih je kar 10 iz bližnje Slovenije. Igralna kola so vsak torek in petek v večernih urah, turnir pa se bo zaključil s slavnostnim nagrajevanjem (na katerega bodo povabili tudi jugoslovanskega konzula v Trstu), ki bo v nedeljo, 27. novembra, ob 10.30. Do sedaj so odigrali že šest kol, vsi favoriti pa so na vrhu lestvice. Lestvica: Rupeni 5,5, Ule 5, Oli-votto in Martinčič 4,5, Bortolin, Bemetič, Battisti, Uršič. Deghen-ghi, Wunderlich 4, Paoletti in Pan-gos 3,5 točke. D. J. Lepo število mladincev se je v soboto in nedeljo udeležilo v prostorih prosvetnega društva »Naš prapor* v Pevmi lokostrelskega tečaja, ki so ga pripravili taborniki Rodu modrega vala ob sodelovanju Združenja slovenskih športnih društev v Italiji KOŠARKA K0RAČEV POKAL Visok poraz Partizana Ostale jugoslovanske in italijanske ekipe na splošno zadovoljite Prva srečanja šestnajstine finala Koračevega pokala so bila za italijanske in jugoslovanske ekipe dokaj uspešna. Nepričakovan hud poraz je doživel beograjski Partizan, ki je v Belgiji z ekipo Fresch Air izgubil kar z 18 točkami razlike. Gre pa .omeniti, da--uvrščajo Belgijci kar tri Američane, ki so v tem srečanju skupno dali 70 točk, v beograjskih vrstah pa sta dbbro igrala (sicer kot običajno) le Ki-čanovič in Dalipagič. Od italijanskih zastopnikov so se tri ekipe praktično .že uvrstile < v naslednje kolo. Milanski Xcrox je pregazil avstrijsko ekipo Maxi-markt in ne bo imel posebnih težav v povratnem srečanju. Druga milanska ekipa, Cinzano, je zmagala na tujem. Scavolini iz Pe- NOGOMET NASE EKIPE V 3. AL V NEDELJSKEM PRVENSTVENEM KOLU PONOVNO V OSPREDJU GROBA IGRA Vesna razočarala - Prva zmaga Uniona - Katastrofalno kolo za naši goriški predstavnici Iz planinskega sveta V ospredju nedeljskega sedmega kola nogometnega prvenstva 3. a-materske lige na Tržaškem so ponovno bili izgredi. Zaradi medsebojnega obračunavanja med nogometaši je bil namreč sodnik prisiljen prekiniti vroči dvoboj med ekipama In-ter SS in Rabuiese, zato se bo o izidu te tekme morala izreči disciplinska komisija. V tej skupini imamo na vrhu lestvice spet eno samo ekipo. Vodstvo je namreč prevzela enajsterica San Vita, ki je tokrat z lahkoto odpravila Esperio Pio XII. Pred kratkim se je v Trstu, v I Na zgornjem delu lestvice pa se je Domu pristaniških delavcev pričel spet pojavil CGS, ki se je v nedeljo moral pošteno potruditi, da je s pičlim izidom premagal žilavo e-kipo Krasa. Predstavniki zgoniške občine so kljub porazu dobro klju- deugi polbrzopotezni turnir za »Trofejo portualev, posvečeno pred kratkim umrlemu delavcu Egidru Kneip-pu. Turnir, ki traja deset kol poteka pp švicarskem sistemu, vsak igralec pa ima za vsako partijo 40 minut za razmišljanje. Turnirja bovali močnemu nasprotniku in z nekoliko več športne sreče bi lahko odnesli tudi točko. Če je poraz Kra- skuPine za svetovno nogo-ale, prv®nstvo je ČSSR premagala 1? te* skupine bo odšla v Argentino ^nt^FAST — Nogometna repre-?rNiv?u-Severne Irske je včeraj ;-0. t. JlVo premagala Belgijo s i'e bila zadnja kvalifika-v “‘knia 4. evropske skupine Borovi nnadinci med svojim zadnjim nastopom proti Servolani sa morda bil nekoliko pričakovan, je še enkrat za veliko razočaranje poskrbela kriška Vesna, ki je doma povsem nepričakovano podlegla poprečni ekipi Roianeseja. Za Vesno je bil to tretji poraz na domačih tleh, s katerim so si, morda, Križani če ne matematično, vsaj teo-rično zapravili prestop v višjo ligo, pa čeprav srpo šele v sedmem kolu prvenstva. Vesna je sedaj za vodečim San Vitom zaostala že za pet tečk in pred Vesno je kar sedem ekip. To jasno dokazuje, da se je za Vesno prvenstvo verjetno že končalo. Med ostalimi izidi bi v prvi vrsti omenili prvi par točk Uniona, ki je po šestih porazih žel prvo zmago na račun Rozzola, in ponoven poraz okrnjenega Modiana proti razigranim Giarizzolam. V skupini O pa se nadaljuje zmagoviti pohod Sovrane, pa čeprav se je tokrat morala proti Duini zadovoljiti s tesnim izidom. Za petami Sovrane je sedaj po drugem zaporednem porazu Baxterja ostala le ekipa Artigiani, ki je prav tako s pičlim golom premagala S. Anno. SKUPINA N IZIDI 7. KOLA Vesna - Roianese 1:3 Union - Rozzol 4:2 Esperia SA - Čampi Elisi 2:2 Esperia Pio XIP - San Vito 0:3 Modiano - Giarizzole 0:1 CGS - Kras 1:0 LESTVICA San Vito 11, Čampi Elisi in CGS 10, Giarizzole 9, Esperia SA 8, Modiano in Kras 7, Vesna 6, Roianese 5, AFI Siat 4, Esperia Pio XII 3, Union 2, Rozzol 1. PRIHODNJE KOLO (20. 11.) Kras - AFi Siat, Giarizzole - CGS, San Vito - Modiano, Čampi Elisi -Esperia Pio Xn,. Rozzol - Esperia SA, Roianese - Union. Počiva: Vesna. SKUPINA O IZIDI 7. KOLA GMT - San Sergio 2:1 Chiarbola - Domio 3:2 Inter SS - Rabuiese prekinjena S. Anna - Artigiani 0:1 Donatori - S. Andrea 1:0 Baxter Cave ' 0:1 Sovrana - Duino 1:0 LESTVICA Sovrana 13, Artigiani 12, Cave 10, Baxter 9, Rabuiese in GMT 8, Duino in Chiarbola 6, S. Anna 5, S. Andrea 4, Donatori 3, S. Sergio in Inter SS L B. R. • « • Nedeljsko kolo na Goriškem je bilo katastrofalno za slovenski pred- stavnici v 3. amaterski ligi. Dober-dobci so sitoraj s teniškim izidom klonili v Koprivnem. Poleg tega je sodnik izključil kar tri kraške igralec. Sovodenjci pa so pred domačim občinstvom klonili proti skromni E-deri. Povedati je treba, da so Mar-sonovi varovanci pripravili izredne priložnosti za gol, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti. IZIDI NEDELJSKEGA KOLA Piedimonte - Pro Farra 1:2 , Brazzanese - Romana 1:3 Capriva - Mladost 5:1 Audax - Azzurra 1:1 San Lorenzo - Fogliano 0:0 Vermegliano - Poggio 1:0 Sovodnje - Edera -1:3 LESTVICA Romana 13, Fogliano 11, Poggio, Audax, Azzurra, Farra 9, Capriva, Vermegliano 8, Sovodnje, Edera 6, San Lorenzo 5, Mladost, Piedimonte 2, Brazzanese 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA Poggio - San Lorenzo, Romana -Edera, Mladost - Piedimonte, Azzurra - Brazzanese, Pro Farra - Capriva, Audax - Vermegliano, Fogliano - Sovodnje. P. R. KOŠARKA TREVISO — V ženskem košarkarskem tekmovanju za »Pokal Ronchet-ti» je Pagnossin premagal Delto LIoyd BB iz Amtelveena (Niz.) z 71:53. ODBOJKA OSAKA — Japonska ženska odbojkarska reprezentanca je v tem kraju zmagala v tekmovanju za svetovni pokal. Za 'Japonsko so se uvrstile reprezentance Kube, Južne Koreje, LR Kitajske in Peruja. OBVESTILA ŠD Breg vabi vse ljubitelje rekreacijske telovadbe na prvi trening, ki bo jutri, 18. t.m., ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini. • « « ŠD Breg organizira telovadbo za osnovnošolsko mladino. Vpisovanje v ponedeljek, 2i., sredo, 23., in četrtek, 24. t.m., od 20. do 21. ure na sedežu društva v občinski telovadnici v Dolini. • • « ŠD SOKOL obvešča, da so treningi miniba-sketa oh ponedeljkih in četrtkih od 15. do 17. ure v nabrežinski občinski telovadnici. C . • Izlet Nataše, Brede, Olafa, Andreja In ostalin Železniška postaja v Nabrežini: pravkar se je zaključil izlet za osnovnošolske otroke na So. Lenart. Vreme je bilo kislo,' udeleženci pa so bili vseeno navdušeni. Vlak, ki nas je popeljal v Trst je imel več kot polurno zamudo, da pa se ne bi dolgočasili, sem povprašal otroke, kaj pravzaprav mislijo o pravkar zaključenem izletu. Nataša E-mili, ki obiskuje 4. razred osnovne šole v Barkovljah, nam je rekla sledeče: «Bilo je zelo lepo. Na izletu sem se utrudila, ampak sem vseeno zadovoljna. Med potjo je nekaj časa tudi malo deževalo. Vodiči, ki so nas pripeljali na vrh Sv. Lenarta so vsi zelo prijazni. Naslednjič bom še prišla.» » Njena sošolka Breda Husu pa nam je rekla: težk0 b' &a *udi opisal. Cvetje 4j* e temu kraju samo lepote, daje mu predvsem na-Un^neke globoke intimnosti, ki je tudi sicer tako zna-Na stero kitajsko arhitekturo in način urbanizi-b°gatejših naselij. Opojno dehteč mir! 6k, eteda si ogledamo sobo, v kateri je spal Čangkaj-n°. skozi katero je skočil, ko je zbežal, in ne-teed nami, ki smo nekoliko bolj vajenih hribov, ^ b •Po poti’ P° kateri - je zbežal. General je nam-&ri j62al v hrib. Zdaj je po hribu speljana pot, po ka-|L tekal pred svojimi generali v samih spodnjicah. a. kjer so ga vojaki ujeli, je nekakšna razgledna mahna kapelica. Da, lahko rečemo kapelica. zSrajena tako, da ji manjka le kip kakega bo- 8* a ie Vvva-. Nekaj let po »incidentu« so jo zgradili kuomin- ■iS 4hi^Cl v spomin na Čangkajškovo «žrtvovanje narodu '«tl, \v° te, da Mao Ce-tung tega spomenika ni džll po- db0 "* svetišče v čast Cangkajškovi »žrtvi ljudstvu« še to kStoik Danes ga ljudem ne prikazujejo seveda več so to hoteli Kuomintangovci. Danes naj bi spomenik kvečjemu dokazoval čangkajškovo izdajalsko vlogo, njegov strah pred ljudstvom. Prav tako pa tudi sicer znano Maovo tezo, da je ljudstvo dobro, le posamezniki so slabi. Mnogi Čangkajškovi generali, predvsem pa njegovi vojaki, naj bi bili tako le zapeljani. Ljudje naj to vidijo tudi od blizu, tudi tako da si ogledajo svetišče Čangkajškovega »poguma«. Kitajski kmetje v marmornatih kadeh Zasedeli smo se v termalnem kopališču, prizorišču »sianckega incidenta«. Nekateri smo se tudi kopali v topli termalni vodi. Vse polno je namreč majhnih kabin s toplo vodo, kamor se danes hodijo kopat čisto navadni kitajski ljudje. Kako neki se počutijo, ko se kopljejo v n^armornatjih kadeh, kjer so pred njimi uživali cesarji in njihove/ ljubice? Zdaj je vse to dobesedno njihovo. Česa takega si seveda kitajski ljudje še pred 30 leti verjetno niso mogli predstavljati niti v najbolj drznih mislih in najbolj skritih željah. Tudi v takih stvareh človek začuti veličino Kitajske revolucije. Celo kanček demagogije, ki spremlja skoraj obvezno vse podobne manifestacije ljudske osvoboditve, pravi veličini revolucionarnih rezultatov Mao Ce-tungove Kitajske, ne more odvzeti zasluženega blišča. Ko smo se s prizorišča «sianskega incidenta« vozili proti hotelu, mi spremljevalec v avtomobilu mimogrede pravi: «Veste, .banda štirih’ je bila 'pravzaprav konfu-cijanska banda«. Prvi trenutek ne razumem ničesar. Pojasnjuje mi dalje: Člani, .bande štirih’ so bili pristaši Kon--fucija. To sem razumel seveda že prvič, toda nesmiselno stvari nisem uspel spraviti v red, niti po drugem pojasnilu. Vem, da se je velika kampanja zopet Konfucija, predvsem pa zoper konfucianstvo začela z ostrim člankom rektorja filozofske fakultete na kan tonski univerzi Čang-šan. Rektor .Jang Jug-kuo je namreč napisal leta 1073 članek proti Konfuciju in njegovi filozofiji. Filozofa Konfucija, ki se je rodil 511. leta pred našim štetjem, in ki je dal Kitajski moralni kodeks, ki je v dveh tisočletjih preživel vse dinastije, dolži ta takrat številnih grehov. »Zagovarjal je sužnjeposestniško družbo, •oznanjal poslušnost avtoritetam, dokler so le-te krepostne in ohranjajo harmonijo med Nebom in Zemljo, pa strpnost med ljudmi, kakor je bil strpen mandarin Ču, ki ga je Konfucij povzdignil za vzor.« Članek je prižgal zeleno luč za široko kampanjo proti Konfuciju, ki je zajela skoraj vse kitajske univerze. Številni članki so takrat poudarjali, da je predsednik Mao razkrinkal teorije Konfucija, »ki je hotel obrniti kolo zgodovine nazaj in se je zavzemal za vladajoči sloj izobražencev, ki je že propadal«. Takrat so v tisku pove« zovali s Konfucijem Lin Piaa in Liu Šao-čija in njuno filozofijo. Vse to se je dogajalo pravzaprav neposredno po tem, ko se je na Kitajskem politični položaj nekoliko umiril po burnih letih kulturne revolucije. Na zahodu smo lahko ob kampanji proti Konfuciju brali, da je bila to pravzaprav kampanja, ki jo je vodila levičarska skupina v partiji, torej tisti ljudje, ki jih danes Kitajci označujejo za »bando štirih«. Zdaj mi pa Kitajci pripovedujejo, da je bila »banda štirih« pravzaprav na istih pozicijah kot Konfucij, in zato mi stvari ne gredo v glavo, še posebej težko to oceno uskladim s stavki, ki sem jih slišal pred dnevi, pa jim nisem posvetil posebne pozornosti. Nekdo mi je namreč pripovedoval, da je bila kampanja »bande štirih« zoper Konfucija v resnici prikrita borba zoper ču En-laja, zoper Ču En-lajevo politiko. Takrat sem seveda to tudi verjel, saj se mi je zdelo logično. Ču En-laj je bil namreč tisti, ki je po kulturni revoluciji po vsej verjetnosti vodil iz ozadja tihi, toda nezadržni proces rehabilitacije številnih osebnosti, ki jih je odstranila kulturna revolucija in tudi številnih vrednot, ki jih je kulturna revolucija zničila. Zmešnjava je torej popolna. »Banda štirih« naj bi bila vodila kampanjo zoper konfucijanska načela kot pri- krito borbo zoper ču En-laja. Ista banda štirih naj bi bila zdaj podobna Konfuciju, tako kot sta bila pred tem Konfuciju podobna Liu Šao-či in Lin Piao. Svojo ambicijo, da bi stvari spravil v logično skladnost tokrat resnično opustim. Z logiko si ne morem pomagati. Politična logika na Kitajskem ni čisto preprosto logika' ali pa je treba za to, da bi postala logična, vedeti več o kitajski zgodovini, filozofiji in morda celo o logiki. Gledam skozi okno kmete, delavce, ljudi, ki ob cesti obdelujejo zemljo. Kaj vedo vsi ti o Konfuciju, kaj o »bandi štirih«, koj o logiki, s katero imam jaz toliko težav? Peta knjiga Maovih zbranih del Na poti proti Nankingu pristanemo na letališču v Čeng čanu, glavnem mestu province Honan. Polurni postanek. Napotimo se proti letališki zgradbi in mojo pozornost pritegne velik rdeč napis na zgradbi in pa Kitajci, ki ga vsi gledajo z velikim zanimanjem. Vprašam, kaj tam piše. Pojasnijo mi, da je to pozdrav izidu nove knjige Mao Ce-tungovih del. Gre za peto knjigo izbranih del Mao Ce-tunga, katerih izdajo naj bi »banda štirih« sabotirala. Hu Kuo-feng pa je, mi povedo, takoj ko je prišel na oblast, obljubil Kitajcem, da bodo Mao Ce-tungova dela izšla v celoti. Zdaj ko »bande štirih« ni več, mu je to tudi uspelo. Na vseh mizah v letališki zgradbi je nova številka pekinške revije, ki izhaja v tujih jezikih. Vzamem tisto z najbližje mize, prelistavam jo in se dlje zadržim ob bo gati fotoreportaži z Mao Ce-tungovega pogreba. Podrob neje si ogledujem največjo fotografijo. Okrog Hua Kuo fenga je nenavadna, nelogična praznina. Ko bolje pogle dam, me preblisne, da so tam, kjer je zdaj nič, stali čla ni politbiroja — člani »bande štirih«. Fotografijo poka žem tovarišem, vsi potrde mojo domnevo. Štirje član politbiroja, člani »bande« so kratko malo izbrisani. Pro štor ni z ničemer zapolnjen, samo črna praznina. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tol. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2 500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ tevilka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, zg zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 17. novembra 1977 DZS - 61000 Ljubil*'1*' Za SFRJ 2iro fv,čun 50101-603 45361 «ADIT» Gradišče I0/II nad telefon 22207 Ob delavnikih, trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 43 ■ t3 19.1X1., 22.00, 23.00 Poročila: Danes za vas: 6.20 gc 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.303 seda na današnji dan: ^ naših sporedov; 8.08 Glasbena tineja; ,9.05 Radijska šola za.^j)o ! n,» -dskO^, jo stopnjo; 9.35 Ljudsko v zborovsk glasbi; lO.la’ ‘JCfj-kam. kako i" po čem?: 10.45 ^ sl:čni napotki; 11.03 Ugann‘-vanr za gramo no želji; 12-30 ej znanih melodij; 12.30 nasveti; 12.40 Od vasi do 13.20 Zabavna glasba: 13.30 r ročajo vam. . .; 14.05 Konce* ,8 mlade poslušalce; 14.40 Kn • šola; 15.30 Glasbeni inter!T,Vr 15.45 Jezikovni pogovori;10.0*.. tiljak*; 18.05 Z opernih 19.20 Zabavna glasba: 19-3a a„. noč. otroci!; 19.45 Minute 'ge-samblonr Milan Ferlež; 20-* ve-trikov večer; 21.1X1 Literari1^ \t čer; 21.40 [.epe melodije: ^ opusa Franc sa Poulenca; ^ gosteh pri tujih radijskih P^q5 jah; 23.30 Poje Majda Sepe: t: Lahka kri: 00.30 Pop, rock* jjs 1.03 Klasična in romantična p virska literatura; 2.03 Kalej« s zabavnih n:elod!j; 3.03 »a ^ plošč; 3.30 Nepozabne P0^ 4.03 - 4.30 Proti jutru. Illlllllll lili lllll JI ItlllllllIMMIIIIIMftIIMIIIMIIIIIIIIllitfiilllllllll || llllll lili lil iiiiiiiiuIIIIIIIIIII II l||llllllllll•llllll||IIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIlalltl•llllll■llllllall|||||•||•t||||||•|| Hlinili UKREP GENOVSKIH SODNIH OBLASTI NA PRIJAVO OBČINSKEGA ODBORNIKA ZA ZDRAVSTVO Prepovedana prodaja stekleničk «coca cole Ukrep velja za vsa Italijo - Vzrok ukrepa: sestavine pijača so navedene na zamaška, ne pa na steklenički * «Coca cola» v pločevinastih dozah ostane v prodaji GENOVA — Hud udarec za ljubitelje »ccca cole*, ene najbolj priljubljenih in razširjenih pijač v vsem svetu. Morda že čez nekaj dni ne bo mogoče več najti karakterističnih stekleničk te osvežilne pijače, ker jih je genovski sodnik Mario- Sossi ukazal zapleniti na vsem italijanskem ozemlju. Vzrok za tako drastičen ukrep: sestavine pijače niso navedene na steklenički, pač pa na zamašku. Kot je pojasnil genovski državni pravdnik Lucio Grisolia, so istočasno z ukazom karabinjerjem, naj zaplenijo stekleničke, opozorili proda-' jalce na drobno in na debelo, da je prodaja stekleničk prepovedana vse dotlej, dokler ne bodo opremljene s predpisanimi podatki o sestavinah. Sodnik je dodal, da se bo medtem nadaljevala preiskava o morebitni škodljivosti te pijače. Kot trdi najbolj znani italijanski enolog, Luigi Vgronelli, naj bi namreč «coca cola* vsebovala tudi kofein in ortofosforno kislino, se pravi snovi, ki sta za človeški organizem v večjih količinah škodljivi. I-talijanska direkcija. »Coca cole* pa užaljeno zavrača, da je sestava te pijače povsem v skladu s predpisi tako v Italiji kot v ostalih 139 državah, v katerih jo prodajajo., Vsekakor je povod za ukrep o zaplembi dal genovski občinski odbornik za zdravstvo Michele Eossa, socialist, s svojo prijavo sodnim oblastem. Tudi Fossa trdi, da «coca cola* vsebuje kofein, in to brez pred, pisanega ministrskega pooblastila: v tej zvezi je še pred časom vložil prijavo, ki ni imela nobenega odziva. V ponedeljek pa se je spet oglasil in poslal genovski prokuri dve steklenički s spremnim poročilom, v katerem je opozarjal, da na stekleničkah ni navedbe sestavin, kot to določajo zakoni. Namestnik državnega pravdnika Mario Sossi se je posvetoval s svojim nadrejenim Griso-lio in nato odredil zaplembo. «Coca colo* proizvajajo v Italiji v 32 tovarnah na vsem državnem ozemlju (ena 'je pri Proseku v tržaški pokrajini), ki zaposlujejo okrog 5.(XX) delavcev. Rojstni datum te pijače sega v daljni 1886 v Atlanti v državi Georgia,, tienutijo pa jo pro- izvajajo v kakih 140 državah po vsem svetu. Računajo, da vsak dan spije vsaj eno stekleničko te pijače okrog 170 milijonov ljudi. Včerajšnji ukrep rimskega državnega pravdništva bo torej marsikoga prizadel. Za tiste pa, ki bi se ne mogli odreči osvežilnim požirkom »coca cole*, obstaja rešitev: naj kupujejo ono v pločevinastih dozah, za katero ukrep o zaplembi ne velja. Zvečer je italijanska podružnica «Coca cole* objavila poročilo, v katerem takoj na začetku grozi z dopolnilno blagajno nekaj tisočem delavcev, nato pa trdi, sklicujoč se na mnenje kasacijskega sodišča, da je zamašek »sestavni del* stekleničke. Glede same vsebine stekleničk pa poročilo pravi, da so jo večkrat analizirali in da je popolnoma v skladu z obstoječimi predpisi in z ministrskimi pooblastili. O tem priča tudi dejstvo, da bo še vedno v prodaji konfekcija v pločevinastih dozah. Vsekakor je podružnica «Coca cole* že včeraj vložila pri genovskem državnem pravdništvu priziv proti ukrepu e zapkatbit Teror v Ulstru rsssr= od Belfasta so teroristi 0C*vri)sKj! tj osamljenemu kmečkem« zažigalno steklenico, ki j® P | s(K la hud požar. V ognju je n8* 15-letno dekle, medtem ko njeni starši in starejša sest opečeni. <5eV*IL,i> Odkar se je pričelo na ^ nu»«. Irskem krvavo nasilje u u P. 1969) pa do danes, je bilo. c V IJcnje 1975 oseb. Od tega J' spofP lo 1552 ubitih v neposrednih st#9j dih med katoliškimi in 1,iOji0 rj skimi «borci», 186 pa jih f. svincem britanskih varnopVjjiisj-, Podatke je iznesel britanski ^ fi’ za severnoirska vprašanja n son, ki je pripomnil, da 5/r tudi pomembno »finančno* Pl g j' mo v prvili 9 mesecili teko^jj#. nančnega leta je dosegla ods8 j J ljudem žrtvam terorizma. sK ^ F milijonov funtov šterlingoV MB 541 milijard lir.