MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 1®* ur* f Velja mesečno prejemar v uprav: ali po poSti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,,Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni račun št. 11.409 mmmamamam TTffl r*i3P 99«J v J L K/l Zbcirovanie sadnih prcducentov potek ter sprejem reso ucije da zaslužijo težke tisočake. Iz vrst tr- Zivahen in stvaren MARIBOR, 16. julija. Istočasno ko so včeraj v »Unionu« zborovali sadni producenti in trgovci (o čemer poročamo na tretji strani), so se zbrali v vinarski šoli ločeno sadni producenti, da na samostojnem sestanku rešijo nek; tera važna >n pereča vprašanja in zavzamejo svoje stališče napram trgovcem in prekupčevalcem s sadjem. Zborovanje je bilo polnoštevilno obiskano in so se ga poleg domačih zastopnikov sadjarskih in kmetijskih podružnic udeležili tudi nekateri sadjerejci iz Hrvatske in Srbije. Zborovanju je predsedoval predsednik mariborskega Kmetijskega in sadjarskega društva g. dr. K o v a č i č, ki je uvodoma pozdravil vse došle, poseb.io pa še zastopnika bana nač. kmet. oddelka g. inž. Zidanška, sreskega načelnika g. M a k a r ja in narodnega poslanca g. inž. Pahernika. Obrazložil je zatem potrebno nujnost takega sestanka, k: nej jasno precizira stališče producentov do sadnih trgovcev. — Zborovalce so pozdravili zastopnik bana, sreski načelnik in navzoči narodni poslanec, ki so vsi želeli zborovanju in zborovalcem najlepših uspehov, obljubili pa so pri njih delu tudi svojo pomoč. Predsednik Kmetijske družbe iz Ljubljane ie poročal o sobotni predkonferen-ci. kjer se je razpravljalo o resoluciji, ki se bo prečitala ob koncu. Na govorice o nekakem sporazumu ie g. predsednik sporočil, da ie večina tukajšnjih zborovalcev mnenja, da so interesi trgovcev in producentov tako različni, da .ie zaenkrat skupno delovanje nemogoče. To Pa tembolj, ker je med trgovci in prekupčevalci tudi nek.'j takih ljudi, ki sprav l;ajo sadno trgovino v slabo luč. Razvila se ie zato živahna debata, katere so se zborovalci pridno udeleževali. Padli so ostri očitki napram sadnim trgovcem in prek'"vevalcem, ki često nimajo nikake sk s pojmom trgovine in vrše Zgo sredovanje predaje denarja, ne da bi ; ; i tem kaj tvegali. Ves riziko pri transportu gre navadno na račun producenta. lQ|ieer Pa je pravih trgovcev s sadjem ni3'0- Večino tvorijo prekupčevalci, ki so sc vrinil’ med odjem;;lca in ponudnika in pri tem brez večjega tru- govcev je treba predvsem izločiti vse take. Ves potek debate je izzvenel v eno samo želijo, da bi se naj tudi sadjarji čimprej zadružno organizirali, do tedaj pa naj prevzame ves kontingent izvoza Kmetijska družba. Zadevno je sporočil tajnik Kmetijske družbe, da bo KD na-, pela vse sile, da doseže čim večjo koncesijo kontingenta za izvoz sadja, kar so zborovalci vtze!i z odobrav: niem na znanje. Na predlog predsedstva se je izvolil odbor, ki bo odslej razpravljal na svojih sejah o perečih zadevah sadnih producentov. S pomočjo Kmetijske družbe se bo v Mariboru osnovalo stalno tajništvo, kjer bodo producenti lahko dobili vsak čas informacije. V odbor so bili imenovani po en zastopnik vsake podružnice Sadjarskega in kmetijskega društva, in to iz področja bivše Štajerske. One podružnice, ki niso bile zastopane po delegatih, bodo naknadno imenovale svoje odbornike. Nato je predsednik g. dr. Kovačič pre čital na predkonierenci sestavljeno resolucijo, ki je bila z nekaterimi korekturami z velikim navdušenjem sprejeta. Najvažnejša je v njej vsekakor zahteva, da se naj ves izvozni kontingent za drav sko banovino poveri izključno samo Kmetijski družbi in se tako izključi vsako prekupčevanje. V kolikor pa v tem sadni producenti ne bi uspeli in bi bili še vedno navezani na trgovce, je glede na dosedanje izkušnje v resoluciji zahteva, da se ukine vsako kreditiranje s stra ni producentov. Blago naj se ne odpremi prej s postaje, dokler ni plačano. -Določijo naj se tudi točni termini za obiranje posameznih vrst sadja, in to po o-koliših. V kolikor bi producent po navodilu trgovca prezgodaj obiral sadje, nosi riziko trgovec oz. prekupčevalec. Po razgovoru o bližnji kmetijski razstavi, ki bo v oktobru tega leta v Mariboru. je bilo zborovanje ob vzklikanju g. dr. Kovačiču, kateremu so zborovalci izrazili popolno zaupanje, zaključeno. Zborovalci so odšli korporativno na zborovanje v »Union«, da tam sporočc svoje zahteve in želje, izražene v resoluciji. Nevnciia odklanja Nemška razlaga pravih namenov vzhodnega pakta PolsUi odgovor Franciji nepovoijen - Italija pod- pire »črte. a se sama ne veže* BERLIN, 16 julija. Dasi nemška vla sovor je mnogo slabši, kakor bi se bi-da uradno fe n" spregovorila o svojem !o dalo sklepati ir pisave poljskih ofi-£tallšču do vzhodnega pakta, se ven- cioznih listov. Poljski poslanik ie iz-dar zelo resno zatrjuje, da ie za Nem- javil, da je zaenkrat vsaka odločitev čijo ta predlog nesprejemljiv. Neka še prezgodnja, ker ie treba poprej še politična osebnost ie izjavila, da vWa, „ „ K evropske ne«, da bi ilobila pro-tc J,» ..„111. v (cm roke v Aziji pomeni to, da prepuščata obe, AnHiif in Rusija v Evropi diktat Franclji Francija bi postala po skle po intervenciji Anglije položaj v tem oziru nenadoma temeljito izpremenil. Italija je sedaj pripravljena podpirati (»obodno ubllanle teroristov v ttvstriM PROGLAS koroških HAjmverovcev. KLJUB VSEM KAZNIM, PA ŠE VEDNO POVSOD NOVI ATENTATI. CELOVEC, 16. julija. Vodstvo ko-j in manjših atentatih, ki so bili izvrše-roških organizacij hajinvera je izdalo ni v soboto in nedeljo, pa poročajo tuna svoje pristaše proglas, v katerem dl Iz drugih krajev Avstrije. Vse kaže. jih kliče na obrambo proti teroristom da niti najbolj drakonične kazni, ki jili in njihovim akcijam. V proglasu le ie določila DolISussova vlada pretekli med drugim naglašeno tudi to. da so teden, niso oplašile narodnosocialislie tat rranaji. rraneua m posta.a po m ; sklenitev vzhodnega pakta iiitvl tega pakta dejanska cospodari- . . ... t„H. Anaiiia m ca v Evropi in bi Nemčijo lahko po-id;'sl s‘ sama' \akor V,d .A"g '*?’ ’ C' vsnd i/ipravala /hsti na v Društvu! namerava vezati nanj ah sc mu pri-teta * Sa Nem dn,««.Kar » pa Uče ČMa ne more poda«, In zato ne bo spre «‘te. h « t.veza ;Mhfc, o v e- jela povj'bila in ne ho pristopila k vzhodnemu paktu. Tako »enakopravnost« mora Nemčija le odkloniti. PARIZ. 16. julija. Diplomatska dopisnica »Oeuvrea« Genovefa Taboi-sova, razpravlja v svojem članku iz Varšave o stališču Poljske do vzhodnega pakta in nravi, da je podal polj- iikem sistemu za ohranitev miru. mu v Rimu niso tako naklonjeni in so zaenkrat samo pripravljeni raztovarjati se o njem, a brez vsakih obveznosti. Zdi se, da gre Italiji pri tem glavno za to, da bi potom sklenitve vzhod nega pakta, ki nje ne bi vezal, dosegla popolno enakopravnost Nemčije politični nasprotniki sedanjega režima docela nezaščiteni. Ce kdo narodnega socialista ali socialnega demokrata ubije, ga oblasti z.aradi tega ne bodo zasledovale ali klicale na odgovor, nih in marksističnih teroristov. ski poslanik Chlapovvski pri svojem predvsem tudi glede oborožitve, fta-obisku na Ouai d’ Orsayu prošli petek | iijanski tisk upa. da se bosta oaktu na-malo zadovoHlv odgovor poljske vla- j posled le pridružili tudi Nemčija ’’ de z ozirom na vzhodni pakt. Ta od-i Poljska. Nenavadno oastirsko olsmo NEMŠKI EV ANGELSKI ŠKOF PROGLA ŠA HITLERJA ZA OD BOGA POSLANEGA VODITELJA N BERLIN. 16. julija. Protestantski de-! želni škof dr. Dietncli je objavil pastirsko nismo, v katerem se bavi z dogodki 30. unija ter imenuje kancelarja Adolfa Hitlerja od Boga poslanega edinstvenega velikega voditelia nemškega naroda. Volja tega velikega in edinstvenega voditelja je tudi. pravi škof. spremeniti evati-gelsko cerkev v nemško nacionalno cer- LF-TOVANJE DRUŽIN DIKTATORJEV. DUNAJ, 16. julija. Včeraj se je od- ker sodale haj.nveru v tem oziru’ p^o- ^ EMŠKF.GA NARODA. kev. Zate, naglasa škof. je vsakdo re-akcionarec. kdor se sedaj upre voditelju. Zaradi tega mora vsak pastor in vikar evangelske cerkve obrniti hrbet organizaciji »Pfarrernotbund« in se trdno okleniti nemške nacionalne cerkve. Škofovo pastirsko pismo je vzbudilo ponekod veliko ogorčenje, ki si pa javno seveda n-; sme dati duška. polnoma svobodne roke. DUNAJ, 16. julija. Kakor se uradno poroča, je bil izvršen v Mosernu bom bni atentat na tamkajšnjo župno cerkev. Neznani storilci so položili poti cerkveni zid veliko bombo. Eksplozija je bila tako silovita, da je stena glav ne ladje počila hi se porušila. Istočasno se je vdrla tudi kupola z vso streho ter uničila vse, kar ie bilo v cer-kvi. Oblasti trdijo, da so atentat izvršili Ilegalni opozlcionalcl in sicer zaradi tega, ker le tamkaišnii župnik z.nan kot zagrizen priganjač Dollius- j stopiti, a je vlada njegov odstop od-sove »domovinske fronte«. O večjih i klonila. z otroci v Riccione, kjer bo ita letovišču pri ženi ministrskega predsednika Mussolinija. Dr. Dolliuss je spremil ženo in otroke do Beljaka in se nato vrnil. V Riccione bo odpotoval koncem tega meseca, kjer bo več dni Mussolinijev gost. PAPEN JE ŠE PODKANCELAh BERLIN, 16. julija. Podkancelar Pa pen, ki ni prisostvoval seji državnega zbora in sc je zaradi tega zatrjevalo, da je odstopil, je še vedno podkancc-lar. Poznava se, da je zares hotel od Največla stavka na svetu NEWYORK, 16. julija. Stavka prjsta-; niških delavcev v San Franciscu, ki sc j ie nato razvila še v stavko delavcev ladjedelnic. Je sedal izzvala splošno stavko. Danes je pričelo stavkati vse delavstvo tega poldrugi milijon prebivalcev šteločega mesta, tretjega na.i-večjega centra Združenih držav. V mestu je zaradi tega nastala silna panika. Prebivalstvo beži na deželo. Obstoja ne-arnost, da se bo stavka razširila na ves meriški zahod in bo največja, kar jih tožna zgodovina, USTA UBITIH NE BO OBJAVLJENA. j LONDON, 16. julija. Po poročilu Reu-I terjeve agencije nemška vlada ne bo ob-| javila liste .30. junija pobitih upornikov in smatra, da je zadeva s sejo državnega zbora povsem likvidirana. VSTOP RUSIJE V DRUŠTVO NARODOV. LONDON, 16. julija. Po nekem poročilu iz Ženeve bo sovjetska Rusija že v teku tega meseca oficielno zaprosila za sprejem v Društvo narodov. RAZŽALJENJE HITLERJA. BERLIN, 16. julija. Zaradi razžaljenja kancelarja Hitlerja je bil v Breslavi obsojen neki Herman Schultze na 1 leto in 9 mesecev zapora. STARHEMBERG V ITALIJI. PARIZ, 16. juliju. Po poročilih iz Rima se sestane danes avstrijski podkancelar knez Starhemberg s Suvičem. ju* tri ali v sredo .pa z Mussolinijem. Dnevne vesti Trije koncerti Glasbene Matice v enem dnevu Včeraj zjutraj je velik del matičnega zbora na lepo okrašenih avtobusih odbrzel preko dravskega mosta tja doli za Boč in proti Sotli. Dogovorjeno je bilo, da se ustavi najprej v Slov. Bistrici, kjer poje ob 11. uri. Dasi ta čas ni bil najprimernejši za koncertne prireditve — izleti, trgovine in kuhinje zadržujejo mar sikoga. — se ‘je vendar precej znatno število domačinov z županom g. dr. Pučnikom na čelu udeležilo lepo uspelega koncerta. Koncert sam je imel namen utreti jugoslovanski narodni pesmi pot med naše podeželsko ljudstvo1 in mu pokazati na vseh koncih in krajih nabrane bisere ljudskega petja. Pri tem svojem skozi in skozi idealnem delu ni iskala Glasbena Matica prav nobenega materialnega dobička, saj jev Rogatcu pela zbrani množici brez vsake vstopnine. Vse .ie pa šlo tako posreči, dani utrpela nobene škode. Povsod so jo pozdravljali zastopniki oblasti in ji v najlepših besedah izražali zahvalo prebivalstva«. In dalje je šlo mimo Rogaške Slatine v Rogatec. Tukaj se je na Supanče-vem vrtu nabralo neverjetno mnogo preprostega ljudstva, zlasti mladih žen in deklet. Nekatere so prišle celo dve uri daleč čez hribe. G. Arnuš jih je pozdravil v prisrčnih besedah ter jim razložil namen nastopa v Rogatcu. Že sam pogled na to strmečo množico mladih src je pač najboljši dokaz, kako plodovite sadove za naše narodno prebujenje prinašajo taki koncertni nastopi Glasbene Matice. Kako prisrčno so se smejale rola denke ob kaki lepi popevki. Rogatec sam je povrnil vse moralne in gmotne žrtve Glasbeni Matici, pevci in poslušalci so se ločili v najlepšem zadovoljstvu. Zvečer pa Rogaška Slatina. Precej Mariborčanov je bilo tam. Pri koncertu seveda ne. Večina letoviščarjev pa tvorijo madžarski Židje, ki ne kažejo interesa za kako našo kulturno prireditev. Koncertna dvorana je menda najbolj akustična v vsej državi. Tukaj se je zbrala mnogoštevilna množica ilustrih gostov, tudi .pomočnik prosvetnega -ministra in drugi odlični Beograjčani in kri-, tiki so bili med poslušalci. G. prof. Mirk je dirigiral kakor še nikoli, Matičarji pa so temu primerno peli. Po koncertu je nazdravil pevcem in dirigentu vodja zdravilišča g. inž. Ditrich in jih povabil na »šeinšepridite«. Sploh pa bodi z najtoplejšo zahvalo poudarjeno dejstvo, da brez moralne podpore od strani direkto-rija Rogaške Slatine, sicer z vso vestnostjo pripravljen polet Glasbene Matice na noben način ne bi mogel doseči za-željenega namena, le ž njo ga je zmogel in to je glavno. Ob dveh zjutraj so pevci izstopili na Glavnem trgu veseli in zadovoljni z uspehom. Narodni tabor pri Sv. Križu, ki so ga priredila mariborska in druga narodna društva pod vodstvom ZKD včeraj v tej naši zavedni obmejni vasi na Koban-skem. je uspel preko Vsega pričakovanja. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširneje poročilo objavili jutri. Himen. V Beogradu se je te dni poročil znani član našega dramskega gledališkega ansambla g. M-akso Furijan z gdč. Daisy Tischlcrjevo, priv. uradnico, nečakinjo znane mariborske rodbine Sčhmicdove.' Bilo srečno! Dva nova grobova. V nedeljo; 15. tm. je preminila ga. Elizabeta Kolnianova. Pogreb bo v torek 17. t. m. ob pol 17. uri na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. Istega dne pa jc umrl pekovski mojster g. Vinko Planinc. Pogreb bo 17. tm. ob 16. uri na pobrežkem pokopališču. Bodi obema ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim pa n-aše iskreno sožalje! Mali harmonikarji Pomladka Rdečega križa v Splitu. V soboto so pod vodstvom g. Šušteršiča mali harmonikarji Pomladka Rdečega križa prispeli v Split, kjer so zvečer priredili koncert. V pristanišču jih je veselo sprejela množica, zastopnik »Putnika«, g. Peter Frank pa jih ie prisrčno pozdravil. Zvečer so nastopili na Narodnem trgu. Udeležba je bila velika in je bilo okoli 3*000 poslušalcev. Mali harmonikarji so izvajali vse točke naravno in neprisiljeno. Ljudstvo je bilo tako navdušeno, da so morali drug: dan ponoviti koncert in je bilo vse razprodano. Skavtski tabor zaključen. V Bistrici so danes skavti že podrli svoje šotore, taborišče je osnaženo in mrtvo. Včeraj jfc bil 111. iupni tabor zaključen, vse na-iheravane slovesnosti so zaradi dežja odpadle, tudi zaključne taborne zabave ni bilo. Ob koncu so se zahvalili za po-kioviteljstvo g. dr. Andjelinovieu z vdanostno brzojavko, danes pa so se vsi odpravili domov. Upamo, da so gostje odnesli iz naših krajev kar najlepše uti-se, stegu-juibikmtu pa čestitamo k vzorni organizaciji. Smrtna nesreča. V soboto zvečer okrog 20. ure se je dogodila na državni cesti v bližini Vuzenice tragična nesreča. ki je zahtevala človeško žrtev. Ko se je 30-letni tovarniški čuvaj Josip Dor-iler iz Maribora v družbi Adolfa Ortana iz Dravograda vozil z motornim kolc-•nčr Dravograda v Maribor, jc v bližini Vuzenice prenaglo pritisnil na zavoro. da sta bila oba vržena s kolesa. Sunek je vrgel Dorflerja s tako silo na tla da si k razbil lobanjo ter je obležal na mestu mrtev. Sovozač Ortan pa je k sreči dobil le lažje poškodbe. Vpisovanje na državni nižii gozdarski šoli v Mariboru- Šolsko leto 1934-35 na drž. nižji gozdarski šoli v Mariboru se bo pričelo L oktobra t. 1. Sprejemali se bodo na novo samo gojenci za enoletno šolo. Za sprejem v to šolo je potrebna z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oni kandidati, ki bodo sprejeti, bodo morali s sprejemnim izpitom dokazati. da imajo znanje v osnovnošolskih vedah. V to šolo se bodo sprejemali predvsem sinovi malih in srednjih gozcl-‘iiih posestnikov, ki' ostanejo doma; kot gospodarji, nadalje pa.tudi taki kandidati, ki imajo že neka.i gozdarske prakse. Kan didati, stari izpod 16 let in nad 21 let se ne bodo sprejemali. Šola je združena z internatom. Pridnim in ubogim prosiL se bodo dovolila do možnosti do polovice prosta mesta. Prošnje je vložiti do 15. septembra t. 1. pri upravi šole, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Višia pedagoška šola v Zagrebu deluje že 15 let. Skorai bo poteklo 15 let. odkar ie bila ustanovljena v Zagrebu višja pedagoška šola. Pri tej priliki je šola izdala skromno spomenico, ki obsega hi-storiat zavoda, popis absolventov v posameznih letih, opis delovanja v zahodu in onis sedanje niegove ureditve Sola je bila otvorjena 15, septembra 1919. Šolanje predmetnih učiteljev in šolskih nadzornikov traja tri leta. učiteliev meščanskih šol pa dve leti. Razen šole je ustanovljen tudi institut za psihologijo in pedagogiko, v katerem je leta I923. bil sestavljen odbor za raziskovanje sposoh-nosti. zlasti inteligence šolskih otrok. Študentska izmenjava. Zveza jugoslovanskih akademikov »Pobratimstvo« je sporočila kmetijskemu ministrstvu, da se bo tudi letos vršila izmenjava zaradi dvomesečne prakse naših študentov s študenti iz Poljske. Češkoslovaške, Romunije in Bolgarije na temelju recipročnosti. Ker pojde po poročilu kme-tijsko-gozdarske fakultete v Zemunu letos na Poljsko 5 študentov agronomov v prakso, je treba prav tolikemu številu poljskih študentov omogočiti prakso pri naših kmetijskih ustanovah. Kmetijski minister je odredil, da pojdejo 3 poljski študentje agronomi na dvomesečno specializacijo na državno imetje v Belje. dva pa na fakultetno posestvo Maksimir pri Zagrebu. Trošarinske takse na kozmetiko v donavski banovini. Dne 1. julija je stopila v veljavo nova tarifa za trošarino na prodajo kozmetičnih predmetov. To trošarino bodo plačevale drogerije, parfumerije. lekarne, galanterijske iti modo; trgovine, ki prodajajo kozmetične predmete. Družabna potovanja v avtokaru. GroB- gloeknar za 3 dni, odhod 29. julija 350 Din. Marki Zeli za 2 dni, odhod 19. in 26. julija 210 Din. Miinchen Oberanimergau, Salzburg, Ti rol za 8 dni. odhod 3. avgusta pavšalna cena 1600 Din. Rogaška Sla fina za 1 dan, odhod 22. julija 55 Din. Slo venske gorice, krožni izlet, cena z obedom in zajtrkom 70 Din. odhod 22. julija. Potovalna pisarna >)Putnik«, Maribor, .Aleksandrova 35, Tel. int. 21-22. Proslava gasilskega praznika. Včeraj so praznovali jugoslovanski gasilci prvič svoj praznik, ki ga zakon o gasilcih določa za 15. julij vsakega leta. Vse edi-nice gasilske žuipe Maribor desni breg so, se sestale v Račah. Ob 9. uri so se zbrali številni gasilci pred gasilskim domom in odkorakali z godbo na čelu k maši. ki je bila na vrtu Pahierjeve graščine. Proslave se je udeležil tudi ves župni odbor z župnim starostom g. Klemenčičem. Po maši so se zbrali številni delegati v šoli. kjer so na sestanku razpravljali o važnih zadevah, posebno o nameravani spremembi kroja in čepic. Prihodnji župni s-estaalek bo v Hotinji vasi. Ob 13. uri je bil sestanek zaključen. Popoldne se je vršila vaja domačega društva, in sicer z eno plezalno in eno brizgalno vajo. Nastopili so tudi gasilski naraščajniki s Pobrežja pod povelj stvom g. Rakuše z ročno brizgalno in demonstrirali prvo pomoč v nezgodah. Med tem je nastal na dvorišču tovarne g. Trpina markirani požar. V zelo kratkem času so bili domači gasilci z vsemi svojimi pripravami na; kraju požara. Prispela pa so tudi gasilna društva iz Hoč, Hotinje vasi. Sv. Miklavža, Pobrežja, Device Marije v Brezju. Gorice pri Pragerskem, Sv. Janža in Podove. Nato je moštvo delavnice državnih železnic iz Maribora prikazalo prvo pomoč v primeru plinskega napada. Pri proslavi je skupno sodelovalo 115 gasilcev. Vsa pro slava je bila v rokah g. Pšeničnika. Nad zoroval pa je prireditev g. Klemenčič. Po končani vaji se je razvil po vasi sprevod, ki jc krenil na veselični prostor. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode. zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Riziko dela. Tkalcu Maksu Novaku je padla v tekstilni tovarni g. Ehrlicha 150 kilogramov težka veriga n-3> nogo ter mu •zdrobila stopalo. Mariborski reševalci, ki so bili o nesreči obveščeni, so ga prepeljali v bolnišnico. Lep uspeli slovenskega kiparja Na razpisu za skico za spomin padlim vojakom bojevnikom, ki se bo postavil v Skoplju, .ie dobil tretjo nagrado v iznosu .^)00 Din tudi. Slovenec Lojze Dolinar. Vseslovanski kongres čebelarjev. Dne 26. avgusta t. 1. bo v Beogradu VI. kongres vseslovanske čebelarske zveze, na katerem se bo med drugim izvolil tudi nov odbor zveze. Kongres bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in razširjati št. 28 tednika »Koprive«, ki se tiska v Zagrebu. Radio Ljubljana. Spored za torek, 17. t. m.: Ob 12.15: pol ure reproduciranih koračnic; 12.45: poročila; 13.00: čas, donski kozaki pojo na ploščah; 18.00: o-troški kotiček: 18.30: plošče nam pojo, kak rožice cvcto; 19.00: sokolsko predavanje; 19.30: narodnostno delo na naši severni meji (Rudolf Kresal); 20.00; orgelski koncert, g. Fricelj Kanizij, vmes poje g. Tone Petrovič; 21.00: fantje lia vasi, vmes citre solo: 22.10: čas, poro-čila; 22.30: angleške plošče.______________ Grajski kino. Danes v ponedeljek zadnji dan »Cesarica Katarina«. Od torka dalje najboljši in najveselejši film Fran čiške Gaalove »Škandal v Budimpešti-Glavne vloge: Frančiška Gaal. Paul Hor biger, Szoke Szakall, Uršula Grabley. Kino Union, Danes v ponedeljek zadnji dan dunajske operete »Halo Batov!■ Od jutri dalje veliki filmski šla ge r >Glas srca« z Gustavom Frohlichom. Marijo Solvegovo in Paulom Kempom. Pride senzacija vseh časov »Mu-miia«. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo. da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrup-Jjenju želodčnega črevesnega kanala, ob nese kot izborno odvajalno sredstvo. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Polovična vožnja za novoporočence. Prometni minister je izdal pravilnik o znižani vozni ceni za novoporočence. Po tem pravilniku imajo novoporočenci mesec dni po poroki, pravico do polovične voznine pri ženitovanjskem potovanju. Potovanje se mora izvršiti najke-sneje mesec dni. po poroki. Za dosego te ugodnosti se mora predložiti poročni list ali pa potrdilo pristojne policijske oblasti. Policijska kronika. Včerajšnji dan je policija zopet počivala. Važnejših dogodkov ni bilo. Marijo R. so aretirali zaradi kalenja nočnega miru, Humberta K. pa, ker se je nedostojno vedel na ulici. Policiji pa je prišel v roke tudi Slavko O., ki ga zasleduje že dalje časa- ljubljanska policija zaradi grehov, ki jih je stori! 'v njenem območju. Milan K. se je poskušal vo žiti na motornem kolesu, ker pa za to ni imel dovoljenja, bo imel opravka s po ličijo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal ■toplomer 22.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 15.8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 21.9 stopinjah 738.2, reduciran na ničlo pa 735.2; relativna vlaga 60; včeraj je padlo 15.8 mm dežja; vreme je jasno in vroče; vremenska napoved napoveduje, da bo vreme pretežno oblačno in bodo nevihte. Ptuj Rokovnjaški pojavi v ptujski okolici. V ptujski okolici, in sicer na javni cest: Ptuj-Ptiijska Gora so se pred dnevi'po-, javili trije moški z rokovnjaškimi maniram:. Napadali so ljudi na cesti in povzro čili veliko strahu med prebivalstvom. Oboroženi so bili z železnimi palicami, noži in puškami. Tolovaj; so bili skrajno predrzni, napadli so- vsakega, kdor se je pojavil na cesti, tako, da je bil cestni promet ogrožen. Napadeni so bili med drugim Franc Gajser, delavec iz 9to-percev, ko se je vrača! ;z Ptuja na svoj dom, Martin Zunkov-ič, posestnik iz Pod-loža in še nek voznik iz Cirkovoev, Gajser se je rešil z begom, ostala dva pa se imata zahvaliti hitrim konjem, da nista postala žrtev tolovajev. Napadena je bila celo gruča fantov iz Majšperga. ki so se vračali iz Ptuja na svoje domove. Tudi ti so se rešili z. begom,- čeprav, so tolovaji za njimi streljali, k sreči pa nikogar zadeli; Tolovaji so izginili, kakor hitro so se na prijave pojavili orožniki vendar so jim že na sledu. Prepovedan povratek. Policija je prijela 231etnega brezposelnega -delavca Štefana Kladnika iz Podčetrtka, ker se je klatil po Ptuju, dasi je za vedno izgnan iz njega. Izročili so ga sodišču. — Policija je prijavila oblast; znano osebo, ker je hudo razgrajala po mestu in kalila nočni mir. Isto se je zgodilo s šoferjem nekega mariborskega avtomobila, ker je vozil s prekomerno brzino po ptuj skih ulicah in je le malo manjkalo, da ni prišlo do nesreče. Za posledicami davice je umrla v ptujski bolnišnici 3 letna Franja Kranjčeva, hčerka dninarja iz Hajdine. Je to edini primor davice, ki se je pojavil v. ptujski okolici. Vse v eni barvi. Pred nekaj dnevi se jc sprehajala po Elizejskih poljanah v Parizu prikupna mlada dama, ki jc vzbujala splošno občudovanje. Nosila je rožnato obleko, enake rokavice in čevlje ter se je prijazno ozirala po ljudeh in se smejala. Vsakokrat, ko jc odprla svoja medena usta, so se pokazali ražnato pobarvani zobje, po barvastih nohtih pa več nego dernier eri najnovejšega pariškega modnega fanatizma. 'v* I a f l S 6 r u, »ne 16. Vil. 193*1. Mariborski »V 8 tj er liilč« jfutrs Kongres pridelovalcev in izvoznikov sadja Okoli 500 delegatov iz Jugoslavije in tujine - Pozdravi in referati - Sklepi in resolucija - Izleti v okolico Maribora Včeraj dopoldne je bil v Mariboru kongres izvoznikov in producentov sadja iz vse naše države, in sicer v veliki dvo- rani pivovarne »Union«. Kongresa se je udeležilo nad 500 delegatov iz raznih krajev naše kraljevine, navzoči pa so bili tudi številni delegati iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Švice, Italije in Grčije. ■ Kongres se je pričel ob 9.30 in je bil izvoljen za predsednika g. Voja Petkovič, predsednik izvozniškega društva v Beogradu, ki je tudi ves kongres vodil. Toplo je pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika bana g. inž. Zidanška, okrajnega glavarja g. Makarja, župana g. dr. Lipolda, predsednika zbornice za TOI v Ljubljani g. Jelačina, generalnega tajnika ZTOI g. Mohoriča, posamezne delegate raznih sadjarskih zadrug naše države, zastopnike ministrstev itd. V nadaljnjih besedah se je spominjal najvišje-ga zaščitnika trgovine Ni Vel. kralja Aleksandra. Na predsednikov predlog je bila vladarju poslana vdanostna brzojavka, pozdravna pa ministrskemu pred sedniku, trgovinskemu, kmetijskemu in prometnemu ministru ter banu g. dr. Marušiču. Nato je predsednik prečital pozdravne brzojavke in pisma odličnih pred-siaynikov oblastev in javnega življenja. Pozdravna pisma so med drugimi Poslali minister n. r. dr. Kramer, minister n. r. Pucelj, narodni poslanec Krej-či, župan mestne občine ljubljanske dr. Puc, vsi okrajni glavarji dravske banovine itd. Nato je predsednik g. Petkovič v daljšem govoru podčrtal važnost sadjarstva za gospodarstvo in trgovino. Dejal je, da se sadjarstvo razvija v eno najmočnej ših gospodarskih panog in zahteva vedno večja potrošnja sadja tudi vedno večjo produkcijo. Tako trošijo Angleži na osebo 45 kg sadja na leto, dočim pride pri nas na osebo komaj 15 kg. Za radi tega smo primorani, da večji del svojega pridelka izvažamo v tujino. Sadna trgovina je važifsi panoga, pa tudi komplicirana in je zato važen problem naše države. V Jugoslaviji je okrog 65 milijonov sadnih dreves, in sicer 40 milijonov sliv, 7 milijonov jablan, 3.7 milijonov hrušk, 2 milijona orehov ter okrog 12 milijonov drugih sadnih dreves. Naijveč izvozimo sliv, in sicer okrog 3000 vagonov svežih >n 2000 vagonov suhih, 2000 do 3000 vagonov jabolk, 200 do 300 vagonov orehov. dočim ie izvoz drugega sadja neznaten. V svojem nadaljnjem govoru je 2- 'Petkovič naglasil potrebo po načrt-netn gospodarstvu v sadjarstvu, stro-kovnih šolah, tovarnah za predelavo sadja, prometnih sredstvih in modernih vagonov. Naposled .ie naglasil še potrebo propagande za napredek našega sadjarstva. in propagande za plasiranje našega sadja v tujini. Zborovalce je nato prisrčno pozdravi! v imenu bana dr. Marušiča načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Zidanšek. V svojem govoril' je naglasil prizadevanje banovine za* zboljšanje sadne produkcije in procvit sadne trgovine. Izrazil je željo banske uprave po sporazumnem sodelovanju med producenti in trgovci, ker samo takrat bo' naša trgovina cvela. V imenu mestne občine je nato pozdravil kongres župan g. dr. Lipold ter izrazil veselje, da so se zborovalci izbrali prav Maribor za mesto kongresa. Sledilo je poročilo predsednika zbornice za TOI g- Jelačina*. V stvarnem, izčrpnem govoru je predočil navzočim zborovalcem, da dravska banovina ni agrarna pokrajina, 'kljub temu pai si prizadevajo sadjarji, da dvignejo produkcijo sadja, zlasti v zadnjih 10. letih. Said-iarstvo je v dravski banovini visoko razvito, kar dokazuje ne samo kvantiteta, ,T>arvcč tudi kvaliteta sadja, ki gai izvažamo. Obžaloval je, da bratje iz vseh Slovenskih pokrajin ne morejo prisostvo vati kongresu ter poudaril, da je sadjarstvo prav v neodrcšenih pokrajinah posebno v okolici Gorice najbolj razvito. Svoj govor je g. Jelačin končal z željo, naj bi bila sloga med producenti in izvozniki, izvozniki pa. naj bodo sobdlB* korektni in pošteni ter naj se strogo pazi na ugled, ki ga jugoslovanski izvoznik uživa v tujini. Naposled je naglasil, naj Narodna banka podeli solidnim trgovcem sezonske kredite, ki bodo znatno' o-lajšali izvoz našega, sadja. Nato je spregovoril predsednik srbskih kmetijskih društev g. dr. Veljko Stojkovič ter podal splošno sliko o gospodarskem stanju v naši državi. V imenu Združenja trgovcev v Mariboru je kongres pozdravil Miloš Oset, v imenu Kmetijske družbe pa narodni poslanec g. Petovar, ki je naglasil, da bo složno sodelovanje med producenti in izvozniki Sledilo je poročilo šefa gospodarske sekcije konzularnega oddelka zunanjega ministrstva g. dr. Srbe Miličiča. Podal je splošen pregled sadnega stanja v Evropi. Na Madžarskem bo letošnji pridelek sadja srednje dober, v Romuniji prav tako, v Italiji se pričakuje rekordni pridelek breskev, dočim bo pridelek jabolk le srednje dober; v Avstriji bo letos malo sadja, na Češkoslovaškem bo 40% manj sadja kot lani; v Švici bo precej hrušk, dočim bo pridelek jabolk srednje dober; v Franciji bo pridelek jabolk dober: v Belgiji in Nemčiji pa srednje dober. Po tem poročilu izgleda, da nam ostanejo od vseh držav, v katere izvažamo sadje. Češkoslovaška, Avstrija in Poljska. Zlasti Češkoslovaška bo prisiljena uvažati mnogo več sadja kot lani. Zaradi tega* je potrebno, da se napravi vse, da plasiramo našo sadno produkcijo razumno in obdržimo stara tržišča. Potrebno je tudi, da izkoristimo izkušnje lanskega leta in da odklonimo ono. kar je lani dovedlo skoraj do katastrofe producenta in izvoznika. Govornik je tudi naglasil potrebo skupne izvozne politike producentov in izvoznikov, to je: racionalno zalaganje tujih tržišč. Svoj referat je dr. Milečič zaključil z ugotovitvijo, da pri-aodno bogastvo zemlje, ni vse, marveč je potreben tudi človeški razum in potrebna je ljubezen do pridelka. Nato je referiral ravnatelj banovinske in vinarske šole v Mariboru g. dr. Priol o produkciji in vnovčevanju sadja v dravski banovini z ozirom na domači in tuji trg. (Zaradi pomanjkanja prostora bomo ta referat priobčili v eni prihodnjih številk. Op. ur.) Sledilo je poročilo zastopnika kmetijskega ministrstva g .prof. Lukmana, ki je referiral o letošnjih izgledih naše sadne produkcije. V dravski banovini se pričakuje letos 20.000 metrskih stotov sliv, 102.000 m. st. jabolk, 67.000 hrušk, 10.000 orehov, 4.000 breskev in 75.000 metrskih stotov kostanja. V ostalih banovinah so izgledi tiajslabši pri jabolkah, nekoliko boljši pri slivah, zelo dobri pa pri hruškah, orehih, kostanjih in breskvah Sliv bomo letos imeli v naši državi o-krog 129 milijonov, jabolk okrog .35 milijonov, hrušk okrog 19 milijonov, orehov okrog 20.5 milijonov, kostanja pa okrog 13.5 milijonov kg. Nato je poročal kmetijski referent banovine g. Anton F lego o negovanju sadnega drevja z ozirom na izboljšanje sadne produkcije v dravski banovini. Pri nas imamo okrog pet milijonov sadnih dreves; od tega odpade na pečkarje približno 70%. na koščičarje 27%, na lupinarje le okroglo 3 procentov celokupnega števila sadnega drevja v banovini. Samih jablan je približno 50% vsega sadnega drevja, oziroma 33% celokupnega števila jalblan v kraljevini. Iz tega je razvidno, da stoji dravska banovina po številu jablan in po proizvodnji jabolk naj prvem mestu v naši kraljevini. Zemljepisna lega, geološke formacije zemlje in klimatične razmere so za uspeh sadjarstva odlične. Te naravne dobrote in dejstvo, da sedanje neugodne gospodarske razmere niso razmajale temeljev našega sadnega gospodarstva, so nmjza-nesljivejšc jamstvo za gospodarski razmah te velevažne kmetiske panoge. Zavedajoč sc, da postaja sadjarstvo od leta do leta vedno važnejši vir dohodkov našega kmetovalca, podpirajo javna obla stva s primernimi zakonskimi predpisi in z razpoložljivimi denarnimi prispevki razvoj sadjarstva, n potto* fc fo std sadjarjev »atmih odvisno v koliko.- in,.k,dai. bedo ta cilj dosegli. Zato je potrebno, da sadjarji čimpreje spoznajo zahtevo posameznih sort sadnega drevja z ozirom na zemljo in lego ter zahteve domačega in zlasti tujega trga. Naš kmetovalec mora gojiti na svojem zemljišču čim manj sadnih sort. Pri ustanavljanju novih sadnih nasadov se mora odločiti kvečjemu za 3 do 4 sorte, ki so določene za njegovo sadno okrožje. V sadnem izboru ima naš kmetovalec zanesljivo navodilo za izbiro sort. S točnim izvajanjem tega izbora po sadnih okrožjih bo našel naš kmetovalec najzanesljivejšo pot k standardizaciji. odnosno tipizaciji našega sadja. Končno je predavatelj poudaril, da na kvaliteto sadja mnogo vpliva čas in način obiranja. Nekateri trgovci, oziroma posredniki iz golega pohlepja po naglem zaslužku silijo kmeta k prezgodnjemu o-biranju sadja. Posledica tega je, da* naše sadje zgubi na trgu ugled in veljavo. Uspeh sadjarstva je nadalje mnogo odvisen od primerno in pametno organizirane sadne trgovine. Neorganizirana sadna tr govina večkrat preplavlja poedina tuja tržišča, kat je vzrok naglemu padcu cen. Ako bi se naša sadna trgovina usmerila v pravo produktivno zadružno smer, je gotovo, da bi imeli več koristi od sadja sadjar, država in vse narodno gospodarstvo. Govorila sta še delegat za pospeševanje zunahje trgovine g. Samunovič in dr. Kovačič v imenu organiziranih pro ducentov dravske banovine, nakar se je ob 13. uri kongres prekinil. Nekoliko po 16. uri popoldan se je isto-tam nadaljeval, vendar ni bil več tako mnogoštevilno obiskan kot dopoldan. — Popoldanski del je v glavnem potekel v znamenju tolmačenja! želj izvoznikov in producentov, naših in tujih. Prvi se ie javil k besedi g. K r a u s z Dunaja kot predstavnik tamkajšnjih uvoznikov. Izrazil je veliko zadovoljstvo nad gostoljubnostjo, ki so jo deležni gostje v Mariboru. Opozoril je na raizne nedostatke pri transportu sadja v tujino, predvsem na nepotrebno zadržavanje vagonov ob meji. Na 'vse te pritožbe je odgovoril navzoči predstavnik prometnega ministrstva g. Pavlovič, ki je tolmačil stremljenja ministrstva, ki si prizadeva, da ustreže tako našim izvoznikom, kakor tujim trgovcem. Obljubil je, da bo tudi v bodoče prometno ministrstvo storilo vse, kar je v njegovi-moči. Za pozornost se mu je zahvalil predsednik kon grestai g. Petkovi č. 'Govorilo je še več naših in tujih kongresistov. ki so pre težno vsi opozarjali na nedostatke naše trgovine s sadjem in prevozna sredstva. Glede na te upravičene kritike se je sestavil odbor, ki bo vse nedostatke proučil in jih skušail ublažiti ali odpraviti. Zatem je podal izredno zanimiv referat izvozničar g. S pa so vic. Bavil se je v glavnem z denarnim poslovanjem in njega težkočami, kar je Često velika! o-vira pri redni trgovini s sadjem. Treba bi bilo najti nekak izhod, ki bi naj bil v pomoč tako izvoznikom kot producentom. Hvaležno nalogo bi tu opravili Narodna banka in Poštna harnilnica. tako glede posojil kakor čim hitrejšega posredovanja za hitra in točna izplačila. Zadnji je referiral g. inž. Lupša. Opozoril je na možnost najti tržišča za naše sadje tudi na vzhodu, kar bi bilo v veliko korist predvsem našim piroizvodnikom. Za vzor je stavljal Dansko, ki bogati s takim izvozom v vzhodne zemlje. Na drugi strani pa bi to bila tudi nekaka »re-vanža«, ker bi tako mi zalagali z našim sadjem dežele, iz katerih dobivamo velike količine južnega sadja in drugih pro duktov. — Vse želje in zahteve kongresistov pa so bile izražene na koncu v resoluciji, ki so jo zborovalci sprejeli z navdušenjem. Odposlala se bo na vsa me rodaijna mesta. Zvečer je bil pri »Orlu« slavnostni b'an' ket, ki je potekem v najlepšem razpolože nju. Danes se kongres nadaljuje in so na programu izleti v okolico, kjer si bodo izletniki ogledali raznč nasade in drevesnice. Šport Teniški medmestni turnir Zagreb-Maribor-Gradec Odlična zmaga Zagrebčanov - Napredek mariborskega teniškega športa Poleg Zagreba sta postala Beograd in Maribor največja teniška centra v naši državi. Zlasti razpolaga Maribor z mnogoštevilnimi igralci in igralkami. Dočim pa tvorijo gospodje le močan srednji razred, se dame že naglo približujejo naj boljšim v državi. Mnogo so k tej odlični poziciji Maribora pripomogle številne te niške prireditve. Posebno pozornost , je V7,budil medmestni teniški turnir med Zagrebom, Gradcem in Mariborom, ki je bil v soboto in v nedeljo odigran na teniških igriščih 1SSK Maribora. Ljubljana, ki sc vse premalo oglaša v teniškem športu, ie tudi to pot žal ostala ob strani. Skoro se zdi neverjetno, da ne bi Ljubljana »zmogla« moštva, ki bi bilo vsaj Mariboru kos. Prišli pa so najodličnejši predstavniki belega športa iz Zagreba in Gradca, in ker je bil tudi Maribor dovolj dobro zastopan, te turnir nudil mnogo napetih in ostrih tekem. Zaradi odpovedi Ljubljane je Maribor postavil dvoje moštev, dočim sta Zagreb in Gradec poslala po eno da,mo in po tri gospode. Razred zase so tvorili Zagrebčani Pallada, Schaffer in Mitič, ki so i Gradčane i Mariborčane gladko odpravili, dočim se je državna prvakinja gdč. Kovačeva morala dovolj potruditi, da je premagala go. Voglarjevo in gdč. Lirzer-jevo. Zelo so ugajali Gradčani Nierhaus, 'Peitler in Wcrnegg ter gdč. Mallinger- jeva, ki so po hudih bojih premagali reprezentanco Maribora. Značilno je, da sta oba prvaka Gradca Nierhaus in gdč. Mallingerjeva podlegla Mariborčanom. Rezutti tekmovanj so bili naslednji: Zagreb:Gradec 6:0. Pallada (Z):Nierhaus (G) 6:1. 6:2; Schaffer (Z)rPeitler (G) 6:4, 6:3; Mitič (Z):Wernegg (G) 0:6, 6:4, 6:1; Kovačeva (Z):Mallingerjeva (G) 6:2, 6:2; Palla-da-Schaffer (Z) :Nierhaus-Wernegg (G) 6:0, 6:2; MitičJKovačeva (Z) :'Peitler-Mallingerjeva (G) 4:6, 6:4, 6:1. Gradec:Maribor 5:3. Hitzel (M):NierhaiU'S (G) 6:4. 6:4; Peitler (G):Leyrer (M) 6:3, 6:2; Wernegg (G):Mešiček (M) 6:3, .3:6. 6:3; Wernegg (G):Bergant (M) 8:6, 6:4; Lirzerjeva (M) :Mallingerjeva (G) 6:1, 3:6, 6:0; Mallingerjeva (G): Voglarjeva 5:7. 8:6, 6:4; Nierhaus-Wemegg:Hitzl-Holzinger 6:0, 6:2; Halbarth-LirzerjevauPeitler-Mallin-gerjeva 4:6, 9:7, w. o. ZagrebrMarlbor 9:0. PalladarHitzl 6:0, 6:2; Schaffer :Leyrer 6:1, 6:1; Pallada:Mešiček 6:0, 6:1; Mitič :Bergant 6:0, 6:2; KovačevauLirzerjeva 6:2, 6:4; Kovačeva :Voglar jeva 6:4, 6:4; Schaffer-PalladarHitzl-Holziniger 6:4, 6:2; Pallada-Mitič:Leyrer-Halba*rth 6:1, 6:2; Schaffer-Kovačeva:Gasperin-Voglarjeva 6:2, 6:3. ,Občni zbor LNP. Včeraj se je vršil v Ljubljani redni letni občni zbor Ljubljanske nogometne podzveze, ki je potekel precej burno. Na občnem zboru se je raz pravljalo tudi o zadnjih dogodkih v slovenskem nogometnem športu. Nai predlog dr. Planinška je bil izvoljen za predsednika znani športni delavec dr. Kosti, ki ie bil izvoljen z 38 proti 11 glasovom. Pričetek tekmovanj za državno nogometno prvenstvo. Ljubljana; PrunotriecHašk 3:1 (1:0). Beogofc figgjTrl zvezda iOsO). Zagreb; Krajišmk: Concordia 1:1 (1 Zemun: Sparta:Radnički SK 4:0 (i Vse ostale tekme zal državno pn stvo so bile zaradi neviht prekinjen 1SSK Maribor:SK Ptuj 6:2 (3:1) Včeraj dopoldne se je na igrišču k Maribora odigrala prijateljska tet med ISSK Mariborom in 9K Ptujem se je 'končala z zasluženo zmago doi činov. Ostale nogometne tekme. Zagreb: SK Grafioar (Zagreb):8K ( ftka (Uabbana* 6U (2:1). Tajne življenja mikroskopičnih bitij Senzacionalna znanstvena odkritja Kaj vse je moral pretrpeti pariški profesor Gallipe, ko si je upal priti na dan s trditvijo, da je odkril v zavitkih papirusa, ki so ležali tisočletja v faraonskih grobovih, še žive klice bakterij. Morda, ga tedaj v Parizu ni nihče smatral za resnega človeka! Kako naj bi te klice še živele v prostoru, ki je bil popolnoma od-rezen od zraka in vode tisočletja, to je od časa Ramzesa do danes. Vsi so se brili norca iz njega. Danes pa že drugače mislijo o odkritju profesorja Galli-pea. Že leta 1929. je nemški profesor dr. R. Lieske v Miihlheimu v Porurju našel v nekem rudniku kos premoga, v katerem je odkril prav tako klice bakterij. Premog je ležal 150 metrov pod zemljo. Tudi tu sem ni bilo ne zraka ne vode, in vendar so klice še živele. Ali ni bil ta pogled na ta kos premoga s klicami pogled na pravo revolucijo v pojmovanju življenja najmanjših bitij, vzklika Deziderij Papp. Eno leto po tej ugotovitvi je avtor izdal posebno knjigo, v kateri je ta nenavadni pojav znanstveno obdelal. Če bi človek ne stal pred dokazi in odkritji znanstvenikov, bi mislil, da še vedno sanja, ko bere podobne reči. Zdaj se pa oglasi drugi učenjak iz Arne rike. To je vseučiliški profesor in znani raziskovalec C. B. Liptnan. Tudi on je našel kos premoga, v katerem so še bile klice bakterij. Po kratki preiskavi je ugo tovil, da so te klice še življenja zmožne. Ameriški učenjak, ki gotovo ni vedel za Lieskejevo odkritje, je vnovič potrdil, da niso bila odkritja tega učenjaka brez podlage. Prav ta okolnost, da profesor Lipman ni vedel za Lieskeja, še toliko bolj potrjujejo mnenje, da smo pred res senzacionalnimi odkritji v biološkem raziskovanju. Profesor C. B. Lipman je prišel do svojih zaključkov po sistematičnem in vztrajnem raziskovanju. Lipman je najprej preiskal zemljo. Preiskal je bakterije, ki so bile 25 in celo 60 let zakopane v steklenicah v zemljo in ugtovil, da še vedno vsebujejo življenja zmožne klice. Nato se je lotil raziskovanja opeke, napravljene iz iiovice, s katero so bila zgrajena po 200 let stara poslopja. Tudi tu je z mikroskopom ugotovil, da žive v opeki bakterije, ki se še vedno lahko razmnože. Končno se je lotil raziskovanja stavbnega materiala, iz katerega so bile zgrajene piramide še v času pred pravljičnimi Inki v Peruju. Čudno, tudi tu je močna leča odkrila klice bakterij, ki živijo najmanj že desettisočletja. A učeni Američan je šel še dalje in začel globoko bresti v zemljo. To, kar je našel Lieske v nemških rudnikih, je našel tudi njegov tovariš Američan v Kaliforniji. Odkril je klice bakterij, ki so nekoliko drugačne ko klice, ki jih vsebujejo razne vrste bakterij, ki jih poznamo danes v zraku, vodi in v vseli prostorih. Bog ve od kdaj sploh živijo te klice. Bog ve. koliko tisočletij je preteklo od takrat. Dazider Papp meni, da so obstojale že ob zori tercijarne dobe, v času, ki je za naše pojmovanje skoro nedoumljiv, ker sega tako -daleč nazaj. Že takrat so te klice živele v kalifornijskem premogu ter doživele tercijarno dobo z vsemi fantastičnimi živalmi in videle so tudi ledeno dobo. In še danes, po tolikih stotisočletjih žive! Kaj porečejo k temu biologi? Kako bodo razložili življenje klic, ki naj bi trajalo stotisočletja? Bog ve, ali se jim bo to kdaj posrečilo? Kako naj si predstavljamo potek življenjskih funkcij in presnavljanje v teh klicali? Ali je mogoče, da to presnavljanje za določen čas sploh preneha in se pozneje zopet obnovi? Za Deziderja Pappa so to samo podrobna vprašanja. Zanj obstoji dejstvo, da ta mikroskopična bitja žive, čeprav so imela doslej svoje mesto samo v pravljičnem svetu In ne v znanstvenem. Spričo teh odkritij mora človek postati ponižen in skromen. Že tisočletja se človeški um trudi, da bi našel razlago za najrazličnejše pojave v življenju. Toda kako daleč smo še do dognanja vseh skrivnosti življenja! Usoda sleparskega medija. Budimpeštanska policija je prijela znanega Laszla, ki je hodil s pokojnim mo-nokovskim profesorjem 'Schemkom Not-zingom po svetu in sodeloval pri njegovih spiritističnih produkcijah kot medij. LaszJo, ki je nastopil kot medij v Londonu, Me\v Yorku, na Dunaju in v Berlinu, je bil čisto navaden slepar, ki je ogoljufal celo svojega dobrotnika. Pr: spiritističnih produkcijah je namreč dr-šal v ustiji v gosji mosti natopljeno vato, ki mu je rabila pri njegovih materi-alizacljsklh fenomenif kot dokaz, da je »nekaj na stvari«. S tem pripomočkom je dolgo varal svojega protektorja in naivne udeležence spiritističnih sej. Ko so ga razkrinkali, je začel propadati in zdaj ga je policija aretirala zaradi goljufije in vlomilstva. Moderni otroci. Poročevalec znanega pariškega dnevnika podaja mimogrede ujete odlomke sodobne otroške modrosti. Vlak drvi na deželo. Angleška vzgojiteljica gleda skozi okno in občuduje naravo: »Kako je prijetno zapustiti Pariz in dihati sveži zrak!« Njen gojenec, šestletni Pavel, se zaničljivo nasmehne: *0, tniss, kako ste vi otročji!« — Mati pomaga osemletni Ireni, ki pripravlja šolsko nalogo iz verouka: »Kdor spoštuje božje zapovedi, pride v nebesa. Pekel je za grešnike. Ali si razumela? Kako se moreš obnašati?« Irena po daljšem molku zamišljeno vprašuje: »Mamica, kako se moram obnašati. da bom vsak dan lahko šla v kino? Film me veliko bolj mika kakor nebe- Udaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADJVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. i i , sa!« Javljamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati itd., gospa Elizabeta Kolmani po kratki in težki bolezni v nedeljo, 15. julija preminula. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 1". ju’ija ob x/s 17. uri iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala 18. julija ob 7. uri v Masdalenski cerkvi. Maribor, dne 16. julija 1934. 2921 Edvard Kolman in sinček 2921 v imenu vseh sorodnikov. Mali oglasi Oglašujte Kupim STAVB1ŠČE za večio stanovanjsko hišo kupim takoj. Ponudbe pod geslom »B. 52« na upravo tega lista. - 2907 Razno DOBROIDOCO GOSTILNO v Mariboru oddam takoj v najemi. Naslov v upravi. 2858 PIJTE ZDRAVILNA VINA! Viška črnina se dobi pri Po-vodniku, Rotovški trg 8. Istota m dobite dnevno sveže morske ribe na različne načine pripravljene. Vsa vina čez ulico cenejša. 2859 Prodam IkOMPLETNE MOBILUE iz trdega lesa za spalno so-bo poceni prodam. Kersniko-va ulica l, _______ 2918 PODPORE za sadna drevesa prodaja Onilšek, Razlagova ulica 25. 2917 Združen e pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja tužno vest, da je umrl gospod Vinko PJatimc pekovski mojster v Mariboru. Prosimo, da se člani našega združenja udeležijo pogreba, ki bo v torek 17. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na Mestno pokopališče na Pobrežju. Bodi blagemu pokojniku časten spomin! V Mariboru, dne 16. julija 1934. 29i9 Uprava. proti kožnim boleznim Reg, pri Min, s. p. in nar. z. v Beogradu. Itne zakonom zaščiteno kon. Št. 8407-9-10 iMvaltt: Lekarnar BRANISLAV NOMI Slovenska Bistrita (Mia Ihmmb) Reg. pod S. br. 6540 od 5 IV 1934. MARIJ SKALAN: Roman !z prazgodovine človeštva. Zanesi sc na mojo previdnost, gospodarica!« je Odgovorila komornica in izginila. Ofirija se je napotila v svoje sobane, se preoblekla in potem nestrpno čakala na vrnitev komornice. Zdelo se ji je, da potekajo v čakanju neskončno dolge ure. Ko se je služabnica vrnila, je skoraj planila k njej: »Si ga našla?« »Da, gospodarica. Bil je pri učeniku Amiuirabisu.« »Pride?« »Takoj.« »Spremi me!« Malomarno, kakor da gresta na nedolžni sprehod, sta zapustili Ofirija in komornica palačo ter krenili v prostrani dvorni park. Zunaj je bilo vse čudno mir no in tiho. Nikjer žive duše. Park je dremal v poznem popoldnevu, ki se je že rahlo r.agibal k vačeru, pretečemu z novo nevihto. Listje je viselo po vejah mrtvo in negibno in še ptice se niso oglašale. Samo v ribniku so skakale ribe za mušicami nad gladino in čofotaje padale spet v vodo. Ofiriji je nemirno bilo srce, ko se je približala skrivališču, v katerem jo je čakal on, ki ga je ljubila z vsem ognjem svoje prve in edine dekliške ljubezni. »Straži in sporoči mi vsako najmanjšo nevarnost!« je naročila komornici in izginila v varni goščavi. Skrit med najgostejšim zelenjem je čakal Asarhadan, in ko je opazil, da se mu bliža, je ves vztrepetal od sladke sreče. Brez pozdrava, brez besed je razprostrl roke in ona ga je skoraj obupno oklenila okoli vratu. Šele čez dolgo časa je odtrgal svoje ustnice od njenih in vprašal boječe: »Kaj se je zgodilo, najlepša?« »Obiskal me je Abusiris ir. me silil k združitvi...« »In ti?« »Premotila sem ga z besedami in prisilila k čakanju.« »Se je vdal?« »Da. A bojim se ga. Sedaj ga mrzim, sovražim. Do dna duše sem mu pogledala: brezobziren sebičnež je, človek brez čuvstev. Rajše umrem, kakor da bi postala kedaj njegova. Samo tvoja hočem biti, moj sladki, ali pa naj preneha biti to srce, ki je vse tvoje, le tvoje!« »Zahvaljen, o veliki Ra! Bal sem se, da te vklone.« »Ti si se bal? Sramuj se! Kako moreš tako misliti o meni?« »Odpusti, sladka! Poznam tvoj položaj in vem. kako težko je boriti se proti silam, ki te uklepajo.« »Kdor resnično ljubi, nikoli ne omaga.« »A boj je težek. Glej, v samoti premišljevanja sem spoznal, da sem ti naložil preveč bremen. Zazdel sem se samemu sebi kot zločinec. Kako vse drugačno, mirno in neskrbno bi bilo tvoje življenje, ko se ti ne bi bil približal, ko ne bi bil zasejal semena ljubezni v tvoje nežno srce. Nisem morda le grd egoist. Se ne igram brezvestno in s tvojo srečo in u-'sodo? Kakšno odškodnino ti bom lahko nudil za trpljenje, ki ti ga povzročam? Moči in slave Semisirisa še nimam in je morda nikoli ne bom imel. Ti pa bi zaslužila ves blesk tega sveta.« »Ti govoriš tako?« je vzkliknila užaljeno Ofirija. »Ti sprašuješ tako? Mar ni zadosti velika tvoja ljubezen? Ne dosega moje?« »Če je še ne presega ... « »Potem ne govori takih besedi. Kar trpim, trpim s slastjo zavesti, da trpim zate, moj edini! In katero plačilo naj bi bilo večje, kakor je vračam ljubezen? Ne slava, ne moč bleska, samo velika, iskrena, neumrljiva ljubezen je sreča, ie najvišje, kar nam lahko nudi kratko člo- veško življenje. Za to srečo je vredno bojevati se in trpeti. Misli rajše nase in na svoje načrte!« »Saj mislim neprestano, a glej, tisoč je malenkostnih ovir, ki mi stopajo na pot. Tvoj oče mi je ugrabil najzvestejšega zaveznika, princa Aftagada, sina vladarja dežele večernih gora. Poslal ga je z zasledovalci za njegovo ubežno sestro Kvalasto. Bojim se za njegovo usodo. Dokler ne izvem, če je srečno ušel in se vrača v svojo domovino, ne moreni zapusti ti Semisirisa in Atlantide. A to ni najhuje. Skrbi me bolj tvoja usoda. Boš mogla kljubovati Abusirisovemu snubljenju in prigovarjanju svojega očeta tako dolgo, da odidem domov in se vrnem s silo po tebe? Predaleč je do dežele mojega očeta. Pretekli bodo meseci.« »Kljubovala bom.« »A če bodo izgubili potrpljenje?« »Se tudi ne bom vdala.« »Kaj boš storila?« »Umrla bom za najino ljubezen.« »Potem bo vsega konec. Neizpolnjea ostane najin sen. Kaj naj počnem brez tebe?« (Se bo nadaljevalo.) Zasačil ga je. Gozdar: »Tako, zdaj sem te enkrat zasačil, kaj pa delaš v gozdu s puško?« Divji lovec: »Kaj tu delam? Slabo se m; godi, pa sem se hotel ustreliti.«