PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 247 (7441) TRST, petek, 24. oktobra 1969 zaključek razprave o zunanji politiki v poslanski zbornici PRVA SEJA NOVE ZAHODNONEMŠKE VLADE Moro ponovno poudaril važnost prijateljskih odnosov z Jugoslavijo Poročilo zunanjega ministra so odobrili poslanci KD, PSI, PSU, PRI in PLI - Ostale skupine so glasovale proti H 23. — Poslanska zbornica je z glasovi demokristjanov, so-ro,.l|t*0v> republikancev, združenih socialistov in liberalcev odobrila po-' M zunanie9a ministra Mora o zunanji politiki vlade, tbo -°r? i® včerai zaključil razpravo o zunanji politiki v poslanski g rnic' 'n odgovoril na posege poslancev raznih skupin. V daljšem VI«d°rU -*6 zunani' minister zavrnil kritike opozicije, češ da italijanska nj .a n' dovolj prisotna v zunanji politiki ter o zunanjepolitični praz-roj!az'as*i v pogledu do držav vzhodne Evrope in sredozemskega pod- Z ^®j. zvezi je Moro poudaril, da omeniti nedavni obisk v 8oslavijii «1^ predstavlja vrhu-S*. inteligentne in daljnovidne poljQe’ in naj se mi dovoli samo za de rfk poudariti, pogumne pobu-0V°lj ie' (ia Pni tem omenim .j v>lne odnose, ki so bili naveza-, Pred leti s Sovjetsko zvezo in .‘8vami vzhodne Evrope. Dovolj jf j,Poudariti dejstvo, da vzdržuje taJlJa odnose z vsemi arabskimi llh<'l|||||l|,||,|m„||||,||M||„||I||||1||1||||t(1|ttim)|||||||||||||||||||||||(||||||||)J|||||||vt||I||||||||| državami, ne da bi s tem postavila v nevarnost svoje prijateljstvo do Izraela*. Nato je Moro omenil Kitajsko, za katero, je dejal, se zanima tudi italijanska politika na osnovi realnega stanja. Potem ko je poudaril, da ima Italija v svetu u-gledno mesto ne kot sila oziroma vojaška sila, marveč kot dežela velikih tradicij in kulture ter izred- vESTI IZ JUGOSLAVIJE V Še ena ugodna ocena obiska Saragata v SFRJ Proslava dneva OZN • Smernice gospodarske politike za prihodnje leto - Tito obiskal Sabac _ i®d našega dopisnika) 23. - U —.u.nu, io. — Zunanjepolitič-ben odbora sveta narodov in druž-jjtopolitičnega sveta zvezne skup-na včerajšnji skupni seji JrJbvno ocenila delovanje jugoslo-dan' e delegacije na zadnjem zasoli11 * * generalne skupščine OZN in .^da, da je nedavni obisk predelka Saragata v Jugoslaviji do-ki po svojem pomenu prese- Saragata v Jugoslaviji doga h ’ k* P° svojem pomenu prese-ž,dvostranske odnose in je mnogo fazn a Pomena- Ta obisk, je bilo v totrri-* i * * *|Vi soglasno ugotovljeno, je iwrdd vsestranske medsebojne od->n doseženo visoko stopnjo so-Obilanja med obema državama, dah r °dpira širše možnosti za na-y'nJi razvoj sodelovanja. Ver . rani Kolarčeve ljudske uni- k.i. v ip Kil« nncni clmrocnn gani2i je bila nocoj slovesna akade-posvečena dnevu svetovne or-sen~acije. Na akademiji, katere so lejjl 1leg številnih Beograjčanov ude-Nir- uSledne osebnosti družbeno-stog^dega življenja Beograda in za-vior- diplomatskega zbora, je o se(j®.,ln delu OZN govoril podpred-^išn p zvezne6a izvršnega sveta ne.° "avičevič. Podpredsednik zvezda ^vršnega sveta je poudaril, je Jugoslavija vedno zavze-,yetn Za spoštovanje načel listine Vit6j.Vne organizacije in za učinko-njlj Js° vlogo Organizacije združenih !l?r°dov v mednarodnih odno-prt', so tudi osnovni elementi h.i. ^1)3 rtAliGlrn nmnrreonn/vofi sve- tjjjjjjjPs politike neuvrščenosti tovn e neuvrščenih držav do 2ve organizacije. dji izvršni svet je na včerajš-bijf SeJj sprejel sklep o nekaterih tika en^ nalogah gospodarske poli-Posi |V prihodnjem letu, ki jih je ščinj v proučevanje zvezni skup-Sog|a- Zvezni izvršni svet s sklepi ®ban,a z ocenitvijo gospodarskega loj3a v tekočem letu in s pred- -. 'mrjij — . . . .------j— osnovnimi smotri gospodar- v°haP° ‘tike v prihodnjem letu za-2w.Za gospodarsko načrtovanje. 5edan'- lzvršni svet sodi, da so do-jBpej i*. ukrepi in ukrepi, ki bodo iJeti za rešitev vprašanj neli- dau‘°sti v gospodarstvu, omogočili, kosrv.5..v prihodnjem letu poveča ho 7 g družbeni produkt za 6,5 holiti^urala biti politika družbeno-to, skupnosti usmerjena na *•> 9^a. bo povečanje proračunske yodnY“ odstotka, povečanje proiz-hvtjJne Pa od 9 do 10 odst. Zvezni Potrehl svet posebno opozarja na gosp0T’ da se v prihodnjem letu vihii ri^ko ne obremenjuje z no-h» hi aajatvami in v zvezi s tem, rr»r»v.^l_ L!i:_iri.ii_j______ V?4n^ne Potrošnje manjše od poti j2vp nacionalnega dohodka. Zvez-«0* svet nalag-- pristojnim or-^kfgp’’ da do kraja leta predložijo i9nje ’i k* bodo omogočili zmanj- ka. b‘ačilne bilance v prihodnjem k ^dsečnik republike maršal Tito (tržav s.°Pr°go in drugimi visokimi hšs jr/ht funkcionarji obiskal da všrpi a“ac, kjer je v kemični to-*Z°rka» spustil v pogon nove •OsfoJe za proizvodnjo žveplene in e kisline in umetnih gnojil. s.e je predsednik Tito s sojene ln ostalimi gosti udeležil slo-aeJe delavskega sveta «Zor-zšstona.,efP Pa se je razgovarjal z \ Tit 1 Političnega kolektiva Šab-. kun 0 se je v svojem govoru do-?pQr, raznih notranjepolitičnih in v|nenjj rskih vprašanj. Pri tem je 5tvp .nekatera mnenja v inozem--lotLCez da Zveza komunistov ni ’ j*a so nekateri usmerjeni na problemov in da se pogostoma nekatera vprašanja po nepotrebnem dramatizirajo in povečujejo. Želim poudariti, je dejal Tito, da ni nobenih medrepubliških in mednacionalnih problemov, ki bi lahko pretresli našo deželo. S stanjem v naši državi sem zadovoljen, medrepubliški odnosi so dobri, je izjavil Tito. B. B. Lodgc predlagal odložitev seje pogajanj za Vietnam PARIZ, 23. — Na današnji seji pariških pogajanj za Vietnam je prišlo do nepričakovanega incidenta: po intervencijah hanojskega delegata Thyja in predstavnice začasne revolucionarne vlade gospe Thi Binh je šef ameriške delegacije Cabot Lodge, namesto da bi prebral običajno izjavo, predlagal prekiniti sejo in jo odložiti na prihodnji četrtek. Svoj predlog je u-temeljil s trditvijo, da so se delegati «druge strani* izražali na žaljiv način in da je v takih pogojih nemogoče govoriti o pravih pogajanjih. Izjave ameriškega delegata so presenetile politične opazovalce, ki jih ni prepričalo Lodgevo utemeljevanje svojega predloga. Opazo valci menijo, da je vzrok za pred log o odložitvi sestanka nekje drugje: predsednik Nixon bo namreč na napovedani tiskovni konferenci 3. novembra nakazal nove smernice svoje politike v Vietnamu in je zato do tedaj nemogoče, da bi pogajanja zabeležila kakršenkoli napredek. nega gospodarskega in socialnega razvoja, je dejal, da sloni ravnovesje v Sredozemlju na avtonomiji držav, ki ležijo ob tem morju. V naši politiki, je poudaril zunanji minister, ni najmanjšega ostanka kolonializma iz prejšnjega stoletja. Moro je poudaril dobre in prijateljske vezi z nemškim narodom, in pozdravil novega predsednika vlade Brandta, ki zagotavlja, da bo Zahodna Nemčija nadaljevala s svojo dolgoletno politiko solidarnosti v Atlantski zvezi in evropski skupnosti. Glede priznanja Vzhodne Nemčije je Moro dejal, da je treba to vprašanje gledati v sklopu celotnega nemškega vprašanja, ki mora biti rešeno na osnovi samoodločbe nemškega naroda. Zatem je govoril o težavah, ki jih bo treba premostiti, da se pripravi konferenca o evropski varnosti in-zagotovil, da bo Italija dala svoj prispevek, da se v Evropi ohrani mir. Moro je tudi obširno govoril o težavah, ki so v zadnjem času nastale v okviru Evropske gospodarske skupnosti in izrazil prepričanje, da bodo pretnostene, zlasti če se pomisli, koliko koristi je gospodarska skupnost prinesla Italiji in vsem njenim članom. Nadalje je še govoril o Vietnamu ter izrazil željo, da bi tudi tam prišlo do dogovorjenega miru: glede Gornjega Poa-dižja pa je izjavil, da nekatere predvidene avtonomije ne bodo v nobenem primeru okrnile celovitosti in suverenosti italijanske države. Pred koncem govora je zu-njanji minister ponovil svoje že znano stališče o Atlantski zvezi. Po odgovoru Mora so predstavniki skupin podali glasovalne izjave. V senatu se je nadaljevala razprava o proračunu za leto 1970. Včeraj pa je bila seja vlade, na kateri so sprejeli vrsto zakonskih osnutkov in dekretov, ki jih bodo predložili v odobritev parlamentu. U Tantova poslanica ob 25-letnici ustanovitve OZN NEW YORK, 23. — Generalni tajnik OZN U Tant je danes objavil poslanico ob priliki jutrišnje 24. obletnice ustanovitve mednarodne organizacije. U Tant v poslanici ugotavlja, da je v 24 letih svojega obstoja organizirana mednarodna skupnost opravila široko delo ter rešila številne politične, gospodarske, družbene in humanitarne probleme, da je pa še daleč od tega, da uresniči cilje, ki si jih je zastavila ob ustanovitvi: mir, blagostanje in družbena pravica za vse ljudi, se pravi življenje, ki bi ga bilo vredno živeti. Generalni tajnik OZN omenja nato vsa zla, ki še tarejo človeštvo — vojno, tek k oboroževanju, kršitve človečanskih pravic, predvsem v Južni Afriki, lakoto, bedo, bolezni in naraščajoče zastrupljevanje prirodnega ambienta, v kate- rem živimo — ter podčrtuje slabo voljo vlad, ki so, kljub svečanim obvezam, čedalje bolj gluhe na pozive mednarodne skupnosti. U Tant poziva vse državljane sveta, naj pripomorejo k spremembi sedanjega ogrožujočega razvoja položaja ter naj preprečijo, da bi se svet še naprej pomikal proti katastrofi, ki bi se utegnila usuti nanj v prihodnjih letih. U Tant poudarja, da so vsi ljudje, brez razločkov narodnostne pripadnosti ali družbenega izvora, člani iste družine in deležni iste usode ter zaključuje svojo poslanico s trditvijo, da je huda in moreča zaskrbljenost, zaradi katere je pred 24 leti prišlo do ustanovitve OZN, dandanes še bolj utemeljena kot tedaj. Zunanji minister liberaiet INaiter Scheel bo nadaljeval i dosedanjo zunanjo politiko Tako je izjavil, ko mu je Brandt izročil zunanjepolitične posle - Komentarji o novi zahodnonemški vladi v Jugoslaviji, Poljski, SZ in Češkoslovaški BONN, 23. — Nova zahodnonemška koalicijska vlada je imela včeraj prvo sejo pod predsedstvom kanclerja Willyja Brandta. Prav tako so včeraj ministri posamezno prisegli pred predsednikom poslanske zbornice, kancler Brandt pa je člane nove vlade predstavil predsedniku republike Gustavu Heinemannu. Willy Brandt je včeraj na zunanjem ministrstvu predal svoje posle, kot bivši zunanji minister, novemu zunanjemu ministru Scheelu. Ob tej priložnosti je Brandt poudaril,, da nova vlada ne bo spreme- nila dosedanje politike Zvezne republike Nemčije. Novi zunanji minister pa je zagotovil, da bo skrbel za nadaljevanje dosedanje nemške zunanje politike, hkrati pa poudaril, da ji bo dal novega zagona. V zvezi z novo socialdemokratsko-liberalno vlado, so nastale nekatere spremembe tudi na nekaterih visokih mestih v vladi. Tako je dosedanji glasnik Kiesingerjeve vlade Diehl podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji namestnik glasnika vlade, socialdemokrat Achler. Diehla bo Brandt ime- noval za zahodnonemškega veleposlanika v Delhiju. »Verujemo, da bo nova vlada v Bonnu dala prispevek k napredku mednarodnega sodelovanja posebno v Evropi,* je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve SFRJ Dragoljub Vujca na vprašanje našega dopisnika, kako državno tajništvo ocenjuje spremembo v Bonnu. Upoštevajoč izjave, ki so jih do sedaj dali novi kancler W. Brandt in druge vodilne osebnosti nove bonske vlade, je nadaljeval Vujca, je moč pričakovati, da bo Zvezna republika Nemčija še naprej nadaljevala z napori za zboljšanje dvostranskega sodelovanja z Jugoslavijo in za rešitev odprtih vprašanj. Na tem področju so bili že doseženi določeni rezultati od ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, je ugotovil zastopnik državnega tajništva. Sodeč po komentarjih jugoslovanskih listov, ni od prehoda oblasti od krščanskih demokratov na socialdemokrate pričakovati neke več je spremembe v zunanji politiki Zaradi najavljene stavke tiskarjev naš list v nedeljo ne bo izšel. V nadomestilo bomo naročnikom in čitateljem nudili jutrišnjo — sobotno — številko v nedeljskem obsegu. ............................■■■■.....um.n,.............. HUDA POLITIČNA KRIZA NA SREDNJEM VZHODU Napetost med Libanonom in arabskimi državami zaradi vojaških napadov na palestinske komandose Libanonski vladni predsednik odstopil - Zaprta meja s Sirijo - Policijska ura v Reji ulil in diugih mestih - Protilibanonske demonstracije v arabskih prestolnicah BEJRUT, 23. — V Libanonu je predvčerajšnjim izbruhnila huda po. lditična kriza, ki bo imela težke posledice na ves položaj na Srednjem vzhodu Libanonski ministrski predsednik Rašdid Kairame je odstopil, libanonsko - sirska meja je zaprta, odnosi med Libanonom in drugimi arabskimi državami so izredno napeti. Kriza je izbruhnila zaradi zaostritve že več časa trajajočega spira med Mbanonskimd oblastmi icr organizacijami! palestinskih komandosov, ki delujejo na libanonskem ozemlju. Libanonske vojaške oblasti so sprožile celo vrsto oboroženih napadov proti palestinskim komandosom, ki so terjali številne žrive na obeh straneh. Poročila o spopadih med vojsko in komandosi so dokaj nejasna in nasprotujoča. Palestinci trdijo, da so libanonske enote obkolile včeraj neko postojanko komardosov, od katerih so kakih sto aretirali. Oboroženi spopada so se praktično začeli že v ponedeljek ter so se nadaljevali do danes Egiptovska tiskovna agencija je sporočila, da je bollo 14 palestinskih partizanov ubiitiih in 25 ranjenih. Ista agencija je tudi sporočila, da so se morali ponekod Palestinci Istočasno boriti proti libanonski vojski in proti izraelskim četam Organizacija za osvoboditev Palestine pa je v Damasku sporočila, da je bilo ubitih 40 partizanov Verzija libanonskega vojaškega poveljstva je, da je do incidentov prišlo, ker so nekateri! komandosi kršiid sporazum, po katerem je par- im iiiiiiiiii um iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii iiiiiii ll•lllllalllllllllllll|||||||||•|||||||•|||l■ ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI «CONFINDUSTRIE» Kovinarski sindikati sklenili zaostriti boj po drugem sestanku z industrijci Incidenti v Milanu pred sedežem družbe «Montecatini-Edison» • Spor v podjetju «Pirelli» se širi na evropsko raven - Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij političnega kolektiva Šab-e i® v svojem govoru do-^raznih notranjepolitičnih in skih vprašanj. Pri terr ,n®katera mnenja v inoz^... an°Lna J da Zveza komunistov ni *šhia t 'n d(Xial — da bo Jugo-a«jev ,k°t neuvrščena država na-? drža, dosedanjo politiko skupno ne pripadajo blo-%ia “*ede notranjepolitičnega po-Njj ' Je Tito dejal, da se je med i^slavi' lsk°m v raznih krajih Ju-Je prepričal, da ni večjih RIM, 23. — Nova runda pogajanj med kovinaTskiimd sindikati in zvezo industnijcev nd rodila zaželenih sadov in posledica tega bo še močnejši val stavk v državi. To so že napovedala tajništva treh sindikatov kovinarske stroke, ki v tej «vroči jeseni« nastopajo strogo e-notmo. Predstavniki «Confimdustrie» so namreč spet poskusili zavlačevati z resno razpravo o štirih bistvenih točkah «listine zahtev» kovinarskih delavcev, glede katerih so sindikati že izjavili, da so prvi pogoj za podpis nove delovne pogodbe. Gre v prvi vrsti za pravico do dopolnilnega sporazume vanja v tovarnah samih, kar daje delavskemu razredu v Italiji možnost stalnega poseganja v gospodarski razvoj posameznih podjetij, hkrati pa daje delavcem jamstvo, da ne bodo uspehi nekajmesečnega sindikalnega boja zgmrznjsnd s pomočjo politike ceji, draginje, drugih družbenih stroškov itd. Poleg tega pa Ima zahtevana pravica tudi važno politično vlogo, saj pripisuje delovnim kolektivom v tovarnah dejansko in neformalno oblast v tovarnah, pristojnosti, za katere sindikati menijo, da so dozorele, delodajalci pa, da kršijo doslej ne osporovamo premoč meščanstva. Pogajanja z zvezo industrijcev se bodo nadaljevala, zaradi nekih splošnih izjav predstavnikov delo dajalcev, da so pripravljeni nada ljevaiti razpravo, v petek 31. okto- bra. Sindlikatoe organizacije pa so medtem oklicale nadaljnjih 24 delovnih ur (tri dmi) efektivnih stavk v naslednjih dveh tednih. Gre v bistvu za program razčlenjenih kratkotrajnih prekinitev dela, lil so' se izkazale kot zelo uspešno sredstvo pritiska. Med temi prekinitvami dela bodo delavci v tovarnah sklicali splošne skupščine, na katerih bodo razpravljali o načinu nadaljevanja boja, poleg tega pa bodo skupine kovinarjev prihitele na splošno zbo. rovanje in demonstracijo v Rim. Sindikalne organizacije so izrekle o ponudbah zveze industrijcev skrajno negativno mnenje, pri tem p?. še posebej poudarile, da ne sprejemajo nikakršnih omejevanj pravice sklicevanja skupščin v obratih. Med stavkami v raznih Italijan, skdh pokrajinah je prišlo tudi do nekaj pomembnih incidentov, ki Jih je izzvala, kot poročajo sindikati, ((pretirana prisotnost policijskih sil pred sedeži delodajalskih organiza cij in napetost, ki so jo povzro čali«. Tako je v Milanu prišlo do močnega spopada delavcev pred podjetjem ((Momtecatini Edison«, med katerim so policisti odvrgli več sol-žilnih bomb, pretepli dva sindikalista in povzročili več ranjenj. Do incidentov je prišlo, ker so policisti posegli, medtem ko so delavca protestirali pred sedežem družbe ((Montecatini Edison«, ki je lastnica družbe ((Formitalia«. Sindikalne organizacije so popol dne Izdale sporočilo, v katerem so ostro obsodile zadržanje policijskih sil in pri tem poudarile da bi do incidentov ne prišlo, če bi policija ne posegala v sindikalne spore. 2e več kot tri mesece traja spor med delavci in upravo podjetja ((Pirelli«, ki je včeraj prešel v novo pomembno obdobje, ki objektivno pomeni mednarodno širjenje nastopa proti temu evropskemu mono polu. V Milanu so se namreč sestali sindikalni predstavniki uslužbencev podružnic v drugih evropskih državah in sklenili nastopiti v solidarnost s svojima delovnim! tovariši. V poslanski zbornici je medtem prišlo dio živahne razprave v zvezi z dogodki v Bergamu, kjer so delavci nastopili proti stavkokazom in protestirali pred uredništvom krajevnega dnevnika. Predstavniki državnih uslužbencev in minister za delo Donat Caittin so se sestali in se sporazumeli za rešitev nekaterih bistvenih vprašanj, zaradi česar državna uslužbenci ne bodo stavkali. Ves dan pa so stavkali zidarji ln uslužbenci opekarn. Danes pa stavkajo uslužbenci avtobusnih podjetij Prekinila so se tudi pogajanja za obnovitev delovne pogodbe bančnih uradnikov. tizamom prepovedan vstop na nekatera področja ob libanonski meji. Poročilo poveljstva trdi, da je libanonska vojska obkrožila komandose, ki se niso hoteli pokoriti u-kazu, naj se umaknejo. Istočasno so odgovorne oblasti skušale stopiti v stik s predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine ter r drugimi palestinskimi voditelj! v raznih arabskih prestolnicah, vendar brez pozitivnih rezultatov Poročilo obtožuje komandose, da so začeli streljati na vojake, od katerih je bil eden ubit in tri (e ranjeni, medtem ko so imeli Palestinci 4 mrtve in 6 ranjenih. Vladni predsednik Karame se jfl včeraj sestal s predsednikom republike Charlesom Heloujem, ka teremu je sporočil svoj sklep, da se umakne s položaja premiera Predsednik Karame je sicer že pred meseci podal ostavko, še vedno pa je začasno predsedoval vladi v pri čakovanju ureditve krize. Včeraj pa je Karame izjavil, da bo opustil vsakršen poskus, da bi sesta vil novo vlado. Karame je izrazil svoje nesoglasje z Mibanonsko vojaško akcijo proti palestinskim komandosom ter dejal, da se vojaške oblasti niso z njim o tem posvetovale. Zat) je dejal, da si ne mors prevzeti odgovornosti za incidente, ter je podprl boj palestinskega ljudstva rekoč, da ((moramo naperiti vse puške proti sionizmu in imperializmu«. Karame je tudd pozval libanonsko ljudstvo, naj ne dopusti ((agentom in sionistom, da bi spodkopali varnost države in kovali zarote proti Arabcem«. Včeraj so v Bejrutu sporočili, da Je Libanon zahteval sklicanje sveta Arabske zveze, ki naj preuči problem palestinskih komandosov, c-e se svet ne bo sestal, bo Bejrut zahteval vpis vprašanja v dnevni red sestanka zunanjih in obrambnih ministrov arabskih držav, ki bo 8. novembra v Kairu. Včeraj so se tudd sestali v Bejrutu libanonski muslimanski voditelji pod predsedstvom Hasana Khaleda, libanonskega velikega muf-tdija. Odobrili so izjavo, v kateri izražajo svojo popolno podporo dejavnosti palestinskih komandosov ter obsojajo vsakršno nasprotovanje tem dejavnostim. Položaj v libanonskih mestih je napet. Vojska nadzoruje vse glavne ceste, medtem ko po mestnih ulicah krožijo vojaške patrulje. V Bejrutu in v drugem največjem libanonskem mestu Tripolisu je prišlo do masovnih demonstracij, na katerih so demonstranta obsojali napad na palestinske komandose. V Bejrutu in Tripolisu so uvedli policijsko uro, medtem ko je izredno napeto v številnih taboriščih palestinskih beguncev na libanonskem ozemlju. Libanonski notranji minister Je priznal, da Je prišlo v Bejrutu, Tripolisu in Sidonu do »poskusov manifestacij«, vendlar je izkjučili, da bi prišlo do SP°‘ padov med policijo in demonstranti. Minister je dejal, da so oblasti sprožile ukrepe za zatiranje demonstracij ter dejal, da so td ukrepi dosegli svoj cilj. Dodal je, da protestna gibanja niso koristna za nikogar. Spopadi med vojsko in komandosi so znatno oslabili odnose med Libanonom in drugimi arabskimi državami. Kot prva j* Sirija zaprla mejo z Libanonom, medtem ko je v številnih drugih arabskih prestolnicah prišlo do velikih protiliba-ifenskih demostracij. Predsednik Naser je poslal libanonskem': predsedniku Hueleuju postajico, v ka- teri izraža svojo zaskrbljenost nad položajem, ter prosi Helouja, naj posebno nastopi ter prepreči razširitev spora. Istočasno je egiptovski vladni glasnik Meghid izjavil, da ZAR obžaluje napade proti arabskim partizanom, ki se v Libanonu bojujejo proti Izraelcem. Libija je odpoklicala svojega veleposlanika v Bejrutu ter je predložila arabski zvezi protest proti Libanonu. Sicer pa je libijski veleposlanik izjavil, da njegov povratek domov še ne pomeni prekinitve odnosov med obema državama. V Alžiriji je predsednik Boume dien v svojem govoru nakazal možnost prekinitve stikov z Libanonom. »Prijateljstvo in bratstvo sta nemogoča, je dejal, ko araoske roke na araoski zemlji prelivajo arabsko oziroma palestinsko kri. «A!žirski predsednik je tudi obsodil napad na Kcmanuose. V Bagdadu se je četrt milijona ljudi udeležilo protilibanonske de monstracije ter podprlo sklep iraško vlade, da protestira proti libanonski vojaški akciji. Podobne demonstracije so bile tudi v Damasku in v Amanu, kjer je med množico po nesreči eksplodirala bomba, ki jo je imel s sabo neki palestinski partizan. 38 oseb je bilo ranjenih. Sreonjevzhodna tiskovna agencija je sporočila, da je libijski voditelj El Kadhafi skušal organizirati razgovor med libanonskim predsednikom Heloujem in načelnikom Orga nizacije za osvoboditev Palestine Arapatom. V ta namen je El Kadhafi povabil Helouja, naj pride v Libijo, kjer naj se sestane z Arafatom. Po pisanju agencije je Helou odbil poziv zaradi sedanjega položaja v Libanonu. Sicer pa je Arafat že včeraj, kot piše kairski Ust «A1 Akhar* izjavil, da se ne bo pogajal z Libanonom. Arafat je včeraj predsedoval sestanku voditeljev palestinske osvo- bodilne organizacije, na kateri so sklenili pozvati voditelje arabskih držav in vlad, naj posredujejo, da hi v Libanonu ustavili akcijo proti palestinskim komandosom. Na meji med Sirto in Libanonom je prišlo do nekaterih spopadov, ko so skupine komandosov, oblečene v vojaške uniforme in s tipičnim arabsidm pokrivalom, prekoračile mej< in napadle tri libanonske obmejne postojanke. Komandosi so ranih nekega stražnika 'n ugrabili 24 agentov libanonske policije. Gibanje Al Fatah si je prevzelo odgovornost za današnje napade ter sporočilo, da bodo ujete Libanonce kmalu osvobodili. Odporniška organizacija je izdala poročilo, v katerem trdi, da »palestinska revolucija ne bo nidkar sodelovala v boju proti libanonskemu ljudstvu. Ce so elementi revolucije ugrabili nekaj naših bratov v osebah libanonskih varnostnih agentov — nadaljuje poročilo — je bi-io to zato, da bi d' kazali libanon skim voditeljem, da je palestinska revolucija sposobna odgovoriti s silo.* Atentali v Hajfi HAJFA, 23. - V zadnjih 24 lirah je bilo v Hajfi opravljenih šest bombnih atentatov proti stanovanjskim hišam. Neka ženska je bila ubita, številne osebe pa so bile ra njene. Na dese.inc Arabcev je po licija aretirala. Palestinska organizacija «A1 Assifa* je prevzela odgovornost za atentate ter obj« vila sporočilo, v katerem je reče no, da je šlo za represalijo prot' Izraelu, ki z dinamitom ruši sta novanja Arabcev. V Tel Avivu je vladna predsednica Golda Meir obsodila atentate ter izjavila, da «bo Izrael znal najti način, da kaznuje vse terori ste in zločince*. Zahodne Nemčije, čeprav se pričakuje, da se bo nova vlada odločnejše zavzemala za izboljšanje odnosov z vzhodom, kar je bilo tudi v programu bivše »velike koaUci-je», v kateri je bil sedanji kancler zunanji minister. Ne izključuje se tudi možnost, da bo vlada Willyja Brandta skušala najti neki «modus vivendi* z Vzhodno Nemčijo. Čeprav po mišljenju Beograda je težko pričakovati, da bi nova vlada opustila stališče prejšnjih vlad glede vprašanja meja, oborožitve in evropske varnosti. V Beogradu menijo, da bo sprememba v Bonnu vendarle ustvarila ugodnejše ozračje in s tem tudi nove možnosti za nadaljnje popuščanje napetosti. Moskovska «Pravda* piše, da bo prihodnost pokazala, v kakšni meri se bodo Brandtovi realistični pogledi izražali v političnem programu in dejavnosti nove bonske vlade. V članku, ki ga je »Pravdi* poslal dopisnik iz Bonna in v katerem je prvi širši komentar, ki je bil objavljen v Sovjetski zvezi po sestavi nove vlade, je med drugim rečeno, da je dal Willy Brandt med volilno kampanjo vrsto pozitivnih izjav v zvezi z zunanjo politiko. Poleg komentarja, «Pravda» objavlja tudi kratko biografijo novega zahodnonemškega kanclerja. V Varšavi so danes precej dobro ocenili izvolitev Willyja Brandta za predsednika vlade, zlasti pa še njegove prve izjave o politiki do Poljske in vzhodnih držav. Televizijski komentator je včeraj zvečer izjavil, da je Poljska z zanimanjem sprejela Brandtove izjave glede možnosti vzpostavitve diplomatskih odnosov med Bonnom in Varšavo. Glede napovedi, da bo nova zahodnonemška vlada podpisala pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, je komentator dejal: »To so spodbudne besede, pričakujemo pa, da se bo nova vlada lotila dela.* Komentator je nato ugotovil, da imata «Willy Brandt in mala koalicUa možnost, da odpreta novo dobo, dobo sporazuma, stvarne politike, normalizacije odnosov s Poljsko in Vzhodno Nemčijo, se pravi dobo, ki bo lahko odprla vrata dejanski mednarodni pomiritvi*. Manj pozitivni pa so komentarji v Pragi. Namestnik ravnatelja Rude Pravo Sverčina, ie izjavil 00 televiziji: «Če je Willy Brandt kancler enakega mnenja kot W. Brandt minister, si ni mogoče delati utvar o morebitni spremembi nemške zunanje politike*. V tej zvezi se ie Sverčina skliceval na izjave zuna-n.iega ministra Brandta o meiah iz leta 1937 in novih pogojev, ki so nastali po drugi svetovni volni. Kljub temu pa ie češkoslovaški komentator noudard, da novi kanc'er in nova vladna koaliciia prinašata nove elemente v nemški politiki, hkrati na se ie vnraš-'', do kod ko Willv Brandt odgovoril na pričakovanja. ki spremljajo njegov prihod na oblast. Willyju Brandtu BEOGRAD, 23. — Pr' '(sodnik ZIS Mitja RibiiSč je brzojavno čestital Willyju Bramdttu ob izvolitvi za kanclerja ter izrazil prepričanje, da bo nova vlada pod njegovim vodstvom vložila nadaljnje napore za še boljše odnose med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo in s tem prispevala k stvari miru ln napredku ter sodelovanja v Evropi. Podobno prepričanje je izrazil tudi državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac v svoji brzojavni čestitki novemu zahodnem eniškemu zunanjemu ministru Wailtherju Scho-elu. Predsednik ZR Nemčije Gustav Heinemann je v sredo sprejel novega zveznega Brandta in člane njegove vlade kanclerja WiUyja NA MEJNEM PREHODU SFRJ ■ AVSTRIJA VIČ - RABENSTEIN V sredo so izročili prometu nov most Uradni predstavniki slovenske in koroške vlade so v sredo slovesno faračaild prometu novi most ter na novo urejeno sodobno carinsko plo. ščad na jugoslovansko - avstrijskem mejnem prehodu Vič - Rabenstein. Slavnostma govora sta imela član Izvršnega sveta Slovenije Boris Vadnjal in namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Walther Weis-smann. Namestnik koroškega deženega glavarja dr. Weissmainn je med drugim poudaril, da je gradbena izvedba tega mednarodnega objekta potekla v pravem evropskem duhu sodelovanja, ko se je bilo mogoče v najkrajšem času zediniti o skupnem delu, delitvi stroškov in sami izvedbi. Član Izvršnega sveta Slovenije Boris Vadnjal je ob tej priložnosti obudili misel, ki je bala izrečena pred dobrim tednom dni na slovesnosti ob otvoritvi mostu v Radgoni. Poudaril je, da sta predsednika Tito in Jonas s svojo prisotnostjo dala poseben pečat takratni slavnosti, s tem pa tudi obvezo, da se bodo odnosi med državama ie nadalje razvijali in izboljšavam. Cez prehod, je dejal Boris Vadnjal, se bodo pretekale vse večje reke ljudi. Prav medsebojno spoznavanje p1! Je tisto, kar vodi k prijateljstvu in prijateljstvo je tisto, kar zavezuje politike, da ustvarjajo pogoje za utrjevanje miru in sožitja med narodi. Prepričan sem, da bomo v kratkem dosegli sporazum o nadaljevanju gradnje tourske ceste s predorom pod Karavankami, kakor tudi do rešitve za povečano blagovno menjavo. Ce bodo naše želje tako jasne in odkrite kot so bile doslej, bomo vse to kar danes načrtujemo, v biižn.). prihodnosti tudi lahko uresničili. In tudi ta slovesnost naj ugradi ponovni kamen v zgradbo miru in prijateljstva med narodi, je na koncu dejal Boris Vaunjal. Novouirejeni mejni prehod je edini med Koroško in Slovenijo, lu je brez večjih strmin, saj leč? trasa po naravno zglajeni dravski brazdi in je zato prevozna tudi pozimi. Lani je bilo na dravograjskem mejnem prehodu 3,8 milijona prehodov, letos jih napovedujejo precej več, saj je z zgradnjo mosta odpravljeno še zadnje ozko grlo Namesto starega se boči čez mejo novi, 9 metrov široki most, za njim predsednika IV. odseka višjega sveta za javna dela in člana komisije, ki je kolavdirala vajontski jez Pietra Frosinija, generalnega nadzornika za javna dela in člana va-jontske komisije Curzia Batinija, generalnega nadzornika za javna dela pri višjem svetu in člana va-jontske komisije Francesca Sensi-donija. Tožilec je nadalje zahteval devet let zapora za načelnika urada za javna dela v Bellunu Alma Violina. Nadalje je zahteval naj civilno odgovarjajo za povzročeno škodo Montedison (ki je prevzela SADE), ENEL v osebi ravnatelja Vita de Cagna in ministrstvo za javna dela v osebi sedanjega mi Povsod prisrčno sprejeti Sovjetski kozmonavti v Moskvi in... Houstonu MOSKVA, 23. — Včeraj so z vsemi častmi sprejeli na letališču Vukovo sovjetsko vesoljsko trojko, ki je iz Bajkonurja prišla v Moskvo z orjaškim medcelinskim potniškim letalom «11 62». Kozmonavte so pozdravili predsednik Podgomi, tajnik stranke Brežnjev, prvi minister Kosigin, obrambni minister general Grečko in številni predstavniki diplomatskega zbora. HOUSTON, 23. — Sovjetska kozmonavta Berevogoj in Feoktistov, ki sta prišla na obisk v ZDA na povabilo Franka Bormana, sta prispela v Houston, kjer sta si ogledala vesoljski center. Sovjetska častnika sta tudi pokusila hrano, ki jo uživajo ameriški kozmonavti med poletom v vesolju. Oba sta tudi preizkušala »simulator poleta* in sta prikazala spojitev v zraku . - med Luninim «modulom», ki ga je mstra. Razprava se bo nadalieva- upravljal Berevogoj in matično lad-la v ponedeljek z govori branilcev. I jo, ki jo je vodil Feoktistov. ZARADI ŽALITVE PREISKOVALNE KOMISIJE Zvezna tiralica proti Sinatru? Znani pevec «ne ve, če sploh obstaja organizirano podzemlje» NEW YORK, 23. - Sodna oblast Neww Jerseya proučuje kakšen postopek naj sproži proti Franku Sinatri. Ker se pevec h filmski igralec ni predstavil državni komisiji, ki raziskuje udejstovanje organiziranega podzemlja, so izdali tiralico, ki pa velja le za New Jersey. Če se hoče Sinatra izogniti sitnostim in predvsem aretaciji, je dovolj da ne stopi na ozemlje te države, kjer ima sicer stalno bi/a-lišče. Sodna oblast lahko obtoži Sinatro žalitve preiskovanlega orga- iitiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii|||||||||||||||||l|||||||||||m,mil|,|,,|im|||,|ll|||,|||||im||||||mim||||||||||m||)|m)|M||||H|||||||||||||t|||||||||||||| PISCU DRAME ČAKAJOČ NA CODOTA IN BRUCIH DEL IMobelova nagrada za literaturo irskemu pisatelju S. Beckettu Častno priznanje mu bo podelil švedski kralj 10. decembra letos STOCKHOLM, 23. - Nobelovo nagrado za literaturo so danes podelili irskemu pisatelju Samuelu Beckettu za njegova dela in nove oblik..- r manov in gledaliških dram. Nagrado, 35.000 kron, bo Beckettu izročil 10. decembra letos, ob obletnici smrti Alfreda Nobela, šved-sik; kralj Gustav VI. Beckett je drugi irski pisatelj, ki je bil nagra jen za literarno delo. 1923. leta je Nobelovo nagrado dobil pesnik in dramaturg W. B. Yeats, 1951. pa je Irec E. T. 'Valson dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Samuel Beckett se je rodil 1900. leta v Foxrocku blizu Dublina iz meščanske družine protestantske vere. Po diplomskem izpitu 1927. leta o francoski in italijanski literaturi na Trinity Collegeu v Dubli iz Kalifornije, kjer je preživel do- vlogi. Delegacija se bo v Novem pust, je neznanec ubil s strelom v čelo, njegovo telo pa je pustil ob najetem avtomobilu s prižganim motorjem. Žrtev je bila zaposlena v vesoljskem centru v Goddardu. V Dallas je prišel na pogajanja z družbo «Texas Instruments*, ki je ena največjih dobaviteljic NASA. Po mnenju policije je treba umor pripisati kakemu roparju. Od srede na obisku V Ljubljani petčlanska delegacija KPI za Venelo mestu sešla tudi s predstavniki občinske skupščine. Zadnji dan obiska, v soboto, bo imela italijanska delegacija pogovore s člani CK ZKS o izvajanju gospodarske in družbene reforme, o samoupravljanju ter o kmetijski na, za kar ga lahko obsodijo na šest mesecev zapora. Ker pa se zavedajo, da bo pevec storil vse, da se izogne zaporu, premišljujejo, če bi zahtevali od zveznih sodnih oblasti izstavitev drugega zapornega naloga, ki bi veljal za celotno o-zemlje Amerike. V pozivu na zasliševanje, katerega je Sinatra kratkomalo ignori ral, niso bili navedeni razlogi. Vendar se ve, da so zvezni organi nadzorovali pevca predvsem zaradi prijateljskih stikov s predstavniki podzemlja in še najbolj s Samom Gian-camom, bivšim vodjem «Cosa no stra* v Chicagu, ki je trenutno v »begunstvu* v Mehiki. Že 1963. leta je komisija za ha zardne igre države Nevada preklicala veljavnost obrtnega dovoljenja hotelu - igralnici, ki je bil delno last Sinatre. Do preklica je prišlo, ker je filmski igralec nudil zatočišče Giancarnu. Sinatra, vsa., tako kaže, nima na mena, da bi se odzval pozivu preiskovalne Komisije rievv Jers-eya. Včeraj je izjavil, da je pripravljen priti na zasebno zasliševanje, ni kakor pa ne pristane na zasliševanje med javno razpravo preiskovalnega organa. Pevec je tudi izjavil, da t.e ve nič o organiziranem podzemlju v Nevv Jerseyu ter je pripomnil, da ne ve «niti če po dobna organizacija sploh obs.aja». FRANČEK SAJE V vrhovih belogardističnega narodnega izdajstva ..... . VATIKAN, 23. — Sveta stolica je politiki v Sloveniji in v Jugosla- uradno kategorično zanikala vest, viji. Italijansko delegacijo sprem- ki se je prejšnje dni pojavila v ti- . , . - je prejšnje dni pojavila v ti- ljata na njem poti po Sloveniji' sku, po kateri naj bi bil bivši kanc-č-lan stalnega dela konference ZKJ ler zahodrtonemške republike Kurt Tirotl In l\4n wi!A A /H O T/* 1,— 1 ^— i 1 J • Ivan Renko in Mario Abram, dii-, G. Kiesinger med nacizmom vati ~------------------- I kanski tami agent. rektor radia Koper. Na to pobudo je Marko Kranjc, tajnik SL5, odgovoril, da sta že dva foruma: uprava SLS za strankine zadeve in Slovenska zveza «za obče narodne zadeve*. (Kranjčevo pismo 29.7.1943.) Ko je Kranjc 11. avgusta sporočil dr. Cirilu Žebotu, naj pride s Cesarjem k njemu, da bodo nadaljevali zadnje razgovore, mu je Žebot »po sklepu* stražarskega vodstva naslednji dan odgovoril: »Brezplodnih razgovorov je dovolj. Problem je jasen: gre za rešitev SLS, ki niti še sedaj, v usodnih urah, nima pravega slovenskega programa niti kakega vod stva, ki bi moglo politično združiti in voditi vse aktivne slovenske katoliške site. Odgovornost teži na vaši upravi. Nadaljnji razgovori so možni samo na gornji osnovi.* Pogajanja so se razbila. Stražarji so nadaljevali svojo ločeno pot, napadali klerikalno politično vodstvo in krepili svoj položaj v beli gardi. O razmerah v klerikalnih vrstah in sploh v belem taboru je neki stražar «Oskar» II. avgusta 1943 med drugim poročal svojemu za upniku v inozemstvo: »Razdrobljenost našega političnega vodstva ima res tudi eno dobro plat, kakor pravite; res izgleda, da se do Vašega prihoda ne bo izoblikovala nobtna poLtična avtoriteta in to je velik plus (za Stražo — op. F.S.) Istočasno pa stvar suma zaradi tega veliko trpi. Lah ko se namreč zgodi, da bo vajeti dobil Novak (major Karel Novak, Mihailovičev komandant Slovenije — op. F,S.) v roke, potem nas bo pa vse skupaj hudič vzel, še bolj po zadnjih dogodkih, ko Miha (dr. Krek — op. F.S.) v 1 (Londonu in emigrantski vladi — op. F.S.) ni znal biti kos položaju in je zaigral pozicije SLS.* Sicer pa so pozicije klerikalne stranke in drugih meščanskih strank že zdavnaj dokončno zapravili njihovi voditelji doma s svojim odkritim in prikritim sodelovanjem z okupatorji in zatem z belogardističnim narodnim izdajstvom. O novi politični opredelitvi in sploh razpoloženju slovenskega ljudstva je ing. Črtomir Negode, ki je s svojo skupino Stara pravda do konca leta 1941 sodeloval v Osvobodilni fronti, hkrati pa vzdrževal stike z vodstvom JNS, 20. maja 1942 med drugim poročal emigrantski vladi: »Septembra so stvari že toliko dozorele, da so se tradicionalne stranke sporazumele v znanih šestih točkah, ki ste jih že objavili v Londonu. Vendar prave akcijske združitve še ni bilo. Mnogo časa so tradicionalne stranke verjele v staro moč in podcenjevale hitro napredovanje OF Bilo je storjenih več poskusov, da bi zbrali k istemu delu tudi obrobne skupine mlajše tvorbe (na primer mlado JNS), da bi pritegnili skupine, ki so bite bolj ali manj v opoziciji, s prejšnjim delom... Volja po novem, radikalnem in revolucionarnem se je med ljudmi tako okrepila (pdčrtal F.S.), da so bili ti elementi že kar potrebni tradicionalnim strankam, ce naj se predstavijo v taki združitvi, da bo koga še vnela.* Vrhovom liberalne buržoazije se je januarja 1942 posrečilo, da so okrog svoje JNS zbrali nekaj liberalnih skupin in jih povezali v Napredno delovno skupnost. Po ustanovitvi NDS sta se dr Natlačen in dr. Kramer hitreje pogajala o združitvi vseh reakcionarnih sil v razširjenem Narodnem odboru. Do nje je prišlo 21. marca pa se odpira širok asfaltni trak Laibodsko dolino. Proces o vajontski tragediji Tožilec zahteva za sedem obtožencev po 21 let zapora L’AQUILA, 23. - Državni tožilec dr. Armando Troise je predvčerajšnjim zaključil svoj govor na procesu proti sedmim osebam, ki so jih obtožili v zvezi s tragedijo Va-jont številnih zločinov. Tožilec ,ie zahteval 21 tet in 4 mesece zapora (4 leta zaradi usada, 5 tet in 4 mesece za povodenj in 12 tet za večkratni nenamerni umor) za sedem obtožencev, in sicer za načelnika hidroelektričnih gradbenih del SADE in podravnatelja ENEL-SADE Alberiga Biadena, načelnika pro-učevalnega urada SADE Dina Tonini ja, glavnega ravnatelja SADE Roberta Marina, izvedenca in svetovalca SADE Augusta Ghettija, LJUBLJANA, 23, - V Ljubljani se mudi na uradnem obisku pri nu, je šel v Pariz, kjer je bil lek centralnem komiteju Zveze komu-tnr angleščine na Ecole Normale nistov Slovenite petčlanska driega Superieure. Med bivanjem v fran- cija dstelmcga komiteja KPI za coskcrn glavnem mestu je posedal1 Veneto. Dategactte je prispela v ume,niško in literarne kroge in je Slovenijo v sredo popoldne in je postal prijatelj ter tajnik Jamesa še isti dan zač©'« pogovore s pred-Joyca. I stavnrlkl CK ZKS. Pogovori so za- Kot Joyce, je bil Beckett »težak*, jeli vprašanja o vlogi Zveze kemu-ir, ni naletel na razumevanje med nistov v slovenski družbi in o de-množico gledalcev, kateri verjetno i hi Zveze med btadino. Hkrati pa ni ugaja] ton pesimizma in obupa, j so razpravljali tudi o možnostih Vseeno pa je v zadnjih petnajstih ’ za razvoj sodelovanja med komi letih prodrl in je postal ena prevladujočih figur svetovne literatu re Dobil je številne nagrade in priznanja in je bil tudi večkrat med kandidati, za Nobelovo nagrado, ki so mu jo letos končno upra vičeno podelili. tejerna ZARADI ROPA? V Dallasu umor funkcionarja NASA DALLAS (Texas), 23. - Policija Danes je Italijanska partijska de fcgaci.ja obiskala agrokombinat Barje pri Ljubljana S predstavniki kombinata so se pogovarjali o njegovem delu in o oblikah kooperacije s privatnimi kmeti. Popoldne so imeli gostje sestanek s predstavniki političnega aktiva mesta Ljubljane. Jutri bo delegacija italijanskih komunistov iz Veneta obiskala Novo mesto, kjer si bo ogledala tovarno zdravil «Krka» in tekstilno tovarno «Novotex». V obeh tovarnah se bodo italijanski Dallasu išče neznanca, ki je ubil gostje pogovarjali s predstavniki 46 letnega funkcionarja NASA Al berta Motta Chattena, katerega so našli s kroglo v glavi v okolici mesta. Chattena, ki se je v torek vrnil delavskih svetov o samoupravljanju, medtem ko se bo pogovor s tovarniškim vodstvom ZKS nanašal na vprašanja o položaju Zveze komundstov v podjetjih in o njeni NOCOJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Začetek dvodnevnega zasedanja o jugoslovanski zunanji trgovini Predavala bosta prof. S. Pretnar in prof. L. Adamovič - Jutri dopoldne okrogla miza v prisotnosti predstavnika EGS prof. G. Gianfranchija V avli »F. Venezian* na gospodarski fakulteti tržaške univerze bo danes popoldne ob 18. uri napovedano zasedanje o problemih jugoslovanske zunanje trgovine, ki ga organizira tržaški Inštitut za proučevanje in dokumentacijo v vzhodnoevropskih državah ISDEE. Zasedanje se bo zaključilo po nastopu dveh predavateljev iz sosedne republike in razpravi, ki bo sledila. Jutri dopoldne pa je na vrsti okrogla miza o istih problemih. Nocoj bosta na univerzi nastopila docent na pravni fakulteti ljubljanske univerze in ravnatelj zveznega patentnega urada iz Beograda prof. Stojan Pretnar in docent na gospodarski fakulteti zagrebške univerze in gospodarski izvedenec beograjskega Instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo prof. Ljubiša Adamovič. Prvi bo predaval o «Položaju in vlogi jugoslovanskih gospodarskih organizacij v trgovinski menjavi z zahodnimi tržišči*, drugi pa bo razvil temo o »najnovejšem razvoju in perspektivah trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo*. Obe predavanji bodo simultano prevajali v italijanščino. Kakor omenjeno, bo nato razprava, v katero bodo lahko posegli vsi prisotni. Drugi del zasedanja pa bo jutri dopoldne v knjižnici ISDEE. Ob 10. uri se bo tu pričela okrogla miza, katere se bodo udeležili nekateri izvedenci in gospodarski o-peraterji iz naše dežele. Razprava' se bo razvila okoli osnovne teme: «Furlanija - Julijska krajina kot mejno področje EGS, njena vloga v trgovinski menjavi med Vzhodom in Zahodom, sedanji problemi in možnosti razvoja v prihodnje*. Poleg obeh jugoslovanskih gospodarstvenikov se bodo razprave u-deležili načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino pri vodstvu EGS prof. G. Gianfranchi deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. G. Dulci, zastopnik deželne- ga odbomištva za načrtovanje dr. S. Gasparo, ter nekateri docenti tržaške univerze in izvedenci IS DEE. Za dvodnevno srečanje z jugoslovanskima znanstvenikoma vlada med tukajšnjimi poslovnimi in študijskimi krogi veliko zanimanje. To zanimanje je toliko večje, nagla-šajo pri ISDEE, ker je srečanje kmalu po obisku predsednika Sara-gata v Jugoslaviji, s čimer so se znatno okrepile prijateljske vezi med sosednima narodoma. Ob okrogli mizi bo izvedencem z obeh strani ponovno dana lepa priložnost, da ponovno vzamejo v pretres vrsto problemov, ki živo zanimajo našo deželo na eni ter slovensko in hrvatsko republiko, s katerima se tudi gospodarsko čedalje tesneje povezujemo, na drugi strani. V ospredju bodo v tem okviru zlasti problemi, ki se nanašajo na možnost sodelovanja med omenjenimi deželami v luči razvoja, ki ga bosta v prihodnje deležni trgovinska izmenjava med Vzhodom in Zahodom in okrepitev trgovinskih tokov v Sredozemlju. 1942, ko so se pooblaščenci p®*-1]1 liberalnih skupin iz NDS, klerika' ne stranke iz Gosarjeve klerika!' ne skupine ter desni socialisti sp0-razumeli o političnem gospoda*’ skem in kulturnem sodelovanju-, Tako se je slovenska buržoazij* vseh barv in odtenkov zedinila * Slovensko zvezo, da D' z združea*' mi močmi po vojni zopet prevzel* oblast, ko bi med okupacijo s P** močjo fašističnih osvajalcev uiP' čila Osvobodilno fronto slovenska ga naroda in slovensko partizanah vojsko. Združitev slovenske reakcije Slovenski zavezi je predvsem terja* major Karel Novak, Mihailoviče komandant za Slovenijo, ki je oP^ zarjal, aa ne more prevzeti no®f ne akcije brez privolitve polita nih predstavnikov Stražarji niso bili pritegnjeni j Slovensko zavezo. Ko so zvedeli ** I njeno ustanovitev, si je Cesar “I . marca zabeležil v dnevnik: j «Danes smo z vede11 od Stare**'; da je sestavljeno novo vodstvo ri • 'Narodna zaveza za osvoboditev j j venije’. V vodstvu so Lukman, S*3 , re in Šolar za kat., inž. Mačko'', , sek in Cazafura za napredne , mokrate in Jelenc (desni social®* 1 — op. F.S.) ter učitelj Kumelj ** | levičarje (za Negoaetovo Star® , pravdo — op F.S.). To so se torej sestali pravi generali brez arin* j de. Ljudi, še manj mladine od k; j nihče nima * .[ i Predstavnike tradicionalnih stran* j in novih skupin v Slovenski zave8 i m Cesar označil za generale br0 vojske samo iz stražarskega o®a, j * lovaževanja, temveč je bilo v “| oceni tudi precej resnice. Mešča^. i ske stranke so bili tedaj le še J vrni ostanki nekdanje veličine. J j Zaradi šibkosti in nepovezan®** ^ -a® reakcionarnih sil, zlast pa zar«a|| j iv * razširjenosti in čvrsti organiz«®1 Osvobodilne fronte, ki je zajela v8 j liko večino slovenskega ljudstvi ni mogel Mihailovič s svojimi J upniki v Sloveniji dolgo orga®ž f * J___1 A l. ||C rati četniških odredov, šele u*ia! | novitev Slovenske zaveze je P1* I jorju Novaku omogočila, da je ZM J čel resneje misliti na formira"' i ^ prvega odreda. J’ Ko je emigrantska Jugoslovan** vlada pozvala preko londonske* radia, da se morajo vsi vojni ®'r: ® Irft' I L vezniki podrediti Mihailoviču, * s terega je januarja 1942 imenov«* j, vojnega ministra in ga na. wjuv5a im in.')i,i a ui y ■» povišala v generala, so Sloven***! s ----- • 'A. lil? I J, legija, pol vojaška organizacija .. likalne stranke, Sokoiska legija !; t Pobratim ali Narodna legija, v Pj { teri so bili klerikalni in liber«1 r aesidenti, poslale po enega zast®r k nika v Mihailovičevo komando \ ® venije. '".I e Konec aprila 1942 je to «vojasr. poveljstvo sklenilo, da bo v bO^ ' proti partizanom odposlalo četni**, j « odred Slovenije ter pozvalo SloF*J| sko. Sokolsko in Narodno legij®' , f1 dajo ljudi in orožje za to vojsk«-', (Smersujev govor o SL 8.7.194.-, Slovenske protirevolucionarne L le so uspete šele sredi maja 1% ustanoviti maloštevilno četniški red, ki pa zaradi svoje šibkost' razpoloženja ljudi še precej ®8-ni mogel začeti odkrit boj s P* tizansko vojsko. Na osvobojenem ozemlju na V-, lenjskem se je izdaja! za P8!', zansko enoto, se v miru org«81 ral kot »Štajerski bataljon* inj i mesecih narasel na k0(IL, dveh -------- ne, - . sto mož. Skrivaj je lovil posadi ne partizane in njihove somi«!, nike ter jih pobijal. Ko so bili ®a niki sredi julija 1942 razkrinkaj so pobegnili pod italijansko z«šcj. k Novemu mestu in kot «L®fP, smrti* ali »milizia volontaria a*1 a comunista* odslej odkrito sodel®'"L z italijanskimi okupatorji v b"! proti slovenski partizanski voFj Prvo oboroženo skupino za “Z proti narodnoosvobodilnemu nju je že dva meseca prej kot venska zaveza in Novakov štab* stavilo vodstvo Straže iz svojih c‘ nov. V začetku okupacile je Str«*| sklenila, da je potrebno lojaln® ju. delovanje z italijanskimi akuPjR! j:. Zaradi širjenja Osv^Dodilne te so sklenili, da je treba IjmL/ ce so Sklenili, da je treba pokazati njeno nesmiselnost bo v primeru zavezniške zn'ai » primeru zavezniške osvoboditev prišla sama od Če pa jo bo treba pospešiti, b' koncu vojne pretrgali kolalmr«^: nizem in se uprli okupatorjelP' Najprej so širili ustno prop«® do proti narodnoosvooodiinerPb JS banju, Kmalu pa so zaceli 1^' in širiti tudi letake. Tako so «f i bra 1941 po univerzi in ljub1® skih gimnazijah razmetali podpisom «Slovenska narodna,<5 ška mladina*. V njem so P°z’ »Slovenska dijaška mladina-se potuhnjenim sinovem črtie-jff me, ki bi hoteli - ne zaradi venske bodočnosti, ampak internacionalističneff« hte išeVlZril internacionalističnega b«ljšeVlZ*jj — tvoj ljubljeni slovenski n‘%« pahniti naravnost v samomof8^- smrt. Ven z vsakim poskusom « krinkane komunistične propaŽ8^-(komunistična »osvobodilna *. -jj-ta», «partizani», «levičarska m* na* ipd.) iz naših šol!* t Nadaljevanje sledi) VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. EMO 3 •abns pmi n olj« 3000-4000 kool/h 2 AET priigalcem Mogoče boste letos vi... EMO 8 •obna peo ua olja 75oo koal /h z AET prižigalcem KAMIN E MO 9 sobna pač na premec 5eoe keal/k 1, nagrada _ RENAULT 16TS 2.-26.nagrada POTOVANJE V TV JINO zadve oset* 27-60.nagrada IZDELKI „EMO I 0 DVOJEZIČNEM ŠOLSTVU V PREKMURJU IN NA KOROŠKEM Koroški Slovenci so proti odpravi dvojezičnega šolstva Po objavi stališča slavističnega društva, naj bi v Prekmurju odpravili dvojezično šolstvo - Nastop obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev 22 f *>row‘ ljubljansko *Delo* od ,(L '• w., sta slovenskemu slavi-Jfnemu društvu osrednji organi-koroških Slovencev poslali UaH10' v katerem izražata zaskrb-^lost zaradi resolucije o dvoje-. nen šolstvu v Prekmurju, ki Je slavistično društvo sprejelo tadnjem občnem zboru. Pismo P Podpisali dr. Jožko Tišler in dr. ffinald Vošpemik za Narodni j J/ koroških Slovencev in Rado ««ič ter dr. Franci Zuhtter za “e*0 slovenskih organizacii. Pi- ,no ^ glasi; v ziačudetiijem smo koroški Slo-spremljali članke, diskusije n- P°8*ede raaldornih piscev n. pr. jfJesorjev Godine Šavlije, dr. in drugin o dvojezičnem v Prekmurju, objavljenem ens*tem tisku (»Delu*, »To-itd.). K tem izvajanjem cjj ™STno oglasili, ker nismo mo ff). VeČjeti, d'a bi slovensiki naju®1 zlasti na drugih osnovah družba v Sloveniji in Ju-zapadla tendencam, ki svoje korenine v preteklosti ™kaikor ne v sodbi*'em svetu jTr^umevanja med narodi in integracije. Posebno pa (^9 mogli verovati v laik razvoj ; diskusije, kar smo se ob na-jj." u'radnem obisku v Predmurju ^ta v razgovoru s pri-tjtij”111** stai-ši in otroki obeh na-z učitelji in oblastvenimi j^jStavniki prepričali o pravilno-d6nln- *Wlrfetno8ta dosledne dvoje-Ooj^jolske ureditve za to ofomej-naJ^r^čje, ki ga naseljujeta dve ar°dnns.fci. H^ravnost osupli smo zato bra-«Delu» o resoluciji, ki jo je jJ tehtnim pomislekom prof. •io s "fessoarja sklenilo Slavistič-^ cri^tvo Slovenije v Kranju s da se naj obstoječe Da: •*®1®no šolstvo opusti in se jjdstanovijo ločene slovenske in boli 'al1'ske šole. Osupli smo tem tovorni ugotavljamo, da_ se za-pojvV"®1 odprave dvojezaomh šol Sj jjrivejo istih argumentov, ki so k«jj\ v vsej zgodovini in se jih 1 danes še poslužujejo nemški šo-vfeu?11 sCrj1 v borbi za germanizacijo narodnostne skupnosti na dvo2*®m- To so trditve, da je v bdlfra ' oornški otrok baje an pri učenju svoje mate-ki, jre' to so pedagoški pomisle-ilvoj?®. a« baje šodsiki uspehi na šolah siabši kakor na Wgonili, to so razile ankete,>ki 1 .vae to potrdile, to so vpli-10 pritiski na starše in so °el° šolske stavke. Slovenci se tem argu-k S® ne moremo pridružati, ker sldjjjj1® zgodovine vemo, da so kor,, uašim narodnim nasprotni-zg°'i za borbo proti u-uiaterinskega jezika tudi jt-na v šoli. Na zunaj poudar-zaradi prikrajšanja ma-biig večinskega naroda je Je Hb pretveza, da so laž- a^ov‘d‘ dvojezično šolstvo. 10 tudi ni čudno, da sedaj Kor^phški nacionalistični tisk na ft5sla« obnesla, da je bila od-ttone enakopravnosti, ko je zahtevala od obeh narodnosti pri-učiitev obeh jezikov, da je vzgajala mladino obeh narodnosti z učenjem obeh jezikov in prikazom obeh kultur k medsebojnemu spoznavanju in snoštovaoju in je predstavljala v resnici jamstvo za bodoče mimo sožitje med obema na-rodno&tima na dvojezičnem področju in š tem posredno za zblfeanje med sosednima narodoma sploh. Če so bile v začetku določene tež-koče zaradi pomanjkanja sposobnega učiteljskega kadra, se je položaj postopoma izboljša! in je u-radna anketa avstrijskega ministrstva za pouk na 39 dvojezičnih šolah leta 1958 ugotovila absolutno pozitivne uspehe take šolske ureditve, ki v ničemer ne zaostaja za drugimi šolami, marveč jih celo nadkriijuje, ker uči v dveh jezikih in na ta način še bolj širi obzorje otroka. «Firav to dejstvo pa je bilo zadnji signal za naše narodne nasprotnike, da so pričeli s poostreno gonjo proti dvojezični šoli in s pomočjo številnih priseljencev, ne toliko avtofabtonega prebivalstva, izvedli šolske stavke, pod pritiskom katerih je tudi šolska oblast, ki ni kazala posebnega interesa za učinkovito manjšinsko šolsko ureditev, rade volje kloni a. Koroški Slovenci, ki smo bili na osnovi zgodovinskih izkušenj ini-ciaitocji dvojezične šolske ureditve — v koroški deželni vladi jo je leta 1945 predlagal in utemeljeval tedanji slovenski zastopnik dr. Jožko Tišer — zato iskreno obžalujemo razvoj okoli dvojezične šole v Prekmurju, kjer je bila tamošnja dvojezična šolska ureditev v oporo našemu tozadevnemu prizadevanju in bi v bodočnosti lahko služila za zgled pravični šolski ureditvi na dvojezičnih področjih sploh. Prepričani smo namreč, da je na dvojezičnih področjih, zlasti na-stičnih točkah dveh narodov, dvojezična šolska ureditev najbolj pravična ureditev. Njen uspeh je odvisen le od sposobnosti učiteljskega kadra in od temeljne zaščite pred nacionalističnimi napadi. Zato smatramo, da rešitev vprašanja ni v. odstranitvi dvojezične šole, marveč v pimboljšem strokovnem usposabljanju pj*(a£gcV učiteljskega kadra in v čumboj teme-' Ijiti izpopolnitvi njenega ustrojtn »Razumljivo pa je, da je v dahih pogojih, kjer manjšina Žiri strnjeno in je jezikovna meja jasna, šola z učnim jezikom manjšine najbolj prikladna. »Prosimo, da v tem smislu razumete našo skrb.* POJASNILO. — V članku »Razstava o delu in borr.t naših Sar-dincev*. ki ga je napisal Andrej Pagon — Ogarev in ki smo ga objavili v sredo, 22. t.m., je bilo rečeno, da se je v kraju Busachi na Sardiniji znašel v prvih letih po prvi svet. vojni tudi Venceslav Lovrenčič iz Trušk pri Kopru, kar da je razvidno iz razglednice, ki mu jo je pisal neki domačin in ki je sedaj na razstavi. V resnici pa je bil v kraju Busachi na Sardiniji Štefan Lo vrečič iz Trušk, razglednico, ki mu jo je poslal neki domačin, pa je sestavil pokojni učitelj Silvester Cerut, ki je med zadnjo vojno tragično končal v nekem nacističnem taborišču. Silvester Cerut je posebno znan Brežanom, saj je nekaj časa učiteljeval v Ricmanjih. Slika z otvoritve razstave del petih slovenskih slikarjev v galeriji udeležilo zelo veliko občinstva. «La Lanterna«. Otvoritve se je iiiiiiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii OB DNEVU ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Zgodovinsko nastajanje svetovne organizacije Prvi zametek že v juniju 1941 - Deklaracija, ki je bila odprta vsem narodom - Izredno soglasje zastopnikov vseh 50 držav ustanoviteljic Danes se po svetu slavi dan Združenih narodov. Čeprav je res, da je človek od te velike in doslej največje mednarodne organizacije veliko več pričakoval in čeprav je tudi res, da so Združeni narodi včasih tudi odpovedali, je vendarle ta organizacija zaradi svojega ustroja, zaradi svojih smotrov in vloge izredno pomembna. Zato se bomo ustavili, da bi prikazali, kako je nastala. Že 12. junija 1941 leta — torej še v samem začetku vojne — so se v Londonu sestali predstavniki Velike Britanije, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Južne A-frike s predstavniki že zasedenih dežel v Evropi — Belgije, češkoslovaške, Grčije, Luksemburga, Holandske, Norveške, Poljske, Francije in Jugoslavije. Predstavniki te skupine držav so razpravljali o skupni borbi proti nacističnim in fašističnim osvajalcem. Hkrati pa so spregovorili tudi o bodočnosti, namreč o tem, kakšen naj bi bil svet po končani vojni, po zrušenju nacizma in . fašizma. Pomembno je bilo pri tem |X)udari ti, da v času dplge borbe, ki je še čakala ves demokratični svet, nobena izmed omenjenih držav ali vsaj vodstev držav ne bo izstopilo iz antifašističnega bloka. Zaradi tega je bila sprejeta tudi deklaracija proti sklepanju kakršnega koli separatnega miru. Ta dokument je v bistvu tudi prvi kon kreten začetek naporov za ustanovitev Organizacije združenih narodov, ki naj zamenja nekdanjo Ligo narodov, razočarala vse človeške upe V tej deklaraciji je bilo med drugim rečeno, da edi.io re-..,c..j osnovo trajnega miru predstavlja prostovoljno sodelovanje svobodnih narodov na svetu, narodov, ki so osvobojeni pred grožnjo napada in ki morejo vsi uživati ekonomsko in socialno varnost. «Naš namen je — je dobesedno rečeno dalje — delati skupno tudi z ostalimi svobodnimi narodi za uresničenje tega ‘smotra.* Nekaj mesecev pozneje, točneje 14. avgusta 1941. leta, sta tedanji predsednik ZDA Roosevelt in načelnik vlade Velike Britanije Churchill podpisala atlantsko listino, v ^Poldne je bila v galeriji »La Cai>pella» otvoritev razstave z naslovom »Novo mesto», ®a je bila »okrogla miza», na kateri so razpravljali o modemi urbanistiki. Diskusije se je udeležil tudi jug. gen. konzul inž. M. Tepina """■lil im) III ■11,11 lil ml, MI umu lin Mii ...Im mu..IIII lil min II UMI IIIIIII "II lil ..II m m mu im m n MII lil m tod 21.3. do 20.4.) Znašli . 1 v najtežjem položaju, n^vl. iJte na srečo, da bi dosegli '•»S?6 todi ^Ije. j*1 va*1 21-4. do 20.5.) Zagotov-n je uspeh v poslovanju. r>JVoJ Se (od 21.5. do 21.6.) Da- pogajali z nevarnimi Oseba, ki jo ljubite, ne tijAK f n razumevanja, kjte v ,22.6. do 22.7.) Primorani n, ^terft najkrajšem času odstraniti .tScUu^šečnosti. V neki čustve-fl,11® računajte na uspeh. ^ ilra^9 23-7- do 22.8.) Prišla bo različnost pogledov. Ne HOROSKOP kažite pretirane občutljivosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Upoštevajte želje predstojnikov. Dosegli boste svoje smotre, dasiravno postopoma. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne zaupajte preveč nesolidno doseženim uspehom. Primorani boste sprejeti važne odločitve. ŠKORPIJON (od 24.10. do 20.11.) Ne bo vam uspelo odpraviti spletke nasprotnikov. Pogovor s prijateljem vam bo odkril njegove odlične lastnosti. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Zadovoljivo boste rešili neko važno nalogo. Čas bi bil, da si privoščite počitek. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dovolite, da bi se vas lotilo malodušje. Razpravljalo se bo o vašem načrtu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ohranite koristne odnose tudi z nasprotniki. V ljubezni bo sreča RIBI (od 20.2. do 20.3.) V jutranjih urah še ne razvijte vse svoje dejavnosti Izvlekli se boste iz po loža ja, ki vas zaskrblja. kateri so označeni nekateri osnovni smotri borbe proti nacifašistič-nemu napadalcu ter nekateri obrisi bodoče mednarodne ureditve. V členu 6 te listine je rečeno, da države članice upajo, da bo po končnem zrušenju nacijašistične tiranije vzpostavljen mir, ki bo dal vsem narodom možnost, živeti varno v okviru svojih meja in da bo zagotovil vsem ljudem v vseh de želah, da prežiirijo svoje življenje v svobodi pred strahom in pomanjkanjem. Podpisniki atlantske listine so nadalje izrazili željo, da naj se uresniči najpopolnejše in najbolj iskreno sodelovanje med vsemi na rodi na gospodarskem področju in to z namenom, da se za vse ljudi zagotovijo boljši delovni pogoji in boljši gospodarski napredek. Seveda, ko se danes gledajo in proučujejo nameni in dosežki, se opaža, da so Združeni narodi pogosto odpovedali pra, tam, kjer bi bili morali in mogli največ dati, toda ‘pustimo te analize ob strani in se vraima k zgodovini.1 Nadaljnji korak k uresničenju Organjzgpijft združenih narodov beležimo v začetku 1942- leta in sicer že 1. januarja, ko so predstavniki 26 držav podpisali v Wa-shinglonu dokument, ki nosi naslov Deklaracija Združenih narodov. V tem dokumentu je prišla do polnega izraza tudi odločnost podpisnikov, da se v borbi proti nacizmu in fašizmu vztraja do konca, da se vodi skupna tKjrba proti »divjaškim in surovim silam, ki skušajo podjarmiti svet», kot je v deklaraciji dobesedno rečeno. Z Deklaracijo Združenih narodov so se podpisnice obvezale, da bodo uporabile vsa svoja sredstva, vojaška in gospodarska, pro ti članom trojnega pakta in seveda proti silam, ki so se temu pak tu pridružile. 26 držav, ki so podpisale deklaracijo, so se tudi obvezale, da bodo sodelovale z vladami podpisnicami, da ne bodo sklepale posebnih premirij ali ini ru, da deklaracija ostaja odprt dokument, tako da bodo oz. so mogle k njej oziroma v organizacijo pristopati in deklaracijo podpisovati vse dežele, ki so mogle ah bile pripravljene nuditi mate rialno pomoč ali kakor koli prispevati k zmagi nad hitlerizmom. S prvimi velikimi zmagami an-tinacistične koalicije je vedno bolj dozorevala zamisel a ustanovitvi Organizacije združenih narodov, o vzpostavitvi neke organizacije, katere naloga bo, vzpostaviti in obvarovati mir ter vzdrževati mednarodno sodelovanje. In tako je L novembra 1943 bila v Moskvi objavljena deklaracija, katere člen 4 se glasi: »Oni (to se pravi predstavniki ZSSR, Velike Britanije, ZDA in Kitajske) priznavajo nujnost, da se čimprej osnuje splosna mednarodna organizacija, zasnovana na načetih suverene enakosti vseh miroljubnih držav, organizacija, v katero bi bil odprt vstop vsem tistim državam, velikim in majhnim, ki se borijo za mednarodni mir in varnost.* Dva meseca pozneje pa so Roosevelt, Stalin in Churchill v Teheranu dali izjavo, v kateri izražajo svoje prepričanje, da bo »našo sloga izvojevala trajni mir*. Hkrati voditelji treh velikih ')\ v svoji izjavi priznavajo veliko odgovornost, ki leži na njih in na Združenih narodih, da se ustvari mir, v katerem »bo vladala dobra volja ogromne množice narodov sveta*, rstrahote vojne pa naj bi bile neznane mnogim generacijam*. Ko je bilo že jasno, da se bliža konec fašizma in nacizma, so začeli pripravljati prve načrte dokumenta za formalno vzpostavitev Organizacije združenih narodov. Bilo je to v drugi polovici 1944 leta v Washingtonu, ko so predstavniki štirih velikih sil, SZ, ZDA, Velike Britanije In Kitajske, formulirali predloge za strukturo bodoče svetovne organizacije. Sledile so nato javne disku sije v državah koalicije; o osnov nih namenih OZN so spel raz pravljali Roosevelt, Churchill in Stalin v februarju j945 na sestan ku v Jalti, ko je bilo sklenjeno, da se ta svetovna organizacija ustanovi, kar je bilo rečeno tudi v skupni izjavi, kjer so trije državniki tudi rekli, da bo 25. aprila 1945 v San Franciscu v ZDA skli cana konferenca Združenih narodov, da izdela listino po smernicah, ki so bile sprejete v Wa-shingtonu. In ta sklep je bil izpeljan, tako da so od 25 aprila do 26. junija 1945. leta predstavniki 50 dežel prišli v San Francisco in pripravili listino OZN ter sta tut novega mednarodnega sodišča. Na tem sestanku se je izkazala izredna dobra volja, verjetno še pod vplivom skupne borbe in skupnih žrtev, dobra volja, ki je odražala željo izmučenega sveta, da se organizira bolj varna bodočnost, bodočnost miru, mednarodna ureditev, ki bi temeljila na načelih enakopravnosti, neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Dva meseca je trajala razprava m^ do dveh mesecih je osnovno iTslino' podpisalo vseh 50 držav, ki so pri sestavljanju listine sodelovaje. pv. rdiqM^ 12 UMETNOSTNIH GALERIJ Dela petih slovenskih likovnikov v galeriji «La Lanterna» F naraščajoči kulturni izmenjavi med našim področjem, predvsem našimi središči, ter Slovenijo in njenimi središči, pripada verjetno prvo mesto likovni umetnosti. Samo v zadnjem letu bi mogli našteti celo vrsto večjih in manjših razstav slovenskih in jugoslovanskih likovnikov v našem mestu ter nekaj razstav tržaških likovnikov na oni strani meje. Resnici na ljubo je treba povedati, da gostuje pri nas več umetnikov z onstran meje kot je bilo dano doslej gostovati našim umetnikom na oni strani, vendar se prav sedaj pripravlja večja razstava, ki naj bi popravila to dosedanje neravnovesje. V okvir tovrstnih izmenjav s pada prav gotovo med najvidnejše razstave, katere otvoritvi smo prisostvovali predsinočnjim v galeriji »La Lanterna* v Ulici sv. Nikolaja 6, na kateri je zastopanih pet vidnih slovenskih likovnikov sodobnejših slogov. Gre za razstavo, za katero je daio pobudo uredništvo zAsterisca*. umetnostni koncept, ali če hočemo izbiro umetnikov pa je pripisati slovenskemu umetnostnemu Kritiku Aleksanaru Bassinu. Predsinočnjim se je v galeriji «La Lanterna* zbralo na otvoritev zelo veliko ljudi, med drugimi smo tu videli jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu inž. Marjana Tepino in konzula Drago Žvaba. Priso ni pa so bili tudi trije umetniki razstavljavci in sicer Stane Kregar, Stefan Planinc m Zvest Apollonio, medtem ko sta bila Joža Horvat-Jaki in Kjar Meško odsotna. Vsak izmed petih likovnikov razstavlja po pet del, kar je vsekakor mnogo premalo, da bi si mogel obiskovalec ustvariti vsaj kolikor toliko sprejemlji vo sliko u posameznem ustvarjalcu, kljub temu pa dobimo na razstavi vsaj približen vtis o tem, kaj se dogaja na likovnem področju v Sloveniji, saj imamo na razstavi dela umetnikov dveh ali celo treh generacij, začenši z najstarejšim Kregarjem, ki se je bil krepko uveljavil že pred zadnjo vojno, pa do najmlajših Meška in Apollonia, ki sta se prerinila v ospredje šele v zadnjem desetletju, če ne v zadnjih letih Sicer pa oceno o kakovosti in reprezentativnosti prepuščamo strokovni kritiki, z naše strani pa opozarjamo slovensko in tržaško občinstvo nasploh, naj si razstavo o-gleda. Dela bodo na ogled občinstvu do 11. novembra, torej skoraj tri tedne in sicer po običai-liem urniku galerij ' i,‘ IZIDR PETEK, 24. OKTOBRA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po rodila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. oarodne; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Orkester Safred; 17.20 Pro gram za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Škerjanci in Srebotnjak; 19.00 Otroško petje; 19.10 Pesniški nazori; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12 25 Tretja stran; 14.00 Tretje dejanje opere »Fran cesca da Rimini*; 14.40 Knjižne novosti. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Po ročila; 6 40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operni baleti; 9.00 Plošče; 9.45 Orkester; 10.00 Glasbeni al bum; 10.30 Poje Arsen Dedič; 11.00 Ansambel Judd Solo; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Popevke; 12 00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Domače kronike; 14.00 Dva mladinska zbo ra; 14.20 Orkester Smith, 15.30 Pisana paleta; 16.00 Kulturna pa norama; 17.00 Simf. koncert; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester McKen/ie; 22.10 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10 05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka J. Su therland; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Don Backy; 14.45 Nove pes mi; 15.30 Nove knjige; 16.00 Pro gram za najmlajše; 17.00 Program za mladino; 19.13 Radijska pri redba; 20.00 Klasik leta: »Gerusa-lemme liberata*; 21.00 Poslanica generalnega tajnika OZN ob dne vu Združenih narodov; 22.00 Kon cert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Nove pesmi; 9.05 Vprašanja in odgovori; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 J. Anouilh: «Leoca-dia»; 14.10 Juke box; 14.45 Pio šče; 15.18 Kitarist Segovia; 16.00 in 16.35 Popoldanski spored; 18.00 Pisana glasba; 18.20 Poljudna en ciklopedija; 19.00 Glasbeno govorni spored: 20.00 A. Lupo in glas ba: 21.10 O knjižnih zadevah. lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: Buso-ni in Britten; 10.45 Sodobna ital. glasba; 11.45 E. Porrino; 12.20 Beethoven in Brahms; 15 30 Bee thovnova kantata in Brahmsov »Rinaldo*; 17 10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kultur ni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Sodobna kozmologija; 22.40 Turški pesniki. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.20 Straussova simfonija; 11.45 Quartetto italia no; 12.30 Janačkova opera »Je nufa»: 14.15 Klavirska glasba. SLOVENIJA 0.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30; 6.50 Rekreacija; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Operna matineja; 9 05 Pionirski tednik; 9.35 Ansambel A. Sossa; 9.45 SlovensKi zbori; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Baritoo.st Ostaševski; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Zbor iz Hodiš na Koroškem; 13.31 Priporočajo vam...; 14.05 Skladbe za mladino- Padajoče listje; 14.35 Naši poslušalci čestitajo, 15.40 P. Ramovš; Sin-fonietta; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Člove.< in zdravje: 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18 50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Ansambel D. skoberneta, 20.00 Prenos koncertov iz New Torka, Bukare šte in Ženeve ob dnevu Združenih narodov, 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz — club. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 Oddaja za avtomobiliste; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Violinist Franco Gulli; 19 15 Atom in tvarina; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 iz .ica v lice; 22.00 TV film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Casacci-Ciambricco: »Srčna dama*; 22.20 Portugalska bo v nedeljo volila. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.25 Dnevnik, 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Nove dogodivščine Huckleberryja Finna; 18.15 Glasbena oddaja; 19.00 V središču pozornosti; 19.50 Cikcak; 20.30 Vijavaja; 20.35 Veliki denarji — film; 22.00 Življenje v vesolju — I. del. ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO Iz knjige «AuIa 1V» Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred o-šističnim Posebnim tribunalom (1927-1943) 6. Predsednik Tringali — Sodba št. 40 od 25. 11. 1930. Poročevalec Buccafurri. Praznovanje 1. maja v Čedadu s trošenjem letakov. Ugotovili so obstoj komunistične organizacije s številnimi pristaši v podjetju eEstratti tannici». (Pripadnost h KP1 in propaganda.) Ded Fabro Pietro, Trst 29. 6. 1899, delavec 6 — — Carussdo Umberto, Čedad (Ud) 2. 5. 1892, pek oproščen Sodba št. 46 od 9. 12. 1930. Predsednik Tringali — Poročevalec Lanari. V oktobru 1930 so aretirali v Milanu kurirja RP1 Rado-lovicha, ko se je pripravljal na ponovni odhod v Francijo po opravljeni misiji. Ugotovili so neke stike in širjenje časopisov eStato operaio», «Unitd» in drugih biltenov KPl. (Ustanavljanje KPl in propaganda.) Menozzi Carlo, Gattatico (Re) 4. 9. 1904, delavec 10 — — Andreani Vittore, Trobaso (No) 15.2.1895, mehanik 5 — — Radolovich Michele, Pomer (Istra) 28. 9 1897, mehanik io — — Bier Amddcare, Čedad (Ud) 5. 5. 1903, mehanik 5 — — Ferraris Arturo, Casale (Al) 22. 7. 1902, mehanik oproščen Benčini Mario, Rignano (Fi) 29. 10. 1904, mehanik oproščen Andreini Rodolfo, Rignano (Fi) 14. 6. 1899, delavec oproščen Favali Armido, Zibello (Pr) 2.2.1904, skladiščnik 3 — — LETO 1931 Sodba št. 4 od 4. 2. 1931. Predsednik Saporiti — Poročevalec Lanari. «Osvobodimo politične pripornike», «Delavci, pridružite se stavki za zvišanje plač», «Dol s fašističnimi sindikati». To so nekatera gesla z letakov, ki so jih tržaški komunisti širili leta 1930. Poleg tega so izobešali rdeče zastave in vodili so obsežno propagando proti vojnim pripravam. Vseh 22 obtožencev so razdelili na dve skupini; to je prva skupina. (Pripadnost n KPl in propagandaJ Malalan Enrico, Trst 14. 7. 1893, delavec 8 — — Stanissa Matteo, Vižinada (Istra) 24. 11. 1896 delavec 3 Chimissc Nicola, Campomarino (Cb) 12. 2 1888, mehanik 5 — Černe Pietro, Trst 16. 11. 1901, mehanik 8 — — Danieli Alberto, Trst 3. 4. 1901, delavec 5 _ _ Davi Renato, Trst 28. 1. 1900, trg pomočnik 5 -- — Jacus Arturo, Poreč (Istra) 9. 10 1902 uradnik 5 _ _ Macori Giuseppe, Milje (Ts) 20. 4. 1910, delavec 2 — — Sanich Carlo, Sežana (Ts) 9. 10. 1903, delavec 3 — — Tenze Martino Sv. Križ (Ts) 20. 4. 1874, pek 5 — — Wilhelm Rodolfo, Senožeče (Ts) 29.3.1900, delavec 8 - — Antonu Fioriano, Trst 26. 10. 1899, električar oproščen Predsednik Saporiti — Glej sodbo Sodba štev. 5 od 6. 2. 1931. Poročevalec Lanari. Druga skupina komunistov iz Julijske Benečije, štev. 4. (Pripadnost h KPl in propaganda.) Zerbo Silvestro, Dekani (Istra) 31. 12. 1879, čevljav 3 _ _ Babich Valerio, Milje (Ts) 16. 7. 1911, električar 2 — — Pecchiari Nazario, Koper 23. 9. 1885, čevljar 3 — — Steffč Francesco, Koper 28. 7. 1898, čevljar 3 — _ Michehmi Carlo, Trst 1. 6. 1912, delavec oproščen Cavalieri Marcello, Trst 3. 10. 1911, delavec 1 — — Karis Mario, Trst, 8 11. 1911, delavec 2 — — Vallom Bernardo, Milje (Ts) 4. 12. 1900, delavec oproščen Furlanic Bruno, Trst 6. 5. 1912, delavec oproščen Bencina Giordano, Trst, 13. 8. 1910, delavec 2 — — Sodba štev. 61 od 10. 11. 1931. Predsednik Ciacci — Poročevalec Presti. V velikih milanskih tovarnah «Acciaiene Lombarden, «Alfa Romeon, «Marelli», predvsem pa v tovarni «Breda), v Šesto S. Giovanni so bile celice komunistične organizacije v letih 1930—31 zelo aktivne. Pristaše so pridobivali tudi med vojaki; pošiljali so delegate na sestanke v inozemstvo Poleg uvoženeya tiska so širili tudi list sli risveglio», ki se je tiskal v Milanu. (Ustanavljanje KPl, pripadnost h KPl in propaganda./ Visentim Ferrer Giovanni, Trst 22.121910. pleskar 9 - — Armelloni Egidio, Soresina (Cr) 22.7.1909, mehanik 2 - — Barbderi Angelo, Milan 26. 9. 1907, delavec 5 _ _ Camagna Rodolfo, Milan 18 2. 1901, mehanik 3 _ _ Casiraghi Giulio, Šesto S G. (Mi) 18 10 1899, električar 4 _ _ Demolli Angelo, Carnago (Va) 28. 8. 1907, delavec 4 — — Ferrario Angelo. Šesto S. G. (Mi) 8 1 1900, uradnik 5 _ _ Mascettti Eugenao, Pare (Co) 19 9 1906. motorist 3 — — Federsdni Giovanni, Cassano (Mi) 17. 5. 1908, delavec 5 _ _ Rosati Alberto Pontecchio (Ro) 23.4.1906, mehanik 6 4 — Seveso Carlo, Šesto S G. (Mi) 4. 4. 1899, delavec 4-10 Tocchetti Vittorio, Orbetello (Gr) 29. 11 1910, tipkar oproščen Torretta Ugo, Passirano (Mi) 16 10.1904, mehanik 3 — — Sodba štev 64 od 16. 11 1931. Predsednik Ciacci — Poročevalec Lanari V letu 1930 se je v Trstu m tržaškt pokrajini zelo razvilo komunistično delovanje: zlasti številni so bili partijski sestanki; tiskali in širili so list «11 ribelle», v ladjedelnici Sv. Marka so proglasili protestno stavko priti znižanju plač. a ladjedelnici v Tržiču so z letaki pozivali delavce, naj zavrnejo delovne pogodbe Prebivalstvo so pozivali, naj sdvigne denar iz bank, ker je fašistična država na robu propada». Poziv ;e bil učinkovit, ker «v nekaj dneh je bilo dvignjenih 40 milijonov iz Tržaške hranilnice» — kot poudarja sodba ki nadaljuje — «... izkoristili so ugoden trenutek ki ga je povzročila gospodarska kriza, da bi prodrli v množice» Priredili so tri procese, od katerih je ta prvi. (Ustanavljanje in pripadnost h KPl, propaganda.) Padovam Umberto, Trst 9. 5. 1906, delavec 7 — _ Stocca Bruno, Trst 15. 7. 1910, elektrotehnik 5 10 — Bernardi Mario, Trst 21 11. 1911, natakar 5 10 — Sooria Giovanni, Reka 28, 7. 1912, delavec 7 1 _ Padovani Albino, Koper (Ts) 18 1. 1911, delavec oproščen Borghese Pompeo, Trst 29. 10. 1906, delavec 3 _ _ Borghese Enrico, Trst 15. 10. 1904, delavec oproščen Matiasic Mario, Trst 8. 12 1907, skladiščnik 8 6 — Kumar Teodoro, Trst 5 1. 1912, mizar 1 — — Marsioh Alfredo, Trst 2. 8. 1912, mehanik 1 — — Frausin Guglielmo, Milje (Ts) 23. 8. 1912, mehanik 2 — — Zamparo Umberto, Trst 18. 12. 1912, cevar 16 Sodba štev 65 od 17. 11. 1931. Predsednik Ciaccj — Poročevalec Lanari. Drugi proces proti «julijskim» komunistom. Glej sodbo štev. 64! (Obnova KPl. pripadnost h KPl, propaganda.) Skedei Rodolfo, Trst 4. 8. 1910, delavec 4 2 — Lacovig Giuliano, Trst 28. 1. 1904, kovač 5 — _____ Budin Giovanni, Trst 10. 6. 1911, delavec 1 _ _ Rudez Edoardo, Tret 12. 3. 1913, mizar 16 — Fissi Giovanni, Trst 18. 11. 1908, pleskar 3 _ _ Paoli Vladislao, Trst 12. 6. 1911, kovač 1 6 — Sferza Romano, Trst 25. 5. 1909, električar 3 — — Partot Giuseppe, Trst 19. 3. 1907, zidar oproščen Pertot Raffaele, Trst 31. 5. 1907, klepar 3 __ _ Tauceri Isidoro, Trst 3. 8. 1912, pek oproščec Bevllacqua Mario, Trst 4. 8. 1905, kovač 2 — — Martellani Umberto, Trst 24. 2. 1906, delavec oproščen (Nadaljevanje sledi) pmje, zračni tlak 1017,9 raste, vlaga 61 odst veter 2 km/h jugovzhodni, nebo 7/10 pooblačeno, morje mimo temperatura morja 19 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 24. oktobra RAFAEL, ELKO Sonce vzide ob 6.33 in zaton« 17.05 — Dolžina dneva 10.32 — na vzde ob 16.25 in zaton« ob Jutri, SOBOTA, 23. oktobra DARJA TRST IN OKOLICA BREZ A VTOBUSOV Danes do polnoči stavka uslužbencev zasebnih in občinskih javnih prevozov Včeraj in v sredo so stavkali zidarji ter kamnarji, kovinarji, livarji in poštarji - Zborovanje kamnarjev v prostorih PD «lgo Gruden v Nabrežini in zidarjev na sedežu NDZ v Ulici Pondares Celodnevna vsedržavna stavka u-službencev podjetij za javne prevoze bo popolnoma paralizirala tudi tržaško avtobusno in drugo prevozno omrežje. Do polnoči bodo namreč stavkali uslužbenci zasebnih in občinskih prevozov, torej tudi šoferji in drugo osebje na avtobusih, filobusih in tramvajih občinskega podjetja ACEGAT. Sindikalna kronika zadnjih dveh dni je izredno bogata. Poleg stavke tiskarjev, zaradi katere naš dnevnik včeraj ni izšel in ne bo izšel v nedeljo, so včeraj ves dan stavkali tržaški zidarji in kamnarji, poštarji in uradniki poštnih uradov, medtem ko se množijo nekajurne prekinitve dela v manjših in večjih kovinarskih tovarnah. Poleg stavk pa moramo zabeležiti važen dogodek, ki se je skoraj neopazno odvil po torkovi splošni kovinarski stavki in ki priča o visoki stopnji dosežene enotnosti med sindikalnimi organizacijami, ki so se pred kratkim vodile medsebojno pu lemiko in konkurenco skorajda strankarskega značaja: pod predsedstvom vsedržavnega tajnika kovinarske zveze FIOM Elia Pastori-na so se v torek zvečer sestala na skupni seji vodstva vseh treh kovinarskih sindikatov in združeno razpravljala o sedanjem položaju v tržaškem gospodarstvu in nujnosti povezave splošnih sindikalnih zahtev s tradicionalnimi zahtevami tržaških delavcev o okrepitvi mestnega gospodarstva in obvezah vlade, ki so jih v lanskem oktobru svečano izrekla ministra Caron in Malfatti. Zidarji so stavkali ves dan, v skladu s sklepom vsedržavnih strokovnih organizacij, Id so oklicale vsedržavno stavko gradbene stroke. Ves dan pa so stavkali tudi delavci v kamnolomih, ki so se zbrali v prostorih nabrežinskega prosvetnega društva «Igo Gruden*. Tem sta spregovorila tajnika strokovnih zvez Criscenti in De Grassi. Oba sta poudarila dejstvo, da je razlika v stališčih delodajalcev in delavcev taka, da je bilo razbitje pogajanj neobhodno. Kamnarji vztrajajo namreč pri osnovnih zahtevah, ki dajo izraziti v naslednjih toč- kah: 20 odstotni povišek mezd, skr čenje delovnega umika in uvedba 40 urnega petdnevnega delovnega tedna, odločna in stvarna razširitev sindikalnih pravic v samih kamnolomih (delegati, komisije, prispevki, pravica do skupščin) in končno pravica do dopolnjevanja delovnih pogodb s pomočjo razčlenjenih bojev in sporazumevanja na samih delovnih mestih. Kamnarji so politiko sindikalnih zvez podprli in se obvezali, da bodo nadaljevali v boju. Skupina kamnarjev se bo po vsej verjetnosti udeležila vsedržavne manifestacije kamnarskih delavcev v znanem centru za proizvodnjo marmorja v Massi Carrari. Na skupščini so se zbrali tudi delavci gradbene stroke, katerim so sindikalni voditelji poročali o ponudbah delodajalcev in se nato sporazumeli, da bodo zidarji spet stavkali v ponedeljek in torek, ko bo v Rimu vsedržavno zborovanje zidarjev. Oživljeno stavkovno dejavnost je bilo v zadnjih dveh dneh opaziti v kovinarskih industrijskih podjetjih, kjer se iz dneva v dan množijo po vnaprej koordiniranem načrtu kratkotrajne prekinitve dela. Tako so delavci tržaškega arzenala prekinili delo v sredo opoldne, včeraj pa ob 13.15, v ladjedelnici «Sv. Marka* zadnji dve uri, v podjetju CMI zadnji dve uri in pol, medtem ko so uradniki zapustili svoja delovna mesta o-poldne in se vrnejo v urade danes zjutraj, v podjetju »Saldana vi* so delavci prekinili delo od 14. do 16. ure v sredo, včeraj pa od 7 30 do 11., v delavnicah »Orlando* so v sredo zapustili delovna mesta ob 15., včeraj pa prekinili delo od 13. do 15. ure, v podjetju DILFI pa včeraj od 15. ure dalje. V sredo pa so ves dan stavkali delavci v škedenjski železarni. Danes seja občinskega sveta Kot smo že poročali se bo danes sestal prvič po poletnih počitnicah občinski svet. Na dnevnem redu so točke, ki so jih večji del že obravnavale posvetovalne komisije. Občinski svet je namreč imenoval šest takih komisij, v katerih so predstavniki iz vseh skupin, da bi olajšali delo sveta. Med drugim so že odobrili posojila, ki jih je predlagal odbornik za finance Verza. Za izredno vzdrževanje šol, muzejev in rekreatorjev bo znašalo posojilo 64 milijonov: 136 milijonov bo dodeljenih za ur banizacijo in sicer ljudske hiše, ki naj bi jih zasebniki gradili po zakonu štev. 167 pri Sv. Magdaleni. V naselju Sv. Sergija, pri Sv. Ivanu in na otroškem igrišču občinskega rekreatorija Nordio so presegli pred yidene stroške za dograditev slačilnic za 21 milijonov: tudi to posojilo je komisija odobrila. Odobreno je tudi posojilo za 15 milijonov za mestno kanalizacijo. Sprejeli so odločbo, ki jo je predlagal odbornik za ekonomijo De Gio-ia in dovolili zadrugi prodajalcev rib, da namesti v pritličju ribjega trga napravo za izdelovanje ledu. Poleg tega so na skupščini razpravljali o vseh zadevah, ki jih mora občinski svet sprejeti v zvezi z odločbami, ki jih je občinski zbor sprejel s pooblastilom sveta po členu št. 140 občinskega in pokrajinskega zakona. Delavci gradbinske stroke med včerajšnjim zborovanjem ...................................n........... V SEJNI DVORANI NOVE ŠOLE ZA OTROŠKE VARUŠKE V otroški kliniki svečanost ob odprtju 7. kongresa društva pediatričnih kirurgov Izredna udeležba pediatrov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije - Pozdrav deželnega odbornika Devetaga Ob prisotnosti krajevnih in deželnih oblasti je včeraj pričel s svojim delom 7. vsedržavni kom greš pediatričnih kirurgov, hkrati pa je bil svečano izročen svojemu namenu novi zavod za šolanje otro-šklih varušk, kjer poteka kongres, ki se ga je poleg velikega števila italijanskih pediatrov udeležila tudi večja skupina otroških kirurgov iz Slovenije, iz Hrvaške in iz Srbije, med katerimi tudi Ljubljančan dr. Boris Vidmar, Koprčan dr. Šalamun in dr. Tommaseo iz Splita. Na svečanosti pri odprtju šote je kratko spregovoril prisotnim deželni odbornik Deveta«, ki je nadomestil v Rimu zadržanega ministra za zdravstvo posl. Ripamom-tdija. Devetag je pozdravil številne prisotne in se kratko, zadržal ob pomenu otroškega zdravstva in nujnosti, da se strukture na tem področju močno okrepijo. Povedal je, da je dežela namenila y tq namen celo milijardo lir, ki bo namenjena obnovitvi prostorov pediatrične bolnišnice in ustanovitvi, oziroma okrepitvi nekaterih sicer obstoječih, toda nezadostnih struktur, med katerimi je še posebej omenil center za zdravljenje spa-stičnih otrok. Zahvalil se mu Je predsednik pediatrične bolnišnice inž. Sospi-sio, za njim pa je spregovoril predsednik društva italijanskih pediatrov dr. Bartolomei. Kratko je pozdravil prisotne tudi tržaški žu-nan Spacoini, ki je zvečer, po zaključku prvega dela kongresa, priredil udeležencem srečanja zakusko in sprejem, poleg njega pa še ravnatelj tržaške medicinske fakultete, fcl je še posebej poudaril pomen prisotnosti tolikšnega števila jugoslovanskih pediatrov na tem 'srečanju, ki se odvija v izredno prijateljskem vzdušju. Po odprtju nove šole in otvoritvenih govorih je na kongresu prevladalo delovno vzdušje. Udele-■sencem so o raznih vprašanjih otroške kirurgije poročali profesorji Rlzzo, Dodero, Mezzano, Riz-zo A. iz Genove, Montinari, Car gnazzo, Mantagnani, Carrai, Poc-ciantrt, PampaHoini, v razpravo pa so posegli strokovnjaki Cebrullo, Vlo, Martinem, Mezzano, Dodero in Ritzzo, Possenti. Soave, Dodero P. tz Genove in drugi. Teme prvih «okrogl!lh miz», za katere so se udeleženci kongresa opredelili, so zadevale kirurgijo požiralnika pri otroku. £ Tržaški odbor za solidarnost z grškimi antifašisti je naslovil na grško poslaništvo v Rimu brzojavko, v kateri protestira zaradi naraščanju terorja v Grčijd In počasne smrti, kateri Je obsojen Pana-gulds, kakor tudi drugi zaporniki, iiiiiiiMiimuimiiMHiiiiiiiiHiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiMiiviiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiHiiuinn*1111 TAKIH OBISKOV SI SE ŽELIMO Univ. profesorji iz Ljubljane so si ogledali naše šole V imenu SKGZ je goste pozdravil prof. Jože Umek Skupina 20 profesorjev oddelka za slovanske jezike ln književnosti filozofske fakultete v Ljubljani je bila včeraj na obisku na Tržaškem. Univerzitetni profesorji, ki so |lh na obisku spremljali pedagoški svetovalec prof. Stane Mihelič, šolski nadzornik Bole in nekateri didaktični ravnatelji ter ravnatelji srednjih šal, so prisosvovali nekaj časa pouku in si ogledali Sole ter se pogovorili s šolniki na srednji šoli na Opčinah in v Nabrežini, v osnovni šoli v Saležu in osnovni šok v Sempolaju ter na klasičnem liceju. Po kosilu v Sempolaju so si še ogledali izliv Timave in Devin. V Bazovici je bila družabna večerja, na kateri so biti tudi nekateri profesorjd, ki poučujejo na naših srednjih in višjih srednjih šolah. V imenu Slovenske kultumo-gospodarske zveze je drage goste pozdravil prof. Jože Umek, ki je izrazil željo, da bi se taki obiski nadaljevali. Univ. prof. Boris Paternu se je v imenu svojih kolegov zahvalil za topel sprejem in dejti, da so dobili zelo dober vtis ter občutili iskrenost naših ljudi. in odprtost Avto podrl žensko na zebrastem prehodu V Ulici Fabio Severo je prišlo sinoči spet do hude prometne nesreče. Priletno žensko, ki je na zebrastem prehodu za pešce prečkala cestišče, je podrl jugoslovanski av tomobil. Nesreča se je pripetila okrog 21. ure v bližini poslopja s hišno številko 61. 64-letna učiteljica Ida Candiscio por. Son iz Ul. F Severo 90 je pred omenjenim poslopjem nenadoma stopila na cesto, da bi jo prekoračila, tedaj pa je iz središča mesta privozil z avtomobilom volksvvagen (RI 200-78) 24-letni I-van Kosec z Reke ter jo podrl. Pri nesreči si je ženska zlomila desno nogo ter levo zapestje. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okre- vanja v 40-60 dneh, razen če ne nastopijo komplikacije med katerimi omenja še posebej Fofi Lazaru, Cellosa, Laskariduja, Hadžistavrisa in na novo zaprtega glasbenika Mikisa Teodorakisa. Sestanek komisije PSI za pomorstvo in pristanišče 20. t. m. se je sestala komisija za «Pomorstvo in pristanišče». PSI. Komisija se je seznanila z vprašanji, kd sta jih predložila socialistična pcsilanca Bruno Lepre in Laris Fortuna, nanašajočimi se na pravilnik tržaške avtonomne pristaniške ustanove in na vzroke, ki so onemogočili aplikaoijjo. AL 3 ustanovnega zakona te ustanove, ki predvideva možnost, da prevzame ustanova sama odgovornosti za izvrševanje načrtovanj, oddajanje in izvrševanje del in naprav, ki so predvidene v regulacijskem načrtu pristanišča. Na tej osnovi Je naito arh. Semenarni poudaril nujnost revizije ustanovnega zakona, da bo ustanova res uživala dejansko avtonomijo. Glede sedanjega letnega financiranja pristaniške ustanove in nakazil za njeno modernizacijo Je bilo rečeno, da so nezadostna, poudarjena pa je bila nujna potreba po načrtu, ki bo obsegal organski razvoj našega pristanišča. O vprašanju osnovnih problemov politike pomorskega prometa, je prof. Saraval govoril o posebnem položaju našega mesta, ki nima državnega zaledja, kar postavlja naše pristanišče v direktni konkurenčni položaj z jugoslovanskimi in nemškimi pristanišči. V tej zvezi Je dejal, da je treba s prvimi doseči sporazume na osnovi specializacije blaga v tranzitu, glede drugih pa je treba doseči, pri SET ukinitev preferencialnih tarif, ki so jih uvedla nemška pristanišča. Poslej tudi na pošti plačevanje avtomobilske takse 1. la- Avtomobilsko takso bo od nuarja 1970 dalje mogoče plačati razen pri poslovalnicah ACI (Italijanskega avtomobilskega kluba) tu dl pri kateremkoli poštnem uradu na poštni račun, naslovljen na ACI. Dogovor v tem smislu sta včeraj podpisala minister za finance Bosco in predsednik ACI odv. Mu-rinucci. Pogodba zagotavlja polno zaposlitev osebja ACI, istočasno pa bo znatno olajšala plačevanje takse avtomobilistom, ki so često morali čakati v dolgih vrstah pred uradi ACI. Pred prihodom delegacije vietnamskih partizanov se trajanje mandatne dobe sveto'' dežel s posebnim statutom izenači s trajanjem mandatne dobe svetov dežel z navadnim statutom. Na ista seji je ministrski svet odobril tudi osnutek odloka predsednika republike, ki vsebuje norme za izvajanje posebnega statuta dežele Furlanije . Julijske krajine glede hranilnic, kmečkih posojilnic in drugih ustanov krajevnega ali deželnega značaja za financiranja gospodarskih dejavnosti v dežen S tem ukrepom bodo dejansko prenesena od vlade na deželo važne pristojnosti Napovedano predavanje ljubljanskega kirurga V PROSVETNEM DRUŠTVU ru‘ il cattlvo«. Clint Eastwood. stern. Technlcolor. Nova Izdaj3-prepovedan. Aurora 16.00 »Bullitt« Steve en. Technlcolor. Crlstallo 16.00 «Vedo nudo«. Manfredi. Technlcolor Cinem* pe. Capltol 15.30, zadnja predstav3 21.30 «L'uomo venuto dal no«. Anthony Queen, Oscar 'j. ne, Vittonlo De Slca, Sir LaU1*' Oliver. Techn color. v Impero 16.30 »Agente speclale ” Roy Danton Technlcolor. , Vlttorio Veneto 16,30 «Stuntm3 Gina Lollobriglda, Robert Vm Technlcolor. „ Ideale 16.00 «Mayerling». James j son, Ava Gardner, Catherine neuve. Technlcolor. Abbazla 16.00 «Colorado JeSS*4< Connors, Tarnala Devi. Technlct" ODPRT JE NOV KAZINO V UUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugoslovanskem »Milanu« s sedežem v modernem. Izbranem in središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub. dva bara, dve kavarni, slaščičarna, sladoledoma- ■naok-bar HOULETTE, BAOCARA. CHEMIN DE FER. BLACK JAC& Cf>' f OBČINSKI ODBOH onOBUIL POGODBO Z AGIP Pod trgom Foro Ulpiano parkirišče s prostorom za 730 avtomobilov Podzemsko parkirišče bo imelo štiri nadstropja - Po 30 letih bo poslalo občinska last Skica podzemskega parkirišča pod trgom Foro Ulpiano v prerezu odbor je pod predsed- štora bodo izdajali abonmaje. tu,. u0° za podzemski parkirni pro-, ‘ .n» Foru Ulpiano, ki sta jo ^‘a tržaška občina in AUliJ. ^‘nski svet mora sedaj odooriti jk»°abeni osnutek, v katerem je j^oben gradbeni načrt, ki ga je p ^a družba ENI. l(U 0 Poročilu, ki je dodano osnut-t-’ naj bi parkirišče imelo prosto 730 avtomobilov, v njem naj tudi avtomobilski servis. Par-* bo zavzemalo celoten pro- ti k i ',5U avtomobilov, v njem naj luri'A avtomobilski servis. Par-st,,„Sc® bo zavzemalo celoten pro-Mi-. ^°ra Ulpiano, dela Ulice Giu-cer>° in bo segalo do Ulice Ci-- °°e' Sestavljeno bo iz štirih kih nadstrof 000 kub. tn osta v Uli— _ ^a 1,0 budi izhod za peste, jj.‘?ja šest zasilnih stopnišč, boj bl promet kar najbolj olajšali, za avtomobile obvezne eno-poti, nadstropja pa bodo Voj* seb°j povezana v obliki za- sestavljeno do iz sumi in^®|»»kih nadstropij in bo.obse-kub. -metrov.-‘Vhoden bosta v Ulici Giustiniano, Stj ^ *« tiče tehničnih podrobno-obd. ^lotna podzemska zgradba (nauna s 70 cm širokim zidom iz Notranja gradnja bo iz že-bod "na- Varnostne napeljave Vsp? Posebno skrbno izdelane, v t0J! Prostorih bodo zračniki, nad-ItU n° °8ljikovega oksida v zra-■pPa bo avtomatično. 8obn gasilne priprave bodo po-avtJ?® vrste: namestili bodo 1800 statičnih brizgalk, stroje za ga-kj r> hidrante in vodni zbiralnik, Vodn vseboval 40.000 kub. metrov y Pod pristiskom 6 atmosfer. Rrimeru okvare normalnega št*V1 ®nega omrežja, bo parkirišč i®”*50 samo proizvajalo električ- di jutri zasebnih kovinarskih podjetij. Danes ob 10. uri bo na Trgu republike sindikalno zborovanje treh sindikatov, na katerem bo govoril predstavnik centralnega UILM Benvenuti. S Na seji občinskega sveta v Tržiču so prejšnji večer nadaljevali z upravnimi zadevami, ki so bile na dnevnem redu. V tržiško bolnišnico so sprejeli za 10 dni na zdravljenje 8-letnega Giorgia Santina, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo in rano na I1IIII1IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.Hilli.Illlllllllllll.I.... J^činski P(lu“l župana Spaccinija oaooril| AGIP bo- moral pri gradnji sle-msOuoo 7.ji nriri-zotnoifi narkimi nrn- ploh ni ničesar vedel o tej dolžnosti, ga je sodnik obsodil na 5 mesecev in 10 dni zapora, plačilo sodnih stroškov in prepoved trgovske dejavnosti za 6 mesecev. Branil ga je dr. Berlan. V drugem primeru so v odsotnosti obravnavali zadevo zakoncev 38-letnega Gastona Palange in njegove žene Marije, iz Gradeža, Ul. Gal-vani 4-III, ki sta imela v Gradežu konfekcijsko trgovino »Ditta Arian-na» pa sta zašla v stečaj. Sodnik je obtožil moža na 7 mesecev zapora, ženo pa na 4 mesece; kazen pa je pogojna. Oba imata tudi prepoved izvrševanja trgovske dejavnosti za 6 mesecev ter bosta morala ola-čati sodne stroške. Drž. tožilec odv. Pedroni, sodnik Na križišču ulic Leoni ln Paolo Ddacono v Gorici sta včeraj ob 14.40 trčila avtomobila, ker tisti, ki je prihajal iz Ul. Dlacono, ni dal prednosti onemu, ki je voztl po Ul. Leoni Pri nesreči je bilo pet, ranjenih in tudi obe vozili sta utrpeli znatno škodo, še posebno lancia fulvia. Ob tiisitd uri se je peljal 65-letni Giovanni Ioppolo, ki je doma iz Trapami ja, Ul. Vesipri 63, s svojim avtom lancia fulvia po Ul Dia-cono proti križišču z Ul. Leoni. Z njim sta bili v vozilu še njegova žena 68-letna Ester Manfrediini por. Ioppolo in 85-lftna Maria Lorenzin vd. Pulvio iz Gorice Ul. LungTson-zo 12. V tistem trenutku pa je privozil do križišča po Ul Leon! navzdol fiat 1300 31-letnd Aldo Pomolili lz Gorice, Ul. Caiprin 19, s katerim Je bil v avtu tudi oče 71-letmd Emilio, zakupnik Fiata za Go. rioo. Ker se lancia fulvia ni ustavila ob «stopu», sta obe vozili trčili s tako silo, da Je fiat dvakrat o-brndlG. Vseh pet potnikov je Mio pri trčenju ranjenih. Oba Comellija so odpeljali v bolnišnico San Giusto. kjer so očetu Emilu ugotovili rano nad levim očesom, precejšnjo rano na licu. poškodbe na rokah in pretres možganov ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju Sirnu Aldu so ugotovili pretres moi gonov, rano na levem sencu ln druge poškodbe ter bo ostal na zdravljenju 15 dni. Manjše poškodbe so doMJi potniki fulvle, Id so jih z rešilnim avtom Zelenega križa in Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico. Ioppolo ima udarec v lobanjo s pretresom ter bo ostal i dni na zdravljenju; njegova žena Ester trna udarec na desnem kolenu ter so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v nekaj dneh Maria Lorenzini pa ima udarec v lobanjo s preti esorn ln so Jo pridržali za 4 dni na zdravljenju. Zapisnike so napravili karabinjerji prve pomoči, M so ugotovili budi precejšnjo škodo na obeh vozilih zlasti na fulviji VESTI Z ONSTRAN MEJE Podjetje «Vozila-Gorica» dosega vedno lepše uspehe Mlado podjetje »Vozila-Gorica* v Šempetru dosega v zadnjih letih zelo lepe uspehe. Prvotno so v tem podjetju popravljali raznovrstna motorna vozila, potem pa prelši na samostojno izdelovanje specialnih Vlečnih vozil, s katerimi so se lepo torna vozila, potem pa prešli na tujem trgu, saj izvažajo kar v deset tujih državah. Zdaj šteje kolektiv že več kakor 500 delavcev ter bo letos ustvaril za skoraj milijardo starih dinarjev vrednosti proizvodnje. Gotovo gre v veliki meri zasluga za nagel prodor podjetja na trg skupini mladih zavzetih strokovnjakov, ki so začeli samostojno projektirati nova vozila, obenem pa tudi izkušenim kvalificiranim delavcem, navajenim solidnega dela, ki so izučili tudi mlade delavce. Prav te dni so odpeljali iz podjetja že tisočo cisterno za prevažanje derivatov in raznih drugih tekočin. Po podatkih, ki so nam jih dali v tovarni, kroži po jugoslovanskih cestah najmanj 75 odstotkov cistern za derivate in tekočine tega podjetja ter kar 95 odst. specialnih cistern z oznako »Gorica*. V tem času so v podjetju izdelali že tudi 4500 prikolic. Zdaj imajo v »Vozilih Gorica* od dane razpoložljive zmogljivosti že za celo prvo polovico prihodnjega leta. Tuji kupci so naročili za prihodnje za nad pol milijona dolarjev izdelkov. • • « Novogoriška tovarna »Meblo* se je s svojimi kakovostnimi izdelki močno uveljavila na domačem in na tujih tržiščih. Preko trgovske organizacije Meblo-Italiana v Gorici vse bolj prodira tudi na italijanski trg. Zato nemara niso za širšo javnost nezanimivi njeni uspehi na sejemskih prireditvah, kjer se soočajo proizvajalci pohištva s svojimi izdelki. Na mednarodnem sejmu pohištva, ki je bil pred kratkim v Beogradu je novogoriška tovarna prejela kar tri od štirih podeljenih zlatih odličij. Gre za takoimenovane zlate ključe, ki jih podeljujejo podjetjem, ki se predstavljajo z najboljšimi izdelki. Posebno priznanje je dobila tudi projektantka nagrajenih modelov Ljerka Finžgar. Povedali so nam, da je nagrada pogojena z dolgoročnim delovanjem razvejane dejavnosti. Tovarna ima namreč poseben zavod, kjer deluje več inženirjev in drugih strokovnjakov. V tem zavodu modelirajo ter proučujejo funkcionalno in uporabno vrednost izdelkov. Postopek od izdelave modela pa do njegove uvrstitve v proizvodnjo teče tudi po eno leto. Seveda so rezultati takega študija potem vidni v končnih izdelkih. Povemo naj, da se uspehi tovarne na sejmih odražajo tudi v finančnih pokazateljih. Tovarna ima zdaj pripravljen program nadaljnjega razvoja ter rekonstrukcije obratov, kar ji bo omogočilo še večjo proizvodnjo ter konkurenčnost doma in v tujini. Prav zdaj gradi v središču Nove Gorice veliko trgovsko hišo, v kateri bodo predstavljali vse nove izdelke, primerno razstavljene tudi novogoriškemu občinstvu Predvidevajo, da bodo v novi trgovski hiši tudi prodali znatno več izdelkov domačim potrošnikom. Geom. Delio Lupieri občinski odbornik za javna dela v Gorici sprejema sitramlkie na občinskem tehničnem uradu vsako sredo od 15.30 do 17. ure. Iz goriškega matičnega urada Dne 22. im 23. t. m. se je rodilo v goriški občini 9 otrok in umrla je ena oseba. Rojstva: Ferdlinamdo de Stabile, Giiulio Teroeli, Mauro Caus, Ric-cardo Simeon, Alessandiro Moretto, Maria Cristina Ietri, Alberto Gril-lo, Debora Donnind in Cristina Vi-sintin. Umrli: upokojenec 82-letni Euge-ndo Bressan. CORSO. 17.15: «Isadore», W. Red-grawe in J. Faks. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 16.30: «La lunga ombra gialla«, G. Pečk in A. Heywood. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Sot to 11 sole rovente«, R. Hudson in L. Van Cleft. Ameriški barvni film mladini pod 16. letom prepovedan. VITTOR1A. 17.00: «Presto a leto«, S. Berger in B. Halsey. Nemški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Le avventure dd Ulisse«, B. Fehmiu in M. Berti. Italo-jugoslovanska koprodukcija v barvah. 1 riid AZZURRO. 18.00: Fellinijev «Sar tyrlcon». Capucine in P. Rando-ne. Kimemaskop v barvah. EXC.EL.SIOR. 16.00: «Base artdea Zebra«, R. Hudson in E. Borgni-ne. Kinemaskop v barvah. PRINCIPE. 16.30: «Dove val tutta nuda?», F VVilliam, M. Buccella in G Moschin. Kinemaskop v barvah. f.orica SOČA (Nova Gorica): «Madam X« ameriški barvni film — ob is’ in 20. DESKLE: Prosto. RENČE: «Dolina lutk«, ameriški barvni film. SEMPAS: «Noč generalov«, ameriški barvni film — ob 16. in 20. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Clovek odveč«, francoski barvni film — ob 18. in 20. PRVACINA: «Cena maščevanja«, ar merlški barvni film — ob 20 POTUJOČI KINO — TRNOVO. «Most na reki Kway», ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo I-talija 244, tel. 35-38. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «Alla Salu-te» - dr Fabbro — Ul. Cosulich št. 101; tel. 72480. VZPON NA SVINJAK priredi SPD iz Gorice v nedeljo, 26. trn. To je njegova zadnja letošnja visokogorska tura. Informacije pri vpisu pri tajnici Smetovl na SPZ, Ul. Ascoli 1 — tel. 24-95. MARTINOVANJE priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 16. novembra z začetkom ob lfi! ur! v prostorih hotela «Soča» v Mostu na Soči. Vpisovanje do sre-de, 5. novembra pri tajnici Smetovl v Ascollijevi ul. l/x. tel. 24-05, N060MCT V BUENOS AIRESU Milan svetovni klubski prvak kljub porazu proti Estudiantesu Argentinci so zmagali 2:1, toda v prvi tekmi v Milanu so bili premagani s 3:0 BUENOS AIRES, 23. - ESTUDIANTES: Poletti; Manera, Malberuat; Aguirre Suarez, Made-ro, Togneri; Bilardo, Romeo, Co-nigliaro. Taverna, Veron. MILAN: Cudicini; Anqui!letti, Schnellinger; Rosato, Malatrasi, Fo gli; Sormani, Lodetti, Combin, Ri-vera, Prati. SODNIK: Massaro (Čile). Goli: 30' Rivera, 44' Conigliaro, 45’ (vsi v prvem polčasu). Gledalcev: 55.000. Po osvojitvi naslova evropskega prvaka tako med državnimi reprezentancami, kot med klubi, je italijanski nogomet zabeležil še en velik uspeh: Milan je v Buenos Airesu prvič v svoji zgodovini postal svetovni klubski prvak. Med ostalimi italijanskimi društvi je to doslej uspelo le Interju in sicer v letih 1964 in 1965. Toda do tega uspeha je prišel Milan dokaj težko. To pa ne toliko, ker je povratno srečanje izgubil z 2:1 (v prvem v Milanu je zmagal s 3:0 in je torej končni izid v nje govo korist 4:2), ampak predvsem zaradi izredno grobe igre, ki so jo vsilili nasprotniki. Srečanje v Buenos Airesu je bilo namreč bolj podobno bitki, kot pa nogometni tekmi: dva igralca Milana so morali z igrišča odnesti celo na nosilih. Combinu so zlomili nos, Prati pa je dobil pretres možganov. Tudi mnoge druge igralce Milana je moral vzeti v roke zdravnik: Rivera je dobil krepak udarec v obraz s pestjo, udarce pa so prejeli tudi Anquilletti, Cudicini, Rognoni in Malatrasi. Tekmo so morali zaradi incidentov večkrat prekiniti, tako da jo je sodnik podaljšal za 9 minut. 8. MEMORIAL M. FILEJA V odbojkarskem turnirju prvo mesto za Doberdob Zaključilo se je tekmovanje v odbojki, ki je poteklo v velikem navdušenju in je bilo skoraj do konca negotovo, kdo bo zmagovalec. Zelo močna so bila moštva Gorica, Štandrež A, Hrast in Mladost. Mladost je izpadla že v izločilnem tekmovanju: igrala je namreč proti Hrastu, ki je bil pač najmočnejše moštvo. V finalnem tekmovanju sta bili najzanimivejši srečanji Hrast Štandrež A (2:1) in Gorica - Hrast (1:2). Posebno ta tekma, Ki so jo odigrali v ponedeljek zvečer, je bila na ravni vsaj «D» lige in se je zavlekla pred številnimi navijači do zelo pozne ure. Lepo je bilo tudi srečanje Gorica - Štandrež A. ki se je zaključilo z zmago Gorice z 2:0 (Škoda, da sta Štandrežcem manjkala dva zelo dobra igralca.) Končna lestvica prvih štirih mo-itev v finalu je takale: 1. Hrast (Doberdob) — 3 zmage 2. Gorica — 2 zmagi 3. štandrež A — 1 zmaga 4. Števerjan — 0 zmag. KOLESARSTVO Uspeh Milla in Devetaka Mnogo kolesarjev lz vseh vasi »e je v nedeljo udeležilo kolesarske dirke na progi Gorica - Ste-verjam. še več pa je bilo gledalcev, ki so zlasti v zaključnem delu proge in na Oslavju navduše. no spremljali utrujene tekmovalce. Borbenosti tem prav gotovo ni manjkalo, saj je moral vsalk posebej dokončati svojo bitko s časom (tekma je bila na kronometer za posameznike). Naraščajniki (Gorica . Oslavje) 1. M lilo Nevi j (Mladost), čas 5'47"3 2. Plesničar Ivan (štandrež A)' 6'8” 3. Kuštrin Zdravko (Podgora) 6’33"8 4. Gergolet Darlo (Mladost), 5. Marušič Jordan (Štandrež A), 6. Fontana Giannl (Mladost), 7. Dornik Rinaldo (Števerjan). Mladinci in člani (Gorica - Števerjan) 1. Devetak Marijan (Sovodnje) 15’40”2 2. Fabbris G. (Pevma) 16’54''9 3. Buffon Nevij (Števerjan) 18’11”8 4. Maligol Vinko (Števerjan), 5. Makuc Damijan (Pevma), 6. Soacapan Peter (Hrast), 7. Kranner Marko (Gorica), 8. Butkovič Bogdan (Sovodnje), 9. Špacapan Mirko, 10. Vižintin Marijan, 11. Susič Ivan, 12. Klanjšček Niiko (vsi Go. rica). Prijateljska odbojka V tem tednu sta se v Trstu pomerili v prijateljskem srečanju moški šesterki ŠZ Bor m Izola. Tržačani so premagali Izolčane s 3:1 (15:9, 15:17, 15:6, 15:3). Borovci so nastopili v tej postavi: S. in K. Veljak, Fučka, Uršič, Vodopivec, Starc, Franko in Plesničar. * * * Na Opčinah so v nedeljo odigrali dve prijateljski odbojkarski tekmi. Najprej so stopili na igri. šče fantje Krasa im Poleta, ki so odigrali še kar dopadljivo sreča-nje. Krašovci so bili bolje pripravljeni In so zmagali s 3:1. V drugi tekmi »o nastopile mladinke Zarje In Poleta. Openlke so se predstavile s svojimi najmlajšimi igralkami, ki so šele lani začele vaditi. Ta dekleta so pokazala viden napredek v polju, manj pa ob mreži. Zarja je prvič pre. skusila svojo mladinsko ekipo v katero so prišle letos igralke, ki so lani nastopale na promocijskem prvenstvu. Igra Baeovk je bila dobra in videli smo več lepih akcij na mreži. Izkazale so se tudi s servisi in so zmagale s 3:1. f. v. SAK Tržaško šahovsko društvo organizira vsako prvo nedeljo v mesecu brzotumir, katerega se lahko ude leže tudi nečlani. V septembru in oktobru so se najbolje odrezali Rupeni, dr. Filipovič, Kovačič itd. Naslednji brzotumir bo na društvenem sedežu, v kavami Firen-ze, v nedeljo 9. p. m. ob 9.30. Milan je startal v tej tekmi s tremi goli prednosti in je zato razumljivo, da je skušal varovati rezultat z obrambno igro. Nasprotniki so vso tekmo ostro pritiskali na Milanovo polovico igrišča in italijanskim ig 'lcem je treba priznati predvsem ... da se niso nikoli pustili izzvati in da so ohranili —-kolikor je pač bilo (o sploh mogoče — ves čas mirno kri. Vsi goli so padli v prvem polčasu: v 30' je prvi zadel mrežo Rivera. V 43’ je izenačil Conigliaro, dobro minuto kasneje pa je po strelu iz kota povedel domačine _ v vodstvo A. Suarez. Ker Argentinci s svojo nogometno veščino niso več mogli presenetiti italijanskega vratarja, so skušali izsiliti zmago z grobo igro, zaradi katere je prišlo do prej o-menjenih poškodb, toda Suareza in Mamero je sodnik izključil z igrišča. S tem grobe igre seveda ni bilo konec in po tekmi je zaradi ogrožanja telesne varnosti članov italijanske ekipe posegla celo policija, ki je tri igralce aretirala ter jih, predala sodišču. Policija pa je poskrbela po tekmi še za eno presenečenje: aretirala je namreč milanovega igralca argentinskega porekla Combina pod obtožbo, da še ni odslužil vojaškega roka. Combin je namreč argentinski državljan. Ker pa je Combin obenem tudi francoski državljan, je kmalu dokazal, da je odslužil vojaški rok v tej državi in policija ga je izpustila. Ves današnji argentinski športni tisk obširno piše o tej tekmi in soglasno ugotavlja, da leži vsa od govornost za izredno grobo igro izključno na Estudiantesu. Pred odhodom Milana v domovino se je italijanskemu moštvu javno opra vičil tudi sam predsednik argentinske države, ki je tudi ostro obsodil zadržanje Estudiantr-a. V. Nem('ija-Wal«s 3:1 CARDIF, 23. - V tretji kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo je V. Nemčija premagala Wales 3:1 in se je tako povzpela nA lestvici na prvo mesto. Lestvica je namreč po tej tekmi na slednja: V. Nemčija 3 2 1 0 7 4 5 Italija 2 1 1 0 3 2 3 Wales 3 0 0 3 2 6 0 V tej skupini morajo odigrati še dve srečanji: 4. novembra Italija -Wales in 22. novembra Italija — V. Nemčija. * * * RIM, 23. — V tretji tekmi, veljavni za vstop v četrtfinaile tek- movanja za italijanski nogometni pokaj, je Juventus odpravil Foggio z 2:1 (1:0) Bliža se smučarska sezona Topili žarki jesenskega sonca nas sicer v teh dneh še ogrevajo, vendar pa je ozračje vsak dan le bolj hladno. Bliža se zima in s tem sezona zimskih športov. Slovensko planinsko društvo v Trstu se že vneto pripravlja na novo smučarsko sezono in je v teh dneh organiziralo smučarska tečaja za odrasle in otroke. Prvega se udeležuje 14 tečajnikov, drugega pa 15. Vsi vneto pripravljajo svoje mišičevje na napore smučanja, da bi se lahko nato na snegu tako sproščeno predali užitkom bele opojnosti, kot so to storili lanski tečajniki Igor Kuret, Adrijan Obersnel in Robert Novel (na sliki). VČERAJ V DUBROVNIKU Zaključeno zasedanje olimpijskih odborov Dolga razprava o plemenskem razlikovanju DUBROVNIK, 23. — Po skoraj 28-umem nenehnem delu se je danes zjutraj v Dubrovniku končalo zasedanje generalne skupščine nacionalnih olimpijskih komitejev. Po izčrpni razpravi, v kateri so prikazana tudi nasprotujoča si stališča, je bila sprejeta skupna resolucija, ki predstavlja napotilo za bodočo akcijo organizacije nacionalnih o-limpijskih komitejev. Posebno dolga je bila razprava o rasni diskriminaciji. Na koncu razprave je bil sprejet predlog predsednika jugoslovanskega olimpijskega komiteja Zorana Poliča, da se v sklepnem dokumentu vnese priporočilo, naj vsi nacionalni komiteji svetujejo svojim športnim zvezam, naj v mednarodnih športnih zvezah sprožijo, oziroma podpro predlog, da ca no z „l_____ . se na ;seh športnih tekmovanjih v ............................„„„„„„„„............imun.................................................. KOŠARKA POGOVOR S TRENERJEM BORA PROF. MARIJEM Mladi košarkarji Bora obetajo uspešno prvenstvo Košarkarska sekcija športnega združenja Bor je trenutno gotovo najbolje organiiaiirain domači športni kolektiv. Z resnim in vztrajnim delom so trener in igralci sami pridobili za košarko celo vrsto obetajočih mladincev, ki bodo v razmeroma kratkem času postali dobri košarkarji. To bo že druga generacija, kd bi morala nadomestiti starejšo prvo, kd se je pred nekaj leti začela ukvarjati s to športno panogo. Trener prve ekipe je prof. Mari. Prosili smo ga za razgovor o bližnji sezoni košarkarjev Bora, kd bodio tudi letos nastopali v promocijska deželni legi. Prof. Mari, bi nam lahko poverili kakšna je razlika med ekipo iz lanske sezone in igralci, katere imate trenutno na razpolago? Glavna razlika je v večji izkušenosti letošnje postave. Prejšnja ekipa je bila brez izkušenj in tudi tčhriifcno slabo pripravljena S poletnimi pripravami v Rovinju in s številnimi predprvenstvenimi tekmami je ekipa sedaj zmožna raz-vij ati koristnejšo igro in se tehnično bolje izkazati. Mislim, da bo lahko odigrala lepo prvenstvo, čeprav nihče od nas ne pričakuje zmage. Med lanskim prvenstvom je Bor utrpel celo vrsto porazov z minimalno razliko enega ali dveh košev. Koliko takih porazov se bo v prihodnjem prvenstvu spremenilo v zmage? Z večjo izkušenostjo in z La- Mlade odbojkarice Poleta in Zarje so pokazale kar dopadljivo odbojko kovičem v ekipi upam, da se bodo vsii minimalni porazi iz lanske sezone spremenili v zmage. V zmage se bo lahko spremenil tudi kak hujši poraz. Kdaj se vrne Lakovič? Branko Lakovič se bo po dolgi vojaški službi vrnil v Trst 21. decembra! Zdi se nam, da so nekateri igralci pod košem premalo odločni. Lahko bi celo rekli, da so z nasprotniki premili. Se s tako trditvijo strinjate in kako jo razlagate? Strinjam se! Nekaj takega smo videli tudi na tekmi s Fructalom na turnirju v Nabrežini. Mislim, da je temu vzrok pomanjkanje tekmovalnih izkušenj. Igralci težijo k temu, da igrajo čimbolj korektno, kar pa jim odvzame nekaj borbenosti. Napako je mogoče odpraviti samo z igranjem. Kaj pričakujete od prvenstva? Nekateri igralci upajo celo na zmago! Zmagamo lahko tudi, obljubimo pa, da bomo odigrali lepo prvenstvo, gotovo lepše od prejšnjih. Letošnje prvenstvo bo nedvomno težje. Z dvema ekipama iz dežele v prvi ligi — Snaidero tn Splugen Brau — so bili mnogi 1-graloi mladinskih ekip teh dveh društev izposojeni ali dokončno prepisani v druga deželna moštva nižjlih lig. V promocijski ligi, kjer bomo mi igraM, bodo na primer nastopali tudi igralci, ki so bili lani med prvimi desetimi pri Splil-gen Brau. Ekipa Arte iz Gorice, kd se je na primer lani uvrstila za nami, bo letos verjetno med najnevarnejšimi postavami celega turnirja. Košarka je med našo mladino ie na dovolj trdnih nogah. Mislita, dh bo v prihodnosti lahko ogrožala odbojko? Mislim, da jo bo! Košarka doživlja velik razmah. Ne samo v domačem merilu, temveč v evropskem. Mlajši rod je danes morda bolj navdušen za košarko kot za odbojko. Slovenska društva imajo . težavo predvsem v pomanjkanju domače tradicije. Vse je treba začeti povsem od začetka. Glavna hiba Bora — katero komaj sedaj začenjamo premagovati je prav v tem, da je s košarko začel prav iz nič. V prvi ekipi Bora je nam-reč več igralcev, ki so se začeli s košarko ukvarjati komaj pred 2 aiii 3 leti, čeprav ne gre za izredno mlade športnike. Z daljšo kariero za seboj je samo nekaj košarkarjev. Predstavlja v razvoju košarke velik problem tudi pomanjkanje trenerjev? Seveda! To je resno povezano s tem kar sem prej povedal. Vsi naši igralci mislijo še na igranje, kar je v nasprotju z drugimi društvi, kjer starejši igralci že mislijo postati trenerji. K sreči smo pri Boru našli Edija Čermelja za naraščajnike in Stojana Kafola za mladince, z vrnitvijo Lakoviča pa bi morali rešiti tudi problem trenerjev. Upate, da bodo sedanji igralci čez nekaj let postali tudi trenerji° Zgoditi bi se moralo tako! Za razvoj košarke pa je potrebna tudi koncentracija moči. Bor je na primer posodili svojega najboljšega naraščajnika Poletu in za krepitev košarke je sodelovanje med društvi, vsaj med dvema društvoma, neobhodno potrebno. Pomisliti je treba, da imajo druga društva pri zbiranju igralcev velikanske možnosti, kd gredo tudi v desetine milijonov, s katerimi z lahkoto zberejo tiste elemente, kd jih najbolj zanimajo, medtem ko si jih mi moramo ustvariti brez vsake take pomoči. Ekipo mladincev trenira Stojan Kafol. Bo kdo iz te ekipe kmalu zrel za mesto v prvem moštvu? Stojan Kafol pravi: idivij Pertot je poškodovan na kolenu in verjetno celo leto ne bomo mogli z njim računati. Brez te težke poškodbe bi verjetno že letos prišel v prvo postavo. Dobra sta tudi dvojčka Hrvatič, Valter in Stojan, ka pa se še morata vživeti v duha prve ekipe. Tehnično in borbeno sta že na zadovoljivi ravni. Izboljšali se je tudi Sandi Pertot. Je nekoliko počasen, drugo leto pa ml sidrn, da bo že dober za prvo postavo tudi glede na dejstvo, da ta postava nima dovolj igralcev. Velike možnosti ima tudi Martin Kralj, kd je letos zabeležil največji napredek. Skrbeti bo treba za no. vinoa Mladena šareja, ki igra samo mesec dni, ima pa 16 let in 2 metra telesne višine. Slednja lastnost sama pove, da ta košarkar lahko veliko doseže«. Razgovor pripravil Bruno Križman njihovih pristojnosti prepove udeležba tistim tržavam, v katerih je rasna diskriminacija in kršitev osnovnih človekovih pravic uzakonjena, oziroma se v praksi izvaja. V resoluciji se ugotavlja, da je bil sestanek v Dubrovniku uspešen in da je nadaljnji korak v modernizaciji :n demokratizaciji olimpijskega gibanja. ATLETIKA Fabij Ruzzier v peteroboju nov rekord Bora: 2.244 točk V soboto v Tržiču in v nedeljo v Vidmu, so bila tekmovanja za kategorijo mlajših mladincev, na katerih je nastopil tudi borovec Fabij Ruzier, ki je nepričakovano zmagal v peteroboju. Naš mladi atlet, ki že več časa resno trenira, je tokrat postavil tudi nov društveni rekord s 2379 točkami (prejšnji mu je pripadal z 2244 točki). V vseh nastopih je dosegel dobre rezultate, posebno uspešno pa je tekel čez zapreke, kjer je izboljšal svoj oseb ni rekord za skoraj dve sekundi. Upajmo da bo Fafij vedno tako resno treniral in nadaljeval s tradicijo v mnogobojih, ki je letos prinesla ekipi Bora najboljše rezultate. Ruzier Fabij je tekmoval tako: (80m zap. 13"7; palica: 2,60 m; daljina: 5,12 m; kopje: 33,56 m; 300 m: 43"4; skupno 2379 točk. Z. P. OBVESTILO ŠK Kras iz zgoniške občine vabi vse tekmovalce, ki so branili barve Krasa na letošnjih 11. slovenskih športnih igrah, da se udeleže družabnega večera z zakusko, ki bo v prostorih krožka v Zgoniku, v soboto, 25. t. m. ob 20.30. Odbor SPDT obvešča, da so treningi PREDSMUČARSKE TELOVADBE v naslednjem razporedu: MLADINCI: (dvorana PD Cankar, Ul. Montecchi 6/IV. nad.) vsak TOREK in PETEK od 16.30 do 17.30. ODRASLI: (stadion «1. maj») vsak PONEDELJEK in PE TEK od 20.30 do 22. ure. Vpisovanja se še sprejemajo in sicer na krajih treninga. Vpisnina za celotni tečaj znaša za mladince 1.000 lir, za odrasle pa 1.500 lir (člani) in 2.000 lir (nečlani). NATEČAJ RAZGLEDNIC ZA NAŠE MLADE SPDT obvešča šolarje, ki se mislijo udeležiti razpisanega natečaj* zbirke razglednic z gorskimi motivi, da imajo priliko to dopolniti in izročiti do vključno 10. novembra. Razglednice lahko prikazujejo pestre gorske motive: vrhove, cvetice, drevesa, živali, skratka naravo kot tako, izvzemši morske motive. Zbirki lahko vsak doda P° svojem okusu fotografske posnetke svojih počitnic, prilepi suhe rože ali trave, zapiše datume, svoj* pripombe in misli. Vse skupaj n»j zloži v škatlo, prilepi v zvezek *® album. Najlepše zbirke bodo nagrajen* s ploščami vesele glasbe in ilustriranimi knjigami. Zbirka naj bo zaprta v zalepi ali zavoju in naj ima na ovoju zapisano geslo. Isto geslo naj bo zapisano na drugi zalepki, v katera naj vsak vtakne list na katerem mora biti zapisano ime, priimek naslov ter izbrano geslo. Zbirke sprejema gdč. Norči 1* vadlal v Ul. Geppa 9/II. Nagrajevanje bo konec novembra meseca- Športno uredništvo Primorskega dnevnika vabi vse svoje dopisnike 'odbojke, nogometa, atletike,. košarke, namiznega tenisa, planinstva, smučanja in balinanja, da se udeleže sestanka, ki bo danes, 24. t. m. ob 20.30 v uredništvu Primorskega dnevnika. Na sestanku bo govor o sodelovanju dopisnikov v letošnji sezoni in o drugih važnih vprašanjih. se dve sliki z Borovega košarkarskega turnirja za «Pokal nrii»te^ stva v Nabrežini: postrojene ekipe (zgoraj) in nagraditev Nan0** (spodaj) ROART BRAOFORD Zamorski gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev «še tega nam je manjkalo,« zaklical Mojzes «kakor je deti, nam ni treba daleč hoti, če hočete, da vam vlada ari faraon. Ni se nam tre \ vračati v Egipt, saj se E-pt vrača k nam.» Otroci izralski so se kajpak ido ustrašili in Mojzes je ikel h gospodu Bogu. «Kaj isliš, Gospod, da namerava Je nepridiprav z nami?« Je restrašeno vprašal «Jaz o tem nič ne mislim, ragi Mojzes,« je mirno od-ivorii gospod Bog. «Ravnal :m z vami lepo, kolikor sem iogel, toda tile mladeniči so imo godrnjali ln psovali ter ie hoteli zapustiti zavoljo fa-tona. Ampak jaz nisem eden med tistih, ki vsiljujejo svo-> pomoč tam, kjer ljudem ni do pomoči.« «Toda, Gospod,« je rekel Mojzes, «saj si nas ti spravil v tole godljo in mi se trdno nadejamo, da nas boš potegnil lz nje. «Zakaj pa ne zbežite?« je vprašal gospod Bog kar tako. «Ne moremo vendar bežati čez Rdeče morje,« je odgovoril Mojzes. «Na levi je samo trstje, na desni pa močvirje. Skratka: smo v hudi zagati, Gospod, that’s all.» «Slišal sem, kako so tvoji ljudje govorili nekaj o tem, da bi se vrnili v Egipt. Zdi se mi, da bi imeli zdaj za to najlepšo priložnost,« je pripomnil gospod Bog. «In priti faraonu naravnost pod kolesa, hvala lepa, Gospod,« je rekel Mojzes. ((Gospod, zdaj ni časa za šale! Smo v strašni stiski.« «V stiski?« je dejal Gospod. «V stiski, praviš?« «Yes, Sir,« je odgovoril Mojzes. «Kakor od tod vidim, vam slaba prede. Pri moji veri, spominja me to na pesnikove besede, da ste zašli, med hudiča in globoko modro morje, samo da je tu faraon namesto hudiča in Rdeče morje namesto modrega morja. Ampak to je navsezadnje isto.« ((Gospod, za boga te prosim, zdaj ni čas za šale,« je spet začel Mojzes. Toda gospod Bog je medtem sedel na oblak ter začel spet peti. Mojzes je že videl, da se z gospodom Bogom ne da govoriti. Vrnil se je k izraelskemu narodu. Ženske so jokale, možje so godrnjali. «Kaj pravi Gospod, Mojzes?« je vprašal narod izraelski. «Rekel je, da se bo skril za oblak in da se ničesar ne boji,« je odgovoril Mojzes. «In kaj je rekel o nas?« «Rekel je, da smo med hudičem in globokim modrim morjem.« «Torej je ocenil naš polo- žaj zelo pravilno,« je rekel neki Izraelec, «ampak to moji ženi prav nič ne pomaga, da bd vsak čas ne postala vdova.« «Gospod Bog dela, kakor da se za nas več ne meni,« je nar daljeval Mojzes. «Rekel je, da ste hoteli nazaj v Egipt in se je zaradi tega premislil ter nas pusti iti, kamor hočete.« Izraelci so se začeli med seboj prepirati in za konec se je vsak zaprisegel s častno besedo, da jim nikoli ni prišlo na misel, da bd šli nazaj v E-gipt. In potem je ena izmed gospa predlagala, da bi se vsi postavili v krog ter prosili gospoda Boga za pomoč. Zavpili so trikrat zaporedoma: «Gospod, reši nas!« In gospod Bog je stopil z oblaka. «Tole md je všeč, to je nekaj drugega kakor tisto, kar ste govorili prej,« je rekel. «To kar smo govorili prej, nam je šlo le iz ust,« so dejali Izraelski otroci. «To pa, kar pravimo zdaj, nam gre lz srca.« «No,» Je rekel gospod Bog, «morda je to resnica, morda pa tudi ne. Ampak to je že vseeno, zdaj bom spet jaz nekoliko govoril. Pripravil sem vas že tako daleč, da morem z vami pametno govoriti, in zato bom z vami pametno govoril.« «Le govori, Gospod!« so klicali izraelski otroci. «Torej poslušajte!« Je rekel gospod Bog. «Kdo je tukaj gospod in gospodar? Jaz ali faraon?« «Vedno ta, Gospod,« so zavpili Izraelski otroci. «Kdo vas je vodil iz E-gdpta?« «Ti, Gospod!« «In kaj je bolje, korakati z menoj ali delati opeko za faraona?« ((Korakati s teboj, Gospod!« so se oglasili izraelski otroci kakor iz enega grla. «In na koga se morete zanesti, če pridete v stisko? Na mene ali na faraona?« «ZmeraJ na tebe, Gospod!« «Torej vidite«, je nadaljeval Gospod, «samo ne pozabite na to! In zdaj, Mojzes, vzemi svojo eskamotersko palico ter naredi prehod skozi Rdeče morje. In Mojzes je res napravil prehod v morju; Rdeče morje je hipoma začelo teči navkreber in za njim je ostala suha zemlja. «Zdaj pa vsi brž na drugo stran!« je ukazal gospod Bog. In izraelski otroci so prešli na drugo stran. Kakor hitro so bili vsi na drugi strani, je že prišel faraon in jih je hotel zasledovati, toda Mojzes je zopet napravil hokuspokus s svojo čarovniško palico — zdaj Bogu ni bilo več treba povedati, kako se to dela — in morje je spet zgrmelo nazaj in faraon se je v njem utopil v svojo vojsko vred. «Zdaj je to ali right,« je rekel gospod Bog. «Vidim, da se že znaš prav otepati s tole palico, Mojzes.« «No, preveč še ne, Gospod,« je pohlevno odgovoril Mojzes, «ampak učim se. Zdaj skličem majhno pobožnost, dokler so ljudje še dobre volje. Ve ženske zapojte kako pobožno pesmico, jaz pa poiščem medtem v svetem pismu primemo besedilo, o katerem bd mogel pridigati.« IZOBRAŽEVALNO IN PODPORNO DRUŠTVO Ko so izraelski otroci srečno prešli čez morje in opra- vili kratko pobožnost, jih je gospod Bog pozval, naj korakajo naprej. «Imate še daleč do obljubljene dežele,« je rekel Mojzesu. «Zdaj ste šele na začetku poti, Pravzaprav še začeli niste korakati.« «Bitd ves dan na nogah, to človega zdela, verjemi Gospod,« je odgovoril Mojzes. «To ni malenkost.« «Saj vendar potem vso noč počivate ali ne?« je vprašal gospod Bog. «že, že, počivamo, zakaj bi ne počivali? Samo da počitek človeka tudi zdela,« je re-kei Mojzes. ((Neprenehoma samo korakati in počivati, to ni nič.« «A11 right«, je dejal gospod Bog. ((Domislil sem se, da bi vam moral ustanoviti izobraževalno in podporno društvo, da se bodo mogli ljudje izobraževati med večerjo in spanjem.« «že imajo društvo,« pravi Mojzes. «Že imajo društvo?« je zaklical gospod Bog. «Rad bi vedel, kakšno društvo! Bržko- ne bo kakšna prostozidarski loža, kajne?« «Dosti prida ni,» je odgov°" ril Mojzes. «Zdi se mi, da )f to predvsem za mlade ljud1-samo petje in ples. Aron )e to skupaj spravil.« «Plesov ne vidim posebn® rad,» je rekel gospod «Sem proti plesu.« ((Pravzaprav to niti ni d1®1' štvo, Gospod, jaz se rajši sem pridružil,« je govoril d®' Ije Mojzes. «Saj nimajo o**1 kozla, da bi uganjali z vse tiste kozlarije pri uvaj®' nju novih članov, kadar poučujejo o društvenih skf>v’ nos tih.« «Da še kozla nimajo?« se ie začudil gospod Bog. «Pa _ čim potem uvajajo nove d® ne?« «S teletom,« je rekel ^ zes. «S takšnim neumnim, ^ maj odstavljenim teletom-® «Well, to md ni všeč,« je jal gospod. «In stavim, da hirajo tudi članske prispevke' «No, seveda, to je glav«0’ je pritrdil Mojzes. . (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCHI 8, II., TELEFON 03-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, «5-823 - NAROČNINA: meseC.no KIJU & a vnaprej, Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 cun (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« račun: Založništvo tržašnega tlsL Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefOD 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ul - Mali oglasi sU ^ beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri cSocietš Pubblicitš Itaitana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst >