Plrvi slovenski dnevnik Izhaja List slovenskih delavcev v ^Ameriki Entered as Second-Class matter, Sbftembeb 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., UNDER THE ACT OF CONGRESS OF MARCH 3, 1879. Umorili Slovenca. PEI JOLIETU, ILL., JE UMORIL PETER PEČOVER ROJAKA FRAN STERNIŠO. Umor se je izvršil na Wood Choppers Campn, osem milj severoiz-točno od Jolieta. VZROK PIVO. Juliet, 111., 30. avgusta. Dne 27. t. m. zjutraj je Peter Pečovar. rodom Slovenec, doma iz Rožnegi Dola pri Semiču na Dolenjskem, umoril našega Štrajkarji brez varstva. POSESTNIKI ZAHTEVAJO, DA SE JIM DELAVCI BREZPOGOJNO UDAJO. Prošnjo za zopetno sknpno obravnavanje so posestniki jedno-stavno odbili. PODPORNI ZAKLAD PORABLJEN BITKA PRI LIAOYAM Chicago, 111., 30. avgusta. Kakor smo že poročali so štrajkujoči uslužbenci chicaškili mesarjev ponovno naprosili svoje delodajalce za skupno rojaka Fran Sterniša, doma iz Žn- zborovanje, da se tako prej ko mo- / f ' f"< 1 51 »1 •» I W\T An t^L- /vrr» T ' «« Tnoa ?7nAcl ti r* ; » O----± -- :i * I_1_____ - . žemberka na Dolenjskem. Umor se je izvrši! na takozvanem Wood Choppers < ampu, kjer so veliki gozdi, osem milj severoiztočno od Morrisa. \ zrok groznemu umoru je bil nek prejšnji prepir, k terena sta pa oba rojaka obnovila vsled sodčka pive. Umor se je izvršil dne 27. t. m., krog 2. ure zjutraj. Policija je aretirala Petra Pečovarja, Štefana Gra-voka. Jurija Petka in Frank Vidmarja. k tet i Sii zaprti v Morrisn. Ster-ui.sova lobanja je prebita od ušesa do ušesa na vrhu glave. Imenovani rojaki so tamkaj sekali les, Ko je prišel zdravnik na lice mesta, je nemudoma telefoniral po šerifa Francisa, kteri je vse štiri aretiral. Sterniša je kma-lo jx> prihodu zdravnika umrl, na kar fo ga odpeljali v mestece in položili njegovo truplo na oder pogrebnika Da visa. Sterniša os ta vi ja v Jolietu, 111., dva sina in jedno hčer. On že leto dni ni bival v mestu in je v zadnjem času delal v gozdih pri Morrisu. Preje jp delaj zajedno z PeČovarjem blizo Langhama. Oba rojaka sta se pred kakimi tremi tedni sprla in sta se od onega časa nadalje vedno sovražila. Imenovanega dne rano zjutraj dovedli so rojaki na eamp sodček piva in ko so ga }K)\vili pol sodčka, je Peeovar napadel Sternišo z velikim kolom in ga tako na mestu ubil. Morilee, kteri je star 53 let, ne go vori angležki, dočim njegovi mlajši tovariši, tudi ako znajo, nečejo govoriti. Jedi no, kar je Pečovar izjavil je. da je Ste rnišo umoril v silobranu. Pokojnik je bil ud društva sv. Jo žefa št. 2, v Joliet, 111. Pokopali so ga dne 29. avgusta. Oba Rodbinska žaloigra. sta prišla iz gledišča Broad- way na R road way u v New Yorku — ona, oblečena zelo ehic, imela je bogate zlatorumene lase, on je bil pa mož kacih tridesetih let in se je obnašal fino. Spremljevalec zlatorumene k raso tiče pozval je dorožko in je lepo hotel svoje j spremljevalki pomagati v voz. ko je prišla druga dama temno-zlatih las, nepoznane starosti, na liee mesta. "Kaj pa to pomenja, Jack", kričala ji- temnolasa, in pri tem vihtela velik — korobač. Spremljevalec zlatorumene se je takoj okrenil in hipoma spoznal svoj korobač. Vendar pa korobač ni žvižgal in on je skušal temnozlato spremiti^ na 45. ulico. Toda slednja mu je všla in skočila v dorožko. Kočijaž, kteri je preje dobil nalog voziti v hotel Grenoble, je pognal in obe ženski sta se odpeljali. Vendar se je pa njemu posrečilo kočijo dohiteti. Kočijaž je vstavil in nepoznani je ]>omagal go-I" j z korobačem iz vozru Zlatolaska «» je peljala dalje, dočim je gospo s korobačem spremljal njen soprog na dom. Roparski umor. Lakeville, Conn., 29. avgusta Blizu Bordenove tovarne kondenzirane-ga mleka v Millertonu, našli so 69 let starega farmerja Myron Wooden a umorjenega. Kraj njega je ležal kol, s kterim mu je morilec razbil glavo. Wooden je prodal svojo mlekarno in imel pri sebi $500 v gotovini. Denarja pa pri njem niso našli. Sedaj se je dognalo, da je Wooden bil v Salisbury ju v družbi necega Jakoba Holderja, s kterim zajedno je potemodšel proti Millertonu. Holderja so zaprli, toda zopet izpustili, ker je dokazal, da ob časa umora ni bil več pri Woodenu. Rojakom ▼ Chicago, m, in okolici priporočam« naiega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, «17 Oentr« Ave., Chkao, 11, ktori j« poeblaJčen »•hirati aaročmiao m "Glas Na-PizmJfeT*. goče izposluje mir. Posestniki klavnic so pa izjavili, da z štrajkarji ne bodo več obravnavali. Tozadevni predlog je bil spisan v obliki naznanila, katero j6 podpisal predsednik centralne organizacije Allied Trades Council. Takoj po zaključku skupne seje organizacije mesarskih delavcev in omenjene osrednje organizacije, so porodilo odposlali mesarju I. Ogden Ar-mourju in njegovim sodrugom. Mr. Armour je takoj na to, ko je sprejel poročilo, sklical ostalih par mesarjev k skupnej seji, po kterej so naznanili štrajkarjem, da morajo predlog zavrniti. ker ni upati vspeha. Strajkarjem sedaj ne preostane Iruzega, nego, da se brezpogojno vda-j°t pa z štrajkom nadaljujejo, kajti njihov položaj je sedaj slabši, nego je bil početkom štrajka. Zaklad, iz kterega so dobivali štrajkarji podporo, je pošel in sedaj le težavno dobivajo potrebna živila v prodaj al nicah komisarijata. Sedaj jim je vsaki dan težje vzdržati in vedro več se jih vrača na deio v klavnici. Delodajalci se že danes hvalijo po mestu, da se morajo štrajkarji brezpogojno udati. Mnogo štrajkarjev bode zopet dobilo v klavnicah delo. toda na tisoče jih bode moralo iskati drugod dela. Delodajalci so sklenili, da se z unijo ne bodo več pogajali. Preveč premoga. Wilkesbarre, Pa., 30. avgusta, Tukaj se zatrjuje, da bodo vse velike premogove družbe v tednu, kteri se prične z delavskim praznikom v svojih rovih prenehale poslovati, ker je že sedaj zaloga premoga prevelika. Tozadevne narodbe so že izdale Le-iiigh Valley Coal Co. in Philadelphia & Reading Co, Tudi pri Delaware, Lackawanna & Western Co., bodo morali premogarji tekom prihodnjega meseca večkrat počivati. Pri manjih družbah se bode sicer delalo, toda le toliko časa, dokler bodo družbe imele na razpolago potrebne železniške vozove, kterih pa že sedaj primanjkuje. Tomlinsonov zrakoplav. St. Louis, Mo., 30. avgusta. Razstavno vodstvo je dobilo brzojavno poročilo, da se je znani Tomlinsonov zrakoplav pojavil nad mestom Wyoming, 111. Tu je prišel zrakoplav tudi na zemljo, potem, ko je prebil 24 ur v višini. Tekmovalno letanje s zrakopla-vi se bode nadaljevalo do 1. novembra. Mesto Binang zgorelo. Manila, 30. avgusta. Mesto Binang v pokrajini Laguna na Luzonu je zgorelo. Zgorelo je nad 100 ljudi, dočim Jih je vse polno izgubilo stanovanje. Škodo cenijo na $200,000. Vlada je takoj odredila vse potrebno, da meščanom izposluje pomoč. V Binangu je 7400 prebivalcev. Pri prvem oapadu so bile vse tri japonske voj ske poražene; poskus obiti ruska krila spre« menil se je v popolni japonski fiasko. BITKA SE BIJE OB VSEJ FRONTI. BOJUJE SE POL MILIJONA RUSKIH IN JAPONSKIH VOJAKOV. — JAPONSKI PORAZI PRED PORT ARTHURJEM. — VSI NJIHOVI DOSEDANJI .NAPADI SO BILI ZAMAN. Včeraj se je v • neposrednej bližini mesta Liao Yang pričela prva glavna bitka rusko-japonske vojske. Prvi naskok treh združenih japonskih vojska so Rusi sijajno odbili. Zjedinjene vojske japonskih generalov Ivuroki, Oku in Nodzu štejejo 200,000 mož, in 1000 topov, dočim ima ruski general Kuropatkin na razpolago šest.vojnih korov, 147 švadronov konjiče in istotoliko topništva, kakor Japonci, tako, da sta obe sovražni vojski jednaki, ako je namreč ruska vojska zbrana pri Liao Yangu. Z bojev anjem so pričeli Japonci s tem, da so-pričeli streljati iz vseh topov, na kar so pričeli napredovati njihovi pešci. Rusi se iz svojih stališč niso umaknili niti za las in so v množili slučajih napadalce pregnali z bajoneti. Proti večeru so morali Japonci bežati, toda s tem bitka še ni končana. Rrezdvomno bode bitka trajala več dni, predno pride do odločitve, ako ruska vojska zopet ne odide proti severu, kar se bode najbrže tudi z »rodilo. ŠTIRIDESETDANSKI POST. O naslovnem slučaju se je že tolikokrat pisalo, da ni več pri vlače val no. Dandanašnji je pa opažati več posta, nego kedaj poprej; to se pa dogaja vseld delavskih razmer, izgube dela. zanemarjenosti in indiference. Temu sledi običajno bolezen v želodcu. V tem slučaju želodec ne more več pre-bavati jedil, proti kterej bolezni je jedino sredstvo Trinerjev eliksirgren-cega vina. Ono deluje na želodec in mu na nežen način daje moč, da za-more prebavati vsakovrstna jedila in povrniti telesu prejšnjo čilost in moč. Zdravilo je izdelano iz čistega trtine-ga vina in raznih zdravilnih zelišč in izbranih korenin, ktere so znane, da imajo najboljše zdravilne moči. Zdravilo vzdravi vsako notranje vnetje, obnovi in pomnoži kri ter življenje. Ono je najboljše in idealno domače zdravilo za vsako želodčno in notranjo bolezen. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 799 S. Ashland Avenue, Pilsen Sta., Chicago, HL Mukden, 31. avgusta. 2. ura zju-raj. Bitka pri Liao Yangu traja že 20 ur; Rusi so vse japonske poskuse obit i rusko desno krilo izvrstno preprečili in napadajoče japonske vojske prepodili. Na obeh straneh so izgubili veliko moštva, toda do odločilne zmage še ni prišlo niti na jednej, niti na druge j strani. Rusi so odvzeli Japoncem 10 topov. Rusi so šli v boj v jxil ne j moči in z devizo: zmagati ali umret i. Liao Yang, 31. avgusta. Streljanje japonskih topov je pi-enehalo včeraj d) S. uri. Izgube še niso znane. Tretji ruski kor je odbil najhujši japonski napad. Rusi so Japonce prepodili z bajoneti; 23. in 24. polk sta Japonce večkrat pozdravila z bajoneti in jih pregnala. Japonsko topništvo je pomotoma treljalo na dve japonski sotniji pe-eev, kteri sta napredovali. Obe sta ničen i do zadnjega moža. Ob 4. uri popoludne so Japonci skušali obiti rusko desno krilo. Videti je bilo, kako je jedna sotnija za drugo hitela proti zapadu, toda jeden ruski polk in jedna baterija sta dobila ukaz Japonce prepoditi, kar sta izvršila tako sijajno, da so morali bežati v skrajnem neredu. Japonci so morali rudi ustaviti svoje prejšnje pozicije." "Ruske izgube do sedaj še niso velike, izimši onih polkov, kteri so se borili z bajoneti. Japonske granate so usmrtile vse moštvo jednega ruskega topa, ostal je le še jeden jedini vojak, kteri je pa kljub temu, da je bil ranjen, dovedel top v glavni stan. Jutri je pričakovati zopetnega napada. Naudušenost ruskih čet je nepopisna. Petrogr^, 31. avgusta. Bitka pri Liao Yangu divjala je včeraj ves dan. Vesoljno rusko ljudstvo popolno-na zaupa v Kuropatkina kteri se sedaj bojuje na onem bojnem polju, ktero si je sam izbral. Vsakdo pričakuje željno poročil iz Iztoka. Kuropatkin ima na razpolago ra-zun navadnih topov tudi mnogo veli-c-ih topov, kteri so razpostavljeni na važnih prostorih krog Liao Yanga. Uradoma se poroča, da so Rusi takoj pri uvodilnih bojih odvzeli Japoncem jedno baterijo pri Anshanshanu, doeim so zajedno več japonskih topov razdejali." Petrograd, 31. avgusta. Ves 5. sibirski kor je dospel na bojišče. * ♦ » Chefoo, 30. avgusta. Iz vseh, tekom minolega tedna došlili poročil o obleganju Port Arthurja, je razvidno, da je bil veliki japonski napad oziroma naskok na Port Arthur, kteri se je pričel dne 22. avgusta, popolnoma brezvspešen in povsem drugačen, kakor so si ga predstavljali Japonci. Dasiravno se je Japoncem posrečilo nekoliko napredovati, se jim vendarle ni posrečilo zasesti niti jedne postojanke, dasiravno so aektere Rasi ostavili. Jedini vspeh Japoncev je bil ta, da so ruske bojne vrste izmu čili, ne da bi dosegli za sebe kake ko risti. Ruske utrdbe krog Port Arthurja so podobne šahovej deski. Vsaka trd njava se zamore samostojno bojevati in pri tem tudi sosednje podpirati. Do sedaj Japonci še niso skušali niti jedne važne trdnjave zasesti. Pri vsakem napadu so bili Japonci najboljši cilj ruskim topovom. San Sebastian, Španska, 30. avgusta. V Vigo je dospela ruska križar-ka "Don", ktera ostane tamkaj pet dni, da popravijo stroje. Shanghai, 30. avgusta. Rusko tor-pedolovko 41 Grozo voj" so razorožili Tudi z razoroženjem križarke "As-kold" so danes pričeli. Parnik "Arabia", kterega so Rusi v juliju vjeli in povedli seboj v Vladivostok, dospel je v Shanghai. Mi narji poročajo, da je v Vladivostok« le malo opaziti, da so sedaj vojni ča si. Dva vlaka odideta vsaki dan proti zapadu. Mesto je polno vojakov. Me sa in moke imajo tamkaj v izobilju, le smodk in sladkorja nekoliko po-manjkuje. Liaoyang, 30. avg. Pri Liaoyangu se je pričela danes zjutraj večja bitka, ktera bode mogoče odločilna, najbrže pa taka. kakoršne so bile doseda nje. Streljanje s puškami je tudi tu kaj slišati. Zjutraj ob G. uri so pričeli groineti topovi. Bojujejo se le ru ske zadnje straže. Pet milj daleč od tukajšnjega mesfa so Rusi razkropili japonsko brigado. Tokio, 30. avg. Rusi so koncentrirani v Liaoyangu in se še ne ve, bo-do-li pričeli z bitko, ali bodo odšli zopet proti severu. Petrograd, 30. avg. General Saha-rov poroča, da koraka velikanska četa Japoncev zapadno od železnice proti severu po dolini reke Taitsn. Liaoyang, 30. avg. Danes zjutraj pričelo se je gromenje topov. Najbolj se strelja na jugoiztoku. Povsod! pokajo granate. Ob 10. uri je postalo japonsko streljanje slabejše, dočim so japonski pešci napredovali. Rusi se ne umaknejo niti za las in njihove izgube so majhne v primeri z vsestranskim japonskim streljanjem. Petrograd, 30. avg. Dolgo pričakovana bitka pri Liaoyangu je morda pričela in obe sovražni si vojski sta se najbrže spoprijeli. Japonci so napadli Kuropatkiriove čete na polju krog Liaovansra, Njegovi tukajšnji prijatelji so uverjeni, da bode sedaj, ako je sprejel bitko, Japonce tudi porazil. Danes zjutraj je Kuropatkin na kratko sporočil, da so Japonci pričeli včeraj popoludne napredovati in da so se ruske prednje str&že vrnile k irlavnej vojski. Boj se vrši 10 milj dale,"; od Liaoyanga. Japonci so si izbrali rojstni dan mikada za bitko in bodo danes najbrže tudi napadli Port Arthur. Ruske čete pri Liaoyangu so razpostavljene tako, da se zamorejo Japoncem povsodi vpreti. Japonci napadajo z 200,000 vojaki; njihova vojska je po številu večja, kakor Kuro-patkinova, toda Rusi imajo mnogo boljše pozicije. Vojno ministerstvo pričakuje nestrpno nadaljnih poročil. Liaoyang, 30. avg. zjutraj. Ruske čete pričakujejo, da se že danes vname boj, kterega vsakdo željno pričakuje. Vojaki zaupno pričakujejo zmage. Rano zjutraj bilo je slišati gromenje topov, ktero se je potem bližalo. Vsak vojak je spal na svojem prostoru, pričakujoč zgodovinski važnega dneva. Tokio, 30. avg. V boju z ruskimi zadnjimi stražami pri Aipingu, izgubili so Japonci po njihovem lastnem zatrdilu 2000 mož. Petrograd, 30. avgusta. Semkaj so dospela zelo važna direktna poročila generala Stoesselja iz Port Arthura. Poročila segajo do 25. avgust- in so zelo ugodna. Berolin, 30. avgusta. Iz Liao Yanga se brzojavlja tukajšnjemu "Local Anzeiger' '-ju; "Bitka pred tukajšnjim mestom se je pričela zjutraj ob 4. uri. Streljajo topovi in puške tako da je streljanje neprestano. Japonci so pričeli z napadom iztočno od Liao Yanga ob reki Aaitse, toda Rusi so jih pregnali. Streljanje je sedaj najjačje južno in jugozapadno od Liao Yanga. Med bojnimi vrstami se nahaja tudi vibor-škr polk, čegar častni imejitelj je nemški cesar. Ruska vojska za trdno upa da zmaga. "Bojuje se nad pol milijona ruskih in japonskih vojakov. Bitka bode trajala najbrže par dni." Petrograd, 30. avgusta. General Stoessel javlja, da so Rusi odbili vse japonske napade na Port Arthur. On ne poroča o podrobnostih, pač pa omenja, da na tisoče trupelj usmrtenih japonskih vojakov pred mestom grozno smrde. Posadka se izborno počuti. Chefoo, 30. avgusta. Semkaj so dospeli iztisi lista "Novi Kraj" iz Port Arthurja. List popisuje obupne japonske napade do 26. t. m. Dne 23. t. m. so Japonci naskočili trdnjavo Zarodutno ob ruskem desnem krilu. Tapuici so napredovali kljub groznem ruskem streljanju. Toda kljub srčnosti so se morali umakniti. Rusi so jih prepodili z bajoneti in kar jih že preje ni padlo, so jih Rusi zabodli. Japonske čete so hitro dobile pomoč, toda pri obnovljenem napadu so bili zopet poraženi. Japonske čete so bile prisiljene napadati trdnjavo Zarodutno, kajti bežati niso zamogle, ker so japonski topničarji od zadaj nanje treljali in jih tako prisilili na obupni napad, ne da bi se zamogli umikati. Trdnjavo Zarodutno je branil general Gorbatovskij, kteri ni spal šest noči in kljub temu vspešno odbil vse na pade. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cen* in dobre potovati s najbrzimi parniki v staro domovino. Cema finim poštnim parnikom prek* vode j t $17.00. Cena brzoparnikom severonemskega Joy da: KAISER WTLHELM EL, SRONPRINZ WIT,HELM in KAI-5ER WTLHELM DER GROSSE, j« preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vodo $17.00, izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stano vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri žoM potovati t staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopcšljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parnikn, da ne zaostanejo, kakor se sleherni dan prigodi rojakom, kteri ao poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupe-.anju voznjih listov. Vožnji listki so dohiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, .77« St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. Murad V. BIVŠI TURŠKI SULTAN JE UMRL V JEČI. — RAZ PRESTOL GA JE PREGNAL NJEGOV LASTNI BRAT. Zadnji del žaloigre v Yildiz-Kiosku, katera ni bila nikoli pojasnjena. ABDUL HAMID V STRAHU. Carigrad, 31. avgusta. Bivši sultan Murad V., brat sedanjega sultana Ab-lul Hamida II., je včeraj zjutraj po večletnej bolezni umrl. Pokojnega M ura d a so pokopali danes v štambulskein mavzoleju Jeni-ižani, kjer počiva tudi pokojnikova mati. Murad V. je bil rojen v septembru S40 kot sin sultana Abd-ul-Medžida. maju 1870, ko so njegovega strica Abd-ul-Azisa pregnali raz prestola, postal je on vladar, toda že v avgu-tu istega leta proglasil ga je šeik-ul Izlam za vladanje nesposobnega, ker je bil baje bolan na umu. na kar je zasedel pi-estol njegov brat in sedanji ultan Abd-ul Hamid. Od onega časa nadalje živel je pokojnik v Carigradu kot jetnik, kajti sedanji sultan se je neprestano bal, da Muradovi pristaši jega ne odstavijo in proglase zopet Murada vladarjem. V prid Murada pripetilo se je v Yildiz Kiosku že vse polno zarot, toda zarotnikom so prišli edno na sled in so jih redno pomo-ili. Običajno so jih na ukaz sedanjega sultana tajno potopili v Bosporu. Vsled naredbe sedanjega sultana so Murada zaprli v strogo ječo, imeno-ano Malta Kiosk, ali stolp v parku palače Yildiz Kiosk. Z njim so smeli bčevati le pazniki in sluge. Mlado-turška stranka je vedno trdila, da Murad ni bil slaboumen, ali vsaj to-iko ne, kakor sedanji sultan. Proti njem so nastopali nasilno, kajti Murad je imel vedno liberalne ideje in je hotel v Turčiji uvesti velike reforme. Radi tega so sklenili Staro-turki, da ga odstranijo. Sultan Abdul Hamid je skrbel zato, da nesrečnega Murada ni nikdar videl kak Evropejec in je eelo svojo lastno mater zaprl v oni isti stolp, ker je vedno trdila, da je Murad povsem pameten. Andi ona je umrla pred par leti v Malta Kiosku. Iz Evrope. NAZADOVANJE NEMŠTVA V AV-STRO-OGRSKEJ. — AVSTRIJSKO DELAVSTVO IN S O CI J ALIZEM. Na reki Kamjen, ruska Poljska, je vtonilo 70 ljudi. — Napredek Srbije. RAZNO. GOTOVE denarje naje ka pi3 pr jAKSER ? i' Greenwich York. Dunaj, 31. avgusta. Tukajšnje vojno ministerstvo je odredilo, da se zamorejo v nadalje vojaške oblasti in one mornarice, pri pismenem občevanju z civilnimi oblastmi posluževati onega jezika, v kterem so spisane vlo-ge. Dosedaj so vojaške in mornarične oblasti vse nenemške spise kratkoma-lo zavrnile. Na Ogrskem je bila ta odredba že preje veljavna. Nemci se radi navedene pravične odredbe vojnega ministra Pitreicha nepopisno jeze, ker uvidijo v tem nazadovanje avstrijskega "nemštva". Lozd, ruska Poljska, 31. avgusta. Na reki Kamjen potopil se je včeraj velik čoln in 70 osob je utonilo. Rešili so le trideset potnikov. Postavno bi mai-ol prevažati čoln le po 30 ljudi. Trutnov, Češka, 31. avgusta. Tukaj zborujejo avstrijski nemški delavci, kateri so sklenili izstopiti iz mednarodne delavske zveze, ker slednja za-t-ra izobražene delavce z maso neizobraženih. Delavci so nadalje sklenili, da se pridružijo radikalnim političnimi strankam. Belgrad, 31. avgusta. Vlada namerava najeti posojilo v znesku $6,-000,000, da poveča srbske železnice. Bremen, 31. avgusta Semkaj došli parnik "Kronprinc Wilhelm" poroča, da je dne 27. t. m. videl na prostem morju iz New Yorkaodpluli ham-burški parnik "Phoenicijo", kteri je poškodovan. Carigrad, 30. avgusta. Albanska telesna straža sultana Abdul Hamida, se'je uprla, kajti vojaki že dolgo nis^ dobili plače. Posredovati je moralo drugo vojaštvo. Boj se je vršil na prostorih sultanove palače. Več vojakov je bilo usmrtenih in ranjenih. Med slednjimi je tudi sultanov po-bočnik. Helsingfors, Rusija, 31. avgusta. Finsko Časopisje veselo pozdravlja carski dekret, s kterim je car sezval finski deželni zbor. Listi tudi komentirajo izjavo novega gubernatorja, Pneza Ivana ObolensKega, kteri je na svojem službenem potovanju izjavil, da car ne bode odpravil finske avto^ nomije. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list ra Ameriko . . . $j.Q0 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 £ trt leta . 2.50 1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan ix-Vzemši nedelj in pravnikov. «QLAS NARODA** ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Z a o^čase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda** 109 Greenwich Street, New York City. T«l«(on t 3798 Cortland. Fairb?aksov govor. Republikanski podpredsedniški kandidat, senator Charles W. Fairbanks iz lndiane, je dne 29. t. m. v White River Junction, Vt., pred zbranim mnogoštevilnim ljudstvom iz eountj'-ja Windsor in zapadnih delov države New Hampshire govoril svoj prvi ta-kozvani volilni govor, kteremu je ljudstvo navdušeno ploskalo. Ker se pa njegov znameniti govor na nanaša le na državi Vermont in New Hampshire, smatramo umestnim, da na tem meslu saj glavne poteze njegovega govora navedemo. Med drugim je dejal senator Fairbanks: "Glavno vprašanje letošnje volilne rbe je: Zasluži-li administracija dsednika Roosevelta zaupnico t ednik je nastopil svoje urado-nje v skrajno kritičnem Sasn zgodovine naše republike in je obljubil, dobro poznavajoč svoje dolžnosti, da bode nadaljeval politiko svojega prednika. To politiko je naše ljudstvo poznalo, kajti bila je republikanska , ktera je podelila deželi nepregledno prosperiteto. Radi tega je ljudstvo naravno zahtevalo, da se ta politika nadaljuje." Nato je senator Fairbanks omenjal razna, zgodovinska dejstva. Ko je bil leta 1892 izvoljen predsednikom demokrat Cleveland, bilo je takoj konec prejšnjemu blagostanju ljudstva, ktero je za časa vlade republikanca Harrisona vsled McKin-leyevega tarifa imelo dovolj dela in zaslužka. "Štiri leta demokratične administracije", nadaljeval je potem senator Fairbanks, "naše ljudstvo ne bode tako hitro pozabilo. Ona leta so bila zadržek napredka in razvoja, bila so doba panike in bede, kakoršne še ni bilo, odkar obstoje Zjedinjene države. Trpeli so kmetovalci, trpeli delavci tovarn, kakor tudi rudarji. Velike čete brezposelnih potovale so po deželi v nad i, da dobe tu pa tam delo, ne zmeneč se, kako dolg je delavni dan in kako majhna je plača. Leta IROfi sklenilo je ameriško ljudstvo vrniti se k republikanskej administraciji in politiki. Republikanska stranka je zmagala, ker je obljubila takoj dstraniti demokratični tarif in uvest* mesto njega varnostno carino. Predsednik McKinley vidoč toliko '>edo ljudstva je hipoma sezval kongres, da svojo obljubo čim {»reje izpolni. O stvari se je posvetovalo par mesecev in sad tega posvetovanja je bil takozvani Dingleyev zakon. Republikanska administracija in imenovani zakon sta zopet deželi povrnila prosperiteto, ktero jej je odvzela demokratična stranka. V tovarnah se je 7.opet pričelo delati in farmerji so zo-j'et prodajali svoje pridelke. "Kakor leta 1892, izjavlja tudi letos demokratična stranka, da je varnostna carina ljudstvu škodljiva in da koristi le nekterim. Demolcratje tndi obečajo, da bodo v slučaju njihove zmage koristni tarif odstranili. In kaka bode posledica take politike T Štiri leta zadnje demokratične administracije nam najboljše odgovarjajo na navedeno vprašanje. Ameriško ljudstvo naj vzame demokratično platformo in zgodovino zadnje demokratične administracije v jedno, in republikansko platformo ter zgodovino zadnjih treh let v drugo roko in potem naj samo sodi.*' Listnica uredništva. Mr. Peter E., Joliet, HI. Hvala za doposlani dopis. Priporočamo se vam še nadalje, ker iz Vašega kraja je res prav malo čuti. O drugej zadevi sledi i danes odgovor. TEKMOVANJE OB ADRIJ1. Pod tem naslovom je priobčil list " Koelnische Zeitung" članek, ki se bavi z razmerami v Trstu in Dalmaciji. V Dalmaciji — pravi — so slav-janske sile močne, ki s popolnim .po-hrvatenjem te avstrijske kronovine streme po združenju s Hrvatsko in Bosno v jugoslavjansko državno tvorbo. In ker je dunajska centralna vlada sama nakazala jngoslavjanske mladeniče na vseučilišče v Zagrebu kakor njihovo duševno centralo, potem se ni čuditi, ako tudi deželne oblasti in duhovščina hrvatijo. Izlasti dela duhovščina za odpravo latinske liturgije po glagolici. Mlajša duhovščina dela propagando za to, dočim sedanji papež povdarja splošno latin-stvo cerkve. Bolj, nego njegovi predniki, je on nezaupljiv nasproti staremu, ravnokar zopet ozdravelemu hrvatskemu škofu Strossmayerju, in ne veruje, da bi s poslovanjem cerkve moglo pridobiti Jugoslavjane. A!i zelo živo propagando tira svečeniški naraščaj pod vodstvom Biankinija. Pri vsem pa dežela le malo kulturno napreduje, ker se z Dunaja prihajajoči denarji odtezaji svojemu namenu. Nekoliko bolj severno, v Trstu, div-ija italijanska iredenta precej brez-smiselno. Večkrat se čita sedaj, da so tržaški iredentovci pravo sirote, ki ne kalijo nobene vodice, ali smatra so jih k večjemu "bedasti dečaki", ki ne vedo prav, kaj delajo. Njihova t'rivolna igra z bombami in petardami ni nikakor nova v Trstu. V tem ni vi deti namena in cilja. Kajti, če tudi bi šla vsa Avstrija na kose, ne bi Trst, kakor južna vrata srednje Evrope, mogel pripasti k Italiji. Tn Italija bi ga morda niti ne hotela vzeti brez dežel v zaledju. Brez velikih žrtev, ki jih A%*stro-Ogrska trajno doprinaša 7ai Trst, bi tržaško trgovstvo žalostno propadlo. C"emu toraj vse tisto noreli jo narodnih radikalcev? Je možno, da jih posamični "avstrijakanti" dražijo in da je gospodovalni stranki v Trstu afera z bombami neljubo prišla, ker se boji, da jo bode vlada o bodočih volitvah pritiskala. Ali zakaj ne nastopa sama bolj energično proti svojim "bedastim dečakom". K tem izvajanjam v "Koelnische Zeitung" pripominja praška "Politik": Iz te korespondence je čuti dve znani melodiji. Prvič je tu prizadevanje, da bi se iredenta predstavila kakor nekaj nenevarnega, in v drugič tožba, da se v Dalmaciji kroatizira, to je, da se tam ne germanizira več tako in tenzivno kakor nekdaj. Da prihajajo tu poleg tudi razne denun-eijacije, kakor ona o denarjih z Dunaja, to se umeje ob sebi ob plemenitem načinu bojevanja, ki je v navadi proti Slavjanom. IZ HRVATSKE. Volitve so zopet začele. In ona stara agitacija nadaljuje se v istem duhu po Pejačevičevi "dobri in pošteni" upravi, kakor jo je znal izvajati glasoviti Khen. Najzanimiveja je sedaj borba v Iloku, Srijem. Tam je bil poprej izvoljen narodnim zastopnikom umirov. podžupan Tošo Georgjevič, ki je sedaj postal velikim županom belovarsko-križevačke župani je mesto odstopivšega velikega župana Kukuljeviča. S tem se je izpraznil mandat za Ilok, kjer vlada kandidira zemimskepa advokata dr. Gigo Avakumoviča. Avakumovič je bil popre radikalen Srb, a 1899 se je prelevil v madjarona. Radi tega pa je postal obsovražljen od vseh: od Srbov in Hrvaiov. Protivni mu kandidat je dr. Žarko Miladinovič, radikalen Srb, advokat v Rumi. Za njega bi Hrvati glasovali, ali zna se, da je on v zvezi s kolovodji pruskega pangermanske-ga gibanja, ki ima svojo centralo v Rumi. A žena Miladinovičeva je glavna sotrudniea v Rumi izhajajočega lista pangermanskega "Deutsches Volksblatt fuer Sirmien". Radi tega so bili Hrvatje prisiljeni, da postavijo v imenu hrvatske stranke prava svojega kandidata v osobi župnika Ivana Nep. L«akajnerja iz Erdevika. D asi je ta-okraj vsikdar pripadal vla-dini stranki in je bil vladni kandidat navadno jednoglasno izvoljen, vendar je skoro gotovo, da to pot pride do ožje volitve, na kteri se Hrvatje in Srhi gotovo zložijo za dotičnega opo-zicijonalnega kandidata. Tako bi se moglo dogoditi, da bode v tem madja-ronskem gnezdu prvikrat izvoljen oi>ozicijonalec. Naši srčni mladeniči, ki se niso hoteli pokoriti madjar^cemu nasilju v kadetski šoli v Pečuhu,. izstopili so iz te šole ter izdali poziv na svoje ko lege, v kterem jih poživljajo, naj se vsi vpišejo v infanterijsko kadetsko šolo v Karlovcu, kjer se vsprejemni izpiti polagajo na hrvatsfcem jeziku in se tudi predavajo nekteri predmeti na tem jeziku. Zadivljajo nas naši prekomorski hrvatski bratje v Ameriki, ker je s njih hrvatska zavest tako probujena, da ni najmanje ne zaostajajo za rojaki v domovini, ko gre za življensko vprašanje njihovo, kakor na primer vprašanje financijelne samostalnosti. Oni v Ameriki sklicujejo skupščine za fluancijalno samostalnost Hrvat- ske ter pošiljajo resolucije na hrvatski sabor v Zagrebu. Vsa čast našim bratom v Ameriki, ki z vsem svojim čutstvovanjem ostajajo v tesnih zvezah z domovino! Mislili smo, da sedaj tudi pri nas nastopi saison morte za parlamenta r.o življenje. Nu, v zbornici peštanski je še vedno življenje v najlepšem cvetju. Le naši hrvatski štij>endisti so se razkropili po letoviščih in ko-peljih, mesto da bi bili šli v Budimpešto branit hrvatska prava pred napadi svojih madjarskih — kolegov. Tudi g. Pliverič je bil dal svetu na znanje, da hoče po d o lire m prest anku zopet enkrat odpreti usta in blagoglasnim hrvatskim jezikom prišepniti Madjarom, da nas je še! Nu, medtem je tudi on menda — odišel v ko-I>elj. Obžalovati moramo to še posebno, ker je profesor Pliverič znan iz boren poznavatelj hrvatskega državnega prava in nasrodbe, zbog česar imajo Madjari pred njim velik re-spekt. In mi smo uverjeni, da bi se Pliverič tudi odzval svoji dolžnosti, ali bržkone je prišel nalog od zgoraj naj naši štipendisti molče, da ne skale — za božjo voljo — bratske... "sloge" med Madjari in Hrvati. A tradic.ijonalno je, da se naši štipendisti slepo pokoravajo vsakemu nalogu od zgoraj. Narodna vojska naša — Sokoli naši — se množi od dne do dne. Ravno sedaj se dela na to, kako bi se priredil na Sušaku sestanek starost vseh hrvatskih sokolskih družtev, da se tako ustvari temelj hrvatski vse sokolski zvezi. To je hvalevredno. Tudi v tem pogledu nam morajo biti Cehi kakor vzor. Oni so pogodili prvi, kolika narodna sila je v dobro zasnovani sokolski organizaciji. Zato ne-gujejo oni s toliko ljubeznijo svoje sokolstvo. Milan. RUSKO-JAPONSKA VOJNA. Kakor je bilo pričakovati, tako se t?odi: japonofilski listi opisujejo pro-računjeno in divno izvajano umikanje južnih ruskih deteširanih čet proti severu kakor vrsto samih ruskih porazov. Kako neopravičeno je to opisovanje. to morejo posneti citatelji iz vsakdanjih brzojavk. Iz vseh poročil je razvidno, kako Rusi junaški branijo svoje pozicije in kako umejo pravočasno pretrgati boje, da se izogibajo neugodnim odločitvam. Izlasti v zadnjih bojih so Rusi izborno praktici-rali to metodo. Rusi vztrajajo v svojih v nagliei utrjenih utrdbah, dokler ne grozi nevarnost obkolenja po sovražniku, kar se dogaja navadno proti večeru. Čete, ki tvorijo zadnje straže, prirejajo ofenziven napad, sledi še jedna močna kanonada in potem je noč. V varstvu teh treh faktorjev se potem umikajo ruske glavne sile do bližnje pozicije, kjer se čez nekoliko dnij ponavlja ista stvar. To je ob danih okolnostih za Ruse najpametji način vojevanja. In uspeh je tu. Vzlic trdim bojem ki jih morajo biti zadnje straže proti veliki premoči, vzlic utrudljivim maršem v grozni solnčni pekočini, vzlic velikim izsnbam v posamičnih bojih so ruske čete ohranile svoje vrline in svojo moralno vrednost. In priznanje jim prihaja celo iz Tokija! Neka brzojavka od tam pripoveduje, da Japonci občudujejo Kuropatkina radi njegovih uspehov, ker je umel toli spretno umakniti ruske čete s poluotoka liaojanskega in ker je znal ohraniti vkupnost svojih čet. To japonsko priznanje naj vzamejo na znanje vsi oni, ki vsako rusko umikanje brezsmiselno označajo kakor poraz. Da tudi pred Port Arthurjem ne gredo stvari ravno po volji japonofi-lov, zato imamo najsigurneje znamenje v dejstvu, da so zopet začeli pošiljati razne laži in izmišljotine v široki svet. Tako so na pr. brzojavili, da so se Japonci približali trdnjavi portarthurski na jedno \ersto. Danes pa poročajo zopet, da so se zadnji boji vršili 3 vrste oddaljeno od trdnjave. Najdebeleja in najnesramneja raca, ki so nam jo poslali, je T5ila, da je poveljnik v Port Arthurju izvršil samomor, ker hoče posadka kapitulirati. Ali bila je to res le jednodnevna raca v pravem jKunenu te besede. Včeraj je prišla, danes je ni nikjer več! Tudi japonofili je niti ne omenjajo več. Bala je pa tudi preneumna. Saj poročajo danes isti japonofilski viri, da se trdnjava utegne držati še tri mesece. No, Bogu bodi zali val jeno! Potemtakem ni sile za generala Stoe-seia, da bi hitel s samomorom, in ne za posadko v Port Arthurju, da bi že edaj mislila na kapitulacijo. Tudi danes morajo doznatd čitatelji iz brzojavk, ki jih prinašamo na dragem mestu, kakovi so sedanji branitelji Port Arthurja. Trda kost, trda kost. Za 1M fcr.n avetr. veljav« treba je dati 128.56 in k tema ie 15 centov za po&taaiso, ker mera biti denarna pošiljate* registrirana. NA PRODAJ je saloon na 1426 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Več se izve ravno tam..Anton Prijatelj, lastnik. (31-8-G-9) bina ima 33 moških članov. Vsaki teh ima že po svojem rojstvu pravico na Ruski veliki knezi. Kakor marsikje drugje, so tudi za Rusijo carski princi velik davek. Ruska carska rod lanov. Vsaki jstvu pravici letni dohodek 2,300,000 K, vsi dobivajo potemtakem okolu 77 milijonov kron. Razen tega imajo veliki knezi mnogo gotovega premoženja, in sicer skupno 5000 an*rležk£h 'dvakratnih'-, milj zemljišča, tedaj štirideseti de* vse evropejske Rusije. Raznn t etra imajo 325 palač in gradov ter 20,000 uslužbencev. Veliki knezi vživajo vse, pravne in družabne privilegije. Ne morejo biti toženi niti biti poklicani za priče v javni pravdi. Za nje je-po-sebno sodišče, ki se bavi s pravnimi spori članov carske hiše. Ako je v kaki pravdipotrebno pričanje katerega velikega kneza, mora sodna komisija priti v njegovo stanovanje ter tam prositi za njegovo izpoved. Velikemu knezu ni potreba priseči, njegov podpis ima vrednost prisege. Poljski otroci na Pruskem. Kakor }>oroeajo češki in poljski listv šoli v Bukovipah niso hoteli poljski šolarji j^eti nemške pesmi 'Deutschland iiber r.lles". Učitelj je na to poljske otroke •rrozno pretepel in jih, kakor je priznal neki nemški zdravnik, več ranil. Stariši so izjavili, da toliko časa, dokler ne bode učitelj odstranjen, ne |x»šljejo več otrok v šolo. Deželni svet je na to zapretil, da bode otroke po-taknil v protestantsko izboljševalnico _/.a otroke. Več nemških državnih poslancev je prišlo v Bukovice. KJE JE MAT BOŠTJANČIČ? Ne vem ali je to njegovo pravo ime ali je drugo ker on si je v vsacem kraju kjer je bival, dal drugo ime. On je prišel sem iz Pueble ali pa Salide Colorado. Doma je imel ime Matevž Mehh?, ali hišno ime "Vrbe"; doma je iz vasi Perov pri Grosuplju. On je velike postave, slabih oči in dolgih rok. On mi je odnesel na hrani in pijači, zatorej opozarjam rojake, da naj se ga varujejo, kjer bode hodil. On je pobegnil proti East Helena, Mont. Jos. Jartz, 4645 Franklin, P. O. Stock Yards, Denver, Colo. (31-S) Zopet doma. Pasque Island, Mass., 30. avg. Se-veroatlantsko vojno brodovje, ktero je tekom zadnjih mesecev krožilo po evropskem vodovju, dospelo je na potu proti domu do svetilnika Martha Vineyard. Ladij e plujejo proti zapadli, proti obrežju No Man's Island, kjer se bodo vršile strelne vaje. Tihotapstvo s Kitajci. Windsor, On t., Canada, 29. avg. I)va uradnika Zjedinjenih držav sta se morala včerni bojevati s tihotapci, kteri uvažajo Kitajce preko eanadske meje v Zjedinjene države. Pri tem sta vjela William H. Jlionsona od tukaj ia Kitajca Moy Ona. Pri boju je prišlo tudi do streljanja. Srečne rudečelaske. Skupite se krasotice z rudečimi lasmi (morajo biti pravi!). Vas čaka >lava, zabava in — denar. Vam ne bo treba jezditi Baš nasprotno. Vozile se bodete po našem mestu z avtomobili, obiskovale bodete dirke, šetale Inidete poljubno. Vrhu vsega tega dobite tudi dobro plačo — toraj! William A. Brodv, je namreč dobrotnik rudečelask, ktere on rabi kot — reklamo, za novo gledališčno igro 14. St. gledališča, imenom "Girls will be Girls." Prosilke morajo imeti ra-zun naravnih rudečih las tudi osobno divne in privlačne — ter ne smejo biti stare nad 25 let. Najpriljubljenejši barvi sta češenj-sko-rndeča in — solferino. Brody porebuje za sedaj 150 deklet. Njih glavna naloga bode šetati po 5 Ave v belih oblekah. Veseli se, Izrael ! Kreta nje parni ker. V New York so dospeli: Kaiser Wilhelm IT. 30. avgusta iz Bremena z 1S04 potniki. Prinz Oskar 30. avgusta iz Genove. Dospeti imajo: Baltic iz Liverpoola. Carpathia iz Liverpoola. Belgravia iz Hamburga. Moltke iz Hamburga. La Savioe iz Havre. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southampton a. Furnessia iz Glasgowa. Main iz Bremena. Gerty iz Trsta. Giulia iz Trsta. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. lvoenig Albert iz Bremena. Odpluli se: Teutonic 3L avgusta v Liverpool. Odpluli bedo: La Bretagne 1. septembra v Havre. Deutschland 1. septembra v Hamburg Laurentian 1. septembra v Glasgow. Celtic 2. septembra v Liverpool. Umbria 3. septembra v Liverpool. Graf Waldersee 3. septembra v Hamburg. St. Paul 3. septembra v Southampton Anchoria 3. septembra v Glasgow. Rotterdam 6. sept, v Rotterdam. Kaiser Wilhelm II. 6. sept, v Bremen. Moltke 6. sept, v Hamburg. Carpathia 6. sept, v Liverpool. Baltic 7. sept, v Liverpool. La Savoie 8. sept, v Havre. Bremen 8. sept, v Bremen. Zeeland 10. sept, v Antwerpen. Philadelphia 10. sept, v Southampton. Hobenzollern 10. sept, v Genovo. Palatia 10. sept, v Hamburg. Campania 10. sept, v Liverpool. VABILO -o k 33. veliki e- PLESNI VESELICI, ktero priredi družtvo sv. Barbare št. 16 v prostorih "Germania Hali" v "Willack, Ba., dni 5. sept. ia Labor Day Začetek točne ob 1. uri popoln dne. Skrbi j en* j« za izvrstna godbo, pijačo in jed. Vstopnina 5fc. za esabe ; žensk« vstopnine preste. Rejake v Willecku in ekelici vabi v mnegobroj-ni peset ODBOB. ROJAKOM V JOLIETU, ILL., iz okolici priporočamo naSega zastop , aika Mr. John SaatarSiČa 1908 N. Centre St. Imanovaai r* Ganjenim da ao HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, ▼ Waahingto-a« patentirane za Ameriko. Delo )e Izvrstno in solidno. Cene so zelo ' aiake in sem prepridan, da bode edjemaloi sadovoljnL Najtopleje se priporoča > John Golob, tos Brt81. J«iwt. HL Japonska kopališča so še skoraj povsod primitivna, ki bi Evropejcu ilelala muke in skrbi. Vsak gost pri pelje z volom ali z oslom svoje potrebno pohištvo in živež ter si najme za Šest noveieev sobo. Kuha si vsak doma svoj riž ter ga uživa pri stolčku na tleh. Kopljejo se skupno, in sicer poneokod v tako vroči vodi, pred katero bi Evropejec zbežal JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rej ako m »veja ixvr»taa VINA, ktera ▼ kakevesti madkrilje-j«je vsa draga ameriška vina. Radeče viae (Concerd) preiajam p® 6Cc g alone; bel* vine (Catawba) pe 7f« yaleae. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TINO JZ 50 GALON. JMNJEVEC, sa kterega sem im-portiral brinje iz Kranjskega, velja 13 gtekleaic $15.00. Brinjevec je majbelje vrste, ker j* žgane na isti aačim, kakor doma aa Kranjskem. NAJt«dmAMJ£PmiL*iZTI »BtfAl Sa .Vila naročila m pc4yoroia JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O. Resnica ozdravlena. je da je največja nesreča v A-merika za človek i — I>olo-secii. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mn je potrebno za življenje, s čem pa more svo-/ jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? - Kadar je elovek l>olsxn — moro ^o zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najboljšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedrni zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte I Nekoliko pajnovejSih zahval skaterimi se fraSi rojaki zahval ujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gosp od Profesor 1 ' V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizeni in rnagat. Potem se obrnem na Vas dr. a , , . , bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra- f ensKe DOiezni vila in zdaj sem popolnome zdrav. 111 Klls<1,J in grla-Toraj se Vam srčno zahvalim zatova Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam s- ostaaem hvaležen dokler bom na svetu živel. Haik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik GuŠtin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria SknŠek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za« Homestead, Pa. čel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Oollinsjamei za popolno ozdravljenje vseh bolesti; Kakor bolesd na plnčah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje,"revmatizeni, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križa, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem obče vanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. JProil Oolliixs je jedinl kateri popolnoma ozdra\ i sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E- C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če noslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Drobnoati. KRANJSKE NOVICE. S čevljarskim nožem se je zabodel dne 16. avgusta popoludne ob železnici proti Šiški trgovski pomočnik P. K* te, ki je nedavno služil na Vrhniki. Sunil se je pod rebra na levo stran. Prepeljalrso ga z rešilnim vozom v bolnico. Menda mu je zmedla možgane "nesrečna ljubezen". Ogenj je bil dne 14. avgusta okolu 4. ure popoludne v Mali Lahini, župnije Dragatuš. Zgorele so tri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji, nekaj živine in 500 K denarja. Zavarovan ni bil nihče. Zažgali so kot po navadi — otroci, ki so v senu na podu — jabolka pekli. Velika nevihta je bila dne 16. avgusta v Kranjski gori. Treščilo je v novo hišo Alojzija Plah trt ar j a. Strela je ubila 131etnega pastirja Jožefa Ja-kelja. PiŠenca je jako narastla. Predor v Vintgarju. Iz Poilhoma so na vseh vratih še vedno angležke žabniee, so molile ženske pred cerkvijo, oziroma moleč hodile okolu cerkve o zraven so — preklinjale ker j- ia slavna romarska cerkev sv. Jožefa zaprta. Ženske so bile razjarjene do skrajnosti. Že IS. mesecev je mi^.olo, odkar je zaprta cerkev ter ni več nobenega zvonenja. Kaj bi rek1" nn->i predniki, ki so nabirali krajca- pri krajcarju, da so nakupili zvonove, a so zdaj zaprti! Od novega leta 1003. se je rodilo že 4F> otrok; od teb ni noben še krščen! y>et jih je umrlo brez krsta. drugi otroci so zdravi, se lepo gojijo, nekateri že lxoddjo in govorijo, če bodo ke-daj krščeni, ne bode potreba, da jih ponese babica v cerkev. Pojdejo la- Tri Frbolfc- Milka Vogrin. Novela. Spisal dr. Stojan. (Dalje.) Čim dalje je mati tajnosti razkladala, tem hitrejše in močneje je bilo Olgi srce. Da bi pa zakrila svoj notranji boj, molčala je ter zrla mirno pred-se. Delala se je, kakor da bi nične čutila in bi jej bilo vse to neznatno in malomarno. Ko tedaj mati nobenega odgovora ne dobi, nadaljuje bko sami, in tudi botrov ne bodo potrebovali na krstu, odgovarjali bodo zopet: ^ __ lahko sami na vprašanja. Umrlo je /'Tvoje privoljenje v to zvezo pa v teh minolih 19 mesecih 26 osob, vse ^de, kakor nn oce pise baron Roje pokop,1 naš vaški župan Ivan Ber- bert sam od tebe prosil. On je ze don, kateri je bil na zadnjih občin- *>bU raese<,a doPust m P1??6 skih volitvah zopet izbran občinskim k ^am Poreče prve dni meseca junija. Do zaroke ostane tukaj, nato gre k j odbornikom. V tem času. kar je za ' prta cerkev ni več duhovnika; poroči! i je župan Ivan Berdon že kakih 12 pa- se poroča: Dne 15. avgusta je bil pre-! rov Tako živimo dalje tudi brez vrtam predor Hom-Vintgar na novij hovnika. Če že hočejo tako višji železnični progi od Jesenic skozi Bo- S!X>dje, pa dobro! Mi čakamo mirno, hinj. Opoludne so se z Bleda pripe- | prye r/e votja luji na na5 ralin! du- | go- Ijali na slavnostni prostor povabljeni gostje in zastopniki stavbenega vodstva. Navzoči so bili med drugimi: višji nadzornik Brisch s tehničnim BALKANSKE NOVICE. Carigrad. 15. avgusta. velikim vojaškim vajam na Ogrsko, in v jesen bodemo lahko na Dunaji slovesno praznovali tvojo poroko." Najbolj so pretresle ubogo deklico besede, da pride po njeno privoljenje Robert sam, in to že v nekterih dneh. Srce se jej skrči, ko pomisli, da bode morala naravino lepoto Milkove domovine deliti s človekom, do kojega Albanski I ne tli niti iskrica ljubezni v njenem osob jem, zastopniki tvrdke Rella & nemiri so mnogo nevarnejši, kakor jih srci Oomp., okrajni glavar Oton Detela okrajni komisar dr. Jelovšek in sodni svetnik Fran Ferk iz Radovljice, baron Svegel in župana iz Gorij in Bleda. Pred uhodom so vihrale cesarske zastave, v vasi pa tudi narodne. Predor je bil razsvetljen s svečami in lampijoni. Sredi prodora je zastopnik podjetnika pozdravi! goste in pojasnil dela v prodoru, ki je dolg 1180 metrov. Višji nadzornik Frisch je nato sprožil električni tok in padla je zadnja stena v prodoru. Obhod so nadalje, ali do Vintgarja. kjer se pride i7 predora na velikanski most, ki je dolg 60 metrov in visok 32 metrov nad vodo v Vintgarju. Tu je čaroben pogled v Vintgar, na Sum in Karavanke s Stolom. Od mostu do kolodvora na Dobravi je 1 in pel kilometer. ŠTAJERSKE NOVICE. .pisuje turška vlada ter jih slutijo "Tako sem ti zdaj, ljuba Olga, vse konzuli in civilni agentje. Res je, da hxvvedala", končuje naposled mati. so se zarotili proti Srbom v Peču tei "Prepričana sem. da si vesela, ko vi bi tudi bili provzročili strahovito kla j diš, kako skrbiva oče in jaz za te nje, da ni Turška poslala pravočasno Nadejam se, do odobruje tudi tvoje tja vojaštvo iz Mitrovice. — V Selci v prlepškem okraju je bil te dni boj s 25 mož broječo vsta-ško četo, ki jo vodi Karmuzov. V boju >ta padla turški poročnik in neki orožn k, dočim so imeli vstaši le dva ranjenca, ki pa so ju vzel i s sabo. rce to najino namero, in da bodes srečno^ živela z ti .oženi, ki ti ga je izbrala skrb tvojih starišev. — Ali ni to vse tako, Olga T Kaj porečeš ti na to? Govori, moje dete!" "Kaj naj na vse to odgovorim, ljuba ~moja mati", izpregovori slednjič vendar le Olira z veliko malomarnost — Iz Erzeruma prihajajo poročila j0j a njen notranji nemir se je poznal da so se zsačeli nekateri turški čast- ,,a tresočem, plahem glasu, s kterim uiki in uradniki zavzemati za Armen- | ee ter preprečiti izgrede-. To je dose- | gel armenski patrijarh s svojim osor- nadaljuje: "Tu je toliko stvarij, toliko odločilnih vprašanj, da ne vem, na ktero Poveljnik štajerskega oroiništva, da je le pomagal svojim rojakom polkovnik Adolf Smole, je šel v pokoj ter dobil pri tej priliki red železne krone tretje vrste; na njegovo mesto pride dosedanji orožniški poveljnik iz uim pismom na sultana. Iz Carigrada h^j naj najprej odgovorila. Glej, dra so sicer patrijarhu pisali, da je v svo- L,a mati, j j si moje vse, ti si moje ve-jih pritožbah grešil zoper dolžno vda Lelje in tolažilo. Ker mi ni Bog sestre iiost napram prestolu in deželi, toda dal, da bi jej potožila svoje gorje in patrijarh se zato očitanje ne briga. I iajga]a z nj0 svoje notranje čute obračam se do tebe, ti moja zlata — Kakor poroča grški list "Neon mati. Hoeem ti toraj povedati vse A sty", je pričakovati v okraju Vodena z vsakim dnevom vstaje. 450 Bukovine, polkovnik Jurij pl. Catargi. vstašev je že zbranih. Gibanje je pro-PRIMORSKE NOVICE. kar čuti moje srce, in te prositi sklenenima rokama, ne zapusti me ne vrzi me od sebe, svojega otroka!' In pri teh besedah objame z nežni Italijanski delavci napadalci. Pred kratkim je šlo več tolminskih delavcev, ki delajo v predoru, po cesti naj Bohinjski Bistrici mimo gostilne Josi- vzroČil baje Sarafov, a vodja vstaje | ma roiiama svojo mater in jo poljubi gorko v liee. Solze otročje in materine ljubezni pa so v tem trenotku močile dvoie lic. A med tem ko si na mate je polkovnik Kičov. RAZNOTEROSTI. Izredna suša. "Danica" piše: La- rinih prsih hči s solzami tolaži ubogo srce, gladi jej mati mmenolase kodre pa Mencingerja. Pred to gostilno, ki Potovali so radi suše na zgornjem 1 ki so ^ -e- bm na ramena vsipali pa je bila že zaprta, so zadeli na šest ali sedem Italijanov, ki so imeli v rokah nekaj skritega. Ko so se nekoliko sporekli, so šli naprej. Pa zdajci so začeli Italijani streljati za njimi in en strel je zadel delavca Andreja Murnika z Bohinjske Bistrice v hrbet in ga lahko poškodoval. Tudi delavec Ivan l*irk v Bistrici je našel Nemškem osodnim načinom v letih 14S7 in 1631. Tudi letos gledamo mo-gočestim v obraz. Ko so po popolnoma osušenih šepetaje: "Uteši se, Olga, uteši se. Saj si hodili te dni | moja, moja jedina hči, moje vse. Govori, kar ti srce teži, hočem te kakor sestra poslušati in čutiti s teboj." Vsled teh tolažilnih besed se de- Ne, storil mi ni ničesar. Ali kakor človek vsakokrat ne ve, zakaj goji proti temu veliko simpatijo, proti onemu pa antipatijo, tako je tudi z menoj. Mojega srca pač ne vleče nič do njega, temveč ono beži pred njim, uzroka ne vem, zakaj." "Ali glej, Olga, taka prazna zoper-nost se človeku sprva le dozdevlje, a pozneje se rada izpremeni v veliko nagneuost in- sočutje. Gotovo si že aj tacega pri sebi kakor pri drugih opazovala, in tako bode tudi s tvojim srcem, ko Robei-ta bolj natanko spoznaš." ' * Poznam ga že dovolj, da preveč, in zatoraj ne čutim menda nagneno-sti do njega. Pri meni se je to, kar si prej omenila, ravno nasprotno pokazalo. Sprva sem še imela nekaj sočutja do Roberta in tudi mislila, da bode ono ali ostalo ali pa še večje vzrastlo, a temu je zdaj drugače. Več ko sem z njim občevala ter ga spozna-ala, tembolj se mi je odkrivala njegova neblaga notranjost; v enakej meri pa je umirala v mojem srci vsa simpatija do njega, in zdaj ne tli niti iskrica nagnenosti več v mojej duši, a čutim tudi, da je ne more nikdo oživiti.'7 _ Ko je mati radovedna vsled zadnjih besed poprašala hčerko, odkorej že pojema njeno sočutje do Roberta, pove jej ona, kako je Robert oni večer proti njej ozmerjal Milka Vogri-na, sumničil ga in trdil, da celo njo samo je ošteval, ker je z njim občevala. "Najbolj pa me je užalilo", nadaljuje odločno deklica, "in mi vse sočutje do njega vzelo, ko je le naglašal plemenito ime svoje, a plemenitega srca nikdar! In ravno plemenita duša in srce so isti življi, ki iz človeka delajo — človeka. Tukaj je nasprotje, ki loči mene od Roberta -— za vselej. Roki najini bi se še morda prisilili zveza t i se, ali najini srci — ostanete na veke nezdružljivi." "Ti misliš toraj očetu", vpraša nagloma mati vsa razdražena, "oporekati in Robertu naravnost roko odreči?" "Tega ue, mati! Roke ne vem, ali jo odrečem, a srce pač. Tudi Robert želi le, kakor si ti, mama, sama rekla,, moje roke, t. j. moje dote, a srca ne. \li to je pač mislim za srečno zakonsko življenje prva ]>otreba." Po, tej opombi, ki je tudi mater zadela, skušala je ona hčerki dokazati, da prava ljubezen med zakoncema še le pozneje nastaja. Navajala je več primerov iz dejanskega življenja za svojo trditev, a te vse je Olga bistro umno zavrnola rekoč, da mi srečo človeško le po zvunanjem stanji in obnašanji ljudij sodimo, a ne vemo pa ne, ali čuti res njihovo srce to, kar kaže zvunanjost. "Sploh pa je le izjema", trdi naposled deklica, "da bi se srci po lastnostih diametralno ločeni — družili kdaj v srečnem zakonskem življenji." (Dalje prihodnjič.) f « ! mm pie Generale Transaflantique. Francoska parobrodna družba MHČKTNA ČRTA 00 HAVRE PARIS-8VIC8-INN8BRUK UUBU&MA. FOSTNI PARNIKI SO I L* Lorraine", a« d« vtfafca------------------ Il.ooo Ion, IJ.OOO noejiHlb mol L* Saroie", ,, „ —.—------------ iji Tonnine' , M ,, )t .............. L'Aquitaine", ,, ,, ,, ....-------— La Breugne",............................. L* Champagne'............-------....... L* Liaicogne",...........................- pggr Parniki od pljujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob ib ari dopoladne, ■arniki odpljuj«jc ts priitauiifta *tv iS North Rivsr, ob Morton 8tr®«i Il.OOC 10.000 io.ooo S.ooo 8.000 8.000 ■5-12.000 10.000 9.000 •.oao La Bretagno ♦La Savoie 'La Touraine *La Lorraine La Bretagne 1. sept. 1904. 8. sept. 1904, 15. sept. 1904 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. *La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Bretagne •La Savoie 6. oktobra 1904, 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. 27. okt. 1904. 3. nov. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. tiliTU tfeieiji: 33 BED AD WAV, NEW Y0R&. UK10NE AUSTRIACA LIRE vozi direktno Sprevinih strugah, prišli so do kamena, ki nosi napis: "Ko zopet ugledate ta kamen ! klicu zopet zravna. Zjokala se je bila. — boste jokali. Tako nizko je stala in solze so jej srce olajšale, voda v letu 1487." In v bližini Mag- "Davno že opazujem", povzame y,.r »Devia, ~dai - L^j^flJlr^ žili Italijani in ki mu je k sreči pri zadejala le majhne rane. .Tedna krogla priletela je pa tudi v zaprto vežo in v sobo omenjene gostilne. Orožniki, kamen z besedilom: "Kadar me ugledate, boste prelivali solze. 1631." »la me želi baron Robert snubiti. To >em že sicer pred zadnjo zabavo sumila. ali ta večer mi je on to'iko raz- Čuden japonski običaj. Za časa se- kril, da sem se prepričala, da je bila ki so slišali strel, so takoj prihiteli nn ianje vojne je nastal med Japonkami moja slutnja resnična." li e mesta, kjer so našli le Murnikj, £U{jen običaj. Nekatere vdove — vse Ko jej je potem Olga natanko hrvatskega delavca Tomaža Jergoviča z Bistrice in še nekaj drugih delavcev Italijani y»a so hitro pobegnili. Doslej jih še niso dobili. po- seveda ne! — v vojni padlih vojako\ vedala razgovor z Robertom, vpraša odrežejo lase ter jih obesijo nad jo mati 1 _- o t__—.-l^ I 'i "K"n 1 vhodom v tempelj. S tem storijo slovesno obliubo, da se nikoli več ne Kaj si mu pa ti rekla na to T" ".Taz, jaz nisem na njegove besede odvrne mirno hči. njegova mati ter me rešila iz . A pozneje sem vedel za njeno stanov njej v gitst.ilno, Kocijančičeva 1 • a namreč gostilno, in ko se je prepriča', s kom govori, je potegnil iz žepa denarnico s precejšnjo svoto ter jej jo dal. Ona je vprašala zakaj ta denar, kdo ga je dal, ali "brat" tega ni ? > vedal, marveč je dejal da žc ved > v nebesab pa naglo odšel. — Čudno' Navadno ne prinašajo marveč odntnbjo. V Vel. Ž&bljah je treščilo v hišo Jo sip Vrtove a. Hiša j.e pogorela s premičninami vred. Škoda znatna. Premeščenje polkov? Goriški dnevnik "II Gazzettino P.»polare" pravi, da jf izvedel iz dobrih virov, da se je določilo tako premeščenje pešpolkov Goriški 47. pešpolk bi šel v Trsi, iz Trsta !»7. v Ljubljano, iz Ljubljane 27. v Gorico. Domobranski bat.: I jo 11 iz Gorice v Pulj, oni iz Pulja p« \ Gorico. V Bat olj ah je treščilo dne 17. avgusta V hlev Ivana Korona. Pogodi je hlev in seno. Škode je okolu G*^ K. Živino so rešili. Korona je bil zavarovan. Iz Ricmanj pišejo "Edinosti": Kakor drugi hI, tako smo imeli tudi v Breeu veliko sušo. Tr[wd« je v/lafti mnogo grozdje, sadje in koruza. Drevje je počelo rumeneti ter zgubljati listje j no, zadnji dež Inwle vsaj deloma korisftil grozdju ali vode še ^edno primanjkuje. Dan na dan so po vsej vročini prihajale v Ricmanje ženske iz Trst* in drugih krajev prosi? za de«, ker je tukajšnja cerkev po mlte-tr\i a kol a Nagla še vedno zaprta ter ■inie ie šel k namen, ni znano, a obelile se gotovo .e p* vedno izogibala, da bi pr 'da ' J ,, .. ^ i;> ^nmn cl-iiT-ini in nMr V^esel.l ne bodo. Strahovanje otrok. Črtica "O sira- z njim sama skupaj, in prav vesela sem bila, ko sve se od Dunaja poslovile in doŠle sem. Tukaj je namreč hu pred šolo" je napotila nekega! ^ ijetno; tu gem lahka saniri /.dravnika, da se je izjavil o tej torki, | . , ________1 bil Jje namreč dol^o dobo otroški zdravnik in kot tak je imel tudi daljšo prakso za sabo. Kolikokrat se zsro-di, da stariši, pestunje ali pa dekle strabnjejo olroke, ako niso mirni, kakor bi one hotele. Strašijo jih z 'bau-bau'-om, s peklen5čekoui. odrašeni deei vcepljajo v glavo strahovito,sliko s teboj, in nikdo me tu ne nadleguje! Strašno me je toraj v srce zbodlo, ko si mi naznanila, da pride Robert že v nekterih dneh sem in da si hoče tu sam moje srce in nagnenost izprositi. Jaz se bojim tega človeka, in srce mi strahu trepeče, ako sem njim sama. Zategadel pa neha tudi ■■ .moje mirno, idilično življenje v tem učitelja s palico, tako, da postane k ( on y najino dlllžbo.„ . trokom učitelj nekaka višja nemisis. 17 . še predno prestopijo prag šolske sobe, mesto da bi ga smatrali svojim prija Vsled teh besed razloži mati svojej ^ I hčeri, da se vara, ako misli, da bode me>- > ii.i iiiaii.ui juu . .. . „ _ » 3 tel jem že od začet kn. To povzroča pa Robert vedno po njiju. On se bode še v poznejših lotih nekako neodk>č- M«^ z P^ti ktenh je jx> etu nost. bojazen v značaju. Slabo zna- :™ogo v Porecah, zabav jal in le kdaj t ne nje za sin riše, ki si morajo poma- P* kdaj k njima zahajal. Sicer pa ne irati r. duhovi, da ukrote nemirne otro bodete 1 one dolgo same. Začetkom ke. ko bi morala pač le beseda zado- ,l™ija j inejo gostje sem na Koroško ščati. Večkrat služi takim starišem dohajati, in vsak, kdor njunih znau-tudi zdravnik kot strašilo, ako hočejo cev v ta okraj dojde, obisce gotovo iHimiriti svojo neubogljivo deco. To tudi nju. I grof Konarski in grofinja je pa nepregledna napaka v vzgoji, bodet a nju obiskavala in morda pride napaka, katero se bi lahko imenovalo včasih z njima tudi dr. \ ogrin, kte-" hudodelstvo", ako se pomisli na po- ' (-a je itak že povabila, naj ju ob--ledice. Otrok, kateri si predstavlja jjBe, ko pridejo Konarski v Belo pri »v> izjavah starejših ljudij zdra^iika Železnej Kapli. kot nekega rabeljna, bode gotovo v Ta izjava materina bila je seveda kaki bolezni, pri kateri mora priso- veliko tolažila Olginemu srcu, vzlasti stvovati zdravnik, kričal in se upirai j pa besede, da pride s Konarskimi tudi in na ta način otežkočil, če ne celo Milko Vognn, po kterem ze njeno preprečil marsikako preiskovanje ali srce tako hrepeni. ^ pa operacijo. Zdravnik mora biti pri- Ko je videla mati, da se je hei ze jatelj otroku že iz tega vzroka, ker je pomirila, vpraša jo radovedna: J J •. _ _____:i— —i.--; I *1 Zakaj se pa bojiš Roberta! Ali ti zaupanje v zdravnika večkrat prvi korak k izboljšanju-. Nad 30 let so jo obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši le k zoper EEUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGEO itd. in razne renraatične noprilike. 5AHO: 25ct in S(Kt. v vseh lekarnah P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki PT "Frieda", "Gerty" in "Giulia", kteri so napravljeni navlašž za potnike medkrovja in bodo pljuli med TBSTUM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno iuČ in razne udobnosti za potnike- Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard «& Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE F> A RINI KI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. . PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904. odpljnje iz New Yorka dne 13. sept.. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 27. septembra 1904. ULT0NIA, SLAY0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in OLTONIA SLAY0UIA P 8V POZOR ROJAKU Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagij, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sena otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležano ATLAS4' pivo, izvrstni whiskey, tajbolja vina in dišeče cigare, tO pri meni na razpolago. Nadalje jt vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠČe in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve» vrsti za točno in solidno postrežbe-Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastili s svojim obiskom! Mohor IVIla. 617 So. Center A v., blizo 19. oL-CHICAGO, ILLINOIS. The^Cunard Steamship Co., Ltd. 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. BENZIGEIl BROTHERS, NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. PAZI lje kaj sitorilt" se, ako potujeS ▼ star* domovino, kuDi tike t *a parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorkn; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaj« tel«-fonirej z številko 3795 Cortlandt, pa se slovensko zsueuiš Ž njim. POZORj, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande« nov, društvenih zastiav, znakov in r&gz&ll] po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih lastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnira priveskom. f&r Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku- Dopisoval Vam bode rojak g. Lupfia. CELOLETNI RAČUN krainskaga slovanskega podpornega društva Sv. Barbare v Forest City, Pa, OD I. SEPTEMBRA 1Q03 DO 1. SE PTE IW BRA 1904. Dohodki. POSTAJA ST. 1, FOREST CITY, PENNA. Mesečnine ...............f »21.70 Vstopnine ................................253.00 Knjižice ............................9.75 Za zdravnika ..........................0.75 Društvene znake ....................15.75 Regalije ...........................61.60 Kazni ........................................10.00 POSTAJA ŠT. 11, T>URYEA, PA. Mesečnine .................$144.90 Vstopnine .................104.00 Knjižice ................... 4.50 Dmžtvene znake ........... 12.15 Skupaj........$1281.55 Postaja šteje 131 članov. POSTAJA ŠT. 2. JENNY UND, ARK. Mesečnine .................$505.90 Vstopnine ................. 116.00 Knjižice ................... 5.50 Regalije ................... 7.70 Družtvene znake ........... 3.60 Kazni ..................... 4.00 Skupaj..........$642.70 Postaja šteje 64 Članov. POSTAJA ŠT. 3, MOON BUN, PA. Mesečnine ............ Vstopnine ............ Knjižice .............. ... 8.75 Regalije .............. ____ 87.40 Družtvene znake ...... Skupaj____ .....$854.40 Skupaj.........$265.55 Postaja šteje 19 članov. POSTAJA ŠT. 12, ALLEGHENY, PENNA. Mesečnine .................$ 87.75 Vstopnine ................. 40.00 Knjižice ................... 3.25 Družtvene snake ........... 5.40 Skupaj.........$136.40 Postaja šteje 12 članov. POSTAJA ŠT. 13, EAST MINERAL, KANSAS. Mesečnine .................$129.70 Vstopnine ................. 159.00 Knjižice ....................25 Družtvene znake ........... 5.40 Postaja šteje 91 članov. POSTAJA ŠT. 4, LUZERNE, PA. Mesečnine .................$190.95 Vstopnine ................. 22.00 Knjižice ................... 1.00 Regalije ................... 1.10 Kazni ......................50 Skupaj.........$215.55 Postaja šteje 24 Članov. POSTAJA ŠT. 5, DENNING, ARK. Mesečnine .................$220.50 Vstopnine ................. 80.00 Knjižice ................... 3.50 Regalije ................... 3.30 Družtvene znake ........... 9.00 Kazni ..................... 2.25 Skupaj.........$294.35 Postaja šteje 26 Članov POSTAJA ŠT. 14, BLOCTON, ALA. Mesečnine .......................$105.60 Vstopnine ................. 121.00 Knjižice ................... 4.75 Skupaj.........$231.35 Postaja šteje 19 članov. POSTAJA ŠT. 15, HUNTINGTON ARK. Mesečnine .................$ 83.55 Vstopnine ................. 114.00 Društene znake ............. 4.50 Skupaj.........$202.05 Postaja šteje 24 članov. POSTAJA ŠT. 16, WILLOCK PA. Mesečnine .................$124.80 Vstopnine ................. 101.00 Knjižice ................... 14.75 Društvene znake............ 5.40 Skupaj.........$318.55 Postaja šteje 30 članov. POSTAJA ŠT. 6, CLEVELAND, O. Mesečnine .................$216.75 Vstopnine ................. 95.00 Knjižice ................... 3.50 R'galije ................... 16.50 Družtvene znake ........... 7.65 Skupaj.........$339.40 Postaja šteje 32 članov. POSTAJA ŠT. 7, LA SALLE, ILL. Mesečnine .................$227.95 Vstopnine ................. 80.00 Knjižice ................... 8.50 Regalije ................... 29.10 Družtvene znake ........... 4.95 Skupaj.........$345.50 Postaja šteje 35 članov. POSTAJA ŠT. 8, JOHNSTOWN, PA. Mesečnine ____*............$129.77 Vstopnine ................. 87.— Knjižice ................... 1.75 Družtvene znake ........... 3.60 Skupaj.........$172.12 Postaja šteje 15 članov. POSTAJA ŠT. 9, WEIR CITY, KANS. Mesečnine ...............$ 682.30 Vstopnine ................ 461.00 Knjižice .................. 20.25 Regalije .................. 94.60 Dmžtvene znake .......... 82.40 Skupaj........$1290.55 Postaja šteje 127 članov. POSTAJA ŠT. 10, OOKETON, W. V A. Mesečnine .................$326.80 Vstopnine .................£40.00 Knjižice ................... 11.50 Regalije ................... 52.80 .Preostanek v blagajni Družtvene znake ........... 10.80 Kazni ..................... 1.75 Skupaj.........$245.95 Postaja šteje 27 članov. POSTAJA ŠT. 17, BROUGHTON, PA. Mesečnine .................$107.25 Vstopnine ................. 65.00 Knjižice ................... 5.75 Društvene znake ........... 10.35 Stroški. POSTAJA ŠT. 1, FOREST CITY, PENNA. Bolniške podpore ..........$ 869.00 Za zdravnika ..........................10.25 Smrtne podpore ......................400.00 Ekspres, Money Order, pošta- rina i. dr..............................65.01 Društveni odvetnik ................10.00 Glasilo Glas Naroda................50.00 Plačilo I. tajniku do I. sept. • 1904 ........................................105.50 Regalije in znake....................537.25 __ ■■■:..............................21.50 Poštarine Pisalni stroj ............................84.00 Društveni pečati ......................36.00 Tiskovine "Gl. Nar."............147.67 POSTAJA ŠT. 17, BROUGHTON, PA. Postaja št. 17 nima nikakih stroškov. POSTAJA ŠT. 18, FLEMING, KANS. Bolniške podpore ...........$130.00 Poštarine .................. 3.38 Skupaj.........$133.38 POSTAJA ŠT. 19, BRIDGEPORT, O. Bolniške podpore ...........$130.00 1.59 Skupaj.........$131.59 Holland-America Line (HOT LAN D-A M KRIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto ZjedinjerJh držav med NEW Y0RK0M in R0TTERDAM0M preko Boulogne sur-Mer. POSTAJA ŠT. 20, CLARIDGE, PA. Poštarine ...................36 Skupaj.........$2336.18 POSTAJA ŠT. 2, JENNY LIND, , i Skupni troški od 1. sept. 1903 Bolniške podpore ...........$451.00 | do 1. sept. 1904 .........$7337.83 Poštnine .................. 5.50 Skupni dohodki............ 9893.13 Odštevši stroške v znesku... 7337.83 Skupaj.........$456.50 POSTAJA ŠT. 3, MOON RUN, PA. Bolniške podpore ...........$588.00 Poštnine 2.94 Ostane v blagajni čistega.. .$2555.30 ŽENSKI ODDELEK. Skupaj.........$590.94 POSTAJA ŠT. 4, LUZERNE, PA. Bolniške podpore ...........$ 80.00 POSTAJA FOREST,-CITY, POSTAJA ŠT. 5, DENNING, ARK. PENNA. ■d . ... , „„ Mesečnine .................$ 29.75 Bolniške poapore ...........$298.00 Vstopnine...............* 1 0Q Smrtne podpore ............ 200.00 Knjižice _ .......1Q Poštarine .................. 1.00 ............... Skupaj.........$.30.85 POSTAJA ŠT. 2, JENNY LIND, Ark. Skupaj.........$499.00 POSTAJA ŠT. 6, CLEVELAND, O. Bolniške podpore ...........$128.00 Smrtne podpore ............ 200.00 Mesečnine .................$ 1.00 Oglas v "Novi Domovini" .. 2.00 Poštarine .................. 1.84 ' POSTAJA ŠT. 4, LUZERNE, PA Mesečnine .................$ .75 Skupaj.........$331.84 Vstopnine ................. 1.00 POSTAJA ŠT. 7, LA SALLE, ILL. Bolniške podpore ...........$324.00 Knjižice \r .10 Poštarine 2.38 Skupaj.........$ 1.85 - POSTAJA ŠT. 7, LA SALLE, ILL Skupaj.........$326.38 „ - . Y Mesečnine .................$ .75 POSTAJA ŠT. 8, JOHNSTOWN, PA. Vstopnine ................. l.oo Bolniške podpore ...........$109.00 Poštarine .32 Skupaj.........$188.35 Društvo šteje 27 članov. POSTAJA ŠT. 18, FLEMING, KANS. Mesečnine .................$169.80 Vstopnine ................. 249.00 Knjižice ................... 10.50 Regalije ................... 39.60 Društvene znake 17.55 Skupaj.........$ 1.75 -I Skupaj.........$109.32 POSTAJA ST. 11, DURYEA, PA. POSTAJA ŠT. 9, WEIR CITY, Mese«nine .................$ 5.50 KANS ~ , . POSTAJA ŠTEV. 13, E MINERAL, Bolniške podpore ...........$519.00 KANS Smrtne podpore ............ 200.00 Poštarine .................. 4.50 Meseinine .................$ 1.00 __Vstopnine ................. 1.00 Skupaj.........$723.50 "" •...............10 POSTAJA ŠT. 10, COKETON, W. VA. Skupaj.........$ 2.10 Skupaj.........$486.4F Postaja šteje 42 članov POSTAJA ŠT. 19, BRIDGEPORT, O. Mesečnine ............ ... .$ 85.50 Vstopnine ................. 54.00 Knjižice ................... 3.75 Društvene znake............ 5.85 Sknpaj........$149.10 Postaja šteje 16 članov. POSTAJA ŠT. 20, CLARIDGE, PA. Mesečnine .................$ 55.21 Vstopnine ................. 68.00 Skupaj.........$123.21 Postaja šteje 17 članov. POSTAJA ŠT. 21, LITTLE FALLS, N. Y. Mesečnine .................$.14.00 Vstopnine ................. 42.00 Knjižice ..............r.... 4.00 Skupaj.........$ 60.00 Postaja šteje 16 članov. POSTAJA ŠT. 15, HUNTINGTON, AxLK. ^n/rV0^0^ 1Q *eptembra Bolniške podpore ...........$111., 1903 do 1. septembra 1904 I Bolniške podpore ...........$427.00 POSTAJA ŠT. 15, HUNTINGTON, Smrtne podpore ............ 400.00 ARK. Poštarine .................. 3.07 _ Vstopnine .................$ 2.00 Skupaj.........$830.07 POSTAJA ST. 16, WILLOCK PA. POSTAJA ŠT. 11, DURYEA, PA. » Bolniške podpore ...........$ 91.00 Mesečnine .................$ .50 ........................... 1.00 Poštarine .................. 1.60 Vstopnine Skupaj..........$ 92.60 I Skupaj.........* 150 POSTAJA ŠT. 12, ALLEGHENY, Vseh dohodkov skupaj ......$ 46.55 PA. - Preje v blagajni ............ 289.72 Bolniške podpore ...........$ 84.00 - Poštarine .................. 1.89 j Skupaj v blagajni.... $336.27 Skupaj.........$ 85.89 Ženski oddelek ni imel nikakih stro _ škov. POSTAJA ST. 13, EAST MINERAL, KANS. Bolniške podpore ...........$ 64.00 Smrtne podpore ............ 200.00 OTROČJI ODDELEK. Skupaj.........$264.00 i POSTAJA ŠT. 1, FOREST CITY, POSTAJA ŠT. 14, BLOCKTON, ALA. I PENNA. Bolniške podpore ........... 53.00 Mesečnine .................$ 35.70 1.40 Vstopnine ................. 3.60 -- Knjižice ....................60 Poštarine Skupaj.........$ 54.40 00 septembra 1904 ipoštarine ............... ' 2 39 Mesečnine skupaj .................$8486.73 .............. *** Skupaj.........$643.65 Postaja šteje 50 Članov. K temu se prištejejo obresti. 39.00 ... 1367.40 Skupaj.........$ 39.90 POSTAJA ŠT. 4, LUZERNE, PA. ...............$ .60 Skrpaj.........$113.39 Skupnih dohodkov ..........$ 40.50 POSTAJAA ŠT. 16. WILLOCK, PA. ** * ****............ 65 77 NQQRDAM, parnik % dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 tonu P9TSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 too. STAT EN DAM, parnik z dvojni« vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik s dvojnim vijakom, 8300 ton. Skupaj....$9893.13 Bolniške podpore ...........$174.00 Poštarine ......................3 49 Skupno število članov je bilo dne 1. septembra 1904. 844. Vsega skupaj v blagajni .. $106-27 --- Otroški oddelek ni imel zadnje tri me- Skupaj.........$177.49 sece nikakih stroškov. JOSIP ZALAR, predsednik. JOSIP QORENC, IVAN TELBAN, I. tajnik. JOSIP BUCENELI, pregledovalci knjig. MARTIN iVUJMIC, blagajnik. IVAN OSOLIN, ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:! DUNAJ, I. Kolowratring 10JINOMOST, 3 Rudolfstras««. / TRST, št. 7 Prosta luka. j BRNO, *x Krona, Parniki od pljujejo: I« ROTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sredo ^^^^^ ., - ob 10. uri zjutraj,--■■ , HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NKW TORK. »0-2 Dearborn 8t, CHICAGO, ILL L Nižje podpisana priporo« čam potujo&fli Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Gieenwich Street, New York. m^ms - h, „ . * w - rt S ! * r ■ -n i i . — -T . V.' . ^ , r • - t* i* t z: - Hp' 1- Rojaki, podpirajte rojaka 1 Pod pijani priporočano svojo dobro wrejea* GOSTILNO, 7 kterej točim vedno SVEŽE PIVO, proda jam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., tre baje kak svet, na; geslo toraj bodit •roji k svojim! Martib Mubift, Skušnja Hči! Podpisani naznanjam rojakom, d* izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodila ii majboljžih rož in korenin, ki jih j* dobiti t Evropi in Ameriki ter iz fi aejra, naravnega vina. Edor boleh« aa želodcu ali prebavnih organih, na: K* pije redno. Pošilja so v ta bojih po jedea tuoat (IS steklenic) na vae kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna aaročila so priporoča JOSIP RUSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na iste j postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nejro tri dni; prihod v New York pc daevu. Oglasite se pv-ij C. M. COX \ C POST, Ass't Ticket Asii.-. LJJy Ticket Aieat. .313 N. i\la!n 3tu« F*uet>Io, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, last-uiku tega li3ta, čegar vslužbenee Vaa pričaka potem pri prihodu v Ne^ York na kolodvoru Podpisani naznanjam rojake« Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOT SALOON, 14#1 So. 13th St., OMASA, NBBR., v kterem točim vedno sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER & BU3CH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. ▼ obilen obisk so priporoča JOSIP B. PEZDTRTZ. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom 31ovencem in Hrvatom, da imam ?voj lepo nrejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodko itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. F obilen obisk se priporoča: (31 do) lah* PiihjUfc m vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, ioo Greenwich Str., New York.