NA OBISKU V MATIČNI KNJIŽNICI PREŽIHOVEGA VORANCA
Doklej še prostorska stiska?
"KSfelo v knjižnici je vsekakor prijetno opravilo, ki mora prijati vsakemu količkaj zagrelemu Ijubitelju knjig. Če pa se knjižnica duši v hudi prostor$ki stiski in so knjige v njej bolj kot cenjeno sposojevalno blago nadležna praktična ovira, delo v njej nikomur ne more biti v poseben užitek.
Za mali kolektiv matične knjižnice Prežihov Vo-ranc na Vrhovnikovi 2 so takšne prostorske dileme čisti vsakdan. Naključnemu obiskovalcu, ki ga ^rine-se mimo, mora ob vstopu vanjo dobesedno vzeti sapo: vsepovsod same knjige - na tleh, po mizah, v kotih, visoko nagrmadene čez poravnane vrste v policah, ali stlačene nekje čisto ob tlu, v nehotenem neredu, ki ga še tako skrbna roka ne more spraviti v pravi red. V takšnem okolju je delo zaposlenih knjiž-ničarjev gotovo prava muka, saj morajo biti pravi akrobati, da se dokopljejo do želenih knjig.
»Človek se tu res težko znajde,« je potožila Breda Bajuk, vodja knjižnice, ki ima sicer posluh za red med knjigamr. »Ti prostori so več kot obupni. Vsi se le komajda gibljemo med prenatrpanimi policami, imamo pa tudi eno samo mizo, pri kateri delamo. So pa seveda še druge nadloge. Lani denimo smo imeli podgane. letos miši, pozimi pa delamo v mrazu, ker nam zmrzuje kurjava. Ne vem, če so naši delavci dolžni delati pri 3 - 4 stopinjah celzija. A vztrajajo. Se več, prav vzorno se spopadajo s takšnimi delovni-mi pogoji in zaslužijo vso pohvalo. Nasploh je celoten kolektiv ubran. Tudi knjižna zaloga (30.500 knjig) je
Breda Bajuk med knjigami
kljub mizernim prostorom primerno opremljena, urejena. Od tega izposodimo po kakih 800 knjig na dan. Ni pa na voljo prave čitalnice, in tako se bralci čitalniškega -oddelka (na leto jih zabeležijo kakih 5000) drenjajo okrog ene same mize s štirimi stoli«.
Če je verjeti načrtom ljubljanske kulturne skupno-sti, bo moralo biti takšnega nezavidljivega stanja knjižnice kmalu konec.
V načrtu je namreč gradnja nove knjižnice pred novimi bloki Žičnice ob Tržaški (za to lokacijo je-knjižnica že dobila gradbeno dovoljenje), ki naj bi znatno presegla zdajšnje skromno poslopje. Tu naj bi bil poleg osnovnih prostorov tudi poseben oddelek za odrasle, za mladino, cicibane, čitalnica za odrasle in mladino, glasbeni oddelek in še razstavni prostor povrh. Vse to bo na 750 kvadratnih metrih, medtetn ko zdajšnja knjižnica premore komajda 102 kvadrat-na metra.
»Žal gradbeno kolesje melje silno počasi,« je pre-cej skeptična Breda Bajuk. »Imamo gradbeno dovo-Ijenje in vsa potrebna soglasja, ni pa še vedno denar-ja. Sredstva se prepočasi stekajo. Še sreča, da nam ves čas prizadevno sioji ob strani občinski komite za družbeno dejavnost s Tatjano Brankovo. Ta se bori za vsak dinar in brez nje bi najbrž že zdavnaj končali kje v kakšnem zasilnem prostoru (leta 1980 so na-mreč zavoljo urbanizacije naselja dobili odločbo o odpovedi najema). Vendar pa bo še letos treba začeti z gradnjo. V nasprotnetn primeru bo inflacija požrla vse prihranke (do sedaj je bilo vloženih že 16 starih milijard). Predvidoma naj bi končali III fazo gradnje, še precej bolje pa bi bilo, če bi že IV, kajti tako bi bila zgradba vsaj pod streho.«
BRANKO VRHOVEC