|C" izhaja vsaki jdatiran z dnevom (sednje nedelje. ^ina velja za Av- za celo leto »e, za pol in četrt jijzmerno; za Ogr- ||K 50 vin. za celo |a Nemčijo stane i leto 5 kron, za Jto pa 6 kron; inozemstvo se "1 naročnino z ozi- visokost pošt- FHaročnino je pla- J&prej, Posamezne »prodajajo po 6 v. IšStvo in uprav- v f se nahajata v l^taVS lilOI gledališko po-islcpje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/* strani K 16, za '/« strani K 8, za */ii strani K 4, za 7s» strani K 2, za ',',, strani K I. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Bf. 27. V Ptuju y nedeljo dne 4. julija 1909. X. letnik. Cenjeni naročniki! fPol leta je zopet minulo in obračamo se Its.da ponovite svojo naročnino. Tkdo je slučajno, bodisi iz tega ali onega iga. z naročnino zaostal. Prosimo tedaj, da Ja vsakdo ta mali svoj dolg, kajti le na [inačin je redno dostavljanje mogoče. Naročnina i tako nizka, da jo lahko vsakdo plača. Uajerc" košta za Avstrijo za celo p K, za pol leta l-50, K; za Nemčijo za leto 5 K; za Ogrsko (in Hrvatsko) za celo ,'4"50 K; za Ameriko za celo leto 6 K, za to inozemstvo sorazmerno. „Štajerc" IMrfečji, najobširnejši in najbolj neodvisni »ink na Štajerskem in Koroškem. Program ne: gospodarsko delo, narodni ^r, 11 a p r e d e k k m e t s k e g a in o b r ti ž k t g a ter delavskega stanu. Zato na; bode ..Štajerc" tudi vvsalc-i e t s k i hiši. Na delo [korakajo vsi, ki imajo resno voljo, da se | list razvije, da postane še bolj razširjen, še j obširen. Vsakdo naj pridobi vsaj enega, no-f naročnika in povečali bodemo lahko list, | je z ozirom na veliko gradivo velepotrebno. Naprednjaki, delujte za vaš list! Uredništvo in upravništvo. XttXXXXXXXXXXXXXXXXX Za puntarske ideje. V svojem gospodarstvu je slovensko ljudstvo czovito zanemarjeno. Skoraj nikjer nimamo kmetov slovenske narodnosti; poljedelstvo noreja nista skoraj nič razvita, vinograd-o ne donaša pričakovanega uspeha, — slo-""0 ljudstvo je z vsakim dnevom bolj revno [Jberaško. Tudi svoje lastne industrije nimajo Venci, — rudokopi in fabrike so last nemega kapitala. Gospodarstvo sloven-jega naroda ne kaže nobenega (ipredka. Posledice tega dejstva pa so, da po v Ameriki in na Pruskem skoraj že več Vencev kakor v domačiji, da je število po režn prodanih slovenskih posestev z vsakim višje, da živi slovensko ljudstvo z vsakim ~om slabše . . . Krivda temu dejstvu leži na način v zavoženi hinavski polipi tistih gospodov, kateri so sami siti in zato [razumejo pomen lakote, kateri pa na dragi vedno ljudstvo s polnimi ustami sladkih ob zapeljujejo v nesrečo. To je lahko doka-! Omenimo le to-le: Koliko uničenih kmet-eksistenc imajo prvaški ^konzumi" na vesti! lo poštenega in krvavega slovenskega de-se je izgubilo v nesrečno ustanovljenih in "no vodenih prvaških posojilnicah! Kako anske gmotne žrtve je zahteval tekom let ilom „Svoji k svojim" nastopajoči gospo-i bojkot! Vse to se niti izračunati ne da, — vsa ta politika sovraštva je požrla milijone in milijone ljudskega denarja . . . Pa tudi na druge načine škoduje ta prvaška politika ljudstvu, k£ se ji pokori in ki ji veruje. Omenimo n. pr. le plodove kujskanja, ki se kažejo pri mladini. ,Koliko zločinov, koliko verskega motenja, bogokletstva, popivanja in ubojev, koliko detoinorovfjmajo prvaške nilade-niške in deviške organizacije na vesti! Kolikokrat romajo drugače nepokvarjeni slovenski fantje v ječo, ker so se dali nahujskati od škrijcov, ca so napadli in poškodovali Neuice ali naprednjake! Koliko volilnih sleparij ima prvaška gonja na vesti! Od prvakov v divjem sovraštvu nahuj-skani fantalini porežejo naprednjakom trsje v goricah, polomijo od naprednega okrajnega odbora sadeno sadno drevje. In tako bi lahko celi list napolnili z obtožbami te vrste, od katerih se da vsaka posamezna v. neštetimi slučaji dokazati. Politika prvaška je ravno skozinskoz nasilna. To so dokazali tudi septemberski dnevi v jjubljaui, ki so končali ?., tem. da sja biki dva nahujskana nesrečna mladeniča ustreljena. Kri teh dveh ustreljenih pade na vsak način na moralne povzročitelje gonje ... Svoj čas so imeli prvaki kot geslo starodavno besedo: Vse za vero, dom cesarja. Danes lahko rečemo, da so vrgli to geslo v staro železo. Vera jim je že davno deveta briga in prvaki že smešijo tistega, kateremu je vera veš kot politična fraza. In dom? Oj Bog, ko bi prvaštvo skrbelo za dom, potem ne bi bilo toliko revščine, toliko propadlih eksistenc, toliko lačnih otrok, toliko izseljencev . . . Le pred cesarskim tronom se je prvaška gcnja doslej še ustavljala. Javno so celo hlinili neko patriotično čustvo, so se celo delali za črno-rumene. Šele srbska nevarnost, katera je pripeljala našo državo skoraj v krvavo vojsko, iztrgala je prvaštvu krinko raz obraza. Takrat je glavni prvaški list „ Slovenski narodl; in za njim vsi listi in lističi te vrste ljudstvo naravnost navduševal za „brate Srbe'* in odkrito huj-skal proti Avstriji. Od srbske vlade plačani časnikarji so dopisovali in še dopisujejo v prvaške liste. In tako ni čuda, da so vrgli prvaki v Ljublani cesarsko sliko iz okna in postavili na njeno mesto sliko srbskega princa Jurja. Tako ni čuda, da je postal ljubljanski župan Hribar stalni gogt v Petersburgu in v Belgradu. Tako ni čuda, da so se združili slovenski poslanci z veleizdajalskimi Cehi ... Proti cesarju in proti državi se obrača zdaj prvaška gonja in to z isto strupenostjo, kakor se obrača proti nemštvu. Pred kratkem je izšla v Ljubljani mala knjižica, spisana od prvaškega fantiča, ki trga še hlače po šolskih klopeh. Knjižica je bila napolnjena s tako grozovito surovim hujskanjem, da jo je državno pravdništvo moralo zapleniti. Posl. Hribar pa, ki se dela vedno za tako dobrega in vzornega patriota, je knjižico imuniziral, to se pravi: prečital jo je v državnem zboru in se knjižica vsled tega sme razširjevati. Da bodejo naši čitatelji uvideli, kako znajo ti veleiz-dajalski prvaki hujskati, navesti hočemo par od- stavkov iz te knjižice. dobesedno: Tako piše dotični šolar „Zagreb, Ljubljana, Beligrad, to bi bili trije ognjišči, ki bi drug druzega pospeševali in med seboj tekmovali. Korist od tega pa bi imela jugoslovanska kultura". Kdo bi tega ne razumel ? Panslavistična ideja je ravno, da se razbije našo avstrijsko državo in združi s Srbijo ter Hrvatsko. In to povejo prvaki zdaj že popolnoma jasno in odkrito brez slehernega sramu! Da mislijo prvaki resnično to razbijanje naše države, to kaže tudi še sledeči odstavek iz omenjene knjižice: „Zdi se nam, da se v daljavi že nekaj sveti. Združenje jugoslovanskih držav v okvirju avstrijske države1' itd. Tukaj se prvaški pisatelj sicer še opira na misel, da bi združili jugoslovanske (to je slovenske, hrvatske in deloma slovaške ter srbske) dežele v eno skupino v okvirju Avstrije. Ali na drugih krajih so pa prvaki že . opetovano naglašali, da bi jim bil to le prvi korak. Saj so prvaki tudi že sami izjavili, da Avstrije ne bo več, ako se ne pokori tem panslavističnem željam . . . In nadalje čitamo v tej knjižici: „Zakaj vse to f Ker smo preponižni. Dunaj tepe, smo mu hvaležni za brce." Ako nas Naravno je, da se pod besedo „Dunaj" ne more ničesar druzega razumeti kakor — cesarja ali cesarsko vlado. In tako gre to pr-vaško hujskanje naprej . . . Največjo jezo pa so čutili prvaki pred par dnevi, ko je cesar Franc Jožef iz lastnih sredstev daroval 20 tisoč kron za nemško gledališče v Ljubljani. Takrat je prvaški ,,Slovenski narod" in za njim vso časopisje kar zdivjalo. Psovke, ki so letele na habsburško krono, so naravnost nezaslišane in obsojati jih mora vsak dostojni človek. Ni čuda, da je vložilo državno pravdništvo tudi proti raznim prvakom tožbo zaradi razžaljenja veličanstva. Popisali smo to zaradi tega, ker dobro vemo, da se slovensko ljudstvo samo v pretežni svoji večini ne strinja s tem divjanjem proti cesarju in državi. Slovensko ljudstvo se ne bode dalo nikdar prepričati, da bi bilo bolje pod srbskim revolverjem ali pod rusko knuto živeti, nego pod žezlom avstrijskim. Mi vemo, da je slovensko ljudstvo v dnu srca lojalno in zvesto. Prvaki sami naj gredo kamor hočejo in Bog jim naj blagoslovi njih pota. V Srbiji bi jim kralje-morilci kmalu peruti postrigli. In na Ruskem je bilo mnogo boljših ljudi obešenih . . . Tako ima vsa prvaška politika le en cilj: boj proti nemštvu, proti državi in proti cesarju! In po naravnost p u n t a r-ski, revolucijski poti hočejo prvaki ta cilj doseči. Prvaki so pač sami krivi, ako bi se kmalu slovensko trobojnico za znamenje veleizdajalstva smatralo! . . . Ljudstvo bode enkrat preklinjalo tisto nesrečno politiko, katera hoče revolucijo in ustajo, samo da zadošča osebni bedariji. In kadar ljudstvo preklinja, takrat — udari! Politični pregled. Iz parlamenta. Državni zbor razpravljal je o državnem proračunu in je pretekli petek to razpravo srečno dokončal. Pri temu so se zgodila razna presenečenja. Prvaški poslanci so zavlekli sejo za več kot eno uro, ker so predlagali poimensko glasovanje o nekem Krekovem predlogu. Tako se trati dragoceni čas v posla-niški zbornici. In prvaški poslanci bodejo potem doma pravili, kako močno in pridno so delali za blagor naroda. Pri glasovanju je vtihotapil posl. Luksch tudi rezolucijo, ki zahteva odpravo col-in na železo, železno blago in železne mašine. Stvar bi bila v slučaju uresničenja velikega, ja u8odepolnega pomena za tisočere delavce. Zato' je bila rezolucija tudi ob grozni razburjenosti sprejeta. Naravnost frivolno, brezvestno pa je počenjanje prvaških poslancev brez razlike strank, katere vodi zdaj kranjski klerikalec dr. Šušter-šič. Takoj po proračunskem glasovanju so vložili ti »narodni" zastopniki 58 nujnostnih predlogov. Na ta način so pričeli z obstrukcijo, to se pravi onemogočiti hočejo nadaljno posvetovanje in delo državne zbornice. Ako bi se jim ta nakana posrečila, potem je gotovo, da bode zbornica zopet domu poslana. In zdaj vprašamo: ali imamo poslance res samo za lenobo pasti in neslane šale zbijati? Prvaška politika postaja vedno nevarnejša! Posl. Marckhl je opozoril poljedelskega ministra na velikansko škodo, ki jo prizadevajo v nekaterih delih spodnje Štajerske kobilice. Zahteval je takojšno in izdatno pomoč prizadetim posestnikom. Minister je to tudi obljubil. 33 železnic. Vlada je predložila postavni načrt, s katerim bi se zagotovila podlaga za 33 novih železniških linij v skupni dolgosti 720 kilometrov in naloženim kapitalom okroglih 145 in pol milijonev kron. M. dr. obsega program železnice Sv. Mohor-Kotschach, Seebach-Turnau-Gusswerk, Weiz-Auger-Birkfeld, Gravosa-Ragusa, Kolbnic-zg. Bela, Heilenstein-Mottnig itd. Politični proces. Pretekli četrtek pričela je v Pragi velika sodnijska razprava proti 40 osebam, ki so tožene zaradi protivojaške agitacije in deloma zaradi žaljenja veličanstva. Toženci so večidel odborniki češko-radikalne mladeniške organizacije. Obravnava je tajna, o izidu pa bo-demo poročali. Kakor znano, so ti češki radi-kalci zavezanci naših prvaških poslancev. Ruski dijaki v Pragi. 30. junija došla je večja deputacija ruskih dijakov v Prago. Vodil jih je neki panslavistični agitator. Praški župan jih je seveda slavnostno sprejel. V govorih se je naglašalo vseslovanske ideje. Srbska vlada je doslej tajila, da obstoji na Srbskem kakšni »jugoslovanski klub". To društvo ima namreč namen, razširjati zlasti protiavstrijsko agitacijo in pripravljati tla za krvavo ustajo. Zdaj pa je mestni zastop v Belemgradu sam razkrinkal srbsko vlado. Ta mestni zastop je namreč sklenil, da podeli „ jugoslovanskemu klubu" podporo v znesku 2.400 dinarjev. Torej je le res! In ti srbski sovražniki imajo najboljše oprode ter pristaše v vrstah naših zagrizenih prvakov! Na Angleškem pričakujejo izbruh velikega štrajka rudarjev. Pričakovati je, da bode ta štrajk zelo dolgo trajal. Cesar Viljem in car. Pred kratkem sešla sta se nemški cesar Viljem in ruski car. Ker se car na suhem anarhistov boji, izvršil se je sestanek na visokem morju. Ali tudi tam so bile varnostne priprave velike. Zato ni čuda, da je prišlo do raznih neprijetnih dogodkov. Neka angleška barka je prišla preblizp. Ruski bojni parnik ji je signaliziral, da naj se ustavi. Ker se to ni zgodilo, so Rusi takoj streljali in ranili angleškega maši nista. To vse za — krvavega carja! Dopisi. Iz črešnjevca pri Slov. Bistrici. Oj ljubi „ Staj ere"! Crešnjevski možje, žene in dekleta so se že pri Tebi pritožili in prosili, da si jih branil proti nezaslišanim napadom našega župnika Janeža Sušnika. Upamo, da se usmiliš tudi nas ponesrečenk. Priložnost in skušnjava ste nas zapeljali v nesrečo, obžalujemo naš korak, ter se kesamo, pa kaj pomaga, po smrti ni po- kore. Upamo pa da se nas bode nebeški Oče usmilil, kakor spokorjene sv. Magdalene, na božjo milost še nismo obupale, in če nas ravno naš župnik ferdama in v pekel izroča, nam je to deveta briga. Če pride h krstu otrok kake ponesrečenke, udriha ta gospod po babici, potem po botrih in končno po nas, — prašiče, — ne dajte ji mrzle vode, vrzite jo vun itd. so še te, boljše psovke. Ni v ti priložnosti dobiti že skoraj babice in botrov. Prigodilo se je že, da so pobegnile ponesrečenke pav dni pred porodom v drugo faro. Sramotilno napada in psuje naš župnik ponesrečenke pa le iz tistih rodbin in hiš, katere niso po njegovi volji, ali kje »Šta-jerc" zahaja, — pravi da je tega življenja „Sta-jerc" kriv. (Kdo pa je tedaj v črešnjevskem farovžu kriv, morda „Slov. Gospodar"?) Pripetilo pa se je, da se je grešilo v neki župniku naklonjeni hiši, kjer se od nekdaj ..Slov. Gospodar" prebira, med bratom in sestro, tam pa' je župnik na vse sile tuhtal in greh zakrival; — ali ni re3, g. župnik Janez Sušnik ? — Mi ponesrečenke pripoznamo, da smo potrebne oj-strega in pametnega pouka, saj smo ga zaslužile ter imel bi tudi uspeh, —■ pa kaj v naši ne-sprevidnosti mislile smo v trenutku skušnjave, da kaj v kakšnem farovžu ni greh, mogoče tudi ne bode pri nas. Farovž je gotovo prva hiša v zgled za celo faro in če se uganja in pospešuje nečistost itd. tudi tam, zabredle smo se v ta greh tudi me, — kajti besede in govori raičejo, zgledi vlečejo, pravi sv. pismo. Sv. pismo pa tudi pravi: gorje tistemu, kateri pohujšanje daje, boljše bi bilo, da bi si obesil kamen za vrat ter se potonil na dnu morja. Mi sirote nismo v tistem srečnem položaju, da bi se peljale v pravem času na sprehod ali toplice, ter se rešile neprijetne bolezni. Tudi nočemo, da bi se govorilo pri eni ali drugi „o skrivnem porodu" itd. — Mi smo odkritosrčne spokorjene grešnice, ter se ne stavimo na primer na praznik sv. Resnega telesa v beli obleki z vencem na glavi v vrsto nedolžnih, čistih devic, da bi s tem ljudstvo farbale. Kdor verjame, bode zveličan! Grešne smo, obžalujemo, pravičen večni sodnik se bode gotovo nas usmilil, če-Jbodeino pa pogubljene in bode pogubljen tudi celi, čist crešnjevski farovž, vzor čistosti in morale, če bi govorilo zi-dovje in kaplani, ne bi bilo treba govoriti drugim. Ali so škofova ušesa vedno gluha ali kaj ? ! Vera peša, ker časniki črez slabe duhovne pišejo. Uboge ponesrečenke, kaj še več vemo. Lušečkavas pri Poličanah. Prosim Te dragi »Stajerc", prinesel je lažnivi „Fihpos" lažnivo poročilo in je silno napadal »Štajerca" in ria-prednjake v naši občini, ker ne trobijo v »fih-posov" rog. Dragi »Štajerc", mi Te prosimo za krtačo, da jih malo pokrtačiš in naznaniš, kaj se godi pri nas. So postavili na podlago vogeljni kamen dne 25. avgusta leta 1907, velikim Egiptovskim piramidom podobna lokala za volilne shode in da udrihajo po »Štajercu" v Naekovi hiši za županov stolček. Pa kaj se jim je'zgodilo ta čas, ko so pripeljali vogelni kamen za podlago do velikansko občudovanega podjetja? Pa joj nesreča, kamen se obrne in hajdi v prepad z županovim stolcem vred. Pa tudi modrosti so zajemali pri Naceku zaklenjeni. Na volilnem shodu je bilo 6—7 mož; ker jih je bilo za zborovanje premalo, so pozabili ljukno na ključavnici zamašit z ilovico. In za to se je zvedila' skozi ključavniško luknjo vsa modrost, kateri bi rad čast za župana dosegel in kateri ne. Dopisnik »fihposa" (SI. Gospodarja) obžaluje, da1 so slabo streljali. In mi jim naznanimo, da bodo prav v kratkem na strelišču postavljene tarče; pa si lahko dobite dobre cilarje; ako bote slabo streljali pa lahko markirajo, kakor slamnati mož v pšenici, da pride dopisnik lažnivega „fihposa" do višjih procentov. Za to se pa jezijo, da nas niso mogli spraviti v kozji rog. Lažnivi dopisnik in „fihpos" lažeta, da smo naredili občinskih stroškov okoli 80 kron; to je presneta laž; stroškov je le 29 kron 18 vinarjev. Pa kdo je kriv teh stroškov, kakor prvaški poveljnik podjetni mojster iz dalnega kraja g. organist Franc Roner iz Poljčan?! Ki si tudi pred občinskim predstojnikom govoril da hočeš izkazati svojo „kunšt", da kaj znaš. Možje volilci; naj se Vam luč razsveti, dajte narediti red in mir v naši občini! Saj dobro veste, da »on" od naših stroškov živi. Še evo eno vprašanje za A. Ambroža: koliko davka on pri nas plača? M: pij vemo: vinarja ne! O ja podpihovat od koga si prijel pooblastilo? Od Neže] ali od koga drugega? Se tudi jezite kopitneži, ker že gospodarijo občino črez 30| in Vam zato ne grejo v prvaški rog. G, or[ občinske ceste nam nisi popravljal, pa jih | ne boš. Leta 1907, na dan sv. Jerneji, si; da boš Ti občinsko cesto popravil in občim plačala 500 goldinarjev ali 1000 kron. 0 iil| bi že stroške delal, da bi potem občina pli Možje volilci, napravite v občini red in miri pometite take, ker bi občini delali stroške ia T ne plačujejo nobenega davka, samo da bil občine prejemali velike doklade! Celo 2jf volilno gibanje in občinsko vodstvo in pridejo prav v kratkem. Opizova Maksava. Dobil sem neko gizcavo: prijel jo bodem za lase. »Slov. Gospodar" da bi jaz bil za deželnozborske volitve ali pa le eno stopinjo storil ali ena vrata] stopil. Moj sosed G. Osebek, trgovec, jo mojega kornija „bolanega". Ali ko bili] repniki klerikalnega »Slov. Gosp." na pan tako zdravi, kakor je moj komi na telesa, nali bi pač drugače in delali le z resnico, ni kakor doslej z lažjo in zvijačo. Lažnivi dop| »Fihposa", politika je tvoja vera. Gabi si ta lažnivi list, ki je k večjem za — na i n išče. Ta dopisunček je moral nekaj let skih klopeh hlače trgati in še je tako obrekovalec. Fej! IZ Amarika. Seattle Wash, i.jui 1909. Halo, cenjeni urednik! Upam da od nekoliko prostora svojemu rojaku Štajei našem cenjenem listu. Znano Vam je mogi da sem že 8-letni naročnik »Štajerca" upam, da ne bodete pogreznili mojega d tisti neusmiljeni koš, katerega rabhe večne »odrešenike" slovenskega kmeta. Nenn bi bilo o tem razpravljati, kajti pijavk svojih prsih izpoznali so že itak kmetje | Prvega junija smo praznovali tukaj sli dan. Otvorjena je bila namreč na ta dan Grand Exposition" ali razstava. Znano je i teljein, da je Amerika kupila Alasko od in za tako majhno svoto, da je Amer.ka že [ leto imela dobiček čez plačano svoto; potenj je v vsakem letu našlo v večji množini zlal tako da je sedaj v letn 1909 lahko izpi na svetovnem trgu svoje bogate izdelke, mesto Seattle danes in kaj bi bilo, ko bi ne bilo? Alaska ga je postavila na bog govsko stališče. Tudi neki Slovenec je našel] svojo srečo, tako da danes poseduje 4,001 K (štiri milijonev kron). Stalno je naseljen ' v Seattle, ali ne občuje z nikomur, kat«rU njegovega naroda; on je popolnoma angleški I "gatiffl; poprej je bil nbogi knap, navaden del vec. Tako se časi menjajo in z njimi vred' ljudje. Opisati Vam hočem na kratko obris: stave. Razstavnih poslopij je 100 z 10.000J bami,' vsi umetno izdelani; veljali 110,000.000 dolarjev ali vašega denarja 50,00 K.' Le-ti so narejeni za kratko dobo 5 mei Prav umetno je izdelano »Washington! poslopje; izdelano je popolnoma iz ok '■.rlrevesnih debelj, katero obočje sloni na intridesetih orjaških stebrih v obsegu 16 in pri ■ toliki teži še niti drevesna lupina dovana ni. V notranjih prostorih se na deske 4 cole debele in nič manj kot 12 široke; potem tram 85 čevljev dolg 6 Jtirioglasto obrezan in na obeh koncih debelosti. Tu se vidi, kako orjaška Vsebuje naša država Washington. Veliko ihanje pa vzbuja narobe napravljeno izdelano je vse narobe, mesto da bi bila 8 riavzgor je na zemlji in sicer stoji na; dimnikih; z eno besedo vse narobe; po m _ mnenju, bi ljudje, ki to poslopje obiščejo morali biti tudi narobe, mesto po nogah bi morali hoditi po glavah. Kar je sadjereje, zavzema prvo mesto Kalifornija. Mogoče cenjeni čitatelji sploh ne ('verjamejo, da je krompir, ki telita 7 funtov, hruške in jaboljki 2—3 funta: lahko rečemo vseh vrst najžlahtneje sadje nudi država Kak forriija. Kar kiparstva zadeva pa smelo reČag da prekaša vse ostalo; prav mojstersko de predstavlja v vseh strokah kiparstva. Pri renju razstave prisostvovali so vsi tukai t] — 3 vojaki. Dospelo je tudi ameriško, Me vojno brodovje, en teden pred Japonsko vojno brodovje pa je pridni pred razstavo. Prav gostoljubno Jbjeti od Amerikancev; z vsake bojne Jo v pozdrav 13 kanonskih stre-[pri prvpm japonskem strelu iz topa so sneli o zastavo in razobesili amerikahsko* da so še. podloženi Ameriki. Drugi baradirali po mestu, kjer so burne ovacije jresod. Prvega junija pa so se podali k Rti na »Exposition Grand". Dovoljeno jo iskati bojne ladije japonske, torej in i je jino in lahko rečem, da sem bil osebno katere sta pošiljali smrtonosne [na Japonce, končno pa sta postali ja-jlast. Prva ladja »Warjag" (tako se je tla pod Rusom) nosi sedaj japonsko ime ! dragi parnik »Bajan", tega so Rusi «d Port-Arturjeni potopili, pozneje so ga p dvignili, temeljito popravili; sedaj jo, za Bjjsko sposoben, nosi ime »Aso", Ne da fteni hvalil Japonce, ali smelo rečem, da |«v izobraženi in mirnega značaja. Ce ravno Bi patrijotični modrijani črnosukneži ria-f za »divjake", »brezverce" itd., jaz pa . v nasprotju verskega mišljenja, nima [prav nič opraviti in da ravno tisti, ki se navdušuje za vero in za „majko Sla-la srbske tatove itd. je najbolj podivjan [olikan. Na ladji »Warjag" (Soja) sva prišla »Tor z japonskim oficirjem, kateri je dokaj [nemško govoril. Med različnim mi je pra-| se najbolj zanima za nemški jezik, v ^8 je pogovor zasukal na angleško, ali zopet v nemščini nazaj; iz tega sem mu je ljubši nemški nego angleški J sicer pa tudi ni bil dobro zmožen an-a jezika. Ravgovarjala sva se pozno v noč, [bi rekel že kedaj poznana prijatelja, pose težkega srca in prav prijateljsko [vročil mi je tudi svojo vizitnico z imenom da bi si pisala kot prijatelja; tu sem I yso krepkost in energijo teh ljudi. Tukaj dragi rojaki, slovenski kmetje v stari pni, koliko važnega pomena da je znanje lega jezika; če se ga rumeni narod s takim lanjem uči, kaj bi se ga ne Vi, ker ga dno potrebujete?! Posnemajte Japonca l;ni Aziji! Ne strašite se zdražbarjev v oni se bojo nemškega jezika od i Vas, kakor jud konkurenta. Končno po-jam vse rojake naprednega mišljenja v [domovini! A. Wershnig, Nev Home JMaynard, Seattle Wash, N. A. laški „urlaub" za žetev. znano, dovoljuje se začasa žetve vo-,nrlaub". Ker nam prihaja v tem oziru j)vprašanj, ponavljamo poglavitne tozadevne še enkrat. i je, da mora vojaška oblast pri pode-' lopusta se ozirati na obnašanje vojakovo.": fw ne dovoli dopuste v kraje, kjer vladajo j qive bolezni. Ali drugače mora vojaška [ta dopust dovoliti, kajti to je pravica vo-' [Kakor dopušča to vojaška služba, dovoli kpaste za žetev žita, koruze in mrve, za tev itd. Takšni dopust traja v sploš-[tri tedne. Vsi kmetski sinovi, ki dobijo ta naj v tem času tudi res delajo. Kajti \preiskuje stvar in vsak posamezni lenuh nje splošnosti. Mi treba, da bi napravili stariši ali sorod- [posebno prošnjo za dosego takega dopusta. (prosi lahko sam pri raportu. Stariši pa le popisati vprašalno polo in jo po žu- i glavarstvu poslati. To polo ni treba ko- fa in tudi ne podpisati. Takšna pola izgleda [iVprašalna pola k prošnji Jožefa Kramerja, služe-Hi 84. infanterijskem polku v Kremsu za žetni doli 15. julija do 15. avgusta 1909. ". Sunovališče sorodnikov prosečega : johan Kramer v Pesjivesi. I Ime, starost io poklic tistih (pri otrokih le šte-^staiDst), sorodne razmere. ! Joh. Kramer, 60 let star; mati: Ana 58 let cbadva bolehna ; dve hčeri v starosti 14 iti Bet in sin v starosti 16 let. I Ali je prosilec za dopust pred vstopom v vo- j I s temi sorodniki živel ? J* 4. Površina in katastralni čisti dohodek posesti, označenje parcel po njih vrsti. 12 hektarjev njive, 3 hektarje travnika, t hektar vinograda; Dohodek 83 K 44 h. 5. Premoženske razmere. Brez premoženja. 6. btevilo moških in ženskih poslov. 1 blopec, \ litra dobrega lega vina zastonj. Da bo dovolj kupcev je Wjeno. Življenje rešil. Pri kopanju v Dravi v Ptuju I je trgovski pomočnik Hutter v deročo vodo, m je vzela vso moč. Z zadnjimi močmi se oprijel za mostov obok in klical na pomoč. ir g. Jožef Pirich je to začul in prišel v čolniču revežu na pomoč. Z veliko ne- stjo za lastno življenje Je Hutterja tudi in na suho spravil. Cast pogumnemu |a! Samomor. Marija Frangeš iz Jablan pri |erskein seje vrgla pod železniški voz, ki ji in roko odrezal. Bila je takoj mrtva. k je iskati v slabih življenskih razmerah. ] Utonil je v Dravi pri sv. Lovrencu ob Ma- pri kopanju železniški aspirant Johan Mladi tatovi. 15 letni F. S. in 16 letni setkraBSt. sta ukradla v Mariboru v/ zaprte blagajne ptnirja g. Rabitsch nekaj čez 20 K. S tem gem sta se peljala v Gradec in ga tam zabila. Slaba vzgoja! -I Obilo blagoslova. Hlapec Anton Ranzinger ilPekelski vasi pri Poljčanah ima že 5 otrok. ženitiB dni pa je porodila njegova žena — 4 krep-Vašei^Meklic. Tako se je z enim hipom pomnožila Ena na 9 glav. Hiša podrla se je gostilničarju Brauhartu v len. Vse je v razvalinah. Ljudje so se še pra-iasno rešili. Veliki požar. Preteklo nedeljo zvečer divjal It sv. Petru v Savinjski dolini veliki ogenj, (i je vpepelil 9 poslopij. Domača požarna bramba Jpi tudi brambe iz Žalca, Gutendorfa, Griž pt. Paula so delale do 6, ure zutraj, da so omejile. Nevarnost je bila velikanska. K i ni bilo vetra. Župnik — samomorilec, iz Kogelhofa pri ifeldu se poroča, da si je vzel tamošnji žup-; Johan Dhl življenje. Trpel je baje na bla-sti. Umrl je po dolgi in težki bolezni v bolnici Ptuju g. Alois Raschl iz sv. urbanske fare v Ipjti 63 let. Pogreb splošno spoštovanega pose je vršil pretekli četrtek. Naj počiva [miru! Iz drevesa padla je viničarica Marija Slo-v Žerovincih pri Ptuju in si zlomila nogo; «la je črešnje. Konj se je splašil nekemu posestniku; avnik Wolawetz iz Ljutomera je hotel konja avit:; dobil je pa tako močni ndarec s kolom. da se mu je leva noga zlomila. Z vročim lugom se je delavec Gmeiner pri ninreku tako težko ranil, da so ga morali v Jnico peljati. Iz Koroškega. Iz Prevalja se nam piše: Dva črna bika sta l zaletela iz Št. Daniela na Prevalje za plot. | se medseboj pogovarjata o tem, da mora opan iz Prevaljah v Kumprejovo šolo v Št. pel, da se bode naučil od njega, kje mora at da se kaj dobi. Ko slišijo pogovor teh dveh lih bikov krave na paši, začele so se na en smejati, svinje so pagrnkale. če bi ta dva [inenovana vzela v roke vse metlje iz St. Da- niela in začela pometati po celi velikanski občini Prevalje, ne bodeta vjela ne enega bnteca ne, da bi šel v Kumprejevo šolo v St. Daniel; najmanje pa naš župan iz Prevalja kateri gospodari narvečji občino koroške dežele že ta osmo le;o! Ako bi pa pometala ta dva iz Št. Daniela po lužah, je mogoče da se njima posreči, da vjemeta kakšno zeleno žabo, da bi ta skočila tam gor; prepričan, sem pa, ko bo prišla ta žaba na mejo, bode takoj skočila nazaj, zakaj ko na gnilem gnoju v Št. Daniela ni kaj za pričakati . . . Taverska železnica je torej gotova in bode 5. julija otvorjena. Otvorilni vlak vozil bode ob '/» 8. uri zutraj od Spittala v Gastein, kjer se bode uradna praznovanja končalo. Cesar bode prišel iz Ischelna čez sv. Mihael v Spittal, da se udeleži slavnosti. Potem se bode vrnil vladar čez Stenaich-Irdning v Ischl. Vlak slavnostnih gostov iz Dunaja bode odhajal ob 4. uri in šel čez Celovec v Beljak. Nesreča se je zgodila v sv. Marjeti pri Ve-likovcu. Posestniku Hernetter se je splašil konj in privrgel pri temu voz. Hlapcu se je križ zlomil in je bil takoj mrtev, Hernetter je smrtno-nevarno ranjen (ravno se nam poroča, da je nesrečnež tudi že v bolnici umrl), neko dekle pa je bilo lahko ranjeno. Detomor ? V Celovcu so zaprli deklo Ano Verhonig; sumničijo jo detomora. Našli so namreč v vodi dojenčevega mrliča, kateremu so bila usta z robcem zavezana. Skoraj gotovo je, da je Verhonig ta umor izvršila. Samomori učencev. Zaradi slabega šolskega spričevala hotel se je v dravski dolini neki deček najprve z nožem žile odpreti, potem s tinto zastrupiti in končno s peresom kri zastrupiti. Rešili so ga vedno pravočasno. Tudi razni drugi učenci so se hoteli ob življenje prinesti. Izgubil se je hlapec Morte iz Pirkaha. Boje se, da bi bil utonil. Konj ubil je v Liedinga hlapca Andreja Wnrmitzer. Po svetu. Ljubi ..Štajerc"! Skrbna žena pride v krčmo in pravi: Kaj, moj mož še vedno popiva? Pustite me takoj k njemu! — Krčmar: To Vam ne bode pomagalo, gospa; gotovo Vas več ne pozna. — Direktor jetnice: Ali je Vaša žena za ta čas, ko ste zaprti, preskrbljena ? — Jetnik: Hvala Bogu, ona je tudi zaprta. — Roparji so napadli 8 potnikov, ki so se vozili v rusko mesto Koczerov. Umorili so reveže na grozoviti način in jih oropali. Le dva potnika sta se mogla ranjena rešiti. V verski blaznosti je prisilil ribič Paone v Chrifinu svojo ženo, da se popolnoma sleče. Potem ji je prizadel z britvijo več kot 100 težkih ran. Na vpitje so prihiteli sosedi in rešili ne-srečnico iz rok blaznega ribiča. Rudarska smrt. V rudniku Santa Elisa na Španskem so se plini razstrelili. 11 delavcev je mrtvih, 5 pa težko ranjenih. Uničen oddelek kozakov. Perzijski ustaši so napadli oddelek ruskih kozakov pod vodstvom hetmana Zapolki in so skoraj vse pomorili. Tatvine potresnih podpor v Messini. Poroča se, da se je denar, katerega se je nabralo po celem svetu za vsled potresa v spodnji Italiji prizadete, po večini od laških politikov pokradlo. Grozno je kradel n. p. mestni svetovalec Galatioto v Cataniji. Ta je ukradel tudi 13.000 iz Avstrije došlih lir. Messina je bila silno bogato mesto. V palači Ponnisi so našli za 300 tisoč lir ženskega okinča. Vse skupaj se je našlo pod razvalinami 100 milijonev lir. Ves ta denar je bil pokraden. Odkritja teh tatvin povzročila so zdaj velikanske škandale. Grozni Oče. Zaradi družinskega prepira izvršil je krčmar Bogedič v Castellnusovo grozni čin. Odsekal je svoji najstarejši hčeri glavo in ranil potem svojo ženo do smrti. Ko so ga zaprli, je le obžaloval, da ni še svoja dva druga otroka umoril. Obglavili so v Gleiwitzu pri Breslavi delavca Pyzica iz Galicije. Na smrt obsojeni je svojo ženo, njeno mati in svojo sestro zaradi neke dedščine umoril. Ali je treba sadnemu drevju poleti gnojiti? Ker je bilo po nekaterih krajih vreme prav ugodno, ko je sadno drevje cvetelo, zato je drevje močno obloženo s sadjem. Marsikateri se vsled tega zelo veseli dobre sadne letine, a malokateri se spomni, da je treba poskrbeti z ene strani za popolni razvoj sadja, z drnge strani pa za to, da bo rodilo drevje tudi v bodočem letu mnogo. Da se to doseže, nadomestiti se mora v zemlji vse one redilne snovi, ki jih je drevo vzelo iz nje ali drugače povedano : drevesu je treba gnojiti Šibko rastoče sadno drevo se včasih prebogato obloži s sadjem in ker nima dovolj moči, Oziroma ne najde v zemlji dovolj hrane, da bi prehranilo vse sadje, odpade ga včasih več nego polovica, a če je ostalo na njem mnogo sadja, opeša in celo usahne. Drevo pa ne potrebuje redilnih snovi le za razvoj sadja, ampak tudi za to, da nastavi cvetne popke za prihodnje leto. V glavnem pa potrebuje drevo v ta namen fosfornatih in kalijevnatih gnojil. Ko je toraj drevo odevetelo, naj se mu pognoji z močnimi a lahko sprejemljivimi gnojili. Posebno dobra za to je povrela ali razkrojena in z vodo močno stanjšana gnojnica in straniščnica, katera deluje tem uspešnejše, čimbolj je stanjšana z vodo in čimbolj pogostoma se ž njo drevo zaliva. Taka gnojila posrkajo korenine kar naravnost. Dobro je tudi, Če se potrosi po zemlji pod drevesnim kapom lesni pepel ali Se boljše je, ako se ga zmeša z gnojnico in drevo potem s tem zaliva. Dr. Wagner priporoča, naj vzame oni, ki gnojnice nima, 30 dkg solitarnokislega kalija in 20 dkd žvepl.-kislega amonjaka ter raztopi vse skupaj v 10 hI vode. S takim tekočim gnojilom, kakor je to, zaliva naj se pa le zvečer pred kakim dežjem ; gnojilo se tudi ne sme zliti k deblu, ampak po zemlji pod drevesnim kapom in ako je le mogoče, skoplje naj se ob robu kapa za lopato globok in enako širok jarek ter zlije tekoče gnojilo vanj. V lahki zemlji se zgubi po vihu polita tekočina takoj v glohočino, če je pa zemlja bolj zvezna, napravi naj se vsaj več lukenj s kakim železnim drogom. Na ta način in s takim gnojilom naj se začne gnojiti sadno drevje, kakor hitro je sadje leSnikove debelosti in gnoji naj se skozi celo leto, dokler se sadje pobere. V to svrho naj se rabi nikdar same, pa tudi ne premalo z vodo stanjšane gnojnice, ker taka sadnemu drevju več škoduje nego koristi in če se drevje ž njo večkrat zalije, celo usahne. Ako se drevju na ta način gnoji, dovaja se mu obenem vodo, katera mu je, _ ko je sadjem obloženo, še poliebnejša nego gnojnica. Če je bilo zemlja le poprej dobro pognojena, naj se drevo poleti vsaj z vodo zaliva. Kajti ako sadnemu drevesu vode primanjkuje, sadje odpada in če ostane sadje na njem, zori nekako prisiljeno, se ne razvije popolnoma ter ni prav nič okusno. Zaliva naj se poleti posebno jablane, ker imajo korenine bolj pri površju zemlje in trpe vsled suše prej nego drugo sadno drevje. Neobhodno potrebno ravno ni, da bi se pogostoma zalivalo, ali vsakokrat, ko se zalije, naj se zalije tako, da se zmoči zemlja tudi vglobočini. Ako se sadno drevje zaliva, sadje v kratkem močno odebeli. Ko se je začelo sadje barvati ali pisati, naj se z zalivanjem prekine. Da se zemlja posebno krog mladih sadnih dreves prehitro ne izsuši, pokrije naj se takozvani drevesni kolobar z gnojem, listjem, steijo ali kakim drugim materi-jalom, ker to ne le zemljo o^enčuje, ampak je tudi pripomoček, da ostane vedno rahla. Gospodarske. Kako naj se obskrbuje konje poleti. Ko je zrak polo prahu in velika vročina, vzame naj se primerno gobo za brisanje, pomoči jo v svežo vodo in izpere konju nosnice. Če ostane konj čez nedeljo v hlevu, obloži naj se mu kopita z vlažno ilovico, ker drugače postanejo krhka. Preden se konja prekuje, naj se na predvečer podkve polagoma konju sname in obloži kopita z mokro ilovico, da se kopito namoči in potem razširi, ker drugače postane podkev, pribita na sulio kopito, pretesna, kakor hitro se kopito namoči. Kopita naj se večkrat blata očistijo in z mlačno vodo operejo in ko se nekoliko osušila, namaže naj se jih z vazelinom ali prešičjo mastjo. O vročih dneh naj se spusti konje v plitvo vodo. da se sami skopljejo, ali pa nai se jih drži na povodcu in z gobo pomočeno v vodo dobro spira, V hlev naj se jih priveze šele potem, ko- so se dodobra osušili. Košnja Najvažnejše opravilo za kmetovalca v mesecu juniju je košnja. 2ato naj skrbi, da si že pred košnjo vse pripravi, da bo.zamogel pričeti s košnjo takoj, ko se ustanovi vreme. Pripravi in sklepa naj kose dobro, pripravi naj zdostno število vil in grabelj in sicer rajše več, da bi ne zmanjkale, ko se pripravlja k dežju in treba poiskati več delavcev, da pomagajo spraviti suho in deloma posušeno seno na kupe aH v lonce. Kositi naj se prične tedaj, ko je večina trav v polnem cvetju, ker tako seno je najbolj tečno. Da ne pojde solata V seme, priporočajo nekateri, naj se dvigne celo rastlizo z lopate nekoliko h zemlje. Za kako dlan od rastline zabode naj se lopato v zemljo in jo poševno potisne pod korenine. Nato naj se pritisne na držalo lopate tako, da se rastlino z zemljo vred nekoliko privzdigne in spusti potem zopet na mesto. S takim ravnanjem se zemlja deloma strese ali loči s korenin, vsled česar se rastlino moti v rasti, a rastlina pri tem ne ovene. Izvršiti se pa mora to delo še preden je začela iti solata v seme. 49 _ 6 — Listnica uredništva in upra-vništva. A. Werschnid, Seattle, Amerika: Pray iskreno hvalo za vse, kar ste poslali. Zanimivi dopis prinašamo danes. Veselilo nas bi, ako bi nam večkrat dopisovali o tamošnjih razmerah. Prisrčni pozdrav! K. L. — Razne dopise smo morali odložiti, deloma zaradi pomanjkanja prostora, deloma pa zato, ker so preosebna. Loterijske številke. Gradec, dne 19. junija: Trst, dne 26. junija: 5, 51, 78, 20, 33. 28, 19, 53, 88, 34. jgtt- Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. 1'ovudiini birme razpošilja svcloznana tvrdka ur Maksa, BUnel na Dunaju, IV., Margarethenstrasse št. 27/27 nov cenik -binntkih ur, ^zlatnine in srcbrnine po najnižjih fabriških cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno, leelno postrežbo. Kaši cenjeni citatelji dobijo na naročilo taki cenik nad 5000 podobama zastonj in franko. 273 Zanesljivi kučijaž se sprejme. Ponudbe z opombo zahtevanega zaslužka in prepisi spričeval naj se pošlje na gosp. F. C. SCHWAB v Ptuju. •i 03 Razglas, Podpisani odbor naznanja, da bode izplačal vsakomur, kdor naznani ali navede do sledu onemu, ki je uničil sadno drevje ob okrajnih cestah (zlasti v Jurovcih) premije do 50 kron. Odbor prosi, da naj se tozadevne zločine hitro in brezobzirno naznani. V Ptuju, 1. julija 1909. 4or» Okrajni odbor ptujski. Job. Heller gostilna in mesarija na gornjem Bregu pri Ptuju; štand mesarije pri občinski hiši na Bregu prodaja odslej: govedino, predno...... pr. kg. K 1'04 govedino, zadnjo...... „ n „ 1*12 teletino, predno ....... » „ „ 1'04 teletino, zadnjo....... „ „ „ 1-12 s „cuvago". Meso „šnic"........ „ „ „ 180 9*T Vina ^m Izvrstno novo vino . . . . pr. liter K —'64 dobro novo vino..... „ „ „ — "48 Gorke jedi po najnižjih cenah. Za obilni obisk prosi 407 Joh. Heller. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tecenje n uses, ftnmenje po nsesih in naglu-host tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 208 Apotheke „Znr Sonne" Jako-ininiplatz 24, Urailec. Iščem v najem pekarijo, branjarijo, ali gostilno na u^pdnem mestu in v dobrem stanju, tudi z zemljiščem. Položim tudi kavcijo. Ponudbe na Jožefa Dolšak, Vrhole št. 16 pri Prihovi, poŠta Slovenska Jlistrica. 385 Sodarski delovodja, Sridni in starejši, zmožen obeh oroačih jezikov se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Predstavi naj se pismeno ali osebno; za osebno predstavljanje se nič ne poplača. Naslov: Gospa Elizabet Prax, sodarjeva vdova v Slov- Bistrici. 386 Srednjo kmetsko posestvo 379 se takoj proda, blizu cerkve, Šole in mesta Ptuj, obstoji iz 14 oralov in se s poljskimi pridelki vred proda za 6.000 goldinarjev ali 10.0 kron. Naslov pove uprava „Štajcrca". V tovarni za vozove Pcrgler v Mariboru, Miihlgasse 44. se sprejme .-160 kovaški učenec. Tudi se lam gotove staro kakor nove \oiove prodaja, Portland-cement oferira po najnižji ceni veletrgovina Ed. Suppaui v Prislovi. Skladišče v Prislovi in Volicauah. S49 ' Prodajalka, ki ima veselje in ljubezen do zaloge čevelj in je zmožna nemščine ter slovenščine v besedi in pisavi, dobi trajno službo pri g. Johann Berna, zaloga čevelj, Celje, Herren-gasse 6. 358 Zdrave delavce in delavke tudi cele družine dobijo v tovarni užigalneza blaga v Marija Rastu pri Mariboru trajno in dobro delo ter tudi i prosto stanovanje. B69 Gostilna s tobačno trafiko v lepi ravni legi na državni cesti, 1 uro od železniške postaje, 10 oralov zemlje za njivo in gozda, so zaradi bolezni po nizki ceni 13.000 K proda. Več pove g. Filip Klioebacher, vulgo Birk-schmied, Wunderstatlcn p. La-vamitnd, Koroško. 371 Najbolje se kupuje rezano blago, perilo in gotove obleke pri Adolf Wvsslak, Maribor, Draugasse. 356 ■ Pri potrebi \Oi rezanega blaga, perila in oblek je trgovina \Ves»iak v Mariboru, Draugasse -t, zelo priporočljiva. Krnpki 406 mesarski učenec se sprejme. Odlikuje se tiste, ki so se že kje učili. Dobi malo plačo. Tudi se sprejme mesarski pomočnik pri Joliai Heller, mesar na Bregu pri Ptuju. 3 kovaške učence in 2 kovaška pomočnika sprejme lukoj g. Anton Feren-čak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. 344' Učenec slovenskega in nemškeja jezika; zmožen, se takoj sprejme v5-trgovini zmešanim blagom g.. Vitus Mory v Pliberku na Koroškem. 390 Oženjeni viničar zmožen nemškega in slovenskega jezika, ki se razume 7. nasadom novih goric in s ceplje-. njem sadja ter trsja, se pod dobrimi pogoji sprejme pri g. Franz Haiisbainn, posestnik in kafetjč v Celju. 396 Dekla ki zna nekaj kuhati in ni čez 40 let stara, se v neki trgovinski hiši za trajno sprejme. Samo lake naj se oglasijo, ki računajo na trajno službo. Ponudbe naj se pošilja pod ..Lcicliter Posten" na upravo „Štajma". 397 Učenec S h boljše hiše z dobro Šolsko izobrazbo se takoj sprejme pri jr. Vinzenz Leposeho, trgovina s špecerijo in žeJeznino, Ptuj. Pridni in trez H95 zagar "*&$ so sprejme za neko fcago v okolici Ptuja. Ponudbe na upravo , Štajerca-'. Mlin z žago » in pripravo za prešanje olja v okolici Ptuja se da v najem. Dobra lega. Najemnina 1200 K na leto. Vprašaj se pri upravi „Stajercu\ Gostilno da v najem ali pa na račun Graščina „Novi Kluster" posta sv. Peter v Sav. dolini. 401 Krepki 402 Bflt- pekovski učenec s celo in dobro oskrbo se takoj sprejme pri pekovskemu' mojstru Xipsclmaz. Milteldorf, MUrztal na zgornjem Štajerskem. 402 Lepi lovski pes (Jagdhund) se proda. Star je 6 mesecov, — zdaj še se da naučiti za lov. Vpraša se naj pri g. A'ois Saleg, gostilničar v Ormužu (Friedau). 400 _______t__________________ Učenec z dobro Šolsko vzgojo, ki govori nemško in slovensko, se takoj po končanem Šolskem letu sprejme v trgovini z Špecerijo, vinom in žganjem Josef Srimz v Celjn. 366 Kuharica, pridna, zvesta in delavna, katera zna sama kuhati, najde službo pri g. Slavvitsch, trgovec v Ptuju. Za prodati imam že rabljeni VOZ (halbge-deckten Wagen) za 100 kron. Vpraša se lahko v trgovini Florianiplatz, pogleda pa na Brega pri gospej Heller. 399 XXXXXXXXXXXXXXX) Čudež industrije! Vsled velikega sklepa oddajam po smefinj ceni samo K 4-60 eno krasno, tanko amerikansko zhito-dutle lj sko žepno uro, ki se ne da razločili ( 14 karatnega zlata, s 36 urnim actio _ anker-kolesjem, s sekundnim kazalcem 3 letno garanciji s t kom. K 4-60 zlaCeno vcrižiro "ed 3 kom. Ki! Haftuiko ista v nikelnu ali gloria srebru lepo graviranop rkOm. K 3 45 ^ P»^reno verižico 2 kom. K I Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilja (gpovzetju ali naprej-plačilu svote. II. ceniki zastonj in !n . £. HOLZER, Krakova, Stradom xxxxxxxxxx»xxxxx»d restd Rumburško platno za srajce B . . . . . a K —'46 po metri resti za obrisalnike, (hantle), čisto platno in polovično platno . a K 3'— ;>o 10 \i žejSfil robci beli . . . a K 2-50 po 10 lo] žepni robci barvani . . a K 1'50 po 10 beli resti damast-gradl za jiostelje(Bettiiberztige) prima kakovost 120 cm široko......a K—65 inSOpoi beli resti damast-gradl za postelje prima kakovost 85 cm široko . a K—^GinGopoi pošlje po povzetju tkalnica platnenega blaga' HEINRICH PIC1 Trautenau na Češkem. Kar ne dopade, se radovoljno nazaj vz denar nazaj pošlje. Fotografična manufaktura | FRUWIRTH & COMI Dunaj VI. Gumpendorferstrasse! Vsi modeli fotografičnih aparatov[ Prizmen-giaži itd. Solventno olajšanje plačil za odjemalce. - Cenik zastonj in franko. " Posestniki vinogradov, ki hočejo računati z gotovo letno oddajo čez 300 hI tia! iz lastnih goric po v kraju navadnih cenah in goto plačilu in ki hočejo pomagati pri nakupu male hBeil Gradcu, (innere Stadt) z 10 — 12.000 K, katera svolase po hranilnici zavaruje in s 5% obrestuje, — naj pošljejo* svoj naslov pod .Altea Weinhaus", Gradec, p restante (hauptpostlagernd). — fPozor! Priložnostni nakup! Dobro idoča gostilna v najboljšem stavben« stanju z žganjetočom na najboljšem mestn t lilčeni delavskem okraju delavnice južne železnice a^takoj proda zaradi prevzetja trgovine. Potrebni Kapital 12.000 K. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, KarntnerstraBe št. 22. mmmmmmmmmm^mi mmn Katera žena ali dekle? 17° 'hoče lepo blago za obleko id Innve sorte terpeči SVilni PObBC kupiti. naj gre v novo veliko trgovino _ 7 _ Fubrika ksaetskih. in vinogrftdniških mašin |> angi s nas oi. t (Štajersko) Priporočam wv za spomladansko sezijo -»■ izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah 169 Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru na voglu hotela (Stadt Wien). ftebcrt-paške od K 2, samokresi ou 5'—. Pbpravyai^y po ceni Genih s slikami frsnfcs. D u še h., Opoč "04 a. d. Staatsbahn, Bdbmeu- Varatveaa marka ,JLnk8r'' Liniment Caspici comp. i nadomestilo za En £*£*• anksr-palis-eHpHlIsr -"Ses I bum kot edpeijajoče, iwrstno in holeoioe odstranjajace " »opri »rehlalenju itd. Dobi se v vseh apotekah po'80 h, ia t 2'—. Pri nakupu^tega priljubljenega domačega m naj se pazi na originalne steklenice v *katljr.h z rantveno znamko nAnkerw, potem se dobi pristno to sredstvo. Dp, Riciter-jeya apoteki ,,zlati Icy" g;--.... v Pragi, Elisahcistr. St. 5 nov. g j;4 \ i,- Razpošilja se vsak d>m. 690 priporoča najnovejše vital« mlatilae stroje, stroje ia rezanje krme, šrot-inline, za rezanje repe, re-feler za koruzo, sesaluice za gnojnico, trijerje, »t,r«je za mah, grnblje za mrvo, ročne grablje (Hasdschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, «;roj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske 8».