Leto LXV1 Poštnina plačana v gotovini V tju5ffanT, V srefa, Sne g/novembra W Sfev. 25U Cena f.50 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva ln nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun s Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Danes in pred tremi leti Ni treiba citati in poslušati govorov vodilnih državnikov v naši državi, da bi človek zvedel, kako se je naš gospodarski položaj izboljšal v zadnjih treh letih. To čuti danes ogromno število našega prebivalstva: od delavca • • ■■ '"t f,Tradicionalno dobri odnosi med Italijo in Anglijo London, 8. novembra. AA. Reuter: Kralj Jurij je v svojem prestolnem govoru, s katerim je odprl novo zasedanje angleškega parlamenta, dejal med drugim: Moji odnosi s tujimi državami so tudi še naprej prijateljski. Moja vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da pospešuje razvoj dogodkov v duhu dobrega sporazumevanja, zlasti v duhu skupne angleško-nemške izjave v Monakovem 3«. septembra. Sporazum, ki je bil aprila sklenjen med mojo vlado in italijansko vlado, bo zdaj v kratkem stopil v veljavo. Pričakujem, da bo to delo utrdilo tradicionalne dobre odnose, ki so tako srečno in dolgo obstojali med tema dvema državama v korist evropskega miru. Povabil sem romunskega kralja, naj me obišče v teku meseca novembra, ter pričakujem z zadovoljstvom njegovega obiska v moji prestolnici. Prav tako sem povabil predsednika francoske republike, da me obišče prihodnjo pomlad. Prepričan sem, da bosta ta dva obiska izzvala veliko zadovoljnost pri vseh treh narodih. Kraljica in jaz se že vnaprej veseliva obiska, ki ga bova napravila prihodnje leto v Kanadi. Srečen sem, ker sem sprejel povabilo, nn-menjeno kraljici in meni, od strani predsed- nika Združenih držav, da obiščeva to državo prej, preden končam svoj obisk v Kanadi. Toplo pozdravljam ta izrnz lepih čustev, ki obstoje med našima državama. Mojim ministrom je zelo žal, ker se nadaljujejo sovražnosti v Španiji. Čeprav odobravamo politiko nevmešavanja, pa vendar želimo, da hi se vojnn čimprej končnla. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da se čimprej upostavi mir v tej državi. Moja vlada je v vsakem času, kadar bi obe stranki to želeli, pripravljena nuditi svojo pomoč in pomagali vrniti mir tem krajem. Toda medtem bodo moji ministri storili vse, kar je v njihovi moči, tla zavarujejo angleške interese v teh pokrajinah. Moji ministri bodo v kratkem predložili poročilo palestinske komisije in dali izjave o bodoči politiki glede tega vprašanja. Moji ministri so že sklenili, da se češko-slovaši vladi izroči posojilo v znesku 10 milijonov funtov šterlingov za njene nujne potrebe, da bi se tako nudila tej vladi podpora finančne vrste, da bo mogla z njo urediti mnogo zadev. Prav tako napreduje zdaj zadovoljivo vprašanje preskrbovati ja mojih obrambnih sil z vsemi potrebnimi sredstvi, ker so pretekli dnevi pokazali, da obstoje nekatere pomanjkljivosti v naši pripravi za vojaško in in civilno obrambo države, ki jo je treba po- i< praviti. Moji ministri so razpravljali o tem vprašanju na podlagi izkustev iz prejšnjih dni ter bodo še vnaprej izdajali potrebne ukrepe, da se pospeši oboroževanje in preskrba z vsem potrebnim materialom. Vprašanje državljanske obrambe države vsebuje prav tako tudi uspešno izkoriščanje vseh virov zn oja-čenje narodne prostovoljske službe, kateri bo v prihodnje posvetil vso svojo pozornost moj minister lord čuvar zasebnega pečata. Prav tako bo vlada še naprej skrbela za mir v K v rop i ter bo še vnaprej v duhu zaupljivosti in z vsemi silami podpirala oja-čenje naše trgovine in industrije. Moji ministri bodo storili vse, da zagotovo zadovoljive pogoje za razvoj naše prekoniorske trgovine. Kralj Jurij je nato prešel na vprašanje notranje politike, zlasti na vprašanje javnega zdravja, ter zlasti na borbo za pobijanje raka, nato pa se je bavil z ukrepi na polju kazenskega prava, poljedelstva, industrije itd. Kralj Jurij je končni svoj prestolni govor s prošnjo Vsemogočnemu, naj blagoslovi delo parlamentu za dobro in srečo vsega naroda in svetovnega miru. Na ulicah, koder se je peljal angleški kraljevski par v parlament, so se zbrale velikanske množice ljudi. Princesi Elizabeta in Marjeta jia sta opazovali svečani sprevod z oken Btickinghainske palače. Knez-namestnik se je vrnil Belgrad, 8. novembra. A A. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle se je danes dopoldne ob devetih vrnil iz Romunije v Belgrad. Kralj Karel v London Bukarešta, 8. novembra. A A. Havas: Romunski kralj Karel bo obiskal London v času od 15. do 18. t m. Kralj bo odpotoval iz Bukarešte 12. t. m. in se peljal v London skozi Pariz. Po končanem uradnem obisku bo kralj Karel ostal še nekaj časa ineognito v Londonu, nakar ho za nekaj dni obiskal tudi Pariz. Za zdaj še ni gotovo, če ho kralja Karla spremljal zunanji minister Petresco Comnen. Ataturk spet hudo botan Carigrad, 8. nov. TG. Zdravstveno stanje predsednika A t a t u r k a se je zopet nepričakovano hitro poslabšalo. Davi je dobil ponoven napad svojo bolezni. Iz Ankare se je pripeljal predsednik vlade Dželol Bajar, ki se nahaja pri bolnem predsedniku v Dolma Bagče. Ves zdravniški zbor je pri bolniku. Zdravstveno poročilo še ni bilo izdano. Pač pa so bili izdani varnostni ukrepi po Carigradu in okolici, ki pričajo, da zdravniki smatrajo ponovni pojav bolezni za nevaren. Vladna kriza v Belgiji Bruselj, 8. nov. c. Napovedana kriza vlade ni izbruhnila. Na snočnji zadnji seji socialističnega kongresa je Spaak prejel popolno zaupnico in je kongres odobril njegovo politiko. Zato so katoliški in liberalni ministri odnehali z zahtevo, da naj se takoj odpošlje belgijski zastopnik k španski nacionalistični vladi. Na današnji seji vlade so vsi ministri pustil proste roke Spaaku, da naj postopa tako, kakor se mu to zdi potrebno. Kamerun in Togo - Nemčiji Francoski general napada načrte zunanjega ministra turo na drugačni višini, kot smo bili vajeni prej, ko so mislili s prihranki nekaj desetin milijonov dinarjev delati velika javna dela, ki naj bi omilila brezposelnost, kar se pa — jasno — ni moglo zgoditi. Na polju trgovinske politike beležimo stalno znatno aktivnost, ki je potrebna zaradi vedno se menjajočih razmer na svetovnih tržiščih in tržiščih onih držav, ki prihajajo za nas v poštev. V trgovinski politiki smo šli na nova pota, ki so našim proizvodom odprla tudi nove trge in nam zasigurala stare, kar je bilo posebno težavno, ker smo bili v trgovinskopolitieni krizi z enim naših najvažnejših odjemalcev (sankcije!). Uvideli smo, da gre zunanja politika z roko v roki z gospodarsko politiko in smo temu primerno preusmerili našo trgovinsko politiko, zlasti ker smo videli, da od nekaterih držav, ki so nam bile na papirju zavezniške in prijateljske, nismo našli onega razumevanja, kot smo ga doživeli drugod. Bilanca dosedanjega dela je pozitivna, čaka nas pa šc nadaljnje delo, ki bo mogoče le tedaj, če bomo tudi vse politične sile strnili za dosego onih gospodarskih ciljev, od katerih je odvisno bodoče blagostanje našega naroda. Pariz, 8. novembra, TG. Znani francoski pisatelj o kolonialnih vprašanjih general T iih o je v »Figaroju« zelo osto napadel zunanjega ministra Bonneta, ki mu očita, da je pripravljen vrniti Nemčiji koloniji Kamerun in Togo. General Tilho pravi, da se francoska vlada prav nič ne zaveda, kakšne bodo vojaško-politične posledice takšnega koraka. Francoska vlada 6e je zavedela, kaj je s Češkoslovaško izgubila, šele ko je bilo prepozno, ko češkoslovaške države z vojaškega stališča ni bilo več. Isto se utegne zgoditi z afriškimi kolonijami Francije. Če bi Francija Nemčiji vrnila Kemerun in Togo, bi bila »os Rim—Berlin« podaljšana v Afriko prav do Kamenina in bi francoski kolonialni imperij bil presekan v dvoje. Kako naj potem Francija brani svoje kolonije. Nemčija bi v Kamerunu in Togu zgradila oporišča za svoje podmornice in — kar je še hujše — opro-rišča za svoje letalstvo. Francija je itak že izgubila nadzorstvo nad sredozemsko zvezo med materno zemljo in severnoafriškimi kolonijami. Ali sedaj naj izgubi še nadzorstvo nad zvezami v kolonialnem imperiju samem. Bonnetov načrt, da se Nemčiji vrneta Kamerun in Togo, ni nič več in nič manj kakor ogrožanje francoskega in angleškega kolonialnega ozemlja v Afriki. Če kdo trdi, da bi bila s tem storjena usluga svetovnemu miru, se moti. Kajti v Afriki bi nastalo ognjišče novih sporov, ki bi kaj kmalu dozoreli v svetovne spore. Nemška propaganda dobrc\ ve, zakaj se zadnje čase s toliko vnemo zavzema za vrnitev prav teh dveh kolonij, Kameruna in To.ga, ker ve, kaj bi z njima z vojaško-političnega stališča pridobila za svojo bodočo svetovnopolitično veljavo, Z Italijo pa „ureditev Severne Afrike" Rim, 8. novembra. TG. Takoj po prihodu novega francoskega poslanika Francois Ponceta v Rim se je začelo že živahno diplomatsko gibanje in ugibanje o načrtih, ki jih je Po,ncet prinesel s seboj, da poživi francosko-italijansko prijateljstvo. V političnih krogih menijo, da so pogoji za obnovitev dobrih odnošajev le delno dani in da bodo pogajanja zelo težavna in dolgotrajna. Poncet bo nadaljeval pogajanja tam, kjer so se spomladi končala. Poncet bo predal italijaski vladi posebno spomenico, kjer bodo naštete francoske želje v 12 poglavjih. Vsebina teh točk še ni znana, toda toliko je javno znano, da je ena najvažnejših med njimi točka, ki govori o ureditvi odnošajev v s e -verni Afriki (Tuniziji), kjer je treba izpolniti obljube, ki jih je Francija Italiji dala 1. 1935. v pogodbi, ki sta jo takrat v Rimu podpisala Mussolini m Laval. Ni pa mogoče zatisniti oči pred dejstvom, da italijanska vlada nima nobenega pravega zaupanja v francosko vlado, ki je v stalni nevarnosti, da je ne prevrnejo strankarske intrige. Z nestalnimi vladami pa se je hudo pogajati. Kot dobro znamenje tolmačijo v političnih krogih, da je Italija ukinila vse ukrepe, ki so bili letos spomladi izdani proti Franciji na polju turizma in ki so dejansko preprečili skoraj ves turistični promet med Italijo in Francijo. Tudi predpogajanja za novo trgovinsko pogndho so uspešno končana in pričakujejo, da bo trgovinska pogodba, ki jo pripravljajo, kmalu izdelana in stopila v veljavo že v začetku prihodnejga leta. Italija ni zadovoljna z zbližanjem med Francijo in Nemčijo Pariz, 8. nov. b. Vest o skupni francosko-nemški izjavi za ureditev razmerja med ohetna državama je povzročila v vseh političnih krogih največje iznenadenje, pa tudi splošno zanimanje, ker so se zadnje dni spet razširile vesti, da bo treba še zelo dolgo čakati, preden bo prišlo do resničnega zbližanja med Nemčijo in Francijo.' — Vladni krogi so zaradi gornje informacije zelo rezervirani, poudarjajo pa, da taka izjava ni izključena, če se upošteva dejstvo, da so velesilo sklenile nadaljevati politiko, sklenjeno v Monakovem, ki vključuje tudi zboljšanje odnosov med Nemčijo in Francijo, med Francijo in Italijo ter končno med Italijo in Anglijo. Po poročilih iz Rima pa Je vest o skupni nemško-francoski izjavi v rimskih krogih povzročila precejšno nezadovoljnost, ker smatrajo, da In zhližanjc med Francijo in Nemčijo moralo slediti istočasno z zbližanjem odnosov med Francijo in Italijo. Ako Nemčija in Francija podpišeta skupno izjavo o zhližanju, ho položaj Italije v pogajanjih s Francijo znatno oslabljen, ker se bo znašla naenkrat osamljena proti Ircm velesilam: Franciji, Nemčiji in Angliji. Franco je zavzel Mora de Ebro Gandesa, 8. novembra. Mora de Ebro je padla v roke navarskih čet. Mesto leži takorekoč na polotoku, kjer je o,d treh strani obdano od Ebra. Zato ima prav dober vojaški položaj. Skoraj vse hiše v mestu so zgorele zaradi eksplozij streliva. Rdeči so namreč pred svojim odhodom zažgali ogromna skladišča streliva, ki so ga imeli v mestu in v okolici nakopičenega. Deloma pa so se skladišča streliva vnela že prej zaradi zračnega bombardiranja Francovega letalstva. Mora je veljala za najmočnejšo točko vsega rdečega mostišča na desni strani reke Ebra. Za posest mesta so se zadnje dni vodile ogorčene borbe. Ponoči pa so rdeče čete mesto zapustile, ker so čez dan Francove čete v napadu zavzele vse okoliške vrhove. Mesto je popolnoma zapuščeno in so preostali le posamični, ki so se skrili, da jih niso odvedle rdeče čete. Medtem divjajo hudi boji za višavje Fatarella, ki je zadnja oporna postojanka rdečih na desnem bregu F^bra. Na tem pogorju so se rdeči močno utrdili, vendar ni verjetno, da bi se mogli dolgo držati, kajti od 88 km Ebrovega to,ka, kolikor so ga imeli v posesti po poletni ofenzivi, jim je ostalo ie še 27 km in tudi ta odsek je trajno pod ognjem Francovega topništva. Katalonci po,skušajo razbremeniti pritisk Fran-covih čet na koleno Ebra. Zato so poskusili s hudimi napadi pri Lcridi. Po začetnih uspehih pa so bili zopet vrženi nazaj in so pustili v rokah narodne vojske nad 600 ujetnikov, Bilbao, 8. novembra. AA. DNB: Nacionalistične čete so nadaljevale včeraj s prodiranjem na bojišču pri Ebru. Po ogorčenih borbah so zavzele važno mesto Mora del Ebro, kjer se nahajata dva mostova preko reke. Sovražnik je utrpel hude izgube. Na Castelonskem bojišču je izvršil sovražnik več protinapadov, nacionalisti so jih vse odbili ter zaplenili mnogo vojnega materiala ter štiri sovjetske tanke. V severni Kataloniji se je republikancem na odseku pri Scgri posrečilo osvojiti del rovov, ki so jih imeli nacionalisti. Toda slednji so izvršili protinapad, obkolili te republikanske čete, ter jih odrezali od zaledja. Republikansko letalstvo je bombardiralo vas Cabra v provinci Cordo-ba, ki leži 60 km izza bojišča ter nima nobenega vojaškega pomena. Dunajska vremenska napoved: Brez bistvenih izprememb. Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro bo v vsej kraljevini z jutranjo meglo. Nekoliko oblačno bo v znpadnih in Bevernpzapadnili krajih. Ponoči bo nastopil lahen mraz. Zagrebška vremenska napoved: Nekoliko hladnejše. Naša narodna skupnost v veličastni luči Iz stotisoč grl ena beseda: »Glasujem za listo dr. Stojadinoviča!« Razmere in ponesrečena politika naših nasprotnikov, ki se je rodila samo iz sovraštvn in nestrpne mržnje, so slovenski narod pripeljale do tega, da je po yseh znakih sodeč na vidiku velika narodna sloga, kakršne že dolgo ne pomnimo. Volitve 11. decembra bodo zunanji' izraz te prečiščene in utrjene skupnosti in obenem njeno potrdilo. Da ne morejo vsi Slovenci prav v vseh vprašanjih do zadnje malenkosti trobiti v en rog, je razumljivo. Toda kljub temu morajo biti neke skupne točke, o katerih vsi, ki niso zastrupljeni, enako mislijo, biti morajo neke svetinje, ki so slehernemu, ki se k Slovencem prišteva, nedotakljive. Doslej pa, zlasti v zadnji dobi, žal ni bilo tako. Na našem narodnem telesu je jezdil nekdo, ki nas je v naši besedi gonil sem in tja, nam metal pred noge ovadbe, nam jemal ugled in blatil naše dobro ime, kjerkoli so ga pustili do besede. Temu ni bilo nič svetega, vse si je drznil oblatiti, vse je smel umazati — jezik, vero, preteklost, običaje, vso našo duševnost in kulturo. To svoje podlo delo je celo zavil v plašč državljanskih čednosti, saj ni daleč za nami čas, ko si je lastil pravice in prednosti dobrega Jugoslovana, kdor je dobro hitel blatiti slovenstvo in cepetati po njem. Kako se ta zli duh imenuje, ali liberalec, ali zagrizen in otopel naprednjak, ali pesek v našem čevlju, ali izkoreninjenec, ali JNS, je majhnega pomena. Glavno je, da smo ga bridko čutili, ker jo vsako besedo slovenskega naroda preklal na dvoje in jo pol zavrgel, pal pa smešil. Vsak zadnji nastop slovenskega naroda je bil otežkočen, ker se je veliko sil moralo pečati s tem satelitom, ki je krožil okrog naroda, ga zasmehoval in svetoval, njegovo likvidacijo. Toda narod iz svojih notranjih sil raste in duši ves tak plevel. Tudi državi ta vsiljivec ni bil v prid in je močno trpela pod njegovo kruto naravo. Pa se ga je otresla in brez tega težkega bremena gre po novih potih. Ob tem spoznanju pa se je sicer tako nepomirljivega nasprotnika lotila skrajna zbeganost in je uskočil na drugo stran, samo da hi se obdržal pri življenju preko dneva volitev, da bi potem v parlamentu ali v senatu nadaljeval svojo bridko igro in v preži čakal, kdaj bi ji s pomočjo oblasti mogel pritisniti svoj pečat. Toda vse to se mu je ponesrečilo. Strah pred ljudsko sodbo je tako očiten, da je danes ta nasprotnik ves razgaljen pred nami in vsi vemo, kako malo plemenitih namenov ima. Dosedanji pristaši se ga sramujejo in hi njegovo družbo najraje utajili, opazovalci se čudijo njegovi nizkosti in cenenosti. Vsi pa vemo, da ga ni več in da je že napovedan dan, ko bo javno razglašena sodba, ki ki jo je narod o njem že zdavnaj naredil. Nikdar več se ne bo v parlamentu ali v senatu tako grdo govorilo o slovenstvu in Slovencih, kakor se je v zasedanjih nekaj let nazaj, ker si nihče od tistih ne sme ponovno pridobiti pravice, da bi prestopil prage teh hiš. Ob propadanju tega nasprotnika se napoveduje velika skupnost naroda, ki si je sam z lastno močjo stresel s pleč težkega izdajalca. Dolgo že ni bilo take skupnosti in tudi sedaj ne prihaja kot kaka umetno gojena rastlina, ampak prihaja sama od sebe, ker narodni nasprotnik sam" od sebe odmira. Pod vodstvom dr. Korošca more slovenski narod 11. decembra stopiti pred svet kot na novo potrjena in v silno žilavi in utrudljivi borbi zmagoslavno potrjena enota. Ta enota je po svojem voditelju na najpopolnejši način vrlenjeria v državo in je že doslej v nekaj usodnih primerih pokazala, kako globoko čuti in misli z državo. V tem soustvarjanju države, ki se obnavlja dan za dnem, je bil doslej slovenski narod na predrzne načine izzivan, oviran in omalovaževan. Po 11. de-' cembru pa bo ozračje spet čisto, ker tistih, ki so se samo v takem početju spominjali narodne skupnosti, ne bo več na političnem polju. V upanju te velike skupnosti, ki ji je na čelu mož svetovnega kova, pričakujemo il. decembra in vemo, da bo to dan zmagoslavja. Misel: Slovenija in Jugoslavija — mora dobiti neizpodbitno potrdilo pred vsem svetom. V slovenskem narodu je bila ta misel vedno živa, naj bo še potrjena in potem bomo kot enota in nemoteni mogli doprinesti k razvoju države še plemenitejši delež — k tistemu razvoju, o katerem je dr. Stojadinovič dejal v Petrovgradu, da ne poznn polpoti. Seveda s tem ne mislimo, da hi Slovenci morali postati čreda samih enakih obrazov in enakih kretenj. V izvedbi slehernega vprašanja more biti glede podrobnosti več misli, toda to nikdar ne sme peljati k razhajanju v glavnih vprašanjih in osnovah. Vemo, da !>o ta ali oni še ostal, ki bo v letaku dokazoval, da največ ve, da je najbolj izkušen, da najbolj daleč vidi. Naj bd njihova preteklost še bolj zaslužna, njihova davna delavnost še bolj znana, vemo, da nobeden od takih, ki narod samo od strani užaljeno spremljajo, ni dorastel svetovnim meram. Možje svetovnega kova so le tisti, ki stoje na čelu našega naroda in utirajo pota države. Slovenska usoda se namreč ne suče samo po ozemlju od Rakeka do Brežic. Nobene volitve še niso tako zgodaj in v tako ostri luči pokazale, kako lahko je vse, kar nima korenin v istem dnu kot narod. Vse, kar je narodu nasprotovalo, ali pod pretvezo _ njegove narodnosti ali pod pretvezo njegove državnosti, razpada kakor staro okostje, ki se na soncu sesuje. Kakor drugod po državi, tako tudi pri nas iz dnevne pisanosti in prepletenosti raste — narod, zdrav in prečiščen. V najmogočnejši luči se bo pokazal na volivni dan, ko bodo stotisoči govorili: »Glasujem za listo dr. Stojadinoviča!« Vemo, da je v tej listi obsežen dr. Korošec z vso svojo veliko osebnostjo, kakor smo mi. z vsem svojim bistvom obseženi v državi. Dr. Korošec pa je v Paračinu dejal, da ne gre za to, da bi zmagali, ampak za to, da bi veličastno zmagali. V resnici o zmagi ali nezmagi že ni več govora. Gre le za to, da bo naša zmaga popolna, da jih bo čim manj, ki bi na volivni dan rekli, da glasujejo za to ali ono listo, ki je brez pomena in brez bodočnosti pri nas in v svetu in ob kateri bi šel vsak drobec naše moči v nič. Zato krepko na delo, da bomo v tej zgodovinski tiri vsi možato in v veličastnem shodu rekli eno: »Glasujem za listo dr. Stojadinoviča!« Dr. Stojadinovič navdušeno sprejet v šabcu Sledi za morilcem še ne znane žrtve Celje, 8. novembra. Celjska policija In štorski orožniki so po zadnjih neuspehih, ko so spoznali, da je Vrbovšek Nežika iz Zibike živa, še bolj pospešili poizvedovanje in iskali morilca ter skušali tudi ugotoviti identiteto umorjenke. Na uho celjske policije in štorskih orožnikov je prišla naenkrat vest, da zahaja v Zepino pri Vojniku neki 50 letni zlatar Sa-bukošek Jurij. Danes okrog 8 zjutraj so šli trije štonski orožniki v Zepino vas in povpraševali ljudi po Apoloniji Sovine, h kateri je omenjeni zahajal. Po celjski okolici in Zepini ter vsenaokrog so se širile vesti, da zahaja k Apoloniji neki Francoz po imenu Sabukošek, ki je precej »težak«. Danes dopoldne so zvedeli, da je Sabukošek odšel v Vojnik proti Novi cerkvi, da kupi za Apo-lonijo kravo. Medtem so ga pa čakali v kozolcu blizu Sovinčevih orožniki. Okrog pol 1 6e je vrnil Sabukošek in šel k Sovinčevim, kjer pa so ga presenetili orožniki in mu prestregli pot. Pri aretaciji je bil Sabukošek popojnoma miren in je na povelje orožnikov odšel v gostilno »Ropan«, kjer so ga orožniki pričeli zasliševati. Zasliševanje je bilo zelo trdo in precej obširno. Sabukošek je razlagal orožnikom svoje življenje. Izpovedal je, kako je živel v Franciji, kako je pozneje prišel v Jugoslavijo, da je bival v Trbovljah, kjer je delal kot zlatanski pomočnik pri nekem Korenu itd. Naenkrat so mu oroiniki izpraznili žepe in našli pri njem nad 16.000 din gotovine in zlato žensko zapestnico ter še razne druge malenkosti. Orožniki so bili seveda začudeni nad tolikšnim zakladom in je preiskava postajala vedno živahnejša. Končno so se orožniki odločili, da iznenadijo Sabukoška in so mu nenadoma pokazali sliko neznane umorjenke otb Voglajni. Sabukošek je postal sinrtnobled in je v stiski pograbil na biljardu neko dozo, ki jo je nosil s seboj in ki so jo orožniki obenem z drugimi predmeti postavili na bi-Ijardno mizo. Naglo je izpil arzen ter takoj padel v nezavest. Orožniki se niso dali zmesti, temveč so takoj zahtevali mleko ter mu ga s silo vlili v usta. Kmalu je Sabukošek začel bruhati. Medtem so poklicali tudi reševalno postajo v Celju, ki je kmalu jKislala reševalce. Sabukoška so prepeljali okoli 6 zvečer v celjsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo jKimoč. Sabukoška so spravili tako daleč, da je čez eno uro že lahko govoril. Seveda je stal neprestano ob njem orožnik, ki je pazil na vsuk njegov gib. Vaš dopisnik se je pozno zvečer odpeljal v Zepino, kjer so orožniki zasliševali Apolonijo Sovine. Lepa in ponosna kmečka hiša stoji na ravnini in v njej živi Apolonija s svojim sinom. Že pred leti se je ločila od svojega moža železničarja, ki živi v Mariboru, lansko leto pa se je seznanila s Sabukoškom, ki jo je znal zelo prikleniti, da mu je vse zaupala in je že kovala načrte, kako bo uredila posestvo, ga celo prodala in odšla s Saibukoškom v Francijo. Ko so Sa,bukoška orožniki odpeljali, je Apolonija zbežala k sosedom in dejala, češ da on ni nič kriv. Prav zanimivo je bilo. ko so orožniki našli pri Sovinčevi dva kovčega in v njih vse polno ženskih oblačil, ki jili jc Sabukošek prinesel Apoloniji. Vse kaže, dn je prišel Sabukošek usodnega večera, ko je bila umorjena neznanka ob Voglajni. okrog 10 zvečer v Zepino. Sabnkošek ni bil tedaj prav nič razburjen. Prinesel pn je Sovinčevi krasen kožu-hovinast ovratnik, ženski plašč, zlato žensko zapestnico im lepo žensko torbico, v kateri je pustil ">00 din. Istega večera je bil v družbi še posebno dobre volje. Sovinčevi je obljubil, da ji bo še pomagal, dn bo prenovil gospodarsko poslopje, obljubil ji je celo, da ji bo dal 5000 din in ji kupil kravo. Istega večera in vse naslednje dni sta mnogo govorila tudi o potovanju v Francijo. V veliko oviro jima je bil sin Jože, ki je avtomehanik v Celju. V nedeljo sta se odpeljala v Ljubljano. Čudno je, da Apolonija ni prišla na prevaro, s katero jo je Sabukošek popolnoma mistificiral. Lagal ji je, da je dobil denar iz banke v Franciji, obleko pa od žene, ki živi v Franciji. Tam ima tudi svoje otroke. Apolonija se je z Sabukoškom redno dopisovala, ni pn baje ugotovila, da jo je Sabukošek varal, saj ji je pisal z Jesenic, Trbovelj in od drugod. Umor v Bukovžlaku je torej že pojasnjen. Gre samo še za priznanje in za identičnost umorjenke. Denar, plašč, kožuh, zlasti pa čas obremenjujejo Sabukoška, da je'on morilec. Zlasti obte-žilen zanj je današnji poskus samomora, ko soj' mu pokazali sliko umorjenke. Ob času poročil«}, orožniki zaslišujejo Sabukoška, ki leži v bolnišnici pod strogim nadzorstvom orožnikov. Kdo je umorjenka, še ni ugotovljeno, najbrž pa je Sabukošek pripeljal to žensko od drugje, ali pa je celo poklical svojo ženo iz Francije in jo nato umoril. Na vsem Štajerskem z velikim zanimanjem zasledujejo preiskavo in napeto pričakujejo, kdo je umorjenka in zakaj je bil izvršen nad njo zločin. _ Belgrad, 8. nov. AA. Nemški poslanik von Heeren je danes obiskal prometnega ministra dr. Spalia ter mu izročil največje nemško odlikovanje: red nemškega orla, s katerim ga je odlikoval vodja rajha Hitler. Belgrad, 8. nov. AA. Danes dopoldne je prometnega ministra dr. Spaha obiskal danski poslanik na našem dvoru Erick Bjoring. Snbne, 8. novembra. A A. Za današnji dan, ko bodo spustili v pogon novo veliko kemično tovarno v šabcu, se je mesto nad vse svečano okrasilo. Ze včeraj zvečer in danes dopoldne so iz vseh bližnjih in daljnih krajev prihajali ljudje k sprejemu predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ki je prispel v mesto nekaj po 10. uri. Po svečanem sprejemu je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič odšel v občinsko hišo, kjer mu je bila na svečani seji izročena diploma častnega občana. Na pozdrave župana je predsednik vlade dr. Sto-jndinovid odgovoril s sledečim govorom, ki so ga po zvočnikih prenašali tudi za vse številne množice, ki so se zbrale po ulicah mesta: Gospod župan! Zelo 6em ganjen zaradi vaših besed in pozornosti, ki mi jo izkazuje občinski odbor mesta Šabca s podelitvijo častnega občan-stva. Prijetno mi je, ko morem v tem svečanem trenutku reči, da je io, kar je vlada doslej storila za mesto Šabac in njegovo okolico, samo začetek tistega, kar nameravamo še storiti. Šnbac, Mačva, Jadar in Posavina to popolnoma zaslužijo. Žrtve, ki jih je la srbski kraj pretrpel za osvoboditev in zedinjenje, so zbudile, občudovanje pri vseh zgodovinarjih. Te žrtve so velikanske, pa se zato ne morejo nikdar pozabiti. To je zemlja, ki je sarnd sebe dala narodu. Vsaka stopinja te zemlje je napojena s krvjo ter pomeni borbo za življenje in smrt. Številne grobnice so priče nadčloveških bojev. Vsepovsod je polno spominov, ki govore o patriotizmu, ki ga je naš narod vrezal v to ravnino iu v te hribe ter v jugoslovansko in svetovno zgodovino. Stotisoči življenj so padli, tisoči borcev so našli smrt in tisoči družin 60 bili pahnjeni v bedo. (Vzkliki: Slava herojem!) Šabac je postal pravo veliko pogorišče. Vasi so bile pre-tvorjene v gomile ruševin. Ko je moja vlada prevzela oblast v državi, je posvetila vse svoje sile zgodovinski nalogi, da bi pomagala kmetu, da pretvori njive, ki so jih razorale topovske krogle, spet v vir svojega blagostanja, da zgradi ceste, da bi vozovi delovnega naroda ne obtičali v blatu. Vlada je gradila železnice, da bi se olajšala izmenjava blaga in da bi bile pokrajine druga drugi bliže, uvajala je industrijo, da bi se izkoristilo naravno bogastvo, brigala se je za narodno obrambo, z eno besedo, gradila je napredno močno in varno Jugoslavijol (Burno odobravanje. Vzkliki: Živel dr. Stojadinovič! Živela vladal Živela Jugoslavija!) V treh letih dela za obnovo države sem mogel z veseljem prisostvovati otvoritvi mnogih novih podjetij. Ta velika industrija, ki se poraja, govori jasneje kakor vsaka beseda o smernicah moje politike. Toda nič ne izraža tako simbolično smisel mojega gospodarskega dela kot ta dimnik tam poleg vašega lepega mesta. (Živel dr. Stojadinovič! Živel obnovitelj države!) V Šabcu bo danes začela obratovati nova tovarna Prve jugoslovanske družbe za kemično industrijo. Tovarna bo delala za potrebe industrije, za potrebe kmetijstva in za potrebe narodne, obrambe. Ko je že padla beseda o tovarni za narodno obrambo, vas vprašam, dali sem mogel najti boljši kraj za tako tovarno, kakor je Šabac, v mestu, ki je ovenčano s slavo iz velikih bojev. V roke, ki so prej nosile puške za obrambo države, v te močne in poštene roke lahko izročimo danes stroje, s katerimi bomo nadaljevali utrjevalna dela in cementirali temelje naše velike domovine, edinstvene in nedeljive kraljevine Jugoslavije! (Živela Jugoslavija! Živela naša hrabra vojska! Živel dr. Stojadinovič!) . „(lovor .predsednika vlade so vsi navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem in odobravanjem. Po dvorani so se slišali vzkliki: Živel dr. Stojadinovič! Živel obnovitelj našega gospodarstva! Živela vlada! Živela Jugoslavija! : V novi kemični tovarni Po svečani seji mestnega sveta je dr. Stojadinovič v spremstvu ministrov in nekaterih drugih odšel na ulico, kjer ga je ljudstvo ponovno navdušeno pozdravljalo, nakar se je z avtomobilom odpeljal v kemično tovarno »Zorka«. Pri vhodu v tovarno je predsednika vlade sprejel in pozdravil upravni odbor tega podjetja na celu s predsednikom Hribarjem. Delavci so mu naredili špalir. Dr. Stojadinovič se je ustavljal pri posameznih delavcih ter se , razgovarjal z njimi o raz/nerah, v katerih žive. Zanimal se jo tudi za njihovo delo. V enem izmed tovarniških objektov je bila nato svečana blagoslovitev tovarne. Verski obred je oprnvilo nekaj duhovnikov ob sodelovanju obrtniškega pevskega zbora iz Šabca. Svečanostim so prisostvovali kraljev zastopnik brigadni general Milan Kostič, predsednik vlad6 dr. Stojadinovič, zastopnik vojnega ministra polkovnik Jovan Gačič, minister Dragiša Cyetkovič, minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjič, poštni minister Kabalin, ministra na razpoloženju Djura Jankovlč in Šefkija Behmen ter drugi odličniki in uradni zastopniki. Po končanem verskem obredu je spregovoril predsednik upravnega odbora tovarne Hribar, ki je naglašal velik pomen tega podjetja, Za njim je govoril še minister za trgovino in industrijo Nikola Kabalin. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je nafb s svojim spremstvom odšel v enega od tovarniških oddelkov ter je s pomočjo posebnega mehanizma pognal tovarniške stroje. Ob tej priliki so vsi navzoči dr. Stojadinoviču ponovno priredili navdušene ovacije. Za Banatom je zdaj pozdravila dr. Stojadinoviča tudi Mačva. To je storila toplo in prisrčno. Občni zbor hotelirjev Zagreb, 8. nov. b. Danes je bil v Zagrebu redni občni zbor hotelirjev iz vse države, ki mu je predsedoval Teodor Kaufmann. Na tem zborovanju so proučevali probleme, o katerih so govorili včeraj pred ministrom trgovine in industrije inž. Kabalinom. Končno je bila spre« jeta resolucija, ki se glasi: ># 1. Da se za napredek hotelirske industrije izdela pri kralj, vladi sprememba pravilnika o postopku in ustanovitvi prisilnih združenj, tako da lastniki gostinskih obratov, to je hotelov, restavracij, kavarn in penzionov lahko ustanavljajo svoja prisilna združenja na področja celih banovin, odnosno na področju mesta Belgrada ter da se tako banovinska združenja pišejo v zvezo hotelirjev kraljevine Jugoslavije, preko katerega bo lahko stopilo v sodelovanj« z mednarodno hotelsko zvezo. 2. Vse hotelske zgradbe iz 8 1. taksnega zakona in davčnih olajšav za hotelske industrij« se imajo smatrati za industrijske zgradbe. Da se gradnja hotelov in penzionov osvobodi vseh taks, ki so v zvezi z gradnjami po gradbenem zakonu, in tudi vseh taks za koncesije; da se za hotelske industrije v turističnih krajih ukinejo vse številne občinske takse in banovinske takse na elektriko, pijače in hrano omejijo na 1% njih vrednosti, ki je izkazana na računu; da se vsa hotelska industrija osvobodi vseh davkov in državnih taks, posebno pa splošnega davka na poslovni promet, vseh prirezov taks ter občinskih in banovinskih trošarin za dobo 10 let. 3. Da se zahteva sanacija hotelirstva potom kreditiranja v obliki dolgoročnih posojil. _ Po sprejetju resolucije je bilo sklenjeno, da delegacija desetih hotelirjev odpotuje v Belgrad in jo izroči ministrskemu predsedniku dr. M. Stojadinoviču. «>< Šah v Amsterdamu Amsterdam, 8. nov. AA. (DNB) Na šahovskem turnirju prvakov je bila igra Aljehin : Reševski po 60. potezi zaključena z remis. Dr. Korošec v Ljubljani Na okrajnem sodišču je prijavil svojo kandidaturo Ljubljana, 8. novembra. Danes ob 8.25 zjutraj je z OE prispel v Ljubljano notranji minister dr. A. Korošec, ki ga spremlja njegov osebni tajnik g. Koščak Anton. Ob 11 dopoldne pa je notranji minister dr. A. Korošec na tukajšnjem okrajnem sodišču prijavil 6 vo j o kandidaturo za mesto Ljubljana in kandidaturo za okraj Ljubljana-okolica na vsedržavni listi predsednika vlade in zunanjega ministra dr. M. Stojadinoviča. Okrajno sodišče je obe kandidaturi dr. Antona Korošca potrdilo. Zvečer ob 8 pa je bil v beli dvorani hotela »Union« napovedan shod JRZ. Shod je bil namenjen samo krajevnim zaupnikom JRZ, ki naj bi se nekoliko pomenili o volivni organizaciji. Pa se jih je nabrala nabito polna dvorana. Prišel je tudi dr. Korošec. Njegov prihod je v dvorani izzval val navdušenja in dolgotrajnega pozdravljanja. Ko se je val navdušenja nekoliko polegel, Hlinkova garda prepovedana Bratislava. 8. nov. AA. (Havas) Slovaška vla-, da je prepovedala delovanje Hiinkove garde in nemških ordnerjev, ki so imeli po ustanovitvi slovaške avtonomne vlade nalogo, da vzdržujejo na Slovaškem red. General Gajda žrtev bivšega zunanjega ministrstva Praga, 8. nov. h. Veliko senzacijo t tukajšnji politični javnosti je povzročila vest, da ho v najkrajšem času rehabilitiian general Gajda, bivši voditelj čeških fašistov. Ugotovili so, da so bile brzojavke, ki jih je baje prejel od sovjetske vlade in zaradi katerih so ga obdolžili vohunstva v korist Sovjetske Rusije, ponarejene v praškem zunanjem ministrstvu. To je ugotovil bivši češkoslovaški poslanik v Moskvi Girsa, ki pa ni imlcn-ličcn s poslanikom dr. Girso. Generala Gajdo je v tej zadevi sprejel predsednik vlade general Sjtovj*. Poročajo, da jo Gajda včeraj prejel poziv ministra vojske, naj vloži prošnjo za revizijo svoje-časne obsodbe. češki begunci hočejo v Liberijo Bukarešta. 8. nov. TO. Pristaniške oblasti v romunskem pristanišču Constanza so prepovedale odhod jadrnice »Draga«, ki bi imela odpluti s 540 češkimi begunci iz sudetskega ozemlja, namenjenimi v qfriško republiko Liberia. Romunske oblasti odhoda niso dovolile zaradi tega, ker ladja ni nudila zadostno varnosti za potnike. Posebni nadzorniki so ladjo, ki je nosila zastavo države Panama, natančno preiskali in našli, da se nahaja v tako razrvanem stanju, da bi ne mogla vzdržati tako dolge plovbe. Na ladji tudi ni bilo nobenih zdravstvenih naprav. Povsem se je zdelo, kakor da je to ladja, kakor so na njih svoje dni prevažali sužnje, feški begunci so se pritožili pri romunskih oblasteh zaradi zadrževanja, toda niso uspeli. Romunska vlada sedaj preiskuje, kdo so ti begunci in s kakšnim namenom so se odpravljali v Liberio, če je sploh res, da so bili tjakaj namenjeni. Avtomobilska cesta Trenčin—Prešov Bratislava, 8. nov. AA. (ČTK) Avtonomna slovaška vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila ustanoviti odbor za določitev meje s Poljsko. Prav tako je vlada v načelu pristala na predlog, da se zgradi avtomobilska cesta Trenčin—Zilina—Ružon-berok—Prešov. Vlada je obenem odobrila preselitev politehnične šole iz Košic v Prešov. Madžari v osvojenem ozemlju Budimpešta. 8. nov. AA. (MU) Madžarski parlament je vzel na. znanje razsodbo, ki je bila izdana 2. novembra na Dunaju, ter izrazil zahvalo vladama Nemčije in Italije. Narodni poslanci in senatorji pripojenih ozemelj bodo postali neposredno člani madžarskega parlamenta iu senata. Vlada bo dobila pooblastila, da z dekreti izda vse ukrepe v zvezi z osvojitvijo novih ozemelj, kakor tudi v zvezi z izdatki, ki pri tej priliki nastanejo. V spomin na osvoboditev teh pokrajin ho vlada dala kovati dva milijona novcev po 2 penga. je iz ospredja dvorane zaorila državna himna, k! jo je kmalu poprijela vsa dvorana in nabito polni prostor pred njo. Po ponovnih pozdravih po himni je visokega gosta pozdravil ljubljanski župan dr! Adlešič in spregovoril nekaj kratkih besed o pomenu volitev. Nato je naprosil dr. Korošca, naj tudi on spregovori kako bodrilno besedo. Dr. Korošec se je odzval in je v lepem domačem tonu navzočim podajal sliko političnih razmer. Njegovo prijetno pripovedovanje je vsa dvorana pazljivo poslušala in ga ob njegovih duhovitih opombah o propadanju nasprotnikov veselo pozdravljala. Zlasti pa ga je pozdravljala, ko je govoril o moči naše skupnosti, ki se je kazala v teku letošnjega leta in jo bodo nedvomno v sijajni luči potrdile tudi volitve. Za dr. Korošcem so govorili še drugi predstavniki ljubljanske organizacije JRZ. Omembe vredno je dejstvo, da je vso dvorano in prostor pred njo napolnila večji-del mladina, ki je z vsem ognjem spremljala potek sestanka in sledila govornikom. * * * Pri objavi kandidatne liste JRZ za Slovenijo, ki smo jo priobčili v nedeljo, se nam je pri kandidatih za Ljubljana-mesto vrinila neljuba pomota, ki jo ob tej priliki popravljamo. Kandidati za Ljubljana-mesto so: 1. dr. Anton Korošec, minister za notranje zadeve, Ljubljana—Belgrad; 2. Mašič Pavle, višji kontrolor na železniški direkciji v Ljubljani. Namestnika pa sta! 1. Dr. Golia Adolf, glavni tajnik Zveze indu- strijcev, Ljubljana — namestnik prvega kandidata; 2. Kavka Karel, stavbenik v Ljubljani — namestnik drugega kandidata. Minister dr. Krek v krškem okraju V nedeljo, 6. t. m. zjutraj je prispel iz Belgrada v Sevnico g. minister dr. Krek Miha. Dasi namenjen v krški okraj, v katerem kandidira za volitve 11. decembra, je govoril ob 9 dopoldne najprej na shodu somišljenikov in zaupnikov JRZ v Sevnici, kjer je bil navzoč tudi kandidat brežiškega okraja g. Tratnik. G. minister dr. Krek je za svoja izvajanja žel viharno priznanje. Iz Sevnice je odšel minister dr. Krek na Rad-njo pri Boštanju in v Št. Rupert. Ob 2 popoldne pa je govoril na shodu zaupnikov JR£ v Mokronogu, kamor so prihiteli zaupniki mokranoškega sodnega okraja. V ponedeljek ob 7 zjutraj pa so se zbrali somišljeniki JRZ pri Sv. Duhu nad Krškim. Od tu je odhitel g. minister dr Krek v Krško, kjer je bil shod zaupnikov krškega in kostanjeviškega sadnega okraja. Na vseh teh sestankih in shodih, ki so krasnn uepeli, je bil g. minister dr, Krek kot kandidat krškega okraja najprisrčneje pozdravljen ter je bil priča velikemu navdušenju in borbenosti pristašev JRZ v krškem okraju. Notranji minister dr. Anton Korošec jo preteklo nedeljo govoril v Paražinu na velikem volivnem shodu JRZ, katerega so je udeležilo nad 8000 ljudi. Osemnajstletni fant požigalec Požari v Gornjem Vrhpoiju pri št. Jerneju pojasnjeni Letos so bili v veliki vasi Vrhpolje pri št. Jerneju že štirje požari in so pogoreli štirje posestniki. V nedeljo 6. novembra ob desetih bi pogorelo gospodarsko poslopje Potočarja Karla, če bi požigalca pri njegovem delu ne bili zasačili. Vsa vas je namreč organizirala tajno nočno stražo, ki naj prepreči nadaljnje požare. Straža je bila na vasi. Okrog desetih je šel posestnik Potočar iz hiše pogledat okrog poslopja in je zapazil, da je urnih korakov odhi-tel od njegovega poslopja Rangus Stanko, fant, ki še ni star 18 let. V mesečni noči ga je prav lahko spoznal. Zakričal je na pomoč. Na ta krik so prihiteli stražarji. Požigalec pa je v tem zbežal v Cerovilog, da ga niso mogli takoj prijeti. Šel je tja pod okno nekega dekleta in najprej povpraševal starše, kje je dekle, da bi tako mogel dokazati, da ni bil v Vrhpoiju. Staršem se je ta stvar zdela čudna, ker niso imeli sploh nobenih zvez s tem fantom. Fant je nato odšel domov. Vsa vas je bila medtem že zastražena, prav tako tudi hiša njegovega očeta. Ko je prišel nazaj čez kake pol ure, so ga prijeH in vprašali, kje je bil. Rekel je, da je šel v Cerovilog. Pogledali so njegove čevlje in hlače in videli, da je rosen, dočim je cesta lepa in suha. Takoj so poklicali šentjernejske orožnike. Orožniki so bili že obveščeni o stnnnji, kdo je požigalec, in so takoj prišli na mesto. Orožnikom je vse priznal, kdaj je požigal, knko in zakaj. Priznal je, da od domačih ni nihče kriv, edino on sam. Mladi požigalec je delomržen, nikdar ni bil prijazen do nikognr, zahajal ni nikdar v poštene družbe, v cerkev je le redkokdaj šel. Tudi Mačkovi ljudje beže pred JNS-arji Franc Barth, ugleden posestnik na Viču pri Dravogradu, je poslal Karlu Gajšku, kandidatu na listi dr. Stojadinoviča za okraj Dravograd, sledeče pismo: »Spoštovani gospod Gajšekl Sporočam Vam, da nočem kandidirati na listi JNSarjev in tudi ne skupaj z JNSarji na dr. Mačkovi listi. Ti ljudje so nas za časa Jevtičeve vlade preveč preganjali in tudi mojega namestnika Senožetnika. To je razlog, da tudi z JNS nočem skupaj kandidirati. Jaz sem pri zadnjih volitvah kandidiral na dr. Mačkovi lisli in sem imel ca. 225 glasov. Sedaj se bom pa zavzel za listo dr. Stojadinoviča in za Vas, ker ne morem razumeti, da naj skupaj sedaj nastopamo mi z batinaši. Sporočil sem to tudi svojemu namestniku Senožetniku. To lahko tudi objavite v časopisju. — Z odličnim spoštovanjem: Barth Franc.< Franca Rartha so hoteli imeti JNSarji na vsak način na svoji listi kot namestnika, kakor je lo sam izjavil. Po tej izjavi se vidi, kakšen uspeh bo imela lista dr. Mačka v družbi z JNSarji v Sloveniji. Nov most čez Pesnico Gornja Sv. Kungota, 7. novembra. V nedeljo 6. novembra popoldne je domači župnik g. Kolarič ob asistenci šentjurskega g. župnika blagoslovil nov most čez resnico, katerega je s pomočjo okrajnega cestnega odbora zgradila domača občina. Pri blagoslovitvi so bili nnvzočni številni občani z vsem občinskim odborom in županom Vaupotičem na čelu. Iz Maribora so prihiteli okrajni glavar dr. Šiška, načelnik okrajnega cestnega odbora Fr. Žebot, inž. Šoberl, Stergaršek in župan pri Sv. Ani v Slov. gor. g. J. Šondler. Za novi most, ki je zaradi živahnega prometa, ki se tukaj razvija, že poslal nujna )>otreba, je občina žrtvovala 50.(HM) dinarjev. Pri blagoslovitvi sta spregovorila domači župan g. Vaupotič in načelnik okrajnega cestnega odbora g. Fr. Žebot. UHIOH SPEdJALITET Dr. L. Pitamic imenovan za rednega vseučiliškega profesorja Belgrad, 8. nov. A A. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog prosvetnega ministra je bil postavljen na pravni fakulteti univerze kraljn Aleksandra I. v Ljubljani za rednega profesorja na katedri »ustavno pravo in teorije o državi«, gospod dr. Leonid Pitamic, izredni poslanik in opoluomočeni minister v pokoju v skupini 2/1. Slava vozarskega eskadrona Podrobnosti o požaru v Laporju Turjak, 8. novembra. Današnji »Slovenec« je že na kratko poročal e grozni nesreči, ki je zadela vas Laporje, ki leži nekaj više na levi strani glavne ceste Turjak— Velike Lašče pod Rašico na položni planjavi. Vas šteje 11 hiš. Tam stanujejo skromni kmetje, ki se preživljajo s kmetijstvom, gozdarstvom in domačo obrtjo. Včeraj je bil velik Jesenski živinski sejem v Velikih Laščah. Možje in žene so se že zjutraj napotili na sejem, da si nakupijo razne potrebščine za zimo, odnosno da skušajo prodati kak rep iz hleva. Drugi so odšli v gozdove, da nagrabijo za gospodarstvo potrebno steljo. Vas je bila skoraj izumrla. Doma so ostali otroci, stare ženice in starci. Ni jih bilo dosti. Okoli 15 je zapazila ogenj 17 letna posestnl-kova hčerka Jelka Štrukljeva s hiše št. 7. Začela je klicati na pomoč: »Pri Mavcu gori!« Vsi so bili močno zbegani. Otroci in stari ljudje si niso znali mnogo pomagati. Na slamnati strehi posestnika Alojzija Mavca se je pojavil rdeči petelin. Vnela se je slama tik malega dimnika. Ogenj se je z največjo naglico širil in je kmalu objel tudi sosedne hiše. Ljudje so obupani begali okrog ter so skušali najprej reševati najpotrebnejše obleke in drugo imetje iz hiš. V splošni zbeganosti so skoraj pozabili na Mavčeve otroke, ki so bili doma v hiši. Z največjo težavo so jih rešili. Sprva so ljudje mislili, da je postal žrtev divjega ognja Mavčev najmlajši sinček. Otrok pa se je zatekel iz vasi in so ga proti večeru šele našli. Potniki Pečnikovega avtobusa, ki so se vozili kmalu po 16. v Velike Lašče in naprej proti Blokam in v Lož, so s strahom opazovali, kako je vas gorela. Velikanski stebri ognja so se dvigali proli jasnemu nebu. Zavel je tudi veter, ki je še bolj podpiral in netil požar. Po okoliških cerkvah je začelo biti plat zvona. Tri gasilske čete z motornimi brizgalnami so bile kmalu na mestu v Laporju in so pričele z največjo požrtvovalnostjo gasiti in omejevati ogenj. Prišli so gasilci iz Velikih Lašč, Ponikev in Škocijana. Gašenje je bilo res težavno. Vodo so črpali iz neznatnega potočka, ki se odteka v Rašico. Celo noč so Laporjnnom na pomoč prihiteli ljudje pomagali pri reševalni akciji. Šele proti štirih davi so požar popolnoma udušili. Laporje so danes kup razvalin. Mnogim posestnikom so uničeni vsi poljski pridelki, uničene so zaloge sena in skoraj vse gospodarsko orodje. Najhuje je prizadet posestnik Alojzij Mavec, kjer je izbruhnil požar. Prvotno so trdili, da so zanetili otroci. Ta obdolžitev otročičev je bila neosnovana. Turjaški orožniki pod vodstvom poveljnika postaje so skupno z velikolaškimi delali na pogorišču red in so ugotovili, da je moral ogenj nastati takole: Mavčeva žena Marija je pustila v kotlu, kjer se je kuhala svinjska krma, ogenj. Kotel sloji v kuhinji. Iz kotla vodi napeljava v dimnik. Iz ognjišča pod kotlom so najbrž švignile iskre v dimnik in skozi njega jih je nekaj padlo tik dimnika na 6lamo, ki se je vnela. Pogorelo je 7 hiš in 4 gospodarska poslopja g hlevi. Posestniku Štefanu Zelniku je pogorelo vse, razen kozolca. Uničeni so mu pridelki, zaloge sena in orodje. Prav tako posestnici Mariji Štruk-Ijevi. Ohranjen ji je kozolec. Posestniku Franu Srpu prav tako vse. Ostal mu je edino plug. Posestniku Alojziju štruklju hiša in kozolec. Krojaškemu mojstru Franu Meglenu je oslala hiša, pogorel mu je kozolec Iz hiše je Meglen rešil blago za 12 oblek v vrednosti okoli 6000 din. Blago je odložil na travo. Tu pa je vse blago zgorelo. Posestniku Prhaju Janezu je do tal pogorel kozolec z gospodarskim orodjem in veliko zalogo sena. Posestniku Alojziju Grudnu je pogorel kozolec z vsem orodjem in zalogami. Gasilcem se je posrečilo ohraniti tri hiše. Dve hiši je ogenj že objemal, toda napeli so vse sile, dn so ju obvarovali pred uničenjem. Popolnoma nepoškodovana je ostala samo ena hiša. Koliko znaša dejanska škoda? Orožniki s ce-nilno komisijo sa danes ocenili škodo na 645.000 dinarjev. Nesrečni Laporjani so bili zavarovani za malenkost. Požar bi kmalu zahteval tudi človeško žrtev. Po glavni cesti se je vračala proti domu posest-nikova žena Klotilda Zrnečrva. Hitela je, da bi rešila iz goreče hiše še okoli 600 din gotovine. Zajel jo je plamen in močno se je ožgala po glavi, rokah, prsih in desni nogi. Vsa je v mehurjih. Davi ob 8. jo je Pečnikarjev avtobus, ki je vozil proti Ljubljani, brezplačno v spremstvu moža prepeljal v Ljubljano. Prenesli so jo v splošno bolnišnico na dermatološki oddelek. Tam so ji zdravniki dali primerno zdravniško pomoč. Njeno stanje je kritično. Kakor nam dalje poročajo, je zgorelo mnogo perutnine in dva prašiča. Ljudem, kar pa še ni točno ugotovljeno, je zgorelo tudi mnogo denarja. Zrnečeva sama je med vožnjo s težavo pravila: »Ob vse smo. Ostalo nam je le golo življenje. Edino enega kovača imamo.« Nesrečni pogorele! so se danes popoldne stisnili po ostalih hišah. Po vasi vlada velik obup. Nujno potrebna je splošna pomoč. Kakor nam javljajo iz splošne bolnišnice, je Zrnečeva v popolni nezavesti. Ljubljana, 8. novembra. Slava vozarskega eskadrona v vojašnici kralja Petra spada med najbolj prisrčne prireditve te vrste. Pod vodstvom konjeniškega kapetana L razreda g. Franja Furtingerja so častniki, podčastniki in vojaki lepo okrasili prostor za svečanost z zelenjem in državnimi zastavami. Prav tako lepo so bili okrašeni prostori, kjer je eskadron po cerkvenih obredih sprejemal številne prijatelje in goste. Slavo sta počastila s svojo navzočnostjo najvišja predstavnika civilne in vojaške oblasti, g. dl. Marko Natlačen, ban dravske banovine, in general Lukič, poveljnik dravske divizije. Oba dostojanstvenika so sprejeli častniki eskadrona, vidno veseli, da je bila vprav njihova edinica deležna tako visokega odlikovanja. Med ostalimi gosti so bili dr. Ravnihar, mestni podžupan, g. Maršič, okrajni načelnik ljubljanski, dr. Harin, upravnik policije g. Bedenk, poveljnik policije, ter mnogi drugi zastopniki raznih ustanov in osebni prija-te'ji g. domačina in častniškega zbora. Vse ljubljanske vojaške edinice so poslale svoja zastopstva, tako da je bil pogled-na lepo vrsto strumnih častnikov, ki jim je stal na čelu poveljnik topništva general Pavlovič, nekaj izredno lepega. Poveljnik divizije je obšel moštvo, ga pozdravil, mu voščil veliko sreče h krstnemu dnevu eskadrona, ter pristopil k vsakemu gostu, civilistu in vojaku, ter mu stisnil roko v pozdrav in v zahvalo, da so prišli počastit prireditev naše hrabre vojske. Po cerkvenih molitvah, ki so jih zaporedno opravili pravoslavni svečenik, muslimanski iman in katoliški duhovnik, je imel kapelan I. razr. Franjo Furtinger navdušujoč nagovor na svojo strumno četo. Razlagal je pomen dannšnjega praznika, orisal jim je lik njihovega patrona sv. Di- V Ljubljani pridno zidajo Ljubljana, 8. novembra. Letošnje poletje je doživela Ljubljana gradbeno sezono, kakršne prav gotovo še ne pomnimo. V prejšnjih letih smo bili vedno zadovoljni, če so začeli graditi kako javno poslopje in nekaj manjših zasebnih zgradb. Letos pa moramo posebej omeniti dve velikanski palači banke Slavije in Batov »Dom službe«, da vseh drugih številnih in velikih zgradb — ki jih je postavila zasebno podjetnost — ni ti ne omenjamo. Poleg zasebne gradbene delavnosti pa bo Ljubljana pridobila letos lepa poslopja tudi iz javnih sredstev. Mestna občina gradi Žale pri pokopališču pri Sv. Križu in otroško zavetišče v Trnovem ter šolo na Viču. Graditi so začeli že zavod za strojništvo, v kratkem bodo začeli graditi kemični zavod. Konec, oktobra je začela graditi tudi Poštna hranilnica veliko stanovanjsko poslopje ob Erjavčevi in Bleivveisovi cesti. To stanovanjsko poslop- je bo prav za prav iz treh stanovanjskih hiš, ki bodo zidane v strnjenem sistemu. Gradbena dela je prevzelo stavbno podjetje Miroslav Zupan, ki je konec oktobra ogradilo stavbišče z velikim plotom ter nato začelo z vso naglico izkopavati zemljišče. Gradbena dela za to veliko stanovanjsko palačo, ki bo imela 28 stanovanj, so preračunana na 3,200.000 din. Ker stoji na stavbišču talna voda precej visoko, so tudi kletni prostori le malo ugreznjeni v zemljo, tako da bo pritličje stavbe precej visoko. Zaradi tega tudi izkop ne dela velikih preglavic, lepo vreme pa delo dobro podpira. Okrog 50 ljudi odkopava zemljišče in okrog 20 voznikov sproti odvaža nakopano zemljo in grušč. Današnji dan so začeli že betonirati prve temelje, celotni izkop na stavbišču pa bo odpravljen v treh dneh. Potem bo začela stavba hitro rasti iz tal in če bo lepo vreme še nadalje tako i naklonjeno graditeljem, bo tudi ta stavba še pred 1 božičem pod streho. Da bi izsilil denar, je zažgal kozolec Celje, 8. novembra. Snoči okoli 8 je začel goreti za Jožefovim hribom kozolec lazaristov. Ln^risti so opazili ogenj in so takoj telefonirali celjskim gasilcem. Ogenj se je hitro razširil in zajel ves kozolec, v katerem je bilo seno, koruza in fižolovina. Kmalu so prišli na kraj požara celjski in gaberski gasilci. Ogenj pa je že medtem zajel ves kozolec in visok plamen se je dvigal ter osvetljeval okolico. Vestni celjski polic, se je posrečilo, da je našla sled za požigalcem in danes zjutraj ob f) so pripeljali na policijsko stražnico 17-letnega Z. Ivana iz Za-vodne pri Celju, ki jo bil osumljen, da je zažgal kozolec. V začetku je zanikal, ko so mu pa na policiji natančneje izprašali vest in ga hoteli zapreti, so mu še prej pregledali žepe. V suknjiču so našli prav interesantno pismo, v katerem Ivan grozi lazaristom, da jim bo v teku pol leta zgorel krasen samostan, prnv tako, kakor je lepo gorel njihov kozolec v dolini. V pismu grozi, da si pomagajo le na ta način, da mu dajo nn skriven kraj 3000 din, kar je pač malo, da jim ne bo zažgal. Pismo zaključuje, da spada ired prostozidarsko družbo cerkvenih atentatorjev, ki ne bodo prav nič prizanašali, opozarja pa tudi, naj ničesar ne sporoče policiji, denar pa čimprej položijo na določen kraj. Ivan Z. je bil pred meseci obsojen na 2 meseca zapora zaradi poizkušenega napada na tovarnarja \Vestna. katerega je hotel ustreliti in izsilili od njega 1,000.000 din. Pri tem pa so ga zasačili 1 policijski agenti in preprečili zločin. Kakor vemo, je Ivan Z. na policiji ponovno izjavil, da je to storil iz sile, ker rabi denar, in da je pripravljen še kaj storiti, če ne bo prišel do denarja. Izročili ga bodo sodišču, najbrž pa bo prišel v prisilno delavnico. Velika tatvina pri Brežicah Te dni je bil izvršen velik vlom v vasi Žu-peljevec, občina Kapela pri Brežicah. Neznani vlomilci so vdrli ponoči v trgovino Ivana Verstovška ter so pokradli okoli 150 kg kož ter usnja, dalje večjo množino cigaret in cigar, mnogo moškega in raznobarvnega ženskega blaga, 50 moških srajc, 8 moških triko-srajc, 40 otroških oblek, 60 svitrov, zaboj mila in mnogo drugih predmetov. Trgovec Ivan Verstovšek je oškodovan za približno 55.000 din. Tatovi so' imeli s seboj voz, na katerega so naložili ukradeno blago ter nalo izginili. Ljudje domnevajo, da so bili to cigani ali kakšni roparji, ki se klatijo po brežiškem okraju. Nekaj dni prej pa je bilo vlomljeno v stanovanje učitelja g. Viljema Vaniča v Boštanju pri Radni. V tem stanovanju ni bilo nobenega domačih in so imeli vlomilci lahko delo. Odnesli so radijski aparat znamke »Lorenzt, črno moško suknjo, rjavo moško obleko, črn ženski plašč, šest ženskih oblek, več perila, par moških čevljev, pižamo, več otroških oblek in igrač ter drugih malenkosti. Škoda je ocenjena na 0otrebuje! Nemogoče je naštevati vsa poglavja obširne vsebine, zato naj si ga vsak kmet ogleda pri domači Kniet-ski zvezi ali v kaki knjigarni — in prav gotovo ga bo kupili Že 7000 izvodov letošnjega koledarčka Kmetske zveze je šlo med naše kmetske gospodarje! Skrbite, da ne ostanete brez njega! Kupite ga čimprej, dokler se še dobi, ali pa ga naročite na naslov: Kmečka zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17-11. Stane 10 din. Ne boste razočarani če boste za pranje perila uporabljali PERION domač, slovenski izdelek, ki odlično opere! — Razlastitev Aiierspergovega veleposestva na Turjaku. V zemljiški knjigi ljublj. okrajnega sodišča je zaznamovana končna, pravno-veljavna razlastitev Aiierspergovega vele|xi-sestva na Turjaku. Meti posamezne agrarne interesente v Želimlju. na Turjaku in drugih bližnjih vaseh je bilo razdeljenih 23 ha in 158 kv. metrov razne zemlje. Svet je bil pripoznan 58 posestnikom. Horvvardu Auerspergu, sedanjemu lastniku turjaškega gradu, je bila priznana odškodnina v znesku 92.756 din, ki bo iz-plačljiva v obveznicah Priv. agrarne banke z odbitkom 10% prispevka v kolonizacijski fond kmetijskega ministrstva. V razlastitvenem dekretu je določeno, da se svet ne more odtujiti in prodat dalje, dokler odškodnina ne bo plačana. Nekateri posestniki plačajo do 5000 din odškodnine, drugi manj. Od vsakega nekaj Vam bo dal globok francoski film KINO MATICA Telefon 21-24 Tfc 17* (P D /k. Nežnost, dejanja, humor, Pariz! V glavni J%.M: MU MM. vlogi: RAIMU in MtCHELE MORGAN — Danes ob 16., 19. in 21. uri I za rjuhe, flanelaste rjuhe dobite po nizkih cenah v dobri kvaliteti: Manufakturna trgovina Janko češnik, Ljubljana, Lingarjeva. — Ne hudujte se na britev, če slabo reže, vzemite Cimean brivsko kremo, da boste zadovoljni! — Na šentjernejskem mladinskem taboru je bila najdena ženska ročna torbica z nekaj denarja. Izgubitelj jo dobi v župnišču. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno 6vežo3t. Ljubljana 1 V kraljestvo Dolomitov nas bo popeljal gosp. prof. Janko Mlakar v petek 11. novembra ob K zvečer s predavanjem, ki je bogato opremljeno s skioptičnimi slikami. Dolomiti so brez dvoma najbolj zanimivo pogorje v Alpah. Odkar so pa izpeljane številne avtomobilske ceste na vse mo-goče prelaze, je to pogorje najbolj obiskano v Srednji Evropi. G. predavatelj je letos ponovno obiskal kraljestvo Dolomitov, zato bo njegovo predavanje brez dvoma zanimivo in bodo obiskovalci deležni tudi lepih prizorov iz kraljestvo Dolomitov vsaj v sliki. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. 1 Lunin mrk je bil v Ljubljani dobro viden. V ponedeljek zvečer kmalu po pol desetih se je pričela luna temniti. Občinstvo je bilo na ta lep nebesni pojav že prej opozorjeno po časopisju in «e je pričelo zbirati ob napovedani uri v gostih množicah. Vladalo je prav idealno KINO UNION Telefon 22-21 Ob 16, 19 in 21 Danes nepreklicno zadnjikrat! Robert Stolzova melodiozna opereta GLASBA ZA TEBE Magda Schneider, H. Sonker, P. Kemp Izpred malega kazenskega senata v Ljub- vreme in je občinstvo po parkih in z oken mo- 4 - .1____1.__1__d ! •• » « K inlirin Iz n •» n ivir o _ rrln Innn (1 conr>!i ljani. Že dvakrat zaradi večjih tatvin kaznovanega Lojzeta D. so letos t. septembra zasačili na Ježi pri Ježici, ko je izmaknil Snojevi služkinji Pavli Modrijanovi 640 din gotovine. Nato so prišli še drugi njegovi tatinski grehi na dan. Oktobra lani je na Ježi vlomil pri posestniku Kodermanu Pavlu in mu odnesel kar 1100 din gotovine. Denar je skrival in ga premeteno vnovčeval v različnih dobrinah. Lojze je bil tudi osumljen, da je vlomil ti. septembra 1956 pri Jožetu Snoju in mu poleg drugih stvari od- TAMARA 0b 14.30 po znižanih cenah Din 2.50, 4.50 in 6.50 Mogočen prikaz ljubezni in trpljenja velike ruske duše. — Divne pesmi polne otožnosti in hrepenenja. Ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA Telefon 87-30 — Beia»lf»jt« «1 vstopnice I Kraliica zračnih višav Nepreklicno zadnjikratl! Emil G ril — 60 letnik ** Ljubljana, 8. novembra. Kdo ga izmed ljudi, ki imajo opravka na sodišču tam v kazenskem oddelku prvega nadstropja ju-stične palače, kjer že dolgo urejuje, spravlja in vodi razne suhoparne, pa tudi prav zanimive kazenske akte, ne pozna? Je mož še čil in zdrav, gibčen, sem pa tja šaljiv. Poznajo ga ne samo sodniki, tudi odvetniki, časnikarji in druge stranke, ki jim je nad vse uslužen. Emil Gril, ki včasih mirno prikoraka v dvorano št. 79 pred senat, da prinese kakšna pojasnila, je bil rojen 3. novembra 1878 v Ljubljani, llodil je po končani ljudski šoli na realko, kjer je končal tri razrede in se je nato vpisal v Mnhrovo trgovsko šolo, ki jo je končal, a se ni posvetil poklicu, kateremu je bila šola namenjena. Dne 8. novembra 1900 je vstopil v sodnopisarniško službo. Torej že 38 let premetava sodne spise in zapisuje vse primerne posle. Najprej so ga poslali kot mladega fanta v Cerknico, kjer se je kmalu udomačil. Nekateri Cerkničani se ga še sedaj dobro spominjajo. Iz Cerknice je romal v lepi Marenberg in od tam je bil I. 1911 prestavljen v Ljubljano k takratnemu deželnemu, sedaj okrajnemu sodišču. V svoji karieri je dose nesel 750 din gotovine. Zaradi prvih dveh tatvin je bil Lojze obsojen na 8 mesecev strogega zapora, glede prve tatvine pa je bil zaradi pomanjkanja dopazov oproščen. — Občni zbor Zveze absolventk kmetijsko gospodinskih šol. V nedeljo 13. novembra bo v Celju redni letni občni zbor Zveze absolventk kmetijsko gospodinjskih šol. Občni zbor bo v Orlovskem domu ob 10 dopoldne s sledečim dnevnim redom: t. Čitanje zapisnika; 2. Poročilo predsednice in ostalih odbornie; 3. Poročilo pregledovalk računov: 4. Predlogi; 5. Volitve; 6. Slučajnosti. Opozarjamo vse članice, da se občnega zbora sigurno udeležijo, vljudno pa vabimo tudi ostale kmečke žene in dekleta, Ker bo istočasno zborovanje. — Odbor — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana nudi po izredno znižanih cenah: Fryung, Gehet an die Sonnel 32 Betrachtungen iiber das heilige Mess-opler. 296 str., vez. 12 din. — Gnandt, Der mo-saisehe Schopfungsbericht in seinem Verhaltnisse zur modernen Wissenschaft. 170 str., nevez. 5 din. — Janvier, Grundfragen der katholisehen Moral. Bd. I. Die Gluckseligkeit. 158 str., vez. 15 din. — Kral, Der christliche Sozlalismusl Die Versohnung „„,„|11C1,,U , ________ _____ von Christentum und Sozialismus. 184 str., nevez. gel čin višjega pis. oficiala. Skoraj desetletja je 8 din. — Monnich, Inneres Leben. Unterrichte und že prideljen kazenskemu oddelku in dostikrat zna povedati o zanimivih velikih procesih. — Bog ga ohrani zdravega! Srečno naj bi užival dolgo vrsto let zasluženi pokoj, katerega bo kmalu nastopili Lesungen. 232 str., vez. 20 din. — Pachtler, Das Buch der Kirche, vom Palmsonntage bis zum Weisscn Sonntage. 634 str., vez. 10 din. — Sche-ptyckyi, Die Kirche und das ostliche Christentum. PRIDE! iiiitiiiiiiiiiniiiiiiii 7FMLJP! KINO maticai Mm ftnl M mmdt h ■ iiiitiiiiiiiiiiiinuiimiiiiuiiiuiiiiiaiiit S — Mirovno nedeljo v spomin konca svetovne vojne priredi 13. novembra t. 1. Zveza bojevnikov v Ljubljani, kjer bo govoril g. univ. prof. dr. Andrej Gosar, v Mariboru, kjer bo govoril gosp. župnik Janko Cegnar, in v Celju, kjer bo govoril g. ravnatelj Rajko Stoječ. Predavanja bodo pojasnjevale skioptične slike. S prireditvijo je združena tudi nabiralna akcija za to prepotrebno in prekoristno ustanovo. Podrobni spored bo pravočasno objavljen v listih. — Zrele rdeče jhgnde na Šmarni gori. Včeraj je natrgal na Šmarni gori g. Josip Klovar, nadzornik Jugoslovanske tiskarne v p. in znan torist, lepe rdeče jagode, kar je za sedanji čas gotovo nekaj zelo redkega. — Turneja ameriške Hrvatico. V Dalmaciji in po hrvatskih krajih zadnje dni z velikim uspehom nastopa odlična ameriška pevka Florija Strmič iz Chicaga, hči hrvatskega izseljenca. Strmičeva ima krasen glas in povsod žanje lppe uspehe. Na njenem programu so jugoslovanski, angleški in francoski skladatelji. _ Nesreče. V Preserju p^d Krimom se je pri delu ponesrečil 31-lotni delavec Feliks Plevel Zasul ga je nlaz desk. Plevel je d'>bil hude notranje poškodbe. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. - Na Verdu pri Vrhniki je padel z motornega kolesa Martin Merljak in dobil hude poškodbe. _ Koledarček »Kmrrke iveze« la leto je izšel! Ima priročno obliko žepnega koledarčka. 133 str,, nevez. 12 din. — Schlund, Orientierung. Eme Iiilfe un Weltanschauungskampf der Gcgen-wart. 541 str., nevez. 20 din. — Vogcle, Himmel-slichter. Zvveite Reihc der Festtags-Gedanken. 211 str., vez. 10 din. — Worlitseheck, Soziales Chri-stenthum. Einc Auseindersetzung mit brennenden Tagesfragen. 215 str., vez. 40 din. — Zahn, Das Jcnseits. 375 str., vez. 20 din. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 254 objavljajo, da je državno prnvdnišlvo prepovedalo prodajati in širiti št. 45. tednika »Seljački dom«, dalje št. 10. lista »Zagrebački mesarski vjesnik« in št. 82. časopisa »Seljačko kolo«. Vsi navedeni listi izhajajo v Zagrebu. — Dosmrtna ječa zn umor učteljlee. Okrožno sodišče v Sremski Mitrovici jo ob ogromnem zanimanju prebivalstva sodilo pred včerajšnjim Milico Vujadinovičevo, služkinjo iz Zemuna. Milica je dolgo časa stregla upokojeni učiteljici Milici Mihajlovičevi. Neko jutro pa jo je zahrbtno ubila in oropala. Obsojena je bila na dosmrtno ječo. — Zagrebški seizmograli so zadnje tri dni zabeležili cel niz potresov, katerih središče je bilo oddal jeno kakšnih 9000 km od Zagreba, najbrž kje okoli Japonskega otočja. — Čisto in duhteče perilo je veselje rodbine. Perile ga z »Oven« terpentinovim milom in zadovoljni boste! Poceni je, krasno pere in je domač izdelek Fockove milarne iz Kranja. — Prijetna postelja so nebesa nn zemlji. Volnene, prešite odeje, gradi za žimnice, blago glo lepo opazovati, kako se zemeljska senca vleče čez mesec. Toda okoli 11 se je dvignila s tal megla ter nekoliko zagrnila s tenkim paj-čolanom ta nebesni pojav. Z nebotičnika in z Grada pa se je lunin mrk še nadalje videl do konca. 1 Izjava. V včerajšnjem »Slovencu« in »Slovenskem domu« sta izšla dva članka o moji skladbi sZedinjenje«. Ker je bila vsebina obeh člankov, ki sta med seboj v nekem delu skladna, ravno na tistem mestu takšna, da bi mogla tega ali onega zavesti v zmoto, si dovoljujem pojasniti osnutek simfonične kantate »Zedinjenje«. Pesnitev dr. Alojzija Gradnika, »Ujedinjenje«, je izšla leta 1926. v zbirki »De profundis«. Izliral sem si jo za besedilo svoje skladbe zgolj z umetniškega vidika, ki je zame tudi edino merodajen, zaradi njene pesniške dovršenosti in močne dramatičnosti, ki se mi je zdela za celovečerno skladbo potrebna. Ni mi prišlo na misel, da hi kdorkoli mogel interpretirati skladbo kot politično, in mislim, da tudi potek kompozicije ne daje nikoder povoda za takšno domnevo. Do danes nisem v teku 25 let komponiral nobene politične pesmi in je tudi nikdar ne bom. Kdor se je količkaj zanimal za slovensko glasbo v zadnjih 20 letih, je lahko opazil, da nisem političen komponist. Smatram, da sem z gorenjo navedbo dovolj označil svoje stališče napram pesnitvi simfonične kantate (ne himne) »Zedinjenje« ter se v nadaljnje morebitne debate ne boni spuščal. — L. M. Škerianc. 1 Ženski tečaji za jezike. Zveza akademsko izobraženih žen javlja, da se vršijo večerni tečaji v pritličju drž. učit. šole na Resljevi cesti, in sicer v naslednjem redu: ponedeljek in četrtek: nemščino II. tečaj od pol 8 do pol 9, nemščina I. tečaj od pol 9 do pol 10; sreda in petek: angleščina I. tečaj od 7—8, francoščina I. in II. tečaj od 8—9. Učnina znaša za vsak tečaj 30 din mesečno. Pri-iavite se lahko tudi še pred dotifno učno uro. — Odhor. 1 Nevaren padec. Včeraj je v opoldanskih urah padla v domači kleti v Suvoborski ulici 49 letna železničar jeva žena Marija Doberle-tova. Dobila je hude poškodbe na glavi in po telesu. Bila je prepeljana v bolnišnico. 1 Tatvine v Ljubljani. V stanovanje Ivanke Kadunc v Jesenkovi ulici 10 se je splazil neznan tat ter odnesel dve zlati zapestnici, 900 din gotovine, nekaj perila in črn ženski suknen plašč, tako da trpi Kadunčeva okoli 2000 din škode. — V izložbi trgovine Lazar na Kongresnem trgu so vlomili neznani tatiči in odnesli tri ženske torbice, nekaj ženskih rokavic in nogavic ter nekaj ženskega perila. Tvrdka trpi 1276 din škode. — Tereziji Rančigajevi je nekdo na stanovanju na Krekovem trgu 11 izmaknil črno usnjeno torbico, v kateri je bilo 2070 din gotovine. Skupna škoda je 2200 din. — Zelo se množe v Ljubljani zopet tatvine koles, ki sicer meseca novembra niso tako v navadi in pogoste. Vzrok je pač lepo vreme in se ljudje še vedno zelo vozijo s kolesi. Policiji je bilo že ta teden prijavljenih 6 tatvin koles. Gledalce Drama: Sreda, 9. nov.: »Izsiljena ženitev«, »Ljubpzen-zdravnik«. Red B. - Četrtek, 10. nov.: »Brezov gaj«. Premiera. Premierski abonma. -Petek, 11. nov.: Zaprto. - Sobota, 12. nov.: »Potopljeni svet«. Red A. Opera: Sreda, 9. nov.: »Da sinjem Jadranu«. Red Sreda. - Četrtek, 10. nov.: »Poljub«. Red Četrtek. - Petek, 11. nov.: Zaprto. - Sobota, 12. nov.: »Don Kihot«. Premiera. Premier, abonma. Prireditve in zabave Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v dvorani št. t na frančiškanski porti. Prihodnji svetopisemski večer pa bo 4. sredo v novembru že v dvorani Serafinskega kolegija, Frančiškanska ulica. Bežigrajsko prosvetno društvo Ima svoj tretji prosvetni večer v četrtek 10. novembra ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Na sjioredu je domača fantovska pesem, deklamacija in zanimivo predavanje: Zale. Predava g. ravnatelj Sušnik Stanko. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta, ki ga tvorijo gg. Pfeifer, Stanič, šušteršič in Mtlller, bo v ponedeljek 14. t. ni. v veliki Filharmonični dvorani. Na tem koncertu bo izvajal Ljubljanski komorni kvartet prvič v Ljubljani Zikov godalni kvartet, katerega je napisal Rihard Zika, znani primarij Zikovega kvarteta. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 8 bo predaval v mali dvorani Filbarmoničnega društva dr. Rape v športnem poletu pri letošnji tekmi Male zveze. Vstopnine ni. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica ima predavanje drevi ob sedmih v kemični dvorani na 1. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi. ulici Predava g. Kregar: Kako zavarujemo cvetice in sadno drevje pred nevarnostmi zime. Vstop prost. Vojni plini in strupi je naslov predavanju, ki ga bo imel na II. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo drevi ob 8 v društvenem domu g. dr. Ahčin Marjan. Društvo absolventov državnih trgovskih Kol v Ljubljani opozarja vse svoje člane in prijatelje na debatne večere, na katerih se bodo razpravljala razna zelo važna življenjska vprašanja o socialni politiki, ustroju in delu OUZD, trgovskem bolniškem in podpornem društvu »Merkur«, zagrebški bolniški blagajni. Pokojninskem zavodu in sindikatih. — Prvi tak sestanek bo drevi ob 8 v ve-stibulu Delavske zbornice, in dalje vsako sredo ob istem času. Sestanki Sestanek diplomiranih tehnikov bo drevi ob 8 v lokalu Združenja,, Tavčarjeva ulica 6. Naše dijaštvo Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih bo imela drevi točno ob 8 članski se* stanek. Vsi tovariši, zlasti novinci, so iskreno vabljeni. — Prefekt. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccolf, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. ponovno zahteva kolonije i napadi na angleško opozicijo Monakovo, 8. nov. TG. Ob petnajsti obletnici narodnosocialističnega pokreta je imel v dvorani meščanske pivovarne kancler Hitler velik govor, v katerem je podal zgodovinski razvoj narodnega socializma, nato pa je prešel na zunanjepolitično polje. Najprej je govoril o vsesplošnem oboroževanju in dejal, da Nemcev oboroževanje drugih prav nič ne vznemirja, ker tudi sami ne držijo rok navzkriž. Nemčija si ne prisvaja pravice, da bi se vmešavala v notranje zadeve drugih držav, ki naj kar ostanejo pri svoji demokraciji, toda od raznih angleških pnrlainenlareev si Iliiler ne bo pustil dajati nikakih predpisov. Hitler vidi nevarnost v tem, da v drugih državah neprestano hujskajo na vojno proli Nemčiji. V Angliji in Franciji so sicer na krmilu možje, ki si želijo resničnega miru, vedno pa govore o nekakšnem sporazumu. Beseda sporazum je. za Nemce nerazumljiva, ker ne vedo, o čem bi se sporazumeli. Nemci od teli držav nc zahtevajo drugega, kakor da jim vrnejo kolonije, ki so si jih prisvojile pod lažnivimi pretvezami. To je vprašanje pravičnosti in resnične volje sožitja med narodi. Brugače Nemci od teh držav ničesar ne zahtevajo, ampak želijo z njimi samo trgovati. V zapadnih velesilah so zares na krmilu možje, ki hočejo mir, so pa tam tudi politiki, ki prav nič ne skrivajo svojih zahrbtnih namenov. Prisiljen sem to sporočiti nemškemu narodu in iz tega izvajati tudi konsekvence, kajti lahko se zgodi, dn pridejo jutri ti možje na vlado. Angleška opozicija pravi, da nima ničesar proli nemškemu narodu, ampak da hoče uničiti samo nemški režim, ker je v njem nevarnost za britski imperij. Hitler pravi, da je to notranja zadeva nemškega naroda samega in da režima ne bo uničil nihče, ki ni prej uničil nemškega naroda. Poleg tega je Hitler mnogo več. storil za svoj narod in državo kakor ostali režimi na svetu za svoje. Ker nihče ne ve. kdo pride lahko jutri na vlado v zapadnih velesilah, je Hitler trdno odločen utrditi varnost države do skrajnosti. »Vsak čas smo pripravljeni na mir, a vsak čas tudi na obrambo!« Nemčija ne dela zgodovine z nasiljem, kakor trdijo nekateri angleški parlamentarci, tudi ni uničila dve parlamentarni državi, ampak je skušagla najprej vse urediti s pravičnimi pogajanji, ker pa to ni uspelo, sta morali dve diktatorski vladi oziroma državi ugoditi njenim pravičnim zahtevani. Nemčija tudi nikoli ne bo pred westminstrskimi vrati beračila za svoje pravice; če jih ne bo dosegla po normalni poti, jih bo dobila drugače. Angleški parlamentarci se morda spoznajo v svetovnem britskem imperiju, toda v srednji Evropi niso doma. Bolj bi bilo zanje, če bi posvečali svojo pažnjo Indiji in Egiptu, še bolj pa Palestini. Kajti tamkaj vsekakor lie moremo govoriti o kakšni demokraciji in bi angleški parlamentarci bolje storili, če iii skušali v tej deželi nasilje odpraviti. S tem nikakor noče Hitler česa očitati, ampak je samo navedel kot primer, kajti Hitler ni odvetnik drugih in to je razlika med njim in gg. Churchilli, Edeni, Duf! Cooperi in drugimi, ki hočejo biti odvetniki vsega sveta. Če g. Churchill ne razume, kako more državni poglavar križati sabljo z britskim parlamentom, naj ve, da je s tem lahko samo počaščen. Sicer pa Hitler ni diktator ali monarh, ampak voditelj in poslanec nemškega naroda. Navsezadnje pa ima g. Churchill za seboj kakih 50 do 80 tisoč glasov, dočiin stoji za Hitlerjem 40 milijonov volivcev. Brest, 8. nov. AA. (Havas) Atlantska eskadra je danes zjutraj odplula iz Bresta v Rokavski zaliv, kjer bo imela 10 dni svoje manevre. V eska-dri se nahaja ena oklopnica, tri križarke, 2 diviziji kontralorpedovk, 2 diviziji torpedovk in eskadrilja podmornic. Dunaj, 8. nov. h. Na Dunaju ln v okolici so čutili davi ob 4.15 močne potresne sunke, katerih središče je bilo v veliki daljavi. Navzlic temu pa so stopili gasilci takoj na deio. Potres ni napravil večje škode, zrušilo se je lc nekaj dimnikov. Človeških žrtev ni bilo. Ugoden dotok državnih dohodkov Po podatkih finančnega ministrstva so znagall državni dohodki v septembru letos 1.076.3 milij. din (lani avgusta so znašali 1.116, lani septembra pa 1.025.2 milij. din). Istočasno so dosegli državni izdatki: v septembru 1938 941.1, septembra 1937 969.9 milij. din. Proračun dohodkov oz. izdatkov za september 1938 je znašal 1.015 milij. din. Skupno so znašali državni proračunski dohodki v prvih 6 mesecih proračunskega leta, t. j. od 1. aprila 1938 do 80. septembra 1938 5.948.4 milij. din ali 97.67% proračunske vsote, ki je znašala 6.090 milij. din. Nadalje so znašali izdatki v prvih 6 mesecih proračunskega leta 5.323.7 milij. din, Povečanje števila pridobitnih podjetij v Sloveniji Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je izdelala statistiko prijav in odjav gospodarskih pridobitnih podjetij na svojem področju za 3. četrtletje 1938, iz katere posnemamo naslednje ugotovitve: Število trgovskih obratov je v 3. četrtletju 1938 naraslo za 148, v 2. četrtletju za 190, v prvih 9 mesecih letos pa za 275. Prijav in odjav ]e bilo: prijave odjave prirastek 3. četrtletje 1937 195 125 70 1. četrtletje 1938 225 188 37 2. četrtletje 1938 227 137 90 3. četrtletje 1938 249 101 148 Iz tega vidimo, da je položaj v trgovini boljši, kot je bil lani, saj je število prijav v 3. četrtletju letos preseglo število odjav za 148, t. j. za še enkrat več kot v odgovarjajočem četrtletju lani. Največje število prirastka odpade na trgovino z mešanim blagom, kjer znaša prirastek 52 novih obratov (96 prijav in 44 odjav), znatnejše je bilo število prijav v trgovini z živili: 14 prijav in 0 odjav, z lesom: 12 prijav in 3 odjave, ter trgovina z deželnimi pridelki: 12 prijav in 4 odjave. Med pomožnimi obrtmi je našteti še prevoznike s konji: 15 prijav in 1 odjava. Tudi v obrti prevladuje Število prijav nad številom odjav. To nam dokazuje tudi naslednja tabela: prijave odjave prirastek 3. četrtletje 1937 245 167 78 1. četrtletje 1988 854 256 98 2. četrtletje 1938 285 151 134 3. četrtletje 1938 340 144 196 Tudi tu je prirastek dosegel rekordno višino. Največ prijav izkazujejo naslednje stroke (v oklepajih število odjav): kovači 12 (4), žage 6 (5), mizarji 24 (7), krojači 28 (4), šivilje 12 (11), čevljarji 25 (22), brivci in frizerji 11 (6), peki 25 (14), mesarji 17 (8) itd. V gostinstvu je bilo 86 prijav in 49 odjav, od česar odpade na gostilne 40 prijav in 2 odjavi, zato se pa v tem večjem številu prijavljajo krčme: 31 prijav in 3 odjave. Prirastek števila gostinskih obratov znaša 37 (v 2. četrtletju 1938 50, v 3. četrtletju lani 34). Industrija zaznamuje 5 prijav ln 3 odjave, tako da sta prirasla dva obrata. V 2. četrtletju letos se je število industrij zmanjšalo za 2. Žitni trg > Ljubljana, 7. novembra 1938. Minuli teden je potekel v zelo mirnem razpoloženju, celo bi 6e moglo reči, da je promet popolnoma zastal in težko je presojati, kdo je bolj rezerviran, kupec ali prodajalec. Mlini v Bački in Banatu, kakor tudi slavonski in slovenski mlini niso skoraj ničesar kupovali, enako rezervirano 6e je držal tudi ostali konsum. Največ se nudi bačka in gornjebanatska pšenica, dočim so ponudbe v sremski pšenici manjše. Vlačilsko blago ni v večji meri na ponudbo, kar se more najlaže presoditi po avizah Privil. izvozne družbe, ki se gibljejo dnevno med 40—60 vagonov pšenice. Doslej je nakupila Priv. družba nekaj nad 13.500 vagonov pšenice. — Vagonska roba se Prizadu v splošnem ni nudila, kar dokazuje, da je ponudba pšenice od strani trgovcev izostala, oziroma da so dovozi pšenice od strani producentov majhni. Objavljene 60 vesti, da je med Nemčijo ln nami dosežen sporazum za izvoz naše pšenice, kakor tudi koruze letošnje žetve. Kontingent za pšenico za nemško tržišče znaša 20.000 vagonov, kontingent za koruzo pa 10.000 vagonov. Kakor trdijo, bi nova pogodba z Anglijo pripomogla k še boljši prodaji jugoslovanskega proizvoda na angleških tržiščih. Kdaj se bodo pogajanja z Anglijo pričela, še ni točno, vendar domnevajo, da prično najkasneje januarja meseca prihodnjega leta. Bačka pšenica, okolica Novega Sada, Sombora notlra 150—152 din, gornjebanatska 153—154 din, bačka-potiska 155—156 din, bačka-kanalska 156 do 157 din, bačka-bankutska 80 kg 1% primesi 154 od tega Je bilo 2.682.0 milij. din za osebne Izdatke, 2.641.6 milij. din pa za materialne izdatke. V prvih 6 mesecih proračunskega leta 1937-38 ln 1938-39 so znašali državni dohodki (v milij. dinarjev); 1937 1938 april 794 875 maj 909 1.003 junij 905 898 julij 902 980 avgust 1.100 1.116 september 1.025 1.076 skupno 5.635 5.948 do 155 din, bačka-potiska Slep 157—158 din, gornjebanatska 152—154 din, srednja in južna banat-ska 150—152 din, sremska in slavonska 78 kg 1% primesi, pariteta Indjija 150—152 din. Koruza: Tendenca je nekoliko boljša. Povpraševanje po promptnem blagu sicer ni boljše, vendar je ponudba jako slaba. — Promptno koruzo je nakupovala Priv. izvozna družba, za izvoz preko Vršca, odnosno za Podkarpatsko Rusijo. Za ter-minsko koruzo je večje povpraševanje in je največje povpraševanje od strani špekulacije, pa tudi od strani domačega konsuina in od strani trgovcev iz Srbije. — Ponudbe za terminsko blago so tudi v splošnem slabe. Stara bačka koruza notira 122—123 din, umetno sušena, pariteta Indjija 97 do 98 din, pariteta Vršac, državna meja, pa 100 do 101 din. Terminska koruza za dobavo decem-ber-januar, dispozicija do 15. vsakega meseca notira 87 —88 din, januar-februar 92—94 din, pariteta Indjija, marec 100—101, april 104—105, maj-junij 106—107 din, maj, junij, julij 110—111 din, pariteta Indjija. Moka: Tendenca je nadalje slaba. Kupcev je malo, medtem ko je ponudba precejšna. Bačka-banatska pekovska moka notira 247—255 din, sama nularica notira 235—240 din. Krmilna moka: Interes za krmilno moko je od strani izvoznikov za bivšo Avstrijo. — Št. 8 notira 112.50—115 din, bačka, banatska 110 do 112.50 din. Otrobi: Tendenca je mirna, ponudba je nekoliko boljša, povpraševanje je 6talno od strani domačega konsunta in nekoliko od strani izvoznikov za račun Madžarske. Bačka notira 97 —99 din, banatska 91—93 din. Oves: Tendenca je čvrsta, povpraševanje je precejšno od strani vojnih dobaviteljev, ponudbe so majhne. Sremsko-slavonsko blago notira 142 do 145 din. Bosna in Hercegovina kot gospodarsko področje Vkljub razdelitvi Bosne in Hercegovine na tri banovine sta obe pokrajini še vedno zelo skupno gospodarsko področje, ki je raslo desetletja pred svetovno vojno v istih mejah, po vojni je bilo nekaj ča6a skupno, nato razdeljeno v oblasti in od 1929 dalje na banovine. Gospodarski popis tega področja je sedaj ravno zaradi razmejitve po banovinah posebno težaven, ker se ravna zbiranje statističnega materiala naravno po administrativnih mejah. Zaradi tega je posebno pozdraviti, da so trije časnikarji iz Sarajeva šli in zbrali skoro monografične prispevke najboljših strokovnjakov o gospodarskih razmerah in posameznih panogah Bosne in Hercegovine. V uredništvu in založništvu gg. A. Koen, E. Džikovski in A. Sunarič je izšla namreč knjiga »Bosna i Hercegovina kao privredno područje«, ki obsega 430 strani. V knjigi so zbrani prispevki o bosensko-hercegovekem kmetijstvu (posebej o kmetijski proizvodnji), sadjarstvu, živinoreji, tobaku, agrarni politiki, gozdarstvu, hudournikih, pogozdovanju, lovu in ribolovu), ki so jih prispevali znani strokovnjaki. Druga skupina prispevkov obsega opis rudnih zakladov in njih izkoriščanja (geološki sestav, rudarstvo ter kovinsko industrijo), nadaljnji opisi se nanašajo na železnice, trgovino, obrt, denarstvo, zadružništvo in turizem, ter je končno dodan še zgodovinski pregled bosen-sko-hercegovskega gospodarstva. Nekateri prispevki so izredno skrbno sestavljeni kakor n, pr. o ban-karstvu Bosne in Hercegovine ter podprti tudi s številnimi statistikami. Knjigo krasi tudi mnogo dobrih slik (slaba pa je n. pr. rudna karta). Iz vseh prispevkov se more dobiti lepa slika tega važnega gospodarskega okoliša naše države, ki posebno v rudarstvu najbolj napreduie in postaja podlaga za veliko industrijo v naši državi. Zato se moramo tudi Slovenci zanimati za te probleme, ker bi lahko Bosna postala tudi za izseljevanje naših delovnih rok važno središče, katerega je treba seveda temeljito proučiti v gospodarskem in socialnem oziru. Knjiga je prav lepo tiskana ter bo zanimala vse gospodarske strokovnjake v vsej državi, zlasti pa seveda na ožjem področju. Takih del je malo in so zato tem bolj tehtna. Opozorilo izvoznikom lesa r Nemčijo. Ministrstvo trgovino in industrije opozarja v zvezi s svojim prejšnjim obvestilom ponovno vse izvoznike lesa v Nemčijo, da morajo prijaviti Zavodu za pospeševanje zunanjo trgovino v Belgradu vse one zaključke dobav lesa v Nemčijo, za katere v roku 4 tednov od dne zaključka ne dobe obvestila od 6vojega nemškega kupca, da je donesen sklep o dodelitvi deviznega uvoznega dovoljenja za odnosno partijo blaga. Zalo opozarja Zavod vse iuteresirane izvoznike, da tu prijava ne predstavlja nobenega akta, ki bi bil naperjen proti nemškim uvoznikom, ker ure za obveznost, ki jo predpisana in sankcionirana v meddržavnih sporazumih med našo držuvo in Nemčijo. Ta ukrep je naperjen edino proti nepravilnemu delu gotovih tvr.lk, ima pa služiti interesom tako naših izvoznikov kakor tudi poštenih nemških uvoznikov. Obvezna prijava jo vpeljana samo za sklepe, ki so bili sklenjeni po 1. oktobru, nikakor pa so no nanaša na sklepe, ki so bili sklonjeni pred tem dnem. Izvozniki, ki bi opustili prijavo, so izpostavljeni nevarnosti, da bodo po lastni krivdi trpeli škodo v svojih sklepih z Nemčijo, ker no bi mogle niti naše niti nemške oblasti postopati dalje. Insolvonce v oktobru. Po podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo oktolira letos razglašenih v vsej državi 8 (lani 5) konkurzov in 22 (12) poravnav izven konkurza, od tega v Sloveniji 2 (6) poravnav in konkurzov. Zadružna matica, Split. Ta dalmatinska osrednja zadruga je bila osnovana leta 1928. Od lota 1928 pa do konca 1937 je število njenih članic na-rnslo od 35 na 202. Poslovni deleži vseli včlanjenih zadrug so narasli od 3.04 na 7 3 milij., rezervni skladi pa od 1.6 na 11.03 milij. din. Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini Milavca Alojzija, trgovca v Planini pri Rakeku št. 106 (trgovina z mešanim blagom). Narok za sklepanje poravnave 15. decembra, oglasiti so je do 25. novembra. Konec poravnave! Zupan Leopold, usnjar in posestnik v Kranju. Likvidacija: Posojilnica za Sv. Rok ob Sotli, r. z. z o. z. v likvidaciji jc dovršila likvidacijo. I Švedski in balkanski trg. Iz Stockholma po-"ročajo, da je Švedsko izvozno društvo z ozirom na vedno večjo konkurenco švedskim proizvodom v jugovzhodni Evropi sklanilo osnovati poseben oddelek za pospeševanje trgovskega prometa z balkanskimi in levantskimi državami. Za vodjo tega urada je bil imenovan g. E. II. Olsson, ki jo žo odpotoval v Grčijo in Turčijo proučevat tamošnje gospodarske razmere za švedski izvoz. PREIZKUSITE I, Borza Denar Dne 8. novembra. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-izpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so v Ljubljani in v Belgradu ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40, v Zagrebu pa 60 se malo okrepili na 14.2250—14.4250. Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 35.40—36.10. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,838.792, v Belgradu 16,424.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 290.000 din. Ljubljana — tečaji s p r I m o m s Amsterdam 100 hol. gold. < „ , 2390.90—2405.50 Berlin 100 mark ,.«111 1758.53—1772.41 Bruselj 100 belg . , , , , , , 743.20— 748.26 Curih 100 frankov 996.45—1003.52 London 1 funt t 208.96— 211.02 Newyork 100 dolarjev . ■ , , 4362.25—4398.56 Pariz 100 frankov , „ . , , , 116.74— 118.18 Praga 100 kron ,„,„>.> 150.69— 151.79 Trst 100 lir .„«,,., , 230.45— 233.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7525, London 20.9975, Newyork 440.875, Bruselj 74.60, Milan 23.20, Amsterdam 239.80, Berlin 176.60, Stockholm 108.15, Oslo 105.525, Kopcnhagen 93.75, Praga 15.125, Varšava 82.75, Budimpcta 87.50, Atene 3.95, 'Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.26, Buenos-Aires 109.875. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravjel originalna, naravna in zdravilna je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek! Vrednostni papirji Ljubljana) Drž. papirji: 1% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 477—478, bogluško obvcznice 90—91, dalm. agrarji 89.50—90.50, 8% Blerovo posojilo 98.50 do 99.50, 7% Blerovo posojilo 91.50—92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—103, 7% stab. posojilo 93 do 99. — D e I n i c e : Narodna banka 7.350—7.400, Trboveljska 185—200. Zagreb. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 475—476, begluške obvcznice 88—90, dalm. agrarji 89—90, 4% 6ev. agrarji 59—60, 8% Blerovo posojilo 98—98.50, 7% Blerovo posojilo 90.25—91 (91, 91.12), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 1% stab. posojilo 98—99. — Delnice Narodna banka 7.350 denar, Priv. agrarna banka 222—226, Trboveljska 180—200, Gutman 50—60, I s is 26 denar, Osj, sladk. tov. 105 blago, Osješka livarna 160 denar, Jadranska plovba 360 denar. Belgrad, Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 474.50—475 (475.25, 475), begluške obveznice 90—90.25 (90.25), dalm. agrarji 89.75 do 90.25 (90.25), 4% sev. agrarji 59—60, 8% Blerovo posojilo 97.50—99.50, 7% Blerovo posojilo 91.50—92.25, 1% posojilo Drž. hip. banke 101.50 do 103. — Delnice: Narodna banka 7.400 denar (7.430), Priv. agrarna banka 227—228 (228), Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji. Sombor. Zaprto. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor, desni breg, dno 2. novembra 1.1. Voli: 1. vrsto 5, II. vrsto 4.50, 111. vrste 3.50; telice: I. vrsto 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50; krave: I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3; teleta: I. vrste 6.50, II. vrste 5; prašiči: Speharji 7, pršutarji 6 din za kg žive teže. Goveje meso: II. vrste, prednji del, 10, zndnji del 12, III. vrste, prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 14; slanina 15—16; svanjska mast 17; čisti med 16; surovo kože: govejo 14, telečje 18, svinjske 12 din za kg. Pšenica 200, ječmen 150, rž 200, oves 200, koruza 150, fižol 200, krompir 70, seno 70, slama 30, jabolka: I. vrste 300, II. vrste 2oO, III. vrsto 150, pšenična moka 300—350, koruzna 200 din za 100 kg. V Črnomlju dne 3. novembra L 1. Voli: I. vrsto 6, II. vrsto 4, III. vrste 3.50; telice: I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50; krave: I. vrsto 4.50, II. vrste 4, III. vrste S; teleta: I. vrste 6, II. vrste 5; prašiči: šjioharji 9, pušutarji 8 din za kg žive težo. Goveje meso 10, svinjina 14, slanina 16, svinjska mast IB, Čisti med 16, goveje surove kože 12, telečje surove kože 10, svinjske surove kože 5 din za kilogram. Pšenica 175, Ječmen 175, rž 150, oves 200, koruza 175, fižol do 400, krompir 100, seno 50, slama 30, jabolka: I. vrsto 300, II. vrste 300, III. vrsto 250, pšenična moka 300—400, koruzna moka 200 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5, mleko 2 din za liter. Ceno živini in kmetijskim pridelkom na sejmu v Kranju dne 7. novembra. Dogon: 74 volov, 41 krav, 8 telet, 4 telice, 1 bik, 46 žrebet, 91 svinj in 20 prašičev. — Prodanih: 32 volov, 21 krav, 8 telet, 3 telice, 1 bik, 14 žrebet, 45 svinj in 19 prašičev. — Cene žitu in moki so bilo nespremenjene, dočim so bile cene pri prašičili čvrstejšo. — Ceno naslednjo: Voli I. 6.25, II. 5.50, III. 5; telice I. 6, II. 5.50, III. 5; krave I. 5.50, II. 4.75, III. 4.25; teleta I. 7.50, II. 6—7; prašiči špeharji 10.50, pršutarji 8—9.50 za 1 kg živo teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov slari 140—210 din za glavo. Goveje meso I. pred. del 10, zad. del 12, II. prod. del 9, zad. del 11, III. pred. del 8, zad. del 10; svinjina 14—16, slanina suha 24—26, svinjska mast 19, čisti med 22—24, neoprana volna 24—26, oprana volna 34—36; kožo surovo goveje 9—11, telečje 11, svinjske 5—8 din za 1 kg. — Pšenica 195, rž 185, ječmen 190, oves 160, koruza 150, fižol 200 do 250, krompir 75, lucerna 1900. seno 75, slama 50; jabolka L 700. II. 500, III. 400; suhe češpljo od iooo—1200; moka pšenična 300-330, koruzna 250, ržena 350, ajdova 350—G00 din zn 100 kg. KULTURNI OBZORNIK F. Lipah: Gledališke zgodbe Naša zaloiba, v Ljubljani 1038, str. 177. Slovenska gledališka literatura je zelo revna. Ta revščina je jasno prišla do izraza na zadnji razstavi slovenske knjige, ko smo lahko videli, da razen »Gledaliških zapiskov« Cirila Debevca nimamo na tem polju kaj pokazati. Res da Lipa-hova knjiga ne spada v to vrsto gledaliških esejev ali teoretičnih razmišljanj, toda — nova knjiga je o slovenskem gledališču, četudi so samo anekdote o slovenskih igralcih. Tudi takih knjig je treba, da se vzdržuje in goji razpoloženje za našo Talijo, ki je vredna največje ljubezni in največje podpore od strani občinstva. Svoj čas je dr. šarabon zbiral in izdal skromne »Zgodovinske anekdote« o kraljih in zgodovinsko pomembnih ljudi, Lipah pa Je zbral in zapisal anekdote iz svojega igralskega stanu in od svojih tovarišev, slovenskih igrskih umetnikov, ki so za nas prav tako pomembni kulturni delavci. S tem je človeško približal njihov poklic in tudi pokazal v zakulisno ozadje in ustvarjanje tega, kar pravimo mi »zrcalo življenja«. Lipah je izbral za ureditev svojih anekdot lep postopek: najprej je zapisal karakteristične in zanimive prigode naše gledališke uprave (Zupančiča, Golje, Vidmarja, Mahkote itd.), potem posameznih slovenskih igralcev, toda ne samo ljubljanskih in listih tujcev, ki so si dobili na ljubljanskem odru domovinsko pravico in so postali naši (Nablocka, Putjata), temveč slovenskih igralcev sploh, čeprav delujejo drugod (Podgorska, Nučič, Pregarc, Taborska itd). Znana je občutljivost igrskih zvezd in zvezdnikov, zato je Lipah modro ukrenil, da jih je razvrstil po abecedi ter vsakemu članu te umetniške družine posvetil eno ali več anekdot, ki do- bro označujejo njegov značaj. Za Dramo je postavil Opero: upravo, dirigente in Člane. Posebne anekdote je posvetil igrskim pripravam za »Pa-sijon«, ki ima svoj posebni humor, ter dodal na koncu še tri zgodbe iz gledališkega življenja z njim samim kot osrednjo humoristično osebo. Toda takoj moram povedati, da te Lipahove gledališke anekdote niso prazne in gole smešnice, temveč imajo ludi globljo vsebino in pomen: s smešno anekdoto hoče predvsem označiti način izražanja in značaj portretirane,! ter so tako te drobnarije lep prinos h karakteristiki naših ljudi, ki so se posvetili gledališki umetnosti. Kako lepo so podani prvi gledališki vtisi ge. Šaričeve, kako Debevčevi. Knko nazorno je označen Kreft, ali Nablocka, ali Župančič s svojo definicijo umetnosti, ki je tako njegova kot le kaj! Tako je Lipah s svojo knjigo prinesel precej lepega gradiva k zgodovini in označbi našega gledališča, posvetil nam za kulise gledališkega življenja ter vzbudil — kar je glavno — zanimanje in veselje po gledališču, ki ga nam je tako človeško približal brez masko in šminke ter brez patosa. Njegova knjižica gledaliških anekdot bo gotovo našla veliko hvaležnih bralcev in bo vzbudila prijeten nasmeh, kakšna anekdota manj, kakšna vej _ vse nimajo enake cene —, nad vse pa bo prijela toplota in ljubezen, s katero gleda na gledališko umetnost, na svet na deskah in na vse, ki se mu posvečujejo. In ta toplota bo storila za naše slovensko gledališče več kakor pa še taka propagandna brošura — Risbo posameznih igralcev je izvršil N. Pirnat. Knjižico priporočamo ludi našim podeželskim knjižnicam in našim igralskim diletantom, ki bodo v njej našli tudi svoj svet in svoja doživetja, td * časopis za zgodovino in narodopisje, snopič 2. Ta snopič mariborske znanstvene revije prinaša dve večji razpravi, in sicer zgodovinski članek Fr. Baša: Doneski k zgodovini Gornjegrajskega, ki je nadaljevanje iz prejšnje številko ter je v bistvu eksploatacija škofijskega arhiva iz Gornjega grada. V tem snopiču so objavljeni doneski k zgodovini trga Ljubno. Druga razprava je nadaljevanje večje razprave prof. dr. Breznika o »Zgodovini slovenskih slovarjevv tem primeru raziskuje vire Janežičevega slovensko-neiuškcga in nem-,ško-slovenskega slovarja liogat je oddelek pod naslovom »Izvestjat, kjer dopolnjuje dr. Minarik Režekovo knjigo o Rogaški Slatini, M. Kokolj dopolnjuje bibliografijo del Mikloša Kuzmiča, Vilko Novak piše opombo h Kuharjevemu »Narodnemu blagu vogerskih Slovencov«. Mnogo znanstvenih knjig je ocenjenih v zaglavju »Slovstvo*, med njimi slovenske knjige prof. Lukmana (Izbrani spisi sv. Ciprijana), Mavrela Blaža: Koroški žo-nitvanjski običaji, dalje knjigo Slovencev kot n. pr. prof. Brodarja: Das Paliiolithikum, Klemetira: Ar-cheologlsc.he Karte von Jugoslavvien, ter tujejezič-110 knjige, ki posegajo v naše področje (Die Kiirnt-ner Slovvenen in Vorgangenhoit und Gegenwart itd.). »Društveni glasnik* jo posvečen ptujskemu muzejskemu društvu. — Kot dodatek pa izhaja gradivo za zgodovino narodnega osvobojenja v letu 1018. — Naročnina (udninn) znaša letno 50 din. Kdor še ni član Mariborskega muzejskega društva, ki revijo izdaja, naj se vpiše. Francoska brošura o Bol^nriji. V Sofiji je ustanovljeno društvo Soriotč slave en Bulgarie (Rue Slavianskn 6), ki izdaja svojo Bibliothčquc slavo. Zdaj jo izšel 10. zvezek to »slovanske biblioteke«, ki ohsogn dvoje poučnih razprav. Prvo je napisat prof S. Bobfev pod naslovom »Borba bolsmrskoaia naroda zn narodno neodvisno cerkev« (Ln lutte du peuplo bulgaro pour une eglise nn-tionalo independanle); drugo pn Nikolaj Stnnev jiod naslovom: Kronološka zgodovina Bolgarije (Histoire chronologique de ln Bulgarie). Kot uvod v to zbirko pa je jiodnn razvoj »slavističnega društva v Bolgariji*, ki je bjlo ustanovljeno 1 1R09 in pregled njegovih izdaj in periodik. Nalo šolo sledi prva razprava o »borbi bolgarske cerkve za samostojnost« in sicer od vsega početka do naših dni. Ob koncu je dodana literatura najvažnejših del, ki imajo za predmet cerkvene borbo bolgarsko cerkve. Druga razprava pa ni nikaka študija, temveč je zbirka datumov iz bolgarske zgodovino ter je v pravem smislu nekak kronološki pregled glavnih dogodkov bolgarske zgodovine, tako nekako, kakor imamo mi Slovenci Kranjčev pregled za jugoslovansko zgodovino, ali pa Pcterlinov za občno. Bolgarsko zgodovino privede prnv do zadnjih dogodkov ter zaključi s proslavo 60letnice osvobojenja Bolgarije (1878), od katerega imajo Bolgari zdaj žo 38. kabineti Na knjižico ojx>zar-jamo slovenske zgodovinarje in vso, ki bi rndi v kratkem času dobili pregled o dveh najvažnejših bolgarskih notranjih problemih: o cerkvi in njeni borlii ter o državnosti in njenih zmngah iu porazili. Novi pisatelji na italijanskem inde.ru. Italijanski knjigarnarji, ki imajo v svojih izložbah dela pisateljev Andrea Mauroisn (Byron, Dlsraeli), Hen-ria Bergsonn, Jakoba Wassermanna, Arnošta Weis-sn in Thomasn Malina, so dobili nalog, da jih odstranijo iz izložb. Nemško gledališče v Vragi v likvidaciji. Za praško nemško gledališče je skrbelo posebno društvo Thoaterverein, ki pa so jo te dni razšlo 111 sporočilo jnvnosti. da so vso pogodbe, ki jih je sklenilo 7. igralci in pevci, izven veljavo. Toda igralci lega vzrokn — »zadnji dogodki« — nočejo vzeti nn znanje, zlasti še, ker je gledališče dobilo državno podporo zn vse leto 1938. Toda češki narod je odločen, da gledališča ne pusti več ter bo zn češke uslužbeoce že dobil zaposlitev. V seriji »Biblioteka PEN kluba« je kot tretji zvezek izšln knjign dr. Miloša Djoriča o Lazi La-zareviču, ki jo bil zdravnik, dnsi jo bolj poznan kot pisatelj. Pred časom jo odlomek iz te do danes najobsežnejše študije o vplivnem srbskem pro-zaislu izšel v :Srj»kein književnem glasuiktt«* Marseillski požar politično svarilo Pretekli ponedeljek so nameravali v Marseillu pokopati žrlve strašnega požara. Pogreb pa so morali odložiti, ker dela na pogorišču prepočasi napredujejo. Doslej namreč še niso mogli izpod razvalin izkopati V6eh trupel, ki že skoro teden dni leže sežgana pod razvalinami. S požarom v Marseillu se peča sedaj vse svetovno časopisje. Zlasti listi, ki so Franciji naklonjeni in zagovarjajo njeno demokratično politiko, kažejo veliko obžalovanje zaradi dogodkov, ki so se pokazali ob tem požaru. Švicarski listi pišejo; »Požar trgovine na Canabieri, ki je glavna ulica Marseilla, je pokazal, kako strašni so varnostni nedo6tatki. Če bi ne bilo teh pomanjkljivosti, bi v tem požaru ne bilo zgorelo 100 ljudi. Toda pomislite! Gasilci tega mesta, ki šteje več ko en milijon ljudi, imajo samo eno porabno lestev, ki pa je goreči hiši segla le do polovice. Stalna požarna straža tega mesta šteje 150 mož, rezerve pa prebivajo raztresene po mestu ter so vsakega posebej morali klicati od doma. Tako je bilo mogoče, da je požar, ki je nastal le po zanikarnosti zidarjev, mogel takoj doseči tako uničujoč obseg. Prodajalke je plameni in dim zajel v 4. nadstropju, odkoder «o, morale skakati v globočino, kjer so razbite obležale na cestišču, preden jc prišla rešitev Obenem s trgovino je gorel tudi hotel de Noailles, kjer sta imela svoje stanovanje ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet, ki sta prišla na radikalni kongres, kateri je v tem času zboroval v Marseillu. Ker pa je policija nekako tako odpovedala kakor gasilci, to se pravi, da so se resno lotili odločnega dela šele, ko so si opomogli od prve slabosti, je velikomestna drhal dobila prekrasno priliko za plenjenje. Drhal se je pozanimala tudi za predmete pobeglih francoskih minstrov. Tako so n.pr. v žepu prijetega Italijana našli pisma, ki so bila naslovljena na zunanjega ministra Bonneta Ker je bila marseillska policija še pred kratkim dana na sramotni steber, ker je bila v zvezi s trgovci z dekleti ter z lastniki zloglasnih hiš, je sedaj ta novi škandal francosko javnost še bolj razburil. Javnost zahteva, naj odstopi mestni župan, vendar se zdi, da ta mož bolj 6labo sliši. Pri tej priliki se znova vzbuja tudi spomin na žalostno žaloigro, katere žrtev je pred malo leti postal tuj državni poglavar, kralj Aleksander jugoslovanski, ki je padel kot žrtev blizu opere v naj- Takolc sc jc razletela velika mina, ki so jo Kitajci položili v reko Jangce. bolj živahnem delu starega mesta. Vkljub policiji in vojaštvu! In kaka zmeda je nastala takrat, ko so padli streli! Marsikak Francoz se sprašuje, ali mora lako vedno biti in ostati Pretekli teden smo našemu tedenskemu pregledu dali naslov »Ali Daladier rešuje francosko demokracijo?« Tam 6mo povedali, da more to čudežno delo opraviti v uri največje nevarnosti le delo in disciplina, ne pa zaupanje v kako genialno improvizicijo. To pa je politična stran te zadeve. Nemške armade so zgolj zaradi tega potolkle francosko armado, ki se je obupno in junaško branila, ker jc bila velika laž, kar je francoski vojni minister Leboeuf poročal cesarju Napoleonu III. leta 1870., češ da je francoska armada do zadnjega gumba pripravljena za vojsko. Kjer je pomanjkanje organizacije, tam tega ne more čez noč nadomestiti še tako velik pogum in predrzno junaštvo. To pa velja za vse življenjske panoge naroda. Vsa prizadevanja kakega naroda so le toliko vredna, kolikor narod sam iz sebe za nje kaj stori in sicer v neutrudnem malem ter podrobnem delu, pri tem pa vedno misli na končni cilj ter je vedno pripravljen na možnoast, da bo zdaj zdaj treba prestati ognjeno preskušnjo. Tako marseillska bakla sveti sedaj tudi kot politično svarilo. In v interesu francoske demokracije upamo, da je bilo to ognjeno svarilo uspešno. 20.000 italijanskih kolonistov se je izkrcalo v tripolitanski luki. — O tem smo pred nekaj časa obširno poročali. Papeško palačo v Avignonu obnavljajo Avignon je glavno mesto francoskega departe-menta Vaucluse v zahodnem delu Provance. Tukaj so papeži med leti 1319 do 1370 zgradili veličastno katedralo in papeško palačo. Avignon je bil v lasti papežev od 1. 1303, ko so papeži kupili tisto posest, pa do 1. 1791, ko so v francoski revoluciji papežem posest vzeli in podržavili. Zlasti papež Klemen VI. si je mnogo prizadeval, da je papeški grad na Francoskem umetniško uredil, Ko pa je ta lepi grad po francoski revoluciji prišel v roke francoske države, je začel propadati in bi skoraj docela propadel. Iz njegovega mogočnega zidovja so lomili cele sklade zidu ter ga vozili drugam, kjer so gradili nove stanovanjske hiše. Ob času francoske revolucije, ko je država prevzela veliki grad, so v njem hoteli napraviti drugo Bastiljo za jetnike. Vendar tega pozneje niso izvedli. Napoleon je I. 1S12 v tem gradu napravil vojašnico, kar je seveda mnogo pripomoglo, da je poslopje še bolj naglo propadalo. Vendar nikdar ni manjkalo ljudi, ki so opozarjali na veliko umetniško vrednost tega gradu, ki bi ga bilo treba po- praviti. Sedaj je končno sklenjeno ta veliki grad tako obnoviti, da bo enak staremu. To pa je velikanska naloga, ker obsega vsa velika zgradba relili 15.165 kvadr. metrov. Ker načrt velikega gradu ni znan, bodo morali vse poslopje iz temeljev preiskati ter tako rekoč pretipati vsak kamen v njem, da bodo našli tiste razdejane opornike, ki so nekdaj nosili ogromne oboke. Potem bo šele mogoče na novo zgraditi opornike in nanje nasloniti oboke. Del gradu pa je že obnovljen. Tako je dvorana papeža Benedikta XII. že obnovljena v vsej svoji nekdanji krasoti. Obnovljena je tudi dvorana »teologije«:. Tudi nekdanjo državno ječo so obnovilli. Vendar pa bodo vsa dela, ki ih vodi dr. Clombe, trajala še najmanj tri leta. Kajpada gre tukaj le za obnovitev zgodovinske umetnine. Avignon je v zgodovini cerkve igral veliko vlogo. Tukaj so nekateri papeži od 1. 1309 do 1376 celo stolovali, kar pa je bilo katoliški cerkvi v velikansko škodo. Tukaj, kjer je bila nekoč pre-stolnica papežev, je bilo mnogo stoletij pozneje pozorišče največjega ponižanja papeža. Trije predsedniki Lebruni na obedu Pred dobrim tednom je bila v Parizu velika slavnost. Generalni tajnik predsednika francoske republike Lebruna, gospod Andrc Magre je bil imenovan za komanderja francoske častne legije. Ob tej slovesni priliki je bil tudi slavnostni banket. Sredi obeda je stopil v dvorano gledališki ravnatelj Trebor, ki je zbranim gojstom precej razburjen naznanil: »Predsednik republike bo v nekaj minutah tukaj, da bi svojemu najzvestejšemu sotrudniku osebno častital.« Čez nekaj minut se je med vrati res prikazala dobro znana Lebrunova postava. Za predsednika so brž pripravili častni prostor in vse je bilo v redu, ko je nenadno nastal velik smeh. Nekdo iz.med navzočih je v. novodošlem »predsedniku« spoznal znanega igralca Bumiera, ki 6e je za to priliko nalašč maskiral kot predsednik. Vsi so igralcu začeli klicati, naj vrže šminko z obraza ter nato prisede, preden pride predsednik Lebrun, ki ima vsak čas priti. Igralex je med smehom vseh hitel k vratom, da bi. sa demaskiral. Med vrati pa mu že pride nasproti sam predsednik Lebrun. Igralec Burnier je bil hudo v zadregi ter je mogel za-jecljati le besede: »Prosim, gospod predsednik..., prosim, bom poskusil razložiti.« V tistem hipu pa je nov krohot prekinil njegovo opravičevanje, Novi predsednik Lebrun, ki je. vstopil, ni bil namreč nihče drugi kakor Burnie-rov tovariš igralec Pizani. Nato se je obed veselo nadaljeval, dokler se znova niso odprla vrata in je vstopil pravi predsednik Lebrun, ki se je bil zamudil, ker je bil medtem povabljen na obed v egiptovskem poslaništvu. Ko je torej prišel pravi Lebrun, nihče več ni hotel verjeti, da je ta »pravi« predsednik. Tako je gospod Magre obhajal ta svoj častni dan. »Razbijte malike!« »Die Bevvegung«, osrednje glasilo nacionalno-socialistične dijaške zveze, je v 44. številki pod naslovom »Razbijte malike!«, napisalo dolg članek zoper papeštvo: »Vatikansko politiko zadnjih let smo natančno študirali in smo dobro spoznali taktiko tistih duhovnih gospodov, zato vemo, da jc politični katolicizem s svojim pasjim obnašanjem pred nacionalnim socializmom hotel le prikriti svoje prave namene .. . Katoliška cerkev ni danes nič drugega kakor mednarodna stranka, ki s 6vojimi problemi o večnosti ter o življenju po smrti zasleduje zgolj zemeljske cilje. Vatikanu danes ne gre za to, da bi ohranil vero v Boga, marveč hoče le podpirati vedno bolj gineče sile svetovnega judovstva, svetovnega prostozidarstva in boljševizma. Dandanes stoje mlade nacionalne moči in sile Evrope zoper strnjeno fronto svetovnega judovstva, svetovnega framasonstva, svetovne cerkve in svetovnega bolj- ševizma. To pa so maliki pretekle dobe! Boljševizem, judovstvo in framasonstvo so že na tleh. Sedaj mora pasti zadnji malik, ki je katoliška cerkev, pod železno roko nacionalno socialistične politike. Noben Bog ne bo papežu in njegovim temnim za-plečnikom v vseh državah in v vseh narodih pomagal iz te krize. Da bo nato mo.gla biti dograjena nova Evropa, nacionalistična, socialistična Evropa! Zato razbijte malika! Verouk v Avstriji, ki je bil doslej uveden na avstrijskih šolah, je poslej zgolj prost predmet, kakor na primer petje ali risanje. In poučuje se poslej zgolj popoldne, ko je konec šole. Katoliški škof angleške škofije v Birminghamu msgr. dr. Griffin je na praznik Kristusa Kralja svojim vernikom govoril o teh rečeh iz Nemčije, nakar je dejal: Novice od tam so vedno slabše. Nič ne vemo, kaj se bo še zgodilo. Edino, kar moremo storiti, je, da mnogo molimo!« Ameriški inženir Tucker je iznašel dot tank toper letala. Težave generalnega ravnatelja. »Halo, centrala! Prosim vas, ugotovite no brž, kateri aparat mi prav za prav zvoni!« Kavin red Te dni je japonski cesar podaril predsedniku male ameriške republike San Salvador visoko japonsko odlikovanje. Ozadje tega odlikovanja pa je zanimivo ter kaže, kako mnogo stvari se je v zgodovini zgodilo po pomoti. Ko so Japonci zasedli Mandžurijo ter ustanovili novo državo Mandžukuo, so od vseh držav sveta zahtevali, naj to novo državo priznajo. Zveza narodov pa je V6em svojim članicam prepovedal kaj takega, češ da ni mogoče priznati dejstva, ki ga je ustvarila gola sila. San Salvador je bila prva država na svetu, ki je priznala novo državo. To pa se je zgodilo zaradi tega, ker ie bil tedanji zunanji minister na dopustu. Podrejen uradnik je dobil v roke tisto japonsko noto. Mož ni vedel z njo početi nič drugega, kakor da je brž sestavil brzojavno častitko na japonsko in na novo mandžursko vlado. Ko se je pozneje raz-vcdelo, predsednik seveda, da ne bo blamaža še večja, ni hotel zatajiti svojega podrejenega uradnika, ter je potrdil izrečeno priznanje. Upal je seveda, da si s tem nc bo pridobil le simpatij Japon-ccv, temveč tudi njihovo gospodareko pomoč. In tisti uradnik ni škodoval državi, ker poslej Japonci kupujejo ter pijejo zgolj tisto kavo, ki jo uvažajo iz San Sa.lvado.rja. Američan na dvoru angleškega kralja Kralj Jurij VI. je v zasebni avdienci sprejel odposlance mednarodnega delavskega kongresa, ki se je sestal v Londonu Bilo je V6ega skupaj kakih 50 odposlancev iz vsega sveta. Ker je na angleškem dvoru uveden stro,g ceremonicl za obiske pri kralju, so tudi te gospode natančno poučili, kako naj sc vedejo vpričo kralja, da se ne bodo pregrešili zoper dvorno etiketo. Vsi so se natančno ravnali po tistih navodilih. Le ameriški odposlanec mi-ster Robert J. Watt je, ko 6e je pogovarjal z angleškim kraljem,držal roke v hlačnem žepu, kakor je pač ameriška navada. Dvorjani in tovariši so mu na vso moč migali, naj dene roke iz žepa, pa mož je trdovratno držal roke v žepih do konca. Kaj svobodnega sina svobodne Amerike brigajo dvorna navodila! To pa je Angležem tako ugajalo, da sedaj letajo okoli njega agenti raznih filmskih dmžo, da bi ga 6meii za drag denar iilmali z rokami v žepu. Stalin ustanavlja Napoleonov muzej Stalin je odpotovala v Georgijo, da bi tamkaj odprl muzej, ki je posvečen spominu moža, ki ga Stalin prav posebno čisla. Ta mož je Napoleon! V zahodni Georgiji je malo mestece, ki se imenuje Zougdidie. Tukaj so že mnogo let shranjeni spomini na velikega francoskega cesarja. Ti spomini so iz Muratove rodovine, katere je boljševiška revolucija zaplenila ter jih nato pometala v kleti kot ostanek buržujske miselnosti. Ko so krajevni rdeči oblastniki slišali, da Stalin kar obožuje Napoleona, so brž dali tiste starine prenesti iz kleti na beli dan. V tej zbirki so tri posmrtne maske umrlega cesarja, ki so bile originalno posnete, več portretov dvornega slikarja Isabeya, pištola, katero je Napoleon nosil 6 seboj, ko je marširal proti Moskvi, ter sablja, ki jo je bil cesar podaril Muratu. Ta sablja ima vrezan francoski napis, ki se glasi: »Vse, kar sem, sem po svojih generalih!« Križanka »November« Vodoravno: 1. nekdanja rimska provinca ▼ naših krajih, 5. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 8. reka na Madžarskem, 9. kraj iz svetopisemskih zgodb, 11. moška oseba iz svetega pisma, 12. alkoholna pijača starih Slovanov, 13. gora v srednji Grčiji, 15. starorimska denarna enota, 16. francoska beseda za župana, 17. največja reka v severni Italiji, 19. pokrajina v Švici, 20. reka in istoimensko mesto v Jugoslaviji 23. mesto ob Adiži v severni Italiji, 25. sodobni slovenski pripovednik, 27. pritrdilna členica, 28. visoko gorstvo v srednji Aziji, 29. priprava za merjenje časa, 30. večja ploskovna mera, 31. sedanji novosadski časopis, 32. finski pisatelj romanov (1861 — 1922), 34. osebno povratni zaimek, 36. pokrajina na Goriškem, 38. prislovno določilo kraja, 39. župna vas južno od Ljubljane, 40. pomirjajoči vzklik, 42. del stroja, 43. visok starorimski naslov, 44. rojstno mesto srednjeveškega pesnika, 45. stara skrajšana vprašalna členica, 47. desni pritok reke Rhein, 50. kraj severozahodno od Gornjega grada, 51. važen industrijski kraj v Jugoslaviji, 52. turški gospodar. Navpično: 1. predzadnji mesec v letu, 2. izraz pri kartanju, 3. državica v Aziji pod angleškim protektoratom, 4. naslov Prešernove pesmi. 5. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 6. tuja beseda za pleme, 7. piebivaleč nekega zemeljskega kontinenta, 9. kratica za Združene države Severne Amerike, 10. angleško-amerikanski pisatelj (1809 do 1849), 14. zgodovinska pokrajina v Bosni, 17. voznik, 18. kratica za lastnoročno, 20. levi pritok reke Verhnaja Tunguska v Sibiriji, 21. zgodovinsko mesto pri Ulcinju, 22. večja dolžinska mera, 24. pokrajina v Mali Aziji, 26. vrsta dolgorepih ptičev, 29. druga beseda za člen, 32. grška sveta gora na Halkidiki, 33. češki verski in jezikovni reformator, 34. sodobna slovaška politična osebnost, 35. tuja beseda za zavetje, 37. hrib južno od Ljubljane, 40. kraj jugozahodno od Litije, 41. slovenski umrli politik in gospodarstvenik, 46. skrajšano žensko krstno ime, 48. reka v zahodni Sibiirji. Rešitev križanke. Vodoravno: 1. Vsi sveti, 9. krilo, 10. onega, 12. Raj, 13. Ob, 14. do, 16. raj, 17. Ig, 18. Abo, 19. ime, 21. Ra, 22. magot, 24. Ceres, 26. skala, 27. etapa, 29. režim, 34. koran, 38. arena, 39. očali, 40. Kanal, 41. mesec, 42. ata, 43. K(ržič) A(nton), 44. lili, 46. Ana, 47. Po, 48. Nov, 49. nos, 51. ad, 53. A vala, 55. Ibiza, 57. Maleš, 58. Zoreč, 59. Iliri, 60. elita, 61. rovač, 62. Majar. Navpično: 1. vrag, 2. sij, 3. il, 4. Sobota, 5. Vodice, 6. en, 7. Ter, 8. Igor, 9. Krim, 11. A jas, 13. oboi, 15. omet, 18. aga, 20. era, 23. Ak, 25. ep, 26. sraka, 28. Anica, 30. Erato, 31. žena, 32. Ina, 33. Malavašič, 34. komunizem, 35. oče, 36. rasa. H7. A lena, 43. kolera, 45. Bobola, 47. Pamir, 48. naliv, 50. Sirij, 52. dacar, 54. Valo, 56. Zelfc Celje e Namesto venca na grob matere g. Lakitscha Je tvrdka JagodiB darovala Vincencijevi konferenci 100 din. c Apologotični krožek bo imel drevi ob pol 8 v Domu v Samostanski ulici svoj redni sestanek. c V Celju jo 6385 volivnih upravičencev, število volivnih upravičencev se ni veliko spremenilo z reklamacijami. Pred reklamacijami je bilo vpisanih 5326 volivnih upravičencev. Na novo je bilo vpisanih 124, izbrisanih 05, vseh reklamacij pa je bilo 262. Celje bo imelo 8 volišč,, ki so razdeljena po abecedni razporedili. Tako bo od A do C 504, od C—F 440, od G—J 697, K 767, od L do O 751, od P-R 762, od S—T 777, od U-2 «28 volivnih upravičencev. Zanimivo je, da je vložila največ reklamacij krajevna JRZ v Celju. c Lista g. Ljotiča v Celju jo že predložena so-dišču. Prva lista, ki je predložena sodišču,, je Ljo-tičeva lista za celjski okraj. Za kandidata so celjski Ljotičevci izbrali posestnika jn trgovca. Vabiča Vinka iz Žalca, za namestnka pa črkostavca pri Rode-Marfihčiču Borisa Bavdeka. c fLuti Viktor. V Liscah pri Celju je včeraj zjutraj izdihnil znani posestnik g. Lun Viktor. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek popoldhe. Uro pogreba bomo še sporočili. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel c Šoferski izpiti za mesto Celje in laški okraj bodo nepreklicno 18. novembra pri predstojništvu mestne policije v Celju. Prošnje je čimprej vložiti pri predstojništvu mestne policije v Celju. c Avtomobil zbil voznika z voza. V ponedeljek zvečer je peljal 26 letni sin posestnika Drev Jožko iz Drešinje vasi pri Petrovčah okoli 9 mimo Glazije voz s konji. Za njim je privozil neki avto-mohii, ki je treščil v voz in zbil z njega Jožka, da je padel pod konje, ki so šli čezenj in mu preklali ustnice in jezik, dobil pa je tudi hude poškodbe na glavi. Sreča je bila, da se konji niso splašili, sicer bi se lahko zgodilo še kaj hujšega. Ptuj Koncert ptujskega pevskega okrožja je sijajno uspel. Udeležilo se ga je zelo veliko število občinstva iz Ptuja in okolice, ki je pozorno sledilo lepim izvajanjem posameznih zborov. Posebno nastop skupnih zborov je bil deležen navdušenega ploskanja in odobravanja. Pozdravni govor je imel g. prof. Albert Fras iz Ptuja. Nato je govoril toplo pozdravljen g. in-■pektor prof. M. Bajuk iz Ljubljane, ki je orisal pravi pomen slovenske narodne pesmi, ki mora izpodriniti razno tujo navlako, kakor različne šlagerje itd. Prvo mesto pri zborih je dobilo'pevsko društvo »Cecilija« iz Ptuja, drugo 7.bor iz Velike Nedelje pri Ormožu, tretje pa zbor iz Sv. Vida pri Ptuju. Gg. pevovdjem in vsem pevcem najlepša hvala za krasno uspeli koncert.-Takih prireditev si še želimo v Ptuju. Trbovlje Novi Kandidati na Mačkovi listi se javljajo. Levičarji so skrajno nezadovoljni s postavitvijo Petejana in Murna za kandidata v laško-trbovelj-skem okraju. Najprej so izjavili, da ne bodo šli volit, sedaj pa so prijavili svoja kandidata na Mačkovi listi in sicer Giulatija in za namestnika Hochkrauta. Socialisti bodo gotovo storili vse, da to kandidaturo onemogočijo, ker bi jim vzela večino glasov. Tudi dr. Stanovnik je prišel v Tfhov-ijesiskat kandidata, ki bi na'Mačkovi listi reševal-»slovensko tn katoliško stvar«, ^ V Trbovl jah ga„pi dobil, pravijo, da je v Hudi jami našel take, ki so nasedli njegovim vabam. Jesenice Delavci - na shod! KID je v preteklih dneh odpustila okoli 70 delavcev. Posamezniki in cela vrsta družin je v nevarnosti, da bo čez zimo brez kruha I ZZD je storila vse korake, da bi te odpuste preprečila in da bi dosegla, da bi se odpuščanje ustavilo. Poročilo o sedanjih intervencijah in njih uspehih ter o nadaljnjih korakih za zaščito delavstva se bo podalo na shodu drevi ob 7. uri v veliki dvorani Krekovega doma. Tudi številna udeležba delavstva bo pripomogla k uspehu. Vabljeni niso samo člani ZZD, ampak tudi vsi njeni somišljeniki, žene, matere in hčere jeseniškega delavstva. Pridite! Gre za vaš kruh. Blagoslovitev temeljnega kamna mestnega zavetišča na Pisarjah. Dela pri gradnji Mestnega zavetišča ob ugodnem jesenskem vremenu tako lepo napredujejo, da bo prihodnjo nedeljo, dne 13. novembra že blagoslovitev temeljnega kamna nove veličastne stavbe. Blagoslovitev se izvrši po 10. maši, torej okoli 11. ure dopoldne. K slovesnosti so vabljeni vsi tukajšnji uradi in občinstvo. Plinske maske. Občina Jesenice zbira naročila za nabavo plinskih mask. Cena 120 din. Občina naroča maske le proti plačilu vnaprej. Slinavka in parkljevka v Ljubljani Dne 8. novembra t. 1. je bila v mestni klavnici v Ljubljani ugotovljena slinavka in parkljevka. Da se kuga ne razširi, na podlagi Uredbe o zatiranju slinavke in parkljevke predpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani sledeče veterinarsko-polioijske odredbe: 1. Do preklica so ukinjehi v Ljubljani vsi živinski sejmi. 2. Zabranjono je odpeljati parkljarje (goveda, oyce, koze, svinje) iz mestne občine. 3. Posest-niko mv okolišu mestne občine je dovoljena prodaja živine le za zakol v mestni klavnici, če sc las-tniki izkažejo s prenosom lastništva na živinskih potnih listih in klavzulo, napisano z rdečilom »Za takojšnji zakol in porabo v mostu Ljubljana«. 4. Za nakup plemenske živine (parkljarji) izven mestne občine je treba predhodnega dovoljenja kr. banske uprave v Ljubljani. 5. Promet parkljarjev skozi Ljubljano je dovoljen le z vozili (avtomobili ali vozovi s konjsko vprego). Smrtna nesreča ali samomor VčeTaj ob tri četrt na pet so ljudje našli na gorenjski progi tiik za tramvajsko remizo mladega človeka, ki se je zvijal v bolečinah. •Vlak, ki je malo prej vozil po tej progi, je tega moža podrl in mu odtrgal desno nogo. Obveščena je bila o tem policija, ki je takoj poklicala reševalni avto. Reševalci so bili že v nekaj minutah na kraju nesreče ter ponesrečenca takoj naložili in ga odpeljali v bolnišnico. Toda kljub vsem naporom zdravniki niso mogli pomagati ponesrečencu, ker je izgubil že preveč krvi ter je proti jutru umrl. Ponesrečencu se je zaradi izgube krvi že nekoliko bledlo. Mogel je povedati le toliko, da mu je ime Franc Babnik. Bolj natančne podatke pa so oblasti izvedele šele popoldne. Ponesrečenec je namreč kamnoseški pomočnik, star 27 let in stanuje v Spodnji šiSki. Pml gozdom 4.7. Nepojasnjeno je tudi vprašanje ali $e je tu zgodila nesreča, ah pa je Babnik sam skočil pod vlak. Spoti Slovaški In podkarpatski Orel ni bil razpuščen Tudi v naiem listu smo poročali, da je slovaška vlada razpustila vse telovadno organizacije, kakor tudi Podkarpatska Ukrajina. Te vesti smo dobili iz uradnih čeških krogov. Toda, kakor zdaj poročajo tudi češki listi, so te vesti neresnične ter temelje samo na napačni razlagi nekaterih odlokov obeh samostojnih vlad. Tako je slovaška vlada razpustila vse oborožene oddelke (gardo in strelce!) Sokola, Orla in socialističnih telovadcev, ki so se posebej organizirali v zadnjih mesecih po posebnem zakpnu o obrambni pomoči. Te oddelke je slovaška vlada prepovedala, doiim je vsako nadaljnje delo v vseh omenjenih organizacijah nemoteno in dovoljeno. Prav tako je kar-patskoukrajihska vlada prepovedala Kurtyakov-skega Orla,' ki nima nobenih zvez s telovadno organizacijo bivšega čsl. Orla, temveč je politična organizacija. Ukrajinski Orel, ki ima 8000 organiziranih članov v 60 župah, pa svobodno deluje ter je njega ustanovitelj celo sam sedanji predsednik vlade msgr dr. Vološin, grško-katoliški duhovnik. S tem popravljamo našo vest, povzeto po čeških uradnih virih, ter smo veseli, da naše sorodne organizacije obstojajo naprej in jim želimo največjega uspeha. Ljubljana: šparta Po daljšem presledku — in ta presledek je bil res že predolg — bomo imeli v nedeljo priliko, da gledamo v Ljubljani ligaško nogometno prireditev. Ob tej priliki gostuje v Ljubljani ze-munska Sparta, klub, ki skupaj z našo Ljubljano tvori repek prvenstvene lestvice, čeprav, kakor poznavalci trde, tega ne zasluži. O tej prireditvi bomo še poročali. Najboljši strelci v državni ligi V devetem kolu so zabili samo 18 golov, vsega skupaj doslej 195 golov. Na listi golgeterjev vodi Aca Petrovič (Jugoslavija) z 10 goli. Po 8 golov so dali: Kacijan (Hašk) in Matošič II. (Hajduk); po 7 golov Glišovič (BSK) in Pavlotič (Slavija, S.); po 6 golov Wdlli in Lešnik (oba Gradjanski, Zagreb); po 5 golov Živkovič (Jedinstvo) in Rajič (Slavija, S.); po 4 gole: Antalkovič (Gradjanski, Z.), Božovič in Podgradski (oba BSK), Sarič (Bask), čemeridič (Gradjanski, S.) in šipoš (Gradjanski, Z.); po 2 gola sta dala med drugimi Erber in Pupo od Ljubljane, po enega pa od Ljubljane: Janežič, Rataj in Šercer. SK Mars : SK Bratstvo Lahko trdimo, da bo nedeljsko srečanje med Marsom in Bratstvom zelo važno za oba kluba. Na igrišču Ilirijo za Kolinsko tovarno bodo odigrali Poljanci prvenstveno tekmo z nevarnimi Jeseničani. Bratstvo je s svojo lepo prodorno igro zasedlo sigurno prvo mesto v tabeli. Zato bo Marsu, ki gre pri zadnjih tekmah rakovo pot, nad Bratstvom težko izvojevati zmago. Ce bodo pokazali v nedeljo svojo staro igro, katere smo bili vajeni gledati lansko leto, lahko upamo na uspeh. «... ».'( i* Tekma bo v nedeljo ob pol 10. dopoldne na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Tek »čez drn in strn« na Jesenicah Jesenice, 6. novembra. Danes popoldne ob 2. se je vršil na Jesenicah pred nogometno tekmo Korotan : Bratstvo 6tart za tek čez drn in strn Na 6tartu so se pojavili atleti SK Planine iz Ljubljano, Dovje, Skale in Bratstva. Tekmovalo se je v dveh skupinah, In sicer za seniorje na 6000 m dolgi progi, za juniorje pa na 2500 m dolgi progi. Prvi del, to je polovico proge, je bil zelo težak, kajti teren se je neprestano menjal. Drugi del proge pa je bil lažji, ker je pot vodila po cesti do igrišča. Na tekališču je moral vsak tekmovalec preteči še en krog, preden je šel v cilj. Organizacija prireditve je bila zelo dobra in proga je bila ravno tako še dokaj dobro markirana. Občinstva ]e bilo precej, toda žal je večina teh prišla le zaradi nogometne tekme, ki je za tem sledila. Tehnični rezultati so naslednji: Seniorji. 6000 m: 1. Bonedičič (Skala) 22:31, 2. Osterman (Bratstvo) 22:44, 3. Klančnik (Dovje) 23:11. 4. Aličko (Bratstvo) 29:30. Naš znani smučar Gregor Klančnik se prav pridno pripravlja za bližajočo se smučarsko sezono. .hiniorji 2500 m: 1. Košir Zmago (Planina) 8:03, 2. Jerman (Planina) 8:38, 3. Stumbelj (Bratstvo) 9:30. S tem se je zaključilo današnje cross-country tekmovanje. i* ■ Prve prijave za olimpijske igre Anglija in Danska sta prvi državi, ki sta se na povabilo Finske prijavili za XII. olimpijske igre. Francoski olimpijski odbor je zaprosi! vlado za 000.000 frankov podpore za pripravo športnikov za olimpijske igie. Vesti športnih zvez, klubov ln društev Kolesarska podzveza Ljubljana obvešča vse odbornike, da bo sc.ia dne 1(1. novembra ob 19 v prostorih kavarne Vospernik. Gg. odbornike prosimo, da ne seje sigurno udeleže, ker se bo sklepalo o važnih zadevah. SK Ilirija (Hockeg sekcija). J)rovi ob 20 bo ohve-zeu članski sestanek h sledečim sporedom: t. Kondl-eljski trening; 2, Turneja' v liomnnijo; 3. Potni listi, nabiralna akcija; 4. Razgovor zaradi eventnclncga treninga v Planici; 5. Predavanje o igri zaradi osvežitvo. Pridito vsi ln točno. Obvestite so med si boj. Moto Hermes. V nedeljo 13. t. m. ob pol 10 dopoldne ho v rpstavrnci.il pri .ftestlci« rerlni letni občni zbfir Moto sekcije 2SK ltermesa s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika ln funkcionarjev: 2. Sprememba pravil; 3. Volitve; 4. Slučajnosti. — Hermežanl, ljubljanski kakor tudi iz ostalih sekcij v drugih krajih, se polivajo, da so ohčuega zbora polnoštoviluo udeleže. Predavanje S P D: I.etoSnJo predavalno sozljo prlčno Slovensko planinsko društvo v Ljubljani v četrtek dne 10. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. dr. Reya Oskar o vremenu v plnninah. Predavanje bo spremljano s Številnimi skioptičnimi slikami. V svojom predavanju bo govoril o začetku vsega vremenskega naHta.ian.ia, kaj jc vzrok vremenskim spremoinbam, razložil ho zračno vrtince, ki prinašajo slabo vreme in njim nasprotne tvorbe, poplavo z visokim zračnim pritiskom, ki prinaSnjo lepo vreme, uvedel bo poslu&alco v prihod'in odhod nlahoga vremena v planinnh Dotaknil so bo Številnih drugih niaVuce. da «' ">«'? ,»^loviti pravilno vremensko prognozo za svoje izlet« v planine. Planinci, pridite v čim večjem itovilu na to zanimivo predavanje. Podivjan mož Brežice, 7. novembra. Danes zjutraj okrog 4 je postala žrtev podivjanega in pijanega moža 41-letna M. Lapuh, žena posestnika in mati 6 nedoletnih otrok, iz Brezine, obč. Brežice. Mož ji je zadal z nožem 10 ran po glavi in vsem tolesu, ki vse skupaj predstavljajo smrtno nevarnost za poškodovano. Mož poškodovane je odšel v nedeljo v mraku od doma in popival skoraj celo noč, tako da se je vrnil močno pijan v ponedeljek zjutraj. Ko je prišel, domov, je hotel zbuditi otroke, od katerih je najmlajši star šele 3 leta, kar pa mu je žena branila, naj pusti otroke spati. To je moža tako ujezilo, da je napadel ženo z žepnim nožem in ji zadal 10 hudih ran, da je obležala na tleh. Na vpitje žene in otrok, ki so se medtem zbudili, so prihiteli sosedje in pobrali skoraj nezavestno zeno, jo za silo obvezali in prepeljali takoj v brežiško bolnišnico, kjer so ji nudili zdravniško pomoč, dočim je mož po 6vojem surovem dejanju nad ubogo ženo zopet zginil od doma. Dogodek je globoko pretresel okolico in vsi sočustvujejo z ubogo ženo. Dva roparska napada v Mariboru Maribor, 8. novembra. Snoči sta bila izvršena v Mariboru dva roparska napada, o katerih se zdaj po mestu veliko govori. Prvi napad se je pripetil v bližini Treh ribnikov. Delavec Franc Voglar se je peljal s kolesom domov na Kalvarijo. Naskočila sta ga dva nepoznana moška. Eden od napadalcev ga je udaril z nekim trdim predmetom po desni roki ter ga lahko poškodoval. Ko pa je skočil drugi proti njemu, se je Voglar napadalcu pogumno postavil po robu. Prijel je zračno sesalko ter enega udaril s tako silo, da se je nezavesten zgrudil na tla. Drugi napadalec je pobegnil. Voglar se je hitro odpeljal na policijsko stražnico ter prijavil napad, vendar stražniki napadalcev niso več našli. še razburi ji vejši je bil dogodek, ki se je odigral okoli pol 8 zvečer na Tržaški cesti. Znani mariborski trgovec s starino Franc Pukelj je šel iz Tezna proti Mariboru. Na križišču Stritarjeve in Tržaške ulice pa sta ga napadla dva mlada fanta. Odvzela sta mu s silo aktovko, v kateri je imel Pukelj 500 din gotovine, in zbežala v noč. Pukelj je klical na pomoč. Ljudje so tekli za fantoma in iu po daljšem lovu ujeli. Oba napadalca sta še nedoletna fanta, iti se že delj časa potikata po Mariboru. Izročena sta bila policiji. Iz Julijske krajine Srebrn ščit za tržaško fašistično mladino. Pri tekmah fašistične mladine v Rimu je mladina tržaške pokrajinske zveze v drugi skupini odnesla zmago in si priborila srehrni ščit, ki ga je kot prvo darilo poklonil načelnik vlade Mussolini. Zmagovalni tekmovalci so bili pri svojem prihodu v Trst slovesno sprejeti in so nosili na čelu sprevoda srebrni ščit. Zopet z motornim kolesom v smrt. Na cesti blizu Zgonika na Krasu se je pripetila nesreča 7. motornim kolegom, ki je zahtevala človeško žrtev. Mehanik Franc švara z Nabrežine se je vračal s svojo zaročenko, 18 letno Jolando Trampuš Iz Bar-kovelj, z Izleta v Trst. Dober kilometer od Zgonika je Švara nenadoma zgubil oblast nad svojim vozilom in nesrečna zaročenca sta z vso silo treščila v obcestni zid. Tržaški Rdeči križ je prihitel kmalu na lice mesta in prepeljal oba v tržaško bolnišnico. Mladenič, ki si je razbil lobanjo .je kmalu pri dohodu v bolnišnico umrl, stanje mladenke pa je zelo nevarno. »Svetogorska Kraljica«, mesečnik svetogorske-ga svetišča. V novembrski številki je uvodnik posvečen Kraljici vernih duš. Sledi mu zanimiv življenjepis Antona Černeta iz Tomaja, ki je veliko pomagal pri ustanovitvi tomajske Gospodinjske šole. Poročen je bil z nečakinjo velikega našega vladike Mahniča. Iz ostale, prav mnogovrstne vsebine naj omenimo poročilo o obisku ljubljanskega knezoškofa, ki je 19. oktobra prišel z ljubljanskim stolnim kapitljem in številnimi drugimi cerkvenimi odličniki obiskat svetogorsko Kraljico — nekdanjo ljubljansko begunko, in se poklonit spominu kardinala Missije, čigar stoletnico rojstva letos obhajamo. Predstava dveh komedij v Gorici. V goriškem Verdijevem gledališču bosta 9. in 10. novembra ob 9 zvečer predstavi dveh italijanskih komedij. Uprizorila ju bo komična družba A. Gandusio. Prvi večer ho »Teritorialna milicam, drugi večer pa »Ribič kitov«. Za Vse svete ln za praznik vernih duS smo imeli na Goriškem in tudi v ostali Julijski krajini izredno lepo vreme. Zadnje dni prejšnjega tedna se je bilo začelo nebo sumljivo oblačiti in kujati. Prepričani smo bili, da bo za praznike, kakor rado, pusto, deževno vreme. Pa smo se kopali v soncu, da je bilo veselje; večeri so pa bili že precej hladni. Upamo, da bomo imeli še vrsto sončnih dni. Obisk grobov, ki so bili v mestu in tudi na deželi okusno okrašeni, je bil kar presenetljiv. Bilvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavit« še danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Sllvlkrln, Iznajdba slavnega biologa Dr-ja Wetdnerja, Je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tktvo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Sllvlkrln Din 27 Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi VaSa koža glave skrbela za rast VaSlh lajs. VaM kožt glave je treba Silvikrina! Y-404-H Naši železničarji Logatec. Članski sestanek poverjenr&tv« Kluba želeitničrirjev 'JRZ v I/igatcu bo danea ob 7 zvečer v konzumnem društvu v Logatcu. Zaradi važnega dnevnega reda pozivljemo celokupno članstvo, da se sestanka pol noš te vil no udeleži. Poročilo podajo doleguti upravnega odbora iz Ljubljane. Rakek. članski sestanek poverjeništVa Kluba železničarjev JRZ, na Rakeku bo v petek II novembra po vlaku št. M)6 v društvenem domu. Zaradi važnosti jega sestanka naprošamo celokupno članstvo, da sc tega sestanka polno-štcvilno udeleži. Poročajo delegati iz Ljubljane. Radio Programi radio Ljubljana: Sreda, 9. novembra: 12 Citri in mnndollne (ploSče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Radij, šramcl — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Zgodovina glasbo (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40 Vojna in mir v luči mednarodnega prava (g. Roman Rus) — 19 Nnpovedi, poročila — 19.30 Niic. ura: I.eposlovei Primorskega Zagorja (Arsen Vencelides, knjiž.. Zgb) — 19..'hi 1'rirodo-Pisni kotiček (g. prof. Kr. Pongov) — Orgelski koncert. Sodelujeta: g. prof. 1'uvel Rnnčlgaj (orgle), ga. Vida Rudolfova (samospevi) — 21.15 Koncert na violončelu, izvaja g. Cenila sedelbauer, pri klavirju g. prof. M. LlpovSek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos luhko glasho iz restavracije «Kmona#. Četrtek, in. novembru: 12 Operetni napevl (plofiče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1.1.20 Francosko popevke (plošče) — 14 Nnpovedi — 18 Vsakemu nekaj (Radij, orkester) — 18.40 Slovonščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolnrlč) — 111 Nnpovedi, poročila — 19.30 Nne. ura: Telovadno predavanje — 111.50 Deset minut zabavo — 20 Koncert Radij, orkestra — 21.10 Koncert modem češko klavirsko glasbe (g. pro*. P. Sivic) — 22 Na|>ovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester). Drugi programi: Sreda, S. novembra: Belgrad: 20 Ork. konenrt, 20.30 Havajski kvartut, 21 7.nb. koncert, 22.15 Kavarniška godba — Zagreb: 20 Plošči po željah, 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19.30 Verdijeva opora • Rigolctto« — Varstva• 19 Pisan koncert, 21 Chopinovo skladbe — Budimpešta: 20.10 Gledališki prenos, 23.10 Olg. orkester — Trst-Milan: 21 Komorna glasba 22.35 Plosna glasba — /fim-Uari: 21 Gledališki prenos — Nemške poslale: Ves dal. državna oddaja — Stras-bourg: 20.30 Cesar Frnnckov koucert. MAEI OGLASI V malih oglasih velja vsaka boseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskano naslovno besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismeno odgovore glodo malih oglasov treba priložiti znamko. I C i v l vluzbeiscejo Služkinja pridna, mlada, Išče službo. Priporoča jo župnik. Vajena vseh del. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 17569. Industrijski knjigovodja bllanclst, v zaupnem položaju, z dolgoletno prakso v izvrstno uspevajo-čem podjetju, želi premenltl službo s 1. jan. 1939. Samo prvovrstne ponudbo poslati v upravo »Slov.« pod »Vztrajen« št. 17552. mji Izurjene pletilje takoj sprejmem za stalno. M. Lazar, Rimska 21a Postrežnico sprejmem za čas od S.SO do 15. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17581. (b) Kuharico sprejmem začasno v žup-nlšče. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Takoj« 17569 Tiskarniškegapodfaktorja zmožnega kalkulacije ln slovenskega jezika - išče tiskarnlško podjetje v Sloveniji. Ponudbo z navedbo currlculum vitao poslati v upravo »Slov.« pod »Podtaktor« 17587. I Šteparico za boljša dela, katera zna tudi pripraviti, sprejmem. Plača po zmožnosti. — Krnaifi, prej Ude, Bistrica 49, Tržič. (b) Služkinjo za vsa kmečka dela takoj sprejmem. Plača dobra. -Andrej Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. (b) Prodajalka v trg. z meš. blagom, dobro izvežbana, pridna in poštena ter se ne boji dela, ki zna ln hoče delati tudi gospodinjska in razna hišna dela, se takoj sprejme. Ponudbe v upravo »Slov.« pod 17540. V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbiščai vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. .(P) Glasba Glasovir krasen glas, dobro ohranjen in močan, brezhiben pisalni stroj, poceni naprodaj. Bolgarska 17, pritličje desno, od 11—3. Slovenci v Italiji Kdor leli v Italiji prejemati »Slovenca« po poŠti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via Ir. Dcnza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaš« lit 16.50 in naj ee nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. 11—1649. S tem ee prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda ee mora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. Št. Vid nad Ljubljano Naprodaj je obširen kompleks stavbišča z gospodarskimi poslopji vred po domače »pri Johanu«. Lega: v središču Št. Vida poleg tramvajske proge in betonirane glavne ceste. Prostornina stavbišča znaša 5.COO m2. Pojasnila daje g. Kavec, »Bata«, Ljubjana, Šelenburgova ulica. Od 3.-4. dec. avtobusni izlet v Gorico in Trst. Prijave sprejema Izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, hotel Slon, tel. 2fi-45.. CBEBEfl Šivalni stroj pogrezljiv, kateri šiva naprej in nazaj ter štika in štepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze). Dokolenice, nahrbtnike, aktovke, ročne torbice, kovčeke itd. priporoča IV. KRAVOS Maribor Aleksandrova cesta 13 ^ Prvovrstni /V trboveljski premog brez prahn koks, suha drva nudi I- Pogačnik Bphorlioi« s Telefon 20-39 Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16 — tel. 33-13 Sveže najfinejšo norveško rible olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam VINA prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Patent »Kraljica peči« kl se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenič in drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15j telet, št. 48-67. (1) Širite »Slovenca«! Gumijasta cev nerabljena, 20 m dolga ■ naprodaj po nizki ceni. -Tyrševa cesta, baraka živil, nasproti art. vojašn Kupimo Registrirno blagajno kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Blagajna«, Hmeljskih drogov večjo množino, kupim. -rismene ponudbe podruž nicl »Slov.« v Celju pod »Ilmeljevke« št. 17579. Vnajem Gostilna z vsem Inventarjem ter špecerijska trgovinica — vse dobro ldoče — v ve llkem tovarniškem centru, jako frekventnega polo žaja, se odda z novim letom v najem pod ugod niml pogoji. Potrebno je približno 25.000 din. Naslov v vseh podružnicah »Slov.« pod št. 17580. Stanovanja Enosobno stanovanje s kabinetom oddam. - Zg. Šiška, Scopolljeva 6, (č) Zla usoda Je Iztrgala iz naše srede preljubljeno ženo, mater, gospo Elizabeto Turk posestnico in gostilničaiko T Stonjcih po mučni bolezni v ponedeljek, dne 7. novembra, v 45. letu starosti, prevideno s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 10, novembra izpred hiše žalo6ti v Stonjcih na pokopališče Sv. Marka pri Ptuju. \ Stonjce, dne 8. novembra 1938. Mateja Turk, mož; MIlan, Zora, Ivica, otroci; ter ostalo sorodstvo. Dolrpela Je naša ljubljena hčerka, sestra, teta, svakinja, gospodična Marija Pajman hišna posestnica v Ljubljani Truplo drage pokojnice prepeljemo iz Ljubljane na dom v Škofjo vas nad Celjem, kjer bo blagoslovljeno dne 9. t m. ob 15 popoldne. Od tam jo spremimo na farno pokopališče v Vojniku, kjer bo položena v družinski grob. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočamo jo v molitev. Škof j a vas-LJubljana-Zagreb, dne 8. novembra 1938. Žalujoči ostalL 2 lepi travniški posesti v bližini Maribora; ena ca 5 ha velika s šupo za seno druga ca 20 ba velika z gospodarskimi poslopji in šupami za seno se prodasta Direktni resni interesenti naj stavijo ponudbe pod 51.367 na oglasni zavod PUBLICITAS, d. d., Zagreb, Ilica 9. Inserirajte v »Slovencu"! Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v LJubljani, Miklošičeva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive« Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Zahvala V imenu sorodnikov se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ob smrti naše dobre mame, stare mame in prababice, gospe Uršule Derganc roj. Kapsch z nami sočustvovali !n se je prijazno spomnili s toplo besedo, lepim cvetjem in spremstvom k zadnjemu počitku. Ljubljana, dne 9. novembra 1938. Primarij dr. Franc Derganc« Zahvala Vsem, ki so sočustvovali z menoi ob nenadomestni izgubi naj* boljšega mi soproga, gospoda inž. Cirila Žnidaršiča rednega profesorja univerze in ga počastili s poklonitvijo vencev ln cvetja, se tem potom iskreno zahvaljujem. Prisrčno zahvalo izrekam čč, duhovščini očetov frančiškanov, profesorskemu zboru univerze Kralja Aleksandra z rektor* jem dr. Radom Kušejem na čelu, številnemu krogu akademske mladine ter vsem prijateljem in znancem, posebno še sosedom, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna gospodu dekanu tehn. fakultete dr, Andreju Gosarju in gosp. profesorju inž. Jaroslavu Foersterju, ki sta počastila pokojnikove zasluge na polju znanosti in za razvoj hidrogr. oddelka naše univerze; prav posebno pa še g. c. inž. Maksu Megušarju za prisrčne poslovilne besede, ko je v imenu akademske mladine proslavil spomin pokojnika kot profesorja in nesebičnega prijatelja svojih slušateljev. Najiskrenejša zahvala pa tudi Akademskemu pev-i skemu zboru za v srce segajoče žalostinke, Ljubljana, dne 8. novembra 1938. Žalujoča soproga Franica. lise von Stach; >39 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantsko dobo. Poslovenil Fr. Omerza. Ali more kdo odgovoriti zvesteje po Lutrovem srcu?« »In tega človeka 6odijo reformatorji?« vpraša osupel Benjamin. »Morajo ga soditi!« odvrne oče Juan. »Nove, vidne cerkve so zgradili in vsak je vzel težke kamne za zidanje. Koga naj pač bolj strastno preganjajo kot oznanjevalca svobodnega, bežnega, nc-vidn ega občestva vseh svetih v Kristusu, ki ne potrebuje nobene .ccrkve'?« Oče Juan molči in molčd dospeta potnika do domače hiše duhovnikove. Se sc jc vlekla noč nad vrhom vinograda, ob katerem jc slonela hiša. Ker pa jutra ni moglo biti več daleč, je sklenil oče Juan, da ne bo strašil spečih, in sc je usedel z Benjaminom na rob vodovoda, od koder je mogel opazovati rojstno hišo in počasi misliti na preteklo mladost. Ko jc gledal sivo pobarvane stene, se je spomnil neke sv. Hipolite, ki je nekoč stala moleč v brokatni o.blcki in sredi veselih okraskov nad temi vrati in pragom, pa je seveda davno izginila pod reformatorskim beležem. Ko so pa njegove oči nehote iskale staro podobo in jo v negotovi luči lune in mraka slikale na navadno mesto, glej, tu pokuka močno in v živih barvah rogeli svetni-činega plašča iz enakosti zidu. — Kalvinski slikar pač ni dovolj na debela nadel barve na rogelj, da jo je prvi dež izpral. Oče Juan se je smejal pri misli na dobre ženevske rojake, ki jim gotovo še danes skoraj nepremagljivo gleda katolištvo iz besed, dejanj in tako rekoč iz krvi. Ah, častitljiva Ženeva se je pokazala za novi evangelij malo sprejemljiva, — tako malo, da so po reformaciji dvomili kronisti mesta, ali naj ohranijo potomcem to spreobrnjenje kot viden čudež božji ali kot delo mogočnega, čvrstega mesta Berna. Medtem je v vrhovih dreves naraslo cvrčanje ptičev v glasno vriskanje, ker se je bližalo jutro. Tudi ni trajalo dolgo, ko se srednje oknice v gornjem nadstropju krepko odpro in se pokaže v okviru lepa ženska, sicer še v nočni obleki na z jutranjo svežim obrazom. Oče Juan pogleda k nji in si misli: »Pozdravljena gospa jetrval — Moj sramežljivi brat je čudovita izbrali« Gospodinja ni poznala odtujenega devreja, zato že zavpije na njega in Benjamina: »Falotal Kaj počenjata pred svitom v mnjem vrtu?« Najbrž je pričakovala, da se bosta tujca na njeno vpitje ponižno opravičila in naglo zginila, toda oče Juan se je celo nemoteno in veselo bližal hiši. Njena jeza je vzplamtela in 6e začela 6ilno prepirati. »Čakajta, zbudim moža! Takoj bo vedel, če 6ta obiskala ponoči naš vinograd!« Toda da bi zbudila soproga, je bilo seveda laže reči kot storiti. Odločna žena je bila videti sama dovolj moža, da odpodi potujo,če fante. Po kratkem času stopi lepo oblečena iz hiše in vpraša dostojanstveno: »Kaj iščeta ob tej uri pred pragom moje hiše?« »Če se ne motim, lepa gospa,« odvrne vljudno duhovnik, »stanujete v hiši z Jaquetom Alen«;onom in prav tako vaše sorodstvo. Njegov brat sem in s tem vaš.« »Claude!« zakliče žena z glasom tako odkritega veselja, da je oče Juan lahko spoznal, da niso pozabili njegovega imena v stari rojstni hiši in da tiči v mladih glavah gotovo čar strahotnega, — sad, ki ga je hotel pač težko vsejati brat Jacque s prioovedovanjcm. Benjamin jc slišal pri nagovoru gospe Alen-Conke prvič ime svojega spremljevalca, ki ga je imel, preden je postal iz Savla Pavel, — slišal — njegovi parni čuti so si pa želeli draženja — ki bi ga izgovorile prijazno ljubeznive ustnice, da ga je prevzela tako jasna predstava nežnih zgodb očeta Juana, kot bi jih videl v resnici pred 6eboj; predstava dekličjih tistec, ki šepetajo Claude, in o,d katere ni več drzen skok do Ave. Ali ni Ave v blaženi uri zaščebetala »Toni«? Benjaminu se je vrtelo in le s težavo se je držal pokonci, ko ga je predstavil oče Juan svoji jetrvi. »Tega svojega prijatelja priporočam vaši negi bolj gorko kot samega sebe,« pravi duhovnik, »ker vidite, da zadostuje potovanje ene kratke poletne noči, da ga izčrpa.« Ko so vstopili ti trije v hišo, je našla mlada žena že pravo besedo ali sredstvo, da je dobila zaspanega sopro,ga iz pernic. Prišel je kmalu v spalni suknji in nočni čepici iz čumna-te in se veselil, da se bo lahko zabaval pri hitro pripravljenem zajtrku, polnem besed. Med tem zajtrkom je zvedel oče Juan vse tedanje novice, ki morajo zanimati ženevskega rojaka: odkar jc gospod Kalvin ujel Mihaela Ser-veta, je prej njegov padli ugled zopet mogočno zrasel; vsak pošten državljan, ki sc je sicer tudi prišteval reformatorjevim sovražnikom, smatra antitrinitarca za zlobneža, za volka, ki se je prikradel v Kristusov ovčjak; da ga zaduši, je le preveč potrebna močna roka gospoda Kalvina; svet kaže tudi zdaj navadno neodločnost in se ne upa — dovolj smešno — odločiti se samostojno za prave in krive nauke, ampak kliče kot zadnjič pri proccsu proli Bolsecu švicarsko modrost na pomoč. »In kako so sodili gospodje iz Curiha, Berna in Basla onega Bolscca?« vpraša oče Juan, ki ga Servctova mogoča usoda ni malo zanimala. Jacque Alcn<;on se popraska za ušesi in pravi: »Milo, milo! — Vedeti moraš, Claude, da je veljal napad Hicronima Bolseca nauku večne pred-določbe, ki ga jc sprejela sveta ccrkev v Ženevi, o kateri pa trdijo Bolsec in drugi neučeni ljudje, da smatra Boga za povzročitelja greha.« »Resnično, nekateri neučeni ljudje trde to,« se smehlja duhovnik. »Ze dobro,« odgovori Jacaue, »tudi so neučeni; vendar razumeš, Claude, da se morajo kljub temu zavarovati proti zvezi s krivovercem, četudi se v njihovih cerkvah ne uči predestinacija. Saj je pravkar ženevski magistrat pred pričami potrdil gospodu Kalvinu svojo pravovernost in s posebnim pismom.« »To je gospoda Kalvina zelo potolažilo,« doda vmes oče Juan. »Seveda,« odvrne Jacque dostojanstveno, »Švicarske cerkve so po svoji dolžnosti ravnale proti ženevskemu svčtu in svoji vesti, če so priporočale spravljivost. Hieronim Bolsec je torej prejel za 6 vo j o drznost le majhno kazen; namesto da bi ga usmrtili, je moral samo odkrit in bos, s plamenico v roki, iti od ječe do mestne hiše, kjer je prosil svet in gospoda Kalvina odpuščanja. Nato so ga izgnali.« »Milo,« pravi oče Juan. »Mihael Servet pa,« nadaljuje Jacque, »kl je razžalil vse krščanstvo z zasramovanjem sv. Trojice, ne more najti nobenega pomočnika v švicarskih mestih, celo krotki Bascl bo izgovoril čez njega erucifigatur (Križa se naj!). Govori se, da je poslal gospod Kalvin tudi zaupnega sla v Witten-berg, da bi na tihem zvedel za mnenje krščanskega Melanchthona.« Ko je Jacque Alen^on tako poučil vrnivšega sc brata o najvažnejših in najnovejših dogodkih, pripovesti, ki jih je poslušal Benjamin z začudenjem, je prešel pogovor na družino in trgovske poisle. S temi ni bil Jacque nezadovoljen, dasi je iskal zvez bolj v Švici kot na oddaljenih trgih. Ko sc je oče Juan izrazil, da namerava v prihodnje bivati v Italiji, mu je vendar zatrdil, da so floren-tinske banke najbolj zanesljive na svetu, zato se bo dal njegov del na dobičku podedovanega imetja brez nevarnosti izgube naložiti v mestu ob Arnu. Ker Rimljani tako pogosto menjajo svoje gospodarje, da se ne izplača za poštene ljudi, da bi utrjevali z njimi za dolgo časa podjetja-, ni imel z njimi nikoli rad kai opraviti. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdaiateli: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčii Notranji minister dr. Anton Korošec je preteklo nedeljo govoril v Paračinu na velikem volivnem shodu JRZ, katerega se je udeležilo nad 8000 ljudi. Osemnajstletni fant požigalec Požari v Gornjem Vrhpoiju pri št. Jerneju pojasnjeni Letos so bili v veliki vasi Vrhpoilje pri Št. Jerneju že štirje požari in so pogoreli štirje posestniki. V nedeljo 6. novembra ob desetih »i pogorelo gospodarsko poslopje Potočarja Karla, če bi požigalca pri njegovem delu ne bili zasačili. Vsa vas je namreč organizirala tajno nočno stražo, ki naj prepreči nadaljnje požare. Straža je bila na vasi. Okrog desetih je šel posestnik Potočar iz hiše pogledat okrog poslopja in je zapazil, da je urnih korakov odhi-tel od njegovega poslopja Rangus Stanko, fant, iki še ni star 18 let. V mesečni noči ga je prav lahko spoznal. Zakričal je na pomoč. Na ta krik so prihiteli stražarji. Požigalec pa je v te:n zbežal v Cerovilog, da ga niso mogli takoj prijeti. Šel je tja pod okno nekega dekleta in najprej povpraševal starše, kje je dekle, da bi tako mogel dokazati, da ni bil v Vrhpoiju. Staršem se je ta stvar zdela čudna, ker niso imeli sploh nobenih zvez s tem fantom. Kant je nato odšel domov. Vsa vas je bila medtem že zastražena, prav tako tudi hiša njegovega očeta. Ko je prišel nazaj čez kake po I ure, so ga prijeli in vprašali, k je je bil. Rekel je, da je šel v Cerovilog. Pogledali so njegovo čevlje in hlače in videli, da je rosen, dočim je cesta lepa in suha. Takoj so poklicali šentjernejske orožnike. Orožniki so bili že obveščeni o sumnji, kdo je požigalec, in so takoj prišli nn mesto. Orožnikom jc vse priznal, kdaj je požigal, kako in zakaj. Priznal je, da od domačih ni nihče kriv, edino on sam Mladi požigalec je delomržen, nikdar ni prijazen do nikogar, zahajal ni nikdar v šteiie družbe, v cerkev je le redkokdaj šel. Tudi Mačkovi ljudje beže pred JNS-arji Franc Barth, ugleden posestnik na A'iču pri Dravogradu, je poslal Karlu Uajšku, kandidatu na listi dr. Stojadinoviča za okraj Dravograd, sledeče pismo: »Spoštovani gospod Gajšek! Sporočani Vam, da nočem kandidirati na listi JNSarjev in tudi ne skupaj z JNSarji na dr. Mačkovi listi. Ti ljudje so nas za časa Jevtičeve vlade preveč preganjali in tudi mojega namestnika Senožetnika. To je razlog, da tudi z JNS nočem skupaj kandidirati. Jaz sem pri zadnjih volitvah kandidiral na dr. Mačkovi listi in sem imel ca. '225 glasov. Sedaj se bom pa zavzel za listo dr. Stojadinoviča in za Vas, ker ne morem razumeti, da naj skupaj sedaj nastopamo mi z batinaši. Sporočil sem to tudi svojemu namestniku Senožetniku. To lahko tudi objavite v časopisju. — Z odličnim spoštovanjem: Barth Franc.« Franca Bartha so hoteli imeti JNSarji na vsak način na svoji listi kot namestnika, kakor je to sam izjavil. Po tej izjavi so vidi, kakšen uspeli bo imela lista dr. Mačka v družbi z JNSarji v Sloveniji. Nov most čez Pesnico Gornja Sv. Kungota, 7. novembra. V nedeljo 6. novembra popoldne je domači župnik g. Kolarič ob asistenci šentjurskega g. župnika blagoslovil nov most čez l esnico, katerega je s pomočjo okrajnega cestnega odbora zgradila domača občina. Pri blagoslovitvi so bili navzočni številni občani z vsem občinskim odborom in županom Vaupotičem na čelu. Iz Maribora so prihiteli okrajni glavar dr. ši-ška, načelnik okrajnega cestnega odbora t r. Žebot, inž. Šoberl, Štergaršek in župan pri Sv. Ani v Slov. gor. g. J. Šondler. Za novi most, ki je zaradi živahnega prometa, ki se tukaj razvija, že poslal nujna potreba, je občina žrtvovala 50.000 dinarjev. Pri blagoslovitvi sta spregovorila domači župan g. Vaupotič in načelnik okrajnega cestnega odbora g. t r. Žebot. UHIONSPKIJALITET Dr. L. Pitamic imenovan za rednega vseučiliškega profesorja Belgrad, 8. nov. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog prosvetnega ministra je bil ])ostavljen na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za rednega profesorja na katedri »ustavno pravo in teorije o državi«, gospod dr. Leonid Pitamic, izredni poslanik in opolnomočeni minister v pokoju v skupini 2/1. Slava vozarskega eskadrona bii po- Podrobnosti o požaru v Laporju Turjak, 8. novembra. Današnji -»Slovenec« je že na kratko poročal o grozni nesreči, ki je zadela vas Laporje, ki leži nekaj više na levi strani glavne ceste Turjak— Velike Lašče pod Rašico na položni planjavi. Vas šteje 11 hiš. Tam stanujejo skromni kmetje, ki se preživljajo s kmetijstvom, gozdarstvom iu domačo obrtjo. . . Včeraj je bil velik jesenski živinski sejem v Velikih Laščah. Možje in žene so se že zjutraj napotili na sejenii da si, nakupijo rasne potrebščine za zimo, odnosno da skušajo prodati kak rep iz hleva. Drugi so odšli v gozdove, da nagrabijo za gospodarstvo potrebno steljo. Vas je bila skoraj izumrla. Doma so ostali otroci, stare ženice in starci. Ni jih bilo dosti. Okoli 15 je zapazila ogenj 17 letna posestni-kova hčerka Jelka Štrukljeva s hiše št. 7. Začela je klicati na pomoč: »Pri Mavcu gori!« Vsi so bili močno zbegani. Otroci in stari ljudje si niso znali mnogo pomagati. Na slamnati strehi posestnika Alojzija Mavca se je pojavil rdeči petelin. Vnela se je slama tik malega dimnika. Ogenj se je z največjo naglico širil in je kmalu objel tudi sosedne hiše. Ljudje so obupani begali okrog ter so skušali najprej reševati najpotrebnejše obleke in drugo imetje iz hiš. V splošni zbeganosti so skoraj pozabili na Mavčeve otroke, ki so bili doma v hiši. Z največjo težavo so jih rešili. Sprva so ljudje mislili, da je postal žrtev divjega ognja Mavčev najmlajši sinček. Otrok pa se je zatekel iz vasi in so ga proti večeru šele našli. Potniki Pečnikovega avtobusa, ki so se vozili kmalu po 16. v Velike Lašče in naprej proti Blokam in v Lož, so s strahom opazovali, kako je vas gorela. Velikanski stebri ognja so se dvigali proti jasnemu nebu. Zavel je tudi veter, ki je še bolj podpiral in netil požar. Po okoliških cerkvah je začelo biti plat zvona. Tri gasilske čete z motornimi brizgalnaml so bile kmalu na mestu v Laporju in so pričele z največjo požrtvovalnostjo gasiti in omejevati ogenj. Prišli 60 gasilci iz Velikih Lašč, Ponikev in Škocijana. Gašenje je bilo res težavno. Vodo so črpali iz neznatnega potočka, ki se odteka v Rašico. Celo noč so Laporjanom na pomoč prihiteli ljudje pomagali pri reševalni akciji. Šele proti štirih davi so požar popolnoma udušili. Laporje so danes kup razvalin. Mnogim posestnikom so uničeni vsi poljski pridelki, uničene so zaloge sena in skoraj vse gospodarsko orodje. Najhuje je prizadet posestnik Alojzij Mavec, kjer je izbruhnil požar. Prvotno so trdili, da so zanetili otroci. Ta obdolžitev otročičev je bila noosnovana. Turjaški orožniki pod vodstvom poveljnika postaje so skupno z velikolaškimi delali na pogorišču red in so ugotovili, da je moral ogenj nastati takole: Mavčeva žena Marija je pustila v kotlu, kjer se je kuhala svinjska krma, ogenj. Kotel stoji v kuhinji. Iz kotla vodi napeljava v dimnik. Iz ognjišča pod kotlom so najbrž švignile iskre v dimnik in skozi njega jih je nekaj padlo tik dimnika na 6lamo, ki se je vnela. Pogorelo je 7 hiš in 4 gospodarska poslopja s hlevi. Posestniku Štefanu Zelniku je pogorelo vse, razen kozolca. Uničeni so mu pridelki, zaloge sena in orodje Prav tako posestnici Mariji Štrukljevi. Ohranjen ji je kozolec. Posestniku Franu Srpu prav tako vse. Ostal mu je edino plug. Posestniku Alojziju Štruklju hiša in kozolec. Krojaškemu mojstru Franu Meglenu je ostala hiša, pogorel mu je kozolec Iz hiše je Meglen rešil blago za 12 oblek v vrednosti okoli 6000 din. Blago je odložil na travo. Tu pa je vse blago zgorelo. Posestniku Prhaju Janezu je do tal pogorel kozolec z gospodarskim orodjem in veliko zalogo sena. Posestniku Alojziju Grudnu je pogorel kozolec z vsem orodjem in zalogami. Gasilcem se je posrečilo ohranili tri hiše. Dve hiši je ogenj že objemal, toda napeli so vse sile, da so ju obvarovali pred uničenjem. Popolnoma nepoškodovana je ostala samo ena hiša. Koliko znaša dejanska škoda? Orožniki s ce-nilno komisijo sa danes ocenili škodo na 645.000 dinarjev. Nesrečni Laporjani so bili zavarovani za malenkost. Požar bi kmalu zahteval tudi človeško žrtev. Po glavni cesti se je vračala proti domu posestnikov,! žena Klotilda Zrnečeva. Hitela je, da bi rešila iz goreče hiše še okoli 600 din gotovine. Zajel jo je plamen in močno se je ožgala po glavi, rokah, prsih in desni nogi. Vsa je v mehurjih. Davi ob 8. jo je Pečnikarjev avtobus, ki je vozil proti Ljubljani, brezplačno v spremstvu moža prepeljal v Ljubljano. Prenesli so jo v splošno bolnišnico na dermatološki oddelek. Tam so ji zdravniki dali primerno zdravniško pomoč. Njeno stanje je kritično. Kakor nam dalje poročajo, je zgorelo mnogo perutnine in dva prašiča. Ljudem, kar pa še ni točno ugotovljeno, je zgorelo tudi mnogo denarja. Zrnečeva sama je med vožnjo s težavo pravila: »Ob vse smo. Ostalo nam je le golo življenje. Edino enega kovača imamo.« Nesrečni pogorelci so se danes popoldne stisnili po ostalih hišah. Po vasi vlada velik obup. Nujno potrebna je splošna pomoč. Kakor nam javljajo iz splošne bolnišnice, je Zrnečeva v popolni nezavesti. Ljubljana, 8. novembra. Slava vozarskega eskadrona v vojašnici kralja Petra spada med najbolj prisrčne prireditve te vrste. Pod vodstvom konjeniškega kapetana I. razreda g. Franja Furtingerja so častniki, podčastniki in vojaki lepo okrasili prostor za svečanost z zelenjem in državnimi zastavami. Prav tako lepo so bili okrašeni prostori, kjer je eskadron po cer-vanih obredih sprejemal številne prijatelje in goste. Siavo sta počastila s svojo navzočnostjo najvišja predstavnika civilne in vojaške oblasti, g. di. Marko Natlačen, ban dravske banovine, in general Lukič, poveljnik dravske divizije. Oba dostojanstvenika so sprejeli častniki eskadrona, vidno veseli, da je bila vprav njihova edinica deležna tako visokega odlikovanja. Med ostalimi gosti so bili dr. Ravnihar, mestni podžupan, g. Maršič, okrajni načelnik ljubljanski, dr. Hacin, upravnik policije g. Bcdcnk, poveljnik policije, ter mnogi drugi zastopniki raznih ustanov in osebni prija-ti 1 Vilman zadnje dni nekoliko zamišljen in si to zamišljenost razlagajo tako. da je že pred dnevi napravil strašen sklep. Tudi dejstvo, da jo imel pripravljen revolver z nabojem že v cevi pod zglavjem, utemeljuje tak sum. Drobne novice Koledar Sreda, 9. novembra: Teodor (Božidar), mučen ec. Četrtek, 10. novembra: Andrej Avelin, spo-znavalec; Trifon, mučenec. Osebne novice — Iz sodnijske službe. Iz Ljubljane v Celje prestavljeni državni tožilec dr. Julij Fellaher je bil pred meseci premeščen v Ljubljano na okrožno sodišče. Sedaj je dodeljen kazenskemu oddelku in je včeraj prvič vodil glavne kazenske razprave kot senatni predsednik. Začasno je bil kazenskemu senatu dodeljen s. o. s. g. I«'ran Gorečan, ki votli sicer civilne pravde na okrožnem sodišču. = Izpit so napravili: za čin inženirja-majorja mornarice inženirja-stotnika L razr. mornarice inž. Peter Rozman in inž. Boris Kandare, in za čin poročnika bojnega broda 11. razr. poročnik fregate Branko Bielič. = li vojaške službe. Napredoval je šteto od 28. junija 1937 v čin poročnika fregate poročnik korvete Alojz Kavšek; preveden je v rezervo Miloš Martič, prej inženir-major zrakoplovno-tehnič-ne stroke, upokojen je peli. narednik-vodnik I. raz. Josip Kunst in je obenem preveden v rezervo. Novi grobovi •f V Babincih pri Ljutomeru je umrl v nedeljo 6. novembra ugleden kmet Alojzij B e ž a n. Bil je v najlepših letih. Vedno je bolehal na srcu, dokler ga ni huda bolezen strla. Kot odličen katoličan se je udejstvoval v mnogih organizacijah, tako v Kmetijski zadrugi, prosvetnem društvu, gasilski čeli, bil je v odboru krajevnega šolskega odbora. Svoje otroke je vzgajal v strogo katoliškem duhu. Pred leti mu je umrla tudi že njegova žena, ki je v mladih letih legla v grob. Zapušča sedem nedoraslih olrok, ki so sedaj brez očeta in matere. Na domu je še ostal samo njegov brat, ki naprej gospodari. Pokojni je bil vsem v dober zgled, svetel vzor, napreden gospodar in dober sosed vsem vaščanom. Zato ga ne bodo samo otroci pogrešali, marveč tudi vsa vas in vsa okolica. Bodi mu žemljica lahka! — Krajevni šol-sai odbor je namesto venca na grob rajnega svojega člana Alojzija Bežana podaril ravnim otrokom lepo vsolo 100 din. Isto vsoto je namesto venca prispevala tudi Kmetijska zadruga v Ljutomeru v prid revnim otrokom. + V Stonjrih niže Ptuja je umrla ga. Tur k Elizabeta. Pokojnica je bila dobra krščanska žena in plemenitega srca. Pokopali jo bodo v četrtek, dne 10. novembra, na pokopališču pri Sv. Marku niže Ptuja. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! ® fine platnene platnice in priložen svinčnik. Na skoraj 300 straneh finega papirja je zbrano vse, kar napreden gospodar stalno potrebuje! Nemogoče je naštevati vsa poglavja obširne vsebine, zato naj si ga vsak kmet ogleda pri domači Kmet-ski zvezi ali v kaki knjigarni — in prav gotovo ga bo kupili Že 7000 izvodov letošnjega koledarčka Kmetske zveze je šlo med naše kmetske gospodarje! Skrbite, da ne ostanete brez njega! Kupite ga čimprej, dokler se še dobi, ali pa ga naročile na naslov: Kmečka zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17-11. Stane 10 din. Ne boste razočarani če boste za pranje perila uporabljali PERION domač, slovenski izdelek, ki odlično operel — Razlastitev Auerspergovega veleposestva na Turjaku. V zemljiški knjigi ljublj. okrajnega sodišča je zaznamovana končna, pravno-veljavna razlastitev Auerspergovega veleposestva na Turjaku. Med posamezne agrarne interesente v Želimljti, na Turjaku in drugih bližnjih vaseh je bilo razdeljenih 25 ha in 158 kv. metrov razne zemlje. Svet je bil pripo/.nan 38 posestnikom. Iler\vardu Auerspergti, sedanjemu lastniku turjaškega gradu, je bila priznana odškodnina v znesku 92.756 din, ki bo iz-plačljiva v obveznicah Priv. agrarne banke z odbitkom 10% prispevka v kolonizacijski fond kmetijskega ministrstva. V razlastitvenem dekretu je določeno, da se svet ne more odtujiti in prodat dalje, dokler odškodnina ne bo plačana. Nekateri posestniki plačajo do 5000 din odškodnine, drugi manj. — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Izpred malega kazenskega senata v Ljubljani. Že dvakrat zaradi večjih tatvin kaznovanega I/ijzeta D. so letos I. septembra zasačili lia Ježi pri Jezici, ko je izmaknil Snojevi služkinji Pavli Modrijanovi 640 din gotovine. Nato so prišli še drugi njegovi tatinski grehi na dan. Oktobra lani je na Ježi vlomil pri posestniku Kodermanu Pavlu in mu odnesel kar 1100 din gotovine. Denar je skrival in ga premeteno vnovčeval v različnih dobrinah. Lojze je bil tudi osumljen, da je vlomil 11. septembra 1956 TAMARA Mogočen prikas ljubezni in trpljenja velike ruske duše. — Divne pesmi polne otožnosti in hrepenenja. Ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA Telefon 87-30 — Reiev»ra|te »I vtlopnUel Ob 14.30 po znižanih cenah Din 2.50, 4.50 in (5.50 Kraljica zračnih višav Nepreklicno zadnjikrat!! Emil G r il — 60 letnik Ljubljana, 8. novembra. Kdo ga izmed ljudi, ki imajo opravka na sodišču tam v kazenskem oddelku prvega nadstropja ju-stične palače, kjer že dolgo urejuje, spravlja in vodi razne suhoparne, pa tudi prav zanimive kazenske akte, ne pozna? Je mož še čil in zdrav, gibčen, sem pa tja šaljiv. Poznajo ga ne samo sodniki, tudi odvetniki, časnikarji in druge stranke, ki jim je nad vse uslužen. Emil Oril, ki včasih mirno prikoraka v dvorano št. 79 pred senat, da prinese kakšna pojasnila, je bil rojen 3. novembra 1878 v Ljubljani. Ilodil je po končani ljudski šoli na realko, kjer je končal tri razrede in se je nato vpisal v Mahrovo trgovsko šolo, ki jo je končal, a se ni posvetil poklicu, kateremu je bila šola namenjena. Dne 8. novembra 1900 je vstopil v sodnopisarniško službo. Torej že 38 let premetava sodne spise in zapisuje vse primerne posle. Najprej so ga poslali kot mladega fanta v Cerknico, kjer se je kmalu udomačil. Nekateri Cerkničani se ga še sedaj dobro spominjajo. Iz Cerknice je romal v lepi Marenberg in od tam je bil 1. 1911 prestavljen v Ljubljano k takratnemu deželnemu, sedaj okrajnemu sodišču. V svoji karieri je dose- pri Jožetu Snoju in mu poleg drugih stvari odnesel 750 din gotovine. Zaradi prvih dveh tatvin je bil Lojze obsojen na 8 mesecev strogega zapora, glede prve tatvine pa je bil zaradi pomanjkanja dopazov oproščen. — Občni zbor Zveze absolventk kmetijsko gospodinskih šol. V nedeljo 15. novembra bo v Celju redni letni občni zbor Zveze absolventk kmetijsko gospodinjskih šol. Občni zbor bo v Orlovskem domu ob 10 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika; 2. Poročilo predsednice in ostalih mlbornic; 3. Poročilo pregledovalk računov; 4. Predlogi; 5. Volitve; 6. Slučajnosti. Opozarjamo vse članice, da se občnega zbora sigurno udeležijo, vljudno pa vabimo tudi ostale kmečke žene in dekleta, ker bo istočasno zborovanje. — Odbor. [ Od vsakega nekaj Vam bo dal globok francoski film KINO MATICA Telefon 21-24 AFERA Nežnost, dejanja, humor, Pariz t V glavni vlogi: RAIMU in MICHELE MORGAN ■ Danes ob 16., 19. in 21. url za rjuhe, flanelaste rjuhe dobite po nizkih cenah v dobri kvaliteti: Manufakturna trgovina Janko češnik, Ljubljana, Lingarjeva. — Ne hudujte se na britev, če slabo reže, vzemite Cimean brivsko kremo, da boste zadovoljni! — Na šentjernejskem mladinskem taboru je bila najdena ženska ročna torbica z nekaj denarja. Izgubitelj jo dobi v župnišču. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno 6vežost. Ljubljana 1 V kraljestvo Dolomitov nas bo popeljal gosp. prof. Janko Mlakar v petek 11. novembra ob 8 zvečer s predavanjem, ki je bogato opremljeno s skioptičnimi slikami. Dolomiti so brez dvoma najbolj zanimivo pogorje v Alpah. Odkar so pa i?peljane številne avtomobilske ceste na vse mogoče prelaze, je to pogorje najbolj obiskano v Srednji Evropi. G. predavatelj je letos ponovno obiskal kraljestvo Dolomitov, zato bo njegovo predavanje brez dvoma zanimivo in bodo obiskovalci deležni tudi lepih prizorov iz kraljestvo Dolomitov vsaj v sliki. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. I Lunin mrk je bil v Ljubljani dobro viden. V ponedeljek zvečer kmalu po pol desetih se je pričela luna temniti. Občinstvo je bilo na ta lep nebesni pojav že prej opozorjeno po časopisju in se je pričelo zbirati ob napovedani uri v gostih množicah. Vladalo je prav idealno vreme in je občinstvo po parkih in z oken moglo lepo opazovati, kako se zemeljska senca vleče čez mesec. Toda okoli 11 se je dvignila s tal megla ter nekoliko zagrnila s tenkim paj-čolanom ta nebesni pojav. Z nebotičnika in z Grada pa se je lunin mrk še nadalje videl do konca. 1 Izjava. V včerajšnjem »Slovencu« ln »Slovenskem domu« sta izšla dva članka o moji skladbi »Zedinjenje«. Ker je bila vsebina obeh člankov, ki sta med seboj v nekem delu skladna, ravno na tistem mestu takšna, da bi mogla tega ali onega zavesti v zmoto, si dovoljujem pojasniti osnutek simfonične kantate »Zedinjenje«. Pesnitev dr. Alojzija Gradnika, »Ujedinjenje«, je izšla leta 1926. v zbirki »De profundis«. Izbral sem si jo za besedilo svoje skladbe zgolj z umetniškega vidika, ki je zame tudi ediho liierodajen, zaradi njene pesniške dovršenosti in močne dramatičnosti, ki se mi je zdela za celovečerno skladbo potrebna. Ni mi prišlo na misel, da bi kdorkoli mogel interpretirati skladbo kot politično, in mislim, da tudi potek konijTozicije ne daje nikoder povoda za takšno domnevo. Do danes nisem v teku 25 let komponiral nobene politične pesmi in je tudi nikdar ne bom. Kdor se je količkaj zanimal za slovensko glasbo v zadnjih 20 letih, je lahko opazil, da nisem političen komponist. Smatram, da sem z gorenjo navedbo dovolj označil svoje stališče napram pesnitvi simfonične kantate (ne himne) »Zedinjenje« ter se v nadaljnje morebitne debate ne bom spuščal. — L. M. Škerjanc. 1 Ženski tečaji za jezike. Zveza akademsko izobraženih žen javlja, da se vršijo večerni tečaji v pritličju drž. učit. šole na Resljevi cesti, in sicer v naslednjem redu: ponedeljek in četrtek: nemščino II. tečaj od pol 8 do pol 9, nemščina I. tečaj od pol 9 do pol 10; sreda in petek: angleščina I. tečaj od 7—8, francoščina I. in II. tečaj od 8—9. Učnina znaša za vsak tečaj 30 din mesečno. Prijavite se lahko tudi še pred dotično učno uro. — Odbor. 1 Nevaren padec. Včeraj je v opoldanskih urah padla v domači kleti v Suvoborski ulici 49 letna železničar jeva žena Marija Doberle-tova. Dobila je hude poškodbe na glavi in po telesu. Bila je prepeljana v bolnišnico. KINO UNION Telefon 22-21 Ob 16, 19 in 21 Danes nepreklicno zadnjikratl Robert Stolzova melodiozna opereta GLASBA ZA TEBE Magda Schneider, H, Sonker, P. Kemp — Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana nudi po izredno znižanih cenah: Fryung, Gehet an die Sonne! 32 Betrachtungen iiber das heilige Mess-opfer. 296 str., vez. 12 din. — Gnandt, Der mo-saisehe Schopfungsbericht in seinem Verhaltnisse zur modernen Wissenschaft. 170 str., nevez. 5 din. — Janvier, Grundfragen der katholisehen Moral. Bd. I. Die Gliickseligkeit. 158 str., vez. 15 din. — Kral, Der christliche Sozialismusl Die Versohnung . . , von Christentum und Sozialismus. 184 str., nevez. gel čin višjega pis. oficiala. Skoraj desetletja jo 8 din. — Monnich, Inneres Leben. Unterrichte und že prideljen kazenskemu oddelku in dostikrat zna povedati o zanimivih velikih procesih. — Bog ga ohrani zdravega I Srečno naj bi užival dolgo vrsto let zasluženi pokoj, katerega bo kmalu nastopil! Lesungen. 232 str., vez. 20 din. — Pachtler, Das Buch der Kirche, vom Palmsonntage bis zum Weisscn Sonntage. 634 str., vez. 10 din. — Sche-ptyckyi, Die Kirche und das ostliche Christentum. — Mirovno nedeljo v SfKimin konca svetovne vojne priredi 13. novembra t. I. Zveza bojevnikov v Ljubljani, kjer bo govoril g. univ. prof. dr. Andrej Gosar, v Mariboru, kjer bo govoril gosp. župnik Janko Cegnar, in v Celju, kjer bo govoril g. ravnatelj Rajko Stoječ. Predavanja bodo pojasnjevale skioptične slike. S prireditvijo je združena tudi nabiralna akcija za to prepotrebno in prekoristno ustanovo. Podrobni spored bo pravočasno objavljen v listih. — Zrele rdeče jagodo na Šmarni gori. Včeraj je natrgal na Šmarni gori g. Josip Klovar, nadzornik Jugoslovanske tiskarne v p. in znan torist, lepe rdeče jagode, kar je za sedanji čas gotovo nekaj zelo redkega. — Turneja ameriške Hrvatice. V Dalmaciji in po hrvatskih krajih zadnje dni z velikim uspehom nastopa odlična ameriška pevka Florija Strmič iz Chicaga, hči hrvatskega izseljenca. Strmičeva ima krasen glas in povsod žanje lepe uspehe. Na njenem programu so jugoslovanski, angleški in francoski skladatelji. _ Nesreče. V Preserju pod Krimom se je pri delil ponesrečil 31-letni delavec Feliks Plevel. Zasul ga je plaz desk. Plevel je dobil hude notranje poškodbe. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. —• Na Verdu pri Vrhniki je nadel z motornega kolesa Martin Merljak in dobil hude poškodbe. _ Koledarček »Kmečke rveze« za leto 1!)39 je izšel! lina priročno obliko žepnega koledarčka, 133 str., nevez. 12 din. — Schlund, Orientierung, Eine Hilfe im Wcltanschatiungskampf der Gcgen-vvart. 541 str., nevez. 20 din. — Vogele, Himmel-slichter. Zwcite Reihe der Festtags-Gedanken. 211 str., vez. 10 din. — Worlitscheck, Soziales Chri-stcnthum. Eine Auseindersetzung mit brennenden Tagesfragen. 215 str., vez. 40 din. — Zahn, Das Jenseits. 375 str., vez. 20 din. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 254 objavljajo, da je državno pravdništvo prepovedalo prodajali in širiti št. 45. tednika »Seljački dom«, dalje št. 10. lista »ZagrebaČki mesarski vjesnik« in št. 82. časopisa »Seijačko kolo«. Vsi navedeni listi izhajajo v Zagrebu. — Dosmrtna ječa za umor učteljire. Okrožno sodišče v Sremski Mitrovici jo ob ogromnem zanimanju prebivalstva sodilo pred včerajšnjim Milico Vujadinovičevo, služkinjo iz Zemtina. Mi lica ie dolgo časa stregla upokojeni učiteljici Milici Mihajlovičevi. Neko jutro pa jo je zahrbtno ubila in oropala. Obsojena je biia na dosmrtno ječo. — Zagrebški seitmografi so zadnje tri dni zabeležili cel niz potresov, katerih središče jo bilo oddaljeno kakšnih 9000 km od Zagreba, na jbrž kje okoli Japonskega otočja. — Čisto in duhteče perilo je veselje rodbine. Perite ga z »Oven« terpentinovim milom in zadovoljni boste! Poceni jc, krasno pere in je domač izdelek Fockove milarne iz Kranja. — Prijetna postelja so nebesa na zemlji. Volnene, prešite odeje, gradi za žimnice, blago 1 Tatvine v Ljubljani. V stanovanje Ivanke Kadunc v Jesenkovi ulici 10 se je splazil neznan tat ter odnesel dve zlati zapestnici, 900 din gotovine, nekaj perila in črn ženski suknen plašč, tako da trpi Kadunčeva okoli 2000 din škode. — V izložbi trgovine Lazar na Kongresnem trgu so vlomili neznani tatiči in odnesli tri ženske torbice, nekaj ženskih rokavic in nogavic ter nekaj ženskega perila. Tvrdka trpi 1276 din škode. — Tereziji Rančigaievi je nekdo na stanovanju na Krekovem trgu 11 izmaknil črno usnjeno torbico, v kateri je bilo 2070 din gotovine. Skupna škoda je 2200 din. — Zelo se množe v Ljubljani zopet tatvine koles, ki sicer meseca novembra niso tako v navadi in pogoste. Vzrok je pač lepo vreme in se ljudje še vedno zelo vozijo s kolesi. Policiji je bilo že ta teden prijavljenih 6 tatvin koles. Gledališče Drama: Sreda, 9. nov.: »Izsiljena ženitev«, »Ljubezen-zdravnikc. Red B. - Četrtek, 10. nov.; »Brezov gaj«. Premiera. Premierski abonma. -I otok, II. nov.: Zaprto. - Sobota, 12. nov.: »Potopljeni svet«. Red A. Opera: Sreda, 9. nov.: »Da sinjem Jadranu«. Red Sreda. - Četrtek, 10. nov.: »Poljub«. Red Četrtek. - Petek, 11. nov.: Zaprto. - Sobota, 12. nov.: »Don Kihot«. Premiera. Premier, abonma. Prireditve in zabave Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v dvorani št. t na frančiškanski porti. Prihodnji svetopisemski večer pa bo 4. sredo v novembru že v dvorani Seraliuskega kolegija, Frančiškanska ulica. Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj tretji prosvetni večer v četrtek 10. novembra ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Iyrsevi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in zanimivo predavanje: Žale. Predava g. ravnatelj Sušnik Stanko. Konrert Ljubljanskega godalnega kvarteta, ki ga tvorijo gg. Pfeifer, Slanič, šušteršič in Miiller, bo v ponedeljek 14. t. m. v veliki Filbarmonični dvorani. Na tem konrertu bo Izvajal Ljubljanski komorni kvartet prvič v Ljuhliani Zikov godalni kvartet, katerega je napisal Rihard Zika, znani primnrii Zikovpga kvarieia. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 8 bo predaval v mali dvorani Filharmoničnega društva dr. Rape v športnem poletu pri letošnji tekmi Male zveze. Vstopnine ni. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica ima predavanje drevi ob sedmih v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi. ulici Predava g. Kregar: Kako zavarujemo cvetice in sadno drevje pred nevarnostmi zime. Vstop prost. Vojni plini in strupi je naslov predavanju, ki ga bo imel na II. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo drevi ob 8 v društvenem domu g. dr. Ahčin Marjan. Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani opozarja vse svoje člane in prijatelje na debatne večere, na katerih se bodo razpravljala razna zelo važna življenjska vprašanja o socialni politiki, ustroju in delu OUZD, trgovskem bolniškem in podpornem društvu »Merkur«, zagrebški bolniški blagajni, Pokojninskem zavodu in sindikatih. — Prvi tak sestanek bo drevi ob 8 v ve-stibulu Delavske zbornice, in dalje vsako sredo ob istem času. Sestanki Sestanek diplomiranih tehnikov bo drevi ob 8 v lokalu Združenja,, Tavčarjeva ulica 6. Naše dijaštvo Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih bo imela drevi točno ob 8 članski sestanek. Vsi tovariši, zlasti novinci, so iskreno vabljeni. — Prefekt. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Maribor m Poroka. V frančiškanski cerkvi v Mariboru sta se poročila g. Stanko Verlič, absolvent kmetijske šole in ugledni posestnik pri Sv. Petru pri Mariboru, ter gospodična Marica Petrovič, absol-ventkinja gospodinjske šole v Mali Loki, rodom iz Ptuja. Mlademu paru, ki se je z vso vnemo lotil gospodarjenja na kmetiji pri Sv. Petru, želimo obilo uspehov v novem življenju. m Kreditna pisma za Nemčijo. »Putnlk« v Mariboru nam sporoča, da je sedaj možna izstavitev kreditnih pisem za Nemčijo z veljavnostjo 3 mesecev, v izrednih primerih tudi 4 mesecev. To bo vsekakor prišlo prav posebno za poslovna potovanja čez mejo. Po naših deviznih predpisih je mogoče vzeti s seboj v Nemčijo 750 RM v kreditnem pismu, 30 RM pa v nemškem srebrnem denarju. V Nemčiji se izplačuje na kreditno pismo dnevno 50 RM. m Neprijetni prazniki. V delavnicah drž. železnic v Mariboru so se zopet pričeli »prazniki«, ki si jih delavstvo nič ne želi. Tak praznik je bil ponedeljek med zadnjo ned