St. 117 MtiiiMintiHtfMiMniitabiiint .j}*)«, iivreniši pondc!.; \ sak d* ^liikega tt. 20. I. nadttrcrje. T pt«ma se ne sprejemno, rok > nton Oerbec. — Lastni, xrača za ir.ese L 7.—, 3 meaev Za inozemstvo mesečno 5 lir vet Uttđniltvo: poiiljajo urijo. Izdajat < t Tlak tial leta L 3k rednfStra ■lica *v m uprave št stu, v patak M. mala 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX EDINOST Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi M računajo v lirokosti cm kolon« <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—* oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Malt oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina In reklamacije ae pošiljajo izključno uprav1 Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in upravo 11-67. Gonia proti naSemu uMstvu Včeraj smo poročali o skrajno odijoz-nem činu, ki ga je zagrešilo šolsko obla- stvo na škodo Josipa Strekelja, mnogoletnega učitelja v Komnu. O tej krivici smo izrekli v polni meri opravičeno sodbo, da kriči do neba! Brez ni enega veljavnega razloga so najobčutnejše kaznovali in ponižali tega uzornega učitelja in bogato zaslužnega javnega vzgoje-valca ljudstva tudi izven šole. Da se pa danes vnovič bavimo s tem dogodkom, je vzrok v dejstvu, da nam ne cre le za osebo g. Štreklja in da ne gre le kak komensko-lokalni slučaj, marveč ta slučaj tipičen za vse postopanje napram tistemu učiteljstvu, ki hoče ostati esto svojemu poklicu.in svoji nalogi uči--ijev v šoli »^MJgojevalcev ljudstva k vstvenemu in poštenemu življenju in k otrenerau in racij ona! nemu gospodarju delu. To je tipičen slučaj, ki kaže nem, kako je razpoloženje merodajnih iteljev tudi napiam naši šoli, če hoće iti prava in resnična vzgoje valka ljud-siva. Učitelj, ki posluša glas zavesti, da naloga pravega učitelja se ne izčrplja le v šoli, marveč da mora, kjerkoli se mu nudi prilika "-a to, delovati za blaginjo ljudstva, za njegov fluševni razvoj in gospodarski napredek ter doprinašati s tem veliko žrtev: tak učitelj dobiva pri nas grenko plačilo in v delež mu je preganjanje ravno od strani tistih činiteljev, ki bi ga morali v prvi vrsti hvaliti in mu izrekati priznanje za tako vestno vršenje svojega poklica in za tako požrtvovalnost. V ljudski šoli se postavljajo prvi temelji za kulturni in s tem tudi gospodarski razvoj in napredek ljudstva. Velika in vzvišena je torej naloga ljudske šole. Da pa bo iorastla tej nalogi, ji je potrebno učitelj-stvo, ki hoče vestno, z vnemo, popolno vsposobljenostjo in z vsem veseljem- vršiti Bvoj poklic. Od kod pa naj prihaja — vprašamo — to veselje, če tako postopanje, kakor se nam kaže z vso svojo odur-nostjo in krivičnostjo na preganjanju učitelja Štreklja, mora neizbežno spravljati ravno najvestnejše in najuzornejše učiteljstvo v duševno razpoloženje, kakor da mu je prišel vseh vernih duš dan?! Kako naj bo to učiteljstvo veselo, če sleherni dan začenja svoje vzgojno delo v strahu, da ca more priti dekret premeščen ia, ki mu Cio posledica, ne le občutna škoda. za njegov itak že ne cvetoči gospodarski položaj, marveč tudi moralno ponižanje, udarec osebnemu in ugledu vsega stanu in 6 lem tudi šole ssme pred očmi ljudstva?! Tako si moramo sešteti na prstih roke, .■cako dolgo more trajati še, da bo obglavljen zadnji naš vestni, značajni učitelj, ki svoje delo in svcije umstvene sposobnosti posveča res in v prvi vrsti šoli — ljudsrCi naobrazbi! Kako dolgo še — to je tisto usodno in porazno vprašanje — če bo nadaljevala sedanja gonja proti poštenemu in vestnemu učiteljstvu na korist koristo-lovcem, ki so radi svoje koristi vsekdar pripravljeni žrtvovati visoki, glavni, da, e; i cilj ljudske šole — možnost ljudske sploh. Zato smo rekli že tu rej nadalje gojiti svojo kulturo. Kulturna sredstva imamo torej, samo treba, da jih bomo znali porabljali tam, kjer se z metodami sedanjega režima ljudska šola odteguje narodu in njegovim resničnim kulturnim potrebam, naj tisto nalogo, ki pripada šoli, nadomestuje izvenšoisko delo vseh, ki so po svoji sposobnosti poklicani v to. Vsi ti naj prosvetnemu delu med ljudstvom posvečajo svoje sposobnosti! Temu delu razumnikov pa se merata skladno in smotreno pridruževati skrb in delo v hiši domači, v naši slovenski družini! Očetu in materi je prisojena velika naloga za narodno in kulturno rešitev našo preko sedanjega temnega položaja k drugačnim časom, ko bo naša ljudska šcia zopet mogla neovirano služiti svoji nalogi učilnice mladine in ljudstva. Ki ga paragrafa, ki bi mogel zabranjevati tako delo! Zato naj se naše družine otresejo tistega strahu in malodušja, ki je v prvih časih našega novega položaja prevzelo naše ljudstvo. Razumljivo je bilo to manjšina pravico do življenja In da ji tudi naša država ne bo mogla odrekati te pravice, ako se noče izključiti iz občestva civilizirane Evrope, ki je že sprejela in sankcijonirala načelo zaščite nai odnih manjšin. Še ena besedo tebi, značajno in zvesto naše učiteljstvo. Zavedamo se, da zahtevamo od tebe veliko žrtev, skoro nadčloveško samozatajevanje — ker more priti marsikak tvoj interes pod kolesa —, ko to pravimo; ostani nadalje, zvesto svojim dosedanjim idealom učiteljev in vzgojeva-teljev ljudstva, pijonirjev njegove kulture! Ostani nadalje ob strani ljudstvu, ki si mu doslej služilo tako udano in s toliko ljubeznijo! Redke žalostne izjeme v tvojih lastnih vrstah naj te še bolj vzpodbujajo k zvestobi do šole in ljudstva in delu za njegove, od vsake pi^-vice posvečene koristi! Tudi ti pripomori, da pride čas, ko bo sedanja gonja proti tebi le še žalosten spomin v življenju našega ljudstva in stremljenju njegovem k višinam kulture in in odpustljivo. Sedaj pa je treba, da se j narodne in človeške dostojanstvenost''! V osvestimo v zavesti, da ima tudi naša | sveti službi boš doprinašala svojo žrtev! Mini pošlim vlada 1 Bslagdžli is Davidovlf orl krsUa — Opozicija priprroBtoii spreleti vlado BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes je bil pri kralju jugoslovenski poslanik v Berlinu, Balugdžić. Med avdijenco se je Balugdžič razgovarjal z ministrskim predsednikom Pašičem. V političnih krogih smatrajo, da je izrazil kralj Balufidžiču željo, da bi sestavil nevtralno vlado, ki bi delala s^ parlamentom. Tako je poročal tudi Pašič na seji radikalskega kluba, ki se je vršil danes in med katerim je prišlo do incidenta med podpredsednikom narodne skupščine Dra-govičem in poslancem Nastasom Petrovičem. Danes je po dolgem času bil pozvan na dvor načelnik opozicijooalnega bloka Ljuba Davidovič. Kralj Aleksander ga je vprašal, ali bi mogla prevzeti opozicija vlado na svoje rame in kako večino ima opozicija v parlamentu. Davidovič je o avdijenci poročal na seji opozicijskega bloka; na tej seji je opozicija sklenila poročati kralju, da ima opozicijski blok večino 69 poslancev. Opozicijo tvori: 32 demokratov (Davidovičeva skupina), 65 ra-dičevcev, 11 zemljoradnikorv, 24 pristašev Slov. ljudske stranke, 18 muslimanov (Spaho), 8 Nemcev, 10 džemijetovcev in 1 Romun. Po Davidovičevi avdijenci na dvoru se je v opozicijskih krogih še bolj utrdilo prepričanje, da dobi Davidovič mandat za sestavo vlade in sicer še jutri. ministrom za zunanje zadeve dr. Benežem. Z izidom konference sta oba ministra zelo zadovoljna. Na konferenci sta razpravljala o vseh političnih vprašanjih v Evropi, ki se tičejo obeh držav. Ministra sta se domenila, da se bo vršila prihodnje leto konferenca Male entente sporazumno z Romunijo v Pragi. Včeraj sta oba ministra obiskala jugoslovensko kraljico Marijo, ki >e nahaja na Bledu. BEOGRAD, 15. (A) Konferenca med Nin či čem in Benešem na Bledu je končala sinoči. Po proučitvi najnovejših političnih dogodkov in odnošajev Jugoslavije in Če-hoslovaške do drugih držav, sta ministra ugotovila, da se njuni stališči popolnoma strinjata in da je treba, da ostanejo politične smernice v bodočnosti skupne. Sporazumno z romunsko vlado se bo določil datum prihodnje konference Male entente. « Politika« poroča, da sta se ministra sporazumela glede uradnega obiska Masaryka v Beogradu, ki se bo vršil v oktobru. Ministra sta se tudi dogovorila o obisku kralja Aleksandra v Pragi, ki se bo vršil prihodnje leto, Pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko BEOGRAD, 15. (Izv.) Pogajanja med ju-goslovenskimi in madžarskimi delegati se Sestanek Italljansklb bank RIM, 15. V prostorih bančnega zavoda Banca d'Italia se je danes otvoril sestanek, na katerem so zastopane vse večje italijanske banke. Predsednik sen. Dclla Tor-re je v daljšem govoru orisal gospodarski položaj v Italiji z ozirom na delovanje kreditnih zavodov. Ugotovil je, da se je pričelo gospodarsko življenje z ustalitvijo valute normalizirati. Le žal, da so tupatam pričela vstajati podjetja, ki nimajo na razpolago niti dovolj velikega kapitala; taka podjetja navadno vodijo ljudje, ki nimajo primerne izobrazbe in prakse. Nič čudnega, ako taka podjetja kmalu zopet izginejo na veliko škodo delničarjev. Tu bi moral poseči vmes pravosodni minister. Govornik je dalje omenil, da se je finančna zmožnost bank povečala, kar jasno dokazuje posojilo Poljski v znesku 400 milijonov lir. Obtok papirnatega denarja se je skrčil za 1 milijardo in 300 milijonov. Nakupna zmožnost lire se je tudi v notranjosti države povečala. Tudi trgovski odnošaji z inozemstvom se boljšajo. Razlika med uvozom in izvo-zccn se je zmanjšala od 6 milijard 500 milijonov na 6 milijard 250 milijonov. Za predsednikom bančnega udruženja je govoril finančni minister De Štefani. Pri sestanku so bili med drugimi navzočni tudi on. Mussolini, minister Corbino in ravnatelj zavoda Banca (fItalia, Stringher. Uradni podstkl o Izidu volitev no Francoskem PARIZ, 15. O izidu volitev je bila izdana naslednja uradna statistika: Konservativci Republikanci Levi republikanci Levi demokrati Radikali in socijalistični radikali Socialistični republikanci Socijalisti Komunisti 20 117 52 75 139 35 102 29 anciat za sestavo viaoe m sicer se juin. hitro nadaliuiejo. Vprašanje potnih li- Opozicijske m vladne stranke so odločno stov je bilože urejeno. proti vsaki vladi izven parlamenta. Radi tega nikdo ne računa s kako uradniško vlado, ki bi ji stal na čelu Balugdžič, Po povratku z dvora je imel Balugdžič konference s Pašičem, Markovičem in Davi- Rac&ćevci za Korošca in proti Đavidoviću. ZAGREB, 14. V zagrebških političnih krogih so mnenja, da Davidovič ni prikladna oseba za sestavo koalicijskega ministrstva, v katero dovičem. V političnih krogih trdijo, da je bi naj vstopili tudi radikali, ker bi se trudil, Zbornica šteje Še ne znani podatki: Kolonije Ožje volitve Sporni mandat Skupaj 569 584 10 4 1 15 da so med zadnjimi boji vrgli Spance iz njihovih postojank pri Edi Messuad ter vzeli Spancem 3 topove, 20 strojnih pušk, 600 pušk, 400 mezgov, in ujeli 450 Špancev. _ Milo popušča v rusko-nemSKem spora BERLIN, 15. Načelnik političnega oddelka na tukajšnji policiji, Weiss je bil odpuščen za čas, dokler se ne popolnoma pojasnijo incidenti med preiskavo na ruskem trgovinskem zastopstvu. Stavka v Porurju se nadaljuje D OSSELDORF, 15. Stavka je splošna v okraju Moers. Delavsko prebivalstvo, ki je dobilo plačano zastalo mezdo dveh ali treh dni, je mirno. Komunistična stranka je organizirala več malih sestankov, ki so se izvršili brez incidentov. V ostalem ozemlju Porurja nič novega. misli na sk3'canša konference za dolgove LONDON, 15. Včeraj se je sestal ministrski svet, ki se je bavil izključno z zunanjo poilitiko. Govorilo se je o položaju po francoskih volitvah in je vlada soglasno ,sklenila odložiti do junija vsa preliminarna pogajanja s Francijo za udejstvitev predlogov izvedencev. Na neko interpelacijo glede povabila Amerike za soudeležbo na konferenci za medzavezniške dolgove je MacDonald odgovoril, da je vsak korak te vrste za enkrat izključen in to do tedaj, dekler ne bo rešeno bolj splošno in nujnejše vprašanje izvajanja Dawesovega načrta. «Do takrat — je rekel angleški ministrski predsednik — odklanjam vsako misel np združitev reparacijskega vprašanja z medza-vezniškimi dolgovi.» Francoski poslanik v Atenah predložil svoja poverilna pisma ATENE, 15. Predsednik republike je sprejel davi francoskega poslanika Maf Cillyja, ki mu je predložil svoja poverilna pisma. ______ Angleški uvoz in izvoz LONDON, 15. V mesecu aprilu je bilo uvoženega blaga za 86,165.599 šterlingov, torej za 282.463 manj kakor aprila 1923. Izvoz je iznašal 62,866.925 šterlingov, t, j. za 4.176 šterlingov manj kakor aprila 1. L imel Balugdžič te konference zato, da izve da oslabi radikale v Srbiji. Zato smatrajo dr. želio posameznih predstavnikov parla- Korošca za. mnogo prikladnejšo osebo, ker je nentarnih skupin. Popoln sporazum med Hinfičem In Bensšem .razbe ssebne in stanovske koristi učiteljev, marveč je pogubna tudi za ljudsko šolo samo in nje veliko nalogo. Če se bo ta gonja dosledno in z isto neizprosnostjo nadaljevala, ram ne bo koristilo niti to, če bo — recimo po kaki privatni skrbi- — na raz-prlago dovolj naših učiteljev, usposobljenih v vsakem pogledu. Kajti tudi najuzor-nejši učitelj bo na proskripcijski listi, bo črno začrtan v knjigi nedobrohotnega oblastva. Na mesto, ki bi pripadalo njemu, će bi se — kakor bi se moralo — upoštevala strokovna in nravstvena usposobljenost, pride človek brez vsake kvalifikacije pravega in resničnega učitelja in vzgojevatelja, človek, ki mu je izobrazba mladine in vzgoja ljudstva, deveta briga. Najžalostnejše na-tem pa je, da se taka nekulturna gonja izvaja v visoko kulturni državi, ki se ponaša tudi s tem, da je redna, pravna in svobodoljubna! Če bi se ta gonja nadaljevala bi pomenilo, :U / o::i -mrtni zvon naši šoli kot vzgoje-vateliici in s tem tudi kulturi našega ljudstva. Nadaljevala ^a se bo, če se vse, kar je v našem ljudstvu poltenega, kar je zvestega svojemu rojstvu, kar je vnetega za kulturni razvoj in napredek, ne združi v edinstveno falango za odpor zoper gonjo proti našemu učiteljstvu. Če pa pride do take združitve v>eh naših sil, ni razloga za obupavanje kljub sedanjim obupnim ra/jneram. Naš glas, naši protesti se bodo uvaževali prej ali slej, ker se je že začel odlašati glas vesti civiliziranega sveta, ki govori, da tudi narodne manjšine imajo pravico do samosvojega življenja in dosledno temu do vseh pogojev in ustanov, ki so vir in podlaga takemu življenju! To je glas povojnega človečanstva, pred katerim si tudi naša država ne bo mogla trajno zatiskati ušesa, zapirati svoje srce. Že zato ne, ker ji bo velela tudi zdrava pamet, da se ne sme sama izključiti od smernic, ki jih določa človećanstvo za bodoče življenje ir razmerje med plemeni. Kaša vera, Ja ia gonja ne L o mogla večno trajati, ima silno oporo tudi v etničnem momentu, v zavesti, da ima namreč ta naša i skupnega narodna manjšina svojo naredno lm1 turo,'bo preselj Ma?aryk pojde v Beograd BEOGRAD, 15. (Izv.) Predvčerajšnjim popoldne in danes dopoldne so se vršile na Bledu konference med jugoslovenskim ministrom dr. Nin čiče m in čehoslovaškim zainteresiran izključno ▼ Sloveniji in bi v Srbiji ne protežirali nobene stranke. Tako poroča beogcadsko «Vreme» in nadaljuje: Ako se dr. Korošcu poveri mandat za sestavo koncentracijske vlade in ako se mu ta poskus ne posreči in ako se isti poskus n« posreči tudi Nastasu Petroviču, potem prevladuje prepričanje, da se to ne posreči tudi nobenemu drugemu politiku, potem sta samo dva izhoda iz krizfe, in sicer ali Pašičeva volilna vlada ali poslovna vlada opozicijonalnega bloka. Otvoritev konference za Izseljevanje Mussolini za mednarodno zaščito delavcev RIM, 15. Davi se je na Kapitolu otvorila na svečan način mednarodna konferenca za izseljevanje in priseljevanje. Kapitolske palače so bile za to priliko vse v zastavah. Ob 10. uri so začele prihajati delegacije 59 držav, ki so se prijavile za udeležbo na konferenci. Točno ob 10.30 je prispel kralj; ob vhodu v palačo onimi, katerim primanjkuje radi njihovih podzemskih zakladov in njihovega industrijskega razvoja delovnih moči, se ne sme smatrati kot blago. Izseljevanje mora priti do vrednejših izhodišč; življenje mora biti znosljivejše v državah priseljevanja, priseljenci morajo priti po možnosti do. enakih pravic, kakor jih uživajo domačini, ki delijo ž njimi vse težave na delu. «Tu se odpira polje najplemenitejšim mednarodnim dogovorom in baš ta konfe- so ga sprejeli skoro vsi ministri in državni renca ima rešiti nalogo, da postavi temelj-podtajniki, komisar Rima sen. Cremone:?! | na načela, katerih sebi »orale vlade drža- ter glavni komisar za izseljevanje Demi- —' -1*1---------— chelis. Ministrski predsednik je predstavil kralju inozemske delegate, nakar je začel sen. Cremonesi svoj pozdravni govor. Za njim je povzel za besedo Mussolini, ti pri sklepanju takih dogovorov. Pri reševanju raznih vprašanj ae bo moralo upoštevati zahteve in upravičene interese držav priseljevanja v političnem, socijal-nem in gospodarskem oziru; na drugi ki je predvsem z zadoščenjem ugotovil, da strani pridejo tu v poštev vprašanja zašči-je inicijativa italijanske vlade za sklicanje' te življenja, zdravja in upravičenih intere-te konference dobila tako širok odziv pri vladah raznih evropskih držav. «Medtem ko si — je nadaljeval Mussolini — mednarodne organizacije prizadevajo, da bi pristojna mesta s primerno zakonodajo ublažila položaj delavcev, je italijanska vlada smatrala za umestno povabiti vse prizadete države na to konferenco, kjer se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo izseljevanja in priseljevanja. Pač je splošna prepričanje, da mora vsaka država pazno skrbeti za usodo svojih državljanov, ki si iščejo dela onstran državnih mej; zato je pa potrebno sodelovanje med državami. Države, ki pridejo v poštev za izšel je vem je, se ne bi smele vmešavati v zadeve tujih držav, kakor bi države priseljevanja ne smele širiti svojega posredovanj onslrrn. državnih mej in to niti s soy tujih delavcev potom zakonov, slone-čih na načelu pravičnosti. Ta vprašanja so posebne važnosti pri določitvi pravnega položaja priseljenca na način, da bo ta zamogel z ljubeznijo posvetiti vse svoje sile državi, v kateri živi, ter pri tem ohraniti v duši spomin na svojo domovino. Izmenjava delovnih sil med posameznimi državami odgovarja danes bolj kot kedaj prej potrebi gospodarskega značaja, kakor vzpostavitvi produkcije. Ta izmenjava delovnih energij je eden izmed faktorjev, ki v resnici delujejo za duševno zbližanje med narodi in za vzpostavitev ravnotežja v produkciji; povspešuje izmenjavo ekonomskih dobrin med državami in razvoj človečanske civilizacije. Čas je, da se pridružijo gospodarskim dogovcrom, ki urejujejo gospodarske od- posrednimi ul-repi. pride v imenu čl o v Treba je tedaj, ičanskih zakonov da'nočnje med državami, pogodbe za medna- do sodelovanja obeh strani, da se rodno zaščito delavcev.* Na koncu svojega govora je Mussolini ___^ ______r_____jevanje posameznikov iz države;še želel delegatom obilo uspeha pri njiho- da je sestaven del velike etnične skupnosti! v države izvrševalo v splošno korist. Iz-j vem delu. Nato je bila soja prekinjena. |c 3c3ta . cu uci » ciUic cniAV-.t anufmijk/n | » ' ' t — -—------- — j--— r------' ___' ■ J »n da more tako zajemati i/, bogatega kul-fseijevanje, ki ima vzpostaviti ravnovesje" Konferenca se bo zopet sestala danes turnerfa zaklada te skupnosti, da more to- i med demotfrafično bogatimi državami in ob 16. Skupno . . PARIZ, 15. Kontrolna komisija je dognala, da je bila pri štetju glasov zagrešena pomota, na račun komunistov. Na podlagi štetja kontrolne komisije dobijo komunisti enega poslanca več. hm listi In francoske volitve PRAGA, 15. Ves češki tisk izraža svoje iznenađenje radi izida volitev na Franco- bančnega prokurista «Bodenkredi skem Skoro vsi češki in nemški listi na dorja Kohna, ki se je v bančnem i Čehoslovaškem se strinjaio v tem, da ni Vzrok samomora j«» obubožan)« niti c*>oziciia na Francoskem računala s zaradi nesrečnih borznih špekulacij Skh?^om Na splošno se je izid vo- tankom. S svetilnim phnom se ,e litev prejel z zadovoljstvom v vsej Če-hoslovaški, značilno pa je pri tem, da se izražajo z istim zadoščenjem tudi glasila desničarjev. Predvsem postavljajo tukaj- ^ _____________ , šnji listi kombinacijo o uplivih francoskih in ve£ tujih valut. Zvečer so se po mestu raz-volitev na zunanjo politiko Francije, pa nesle govorice, da je velika banka < Dodenkre-velika večina ne računa na kake večje ; ditanstalt* zaprla svoje tresore in blagajne ter ' " ' ustavila nadalina plačila. Vodstvo banke danes to vest odločno dementira na ta način, da Finančna kriza v Avstriji. DUNAJ, 14. Vse javne korporacije in politične organizacije zahtevajo, da se strogo kaz-ui mojpuj uii;jsoouej| s isa oloina da se objavijo imena vseh bank in špekulantov. Veliko senzacijo je vzbudil samomor ditanstalt» Izi-birou ustrelil. Vzrok samomora je obubožanje prokuristovo s franc, jc v svojem uradu zastrupil prokurist Alfred Gruber. Vzrok: velikanske borzne izgube. Izgubil je 800 milijonov kron. Blagajnik bančne tvrdke Back, Sieuermann & Comp. Ferdinand Pilzer je pobegnil. Poneveril je eno milijardo kron spremembe v tej politiki, marveč misli, da bodo izidi volitev povzročili le spremembe v notranji moči posameznih političnih strank, Kerriot ni sovražnik Italije LYON, 15. Nekateri inozemski listi so pisali o Herriotu ter povdarili, da je njegova stranka sovražna Italiji. Vsled tega je Herriot pooblastil agencijo «Havas», da zanika to trditev, ter izjavil, da ga veže z Italijo čustvo največjega prijateljstva. Novi poslanik Argentini je v Parizu PARIZ, 15. Novi poslanik republike Ar-gentinije De Toledo je predložil predsedniku Millerandu -overilna pisma. Z bojišča v Maroku PARIZ, 15. «Daily Mail» poroča v svoji drugi izdaji iz Tangerja: Rifanei izjavljajo, prizna, da se banka nahaja v kritičnem položaju, vendar je v pogajanjih z močnim bančnim sindikatom, ki prevzame večino delnic in 3anacijo zavoda*. Banka poleg tega izkazuje znatna aktiva in večje terjatve. Ustanovitelj republike na Kitajskem rmrl HONG-KONG, 15. Senator Sun Yat, ustanovitelj republike na Kitajskem, je umrl. __ Potres na Turškem — 50 £rtav CARIGRAD, 14. Okoli 16. ure so potresni aparati zaznamovali več potresnih sunkov v pokrajinah . Trizerio in Sarika-mich. Tri vasi so bile popolnoma porušene, štiri pa težko poškodovane. Bilo je okoli 50 človeških žrtev. Potresni sunki se ponavljajo,___ DNEVNE VESTI Pritožbe oKollčanou proti pobiranju užltnlns V nedeljo dne 11. t. m. in v sredo 14. t. m. so se zbrali naši kmetje z Opčin, Ban, Trebč, Padrič, Lonjerja in Sv. Manje Magdalene Sp., da se, vznemirjeni radi poziva, ki so ga dobili, da morajo potožiti kav__r____* A cUnncti i iMnrvrai» 7-jrA cn cL-1 £»n i 1 i rhnrftvnlrt kako trpi živinoreja vsled raznih sitnosti, j vinorejo^ Zato so sklenili zborovalci, da • . • 1 I I _ ?_ * * * ' ---I 1 — 1 - — ! _ J - 1. Maann«!«« Aii«\Ar>l 1 flC ItfA ol 1 C tacijo gospod oddelni načelnik dr. Watzek,1 kateremu je deputacija predočila krivi čnost in pogubnost one zahteve in predlagala, naj se glede živine tostran užitnin-ske črte uvedejo revizijske pole, ki so bile prej v rabi in v katerih se je vodila evidenca o vsej živini, ki je bila v posesti posameznih kmetovalcev. Davek pa naj se pobira samo pri porabi živine. G. Watzek se je takoj pogovoril z voditeljem urada za pobiranje užitnine in nato deputaciji zagotovil, da se bo predlog glede revizijskih pol blagohotno uvaževal in obljubil, da se bo glede iztirjevanja zahtevanega pologa postopalo zelo obzirno. Za sedaj naj kmetovalci le prijavijo svojo živino. Namesto pologa se lahko predloži garancijska izjava za dotični davek, ki naj jo podpišeta lastnik živine in še en drug posestnik kot porok. Lastn'ki živine si lahko drug drugemu podpišejo taka jamstva. Užitninski urad fco pri tem zelo liberalno postopal. Deputacija se je tudi pritožila, da morajo kmetje vsako prijavo in plačilo opraviti v oddaljeni mestni klavnici. Dr. Wa-tzek je odgovoril, da namerava občina otvoriti nov urad na bolj primernem mestu. Tudi glede drugih pritožb je dal deputaciji ugodna zagotovila. t' i c-t DrvitvtR« vmM Žensk* dobrodelno udruženje. Novo izvoljeni odbor bo imel v soboto 17. t. m* ob 5 h pop. sestanek v uL Torre bianca 39-1. Ker se bo na tem sestanku konstituiral odbor, so napro-iene vse odbornice, da se sestanka gotovo udeleže. — Predsednica. Pevsko društvo «Ilirija* bo imelo nocoj ob 20. uri svojo redno pevsko vajo. Opozarja se, da bo iz umljivih razlogov treba zaključiti vpisovanje novih pevcev. Zato se pozivajo ljubitelji petja, da se požurijo. — Odbor. M. D. P. — Sv. Jakob. Danes, v petek od-borova seja ob 20.30 uri. — Predsednik, S. D. A., sklicuje za danes ob 20.30 v prostorih DKD pri Sv. Jakobu sestanek vseh članov. Obenem naj se zglasijo vsi oni, ki se udeležijo nedeljskega izleta na Trstelj. — Odbor. Is tržaškega iiv£i@s%ia slik v tekstu m na prilogah« spričo katerih se cena knjige (60 Din) mora označiti kot zelo nizka. Naši živinorejci naj prijavijo svojo živino. torej za sedaj le Glede pologa naj se počaka, dokler bo stvar končno rešena. Priporočamo pa živinorejcem, naj skušajo to stvar urediti z omenjenimi garancijskimi izjavami na način, da gresta po dva lastnika živine skupaj na urad in si eden drugemu po«lpišeta izjavo. KaKo le učil Tommaseo v svojiti „IsRricnlT! Narod moj, ne sraciuj se svoje krvii Pazi samo, da ti ostane čista, da kuga mestnih razvad ne vlije vanjo slabost, nevoljo in sramoto! Redovnikom: Niste toliko poučeni, da bi odgovarjali strašni vaši dolžnosti. Ali dovolj je, da ljubite. In ljubezen vas bo boljše učila, nej|o knjige. Ljubezen vas navdahne s tistim sladkim jezikom, ki prihaja poprej k srcu, nego k ušesom. Bodi vam priporočen naš materin jezik, hiter in poln, močan in tih, mlad še, ali silne mladosti in veČine. Vsi smo bratje Jezusa Krista. Ne pojde halja v nebesa, ampak duša. Kedaj se neha. o Bog, tisto slepo in napačno posnemanje tujih običajev? Hrvatje hodimo, bratje, najprej. To naj nam bo kot naše telo, a druge stvari naj nam prihajajo od zunaj kot hrana, zvarjena in skuhana. Mnogo se moramo truditi, da dobimo tisto, kar prihaja hitro, tudi hitro mine. Ni silni in vetreni dež ne pomaga malemu semenu, ampak če deži {jolagoma in tiho. Potem prodira bolje in oživ-ja cvetje in travico. Začnimo delati, drugi bodo boljše nadaljevali. ali naša bo največja slava. Ena svečica more vžgati tisoč sveč. Ena sama more razsvetliti pot za mnogo duš, more razveseliti mnogo duš, more razveseliti mnogo oči, ki pla-kajo v temnosti tužni. ■ Jezik je duh človeka, duh naroda! Kjer je jezik pomešan, tam so pomešane tudi duše. Kjer sta dva jezika gospoda, ne more biti eno-dušja. Katera kri zmaga: ali latinska, ali slo-vanska? Da'macija mora! Majhna si med svojimi slovanskimi sestrami. Ali neki glas mi vedno govori, da ne boš ne manjša, ne grša, marveč, da se bodo tvoje pesmi Čule na daleč in pomiri v grobu tvoje sinove, ki so umrli, verujoč va-te in plakajoč ne radi svoje nesreče, marveč bratske. Šibeničanu in prijatelju svojemu Špiro Popo-viču ki ga je večkrat nagovarjal, naj piše hrvatski in naj dela za Slovanstvo čim več more, je posvetil Tommaseo naslednje besede: Da po polovici svojega življenja začenjam s pro- ^_________, _ - U če van jem svoje materine besede, se moram ; jc pri§el paznik, ki je nadzoroval celico. bi, Spiro! Radujem se, da sem tebi i ijcc mesta je bil poklican zdravnik Likvidacija „Kmtiltkm Včerajšnjega posvetovanja v stvari Kmetijske zadruge se je udeležilo kakih 30 oseb, županov, podružniških predsednikov in posameznih članov Kmetijske zadruge s Krasa, poleg njih zastopniki likvidacijskega odbora, nadzorništva in naše osrednje zadružne organizacije in končno tudi poslanec dr. Wilfan. Po obširni razpravi se je prišlo zaenkrat do teh sklepov. Predvsem se z vsem povdarkom priporoča, da naj se vprašanje obravnava kot čisto ekonomsko vprašanje in ne meša s poli' tiko. Radi tega naj se opustijo vse daljnje časopisne polemike. Kolikor stvar še ni pojasnjena, se mora zadružnikom izčrpno pojasniti, tako da se sami prepričajo, da je edini pri-C1 merni izhod iz sedanjega položaja ta, da pro- diraš 2n samomor mlade ženske - bkc-csia stovoljno zložijo prispevke za pokritje primanj-ped vlad na želez, tiru nad Barkovljaml J kljaja. Seveda pa imajo tudi pravico do vseh Včeraj zjutraj ob zori je finančni podčastnik j garancij, da se stvar izpelje kolikor mogoče Nikolaj Corazza, ki je nadzoroval straže, raz- j hitro in uspešno ter s kolikor mogoče bolj postavljene ob železniški progi med Barko v- j majhnimi stroški. Dobro bo, da se v tem spo-Ijami in Miramarom, zapazil na tiru v bližini | znanju vsi združijo in da s složnim, sporazum-čuvajnice št. 876 pri km 573.1 žensko truplo, nim postopanjem v posameznih krajih pomi-Ko je stopil bliže, se je mož zgrozil spričo pre- rijo ljudstvo. Odbori podružnic in župani naj iresijivega prizora ki se mu je nudil: truplo je bi šli likvidacijskemu odboru na roko, da se bilo strašno razmesarjeno; nogi sta bili odtr- pritegnejo po možnosti vsi zadružniki in da gani od života tik pod trebuhom; tla so bila j se prepreči, da bi škoda padla le na omejeno vsenaokoli oskropljena s krvjo. Neznanka je ! šievilo, nikar samo na pos.unezne poroke, imela še druge hude poškodbe na raznih delih i Vprašanje krivde naj se le razčisti, a to z vso " ■ - 1 — —1 potrebno previdnostjo in natančnostjo, ne da bi se prenaglili z obsodbami. Nikakor pa ne sme to zavirati glavne akcije za kritje primanjkljaja s prispevki zadružnikov, ki edina dove-» de do praktičnega rezultata. Sklicatelji sestanka, naj se kmalu spert snidejo ter poskrbijo, da bi se kje na Krasu priredil širši sestanek, da bi se zadružniki lahko natančneje poučili. Na včerajšnjem sestanku se je pokazalo, da v našem ljudstvu še zmirom prevladuje trezna prevdarnost, tako da je upanja, da prestane tudi ta udarec, ne da bi se dalo preveč zbegati in da bo črpalo iz grenke izkušnje koristen nauk za svoje daljnje gospodarsko snovanje. telesa in ni kazala nikakega znaka življenja Corazza je hitel obvestit o dogodku orožnike. Ti so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki pa je mogel samo ugotoviti, da je neznanka mrtva; smrt je nastopila približno pred eno uro. Navzočni so spravili truplo s tira ter ga položili v travo. Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija.ki je dognala, da gre za samomor; ni pa mogla dognati istovetnosti samomorilke, ki je stara približno 20 let in je priprosto, a dostojno oblečena. Nedaleč od tira so našli ročno torbico in belo volneno jopico, ki jo je nesrečna ženska odložila predno je skočila pod vlak. V torbici so našli bel žepni robec in fotografijo samomorilke, toda nobenega dokumenta. Tudi o vzrokih njenega obupnega koraka ni seveda nič znano. Pozneje je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Sinoči je bila mlada samomorilka spoznana za 18-letno prodajalko Lucijo Požar, stanujoč na Vrdeli-Scoglietto št. 284. Spoznala jo je njena mati Marija, ki je prišla okoli 22. ure v mestno bolnišnico, z zlo slutnjo, da je neznana samomorilka, o kateri je čitala v časopisih, njena hči. ki je manjkaia z doina od predvčerajšnjim zjutraj. Zalibog je bila njena slutnja popolnoma utemeljena. Uboga žena je povedala, da je šla hčerka z doma, rekoč, da gre obiskat neko prijateljico, ki stanuje v Bar-kovijah; od tedaj je ni bilo več doraov. Uboga mati ni znala povedati, kaj je prignalo Lucijo do obupnega koraka. Smrt starke, ki se je zastrupila na pokopališču. Včeraj popoldne je izdihnila po strašnih mukah v mestni bolnišnici starka Marija Mar-gon, o kateri smo poročali, da se je predvčerajšnjim zastrupila z lizolom na pokopališču pri Sv. Alli. Poskusen samomor Ccllariževega V zaporu v ulici Coroneo je zaprt že delj časa 23-letm Edvard Smolars, ki se je svoječasno udeležil umora gostilničarke Demonte, skupno z znanim rokovnjačem Collarigem. Čeprav se je zanj jetniško življenje šele pričelo, vendar ga je mladenič že sit. Menda je prepričan, Borzna poročila. ogrske krone...... . # . . 0.0250 0*03 avstrijske krone . . . . . * . .0.0916 0.0325 66 50 .-27.70 27.90 11.50 marke dolarji . ........ . 2-2.45 22.60 francoski franki..... .130.— 132.— švicarski irank! .... . . 39tj.— 399.— angleški funti papirnati * i . 98.25 99.60 Te&nL- Adriatica «. * . . . . • . 255 Cosulich • • • • • • • • • • 70O Dalmatia •••••••• • C ■ • . • • • • # 306 Geroltmich . • * * . . . . 1580 Libera Trfe&tina • • . • m • • • . • • • . 542 Lloyd •••••(•,. • • « • • a • • # 2^80 Lussino •••••••• • ■ ..... . 942 Martinoiich • • • • . . • . . . iyo Oceania •*••««•• . . • • i , > • t . 151 Tripcovich « ...... • • • • • • • • • . £lra" PISALNI stroj «Remington 10 s slovenskimi črkami, zadnji model, čitljiva pisava, prodam. Kuret. Settefontane t. 607 ŽVEPLO se proda po ugodni ceni. Via Ceci-lia 7. 608 UCENEC, krepak, inteligenten, iz poštene družine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Zelen Ivan, Senožeče. 611 KNJIGOVODKINJA in korespondentinja z večletno prakso, zmožna italijanskega, slo- i venskega, nemškega jezika in strojepisja, j išče službe. Ponudbe pod «Praktična» na upravništvo. 612 Mm Meli Mm družba z om. j. Trst - m Artisti 9 - Trst IzuKole preizkušnje usaRe urste. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. 2 STARO ŽELEZO, plačujem po 30, kovine, cunje, stare vrvi po najvišjih cenah. Sskla* d išče, via Solitario 14. 568 PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno via Gia-cinto Gallina 2 (nasproti hotela Monceni-sio). Velika izbera ur. Popravila. Cene nizke. 12/2 Vipavsko, istrski refoSk »n kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoll 8, na drobno in za družine Via Gl&ilianl 32« Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠTRANCJMI. da ne bo tako kmalu zopet dihal prosti zrak, . ,, „ . zato se je hotel rešiti iz temne celice na drug ian?e krivde ne sme ovirati ne odiaeaU, k« ----— mora Zadruga nasproti svojim upnikom storiti svojo dolžnost iz svodih sredstev, med katere spadajo tudi garancijski prispevki zadružnikov. — način: s smrtjo. Včeraj popoldne se je v svoji celici porezal s črepinjami razbite steklenice po levem zapestju. Njegovemu obupnemu činu zahvaliti tebi, , r _ ____________r dolžan, ker imaš ljudsko srce. V resnici vem, i jiinc postaje. Ta je podal Smolarsu. ki pa ni da v vsaki besedi, hrvatski, ki jo bom čital ^jj hudo ranjen, potrebno pomoč. ali pisal; srečam, Špiro, tvoje ime! Ranjenec je bil sprejet v bolniško sobo kaz- Jn o tem Tommaseu, ki je govoril tako in do xzilnice-srca, kričijo te dni, ob pedesetlenici njegove Foiar v trgovini z manufakturnim bla^c«, ___i? • U IloUinn nn micfvn i _ - . ' __» . . •___? J _ t;___1 V Trstu, dne 15. maja 1W4. je danes, v dobi «0 let, po dolgi in mučoi boleani, pr«vid»o» s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminula. Globoko uialoučeai siaova Anton in Vladimir, bratje Ivsn in Pater, »eatra Narljaaa ter ostali sorodniki nasanjajo to tužno vest vsem sorodaikom, prtfatsljem m znancem. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrSil v petek, dne 1«. t. m., ob 1ave, potrudite se v nedeljo v rabek. Kazlje. Poleg par ur pristnega domačega ve-----Sel;a bo nudila naša prireditev lep dobitek tistemu, ki je roien pod «sreČno zvezdo®. Toda >J» zabave in razvedrila bo dovolj za vse, za srečne in nesrečne, za mlade in stare. Cisti dobiček prireditve je namenjen za spo-polnitev domaČe društvene knjižnice. Prepla-čila se z ozirom na splošnokoristni namen prireditve hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor. EksHurslfn UaMlenskiH vlsokoiolcev - teMksv in kemlkev - v Od merodajne strani smo naprošeni, da objavimo sledeče; Z ozirom na očitanje v nekem ljubljanskem dnevniku proti tržaškim javnim faktorjem, da so žaljivo ignorirali ljubijarske goste, je treba poviiariti, er ne morejo pre-| Slovencih. Kulturnozgodovinski poiskus. — To hvaliti ljubeznjivega sprejema v posameznih delo. ki ga je Nova založba v Ljubljani ravno-industrijsk. napravah, katere so si ogledali. Se- kar izdala, ie slovenska javnost Že dolgo po- vfcda niso z notico y nobeni zvezi in jo tudi izrecno odklanjajo. * Tekom včeraišenjega drteva so obiskali jugoslovanski akademiki oljarno pr; Sv. Ivanu, kjer jim je šlo uradništvo pri razkazovanju v vsakem oziru na roko. Gostje nameravajo oditi iz Trsta danes ob 11- dopoldne. Natečaj za pralitlkacts'sa mesta. Z ministrskim odlokom od 20. apriia je bil razpisan natečaj za 130 p r ak t i k antskih mest IT. katetforije v področju notranje uprave. Natančejše infor-msci'e dafe tukajšnja kr. prefektura {soba št. 40) od 10. do 12. ure. irebovala. V njem opisuje konservator dr. Štele razvoj umetnosti (stavbarstva, kiparstva in slikarstva) na Slovenskem od najstarejših časov današnjega dne. PisateM je dobro razumel potrebe modernega čitatelja, ko se je odločil, □ □□□□□□□□□□□□□□a □□□□□ □ □□□ □□□□□□□□□□□ □ p n d □ o o a a o Pr BAN Ustmovlfma leta 1905. Delnica gfaun!ca Lit. 15.000.000*- popolnoma wplaia«na-sedfti; Trst, Vfa S. KK0I6 9 (Ustna palača). Podružnici x ABBAZIA, ZAKa. Olajluji vsako trio^ik© operacijo s Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dalo subvenciji na bSaso, ef@kt@ In vrednosti otvarfa akrediUv« za nakup blaga. — Inka« afektov in računov. Informacija. — Kupujo In prodaja Ja la dtuga valut«. Jamaftvena planu In druga oparacija po naiugodnej£i* pogojih, pa,v Urah aa hranilna IcnJKlca Ka jih obrastuja po 4°/B letno netto, a vloge na tekofi nJj« pa 4V/. I vezana vloga proti odpovedi obrestuje najbolje pa dogovoru. Sprajema vloge v Dinarjih tar Jih obrestuje najbolja po dogovoru. Izvriuje nakazila v lirah In dinarjih za Jugoslavijo □ . □ ■ n iu ' ui , a i 1 1 loj . u' tpj M 'oi I p • □ o a d □ a a o gpppppppppppp poppd popp □ d □ □ d □□□□□a p □ □ □ □ □ o PODLISTEK Collins: BREZ IMENA (27) Roman. no zato se je zagledala vanj. Ona ni ena onih vzornih žena, ki gledajo gori k možu in ki se hočejo dati voditi od n^ega, ki hočejo imeti v njem ideal — ona hoče takega, ki ji bo pokoren — morda si sama ni še na jasnem o tem, AH draga gospa,> je vzkliknila zelo začu- pa je tako. Edino upanje je še, da je še mnogo deno gospodična Garth, «ali nrialite, da se sa- drugih takih moških, ki so boljši od Franka. diji se je zahvaliti, če sta se Frank in Magda- . prijateljica, da se prej izvale, potem jih bomo lena našla na poti, katero je že toliko deklet J šele šteli.» ubralo. On je ni niti najmanje vreden, v bi- ; Ta odgovor jc presekal gospodični Garih stvenih potezah je pravo nasprotje nje in rav- nadaljnje besede, dasiravno ji je bilo težko mo enaka značaje vzljabita? V večini slučajev je baš nasprotno. Motici »e poroče z takimi ženskami in ženske z takimi moikkai, da se da rc poda zgolj statistike umetnostnega dela sorodniki čudijo, kako je pritto do zveze. Ko- na Slovenske«, marveč da opiše duha našega 1,1 * *---~ " '-------1 " umetnostnega ustvarjenja v tesni zvezi z ostalimi kulturnim: dogodki doma in v tujini, ki so soodločevali v našem duševnem življenju. A čeprav je bil glavni namen knjige, da zariše jasno črto umetnostnega razvoja med Slovenje pisatelj vendar tudi navel najvažnejše umetnostne sDomenike in najboli odločilne umetniške osebnosti, tako da delo dejanski predstavlja prvo slovensko umetnostno zgodo- K sreči gre proč, predno bi imeli resen vzrok vznemirjati se.» «Ubogi Frfcn-k*, je rekla gospa ^anstone sočutno. »Poznamo ga od tedaj, ko je v krilcu likokrat smo že v življenja slišali tale stavek: [ okoli letal in je Magdalena nosila še kratka «Kaj pa je prijelo tega in tega gospoda, da je vzei tisto babnicof> ali: »Kako se je mogla ta in ta gospica zavreči z onim dedcem?» Ali niste še nikoli slišali, da se dekleta obesijo na propale moške, ki jih niso vredni?» «Imate prav, ne to nisem poaualila. Vendar pa je malo verjetno, ali ne?» •Malo verjetno, ko se pa take vsak dan dogaja!« je od(ovolila gospodična Garth nekoli- vino. Besedo knjige noiasnmte velika množina ko razdraženo «Veruite mi tet ko«n»- krilca. Za sedaj ga ne smemo še zavreči, morda bo drugič bolje uspel.* Gospodična Garth jo je začudeno pogledala. «In recimo, da bolje uspe — kaj potem?» je ▼praiala. Gospa Vanstone je odtrgala odiito nitko na svojea ročnem delu, se glasno nasmejala in rekla: «Na deželi imamo star pregovor, ki pravi, da ne smemo iteti piičet, dokler se izvalila. Tudi midve oočakaivc. dratfa umolknili, ker se je vsa njena notranjost temu upirala. Prijela je za delo in si mislila svoje. Obnašanje gospe Vanstone je bilo brez dvoma Čudno. Na eni strani, dekle velikih osebnih prednosti, s precejšnjim premoženjem, na taki družabni stopnji, da bi si jo zaželel sleherni gentleman iz soseščine — na drugi strani pa reven mlad postopač, ki je svoj prvi poklic zavrgel in kateremu bo drugi poklic morda Šele po dolgih letih omogočil, da bi se poročil s takšno damo. In kakor vse kaže, bi dekletova mati ne bila posebno nasprotna njuni morebitni poznejši zvezi. To je bilo skoraj tako nerazumljivo, kakor zdaj 2e pozabljena skrivnost londonskega potovanja. Zvečer je prišel Frank in z bridko udanostjo naznanil, da oče neizprosno zahteva, da mora jutri zapustiti Combe-Raven. Njegovo krotko svetoŽalje je dalo njegovi Ženski lepoti poseben Čar; njegove krotke rujave oči so visele i malomarno gracijo p9ekq naslanjača: bil \m nodnhpn AiwxUt> v r»Jrniii,ali»'V««»