V Čedadu antološka razstava
Lorette Dorbolo »Odločil bo veter«
^f	(FV
-JE * i
_'_
Na forumu EREF v Novi Gorici o evropski konkurenčnosti
Slovenski jazz
18 íi I	v Miramaru
Sport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI
Primorski
TOREK, 8. JUNIJA 2010
Št. 134 (19.841) leto LXVI.
Ljudje ob meji odločno za sporazum
Rado Gruden
Slovenske državljanke in državljani so v nedeljo na referendumu potrdili arbitražni sporazum, na podlagi katerega bo posebno arbitražno sodišče določilo kopensko in morsko mejo med Slovenijo in Hrvaško. Rezultat je bil tesen, kot je bilo pričakovati, pokazal pa je, da je po skoraj dvajsetih letih neuspešnih dvostranskih prizadevanj za volivce napočil čas, da se rešitev mejnega vprašanja prepusti zunanjemu arbitru.
Res je, da se je pri tem slovensko volilno telo praktično razdelilo na pol, toda res je tudi, da so zagovorniki sporazuma slavili v praktično vseh volilnih enotah, ki mejijo na Hrvaško, razen v ptujski, ki obsega tudi volilne okraje ob slo-vensko-hrvaški meji. Pa tudi tam so v volilnem okraju Ljutomer, ki ima največ obmejnih krajev, zmagali zagovorniki sporazuma in to bolj prepričljivo, kot je bilo povprečje v državi. Podobno je bilo v ostalih volilnih okrajih ob kopenski meji s Hrvaško. V Beli krajini je sporazum podprlo dobrih 56, v Brežicah pa preko 55 odstotkov volivcev.
Še veliko bolj prepričljiva pa je bila zmaga v treh obalnih občinah, kjer so ljudje najbolj jasno povedali, da jih politične igre o meji na morju ne zanimajo, zanimajo pa jih urejeni odnosi s sosedi. Tako so v dveh od štirih volilnih okrajev (dva v Kopru in po eden v Izoli ter Piranu) presegli 70-odstotno podporo sporazumu, v preostalih dveh pa je bilo za sporazum 62 oziroma 67 odstotkov volivcev.
Druga ugotovitev, ki jo je mogoče potegniti iz rezultatov referenduma, je ta, da je vladna koalicija iz soočenja izšla kot zmagovalka, kar je po mesecih stalnega padanja zaupanja, zanjo gotovo spodbudno. Očitno je, da je bil premier Borut Pahor na številnih soočenjih z vodjo opozicije Janezom Janšo s svojimi argumenti prepričljivejši. Nasprotnikom sporazuma pa tudi ni koristilo, da so nekateri med njimi v volilni kampanji izgubili mero za korektnost in tudi za dober okus.
Na koncu pa je morda treba tudi povedati, da slovenski državljani in državljanke v nedeljo niso glasovali o meji med Slovenijo in Hrvaško, kot so v kampanji trdili nekateri, temveč o tem, da odločitev o meji prepustijo arbitražnemu sodišču. Pri tem bo zdaj najpomembneje to, da tako koalicija kot opozicija pozabita na nasprotja, ki so prišla na dan v volilni kampanji, in skupaj predstavita vse argumente, na podlagi katerih bo lahko arbitražno sodišče o tako delikatnem vprašanju, kot je meja med državama, odločilo tako, kot Slovenija pričakuje in meni, da je prav.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
ARBITRAŽNI SPORAZUM - Na nedeljskem referendumu za 51,49 proti 48,51 odstotka volivcev
Po podpori sporazumu pozitivni odmevi v EU in ZDA
Prebivalci na Obali najbolj prepričani zagovorniki sporazuma
LJUBLJANA - V priredbi Mestnega gledališča ljubljanskega
Ganljiva dramatizacija Pahorjeve Nekropole
m

*
LJUBLJANA - Mestno gledališče ljubljansko je pretekli konec tedna na Ljubljanskem gradu krstno uprizorilo gledališko priredbo romana Nekropola tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Avtor dramatizacije
in režiser predstave Boris Kobal je sledil pripovedni niti romana, ki se začenja s protagonistovem obiskom nekdanjega taborišča Natzweiler-Struthof v Vogezih. Domiselno je razgibal dogajanje tudi z vizualne pla-
ti, zlasti s soočenjem in interakcijo med pripovedovalcem in skupino obiskovalcev na ogledu taborišča, ki se v nekaterih trenutkih spremenijo v sence nekdanjih tovarišev.
Na 23. strani
LJUBLJANA - Slovenski volivci so na nedeljskem referendumu s tesno večino podprli arbitražni sporazum s Hrvaško. Ob nekaj nad 42-odstotni volilni udeležbi je za sporazum glasovalo 51,49 proti pa 48,51 odstotka volivcev. Največ podpornikov sporazuma je na Obali. Rezultat je vladna koalicija razumljivo pozdravila, medtem ko so bili v opoziciji razočarani.
Zadovoljni zaradi potrditve sporazuma, ki bo po skoraj 19 letih neuspešnih dvostranskih poskusov omogočil, da se s pomočjo tretjega dokončno določi meja med Slovenijo in Hrvaško, so izid glasovanja pozdravili tako v Evropi kot v ZDA.
Na 2. strani
Repubblica o poslovanju KB 1909
Na 3. strani
V Trstu protest prodajalcev cigaret
Na 6. strani
DS proti krčenju prispevkov kulturnim ustanovam
Na 6. strani
Sanacija odlagališča na Malnišču oktobra
Na 19. strani
Sabina Guzzanti s filmom Draquila prepričala Tržačane
Na 23. strani
ITALIJA - Od l. 2012
EU: Javne uslužbenke v pokoj s 65 letom
LUKSEMBURG - Upokojit-vena starost za javne uslužbenke se bo verjetno že leta 2012 dvignila s sedanjih 60 na 65 let. Minister za delo Maurizio Sacconi se je včeraj o zadevi pogovarjal z evropsko ko-misarko za pravosodje in civilne pravice Viviane Reding v Luk-semburgu, da bi dosegel postop-nejše uresničevanje zadevne zahteve, vendar brez uspeha. O zadevi bo predvidoma razpravljala vlada na svoji četrtkovi seji. Verjetno bo zadevno zakonsko določilo vključeno v varčevalni odlok.
Na 24. strani
BLIŽNJI VZHOD
Mednarodna napetost okrog Gaze
CARIGRAD/PARIZ/TEHERAN - Turčija je vnovič pozvala Izrael, naj privoli v mednarodno preiskavo incidenta minuli ponedeljek, ko je v napadu izraelske vojske na humanitarni konvoj za Gazo umrlo devet Turkov. Francija je medtem predlagala, da bi EU preverjala humanitarno pomoč za Gazo, pomoč Gazi pa je napovedal iranski Rdeči polmesec.
Ob obali Gaze pa je včeraj zgodil nov incident. Izraelska vojska je streljala na čoln s Palestinci ter štiri ubila, češ da so bili teroristi.
Na 25. strani
<Pt^erta ®rattoria
NIKOLIZAPRTI
VELIKO DVORIŠČE,
ŽAR M DRVA, ZA VSAKOVRSTNE PRILOŽNOSTI (SV. ORHAJILA, DIRME...)
Strada di Fiume, 425 - Trst - Tel. 040 913114 Zaželjena je rezervacija.
2
Torek, 8. junija 2010
ALPE-JADRAN
/
REFERENDUM O ARBITRAŽNEM SPORAZUMU - Ob nad 42-odstotni udeležbi za 51,49 proti pa 48,51 % volivcev
Po nedeljski potrditvi sporazuma čestitke Sloveniji iz Evrope in ZDA
Zadovoljstvo v vrstah koalicije, razočaranje opozicije - Najbolj prepričljiva podpora sporazumu na Obali
LJUBLJANA - Slovenski volivci so na nedeljskem referendumu s tesno večino potrdili arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Zanj je glasovalo 51,49 odstotka udeležencev referenduma, proti pa 48,51 odstotka. Vladna koalicija na čelu s premierom Borutom Pahorjem je ob tem izrazila zadovoljstvo, nasprotniki sporazuma pa so bili razočarani.
Po podatkih Državne volilne komisije (DVK) se je referenduma udeležilo 722.600 volivk in volivcev oziroma 42,36 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev arbitražnega sporazuma jih je glasovalo 369.187 oziroma 51,49 odstotka, proti pa 347.790 oziroma 48,51 odstotka. Neveljavnih je bilo 5518 glasovnic oziroma 0,76 odstotka.
Med osmimi volilnimi enotami so arbitražni sporazum podprli v petih, nasprotovali pa so mu v treh volilnih enotah. Največjo podporo sporazumu so namenili volivci v volilni enoti Postojna (za 56,51 odstotka, proti 43,49 odstotka), "za" pa so se izrekli tudi volivci v volilnih enotah Ljubljana - Center (za 56,25 odstotka, proti 43,75 odstotka), Ljubljana - Bežigrad (za 53,71, proti 46,29 odstotka), Maribor (za 52,04 odstotka, proti 47,96) in Novo mesto (za 50,28 odstotka, proti 49,72 odstotka).
Proti arbitražnemu sporazumu pa so se večinsko izrekli volivci v volilni enoti Kranj (za 46,22 odstotka, proti 53,78 odstotka), Ptuj (za 47,08 odstotka, proti 52,92 odstotka) in Celje (za 48,41 odstotka, proti 51,59 odstotka).
Posebej visoko podporo na nedeljskem referendumu je sporazum dobil v treh obalnih mestih, Piranu, Kopru in Izoli. V slednjem je bila podpora sporazumu tudi najvišja med temi tremi mesti, saj je za glasovalo 70,34 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 29,66 odstotka. V volilnem okraju Piran je arbitražni sporazum dobil 66,97 odstotka podpore, proti pa je bilo 33,03 odstotka volivcev. V dveh volilnih okrajih v Kopru je bila podpora 70,09- oziroma 62,07-odstotna, proti pa je bilo 29,91 oziroma 37,93 odstotka volivcev.
Izidi glasovanja še vedno niso končni. Na končni izid bo treba počakati do 14. junija, ko bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine - takšno glasovanje je zahtevalo 3257 volivcev -, ter glasovnice z diplomatsko-konzular-nih predstavništev.
Premier Pahor je po potrditvi sporazuma ocenil, da je to velika zmaga za Slovenijo. "Slovenija se je odločila za pošteno mejo s Hrvaško. Odločila se je, da odpre novo poglavje odnosov," je dejal. "To je sporazum, ki je zelo ugoden za Slovenijo in sprejemljiv za Hrvaško. Oba naroda bosta lahko živela ob meji, ki jo bo postavilo arbitražno sodišče dokončno," je dejal Pahor. Kot je dodal, bosta oba naroda lahko živela v prijateljstvu. "Problemi bodo ostali, stari in novi, a eno je, če rešujete probleme s prijatelji, drugo pa, če rešujete probleme z nasprotnikom. Z nasprotnikom jih nikoli ne rešite, samo poglobijo se," je poudaril premier. Dodal je še, da je Slovenija s tem izidom "dobila mnogo prijateljev" v vsej mednarodni skupnosti, ne le v Evropski uniji.
Tudi slovenski predsednik Danilo Türk je pozdravil potrditev sporazuma. V nagovoru narodu je dejal, da je Slovenija s tem sprejela pomemben korak naprej v reševanju spora o meji s Hrvaško ter potrdila privrženost arbitraži "kot dobremu, v naših razmerah najboljšemu načinu za mirno rešitev spora". "Ta odločitev je legitimna in dokončna," je dejal. Kot je dodal, nas že jutri čaka nova faza, "priprava argumentov, ki jih bomo predložili arbitraži" in z njihovo pomočjo bomo "dosegli pravično rešitev, tako, ki bo v celoti izpolnila pričakovanja in interese slovenske države".
Nasprotniki sporazuma so nad izidom referenduma razočarani. Predsednik opozicijske SDS Janez Janša je ocenil, da je izgubila Slovenija in dodal, da je vlada "zapravila idealno zgodovinsko priložnost, ko so naši aduti v pogajanjih s sosednjo Hrvaško za dokončno določitev meje najmočnejši". Ta adut je bil po njegovih besedah prodan "za nekakšen stik, za katerega nihče ne ve, kaj bo". Opozoril je še,
V Izoli je za arbitražni sporazum glasovalo dobrih 70 odstotkov prebivalcev
Borut Pahor
da "bomo račun za ta rezultat plačali vsi". Račun bo po njegovih besedah prišel v obliki sodbe arbitražnega sodišča. Takrat bo, je dejal Janša, potrebno pogledati zemljevide, ki jih je vladna koalicija pred referendumom pošiljala po domovih. V zvezi s tem je predsednik SDS pozval vse, naj te zemljevide shranijo.
Napovedal je, da SDS ne bo glasovala za ratifikacijo pristopa Hrvaške k EU, "dokler ne bomo vedeli, kakšna bo sodba arbitražnega sodišča".
Zadovoljni so tudi na Hrvaškem. Predsednik Ivo Josipovič je včeraj izrazil pričakovanje, da bo zdaj Hrvaška pospešila svoja pogajanja z EU. Opozoril pa je, da spor o meji med državama še ni urejen, temveč je dogovorjen način, na katerega bosta državi prišli do rešitve. Josipovič je ponovil, da uspeh slovenskega referenduma predstavlja novo obdobje ne le v hrvaško-slovenskih odnosih, temveč tudi v regiji. Po njegovih ocenah pa politika, ki bi preprečevala hrvaško približevanje EU z blokiranjem ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU, ne bo naletela na dobre odzive ne v Sloveniji ne v sve-
tu. "Slovenski državljani so povedali, kaj si mislijo o arbitražnem sporazumu," je dodal.
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je tudi pozdravila odločitev slovenskih volivcev. Gre za novo stran ne le v odnosih med državama, temveč tudi za sporočilo, ki bo opogumilo vse države v regiji, je dejala v izjavi za javnost.Kosorjeva je poudarila, da sta v telefonskih pogovorih s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem v nedeljo in včeraj zjutraj sklenila, da je zdaj pravi čas tudi za reševanje vseh ostalih odprtih vprašanj med državama ter za krepitev gospodarskega sodelovanja.
Dan po potrditvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško na referendumu so včeraj v Slovenijo deževale čestitke iz Evrope, hkrati pa tudi opozorila pred napovedano blokado Hrvaške pri njenem vstopu v EU.
Sporazum sta pozdravila tudi uradni Dunaj in Rim (o izjavi ministra Frattinija poročamo ločeno). Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je dejal, da gre za zmago sil za prihodnost v Sloveniji in da sta se Slovenija in Hrvaška z velikim korakom pri-
Janez Janša
bližali dokončni rešitvi spora o meji, ki je več let obremenjeval odnose med državama.
Rezultat na referendumu so pozdravili tudi v Berlinu, Parizu in Was-hingtonu, pričakovano pa tudi v Bruslju - pozdravili so ga špansko predsedstvo EU, predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek in predsednik EU Herman Van Rompuy. Po drugi strani pa so iz Bruslja prišla tudi opozorila pred namigi predsednika opozicijske SDS Janeza Janše, da v njegovi SDS ne bodo podprli pristopa Hrvaške v EU, dokler arbitraža ne bo končana in ne bo znana meja.
Tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev Štefana Fuleja, Angela Filote je tako ponovila stališče EU, da dvostranska vprašanja ne bi smela vplivati na širitveni proces držav v regiji. Poročevalec Evropskega parlamenta za napredek Hrvaške na poti v EU Hannes Swoboda pa je kolege v desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP) pozval, naj pritisnejo na svoje slovenske člane, da bodo sprejeli izid in v prihodnje igrali bolj konstruktivno vlogo. (STA)
ARBITRAŽA
Ernest Petrič slovenski
V|	I • v v
član sodisča?
LJUBLJANA - Ustavni sodnik, mednarodni pravnik Ernest Petrič je včeraj za STA dejal, da je pripravljen na pogovor z pristojnimi ljudmi v vladi o tem, da bi lahko bil slovenski arbiter na arbitražnem sodišču, ki bo določalo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Od tega pogovora pa je po njegovih besedah odvisna odločitev na obeh straneh. "Če bi se vlada tako odločila, sem seveda pripravljen na pogovor z ustreznimi ljudmi v vladi, kako naj bi to delo potem teklo. Od tega pogovora je potem seveda odvisna odločitev na obeh straneh," je dejal.
Glede poročanja nekaterih slovenskih medijev, da naj bi vlada že sprejela odločitev, da bo slovenski arbiter Petrič, pa dolgoletni slovenski diplomat odgovarja, da gre zgolj za ugibanja v medijih.
Da gre za ugibanja, so včeraj potrdili tudi na zunanjem ministrstvu. Kot so povedali, se postopki o izbiri arbitrov še niso začeli. "O tem, kdo bo slovenski arbiter, je v tem trenutku še prezgodaj govoriti - lahko je slovenski strokovnjak, lahko tudi tuj," so še pojasnili za STA.
O rezultatu nedeljskega referenduma o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je podprlo 51,5 odstotka volivcev, je Petrič dejal, da je rezultat referenduma "znan in tak, kakršen je, in za vse obvezujoč". "Komentarji post festum o referendumu so odveč.
Petrič je izpostavil še pomen priprave slovenske argumentacije za arbitražo. "Pred nami je zdaj naloga, da skušamo iz te odločitve dobiti največ, priprava čim bolj solidne argumentacije nastopa pred arbitražo, tako z argumenti kot z vsem tistim, kar k takemu delu sodi. Tu bo treba sile združiti in če sem prav razumel izjave ključnih političnih osebnosti po referendumu, se vsi tega zavedajo in gledam na bodoči razvoj z optimizmom," je še dejal.
REFERENDUM - Stališče italijanskega zunanjega ministra
Frattini: Zmaga za vso Evropo
Renzo Tondo: Sedaj Hrvaško v Evropsko unijo - Pozitivni oceni Maurizia Tremula in Debore Serracchiani
RIM - Italijanski zunanji minister Franco Frattini se je odzval na rezultat slovenskega nedeljskega referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško in ocenil, da gre za pomembno zmago za Slovenijo, Hrvaško in vso Evropo. Kot je zapisano v kratkem sporočilu za javnost italijanskega zunanjega ministrstva, bo rezultat referenduma po »zgodovinski« konferenci o Balkanu v Sarajevu 2. junija omogočil nadaljevanje dela za evropske integracije vseh držav Zahodnega Balkana.
Zadovoljen z izidom referenduma je tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, ki sedaj upa in računa, da bo Hrvaška čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Izid referenduma je po Tondovem prepričanju pomemben tudi zato, ker marsikje v Evropi v zadnjem času močno prevladujejo težnje po ločevanju in ne po združevanju, v Sloveniji pa smo bili priča nasprotnemu pojavu, kar je seve-
da zelo pozitivno. »Slovenija in Hrvaška sta problem meje sedaj predali mednarodnim sodnikom in s tem pokazali veliko zrelost,« je prepričan predsednik deželnega odbora.
Hrvaško, katere vstop v Evropsko unijo bo poenotil italijansko narodno skupnost, ki sedaj ločeno živi v dveh državah. Z referendumskim izidom so zadovoljni tudi drugi predstavniki italijanske skupnosti v Istri, katere volivci so - kot znano - množično podprli arbitražni sporazum.
Slovenski volivci so po mnenju evropske poslanke in deželne tajnice Demokratske stranke Debore Ser-racchiani potrdili zaupanje v Evropsko unijo. »Živimo v težkih časih, evropska ideja pa je, kljub znanim težavam, očitno še živa in vliva ljudem zaupanje v prihodnost,« meni evro-parlamentarka iz Vidma, ki izpostavlja, da sta tako Slovenija kot Hrvaška za Italijo prijateljski državi. »Nedeljski referendum v Sloveniji je toliko bolj pomemben, ker je bil do zadnjega trenutka zelo negotov, končni rezultat pa tudi po napovedih zelo vprašljiv,« je v izjavi še poudarila tajnica Demokratske stranke za Fur-lanijo Julijsko krajino.
/
GOSPODARSTVO
Torek, 8. junija 2010
3
TRST - Pozitivni podatki o pretovoru v prvih štirih mesecih tega leta
Za tržaško pristanišče
je bil april zelo ugoden mesec
V prvem štirimesečju osemodstoten, v aprilu pa 14-odstoten porast v primerjavi z letom 2009
TRST - V tržaškem pristanišču se je pretovor od januarja do aprila letos povečal za osem odstotkov v primerjavi s prvimi štirimi meseci v letu 2009. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so v Trstu pretovorili dober milijon ton blaga več kot lani, in sicer 15,1 milijona ton (lani 14 milijonov ton).
Pozitivne podatke je v svojem poročilu objavila Pristaniška oblast, ki pojasnjuje, da se je ponoven zagon gibanja pretovora začel že januarja, najbolj pozitivne podatke pa so zabeležili v aprilu. Posebno pozitivni so podatki v sektorjih tekočih razsutih tovorov (porast znaša štiri odstotke) in različnega blaga v paletah (29 odstotkov več kot lani), medtem ko se je pretovor trdih razsutih tovorov zmanjšal za štiri odstotke.
Pozitivni so tudi podatki o prometu trajektov in ladij ro-ro. V Trstu so pretovorili 67.924 tovornjake, kar za celih 14 tisoč tovornjakov in 26,7 odstotka presega statistiko lanskoletnega prvega štirimesečja. Še bolj pa se je povečal pretovor blaga, ki ga prevažajo tovornjaki, in sicer za celih 30 odstotkov.
Pretovor kontejnerjev je bil v letošnjem prvem štirimesečju na enaki ravni kot lani, do izenačenja pa je prišlo z zelo ugodnim aprilom, ko so v pristanišču pretovorili za 14 odstotkov kontejnerjev več kot aprila lani. April je bil nedvomno najbolj uspešen mesec v začetku tega leta, saj so bili vsi pokazatelji, z izjemo trdih razsutih tovorov, pozitivni. V tem mesecu se je povečal pretovor tekočih razsutih tovorov (za 14 odstotkov), različnega blaga v paletah (za 40 odstotkov), tovornjakov trajektov ro-ro (za 28 odstotkov), več pa je bilo tudi potnikov (39 odstotkov) in ladij (15 odstotkov).
Pogled na sedmi pomol v tržaškem pristanišču
kroma
TRZIC - Pr istanišči Trst in Tržič se morata dogovoriti o kompetencah
Projekt Unicredit za megapristanišče Trst - Tržič bodo jutri predstavili v Pekingu
Pogled na pristanišče v Tržiču
bumbaca
TRŽIČ - Projekt za megapristanišče Trst-Tržič, za katerim stoji bančna grupa Unicredit in predvideva za milijardo evrov investicij, bodo jutri predstavili veliki skupini kitajskih investitorjev v Šangaju, kjer te dni poteka četrta izdaja mednarodne razstave za logistiko. Projekt, katerega uresničitev bi za trži-ško pristanišče Portorosega pomenila, da bi dobilo nov, preko poldrugi kilometer dolgo pristajalni nasip, poleg tega pa še kontejnerski terminal, bo v Pekingu predstavil predsednik posebnega podjetja za tržiško pristanišče inženir Sergio Signore.
Predsednik goriške trgovinske zbornice Emilio Sgarlata je včeraj pojasnjeval javnosti, da izbira Si-gnoreja za pekinško predstavitev ne sme povzročati skrbi tržaškim partnerjem projekta. Izbira je bila namreč dogovorjena s podpredsednikom družbe Unicredit za logistiko Mauriziom Maresco, dogovor pa obstaja tudi z deželno upravo. Sgar-
lata je pri tem poudaril, da Goriška nima posebnih ambicij, da bi pri projektu bila v ospredju glede na Trst. Izrazil je željo, da bi z uresničevanjem projekta začeli čim prej, kajti začelo se je februarja, sedaj pa je že junij in čas hitro mineva, sicer pa se je tudi deželna uprava izrekla za hiter postopek. Sgarlata je obenem izpostavil dejstvo, da obstoječi različen način upravljanja tržaškega in tržiškega pristanišča lahko povzroča zaplete, ki pa jih je treba rešiti z jasnim dogovorom o tem, kaj bo kdo počel.
Kot rečeno predvideva projekt za Tržič nov kontejnerski terminal in pristajalni nasip s skupno 750 tisoč kvadratnimi metri površine, kar naj bi takoj zagotovilo pogoje za dvatisoč ton pretovora. Za Trst pa je predvidena podvojitev sedmega pomola s poldrugim kilometrom pristajalnega nasipa, kar bi s 680 tisoč kvadratnimi metri površine zagotovilo 1,2 milijona ton pretovora.
MILAN - Članek v gospodarski prilogi italijanskega dnevnika
Repubblica: Finančna Družba KB 1909 skrbi za poslovnost in za razvoj lokalne skupnosti
MILAN - KB 1909 je atipična finančna družba, ki po eni strani skrbi za svoje poslovne uspehe, po drugi pa za razvoj širše skupnosti, v kateri posluje, beremo v včerajšnji gospodarski prilogi dnevnika La Repubblica. Novinar Paolo Possamai, ki je sicer odgovorni urednik Piccola, predstavlja KB 1909 bralcem rimskega časnika. Pri tem se naslanja na stališča in izjave predsednika družbe Borisa Perica, ki je Possamaiu postregel tudi s podatki o lastninski sestavi, poslovanju in načrtih družbe.
V zadnjih petih letih se je poslovna dejavnost družbe, ki ima sedež v Gorici, dejansko podvojila, kot dokazuje rast njenega premoženja (od 12 na današnjih 38 milijonov evrov). Poslovni dobiček je v preteklem letu znašal 5,4 milijona evrov, pojasnjuje Peric, ki utemeljuje razloge, zakaj je družba kotirana na ljubljanski in ne na milanski borzi. »V Ljubljani je ta operacija cenejša, mi dobro poznamo tamkajšnje tržno-go-
spodarske razmere in v Sloveniji uživamo ugled,« dodaja vodja zamejske finančne družbe.
KB 1909 je zrcalo goriške stvarnosti, ki je neke vrste most med Italijo in t.i. novo Evropo in obenem tudi zelo dobro »opazovališče« za dogajanja na tržiščih nekdanje Jugosla-
vije. Družbena glavnica družbe je vredna okoli 30 milijonov evrov; dve tretjini gre za navadne delnice, preostali del pa so privilegirane delnice. Slednje nimajo volilne pravice, lahko pa računajo na 5 odstotni letni dobiček glede na premoženjsko vrednost družbe. Glavni delničar navadnih in
privilegiranih delnic je Sklad Trinko (25,9 odst.), sledijo Nova Ljubljanska banka (6,66 odst.), Čedajska banka (2,4 odst.) ter Zadružna kraška banka in Doberdobska zadružna banka (vsaka z enim odstotkom delnic). Sklad Trinko je fundacija slovenske narodne skupnosti v Gorici, piše v Re-pubblici, ki nato navaja lastninske deleže KB 1909 v številnih podjetjih v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Bo-sni-Hercegovini. Ta podjetja poslujejo na raznih področjih, od informacijskega (Possamai omenja slovenski tednik Mladina), do nepremičninskega in zdravstvenega. Tem se bo mogoče v bližnji prihodnosti pridružil še turistični sektor, saj se goriška družba poteguje za upravljanje Postojnske jame.
Peric navaja, da družba vsako leto namenja od 300 do 400 tisoč evrov razvoju goriške kulture. Pri tem omenja občinsko mediateko, goriški KB Center ter sodelovanje s krajevnimi univerzami.
■ EVRO
1,1959 $ -0,8
		
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. junija 2010		
valute	evro (povprečni tečaj) 7.6. 4.6.	
ameriški dolar japonski jen	1,1959 109,86	1,2060 111,73
ruski rubel	37,9690	8,2355 37,7450
danska krona	7,4377 0,82460	7,4398 0,82745
švedska krona	9,6449	9,5495 7,8510
češka krona	25,898	26,055
estonska krona	15,6466 285,70	15,6466 288,80
poljski zlot	4,1503 1,2672	4,1950 1,2595
avstralski dolar	1,4607 1,9558	1,4364
romunski lev	4,2359 3,4528	4,2135 3,4528
latvijski lats	0,7083 2,2232	0,7084 2,2087
islandska krona	290,00	290,00
hrvaška kuna	7,2553	7,2633
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. junija 2010		
1 mesec	3 meseci 6 mesecev 12 mesecev	
LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR)
0,35088 0,53781 0,75300
0,03667 0,08333 0,18667 0,432 0,706 0,996
ZLATO
(999,99 %%) za kg
33.461,83 € +552,98
		
		
TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. junija 2010		
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,49 initediii idr»da 3 7c		+1,46 +0 54
KRKA 1 1 IKA KOPER	66,41 1842	-1,89
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	150,04	-0,43 +0,03
TELEKOM SLOVENIJE	262,36 96,40	-1,74 -3,22
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 25,00 DELO PRODAJA - CTni		+0,20
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ictd a bcm7 7rfl _l1 ??		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR ml imntcct	11,23	-1,58
KOMPAS MTS - - miwa		
PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADr»\/AI Mir A CA\/A	20,98	-0,33
PROBANKA - - cai i ic i ii idi i am a		
SAVA ' TERME ČATEŽ TERME ČATEŽ	194,57	+9,14
ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	86,00 18,66	+0,58 -3,17
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. junija 2010 -0,55		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLIANZ ATIAMTIA	1,18 79,00 1421	-1,41 +0,89
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	4,13	-0,70 -0,36
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	0,83 3,22	-0,54 -0,08
EDISON ENEL ENI	0,93 3,64 1496	-0,53 -3,64
FIAT FINMECCANICA	8,55	+0,07 -0,58
FINMECCANICA GENERALI IFIL	8,71 14,13	+0,40 -1,12
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	1,98 1176	-0,40 -1 75
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	20,48	+0,89
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	4,71 5,80 1 93	-2,43 -1,28
PIRELLI e C PRYSMIAN	0,44 1193	-0,67 -1,11 -1 41
rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	24,41	-0,41
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,29 6,53	-3,29 -1,06
TENARIS TERNA	0,90 14,66	-2,00 -2,14
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	3,04 0,11	-0,25 -0,85
UNICREDIT	6,7 1,56	-0,89 +0,32
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	70,98 $	-0,46	
		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. junija 2010		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana	865,11 3.554,75	-1,64 -0,44
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ	1.925,10	-2,10
FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J		
SRX, Beograd BIFX Saraievo	262,41 1.643,97	-3,06 -0,05
Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	2.396,32	-0,77
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	9.816,49 1.798,16	-1,16 -1 85
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ftsf mn i nnrlnn	1.050,47 1.060,27 5.904,95	-1,35 -2,82 -0,57 -1 11
riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai	5.069,06 5.069,06 3.413,72 2.235,21	-1,21 -1 41
a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.114,4 2.529,97	-1,84 -0,92
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	9.520,80 2.751,88 19.378,15 2.511,73 16.781,07	-3,84 -1,94 -2,03 -1,64 -1,97
4
Torek, 8. junija 2010
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
ČEDAD - Antološka razstava »Odločil bo veter« Lorette Dorbolo
Dinamičen in živ prikaz duše Nadiških dolin
Dela beneške umetnice bodo v Čedadu in Špetru na ogled do 27, junija - Septembra razstava v Gorici
ČEDAD - Dinamičen in živ prikaz "duše" Nadiških dolin, posameznih pokrajin, vasi in izrezov iz vsakdanjega življenja v njih. Vse to najdemo v slikah Lorette Dorbolo, ki ima za sabo že 33 let plodnega slikarskega in literarnega ustvarjanja, ki se prepletata in dopolnjujeta ter sta zdaj predmet antološke razstave "Odločil bo veter', ki so jo v petek odprli v Čedadu. Slike beneške umetnice iz Bjarča v špetrski občini bodo na ogled v cerkvi Sv. Marije v Čedadu do 27. junija, prav tako pa v Beneški galeriji v Špe-tru, septembra pa se bo razstava preselila še v Kulturni dom v Gorico.
Slovesnega odprtja antološke razstave so se med drugimi udeležili novi čedaj-ski župan Stefano Balloch, ki je z laskavimi besedami komentiral dela Lorette Dorbolo, kateri je želela čedajska uprava že ob 30-le-tnici njenega delovanja posvetiti posebno razstavo, a je do nje prišlo nekaj let kasneje. Župan je tudi poudaril pomen dolgoletnega sodelovanja s slovenskim kulturnim društvom Ivan Trinko, ki je skupaj z Inštitutom za slovensko kulturo, Beneško galerijo, goriškim Kulturnim domom in Občino Čedad med prireditelji letošnjega osrednjega slovenskega kulturnega dogodka na Videmskem. O plodnem sodelovanju s če-dajsko občinsko upravo je spregovoril tudi predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit, ki je še dodal, da je v slikah Lorette Dorbolo "naše srce, vodijo nas v preteklost, ki je ni več, a je ne smemo pozabiti, zato se ji moramo zahvaliti za vse to, kar je že naredila za naše doline z upanjem, da bo s tem svojim delom še nadaljevala."
Umetnine beneške slikarke, ki je prejela že več pomembnih priznanj in je dobro poznana tudi v mednarodnem merilu, je na otvoritvi podrobneje predstavil in komentiral predsednik Društva beneških umetnikov Giacinto Iussa, igralka Franca Lavino pa je prebrala nekaj razmišljanj o kulturi in slikarstvu ter spominov na preteklost, ki jih je napisala sama Loretta Dorbolo. Za glasbeni intermezzo pa je poskrbel gojenec Glasbene matice Mitja Tull s svojo harmoniko. Ob koncu je o svojih delih spregovorila še sama umetnica, ki je povedala, kako se v njih prepletata pripovedništvo in razmišljanje, med temami pa je vedno prisotno iskanje ravnotežja med tradicijo in sedanjostjo, ki jo predstavlja veter, saj večkrat doživljamo vse tako hitro, da se sploh ne zavedamo vsega, kar nas obdaja. "Brez vezi s svojimi koreninami, pa smo kot vrvohodci brez mreže."
V četrtek ob 19. uri bo v cerkvi Sv. Marije v Čedadu na sporedu posebno srečanje z Loretto Dorbolo. Program bodo sooblikovali igralka Franca Lovino, mladi Beneškega gledališča in gojenci špetrske Glasbene matice. Sicer pa si je razstavo v Čedadu mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10.30 do 13.00 oziroma od 14.30 do 20.00. Umetnine, ki so razstavljene v Beneški galeriji, pa so na ogled od ponedeljka do četrtka od 14. do 18. ure in ob petkih od 9. do 13. ure.
T.G.
Na posnetku od leve novi čedajski župan, Stefano Balloch, predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit, umetnica Loretta Dorbolo in predsednik Društva beneških umetnikov Giacinto Iussa, ki je umetničina dela tudi podrobneje predstavil
t.g.
RAZPIS - Rok za oddajo potrebne dokumentacije zapade 30. junija
Nagrade SLORI za diplomska, magistrska in doktorska dela
TRST - Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI razpisuje nagrade za zaključna univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Razpis je namenjen interesentom, ki so do zapadlosti razpisa opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se večinoma ukvarja SLORI.
Z nagradami namerava SLORI stimulirati mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziroma sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri specifinih raziskovalnih projektih.
Izbor izbranih vlog in nalog bo opravljen predvidoma v 60 dneh od datuma zapadlosti. Selekcijski postopek predvideva preverjanje ustreznosti prejetih nalog z vidika formalnih pogojev, ki jih določa ta razpis, v drugi fazi pa recenzijo in izdelavo strokovnega mnenja o nalogah, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Izbor nagrajencev opravi Znanstveni svet SLORI na podlagi recenzentskih mnenj in predlaga kandidate Upravnemu odboru. Na sklep Upravnega odbora ni pritožbe.
Naloge (diplomske, magistrske, doktorske) bo SLORI nagradil s spodaj navedenimi denarnimi zneski.
Razpisni pogoji 2010
Nagrade
Na razpis SLORI-ja v letu 2010 za nagrade zaključenih diplomskih in podiplomskih del se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskem letu 2008/2009 diplomirali/magistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Prijavijo lahko naloge, ki predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k poznavanju slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega in družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbenem, kulturnem, političnem, gospodarskem, pravnem in izobraževalnem področju, medetničnih odnosov, identitetnih in jezikovnih praks ter komunikacije. Doprinos lahko zadeva tudi druge manjšinske študije, ki vsebujejo primerjavo s stvarnostjo slovenske skupnosti v Italiji.
Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati v zaprti ovojnici z oznako "Razpis SLORI za univerzitetne naloge 2010" priložiti še :
a)	fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in kraj stalnega bivanja;
b)	kopijo diplomske / magistrske / doktorske naloge;
c)	kratko predstavitev obdelane tematike, razlogov za njeno izbiro in pomen diplomske naloge, magisterija oz. doktorata za slovensko skupnost v Italiji z lastnoročnim podpisom in datumom. (V obsegu največ ene tipkane strani.)
Za univerzitetno diplomo II. stopnje (3+2 letna) ali 4 letna diplomska naloga ali magistrska naloga bodo podelili do 4 nagrade v višini po 1.000 evrov, za doktorsko nalogo pa do 2 nagradi v višini po 2.000 evrov
Upravni odbor SLORI-ja lahko v primeru nižjega števila prijavljenih kandidatov oz. neprimernosti / neskladnosti nalog z razpisom poviša posamezne nagrade ali pa preostala sredstva uporabi za publikacijo nalog oz. zneske prenese na naslednje študijsko leto. SLORI lahko najboljša dela tudi objavi. Del ne bodo vračali.
Razglasitev nagrajencev za leto 2010 bo na Dnevu raziskovalce septembra 2010.
Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo v Narodni in študijski knjižnici (NŠK) v Trstu (ul. Sv.Franiška 20/I), v Slovenski ljudski knjižnici D. Feigel v Gorici (Corzo Verdi 51), na sedežu društva I. Trinko v Čedadu (ul. IX. avgusta 8), na sedežu društva Planika v Ukvah (ul. Tablja/Pontebba 28) in na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giot-ti 1, tel. 040 636663, trst@slori.it, kjer nudimo tudi dodatne informacije ali na spletni strani www.slori.org.
Rok za oddajo prijavne dokumentacije je 30.6.2010 na sedežu SLORI ali po pošti (s priporočenim pismom oddanim najkasneje 30.6.2010).
Nov deželni zakon o zapuščenih zemljiščih
TRST - Deželni svet je soglasno odobril zakon, ki določa ukrepe in finančne prispevke občinam za spodbujanje, urejanje in obdelovanje zapuščenih zemljišč v goratih območjih. Ukrep, ki sloni na potrebi po zaščiti javnega zdravja in varnosti, zaobjema tudi Kras, Breg in pravzaprav večji del tržaške pokrajine. Deželni zakon predvideva, da občinske uprave določijo zainteresirana zemljišča, ki se praviloma nahajajo v petstometrskem pasu, ki obkroža vasi. Prav tako zakon določa, da v primeru, da lastniki zemljišč nočejo ali ne morejo sami poskrbeti za ureditev zaraščenih zemljišč, lahko za to poskrbijo kmetijska podjetja (s košnjo trave, sečnjo, pašo itd.), ki v ta namen zaprosijo za petletno pravico do upravljanja. Ukrep se ne dotika lastniške pravice posameznika. »Tudi ta zakon se že takoj zatakne v dejstvu, da mu zakonodajalec ne namenja zadostnih sredstev, saj je finančna postavka ta trenutek vredna skromnih 50.000 evrov, kar bi po prvih ocenah za vso deželo zadoščalo za ureditev kakih deset hektarjev površin, « ugotavlja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Opozoril je deželno skupščino na še nerešeno vprašanje upravljanja zaščitenih območij Natura 2000 (Sic-Zps).
Deželni svetniki pa so se včeraj sicer v glavnem ukvarjali s predsednikom Edouardom Ballamanom. Demokrati so mu očitali pristransko vodenje skupščine, na koncu pa so se sporazumeli za možnost ponovne izvolitve predsednika sredi mandata deželnega parlamenta. Ballaman (Severna liga) je zavrnil vse očitke rekoč, da se trudi biti predsednik vseh svetnikov in istočasno zaščitnik deželnega parlamenta.
Darko Šaric v JAR?
BEOGRAD, LJUBLJANA - Srbski "kralj" kokaina Darko Šaric si je najverjetneje zavetje poiskal v Južnoafriški republiki, je včeraj poročal spletni portal srbskih Večernjih novosti. Po trditvah časnika je po podatkih iz dosedanje preiskave o Balkanskem bojevniku v to državo pripotoval s pomočjo ponarejenega potnega lista. Slovenska policija sumi, da je ponarejeni potni list Šaricu uredila Sandra Udrih. Ob preiskavi njenega stanovanja v Ljubljani so po pisanju portala odkrili fotografije skoraj vseh članov nar-kokartela za izdelavo potnega lista. Po poročanju Večernjih novosti je bil tudi Sandrin oče Stanislav Udrih aretiran, in sicer januarja 2009 v Italiji. V stanovanju, ki ga je uporabljal, je italijanska policija odkrila 214 kilogramov kokaina. Pri Stanislavu so našli tudi potni list na ime Jan Prošek. Predstavnik policije Drago Menegalija je za STA dejal, da v interesu preiskave te informacije ne more niti potrditi niti zanikati. V okviru obsežne kriminalistične akcije Balkanski bojevnik so 25. maja na območjih policijskih uprav Ljubljana, Kranj in Koper opravili več kot 30 hišnih preiskav ter zaradi nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in posedovanja orožja pridržali 14 ljudi. Med njimi je tudi Ljubljančan Dragan Tošic, ki ga sumijo, da naj bi vodil slovenski del narkokartela Darka Šarica.
PEUGE0T 207 MILLESIM 200,
OMEJENA IZDAJA.
NESKONČNA
il
2?
STRAST.
k. PEUGEOT
MOTION S EMOTION
Promocijska cena (IPT izključen) za vozilo 207 X-line 1.4 75 CV 3 vrata, z vozilom za odpad registriranim do 31. decembra 2002 in vpisanim na lastnika za vsaj 6 mesecev. Ponudba velja do 30. junija 2010. Več informacij na peugeot.it in pri koncesionarju. Slika je informativnega značaja. Maksimalna poraba goriva pri kombinirani vožnji 1/100 km6A' maksimalna emisija C02g/km 149.
Peugeot je dodal novi model svojim športnim vozilom, 207 Millesim 200: motorji Evro 5 zadnje generacije, klima, sistem Biuetootli, priključek USB, HiFi z vodenjem na volanu, ABS, 6 airbagov, ESP, lita platišča - vsi našteti dodatki so serijski. In še, z ECO SERVICES PEUGEOT imaš 4 let miru po 6€ na mesec.
VOZILO B07 OD
9.750 €

ODKRIJTUDI DRUGE NEVERJETNE PONUDBE.
Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič
TRST, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA. Majnica 12, tel. 0481 391808 TRŽIČ, ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it
/
MNENJA, RUBRIKE
Torek, 8. junija 2010
5
ISTRSKI ZORNI KOT
Rovinj v znamenju fotografske razstave
Miro Kocjan_
Hrvaški mediji so vseskozi živahno poročali o pripravah na nedeljski referendum o arbitražnem sporazumu v Sloveniji. Opazno je bilo, da so kar objektivno obravnavali poglede enih in drugih ter jih vključevali v hrvaška pričakovanja. Mediji pa so tudi poročali, da morebitna blokada referenduma v Sloveniji (kot je znano, do tega ni prišlo op. ur.) v zvezi z mejno problematiko ne bi smela vplivati na zadevna pogajanja.
Italijanski državni praznik dan republike so proslavili tudi na Reki, pravzaprav v Opatiji, za ves Kvarner. Glavno besedo je imel italijanski generalni konzul Fulvio Rustico, ki je na Reki že pet let, sliši pa se, da bo kmalu premeščen. Imel je nagovor, v katerem je poudaril, da je Italijanska unija na Hrvaškem pravzaprav italijanska ambasadorka in da so si vsi dosedanji italijanski diplomati vseskozi prizadevali, da bi Hrvaška postala čim prej članica Evropske unije. Med drugim je napovedal, da pripravljajo pobratenje med Opatijo in Sanre-mom. K besedi se je na slovesnosti javil tudi Furio Radin, sedanji predsednik Italijanske unije, ki je dejal, da italijanska skupnost utrjuje svojo narodno identiteto na Hrvaškem, kjer pa so na dlani tudi druge evropske vezi, te pa so seveda multikulturne.
Tudi istrski časniki napovedujejo organizacijo »Festivala miru«, ki bo v Vidmu, in sicer od 17. do 20. tega meseca. Zvrstil se bo niz kulturnih prireditev, na katerih bodo sodelovale tudi tuje skupine, pripravljajo pa tudi zanimivo mednarodno fotografsko razstavo. Letošnja je druga edicija tega festivala, katerega umetniški vodja je nemški politolog Ekke-hart Krippendorff, medtem ko je Angela Felice glavna tajnica. Vi-demski župan Furio Honsell je identiteto tega festivala strnil v namenu, da namerava Videm postati stalna postaja, kjer bo civilizacija ponujala odgovor tistim, ki jim gre za nasilje in vojne. In dejstvo je, da videmski festival ni neka preprosta pobuda, marveč pobuda, ki najgloblje odseva miroljubne in delovne značilnosti vsega furlanskega ljudstva. Geslo festivala je »Videm, mesto dialoga, soočenja in poslušanja«.
Podpredsednica kvarnerske regije Nada Turina Djurič je odpotovala v New York na povabilo organizacije reških emigrantov. V Združenih državah bo tudi v imenu predsednika Zlatka Ko-madina imela pogovore s predstavniki oblasti, zlasti pa seveda z Rečani, ki živijo v ZDA. Obravnavati pa namerava zlasti probleme, ki zadevajo zdravstvo, to je, kako naj bi izboljšali zdravstveno sodelovanje z nekaterimi kraji v Kvarneru, ki zaostajajo v tej socialni panogi. V bistvu gre za Cres, Lošinj, Ilovik in Sakrane, ki so že prejeli medicinske naprave, ki stanejo okrog 250 tisoč dolarjev. Razmišljali bodo tudi o tem, kako izboljšati promet s kvarner-skimi otoki, potem ko so ukinili letalsko progo med Londonom in Krkom.
Zanimivo je, da v New Yor-ku in na območju New Jerseyja deluje približno 20 organizacij, ki jih vodijo kvarnerski emigranti. Lošinjski klub »Ancora« je star že 115 let, Cres in nekateri manjši otoki pa slavijo kar okroglo 100 let življenja.
V Rovinju so predali namenu tretje edicijo »Photodays 2010«, slovite fotografske razstave, ki sta jo pripravila kluba Asto-

ria in Livingstone pod okriljem rovinjske turistične organizacije. Ta razstava je že široko znana tudi v tujini, saj letos prikazujejo kar okrog 10 tisoč del. Najbolj zanimive nameravajo nagraditi. Časniki naglašajo, da gre za kulturno in zgodovinsko potezo tokrat s fotografij XIX. in XX. stoletja, ki poudarjajo nekdanje, pa tudi novejše lepote in značilnosti Rovinja in okolice. Organizatorji nameravajo razstavo prenesti tudi v Celovec in New York, kjer bodo domačini, tako strokovnjaki kakor drugi, imeli možnost občudovati rovinjske znamenitosti. Organizatorji med drugim naglašajo, da zgodovinsko fotografsko gradivo začenja biti po svetu še bolj zanimivo kot literatura o posameznih krajih, saj nazorneje pa tudi globlje ponazarja identiteto krajev in pomembnejših dogajanj, ki so jih imeli priložnost gostiti.
Včeraj se je v Kopru, športni dvorani, končal 17. Obalni sejem, na katerem je razstavljalo, glede pač na sprejemne pogoje prostora, dvesto podjetij, ki sodijo v obrtno dejavnost ali malo industrijo. Prirejanja sejmov v Kopru se torej nadaljuje v duhu prvega sejma, ki je bil leta 1970 na prostem ter je tedaj privabil tudi še večje število tujih podjetij. V duhu neizbežnih sprememb bodo večji in zagotovo še privlačnejši koprski sejem, kot je napovedal župan Popovič, imeli v bodoče v tako imenovani obrtni coni, ki je v pripravah na serminski ravnini, seveda pa bo sprejela tudi tuje razstavljavce, ki bodo imeli na razpolago več primernega prostora. Dosedanji sejmi so v Kopru, kljub skromnim prostorom, v glavnem le želi uspehe.
Na Reki pa je firma »Zamet Centar« požela nov uspeh s tem, da je prejela letošnjo nagrado »Vladimir Nazor«, ki jo podeljuje ministrstvo za kulturo za pridobitve na področju urbanistike in arhitekture. Športni center, ki bo nastal v tem delu mesta, je bil nagrajen, ker je njegov načrt uspel presenetljivo uspešno povezati to dragoceno reško novost z okolico, razen tega se predstavlja s svojevrstnimi tehničnimi novostmi, tako na primer, da jekleni oboki tako rekoč podpirajo streho s 55 metri premera in omogočajo naravno razsvetljavo sodobne športne dvorane.
V Vodnjanu so se odločili za zanimivo novost. Na glavnem trgu so namreč priredili prvo edicijo Festivala samohotnega rastlinstva in zdrave prehrane. Pokrovitelja sta mestna občina in regijska oblast. Odločitev je res izvirna, saj si s sejmom prizadevajo pokazati in dokazati obiskovalcem kakovost in korist rastlinskih in dišečih trav ter njihovo porabo tako v kuhinji kakor v medicini.
Puljski športniki pa so z velikim odobravanjem sprejeli odločitev, da se novo in sodobno košarkarsko igrišče na Stoji poimenuje po Draženu Petroviču. Petrovič, slovito športno ime, je svoj čas igral tudi v Pulju, nato pa se je že zelo mlad uveljavil v jugoslovanski košarkarski ligi. Zelo so ga cenili in imeli radi. Vemo, da so ga imeli za najboljšega košarkarja Evrope, če ne sveta. Kot član Real Madrida je osvojil evropski naslov, kor član jugoslovanske reprezentance je osvojil vrsto naslovov tako na evropski kot svetovni ravni. Uveljavil se je tudi v poklicni ameriški košarkarski ligi NBA. Žal pa se je njegovo življenje tragično končalo v avtomobilski nesreči v Nemčiji.
JEZIK NA OBROBJU
Večkrat najdem v naših medijih izraze ali zveze, ki v slovenščini niso v rabi, ne tostran ne onstran meje. Tako sem si izpisala med drugim tudi poved: »In Edvardu Kardelju, temu krvniku in perverznemu oblastniku, je Slovenija tituli-rala Univerzo«. V SP je titulirati (glagolnik tituliranje) zapisan z oznako neobčevalno, kar pomeni, da zveni nenavadno in se na splošno ne uporablja, zato pripiše SP splošno rabljene ogovoriti, ogovarjati, naslavljati koga (kupca gospod, ali z gospodom). V Velikem slovarju tujk (CZ 2002) piše, da pomeni tujka titulirati: 1. podeliti naslov (npr. grof, častni občan), 2. nasloviti, naslavljati, nagovoriti, imenovati. Naslov res podelimo komu (ne čemu); (pismo) naslovimo na koga; nagovorimo ali imenujemo koga. Univerza je bila po drugi svetovni vojni poimenovana (ne titulirana komu!) po Edvardu Kardelju. Tujko titulirati smo prevzeli od Nemcev, ti iz latinščine, (titulieren, titulare). Zveza z dajalnikom titulirati (komu kaj) nam v slovenščini zveni tuje in jo celo težko razumemo.
Ustavila sem se ob tej povedi, ker vem, kako so pri nas vse take zveze s tujkami »nalezljive«. Ko je pred leti nekdo zapisal sinergija, so vsi pisci pozabili, da je to po-
vezovanje ali sodelovanje dveh ali več stvari. Zdaj beremo samo še o sinergiji in sinergijah (pod italijanskem vplivom), čeprav smo siner-gijo še pred nekaj leti uporabljali (prvotno tudi Italijani) samo v fiziologiji in farmaciji. Tudi Šlenc jo omenja samo v tem pomenu. S takim izražanjem vsak dan siro-mašimo naš jezik, namesto da bi ga zaradi ogroženosti v tem prostoru, ohranjali in bogatili.
V istem prispevku, sem našla tudi glagol pečati se. Omenjeno je nečedno pečanje kulturnikov s komunistično oblastjo. Tudi ob tem izrazu je v SP oznaka neobčevalno. Večkrat pa ima tudi slabšalni pomen, saj pečati se z moškimi pomeni imeti z njimi spolne odnose, kot tudi pečati se s pijanci, (kar bi lepše povedali: družiti se s pijanci). Pečati se s kom pa je popolnoma neprimerno v zvezi ukvarjati se s kom (čim), npr. z lovom.
Zapisano pa je tudi: razumeti kaj v pravem ključu, kar se v slovenščini ne uporablja. Mislim, da je pisec hotel reči: razumeti kaj v pravem pomenu. Italijanščina je botrovala tudi stavku: te postavke, seveda v globljem ključu, so me prepričale (verjetno: v globljem, širšem smislu). V ital. j. ima chiave dolgo vrsto pomenov,
v slovenščini pa je njegova raba pomensko zelo omejena. Poznamo sicer vrsto ključev, a manj kot Italijani. Uporablja se zveza (SSKJ; SP je ne navaja) seznaniti se s ključem za delitev dohodka; ključ je v tej zvezi z dogovorom določen način, sistem, pa katerem se kaj rešuje. Druga zveza: ceniki so narejeni po enotnem, znanem ključu. Oboje srečamo v gospodarstvu.
Poznamo pa še ključ do uspeha, do sreče in ključ za razumevanje, ki pomeni rešitev problema. Zveza v ključu se v slovenščini ne uporablja. V italijanščini poznamo zvezo rimanere, stare in chiave, kar pomeni rimanere in tema, in argomento. V slovenščini rečemo namesto tega: držati se teme, snovi. Na splošno se vse s ključem povezane fraze v slovenščini malokdaj uporabljajo. Ker pa nas največkrat spomnijo na italijanski način izražanja (na kalke), je bolje, da jih zamenjamo z ustreznimi slovenskimi izrazi in zvezami.
Lelja Rehar Sancin
Podjetnik Vanja Lokar
kroma
LJUBLJANA - V Mladini zanimiv intervju z Vanjo Lokarjem
»Ob tržaški obali lahko kupite vile, ki so veliko cenejše kot v Ankaranu«
Prepričan je, da imajo Slovenci (iz Slovenije, op.ur.) čuden odnos do Trsta. Ga sploh ne poznajo in ne razumejo nas, da hočemo ohraniti svoje slovenstvo. Lokar meni, da bi bili lahko slovenski podjetniki uspešni tudi v Trstu. Na Ponterošu je odprl trgovino podjeten Postojnčan. Na istem mestu, kjer je imel oče Borisa Pahorja prodajalno masla, prodaja kruh. Dobro dela. Več takšnih ljudi bi potrebovali, ugotavlja Lokar.
Ko se je poročil s Sonjo Polojaz sta dobila veliko daril, manjkal pa jima je servis krožnikov. V trgovini mu je starejši Žid razložil, da je novi porcelan sicer dober, vendar se ne more primerjati s starim, ročno izdelanim porcelanom. Lokarjeva zbirka šteje danes 300 dragocenih porcelanastih izdelkov. Svojo zbirko je že razstavljal v Trstu in v Ljubljani, osem njegovih eksponatov pa je pravkar na ogled na razstavi v Berlinu, ki je posvečena 300.obletnici nastanka prvega evropskega porcelana.
GORE - Usoden zdrs
Na Prisojniku umrl poljski planinec
BOVEC - V nedeljo okoli 19. ure se je pripetila nesreča v gorah, ki je bila usodna za 49-letnega Poljaka. Planinec in 46-letna Poljakinja sta se izgubila in zaplezala, ko sta se vračala z vrha Prisojnika.
Poljska planinca sta že zjutraj odšla z Vršiča proti vrhu Prisojnika. Preko vrha Prisojnika sta se nato vračala po zahtevni planinski poti preko drugega okna in se v južnem oste-nju gore izgubila ter zaplezala. Pri plezanju po brezpotju na višini okoli 1850 metrov se je planincu odlomil oprimek. Padel je približno 70 metrov po skalah in melišču ter mrtev obležal v skalni grapi.
V reševanju in iskanju poljskih planincev so sodelovali člani Gorske reševalne službe Bovec in helikopterska enota Slovenske vojske, ki je ponesrečenega planinca in nepoškodovano planinko prepeljala v dolino Trente, so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica.
LJUBLJANA - Tednik Mladina objavlja v zadnji številki zelo zanimiv intervju s tržaškim podjetnikom Vanjo Lokarjem izpod peresa novinarja Marjana Horvata. Pogovor je zanimiv, ker zgodovina družine Lokar v bistvu odraža povojno zgodovino Trsta in širšega mejnega območja, uspehe slovenskega podjetnika, ki je tudi svetovljan in ljubitelj kulture in umetnosti. Intervjuvanec pa se izkaže tudi kot dober poznavalec aktualnega tržaškega političnega momenta.
Lokar v intervjuju obnavlja zgodovino svoje družine (oče je bil doma iz Ajdovščine, mama pa Koprčanka, a po rodu iz Nadiških dolin), v kateri se zrcalijo medvojne in povojne razmere. Beseda teče nato o njegovi podjetniški poti in o vlogi Slovencev v Trstu. Lokar ne more razumeti, zakaj priložnosti, ki jih ponuja mesto, ne izkoristijo Slovenci. »Ob obalni cesti iz Barkovelj proti Devinu lahko kupite vile in parcele, ki so veliko cenejše kot v Ankaranu,
kaj šele v Portorožu. A ni nikogar. Zakaj ne pridejo? Ne vem. Meni se zdi tukaj idealno živeti. Imaš čudovito klimo, Trst ima lepe palače in veliko drugega. A umira,« pravi Lokar.
SLOVENIJA - Poostren nadzor
Do nedelje akcija 0,0 šofer za večjo varnost na cestah
LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za zdravje bo od včeraj do nedelje izvajalo prvi del akcije 0,0 šofer. S tem se pridružuje vseevropski policijski akciji poostrenega nadzora nad vožnjo pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih snovi. Namen akcije je preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in zmanjšanje števila prometnih nesreč, so sporočili z ministrstva. Poleg tega bodo v tem času policisti in pristojne inšpekcijske službe poostrile nadzor nad spoštovanjem zakona o omejevanju porabe alkohola.
Ministrstvo za zdravje kot nosilec akcije aktivno sodeluje pri izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011. Gre za usklajeno akcijo več ministrstev, policije, inšpekcijskih služb in nevladnih organizacij. Število prometnih nesreč, ki jih povzročijo storilci pod vplivom alkohola, v zadnjih letih sicer upada sorazmerno z zmanjševanjem števila prometnih nesreč, vseeno pa delež al-koholiziranih povzročiteljev ostaja skoraj nespremenjen. Zaskrbljujoč je zlasti delež al-koholiziranih povzročiteljev prometnih ne-
sreč s smrtnim izidom, kjer jih je skoraj tretjina pod vplivom alkohola. Alkoholiziranost povzročiteljev prometnih nesreč je najvišja v starostni skupini od 24 do 34 let.
Glede na izkušnje in statistične podatke iz preteklih let so zlasti problematični vikendi (petki in sobote) in pa nočni čas, zato bo poostren nadzor usmerjen zlasti v najbolj kritična časovna obdobja in območja lokacij različnih javnih prireditev.
Pristojne inšpekcijske službe in policija bodo v času akcije svojo pozornost usmerili tudi v prodajo alkohola mladoletnim in alkoholiziranim osebam v trgovinah in na bencinskih servisih v večernem času, saj se mnogi mladi pogosto oskrbijo z večjimi količinami alkohola še pred 21. uro. Nadzirali bodo tudi strežbo alkohola, predvsem mladoletnim in vidno alko-holiziranim osebam.
Ta mesec bodo tudi številne preventivne dejavnosti v okviru osnovnih in srednjih šol ter na prireditvah za mlade.
Akcija 0,0 šofer bo potekala še novembra, v času martinovanja, in cel december. (STA)
6
Torek, 8. junija 2010 1 9
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
DEMOKRATSKA STRANKA - Včeraj protest proti krčenju javnih prispevkov
Je za občinsko upravo kultura le sinonim za Praznik sardele?
Kritike senatorke Tamare Blažina in pokrajinskega tajnika Roberta Cosolinija
Včerajšnji dan je v Italiji potekal v znamenju demonstracij proti krčenju javnih prispevkov kulturnim ustanovam. Ob rimskih protestih, ki so se jih udeležili številni režiserji, pisatelji, operne pevke in drugi predstavniki kulturnega sveta (o katerih pišemo na 24. strani), je vrsto dogodkov priredila tudi Demokratska stranka. Eden izmed teh je bila tržaška tiskovna konferenca, na kateri sta spregovorila senatorka Tamara Blažina in pokrajinski tajnik Roberto Cosolini.
Predstavnika DS sta prepričana, da si moderna evropska država ne bi smela privoščiti tako radikalnih varčevalnih ukrepov, ki postavljajo v dvom obstoj in delovanje številnih kulturnih, znanstvenih, raziskovalnih ustanov.
V senatu ta čas diskutirajo o dekretu, ki ogroža operne hiše oziroma fundacije; opozicija je vložila nad tristo amandmajev (med podpisniki je tudi senatorka Blažina), saj na primer meni, da bi morala država podpreti tiste operne hiše, ki so smotrno ravnale s finančnimi sredstvi (med temi je tudi tržaško gledališče Verdi). A tudi nagraditi tiste privat-
nike, ki so pripravljeni vlagati v kulturo: za svoje prispevke bi morali biti deležni davčnih olajšav, meni senatorka, tovrstne reforme pa vlade ne zanimajo ...
Nič boljše ni po Cosolinijevem mnenju na krajevni ravni. Nekateri sektorji, na primer filmski, tudi junija ne vedo, s kakšnimi sredstvi razpolagajo za svoje delovanje: uradi deželnega odbornika Molinara molčijo, ustanove in društva pa živijo v negotovosti.
Ob tem ne gre pozabiti, da je na kulturnem področju tako ali drugače zaposlenih na stotine ljudi. Sedanje krčenje sredstev je zato po tajnikovem mnenju tudi kratkovidno: kdor ukinja delovna mesta, bo moral jutri vlagati v socialne blažilce.
Nekaj kritik je bilo slišati tudi na račun tržaške občinske uprave, ki ni sposobna prirediti enega samega velikega kulturnega dogodka: v deželi imamo Mittelfest, Pordenonelegge, Vicino/lontano, v Trstu pa ...»Festa de la sardela«. Gre za po-vratek k tradiciji, je bilo slišati na tiskovni konferenci: ime Sardon Day je očitno zvenelo preveč mednarodno ... (pd)
Tajnik Cosolini in senatorka Blažina
kroma
LJUBITELJI ŽIVALI - Protest proti zaprtju openskega pesjaka Gilros
Pasji zbor na Velikem trgu
Zaprtje strukture močno odmeva med lastniki psov v mestu in v okolici - Kritike na račun mestne uprave
Kakih sto psov se je z lastniki zbralo pred občinsko palačo in s svojim laježem opozorilo na zaprtje pesjaka Gilros na Op-činah in na vrsto protipasjih odredb mestne uprave. Zaprtje pesjaka je močno odjeknilo med gospodarji psov. Predvsem tistimi, ki jim je bilo pasje zavetišče nujno pribežališče v poletnih mesecih. Valentina Tozza je držala na povodcih svoje štiri prijateljčke: Mozarta, Nikito, Seana in Aste-rixa. V poletnih mesecih, ko je odhajala na dopust, je prepustila psičke v varstvo pesjaku. Kako bo letos? Po vsej verjetnosti bodo gospodarji zapustili letos poleti več psov kot prejšnja leta, je napovedala. Boris Košuta je prispel s svojim belim labradocem Gregom z Opčin. »Zaprli so mu vrtec«, je pojasnil s predšolsko prispodobo.
Na trgu se je gnetlo nemških ov-
čarjev, pudeljčkov, maltežanov, kokerjev, kratkodlakih in dolgodlakih četveronož-cev. Eleganten ruski hrt je nosil na rdeči pelerini napis Tudi jaz tu stanujem. La-vinia Segni je bila med najbolj jasnimi pri ožigosanju županove odredbe proti lula-nju psov. Pred dnevi je med sprehodom po Napoleonski cesti naštela, da je njen koker Pluto kar 91-krat dvignil tačko. »Naj mi župan pove, kaj naj naredim!« se je obrnila na prvega občana. Na trg je prispel tudi upravitelj Gilrosa Massimo Vi-sintin. V rokah je držal sveženj listov s skoraj 9 tisoč podpisi občanov za ponovno odprtje strukture. Za nekaj minut se je pojavil tudi odbornik Michele Lo-bianco. Pogovoril se je z nekaterimi prisotnimi, nato se je, z repkom med nogami, vrnil v občinsko palačo.
LETALIŠČE
Občina Trst
zapustila Ronke
Tržaška občina zapušča družbo, ki upravlja ronško letališče. Mestna skupščina je sinoči s 33 glasovi izglasovala prodajo delnic občine v konzorciju letališča Deželi Furla-niji-Julijski krajini. Proti sklepu so glasovali le štirje svetniki levosre-dinske opozicije, medtem ko se je eden vzdržal.
Pristojni občinski odbornik Paolo Rovis je v utemeljitvi sklepa poudaril, da so se tudi drugi člani konzorcija odločili za prodajo delnic Deželi. Tržaška občina je s 37 odstotki večinski partner konzorcija, ki z 51 odstotki vodi letališko družbo (Dežela Furlanija-Julijska krajina ima sedaj 49-odstotni delež, potem ko bo odkupila delnice članov konzorcija, bo postala edini lastnik letališke družbe. Za tržaško občino naj bi bil - po Rovisovih besedah - to srečen konec letališke zgodbe, saj naj bi s prodajo prejela kakih 50 odstotkov več od investiranih sredstev.
Za vodjo Demokratske stranke Fabia Omero je to bila ... komedija. Maja lani je občina izglasovala dokapitalizacijo družbe. Decembra se je uprava odločila za prodajo, mesec kasneje pa je odbornik Ro-vis napovedoval novo dokapitaliza-cijo. Sedaj, s četrtim preobratom v 13 mesecih, naj bi se zaključila zadeva, pri kateri občina sploh ni vedela, kaj bi hotela.
Sinoči je mestno skupščino zapustila vodja Nacionalnega zavezništva Angela Brandi, ki je bila prejšnji teden imenovana za deželno odbornico. Njeno mesto je v občinskem svetu prevzel Andrea Del-la Valle, novi vodja skupine pa je postal Antonio Lippolis. Brandije-va je vstopila v dvorano po zamenjavi, župan Dipiazza se ji je zahvalil in ji predal občinsko kolajno. Bran-dijeva je poudarila, da je delovala »za mesto in za stranko«. Zatem je pozdravila prisotne svetnike večine in opozicije, med njimi pa ni bilo štirih svetnikov Sullijeve skupine, ki so pred njenim prihodom zapustili dvorano.
M.K.
DEŽELNI SVET - Protest lastnikov in upraviteljev tobakarn
Zelo težki časi za prodajalce cigaret
V Sloveniji so cene cigaret približno 40 odstotkov nižje kot v Italiji - Dežela dejansko brez pristojnosti za rešitev problema
Protest prodajalcev in prodajalk tobačnih izdelkov pred deželnim svetom
kroma
Prodajalci cigaret in tobačnih izdelkov iz Furlanije-Julijske krajine doživljajo zelo težke čase. Prodaja cigaret povsod na splošno pada, v Sloveniji pa so cene tobačnih izdelkov okoli 40 odstotkov nižje kot v Italiji. V FJK so pred desetimi leti prodali milijon kilogramov tobaka letno (danes prodaja znaša 200 tisoč kg), uslužbencev v tem sektorju je bilo takrat tisoč osemsto, danes pa se njihovo število suka okoli tristo enot. Kriza se iz dneva v dan zaostruje, v Trstu in v Gorici pa je lani zaprlo vrata dvajset tobakarn. Skratka zelo težka situacija.
Lastniki in upravitelj tobakarn so na včerajšnjem protestnem shodu (dali so mu naslov Da ne bi umrli na meji) pred deželnim svetom opozorili na svoje probleme in zahtevali konkretne ukrepe za premostitev vsaj nekaterih težav. Slišati je bilo tudi očitke o nelojalni slovenski konkurenci, čeprav Slovenija res ni kriva, če so cigarete v Italiji tako drage, kar je odvisno predvsem od velike obdavčitve tobačnih izdelkov.
Protestniki so zahtevali posebne finančne provizije, podobne tistim, ki jih npr. uživajo njihovi kolegi v Aosti ter na meji s Švico. Manjša prodaja cigaret ne vpliva samo na prihodke prodajalcev, ampak tudi na državne in deželne davčne prihodke. »Tobačni« sektor v vsakem primeru nujno potrebuje korenito preosnovo, začenši z posodobitvijo sedanjih prodajnih licenc, ki so zastarele oziroma preživele.
Zastopniki protestnikov so se srečali z deželno vlado in s predstavniki političnih strank. Vsi so jim izkazali razumevanje in jim obljubili pomoč, konkretnih predlogov, ki bi lahko omilili krizo tega sektorja, pa je zelo malo. In to tudi zato, ker ima deželna uprava na tem področju zelo malo pristojnosti, saj cene cigaret in tobačnih izdelkov določa državna administracija in so enake po vsej Italiji. Dežela pa lahko posredno pomaga prodajalcem tobaka v FJK in pritisne na Rim, da jim tako ali drugače prizna poseben položaj.
/
TRST
Torek, 8. junija 2010
7
OPČINE - Podelili Bralne značke osnovnošolcem openskega didaktičnega ravnateljstva
Lila Prap in Damijan Stepančič: branje kot potovanje in cirkus
Prireditev v dveh izmenah v openskem Prosvetnem domu, kjer je otroke zabaval Krojaček Hlaček-Gregor Geč
Zaključna srečanja Bralne značke, ki jih prirejajo ravnateljstva slovenskih šol v Italiji v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in Društvom Bralna značka Slovenije, se bližajo koncu. Potem ko so v prejšnjih dneh in tednih potekala srečanja s številnimi znanimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci za osnovne in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, so včeraj dopoldne prišli na vrsto učenci osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Opčine, ki so veliko dvorano openskega Prosvetnega doma napolnili v dveh izmenah. Open-sko didaktično ravnateljstvo ima namreč kar šest os-
več fotografij na WWW.primorski.eu
V vlogi Krojačka hlačka je nastopil Gregor Geč (levo), ki ga je občudovala množica osnovnošolcev (desno)
kroma
novnih šol (in prav toliko vrtcev), tako da so včerajšnje podeljevanje Bralnih značk priredili v dveh izmenah. Najprej so prišli na vrsto učenci osnovnih šol Alberta Sirka iz Križa, Avgusta Černigoja s Pro-seka in Pinka Tomažiča iz Trebč, nato pa še njihovi vrstniki iz šol Franceta Bevka z Opčin, Alojza Gradnika z Repentabra ter Primoža Trubarja-Kar-la Destovnika-Kajuha iz Bazovice.
Množica otrok in učiteljev na čelu z ravnateljico Marino Castellani in koordinatorko projekta Bralne značke Olgo Tavčar je prisostvovala dogodivščinam Krojačka Hlačka, ki ga je uprizoril igralec Gregor Geč. Krojaček Hlaček je literarni lik Leopolda Suhodolčana, ki je bil pred petdesetimi leti po-
budnik gibanja Bralna značka in katerega so na open-skem ravnateljstvu tudi obravnavali skozi šolsko leto skupaj z Primožem Suhodolčanom. Vendar Suhodolčanov junak ni bil edini protagonist včerajšnje prireditve, saj sta se na Opčinah mudila še dva druga pomembna gosta, in sicer ilustratorja Lila Prap (Lilijana Praprotnik Zupančič) in Damijan Stepan-čič, ki sta malim bralcem podelila tudi priznanja, ki sta jih sama oblikovala. Na priznanjih so tako narisana vozila različnih vrst, najdejo pa se tudi liki, kot so vrvohodec, dvigalec uteži in akrobat: to zato, sta pojasnila gosta, ker je branje (ne samo knjig, ampak praktično vsega, kar je napisano) navsezadnje potovanje, pa tudi cirkus - in vsi imamo radi cirkus.
DIPIAZZA IN DRUGI
Proces o menzah se je začel s preložitvijo
Trinajst ljudi, med katerimi izstopajo tržaški župan Roberto Di-piazza, podžupan Paris Lippi in generalni občinski tajnik Santi Terra-nova, se mora zagovarjati na tržaškem sodišču zaradi domnevnih nepravilnosti v organizaciji zakupa za upravljanje občinskih šolskih menz. Prvo obravnavo je sodnik Filippo Gullotta včeraj preložil na 1. julij. Javni tožilec Giorgio Milillo je zahteval prepis prisluškovanj, zbranih med predhodno preiskavo, vložil pa je tudi seznam prič. Odvetniki nekaterih obtožencev so trdili, da prisluškovanja v tem primeru niso uporabljiva.
Preiskava se je začela že leta 2003, ko je finančna straža v občinskih uradih nabrala gradivo v zvezi z zakupom, »težkim« 40 milijonov evrov. Poleg župana , podžupana in generalnega tajnika sedijo na zatožni klopi še nekateri občinski funkcionarji ter menedžerji dveh vpletenih podjetij Sodexo in Copra. Preiskovalci so od vsega začetka sumili, da sta bila postopek in izid dražbe za dodelitev zakupa vnaprej dogovorjena. Junija 2007 je sodnik za predhodne preiskave Raffaele Mor-vay ocenil, da do kaznivega dejanja sploh ni prišlo. Tožilstvo pa je vložilo priziv na kasacijsko sodišče in slednje je Morvayevo odločitev razveljavilo, zaradi česar se je postopek nadaljeval do včerajšnjega začetka sojenja. Kaznivo dejanje naj bi čez manj kot leto dni zastaralo.
DOLINA - Podeljevanje Bralnih značk na NSŠ Gregorčič
Pesnik Marko Kravos tokrat v vlogi pisatelja
V Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini je bilo v četrtek, 3. junija, posebno slovesno. V goste je prišel pesnik Marko Kravos, katerega so učenci sprejeli s petjem dolinske himne Na Gorici na pla-cu (na sliki). Uglednega gosta je pozdravila ravnateljica prof. Fulvia Premolin, nakar mu je dobrodošlico izrekel koordinator bralne dejavnosti na šoli prof. Boris Pangerc, tudi v imenu kolegice Christine Biber, ki poučuje v tretjem razredu. Marko Kravos je tokrat nastopil v vlogi pisatelja; v drugem razredu so namreč dijaki prebrali njegovo knjigo Trst v žepu, v kateri Kravos zelo živahno, duhovito, dopadlji-vo in za mlade bralce pritegljivo opisuje svoja otroška leta pri Sv. Ivanu. V knjigi je veliko domačih izrazov, poimenovanj za rastline, živali in predmete, živo pa je prikazano življenje otrok konec štiridesetih in v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja in tisočletja v obmestnem predelu Trsta, ki spada danes malo-dane v mestno jedro. O teh svojih doživetjih, o časih, »ko je mimohod avtomobila sprožil čudenje in radovednost in je bil vonj po bencinu, ki ga je puščal za sabo, še prijetno dra-
žljiv,« je živo in slikovito spregovoril pisatelj radovednim učencem, ki so mu ob koncu postavili še nekaj vprašanj. Med temi ga je najbolj ganilo zanimanje za ročno izdelan vodni mlinček, ki je bila prva Markova igrača in skozi vse otroštvo njegova najljubša, pa čeprav mu je vodni curek iz vaške pipe že pri prvem igranju polomil lopatico.
Po tem prijetnem podoživljanju vsebin njegove knjige Trst v žepu je Marko Kravos vročil vsakemu dijaku posebej priznanje za opravljeno branje med šolskim letom, dijaki tretjega razreda pa so prejeli še darilo namenjeno zlatim bralcem, torej tistim, ki so Bralno značko prejeli skozi vsa tri leta šolanja. Zlati bralci so letos prejeli v dar novi mladinski roman Pink pisateljice Janje Vidmar, ki je dolinskim srednješolcem domača, ker je Kravo-sovo vlogo pri podeljevanju bralnih značk odigrala v lanskem šolskem letu.
Prijetno srečanje s pesnikom Markom Kravosom v vlogi pisatelja bodo dijaki Nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline še dolgo nosili v spominu, priznanje, ki jim ga je podelil, pa z zadoščenjem v srcu.
DOLINA - Didaktično ravnateljstvo in šola s Škofij
Dopoldan prometne vzgoje v znamenju teorije in prakse
Osnovnošolci iz Doline in s Škofij so se preizkusili tudi v vožnji avtomobilčkov
kroma
Sodelovanje med Didaktičnim ravnateljstvom Dolina in Osnovno šolo Oskarja Kovačiča s Škofij je že tradicionalno in se dotika raznih področij. Včeraj dopoldne so se učenci četrtega in petega letnika obeh šol zbrali v Dolini, da bi skupaj sledili lekcijam in se udeležili praktičnih vaj na področju prometne vzgoje, da bi se tako preko igre približali pravilom in značilnostim varnega prometa. V okviru pobude, ki je prišla s strani OŠ Oskarja Kovačiča, so udeleženci najprej v dolinski občinski telovadnici sledili pouku teorije o prometni varnosti, nato pa so se po začrtani progi preizkusili v vožnji majhnih avtomobilov ter upoštevanju prometnih znakov in semaforjev pod budnim očesom strokovnjakov iz podjetja Ju-nicar d.o.o. iz Slovenije, ki izvaja projekte na področju prometne vzgoje in varnosti. Dopoldan prometne vzgoje pa ni bil samo v znamenju spoznavanja prometnih pravil in osvajanja temeljnega znanja za varno gibanje v prometu, ampak tudi osvajanja najrazličnejših slovenskih strokovnih izrazov oz. slovenske strokovne terminologije na področju prometa.
Ko smo že pri osvajanju slovenske terminologije, je treba povedati, da je v drugi polovici šolskega leta v okviru mreže med Didaktičnim ravnateljstvom Dolina in Nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča potekal program krepitve in utrjevanja znanja slovenskega jezika z naslovom Slovenščina v mezincu, v okviru katerega so v prostorih NSŠ Gregorčič potekale jezikovne delavnice in pisanje domačih nalog, v program pa je bilo vključenih kar 48 osnovnošolcev.
Miha Obit gost Literarnega aperitiva
Gost današnjega Literarnega aperitiva v Tržaški knjigarni bo Miha Obit s svojo pesniško zbirko Le parole nascono gia sporche (Besede se že rodijo umazane). Ob branju poezije in pogovoru z Acetom Mer-moljo bodo predvajali fotografije krajev sveta, kjer je pesnik potoval s svojo poezijo. Nova pesniška zbirka je že sedma zbirka beneškega pesnika, ki je znan tudi kot prevajalec, saj je v italijanščino prevedel večino slovenskih pesnikov mlajše in srednje generacije. O Obitovih pesmih je slovenski pesnik Iztok Osojnik napisal, »da so izbrušene pesniške formule, ki z zgolj par potezami jasno izkristalizirajo pretresljiv pesniški trenutek.« Srečanje z Obitom se bo začelo ob 18. uri.
8
Torek, 8. junija 2010
TRST
/
MIRAMARSKI PARK - SSG v okviru niza Gledališča v gledališču
Big Band RTV Slovenija zaigral ob sončnem zatonu
Nastopili tudi pevki Alenka Godec in Nuška Drašček - Prijeten nedeljski večer
Tržaška Pokrajina je tudi letos poskrbela za kulturno živahno poletje, ki od 4. junija do 26.septembra ponuja glasbene, plesne in gledališke predstave na najlepših lokacijah v naši pokrajini, od Milj do Devina. Niz Gledališča v gledališču se je odprl v petek na De-vinskem gradu s predstavo gledališča Contrada, čudovit poletni večer pa je v nedeljo zaživel na dvorišču Miramar-skega gradu, kjer je ob sončnem zatonu nastopil Big Band RTV Slovenija. Občinstvo je najprej pozdravila predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, ki se je zahvalila SSG za organizacijo imenitnega koncerta in napovedala niz dogodkov, ki ga bodo sooblikovale številne kulturne ustanove, od Glasbene matice do opernega gledališča Verdi. Izpostavila pa je tudi hvalevredno odločitev o poimenovanju gledališča v parku nekdanje umobolnice po zakoncih Basaglia, zaslužnih psihiatrih, ki sta z revolucionarno reformo podarila bolnikom človeško toplino in dostojanstvo.
Poseg predsednice je v slovenščino prevedla Valentina Repini, ki je pri SSG odgovorna za stike z javnostjo, ljubljanski gostje pa so se izražali pretežno v angleščini. Pred koncertom je pozdravil tudi umetniški vodja ansambla Hugo Šekoranja, ki se je organizatorjem zahvalil za vabilo, občinstvo pa povabil na ljubljanski Jazz festival, ki bo zaživel ob koncu junija.
Pogled na morsko gladino je bil prekrasen ob spremljajoči simfoniji prelivanja sinje-rožnatih barv, ki so ugašale ob prvem siju zvezde večerni-ce, žvrgolenje ptičkov pa so kmalu preplavili zvoki orkestra, ki je letos že uspešno nastopil v tržaškem Kulturnem domu s poklonom svojemu dolgoletnemu dirigentu, skladatelju in aranžerju Jožetu Privšku. Tokratni program pa je bil naravnan predvsem na vokalne mojstrovine jazz glasbe, kajti z ansamblom sta nastopili tudi dve pevki - že več let uspešna Alenka Godec in mlajša, vendar že uveljavljena Nuška Drašček. Ljubljanski glasbeniki so se najprej ogreli z dvema instrumentalnima skladbama - Stingo-vo Fragile ter Blues in latin, nato pa je Nuška Drašček vpletla svoj mehki glas v harmonije pihalcev in trobilcev z zapeljivo Misty. Al si ti al nisi ti, What a Difference a Day makes, Cry me a river in nepogrešljiva Sweet Georgia Brown so ob vokalnih sposobnostih pevke potrdile tudi kakovost ansambla in odličnih solistov, ki so z Draščkovo navezali ži-
Slovenski glasbeniki nastopili v sinje-rožnatem sončnem objemu in ob žvrgolenju ptic
kroma
vahne dialoge. Odlični mladi dirigent Tadej Tomšič, ki bendu nenehno vliva zvrhano mero poustvarjalne energije, se je izkazal tudi kot skladatelj z instrumentalnim komadom Caleidoscope on line. Na oder je nato stopila sproščena in suverena Alenka Godec. Žal smo gledalci pogrešali vsaj minimalno razsvetljavo - orkestraši so namreč imeli osvetljene pulte, solisti pa so bili zatemnjeni, tako da sta šarmantni pevki morali občinstvo osvajati le s čarom glasu ... Godčeva je začela niz zimzelenih standardov z You might need somebody in stopnjevala svoj poustvarjalni naboj s Cheeck to Cheeck, Georgia on my Mind, Sentimental Journey in funky verzijo Summertime, nato pa je prepustila mikrofon mlajši kolegici, ki je v portugalščini zapela Gilbertovo The Girl of Ipanema.
Pravi crescendo je združil obe pevki z orkestrom v razigrani interpretaciji znamenite Route 66, ki je sklenila uradni program. Občinstvo je vidno uživalo ob polnokrvnem muzicira-nju in ni štedilo z aplavzi ob vsakem solističnem posegu, zato nič nenavadnega, če se je moral ansambel po vztrajnem ploskanju vrniti na oder - v popolnem sozvočju z naravnim okoljem so se ljubljanski mojstri poslovili s pesniškimi verzi Ditke Haberl in glasbo Jožeta Privška Nad mestom se dani .
Katja Kralj
Prestižna nagrada za satelit Planck
Satelita Herschel in Planck, ki so ju 14. maja lani skupaj izstrelili v vesolje, zatem pa sta se kmalu ločila in začela nabirati informacije o vesolju in njegovem nastanku, sta bila že deležna tudi več nagrad. Zadnja po vrsti je zelo prestižna nagrada Special Grand Prix, ki jo podeljuje francosko združenje za aeronavtiko in astronavtiko (AAAF). Slovesnost bo jutri v Parizu. Nagrado prejmejo vsako leto zaslužni raziskovalci, ki so s svojim delom odločno prispevali k znanstvenemu napredku in raziskovanju vesolja. Satelit Planck, ki se nahaja 1,5 milijona kilometrov daleč od Zemlje, so si v dobri meri zamislili v Trstu, podatke iz vesolja še vedno zbirajo in proučujejo raziskovalci astronomskega observatorija, ki deluje v okviru Državnega inštituta za astrofiziko INAF. Koordinator vesoljske misije Reno Man-dolesi (INAF) je izjavil, da je zadovoljen predvsem zaradi brezhibnega satelita Planck, ki deluje »kot švicarska ura«. Odgovorni za zbiranje podatkov v tržaškem observatoriju Andrea Zacchei je pojasnil, da je satelit Planck doslej poslal na Zemljo 8,8 terabyta podatkov. »V Trstu vsak dan analiziramo podatke, preverjamo zdravstveno stanje satelita in pošiljamo obračune Evropski vesoljski agenciji. Po dobrem letu dni smo z misijo zelo zadovoljni,« je dejal Zacchei.
LIKOVNA UMETNOST - Razstava v Občinski galeriji
Luisa Rustja na Velikem trgu
Dela tržaške slikarke so na ogled do 13. junija s sledečim urnikom: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure
Luisa Rustja med svojimi slikami v tržaški Občinski galeriji
kroma
SKD BARKOVLJE - Nastop 28 otrok med 6. in 12. letom starosti
Pravljično poslanstvo Petra in volka
Odlični mladi glasbeniki pod taktirko Sandre Pertot - Po zamisli Magde Starec Tavčar - Pripovedovalec je bil Ladi Vodopivec
Mladi glasbeni talenti se predstavljajo
Splošno znano je, da je glasbena pravljica slovitega ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva z naslovom Peter in volk nastala z namenom približati glasbo simfoničnega orkestra otrokom ter jim na njim primeren način predstaviti inštrumente same po sebi in v sozvočju z drugimi. To pravljično poslanstvo se je izkazalo za popolnoma resnično pretekli petek zvečer v prostorih barkovljanskega društva, kjer je nastopilo 28 otrok med 6. in 12. letom starosti. Ti so v pisanih majčkah in kavbojkah pod taktirko Sandre Pertot in po zamisli Magde Starec Tavčar navdušili občinstvo, saj so se izkazali kot odlični glasbeniki - nekateri kot pianisti, drugi kot violinisti, klarinetisti in tolkači, za prečudovite melodije pa so poskrbeli tudi otroci na drugih inštrumentih.
Zgodba govori o tem, kako je fantič Peter ujel volka in brez nasilja premagal zlo. Vlogo pripovedovalca je tokrat prevzel Ladi Vodopivec, ki je s svojim tekstom in posebnim kostumom odlično dopolnjeval nastop otrok. Za pestrost zgodbe je poskrbela tudi scenografija, ki jo je za to priložnost pripravila Magda Starec Tavčar. Kostumografka je zgodbo nadgradila s preprosto sceno, v katero je vključila veliko preprostih materialov, kot so blago, vezalke, trakovi, ogrlice in volna, volk pa je bil izdelan iz kosa krzna, ki so ga otroci prinesli od doma. Prijeten nastop otrok je ob koncu predstave doživel bučen aplavz, ki je bil bržkone dokaz, da so nastopajoči odlično odigrali svoje vloge in zadovoljili starše, sorodnike in - seveda - tudi mentorje, ki so otroke na to vlogo pripravljali več mesecev. (sč)
V Občinski galeriji na Velikem trgu (v pritličju tržaškega županstva) je tačas na ogled razstava Luise Rustja. Pod naslovom Percezioni tržaška slikarka predstavlja izbor del, ki nakazujejo njen umetniški razvoj: od bolj impresionističnih utrinkov iz narave do abstraktnih eksplozij barv.
Razstava je na ogled do 13. junija, delovni čas galerije na Velikem trgu pa je: ob delavnikih in praznikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Luisa Rustja se umetnosti posveča le nekaj let, kot je zapisala Marianna Accerboni pa gre za pristen in vitalen talent, ki ima barve in slikarstvo v krvi: ljubezen do umetnosti je postala nekega dne neobvladljiva, umetnica pa jo je znala dobro izpiliti s primernim izobraževanjem. Izpopolnjevala se je v deželnih ateljejih, ki jih vodijo Roberto Dolso, Claudio Feruglio, Roberto Tigelli, Paolo Cervi Kervisc-her, Silvano Clavora, Franco Cher-sicola, ljubezen do akvarelov je poglobila s Claudio Raza.
Tržaška umetnica je sodelovala na številnih skupinskih razstavah, med drugim v pariškem Gran Pa-laisu, Celovcu, Salzburgu. Samostojno je razstavljala v Tržaški knjigarni, openski galeriji Milka Bam-biča, pokrajinskem muzeju v Repnu, v Lipici in Sežani.
/
TRST
Torek, 8. junija 2010
9
ROSSETTI - Drevi v angleškem jeziku
Muzikal Evita
Napisala sta ga Andrew Lloyd Webber in Tim Rice - Na odru tudi tržaški statisti
Na odrskih deskah tržaškega gledališča Rossetti bo drevi zaživel muzikal Evita, ki sta ga napisala Andrew Lloyd Webber in Tim Rice. Za režijo tokratne izvedbe, ki bo v angleškem jeziku, bosta poskrbela Bob Tomson in Bill Kenwirght. Nastopilo bo 20 igralcev-pevcev ob spremljavi (v živo) desetčlanskega orkestra. V naslovni vlogi Evite - žene nekdanjega argentinskega predsednika Juana Perona - bo nastopila Abigail Jaye. Na oder pa bodo stopili kot tržaški statisti - gre za mlade Tržačane, ki so sledili delavnici gledališča Rosset-ti, in bodo tokrat pokazali, kaj znajo.
Iz Trsta, kjer se bodo ponovitve nadaljevale do nedelje, 13. junija, se bo muzikal selil v Firence in nato v Raven-
Dragi
Bruno
včera si 60 let praznoval, tdi če nihče ti jih ne bi dal. Plave uči, "brizzolate" lasi, naš kraški Richard Gere si ti. Iz srca želimo ti še duosti takih dni.
Vojči, Mojca, Peter in Jan Živjo nono Brunček! Sani in Evan
V soboto ponoči je na svet privekal mali
Viktor
Očku Alexandru in mami Eleni čestitamo
vsi pri Godbenemu društvu Prosek
Včeraj danes
Danes, TOREK, 8. junija 2010
MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 16.47
Jutri, SREDA, 9. junija 2010
PRIMOŽ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje C, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen, veter 10 km na uro severo-zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,6 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. junija 2010 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (040 633080).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške
bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Sex and the city 2«.
ARISTON- 18.45, 21.00 »II tempo che ci rimane«.
CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Saw VI«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tata Matilda e il grande botto«; 17.45 »U2 3D«; 16.00,18.45,21.30 »Sexand the city 2«; 16.15, 21.30 »The Road«; 19.30 »La regina dei castelli di carta«; 16.30,22.10 »Prince of Persia - La sab-bia del tempo«; 16.00, 20.00 »The Final Destination 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La nostra vita; 18.30, 21.45 »Robin Hood«.
FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The last station«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00,18.05,20.10,22.15 »La pa-pessa«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La nostra vita«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.10 »Copia conforme«; 17.45, 22.00 »La regina dei castelli di carta«.
KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.40 »Iron Man 2«; 13.10, 16.00, 19.00, 22.00 »Seks v mestu«; 15.00, 17.00 »Shrek za vedno 3D«; 17.30, 21.45 »Perzijski princ: Sipine časa«; 15.30, 19.45 »Shrek za vedno (podnapisi)«.
KOPER - PLANET TUŠ 15.30, 18.20, 21.10 »Robin Hood«; 21.20 »Rezervni načrt«; 15.50, 16.20, 18.10, 18.40, 21.00 »Shrek za vedno - 3D«; 20.50 »Perzijski princ: Sipine časa«; 16.40, 19.00 »Shrek za vedno - sinhro.«; 18.30 »Shrek za vedno - podnasl.«; 16.00 »Na poti«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Prince of Persia - Le sab-bie del tempo«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30 »Tata Matilda e il grande botto«; Dvorana 3: 16.15, 22.20 »Saw VI«; 17.45, 20.00 »Robin Hood«; 22.15 »The final destination 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The road«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.30 »Sex and the city 2«; Dvorana 2: 18.00 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 20.15, 22.00 »Draquila: L'ltalia che trema«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »Saw VI«; Dvorana 4: 18.00, 20.40 »Robin Hood«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »La nostra vita«. Niz filmov »Kinemax d'Autore«: 17.30, 20.00, 22.00 »Vendicami«.
H Šolske vesti
UČENCI IN PROFESORJI Nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu vabijo starše, sorodnike, prijatelje in bivše učence na zaključno prireditev, ki bo danes, 8. junija, ob 19.30 v šolski dvorani Dragotina Ketteja v Ul. Frausin 12.
ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira naslednje poletne tabore: Gozdarsko-lesarski
Društvo Slovensko Gledališče
STUDIO ART
MMMHMMMMHMMMMIKS
zaključna produkcija gojencev gledališke šole
nedelja, 13.6.2010 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Posebno vabilo za mlade: ob 16.00 posebna brezplačna delavnica za mlade ljubitelje gledališča!
Pridružite se nam!
»Mojster Miha« v Postojni od 13. do 18. junija (od 9. do 13. leta); Pohodni-ški »Živijo Kekec!« v Kranjski Gori od 20. do 25. junija (od 7. do 11. leta); Naravoslovni »Netopir« v Narinu od 27. junija do 2. julija (od 8. do 13. leta); Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sev-nem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta) slovenščina in jahanje; Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta); Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 11. do 16. julija (od 4. razreda dalje); Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 18. do 23. julija (od 3. razreda dalje); Morski »Z vetrom« v Portorožu od 25. do 30. julija (od 7. leta dalje); Angleški »Je-zikajte!« v Postojni od 22. do 27. avgusta (od 8. do 17. leta); Delavnico »Mišk@« v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago do 10. junija na tel. št. 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: zsciril-metod@gmail.com.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Martiri št. 3, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
Prireditve
SKD LIPA iz Bazovice vabi na »Pesem na M'zarju«. Sreda, 9. junija, ob 21. uri v kinodvorani komedija v narečju »Tango Monsieur?« v izvedbi dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj. Petek, 11. junija, ob 21. uri na M'zar-ju zaključni koncert. Sodelujejo: osnovna šola Trubar-Kajuh, OPZ in MLPZ A.M. Slomšek, MePZ Lipa, Folklorna skupina Brkini ter predstavitev knjige Brkinske stezice.
SKD VIGRED vabi sredo, 9. junija, ob 20.30 na pokrit prostor pod vrtcem v Šempolaju na zaključno prireditev. Sodelujejo: Otroška pevska, plesna in Mladinska glasbena skupina Vigred, gojenci Zorana Lupinca in Aljoše Sak-side in skupina U'penska mularija.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje MlPZ bodo 10. in 11. junija, ob 20. uri na sedežu Glasbene Matice v Trstu (Ul. Montorsino 2). Vaje združenih mešanih pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora bodo 2., 3., 8.,
9. in 10. septembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Za informacije pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja v sodelovanju s Pokrajino Trst, ZSKD in Zahodnokraškim rajonskim svetom niz večerov »Zaigrajmo skupaj na Proseku«. V petek, 11. junija, bo ob 19. uri »Srečanje mladinskih orkestrov«; v sredo, 16. junija, ob 20.30 koncert Godbenega društva Prosek, v soboto, 19. junija, ob 20.30 »Puhački orkestar Rozga« (Zagreb). Večeri bodo na sedežu Zahodnokraškega rajonskega sveta. Vabljeni!
KD FRAN VENTURINI prireja šagro na Krmenki od 11. do 14. junija s sledečim sporedom: petek, 11. junija, ples z ansamblom Alter Ego; sobota, 12. junija, ples z ansamblom Modri val; nedelja, 13. junija, ob 18. uri kulturni program s folklorno skupino ruske skupnosti v Trstu Rodnik, sledi ples z ansamblom Mi; ponedeljek, 14. junija ples z ansamblom Alter Ego. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vljudno vabljeni.
SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 11. junija, ob 21. uri na koncert na S'huorje na dvorišče Slavčevih (p'r Ku-se). Nastopili bodo: MoPZ Valentin Vodnik, Pevska skupina Lipa in Tam-buraški ansambel SKD France Prešeren. V primeru slabega vremena bo koncert v cerkvici sv. Martina.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na zaključno prireditev, ki bo potekala v soboto, 12. junija, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. Poleg običajnih navijaških in plesnih točk bodo člani prikazali tudi krajši musical »Mala morska deklica«. Toplo vabljeni!
SKD VESNA vabi v soboto, 12. junija, ob 20.30 v Ribiško hišo na otvoritev »Kriškega tedna 2010«. Na ogled bo fotografska razstava »Iz morja v gore: Marjetica Možina in Mirna Viola«. Nastopali bodo učenci Glasbene šole Sežana, Kvartet klarinetov iz razreda uč. Branka Trifkoviča in Trio flavt iz razreda uč. Tamare Tretjak. Na voljo bo pokušnja vin kriških vinogradnikov. V četrtek, 17. junija, v Agriturizmu Bibc: »Pesem pod zvezdami«, nastopata MPZ Vesna, dirigent Rado Milič ter MPZ Lopar, dirigent Vladislav Korošec. V petek, 18. junija, v dom Alberta Sirka: ob 21.30 »Tisoč in ena noč«, večer orientalskih plesov z društvom Il tempio della luna, vodi Yasmin Anuby. V sredo, 23. junija, v dom Alberta Sirka: ob 20.30 »Medvedek Pu«, nastopa Dramska skupina Radijskega odra, avtor AA. Milne - Lučka Susič, režija Lučka Susič, sledi svetoivanski kres pri procesiji. V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Kulturnega doma Alberta Sirka.
V DOMU JAKOBA UKMARJA v Šked-nju bo v soboto, 12. junija, ob 20.30 prireditev »Z glasbo v svet«, večer z Markom Ozbičem. Vodi Rossana Pa-liaga.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL prireja v soboto, 12. junija, ob 20. uri slavnostno odprtje prenovljenega Kulturnega doma na Pro-seku. V nedeljo, 13. junija, ob 17. uri vabi na Veseli otroški popoldan. Sodelujejo OV M. Štoka, OŠ A. Černi-goj in Mladinski orkester Godbenega društva Posek.
UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop prost.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar: »Uganda, moj afriški biser«, v sredo, 16. junija, ob 20. uri.
M Izleti
SKUPINA 85 prireja izlet po Sloveniji, Madžarski in Hrvaški od 2. do 4. julija. Informacije na 348-5289452. Rezervacije in polog akontacije do 10. junija med 18.00 in 19.30 v kavarni S. Marco in to: danes 8. in v četrtek 10. junija. Za potovanje je potrebno imeti osebni dokument veljaven za tujino.
AŠD SK BRDINA Pozor, pozor! Na razpolago je še nekaj mest za dvodnevni izlet 26. in 27. junija v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, od 20. do 21. ure. Pohitite! Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja izlet v torek, 15. junija, v bližnjo Istro z ogledom Kaštela, Zrenja, Opartalja, doline Mirne, Buj in Materade z obiskom tipičnih kmetij. Vpisovanje do zapolnitve mest na tel. št. 040-639949 (Mira) in 040-225468 (Vera). Vljudno vabljeni!
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo, organizira od 6. do 13. septembra, letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem uradu do petka, 18. junija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005 se stroški letovanja določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopija davčnih dohodkov za leto 2009 (730/2010 ali UNI-C0/2010 ali CUD/2010). Izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija.
KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072.
Torek, 8. junija 2010
□ Obvestila
AŠD MLADINA sporoča, da sprejema naročila za smučarsko opremo (smučarski komplet windstopper, smuči idr) za naslednjo zimsko sezono. Na predstavitev nove kolekcije, ki bo v kratkem v domu Alberta Sirka v Križu, so vabljeni člani in vsi ljubitelji zimskih športov. Za info pokličite na tel. št. 3386376575.
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi do konca šolskega leta na brezplačne lekcije violine. Pridi, igrali bomo v orkestru! Inštrument nudi šola. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah Open Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 28. junija do 2. julija ter od 19. do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccupa.org; www.yccupa.org.
FOTOVIDEO TS80 organizira tečaj digitalne fotografije. Delavnico vodi Mirna Viola, namenjena je začetnikom. Info na www.trst80.com ali FB Fotovideo Krožek Trst Osemdeset. Za info in vpis: 347-7937748 (Mirna) ali 329-4128363 (Marko mk. civa@in-wind.it).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 8. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA vabijo vsak dan ob 18. uri v Tržaško knjigarno v sklopu Sejma knjige na literarni aperitiv. Danes, 8. junija, bo predstavitev pesniške zbirke Mihe Obita »Le parole nasco-no gia sporche« in pesniško potovanje skozi kraje sveta Kolumbija, Salvador, Bolgarija, Slovenija. Ob predstavitvi zbirke bo projekcija slik. Sodeluje Ace Mermolja. V sredo, 9. junija, bodo predstavili italijanski prevod znamenite otroške knjige Kajetana Koviča Maček Muri Il gatto Muri (ZTT). Prisotna bo prevajalka Jolka Milič. V četrtek, 10. junija, bo Joži Peterlin predstavil po-stumni roman Bojana Pavletiča Zvoki barv (Mladika). V petek, 11. junija, bo srečanje s časnikarjem in pisateljem Johnom Earlom ob izidu njegovih spominov v angleščini From Nile to Danube (Mladika). V soboto, 12. junija, bo zaključni večer z umetniškim presenečenjem.
ZSKD IN JSKD razpisujeta »6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010« namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. julija. Rok prijave zapade danes, 8. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD.
AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 1998-2003) od ponedeljka, 14. do petka, 25. junija. Informacije in prijave na ZSŠDI (040635627) do torka, 9. junija, (urnik: 8.0014.00).
FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaš-čane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 9. junija, ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Pro-seku.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST IN KNJIŽNICA D. FEIGLA GORICA sodelujeta pri pobudi »Primorci beremo 2010«, ki bo potekala od 9. junija do 25. novembra. Informacije o projektu dobite v obeh knjižnicah.
NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2010« za deklice in dečke letnikov 1997-2004 od 14. do 19. junija 2010 na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko)
ODBOR JUSA KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor v sredo, 9. junija, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 9. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20.
ZADRUGA KD PROSEK KONTOVEL prosi svoje člane, da se udeležijo obnovitvenih del zidu, ki že potekajo na B'lancu. Kontaktna številka: 3479085311.
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR TER ZADRUGA »L'ALBERO AZZURRO« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, ki je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: 9.,16.,23. in 30. junija: »Igrajmo z naravo«, »Igrajmo s telesom«; 11.,18. in 25. junija: »Razgrajači«, »Izdelava instrumentov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040 299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure.
POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-te-denskih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 3478386109 (Biserka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem definitivnih vpisov.
NORDIJSKA HOJA: SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Nordijska hoja je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Ohranja in izboljšuje vzdržljivost in je primerna tudi za posameznike s prekomerno telesno težo. Tečaj bo vseboval pravilne tehnike hoje, vaje za raztezanje in krepitev. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 11. in 18. junija, od 17. do 19. ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio).
SEJEM STARE ŠARE IN ROČNIH DEL:
v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na dvorišču »Residenze E. Grego-retti«, Ul. P. De Ralli 1, v petek, 11. junija, od 15. do 19. ure.
AŠD PRIMOREC organizira 12., 13., 19. in 20. junija, praznik športa na nogometnem igrišču v Trebčah. Dobro založeni kioski in glasba v živo. Med tednom se bo vršil nogometni turnir 7 proti 7.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v
priredbi Šc Melanie Klein in Slovenske prosvete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Obveščamo, da za termin od 12. do 30. julija smo že dosegli maksimalno število vpisanih otrok. Vpisovanje za preostale tedne je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.me-lanieklein.org, tel. 328-4559414.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dvodnevni tabor 12. in 13. junija v Dolini. Zbirališče v soboto ob 8.30 na dolinski Gorici, sledil bo sestanek s starši za dvotedensko taborjenje. Zaključek bo v nedeljo, 13. junija, ob 16.00 prav tako na dolinski Gorici. Prvi dan: kosilo iz nahrbtnika. Prijavnice in informacije na www.tabornikirmv.it ali pri vodnikih.
PILATES - SKUPINA 35-55 - SKD F.
Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo v juniju vadba pilatesa potekala ob ponedeljkih in petkih, z nespremenjenim urnikom, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Tečaj za začetnice, ki je potekal ob ponedeljkih v društveni dvorani v Boljuncu odpade, ker bodo odslej tečaji združeni.
SKD IGO GRUDEN vabi na »Nordijska nedeljska jutra« v nedeljo, 13. junija, od 8.30 do 10.30. Vabljeni začetniki in že izkušeni pohodniki, seveda v športni opremi. Možna je izposoja palic. Nordijska hoja je primerna za vse starosti. Zbirališče ob 8.20 v Križu pri spomeniku padlim. Za info in vpis 040200620 ali 349-6483822 (Mileva).
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja Dan odprtih vrat 14. in 15. junija od 16.00 do 19.00 na sedežu GM v Ul. Montorsino 2 v Trstu. Na razpolago bodo profesorji vseh inštrumentov za poizkus oz. za informacije o pouku in raznih dejavnostih šole (otroški pevski zbor, predšolska glasbena vzgoja, balet...). Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za ko-
TRST
morno igro (za flavtiste, pianiste in violiniste v različnih zasedbah) od 14. do 18. junija Igrajmo skupaj ljudske pesmi in še kaj... Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do
17.	ure, od 14. do 25. junija; od 21. junija do 2. julija; od 5. do 16 julija; od 19. do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccupa.org; www.yccu-pa.org.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do
18.	leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 14. do 25. junija, od 28. junija do 9. julija, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europa-laser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Za podrobnejše informacije in vpis se zainteresirani lahko javijo v tajništvu društva TPK Sirena, Mira-marski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; e-mail: tpkcntsire-na@libero.it.
JUS OPČINE sklicuje Redni občni zbor v torek, 15. junija, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
FOTOVIDEO TS80 sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v sredo 16. junija, ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani ul. Sv. Frančiška 20. Vabljeni.
AŠD SK BRDINA sklicuje v četrtek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109, 15. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1) izvolitev organov zbora, 2) predsedniško poročilo, 3) tajniško poročilo, 4) blagajniško poročilo, 5) odobritev bilance za leto 2009 in proračuna za leto 2010, 6) razprava, 7) pozdrav gostov, 8) razno.
40-LETNIKI IZ BREGA bomo praznovali našo okroglo obletnico v petek, 25. junija, zvečer, v Dragi. Za potrditev prisotnosti in za info pokličite na tel. št. 333-3112140 (Igor) najkasneje do petka, 18. junija.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR IN ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletna športna tedna. Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra. Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam, ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Do 18. junija je obvezen pred-
vpis! Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ BOR na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije: 040-51377 (ponedeljek -petek 15.00-18.00) ali pa mailu: sport.bor@gmail.com.
ZSKD vabi na Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«, ki se bo odvijala v soboto, 19. junija, ob 16.30 na Stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska c. 7). Nastopajo plesne skupine AŠKD Kremenjak, SKD Tabor, SKD Škamperle, ŠZ Bor in gostje Alfa Dance Trieste, Just for grins-American country dance Trieste ter Terpsihora plesni center-Šempeter. Pobudo, ki poteka v sodelovanju s ŠZ Bor, sta omogočila Pokrajina Trst in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal v dveh izmenah: od 21. do 25. junija in od 28. junija do 2. julija. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 338-5889958 ali marinandrej@ali-ce.it.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Proseška ul. 131, tel. 040212289.
PLANINSKA ŠOLA SPDT - Mladinski odsek SPDT prireja od ponedeljka, 28. junija, do sobote, 3. julija, deseto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladin-ski@spdt.org, ali pokličite na tel. št. 338-4913458.
VOLVE' A DISFRUTAR! - INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE ZA SREDNJEŠOLCE bo potekal v Ul. Polonio 3 v Trstu (multimedijska dvorana Slome-dia) od 29. junija do 7. julija od 9. do 13. ure. Vpisovanja vsak dan od 9.00 do 13.00, tel. št. 040 3476031 ali e-mail: marketing@slomedia.it
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com.
DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije: Sklad Mitja Čuk, Pro-seška 131, tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org.
OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini Repen-tabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2009 da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v občinskem tajništvu, v uradnih urah: ponedeljek-petek 9.00-12.00 (samo ob pon. in sredah 15.00-17.00). Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 2. julija, ob 12. uri.
OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v tajništvu občine Repentabor, v uradnih urah: ponedeljek-petek 9.0012.00, (samo ob pon. in sredah 15.0017.00). Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 2. julija, ob 12. uri.
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
-/
E Turistične kmetije
BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ po-
kušnja - VINO in RIBE
v sredo, 9. junija. Obvezna rezervacija
tel. 040-2209058
0 Mali oglasi
IŠČEM zemljišče za obdelavo, po možnosti z vodovodno napeljavo na Krasu. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-225968.
IŠČEM ZAZIDLJIV TEREN na Opčinah, Barkovljah ali Kontovelu. Tel. št. 347-7334742.
NUJNO IŠČEM stare fotografije nekdanjih kinodvoran na Opčinah in na Proseku. Prosim pokličite na tel. št. 333-7448623.
PODARIM ROLKE znamke power hockey št. 38/39, s štirimi kolesci v zelo dobrem stanju. Tel. 040 - 208989.
POŠTENA GOSPA IŠČE DELO enkrat na teden kot čistilka, pomaga tudi pri likanju. Tel. 327-9969360.
PRODAM scooter gilera runner 125, 4 takti, 26.000 prevoženih km, v dobrem stanju, komaj pobarvan. Okvirna cena 1.100,00 evrov. Tel. št.: 377-1483123.
V	SEŽANI oddam novo, opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. št. 040-229343.
ZANESLJIVA IN IZKUŠENA 38-letna gospa išče delo kot negovalka ali či-stilka tudi full-time. Tel. 040-662786.
ZDRUŽENJE STARŠEV državne srednje šole Sv. Cirila in Metoda iz Kati-nare išče za svoje delavnice stare gumbe in koralde (perline) vseh vrst. Prevzamemo na domu tel. 040567751 ali 320-2717508 (Tanja).
H Osmice
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino, ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956.
NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5, tel. št. 040-229270. Vabljeni!
OSMICO je odprla družina Briščak, Praprot 19.
PRI ŽUPANOVIH je odprta osmica, Medja vas št. 1. Tel. št.: 040-208166.
STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040-211454.
TERČONOVI v Mavhinjah 42 smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino ter nudimo domač prigrizek. Vljudno vabljeni. Tel. 040 - 299450.
V	LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3336143725.
V	REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar odprto osmico.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
Prispevki
V	spomin na prijateljico Milo Škabar daruje Maria Guštin Milič 20,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI na Repentabru.
V	spomin na Silvano Carli daruje Angelina z družino 20,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina.
V	spomin na svojega brata in starše daruje Luciano Štoka 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na svoje brate in starše daruje Viktor Puntar 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel.
V	spomin na Gigita Dollianija darujejo družine Terčič 100,00 evrov za AŠK Kras in 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci.
V	spomin na strica Gigita Dollianija darujejo nečaki Irma, Danilo, Boža, Zdravko, Zdenka, Vesna, Sonja in Ervin 50,00 evrov za AŠK Kras in 300,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci.
Namesto cvetja na grob Gigita darujeta Armita in Božič 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci.
Namesto cvetja na grob Gigita daruje družina Doljak (št. 12) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci.
Ob 8. obletnici smrti očeta daruje Anita Metelko 25,00 evrov za popravilo Soščeve hiše.
V	spomin na Ido Glažar daruje Zora Ražem 20,00 evrov za MePZ Lipa.
Walter Vatovec: »Sesti za skupno mizo«
/
13
V Dolini proslavljali 45 let odbojke pri ŠD Breg
Kontovelke 3. v FJK
A
ŠPORTNA PRILOGA SE POSLAVLJA
PRIHAJA PRILOGA JAR 2010
Bport
^L torkova priloga P

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
torkova priloga Primorskega dnevnika
KRAS KOIMPEX - Na prvi finalni tekmi premagali Jesino
Še zadnje dejanje
POGLED Z VEJE
Kras in Južna Afrika
Marij Cuk
Sonce končno pripeka, ribe vabijo, nebo je jasno. Kaj to pomeni? Kmalu si bo lahko delavski razred privoščil letni počitek. Tako se je nekdaj napovedovalo in pisalo. Danes so dopusti pobožne sanje. Danes razmišljamo prej kam ne iti kotkam se bomo odpravili. Splošna revščina grize in celo nogometaši so dvignili svoj glas, potem ko je minister Calderoli predlagal, da se jim znižajo plače in premije. Mar bi minister tuhtal o politiki, ne pa da vtika svoj nos v žepe, ki niso njegovi. Celo Can-navaro, ki sicer ne blesti po intelektualni pronicljivosti, je z zgodovinskim stavkom zedinil domala vso Italijo. Odločno je izjavil, da živimo v smešni državi. Bo že res, a tu se nihče ne smeje, nasprotno, solze padajo v vodne nabiralnike kot deževnica, kar bo v dnevih suše na polju prišlo tudi prav. Solze so večkrat celo uporabne. Mislim pa, da so navijači in nogometaši Krasa med redkimi, ki se veselijo. Za celotno Zamejstvo bo nedeljska tekma v Jesiju prelomna, potem ko so naši premagali Jesino s kar 3:0, da so lasje mecena Kocmana še bolj osiveli, saj bi pomenil prestop v D ligo hud finančni zalogaj. A zakaj bi ta hip skazili navdušenje? Tudi sam se veselim tega zaenkrat še polovičnega podviga, saj sem bil član pred davnimi leti komaj ustanovljenega moštva, ki so ga sestavljali med drugimi še brata Milič, Colja, Bogatec, Blaži-na, Trampuž, Žužek in ostali, kar pomeni, da dobro seme prej ali slej vzklije. Kras bi se torej prebil med polprofesionalce, kar v nogometu ni uspelo še nobenemu klubu s slovenskim imenom, razen če me ne bosta statistika Bruno Rupel in Branko Lakovič demantirala. Zanimivo
pa je tudi to, da ima baje Jesina toliko abonentov, da celo presegajo skupno število prebivalcev repentabrske občine. Še en dokaz moje trditve, da kakovost velja veliko več od kvantitete.
To je potrdila tudi sobotna zmaga Schiavonejeve na pariškem teniškem turnirju, saj je bila Stosurjeva po kilaži v znatni prednosti. A moč ni vse. Pomembna je pamet. Kaj pa je-pamet? Jaz že vem, a vsega ne morem razkriti, mogoče jeseni, ko bom, upam, še malce bolj pameten. Zaenkrat bi rekel lahko le to: pametni so tisti in tiste, ki niso nespametni. Lahko bi jih preštel na prstih ene roke...
V nogometu pa so pametni vsi. Predvsem sedaj, ko odštevamo dneve pred začetkom svetovnega prvenstva, kjer bo Slovenija odigrala zagotovo vidno vlogo, Hrvaška pa bo lepo doma. Tu ni dileme. Nogometni referendum je pokazal, da so Slovenci boljši, arbitraža ni bila potrebna, slovenski narod se ni razcepil, kot bi rekel Janša, ampak zedinil okrog nogometne žoge. Jadranje iz Piranskega zaliva na odprto morje ta hip ni nacionalno vprašanje, pomembneje je, koliko golov bo dosegel No-vakovic. Najbolj pa me skrbi Italija. Ko so azzurri v pripravljalnem obdobju odpovedali in med navijače poslali črve dvoma, so se potem vedno izkazali in prišli zelo daleč. Najbrž bo tako tudi v Južni Afriki.
Sedaj pa bodi dovolj. Moje tedensko brbljanje se bo ustavilo, lahko pa ga boste podoži-vljali v novi knjigi, ki naj bi vam lepšala poletje. Sam si ga bom s svojo srečno zvezdico, ki me spremlja na modrem nebu. Tudi vam želim veliko svetlih trenutkov. Kako si jih boste ustvarili, pa veste sami...
Vse gre po načrtih. Kras Koimpex bo v nedeljo na povratno finalno tekmo v Jesi odpotoval z dobro popotnico. Be-lo-rdeči imajo kar tri zadetke prednosti (Jesino so premagali 3:0). Boljše kot Inter pred povratno polfinalno tekmo lige prvakov v Barceloni.
Gostje, tako ekipa kot navijači, so iz Repna odšli domov s sklonjenimi glavami, čeprav prepričani, da lahko v Je-siju (napovedujejo pet tisoč gledalcev) poskrbijo za preobrat. V Krasovem taboru nočejo o tem niti slišati. Če bodo Musolinovi igralci ponovili zadnje predstave, potem se Krasovi navijači nimajo kaj bati. Batti, Kneževič in soigralci so se borili kot levi, dali so vse od sebe, bili so natančni in si veliko pomagali. Prevladal je moštveni duh, ki je Krasova značilnost in na katero se opira tudi sam trener Alessandro Musolino. Ne smemo spregledati tudi kakovosti Krasovih posameznikov. Igrali so, kot da bi hoteli dokazati, da zaslužijo standardno mesto tudi v D-ligi, ki pa jo je treba še osvojiti. In to v nedeljo sredi Jesija.

www.primorski.eu
klikni
in izrazi svoje mnenje
Se bosta Italija in Slovenija uvrstili v osmino finala nogometnega SP v Južni Afriki?
O DA O LE
SLOVENIJA
O LE
ITALIJA ONE
V Trstu predstavili odbojkarsko SP
Na 12. strani
Uspešen konec za Borove ritmičarke
Na 12 strani
360 stopinj: Martin Devcich
Na 13. strani
Tanja Romano 5. na DP v obveznih likih
Na 13. strani
Odbojkarji »Trinka« v državnem finalu
Na 16. strani
12
Torek, 8. junija 2010
ŠPORT
/
ODBOJKA - V Trstu predstavili moško svetovno prvenstvo
Prodali že 4.400 vstopnic za tekmo Srbija - Poljska
Tujci nakupili že 2100 abonmajev, Poljaki pa 1800 vstopnic - Veliko spremljevalnih prireditev
107 dni še manjka do začetka svetovnega prvenstva v odbojki, ki ga bo letos gostil tudi Trst. Športna palača PalaTrieste bo od 25. do 27. septembra gostila kvalifikacijsko skupino F, v kateri bodo za vstop v drugo fazo merile moči Srbija, Poljska, Nemčija in Kanada. Napovedujejo, da bo to ena izmed najzanimivejših predtekmovalnih skupin, če že ne najzanimivejša, kot je pred tedni nakazal bivši reprezentant Andrea Luc-hetta. Da napovedi niso iz trte izvite, kažejo tudi podatki o prodaji vstopnic: abonmaje za vse tekme je nakupilo že 2100 tujcev, organizatorji pa so prodali še 1800 vstopnic poljski odbojkarski zvezi za tekmo Srbija -Poljska. Naj omenimo, da lahko tržaška palača sprejme približno 6100 gledalcev, 1500 vstopnic je že oddanih za promocijske dejavnosti. Trst je z Verono edino mesto, ki je zbralo že toliko rezervacij.
Najvažnejšo športno prireditev leta 2010, ki jo bo gostila naša dežela, so včeraj predstavili v trgovskem centru Il Giulia v Trstu, na katerem so se zbrali športni in po-
Skupine 1. faze SP
Skupina A (Milan): Italija, Japonska, Egipt, Iran. Skupina B (Verona): Brazilija, Španija, Kuba, Tunizija. Skupina C (Modena): Rusija, Portoriko, Avstralija, Kamerun. Skupina D (Reggio Calabria): ZDA, Argentina, Venezuela, Mehika. Skupina E (Turin): Bolgarija, Kitajska, Francija, Češka. Skupina F (Trst): Srbija, Poljska, Nemčija, Kanada.
Spored v Trstu
25.9.: Poljska - Kanada; Nemčija - Srbija; 26.9.: Kanada - Srbija; Poljska - Nemčija; 27.9.: Nemčija -Kanada; Srbija - Poljska
litični predstavniki. Prvo novinarsko konferenco v naši deželi so organizatorji izrabili predvsem za oris glavnih spremljevalnih dogodkov športnega tekmovanja, ki jih bosta izvajala deželna odbojkarska zveza in organizacijski odbor. Moško svetovno prvenstvo noče biti izključno domena športnikov, vendar si organizatorji želijo, da bi priložnost izrabili tudi za promocijo dežele s svojimi kulturnimi znamenitostmi nasploh. Tako sta poudarila predsednik deželnega odbora CONI-ja Emilio Felluga in deželni odbornik za šport Elio De Anna. Vsi si tudi prizadevajo, da bi se v športno prireditev vključili čisto vsi prebivalci dežele, ne izključno Tržačani. Tako bo organizacijski odbor organiziral štafeto iz Pordenona pred Vidma in Gorice do Trsta - po trasi bodo odbojkarji nosili uradno zastavo prvenstva, ki med drugim opozarja, da bo naša dežela po 32 letih spet gostila svetovno odbojkarsko elito. Leta 1978 je namreč skupino gostil Videm. Priložnost bodo izkoristili tudi za niz koncertov klasične glasbe Chopina in Beethovna.
Odbojkarska zveza pa želi prvenstvo približati vsem z nizom predstavitev, ki bodo stekle v vsaki pokrajini. V Vidmu bodo tržaško skupino predstavili že v petek, 11. junija; v Gorici bodo 17. junija predstavitev izkoristili tudi za uradni podpis konvencije o mladinskem čezmejnem sodelovanju. Italijansko in slovensko odbojkarsko zvezo bosta predstavljala predsednika Carlo Magri in Matjaž Kovačič. V Pordenoneju pa bo predstavitev 24. junija sovpadala z zaključkom iger Alpe Adria. Predsednik deželne zveze Dui-lio Bunello je napovedal, da bo teden pred uradnim odprtjem prvenstva tudi odbojkarska tekma med »generacijo fenomenov« in najmočnejšimi tržaškimi odbojkarji. »Ker so mladi bodočnost našega gibanja, želimo prvenstvo približati predvsem njim. Na Velikem trgu v Trstu bomo priredili odbojkarski turnir za osnovnošolce in srednješolce
Včeraj so predstavili tudi dva promocijska videospota, ki so jih posneli v italijanščini, angleščini in nemščini. Prvi je krajši in promovira tržaško skupino; drugi pa je daljši in ima športno-turistično vsebino. Predstavljena so glavna mesta pokrajin naše dežele s športnimi objekti. Trst je med drugim uokvirjen v raznoliko versko komponento. Na sliki: Dragan Stankovič, srbski napadalec
fivb
vseh šol iz naše dežele, ki si bodo nato ogledali tekme SP-ja. V ponedeljek pa si bo tekme lahko ogledalo 500 učencev in dijakov,« je povedal Bunello, ki torej računa, da bodo v Trst privabili preko 1500 mladih. O »športni« identiteti Trsta, ki je gostil že več športnih prireditev, pa je spregovoril tržaški podžupan Paris Lippi. Predstavnik trgovskega centra Il Gulia Marco Donda je povedal, da bodo v času tekem v Trstu pripravili promocijsko stojnico. (V.S.)
TRIESTINA
Ugodne cene za odločilno sobotno tekmo
Stopnjuje se pričakovanje za sobotno povratno tekmo končnice za obstanek med Triestino in Padovo. Triestina si je z neodločenim izidom v gosteh zagotovila dober izhodiščni položaj, a nasprotnika nikakor ne gre podcenjevati. Lani je namreč Pado-va v finalu končnice za napredovanje igrala neodločeno pred domačim občinstvom, a si nato izborila napredovanje z zmago v gosteh. Trža-čani bodo morali igrati zelo pazljivo, čeprav je prva tekma pokazala, da Pa-dova ni boljša od Triestine. Težave v napadu imata obe ekipi in tudi s fizičnega vidika so v drugem polčasu na obeh straneh igralci kazali vidne znake utrujenosti.
Tržaško društvo želi na sobotno tekmo (na Roccu, pričetek ob
20.45) privabiti čim več ljudi. Verjetno bo težko preseči 13.500 gledalcev, kolikor se jih je zbralo na Eu-ganeu v Padovi, a vsaj 10.000 navijačev naj bi spodbujalo Triestino na odločilni tekmi. Cene so nadvse ugodne, zlasti za abonente. Za stransko tribuno in tribuno Grezar je cena za abonente v predprodaji 2 €, medtem ko je za ostale navijače cena 6 € v predprodaji, 8 € pa na dan tekme. Te cene ne veljajo za glavno tribuno, kjer so cene sledeče: 13 € v predprodaji in 15 na dan tekme. Posebne ugodnosti veljajo za ženske in mlade pod 18 let, ki bodo plačali le 2 € za vse tribune. (I.F.)
Tanja Romano
22. mesto med 28 tekmovalkami, Lu-ca Raccaro pa je bil četrti med šestimi tekmovalci (na 2. mestu za kombinacijo).
Na Poletu pa se sedaj pripravljajo na kar zahteven konec tedna. V četrtek in petek bo namreč na Pi-kelcu potekal tradicionalni kotal-karski seminar, ki ga bodo vodili zvezni trenerji s selektorjem Merlom na čelu. Na seminar, ki je za nekatere tudi intenzivna priprava na državna prvenstva v prostem programu, se je prijavilo nad 70 kotalkarjev in naše dežele in tudi iz Slovenije.
V soboto in nedeljo popoldne pa bo na sporedu mednarodna tekma za Memorial Pavla Sedmaka in Davida Bressana. Tekmovalo bo 68 kotalkarjev iz naše dežele, Veneta in Slovenije, med temi več reprezentantov in tudi dva svetovna prvaka. Tekma se bo v soboto začela ob 16.00, v nedeljo pa ob 14.30. Po razglasitvi rezultatov bodo na kotalkarski reviji nastopili zmagovalci vseh kategorij, mladi poletov-ci in revijska tekmovalna skupine Po-lisportive Opicine, s katero nastopa tudi poletovka Daša Hrovatin.
Valentina Scamperle
UMETNOSTNO KOTALKANJE - Državno prvenstvo v obveznih likih
T. Romano na 5. mestu
Uvrstitev pred Sbeijevo predstavlja odlično izhodišče za kombinacijo - Pester teden za ŠD Polet
Od 30. maja do 2. junija je v Cal-derari di Reno pri Bologni potekalo državno prvenstvo v obveznih likih, na katerem je Polet nastopil s tremi tekmovalkami, Tanjo Romano, Martino Debernardi in Valentino Scamperle.
Martina in Valentina sta tekmovali v kategoriji mlajših mladink (jeunesse), ki je bila tudi letos kar številna (38 kotalkaric). Obe sta tekmovali solidno ter potrdili mesti, ki sta ju zasedli na deželni ravni. Scam-perle, ki je deželna prvakinja, je pristala na končnem 20. mestu, čeprav je bila po dveh likih celo 12., a jo je napaka v izvajanju zanke potisnila kar krepko nazaj v končni razvrstitvi. Debernardijeva tekmuje letos prvič v novi kategoriji, zato predstavlja tudi 32. mesto kar pozitiven rezultat. Ostali tekmovalki iz naše dežele sta zasedli 29. in 30. mesto.
Povsem drugačne razmere označujejo člansko kategorijo, v kateri je nastopila Tanja Romano. Med članicami namreč vse bolj prevladuje specializacija, saj se bo med 16 tekmovalkami le pet potegovalo za kombinacijo, to je za seštevek med obveznimi liki in prostim kotalka-njem. Na prva štiri mesta so se uvrstile specialistke iz Toskane, na odličnem petem mestu pa je pristala Tanja Romano, ki je tako zabeležila svoj najboljši rezultat v tej zvrsti. Na šesto mesto takoj za njo se je uvrstila njena najnevarnejša tekmica v kombinaciji Debora Sbei, medtem ko je bila zmagovalka deželnega prvenstva Francesca Roncelli osma (tudi ona tekmuje za kombinacijo).
Med slovenskimi tekmovalci, ki tekmujejo za italijanske klube, je mladinka Martina Pecchiar zasedla
Številni uspehi članov kolesarskega kluba Team Eppinger SAAB Mathitech
Po zmagi na deželnem prvenstvu v sredo so kolesarji tržaškega kluba Team Eppinger SAAB Mathitech so osvojili še tri zmage. V soboto je Celjan Andrej Guček (na sliki) osvojil državno prvenstvo Slovenije na kronometer, v nedeljo pa je zmagal še na tradicionalnem vzponu na Bošketu v Trstu, čeprav s časom 7 minut 18,23 sekunde ni izboljšal rekorda proge Danjel Gregori pa je bil med seniorji tretji (7:49). Vedno v nedeljo je Ivo Doglia zmagal na cestni dirki v Monseliceju (PD) ki je veljala kot dirka za deželno prvenstvo Triveneta.
Borovi skupini, ki sta nastopili v Šentvidu
Uspešen konec uspešne sezone Borovih ritmičark
V nedeljo je v Šentvidu blizu Ljubljane potekal finale državnega prvenstva v ritmični gimnastiki. Vse kategorije borovk, ki so v letošnji sezoni tekmovale na prvenstvenih tekmah, so se uvrstile v finale. Zaradi poškodb in šolskih obveznostih pa je žal manjkala skupina deklic in članic. ,Na državnem prvenstvu A1 programa ritmične gimnastike je nastopilo 11 društev, preko 200 tekmovalk iz cele Slovenije. Kade-tinje (Linda Cappellini, Vera Šturman, Alenka Cossutta in Sanja Žagar) so tekmovale v kategoriji za skupinske vaje in dosegle 6. mesto. Prav tako so tudi mladinke (Petra Švara, Ivana Cossutta in Martina Dobetti) osvojile 6. mesto v kategoriji pari in trojice. Obe skupini sta nastopili v vaji z obroči. Državno prvenstvo je bila zadnja preizkušnja v letošnji zelo uspešni sezoni za Borove ritmičarke. Gimnastični odsek nadaljuje redne treninge septembra.
/
ŠPORT
Torek, 8. junija 2010
1 B
KOŠARKA - Pogovor s trenerjem Walterjem Vatovcem
Če ni igralcev, naj odborniki sedejo za mizo
Tri ekipe v deželni C-ligi je katastrofa - Tudi budžet vpliva na uspeh
Walter Vatovec se po dveh sezonah poslavlja od Oderza. Zdaj je prost in pravi, da ponudb še ni prejel. Na klop naših ekip bi se vrnil, saj nima prioritet. V zadnjih sezonah je sicer izbral italijanske klube, kjer je spoznal veliko ljudi, hkrati pa opazil, da razlik s slovenskimi klubi ni. »Razmišljamo na čisto enak način,« poudarja Svetoivančan, ki živi na Koprskem, in pojasnjuje, da se v klubih navadno ne zadržuje več kot dve sezoni: »Prvo leto seješ, drugo pa žanješ. Samo v izrednih primerih sem se odločil, da sem ostal še tretjo sezono. Ker je moj način dela precej stresen, se navadno igralci po dveh sezonah naveličajo mojega dela. Sicer pa sem se v večino ekip po nekaj sezonah tudi vrnil, kar dokazuje, da je bilo moje delo vselej kvalitetno.« Letos je Vatovec vodil Oderzo v državni C-ligi, kjer je nastopal tudi Jadran. Vatovčevi varovanci so se uvrstili v končnico za napredovanje, čeprav so imeli po Jadranu najnižji budžet.
Jadran je izpadel iz lige. Kako ste to spremljali?
Žal mi je bilo. Vsak neuspeh naše ekipe spremljam z negativnimi občutki.
V našem intervjuju ste novembra tudi vi izjavili, da bi se lahko Jadran vsekakor boril za play-off.
Gledam z matematičnega vidika: Jadran že dve sezoni nastopa z istimi igralci. Lani mu je za las spodletela uvrstitev v play-off, letos pa je bil v isti sestavi učinek slabši.
Je bila liga letos bolj kvalitetna?
Mogoče za nianso boljša, ker so se ekipam pridružili nekateri igralci iz višjih lig. Res je tudi, da je nekaterim ekipam, kot sta Spilimbergo in San Daniele, spodletelo, čeprav sta kluba v ekipi vložila res veliko finančnih sredstev.
Dejstvo, da je Jadran igral vedno z istimi igralci, torej ni bila prednost ...
Odvisno. V ekipnih športih vpliva na predstavo ekipe več dejavnikov. Sicer pa lahko samo tisti, ki je ekipo stalno spremljal, razloži, kaj se je zgodilo in zakaj.
V naslednji sezoni bi lahko imeli tri ekipe v deželni C-ligi. Kaj to pomeni?
To je katastrofa zaradi finančnega zalogaja, ki bo vložen, pa tudi zato, ker nimamo dovolj naših igralcev za vse tri ekipe. Klubi bodo primora-ni najeti igralce, ki so držaji od »domačih«. Če so sile razkropljene, treningi niso kvalitetni. Če slabše treniraš, imaš čez celo sezono tudi težave, ki posledično vplivajo na rezultat.
Kaj bi vi predlagali?
Da bi predstavniki naših košarkarskih društev sedli za mizo ter se
dogovorili za pametne rešitve in o prioritetah. Seveda ne smemo mimo tega, da če bi združili naše moči, ne bi pridobili veliko in bi torej Jadran sestavljali še vedno tisti igralci, ki so ekipo sestavljali že letos. Breg nima nobenega igralca, ki bi lahko prišel v po-štev, pri Boru pa so mogoče samo nekateri.
Torej?
Rešitev je v maksimalni angažiranosti na mladinski ravni. Baza namreč ni kvalitetna. Če ni dovolj igralcev pa si lahko ekipe v deželni ligi pomagajo z igralci iz Slovenije, v državni pa ni alternativ: ali z italijanskimi igralci ali pa z Budinom in Batichem, ki sta Slovenca in igrata na višji ravni. Samo tako bi bila lahko ekipa kom-petitivna. Naj povem tudi, da je Jadran letos imel najnižji budžet v ligi. Ponavadi, tisti, ki več vlaga, tudi več dobi, in obratno. Seveda to ni pravilo, saj na rezultat včasih vpliva tudi psihološki faktor.
Če igralcev, ki bi jih združili, ni, bi torej morali združiti vsaj od-borniške vrste?
Odbor, trener in igralci, to je triumvirat, ki mora v vsakem klubu delovati uspešno, najpomembnejši pa so odborniki. Če so dobri, vse pametno rešijo in načrtujejo. Če tega ni, so težave skoraj neizogibne. (V.S.)
PLAY-OFF MOŠKE D-LIGE
Portogruaro se je vrnil v deželno C-ligo
V	četrtfinalu končnice je ugnal Kontovel, v finalu pa Romans
Deželna C-liga. Latisana je v drugi finalni tekmi končnice premagala doma Albo z 68:63 in tako izenačila stanje v zmagah (1:1). Odločilno tretje srečanje, ki bo odločalo o napredovanju na državno raven, bo jutri v Krmi-nu. Medtem se je zaključilo tudi deželno tretjeligaško prvenstvo v Venetu.
V	C skupino državne C-lige 2010/2011 se je prebil Conegliano, ki je v odločilnem tretjem dvoboju finala play-offa premagal nasprotnika iz kraja Santa Maria di Sala z 82:64.
Deželna D-liga. V dramatičnem zaključku tretje finalne tekme je Portogruaro - ki je v četrtfinalu izločil Kontovelce - z 69:68 ugnal Romans in se tako po enem samem letu vrnil v deželno C-ligo na račun košarkarjev z Goriškega, ki lahko vsekakor še upajo v poletni repesaž.
NEMOGOČI PAR
ro fU
Študijski uspeh?
Docentura.
Najljubši učitelj ali profesor?
Historia magistra vitae est.
Kdaj si bil zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju?
V petek na predstavi Nekateri so za vroče.
Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje?
Branje je službena vsakdanja dejavnost.
Najljubša glasba, knjiga, film?
Moja najljubša glasba sem jaz, ki prepevam pod prho. Najljubša knjiga je tista, ki sem jo spisal. Lep film sem si ogledal včeraj (v nedeljo - op. ur.), to je tisti o Petru Brumnu.
Intelektualec v tvojem športu?
Žarko Paspalj.
Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz?
S tabo. Nimam pametnejšega odgovora, tudi ker bo to brala žena.
Splošna kultura: kdaj je Italija zmagala na nogometnem SP?
Leta 1982, 1938, 1934 in na zadnjem, kdaj že, 2006.
Pravilno. (pv)
Športni uspeh?
To, da me je leta 2001 tržaški športni tednik vključil v peterko sezone in me prekrstil v »gospodarja prstanov«. Sicer je bil uspeh vsako napredovanje.
Najljubši športni mentor? Vsi so bili dobri za nekaj. Recimo Tine Krašovec še največ.
Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi?
V četrtek. Tudi po prvenstvu se s soigralci še srečamo za trening.
Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje?
Poleg treningov? Se ti ne zdi dovolj?
Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca?
Športnik Michel Platini, klub Chmel Blšany - mar ni imenitno, da ima ekipa hmelj že v imenu? Reprezentanca? Ko igra, navijam za slovensko.
Športnik med kolegi?
Precej jih je.
Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London?
S Sergiom Tavčarjem.
Športna kultura: naštej vsaj tri knjige Branka Lakoviča?
Zbornik slovenskega športa v Italiji 2001, 2002 in 2003
Genialno. (pv)
(O
(O
o> j
.«o
»Moramo ciljati na prvo mesto, ker če bi bili drugi, bi potem v playoffu proti drugim ekipam ne imeli šans, da se uvrstimo v serie D.«
(Tako je nekoč govoril Radenko Kneževič, Stv Rai, 10.1. 2010)
»Kljub Maradoni bo zmagala Argentina.« (EmanueleDotto o nogometnem SP, Radiouno, 5. 6.)
»Pozdravil me je, rekoč, grem zabit žebelj in se vrnem.« (Alessio Salucci o prijatelju Valentinu Rossiju, ki je moral pod nož, 5. 6.)
»Zdaj upam, da ne bo zmagal nihče.« (Obeti poškodovanega Valentina Rossija, Italial, 6. 6.)
»Tudi njih pozdravljamo, z željo, da bi odbojka pri Bregu imela še boljše čase.« (Boris Simoneta med oddajo Šport in glasba o srečanju veteranov v Dolini, 7. 6.)
360 stopinj Martin De
Atlet, karateist (z rjavim pasom) in plesalec je zdaj košarkar pri Boru
Šele potem, ko se je preizkusil v atletiki, karateju in plesu, je Martin Devcich odločil, da bo košarkar. Devetnajstletni dijak jezikovnega liceja F. Prešeren v Trstu (20 let bo dopolnil 25. avgusta) je bil letos član Bora Radenske, svetoivanske ekipe, ki je nastopala v deželni C-ligi. Martin se je v osnovni šoli ukvarjal z atletiko, nato je pri karateju napredoval do rjavega pasu. Z Giulio Calligaris je pet let plesal v Clubu Diamante latinskoa-meriške in standardne plese: »Uvrstila sva se tudi na med-deželno tekmovanje, v zadnji sezoni pred nastopom na državnem prvenstvu, pa sva se razšla. Giulia še pleše, jaz pa nisem bil
dovolj motiviran. Takrat sem plesal predvsem zaradi dobre družbe,« pojasni Martin, ki je nato, v 2. razredu višje srednje šole, začel trenirati košarko pri Boru. Košarkar iz Sv. Ivana uvršča letošnji obstanek v C-ligi med svoje največje športne uspehe.
Stan: prost Ostali športi: nogomet
Ostale dejavnosti in konjički: Play-station in filmi
Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Gazzetta del-lo sport/Focus/dežel-ni TG3/Lost Spletna stran: youtu-be
Knjiga na nočni omarici: Medicus Najljubša glasba: 80's
Najljubši film: A good year
Moj lokal: Bar Bor Najljubša jed: njoki Najljubša pijača:
Long Island iced tea
Mi je všeč/mi ni všeč: narava/se udariti
Najljubši športnik:
Francesco Totti Najljubša osebnost:
Malcom X
Najljubše počitnice: Novoletno žura-nje v Beogradu 2009/10
Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... boksar Moja himna: Surfin' bird
Moj vrstni red: prijatelji, šport, ljubezen, zdravje
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
SESTAVIL LAKO
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
UJEDA, BRKATI ... PREB. GRŠKE PRESTOLNICE
STAR GERMAN
BERI ŠPORTNO PRILOGO PD
NEKDANJI FRANCOSKI VOZNIK F1 (ALAIN)
ITALIJANSKA PRITRDIL-NICA
INDIJANSKO
PLEME V SEVERNI AMERIKI
PREBIVALEC AFRIŠKE DR2AVE
GORSKE REŠEVALNE SANI
AQUILEIA ... PO NASE
TELICA, KRAVICA
REKA V SLOVENIJI, LEVI PRITOK SAVE
IND. RE2ISER-KA (MIRA)
SMEŠEN DOGODEK
VDOLBINA V ZEMLJI
DELOVA PRILOGA ZA 2ENSKE
ŠIVANKA
NA VRHU ŠANKA
SLOG MI, VI, ...
ZGODAJ ZRELO SADJE
ASSOCIATED
PRESS GRŠKA MORSKA NIMFA
ROLKARICA KOŠUTA
NORD. IZRAZ ZA SMUČI
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
NADJA VELUŠČEK
JEZIKOVNA POSEBNOST ENEGA OD EVR. JEZIKOV
UPODABLJAJOČI UMETNIK
DEKLICA IZ 'ČUDE2NE DE2ELE"
SLOVARČEK - AMA = japonska nabiralka biserov • DUDEK = poljski nogometni vratar • NAIR = indijska filmska režiserka
Torek, 8. junija 2010
NOGOMETNO SP 2010
/
ITALIJA - Branilci svetovnega naslova
Na Apeninskem polotoku pričakujejo peto »zvezdico«
SKUPINA F Selektor Lippi cilja, da bi v JAR nasledil Vittoria Pozza, ki je zmagal dvakrat zapored
Branilci naslova. Besedi, ki povesta vse. Leta 2006 v Nemčiji so Italijani pokal svetovnih prvakov dvignili v zrak po boljšem izvajanju enajstmetrovk proti galskim petelinom, oči italijanske javnosti pa so spet uprte v «azzurre» z eno samo željo, da ekipa, zbrana pod selektorjem Marcellom Lippijem, na Apeninski polotok prinese še peto zvezdico. Reprezentanca izpred štirih let se ni hvalila z ravno najbolj slovitimi imeni nogometa, zmagal je ekipni duh, ki je bil na igriščih Nemčije neustavljiv. Lippi se je po zmagoslavju poslovil, nasledil ga je Roberto Donadoni, italijanski nogomet pa je preplavil škandal, med drugim povezan z Ju-ventusom in nameščanjem izidov. Pred selektorsko funkcijo je Juventus vodil prav 61-letni Lippi.
A slednji je po naslovu svetovnega prvaka na zadnjem SP postal narodni heroj. Ko je vodil Juventus, je pridobil mednarodni ugled, z ekipo je med leti 1994 in 2003 petkrat osvojil naslov prvaka v serie A. Leta 1996 je z Ju-ventusom osvojil tudi
NOVA ZELANDIJA
Drugič na SP, prvič s trenerjem iz domačih vrst
Uvrstitev na svetovno prvenstvo je Novozelandce, kjer sicer domuje ragbi, postavila v soj žarometov, saj jim je podvig uspel šele drugič po letu 1982. «The All Whites» so v kvalifikacijski skupini Oceanije odigrali le osem tekem, v ključni tekmi za uvrstitev na SP pa so premagali petouvrščeno ekipo azijske konfederacije Bahrajn. Reprezentanci največjo težavo povzroča oddaljenost, saj so zaradi izoliranosti njihovi igralci precej omejeni, ko gre za pridobivanje izkušenj na tujem. Če že kdo igra v Avstraliji, Evropi ali Ameriki, je selektorju zelo težko moštvo zbrati skupaj in mu zagotoviti kakovostne priprave.
Uspešne kvalifikacije za SP so uresničitev sanj za 48-letnega selektorja Ric-kija Herberta, ki je leta 1982 nastopil na SP v Španiji. Takrat je bil drugi najmlajši igralec moštva za Wyntonom Ruferjem, ki si je prislužil naziv igralca stoletja Oceanije. Herbert je v svoji karieri odigral 61 tekem v dresu reprezentance, nato pa postal prvi domači selektor v zadnjih 50 letih. Bahrajnsko vrsto je v kvalifikacijah presenetil s tremi napadalci v končnici, potem ko je opustil sicer veliko bolj «obi-čajno» postavitev 4-4-2.
Zvezdnik moštva je 32-letni Ryan Nelsen, ki je zbral že 40 nastopov za reprezentanco. Je eden najbolj izkušenih nogometašev z Nove Zelandije, ki mu je uspelo tudi na mednarodnem prizorišču. Kot kapetan angleške ekipe Blackburn Rovers je igral v finalu pokala FA, pokalu Uefe in na dveh pokalih konfederacij.
osebna izkaznica ^
Velikost: 270.534 km2 (73.)
Št. prebivalcev: 4,228 milijona (122.)
BDP: 27.080 USD
Nogometna zveza: New Zealand Football, od leta 1891
Opremljevalec: Nike
Največji uspehi: uvrstitev na SP 1982, 2010, oceanijski prvak 1973, 1998, 2002, 2008 Mesto na lestvici FIFA: 78
medcelinski pokal in tako po uspehu leta 2006 postal edini trener, ki mu je uspe-
lo vknjižiti najpomembnejša svetovna naslova na klubski in reprezentančni ravni.
V Južnoafriški republiki bodo «azzurri» stavili na napadalce Vincenza Iaquinto, Alberta Gilardina, Giam-paola Pazzinija ali Antonia Di Nataleja.
Ključni igralci bodo še kapetan Fabio Can-navaro v «kooperaciji» s klubskim kolegom na sredini obrambe Gior-giom Chiellinijem ter nepogrešljivi mož med vra-tnicama Gianluigi Buffon. Pirlov nastop je pod vprašajem, saj se je zvezni igralec poškodoval na petkovem treningu in bo bržkone moral preskočiti prvo tekmo proti Paragvaju.
Slednja je del reprezentanc za SP prvič po letu 1982.
Igralec Sampdorie, prodorni Antonio Cassano, eden najbolj iznajdljivih napadalcev serie A, si povabila Marcella Lippija kljub drugačnim pogledom navijačev ni prislužil. Njegova odsotnost iz reprezentance, kot tudi odsotnost mladega upa Maria Ba-lotellija, je sprožila številna namigovanja
PARAGVAJ
Stavijo na ekipno delo in solidarnost
Trajnostno pojavljanje reprezentance Paragvaja na največjih mednarodnih tekmovanjih so plod dolgoletnega načrtnega dela, ki traja že dve desetletji. Tudi zato reprezentanca ni neupravičeno zasedla drugega mesta v južnoameriških kvalifikacijah skupaj s Či-lom, neposredno za Brazilijo. Brez velikih imen se Paragvaj zanaša na ekipno delo in solidarnost. To bo za Paragvaj že osmo svetovno prvenstvo, četrta zaporedna udeležba, računajo pa, da se jim bo uspelo prebiti v drugi krog, tako kot v letih 1986, 1998 in 2002.
V	zadnjih letih so vodilni možje paragvajskega nogometa vodenje reprezentance zaupali «tujemu» znanju, zdaj 47-letnemu Argentincu Gerardu Martinu.
V	golu «guaranies» se izvrstno znajde Justo Villar in tako nadaljuje tradicijo čvrste paragvajske obrambe, na igrišču pa blestijo tudi Roque Santa Cruz (Manchester City), Lucas Barrios (Borussia Dortmund) in Oscar Cardozo (Benfica).
Zvezdnik ekipe je 28-letni Roque Santa Cruz, ki je v poklicnem nogometu zaigral pri 16 letih v Olimpii v domačem Asuncionu. Visoki napadalec je v državni reprezentanci zaigral že pri sedemnajstih, leto kasneje pa se je pridružil Bayernu iz Münchna. Njegovo osemletno kariero v nemški ekipi so pestile poškodbe, zato ni doživel dokončnega razcveta. Bolj uspešen je bil pri Blackburnu, ki so bili odskočna deska za preboj v Manchester City v začetku lanskega leta. Zaenkrat mu tam «ne cvetijo rožice».
Osebna izkaznica ^
Velikost: 406.752 km2 (58.) Št. prebivalcev: 6.120.000 (103.) BDP: 1710 USD
Nogometna zveza: Asociacion Paraguaya de Futbol, ustanovljena 1906 Opremljevalec: Adidas Največji uspehi: osmina finala na SP 1986, 1998, 2002, zmagovalec pokala Amerike 1953, 1979 Mesto na lestvici FIFA: 30
SLOVAŠKA
Več jih igra v velikih evropskih klubih
Slovaki (5,5 milijona prebivalcev) so si nastop na SP priborili prvič v zgodovini samostojne države, potem ko je leta 1992 Češkoslovaška razpadla na dve državi. V kvalifikacijah so bili vse prej kot favoriti, so pa nato ugnali tudi neposredne tekmece s Češke in postali prvovrstno presenečenje «sloven-ske» skupine 3.
Moštvo je sestavljeno iz igralcev, ki igrajo tudi v velikih klubih. Martin Škrtel iz Liverpoola, Marek Čech iz West Bromwich Albiona, selektorjev sin Vladimir Weiss igra pri Manchester Cityju, Miroslav Kahan v Mainzu, Peter Pekarik v Wolfsburgu, Stanislav Še-stak v Bochumu, Marek Hamšik v Na-poliju, Robert Vittek v Lillu ...
Nad ekipo bdi 45-letni Weiss, ki je krmilo «Repre» prevzel leta 2008. Leta 1990 je na SP v Italiji zaigral za reprezentanco s češkoslovaškim grbom na prsih, v ekipi pa stremi predvsem k dobremu uigravanju mladih z izkušenimi igralci. V moštvu je tudi njegov sin Vladimir Weiss mlajši.
Prvi igralec reprezentance je 22-le-tni Marek Hamšik, igralec Napolija, za katerega se zanimajo Chelsea, Manchester United, Bayern München, Juventus .. Leta 2008 je v Italiji postal mladi nogometaš leta, v lanski sezoni pa je v dresu Napolija prav blestel. Je eden glavnih akterjev, ki so «odgovorni» za uvrstitev na SP. Za reprezentanco je debitiral leta 2007, zanjo že zbral skoraj 30 nastopov, prislužil pa si je tudi kapetanski trak.
Osebna izkaznica
Velikost: 49.034 km2 (126.)
Št. prebivalcev: 5,397 milijona (109.)
BDP: 11.720 USD
Nogometna zveza: Slovensky futbalovy zväz, od leta 1938 Opremljevalec: Adidas Največji uspehi: uvrstitev na SP 2010 Mesto na lestvici FIFA: 38
in govorice, na katere pa se Lippi požvižga. Njegov cilj je, da v JAR nasledi legendarnega Vittoria Pozza, ki je Italijo v letih 1934 in 1938 popeljal do dveh zaporednih naslovov prvaka in da Italijo popelje do petega naslova prvakov, s čimer bi se «azzurri» po številu zvezdic izenačili z Brazilci.
Na črni celini bo - kljub ne najboljši sezoni - zvezdnik ekipe 31-le-tni vratar Gianluigi Buffon, ki je Nemčijo 2006 po enajstmetrovkah zapustil kot veliki zmagovalec. Po mnenju IFFHS, inštituta za nogometno zgodovino in statistiko, je najboljši vratar vseh časov, naslov najboljšega na letni ravni pa si je v karieri prislužil že štirikrat.
»Azzurri« ponavadi spretno tempirajo formo za uspešno igranje v drugem delu prvenstva. Vsaj tako se je pripetilo na zadnjih pomembnih tekmovanjih. V fazi skupin Italijani ne igrajo briljantno in večkrat so se s težavo uvrstili v drugi del oziroma osmino finala. Na svetovnem prvenstvu leta 2006 v Nemčiji so nato iz kroga v krog igrali bolj prepričljivo in so v finalu, sicer šele po kazenskih strelih, ugnali trdoživo Francijo.
Aktualni svetovni prvaki Italijani imajo v JAR vsaj na papirju lažjo nalogo, v skupini F se bodo pomerili s Paragvajem, Slovaško in Novo Zelandijo. Italija je glavni favorit za osvojitev prvega mesta.
»Azzurri« seveda tudi letos merijo zelo visoko, čeprav ne bodo imeli lahke naloge.
Osebna izkaznica
ll
Velikost: 301.336 km2 (70. na svetu) Št. prebivalcev: 59,375 milijona (23.) BDP: 33.490 USD
Nogometna zveza: Federazione Italiana Giuoco Calcio, ustanovljena 1898 Opremljevalec: Puma
Največji uspehi: svetovni prvak 1934, 1938, 1982, 2006, evropski prvak 1968 Mesto na lestvici FIFA: 5
Spored
Ponedeljek, 14. junija: 20.30 Cape Town: Italija - Paragvaj
Torek, 15. junija: 13.30 Rustenburg: Nova Zelandija - Slovaška
Nedelja, 20. junija: 13.30 Bloemfontein: Slovaška - Paragvaj; 16.00 Nelspruit: Italija -Nova Zelandija
Četrtek, 24. junija: 16.00 Johannesburg: Slovaška - Italija; 16.00 Polokwane: Paragvaj -Nova Zelandija
Seznam Italije
Vratarji: Gianluigi Buffon (28. 1. 1978, Juventus), Morgan De Sanctis (26. 3. 1977, Napoli), Federico Marchetti (7. 2. 1983, Cagliari)
Obrambni igralci: Salvato-re Bocchetti (30. 11. 1986, Genoa), Leonardo Bonucci (1. 5. 1987, Bari), Fabio Cannavaro (13. 9. 1973, Juventus), Giorgio Chiel-lini (14. 8. 1984, Juventus), Domenico Criscito (30. 12. 1986, Genoa), Christian Maggio (11. 2. 1983, Napoli), Gianluca Zam-brotta (19. 2. 1977, Milan)
Vezni igralci: Mauro Ca-moranesi (4. 10. 1976, Juventus), Daniele De Rossi (24. 7. 1983, Roma), Gennaro Gattuso (9. 1. 1978, Milan), Claudio Marchisio (19. 1. 1986, Juventus), Riccardo Mon-tolivo (18. 1. 1985, Fiorentina), Angelo Palombo (25. 9. 1981, Sampdoria), Simone Pepe (30. 8. 1983, Udinese), Andrea Pirlo (19. 5. 1979, Milan)
Napadalci: Antonio Di Natale (13. 10. 1977, Udinese), Alberto Gilardino (5. 7. 1982, Fio-rentina), Vincenzo Iaquinta (21. 11. 1979, Juventus), Giampaolo Pazzini (2. 8. 1984, Sampdoria), Fabio Quagliarella (31. 1. 1983, Napoli).
SREDNJA STAROST: 29 let.
STROKOVNO MNENJE - Massimo Giacomini
»To je prvenstvo, ki nagrajuje taktično inteligentna moštva«
Nekdanji trener in nogometni strokovnjak Massimo Giaco-mini je za nas analiziral italijansko reprezentanco:
Mislim, da bi lahko Italija znova presenetila, saj svetovno prvenstvo traja le mesec dni, točno poznaš datume ko moraš igrati in torej kako porazdeliti energije, zlasti tiste ekipe, ki igrajo taktično inteligentno. Sicer je vsaj pet, šest ekip kakovostnejših, a kot smo videli pred štirimi leti, ni nujno, da zmaga vedno najboljši. Tako da me sploh ne bi presenetilo, da bi se uvrstili med najboljše štiri. Vsakič se dogodi, da nekateri favoriti razočarajo. Anglija, Španija, Brazilija in Argentina so gotovo boljše, Slonokoščena obala in Srbija pa lahko zelo pozitivno presenetijo. Bayern Munchen je v osmini finala proti Fiorentini napredoval le po zaslugi sodniške napake, a se nato prebil do finala! V zadnjih letih pa se na splošno manjšajo razlike med ekipami. Ni več ekip, ki prihajajo na SP le na izlet.
Italija bo igrala v skupini F skupaj z Novo Zelandijo, Paragvajem in Slovaško. Za »azzurre« je bil žreb kar srečen.
Jaz nasprotnikov ne bi podcenjeval. Nova Zelandija je zelo požrtvovalna ekipa, ki nikoli ne popusti in tudi taktično dobro postavljena na igrišču. Paragvaj je mor-
da najbolj »evropska« južnoameriška ekipa in ima ob tem tudi nekaj tehnično sposobnih igralcev. Najbolj vezana na fizično formo pa je Slovaška. Videl sem jih igrati proti Sloveniji in mislim, da bi bili lahko zelo trd oreh, če se bodo dobro pripravili na SP. Slovenija je morala odigrati res vrhunsko tekmo, da jih je premagala.
Katere dve ekipi se bosta prebili v osmino finala?
Mislim, da je Italija gotova uvrstitve vsaj v osmino finala. Lip-pijevo reprezentanco sestavljajo izkušeni igralci, z dvema mestoma na razpolago pa uvrstitev res ne more uiti. Za drugo mesto pa, naj mi opravičijo Novozelandci, bo odločilna tekma med Paragvajem in Slovaško.
Iz Italije o Sloveniji:
Slovenija je ena izmed tistih ekip, ki naj bi igrala prvenstvo brez pretiranega pritiska, povsem sproščeno. Prepričan sem, da bo pozitivno presenetila, problemi pa bi se lahko začeli, ko bi morala odigrati odločilno tekmo. Če Slovenija izgubi proti Angliji, to nikogar ne preseneti, težje pa je pripraviti tekmo proti Alžiriji ali ZDA.
/
NOGOMETNO SP 2010
Torek, B. junija 2010
slovenija - Slovenski nogometaši bodo na SP nastopili drugič po osamosvojitvi
Slovenija? Nasprotniki naj za nasvet vprašajo Hiddinka
Selektor Matjaž Kek nima zvezdnikov, nekateri pa se vseeno »znajdejo
«
Slovenska nogometna reprezentanca na svetovno prvenstvo v Južnoafriško republiko resda ne bo prišla s takšnim ugledom kot nekatere druge izbrane vrste, toda vsak, ki bi jo utegnil podceniti, naj se za nasvet raje obrne na nekdanjega ruskega selektorja Guusa Hiddinka. Zakaj? Vzrok je preprost. Ko so Rusi v žrebu dodatnih kvalifikacij za ta mundial dobili Slovence, so jih praktično vsi že videli na jugu Afrike. A trdoživi Slovenci so imeli drugačne načrte. Taktično mojstrstvo slovenskega strokovnega štaba na čelu z Matjažem Kekom, borbenost, ekipni duh in zadetek Zlatka Dediča v 44. minuti povratne tekme so namreč ruskim nogometašem pokvarili načrtovano slavje, ruskim navijačem in bogatim poslovnežem pa večtedenski dopust v JAR.
Slovenija se je v dodatne kvalifikacije prebila kot drugouvrščena v kvalifikacijski skupini 3, dve točki je zaostala za zmagovalko skupine Slovaško, ki pa so jo izbranci Matjaža Ke-ka obakrat premagali.
Slovenski nogometaši bodo na SP nastopili drugič po osamosvojitvi. Na svojem prvem nastopu na SP -leta 2002 na Japonskem in v Južni
Osebna izkaznica ^
Velikost: 20,253 km2(150.)
Št. prebivalcev: 2,018 milijona (142.)
BDP: 21.510 USD
Nogometna zveza: Nogometna zveza
Slovenije, od leta 1920
Opremljevalec: Nike
Največji uspehi: uvrstitev na SP 2002, 2010,
uvrstitev na EP 2000
Mesto na lestvici FIFA: 23
Koreji - so se poslovili po treh porazih s Španijo, JAR in Paragvajem. Tisto SP je zaznamovala afera po sporu med selektorjem Srečkom Ka-tancem in prvim
veljuje Boštjan Cesar, šef sredine igrišča je Ko-
Spored
kovič.
prvi napadalec pa je Milivoje Nova-
zvezdnikom zlate generacije Zlatkom Za-hovičem, zaradi česar je moral «Zaho» po prvi tekmi s Španijo domov.
Stanje v Kekovi vrsti je precej bolj stabilno, zato v JAR ne gre pričakovati podobnih incidentov. Čeprav nogometašev kova Zahovič Kek nima, pa je vseeno kar nekaj nogometašev, ki se zelo dobro znajdejo v vrhunskem evropskem nogometu. Med njimi je gotovo vratar Udi-neseja Samir Handanovič, v obrambi po-
strokovno mnenje - Zdenko Verdenik
»Pomembni aspekt Slovenije je organizirana igra z zelo poudarjeno kreativnostjo in hitrostjo«
Trener in nekdanji selektor slovenske reprezentance Zdenko Verde-nik je za nas analiziral slovensko izbrano vrsto:
Slovenska reprezentanca je v kvalifikacijskem ciklusu pokazala zavidljiv napredek in je na zadnjih tekmah proti Poljski, Slovaški ter proti Rusiji igrala zelo kvalitetno. Če bo to kvaliteto ponovila, bo treba na Slovenijo resno računati. Moč slovenske reprezentance je njena homogenost, to pomeni medsebojna povezanost nogometašev, skupni interes in visoke ambicije. Pomembni aspekt te reprezentance je organizirana igra z zelo poudarjeno kreativnostjo in hitrostjo. Individualnih kvalitet nimamo, mogoče izjemi sta Handanovič in Novakovič. Ni razlogov, da bi na SP igrali slabše kot na kvalifikacijah. Prepričan sem, da bi lahko celo igrali še bolj kvalitetno. Težave lahko nastanejo, če naletimo na dobro organizirano in agresivno ekipo v fazi branjenja. To pa je značilnost samo močnih moštev.
Slovenija bo igrala v skupini C skupaj z Alžirijo, Anglijo in ZDA.
Naš cilj je da se uvrstimo v osmino finala. Ob tem je treba upoštevati ZDA, ki je po kondicijski pripravljenosti eno izmed najboljših ekip na svetu. Ameriška metoda priprave, po kateri se pripravljajo tudi nemška moštva, posebej Bayern pa tudi nemška reprezentanca, je zelo znana. Američani lahko dvigajo tempo tudi proti koncu tekme, ko so druge ekipe utrujene. To so dokazali lani na pokalu
konfederacij. Niso pa tako dobro organizirani kot Slovenija v sami igri. V taktičnem smislu smo mi boljši. Podobno velja za Alžirijo, ki pa ima razmeroma dobre posameznike. Na trenutke igrajo tudi presenetljivo dobro, vendar nimajo stabilnosti. Velika je nihanja. To delajo manj zrele ekipe. Po individualni kvaliteti pa so nekoliko boljši od nas.
Favorita za uvrstitev v osmino finala sta ...
Favorita v skupini C sta Anglija in Slovenija. Anglija je vzela zadevo zelo resna. V kvalifikacijah se je v bistvu sprehodila. Selektor Capello meri na sam vrh. Zadnja tekma proti Angliji naj ne bi več odločala o ničemer, če pa bo, bo to nas zelo težko.
Iz Slovenije o Italiji:
Italije v zadnjem času nisem veliko spremljal. Italijani pa so aktualni svetovni prvaki in so na zadnjem SP pokazali veliko kvaliteto raznovrstnosti napadanja. Gole so zabijali na različne načine. To je bila prava novost tudi za svetovni nogomet. Branilci so bili zelo spretni, zvezni igralci so se lepo vključevali v napad in veliko streljali iz druge linije. Če bi Italija tudi delno ponovila predstavo izpred štirih let, bi lahko bila resen kandidat za končno zmago.
alzirija
Rafik Saifi: v reprezentanci igra že 15 let
Alžirija je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja najmočnejša nogometna reprezentanca na črni celini. Poleg dveh nastopov na SP je leta 1990 na domačih tleh osvojila še naslov afriških prvakov, ko je v finalu z 1:0 ugnala Nigerijo. Sledila pa so leta, ko so lahko navijači Les Fennecs le govorili o prejšnji generaciji in zvezdnikih, kot sta bila Rabeh Madjer in al-Akhdar Ballomi. Ti so leta 1982 na SP z 2:1 premagali favorizirano nekdanjo Zahodno Nemčijo. Po tej prvi zgodovinski tekmi na zaključnih turnirjih SP so Alžirci izgubili z Avstrijo (0:2), zmaga s Čilom (3:2) pa ni bila dovolj za preboj v drugi del tekmovanja. Štiri leta pozneje so v težki skupini z Brazilijo in Španijo izgubili vse tri tekme in predčasno zapustili Mehiko.
Triinšestdesetletni selektor Rabah Saadane, z maroško ekipo Raja Casablanca je zmagal v afriški ligi prvakov (1989), je leta 2007 še vodil ekipo Wifaq Setif do naslova v arabski ligi prvakov. Nato še petič v svoji karieri prevzel puščavske lisice ter okrog sebe zbral mešanico mladih in izkušenih igralcev, ki večinoma igrajo v evropskih ligah. Eden izkušenej-ših je Rafik Saifi s 35 leti; reprezentant je od leta 1995.
Saifi je na igrišču podaljšana roka trenerja Saadaneja, ki je bil selektor Alžirije že na SP leta 1986 in leta 2004 na afriškem pokalu narodov.
Osebna izkaznica
Velikost: 2.381.741 km2 (11.)
Št. prebivalcev: 33,853 milijona (35.)
BDP: 3620 USD
Nogometna zveza: Fédération Algérienne de Football, od leta 1962 Opremljevalec: Le Coq Sportif Največji uspehi: uvrstitev na SP 1982, 1986, 2010, afriški prvak 1990
Mesto na lestvici FIFA: 31
SKUPINA C
Sobota, 12. junija: 20.30 Rustenburg: Anglija -ZDA
Nedelja, 13. junija: 13.30 Polokvvane: Alžirija - Slovenija
Petek, 18. junija: 16.00 Johannesburg: Slovenija - ZDA; 20.30 Cape Town: Anglija -Alžirija
Sreda, 23. junija: 16.00 Port Elizabeth: Slovenija - Anglija; 16.00 Pretoria: ZDA -Alžirija
Veliko pozornosti so tuji mediji in pa tudi Mednarodna nogometna zveza namenili šele 20-letnemu vezistu Reneju Krhinu, ki je kljub mladosti že okusil igranje v serie A v dresu finalista lige prvakov Interja. Hvalijo ga vsi, ne nazadnje tudi veliki Jose Mourinho, ki mu je napovedal lepo prihodnost. Delček svojega repertoarja znanja bo bržčas lahko pokazal tudi v prihodnjih tednih na svetovni sceni v slovenskem dresu. Večina kot favorita skupine C vidi Anglijo in ZDA, toda samozavest, ki je pripeljala do visokega 23. mesta na lestvici Fife, in odličen zaključek kvalifikacij sta Slovencem dvignila samozavest in zato se vsako še tako majhno podcenjevanje utegne tekmecem močno maščevati.
Seznam Slovenije
Vratarji: Samir Handanovič (14. 7. 1984, Udinese), Jasmin Handanovič (28. 1. 1978; Man-tova), Aleksander Šeliga (1. 2. 1980, Sparta Rotterdam);
Branilci: Bojan Jokič (17. 5. 1986, Chievo), Marko Šuler (9. 3. 1983, Gent), Boštjan Cesar (9. 7. 1982, Grenoble), Branko Ilič (6. 2. 1983, Lokomotiva Moskva), Matej Mavrič-Rožič (29. 1. 1979, Koblenz), Elvedin Dži-nič (25. 8. 1985, Maribor), Mi-šo Brečko (1. 5. 1984, Köln), Suad Filekovič (16. 9. 1978, Maribor),
Vezisti: Andraž Kirm (6. 9.
1984, Wisla Krakov), Andrej Komac (4. 12. 1979, Maccabi Tel-Aviv), Rene Krhin (21. 5. 1990, Inter), Dalibor Stevanovič (27. 9. 1984, Vitesse Arnhem), Robert Koren (20. 9. 1980, West Bromwich Albion), Aleksander Radosavljevič (25. 4. 1979, Lari-sa), Valter Birsa (7. 8. 1986, Au-xerre),
Napadalci: Milivoje Nova-kovič (18. 5. 1979, Köln), Zlatko Dedič (5. 10. 1984, Bochum), Zlatan Ljubijankič (15. 12. 1983, Gent), Nejc Pečnik (3. 1. 1986, Nacional Funchal), Tim Matavž (13. 1. 1989, Groningen).
SREDNJA STAROST: 28 let.
anglija
Upanja v Capella in Rooneya
Angleška nogometna reprezentanca je najuglednejši tekmec v skupini C. Toda v zadnjih desetletjih ni imela veliko uspeha na SP. Na Otoku nastope svoje ekipe na prvenstvih sveta vse od leta 1966, ko so osvojili svoj edini naslov, povzemajo s tremi besedami: pričakovanje, evforija in razočaranje. Čeprav bi polfinale leta 1990 v Italiji ter četrtfinala leta 2002 in 2006 zadovoljili večino držav, te uvrstitve zagotovo ne veselijo angleških navijačev. Anglija, na lestvici Fife je bila najvišje leta 1997 na četrtem mestu, in njeni privrženci pričakujejo več. Na SP 2010 - za Angleže bo to 13. nastop - tudi zato, ker menijo, da jim je italijanski strokovnjak na klopi Fabio Capello dal nekaj, česar doslej niso imeli.
Capello je v Anglijo prišel kot strateg, ki zahteva disciplino, kot trener, ki je osvojil vse, kar se je na klubski ravni osvojiti dalo. Njegov smisel za taktiko je že dal sadove tudi v angleški reprezentanci, toda bolj kot to - ključen je bil njegov neomajen karakter, s katerim je povezal ekipo zvezdnikov in si priboril spoštovanje.
Hrbtenico moštva sestavljajo David James, John Terry, Steven Gerrard in prvo ime ekipe Wayne Rooney, a šibko točko je tudi sicer težko najti.
Na sredini igrišča je Capello našel pravi položaj za Gerrarda, tako da je na zelenici lahko tudi skupaj s Frankom Lampardom. Na bokih bo dobrodošel zdravi Joe Cole, zraven pa so še hitri Aaron Lennon, Theo Wal-cott in Shaun Wright-Phillips. Napad je v Rooneyjevi domeni. Kdo bo njegov kolega v prvih «bojnih» linijah, pa še ni znano.
Osebna izkaznica -f-
Velikost: 130.395 km2
Št. prebivalcev: 50,4 milijona
BDP: 45.442 USD (Velika Britanija)
Nogometna zveza: Football Association (FA), ustanovljena 1863 Opremljevalec: Umbro
Največji uspehi: svetovni prvak 1966, četrto mesto na SP 1990, 3. mesto na EP 1968, polfinale 1996 Mesto na lestvici FIFA: 8
zda
V ekipi tudi trenerjev sin Michael Bradley
Po presenetljivem drugem mestu v pokalu konfederacij sanja nogometna reprezentanca ZDA o novem velikem uspehu na starem prizorišču. Tekmec Slovenije je že popolnoma posvojil slogan ameriškega predsednika Baracka Obame «Yes We Can», v JAR pa želi ekipa spet mešati štrene najboljšim. Reprezentanca sicer še vedno nima velikega ugleda, saj so v ZDA pred evropskim nogometom vsi drugi mo-štveni športi (ameriški nogomet, košarka, baseball ...), a prav na zadnjih petih zaporednih svetovnih prvenstvih si je nabrala ogromno izkušenj.
Napad bo na SP v JAR malce trpel, saj se je oktobra v prometni nesreči hudo poškodoval obetajoči Charlie Davies in ga ni na seznamu potnikov v JAR. Sicer pa znata žogo v gol zabiti Jozy Altidore in Clint Dempsey, ki sta se izkazala na pokalu konfederacij, kjer so ZDA z njuno pomočjo med drugim ugnale tudi evropske prvake Špance (2:0). Prvi zvezdnik nedvomno ostaja Landon Donovan, igralec Galaxyja iz Los Angelesa, ki ga krasita pregled nad igro in hitrost. Kljub slabšim igram v nekaterih evropskih klubih, igral je za Bayer Leverkusen in Bayern München, v tej sezoni se je preizkusil tudi pri Evertonu, 27-letni igralec blesti v državnem dresu.
Trener Bob Bradley je po polomu reprezentance na SP leta 2006 v Nemčiji, ko so se ZDA v skupini z Italijo, Gano in Češko poslovile že v prvem krogu, na selek-torskem stolčku zamenjal Brucea Areno. Med drugimi pa v ekipi igra tudi njegov 22-letni sin Michael.
osebna izkaznica
Velikost: 9.809.155 km2 (3.)
Št. prebivalcev: 301,621 milijona (3.)
BDP: 46.040 USD
Nogometna zveza: United States Soccer
Federation (USSF), ustanovljena 1913
Opremljevalec: Nike
Največji uspehi: 3. mesto SP 1930, četrtfinalist
SP 2002, zmagovalec CONCACAF 1991, 2002,
2005, 2007
Mesto na lestvici FIFA: 14
16
Torek, 8. junija 2010
ODBOJKA
/
šolski šport - Moška odbojka
Dijakom »Trinka« uspel preboj v državni finale
Odbojkarji goriške nižje srednje šole Ivana Trinka so se uvrstili v državni šolski finale. Potem ko so že pred časom osvojili naslov deželnih prvakov so prejeli povabilo za nastop na medde-želni fazi, ki je bila včeraj v kraju Abano Terme.
Najprej so v polfinalu z 2:0 (25:15, 25:20) premagali Ravenno, v finalu pa so z 2:1 (21:25, 25:18, 15:10) odpravili še Treviso. Nasprotnik, za katerega je nastopilo tudi nekaj mladincev prvoligaša Sisleyja, je bil trd oreh, saj je osvojil uvodni set, v katerem so naši dijaki zapravili visoko prednost, v drugem pa je vodil že s 15:10, vendar so se igralci šole Trinko pravočasno zbrali, poskrbeli za preobrat, naposled pa še za lepo zmago, ki jim odpira pot v državni finale, ki bo septembra v Rimu, potekal pa bo sočasno s svetovnim odbojkarskim prvenstvom. Sprva je bilo rečeno, da se šolsko prvenstvo konča na deželni ravni, nato pa je odbojkarska zveza le priskrbela sredstva za nadaljevanje tekmovanja.
Trener ekipe, prof. Aleksander Kodrič, je bil navdušen nad igro svojih fantov in ponosen nad njihovim zglednim obnašanjem tako na igrišču kot zunaj njega.
Ekipo šole Trinko, kot znano, sestavljajo odbojkarji Olympie (in
nogometaš Samuel Mucci), ki so pred nedavnim osvojili 11. mesto na državni fazi prvenstva under 14. Lahko upamo, da bodo uspešni tudi septembra.
TRINKO: Jernej Terpin, Samuel Princi, Andrej in Štefan Čaudek, Matija Corsi, Davide Co-bello, Kristjan in Simon Komjanc, Manuel Lupoli, Andrea Winkler, Manuel Manfreda, Samuel Muc-ci. Trener: prof. Aleksander Kodrič.
3. MEMORIAL SPACAPAN
Danes skupina B
Na odprtem igrišču pred športnim centrom Špacapan v Gorici se je sinoči začel 3. mednarodni odbojkarski Memorial bratov Špacapan v organizaciji ŠZ Olympia. Sinoči so bile na sporedu tekme skupine A, v kateri so nastopile moške vrste tržiškega Fincantierija, Našega praporja in Mosse, danes pa se bodo od 19.45 začele tekme skupine B po sledečem sporedu: Vivil - Olympia, Olympia - Sloga in Sloga - Vivil. Jutri bodo igrali še v skupini C (Prvačina, Soča in Olympia 2). Finale bo v petek, v nedeljo pa bo še mladinski turnir z udeležbo Olympie, deželne reprezentance FJK, Triglav Kranj in Vežica z Reke.
under 13 ženske - Deželna faza
Kontovelke so osvojile 3. mesto
Chions premočen, Cormons pa so gladko premagale - Lepa izkušnja
Kontovelke med nedeljskim nastopom na Proseku
kroma
Kontovelove odbojkarice so osvojile končno 3. mesto na deželnem finalu prvenstva za trinajstletnice in s tem dosegle najboljšo slovensko uvrstitev v letošnjih ženskih mladinskih prvenstvih. Na kakem deželnem finalu je namreč nastopila samo še združena ekipa Bora in Govolleya U16, ki pa se je morala zadovoljiti s 4. mestom.
Varovanke Tanie Cerne so v jutranjem polfinalu v telovadnici šole Levstik morale priznati premoč kasnejšega de-
več fotografij na WWW.primorski.eu
45 let odbojke pri bregu - Uspela pobuda
»Še se moramo srečati!«
V 45 letih se je zvrstilo v društvu okoli 340 odbojkaric in 100 odbojkarjev ter 43 trenerjev
«Moramo se bolj pogostoma srečati!»
To je bilo mnenje nekaterih odbojkaric ob koncu srečanja «Praznik odbojke od začetka do danes», ki ga je odbojkarska sekcija ŠD Breg priredila v nedeljo v dolinski občinski telovadnici.
Srečanje je privabilo nad petdeset bivših in še aktivnih odbojkaric in peščico bivših odbojkarjev. Porazdeljeni so bili glede na starost in sestavljenih je bilo šest ekip. Zgodilo se je tako, da sta si bili na igrišču nasproti mati in hči. Okoli igrišča pa je cel čas tekalo polno otrok, nekateri so bili še dojenčki in ena mati je med eno tekmo in drugo našla tudi čas, da je dojila. Odigranih je bilo devet setov in izidi so bili sledeči: Letniki +50 - Letni-ki+30 0:2; 1.divizija - Letniki+40 2:0; 1.divizija - Moški 1:1; Letniki+50 - Under 18 0:1; Letniki+50 - Letniki+40 0:1: Letniki+40 - Letniki+30 0:1.
Vsi seti so bili precej izenačeni in nihče ni hotel zapustiti igrišče po-
ražen. Nekateri so v zadnjem mesecu, po daljšem obdobju, pričeli znova trenirati, tako da je bilo videti nekaj res atraktivnih akcij in nekaj posrečenih kombinacij. Publika je bodrila vse prisotne in na koncu vseh nagradila z aplavzom.
Po treh urah igranja je prisotne pozdravil predsednik društva Sandy Klun, ki je čestital sekciji za organizacijo praznika, ki sovpada s 45 obletnico nastanka društva. Prisotne je pozdravila tudi dolinska županja Fulvia Premolin, ki je podčrtala pomen društva v občini. Dodala je tudi, da bi se morala nekatera dela okoli športnega centra kmalu pričeti. Govorice o morebitni novi telovadnici pa v tem trenutku niso uresničljive zaradi pomanjkanja denarja.
V imenu ZSŠDI-ja je spregovoril Martin Maver, ki je čestital bodisi za organizacijo pobudo bodisi za visoki jubilej društva.
Ob koncu je spregovorila še Sonia Komar, načelnica odbojkarske sek-
cije. V kratkem govoru je povedala, da je bila odbojka prisotne v društvu vse od nastanka Brega. Sprva so se treningi odvijali v dolinski srednji šoli, tekme pa na odprtem igrišču. Od leta 1973 pa je bila na razpolago dolinska občinska telovadnica. Ženska odbojka obstaja nepretrgoma od začetka do danes, medtem ko je moška odbojka trenutno zamrla. Največji uspeh odbojkaric je bilo igranje v B ligi v sezoni 1970/71. V 45 letih se je zvrstilo v društvu okoli 340 odbojkaric in okoli 100 odbojkarjev. Za krmilo ekip pa se je zvrstilo 43 trenerjev. Nekateri so bili v nedeljo prisotni in so prejeli darilo: Učo Jurkič, Damjan Pertot, Dušan Kušar, Ksenija Slavec, Peter De Walderstein, Martin Maver, Boris Žerjal, Vojko Miot, Katja Spetič, Samoa Mauro, Marina Ste-pančič, Daniela Zeriali, Loredana Štur-man, Walter Mocor, Mitja Kušar, Breda Berzan in Vilma Kocijančič.
Po govorih pa je seveda sledila vesela družabnost.
Edvin Bevk
želnega prvaka Chionsa, ki je dokazal, da je objektivno boljši od vseh ostalih ekip. Pordenonske prvakinje imajo homogeno ekipo, ki predvaja že zelo izdelano igro, večina pa je nastopala tudi v prvenstvu U14, kjer je Chions prav tako osvojil naslov pokrajinskega prvaka. Naše od-bojkarice so srečanje začele nekoliko preplašeno, tako da je bil prvi set enosmeren, v drugem pa so nekaj časa tudi vodile in bile do polovice niza enakovredne nasprotnicam. Te so si v nadaljevanju z močnimi napadi in učinkovitimi servisi priigrale višjo prednost.
Popoldne pa so Kontovelke z lahkoto premagale vrstnice iz Krmina. Te so sicer na začetku povedle, Kontovel pa se ni predal in je kmalu nadoknadil zaostanek in prevladal v končnici. V drugem setu je takoj povedel 12:2 in nato prednost brez težav upravljal do konca.
Nastop na deželnem finalu je bil za našo ekipo, ki se bo v nedeljo udeležila še pokrajinskega finala mešanega prvenstva U13, zelo lepa izkušnja, kar še zlasti velja za jutranje srečanje, saj so lahko merile moči z zelo dobrim nasprotnikom. Zato so bile kljub porazu vseeno zadovoljne.
Izidi: Kontovel - Chions 0:2 (12:25, 14:25), Codroipo - Cormons 2:0, Kontovel - Cormons 2:0 (25:19, 25:13), Chions - Codroipo 2:0.
Končni vrstni red: 1. Chions, 2. Co-droipo, 3. Kontovel, 4. Cormons.
KONTOVEL: Guidone, Ravbar, Roma, Sossi, Starc, D. in N. Vattovaz, Viez-zoli. Trener: Tania Cerne
UNDER 13 MEŠANO
Na Tržaškem
Tolažilna skupina Sokol FerroJulia - Triestina Volley 3:0 (25:16, 25:20, 25:9)
SOKOL FERROJULIA: Kojanec, I. in P. Pahor, Peric, Pertot, Tomasini, H. in L. Zidarič. Trener: Norči Zavadlav.
Naše odbojkarice so lepo gradile igro, tako da je bila trenerka Zavadlavo-va z njihovim nastopom zelo zadovoljna. Danes pa jih čaka še odločilno srečanje za končno drugo mesto proti Co-selliju Giallo.
TS Volley - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:17, 25:18, 25:13)
SLOGA DVIGALA BARICH: Čufar, Ferluga, Košuta, Mojca in Urška Petaros, Racman, Škerk. Trener Martin Maver
Najmlajše Slogašice so prvenstvo končale s porazom, pristaviti pa moramo, da so tokrat nastopile v zelo okrnjeni in še mlajši postavi kot običajno. Prvi set se je začel zelo slabo za našo ekipo, saj so domačinke takoj visoko povedle in le v končnici popustile in tako omogočile našim odbojkaricam, da so omilile poraz. Bolj izenačena sta bila naslednja dva seta (čeprav končni izidi tega ne kažejo), vendar so bile nasprotnice tokrat za naše igralke vendarle premočne.
Vrstni red: Oma 29, Sokol FerroJulia 16, Coselli Giallo 14, Sloga Dvigala Barich 12, Triestina Volley 10, Altura 6 (Sokol in Coselli Giallo s tekmo manj).
članice
B. Nacinovi
namesto
Smotlaka
Mesec dni od zaključka deželnih odbojkarskih prvenstev je pri naših društvih glede naslednje sezone še marsikaj nedoročenega, odborniki pa imajo v tem obdobju polne roke dela. Pri ženskah so se v Borovem taboru domenili za zamenjavo na trenerski klopi prve ekipe. Smotlakovo mesto bo v naslednji sezoni prevzela Betty Nacinovi, precej spremenjen pa bo gotovo tudi igralski kader. Od starejših odbojkaric se trenutno ob Grudnovi dokončno poslavlja tudi Ingrid Sancin, ki bo svojo kariero nadaljevala pri tržaškem Hammerju v 1. diviziji.
Med Kontovelkami v naslednji sezoni ne bo igrala Pertotova, pod vprašajem pa je Alenka Verša, ki bo študirala v Ljubljani.
Pri ženski Slogini ekipi se verjetno dokončno poslavlja podajalka Daniela Ciocchi, trener Peter De Walderstein pa je že lani izrazil željo, da ne bi treniral več kot eno sezono. Društva, ki na Tržaškem delujejo na kraškem območju (Kontovel, Sloga in Sokol), so se sestala, da bi preverila možnost sodelovanja na mladinski ravni z možnostjo, da bi se to sodelovanje razširilo tudi na članski ravni. Kljub temu namreč, da bomo v prihodnji sezoni imeli tri ekipe v deželnih prvenstvih, igralk ni veliko.
Precej negotov je na Goriškem položaj Govolleyja, kjer si bodo vsekakor prizadevali sestaviti ekipo za nastop v 1. diviziji. Ilaria Černic, ki sicer sezone pri Govolleyju ni dokončala, že trenira z Mosso.
Kar zadeva play-offe v državnih, deželnih in pokrajinskih odbojkarskih prvenstvih, je Porcia z dvema zmagama proti Montecchiu dosegla napredovanje v B1-ligo, v državni B2-li-gi pa bo naslednje leto nastopal Martignacco, ki je v finalni seriji končnice C-lige po treh tekmah premagal Millenium iz Gradišča, pri katerem so letos igrale tudi Mirjam Čer-nic, Viviana Zotti in Tamara Visintin. Millenium je na tretji odločilni tekmi proti Martignaccu že vodil v se-tih 2:0, domačinke pa so nato poskrbele za preobrat in so po zmagi v tretjem nizu prepričljivo osvojile še četrtega in petega. V razširjeni ženski D-ligi pa bo naslednji teden igral tudi tržaški Cus, ki je bil najboljši v play-offu za drugouvrščene ekipe v pokrajinskih prvenstvih 1. divizije. V deželni ligi bo naslednje leto igral tudi Villesse, ki je osvojil 1. mesto v 1. diviziji na Goriškem.
/
NOGOMET
Torek, 8. junija 2010 17
play-off elitne lige - Kras Koimpex na prvi finalni tekmi dosegel »sanjsko« gladko zmago
Zdaj bližji D-ligi
V nedeljo v Jesiju s prednostjo treh golov - Nevarni, toda nenatančni gostje
Krasova pravljica se nadaljuje. Drugo poglavje se je začelo na najboljši način, zdaj pa bo treba počakati še na epilog, ki bo znan v nedeljo v Jesiju. Kras Koimpex je na prvi finalni tekmi končnice prvenstva za napredovanje v D-ligo v Repnu, pred približno tisoč gledalci, zmagal s 3:0. Kdor je tekmo videl v živo, se prav gotovo strinja z ugotovitvijo, da je tak poraz morda prehuda kazen za goste iz Mark, ki so imeli vsaj štiri stoodstotne priložnosti za gol. Čar nogometa pa je prav v tem, da lahko zmaga kdorkoli. Gostje so bili po tekmi zelo razočarani. Trener Jesine Gianluca Fenucci je že napovedal preobrat, čeprav se zaveda, da ne bo lahko. Razočarani so bili tudi gostujoči navijači iz Jesija. Na repenski tribuni jih je bilo okrog 250 in so poskrbeli za koreografijo (zastave, dimne bombe, gesla in petje, pa tudi pitje), ki spada že v svet profesionalnega nogometa. Povedali so nam, da je to v Markah za elitno ligo nekaj povsem običajnega. Vse skupaj pa je minilo brez incidentov in tudi policija (okrog 30 agentov, nekateri s pendreki in čeladami) na srečo ni imela razlogov za posredovanje. Pa tudi navijačev Krasa in tržaških ljubiteljev nogometa je bilo veliko. Prišli so od vsepovsod. Tudi z goriškega konca. V Repnu še ni bilo toliko ljudi. Več jih je le za Kraško ohcet.
Začetek tekme ni bil najbolj obetaven za Kras. Jesina je začela napadalno in v 5. minuti je gostujoči napadalec Marcoaldi preigral vratarja Contenta in imel prvo stoodstotno priložnost za gol. Še dobro, da je bil mladi branilec Latin (med boljšimi na igrišču) bolj spreten in mu je uspelo žogo odbiti v »out«, preden bi Marcoaldi streljal v prazna vrata. V 10. minuti so gostje zadeli vratnico s Strappinijem. Dve minuti kasneje pa prva hladna prha za goste v vročem Rep-nu. Giacomi, čeprav ni skočil najbolj koordinirano, je z glavo preusmeril visoko Tom-izzovo podajo v mrežo. Navijači Jesine so »spoznali« Avsenikovo Golico (na koncu tekme so jo bržkone že znali na pamet!). Jesina ni stala križem rok in v 24. minuti je Ga-brielloni preigral Contenta. Tudi v tem primeru je bila Krasova obramba pozorna in žogo je tokrat prestregel Sessi, ki igra v play-offu kot prerojen. V nadaljevanju se je Kras opogumil in celo igral boljše. V 40. minuti bi lahko podvojil Kneževič, toda gostujoči vratar je odlično posredoval. V 46. minuti bi lahko Jesina izenačila. Contento je kar z nogo poslal žogo v kot.
Začetek drugega polčasa je bil za domače rdeče-bele naravnost fantastičen. V 51. minuti je najprej v polno zadel Orlando, nato pa v 62. minuti še Kneževič (26 gol v letošnji sezoni). Domači navijači so trepetali okrog 65. minute, ko je Marcoaldi tretjič zgrešil sam pred vratarjem in nato je s prostega strela zadel še prečko. V zadnjih petnajstih minutah se je poznalo, da so krasovci
ob robu - Pestri vikend
amaterji (trenirajo trikrat tedensko), gostje pa skoraj profesionalci (štiri treninge tedensko in to v popoldanskih urah). Najprej Latina, nato Battija (igral je res vrhunsko) in na koncu še Giacomija so »izdali« krči. Gostujoči navijači so se razburjali, češ da nalašč »poležavajo« po travi. Pa le ni bilo tako. V 84. minuti je imel Kneževič še priložnost za četrti gol, ki pa bi bil mogoče res prehuda kazen za Jesino. Gostje niso popustili vse do konca. V 95. minuti se je moral Contento še zadnjič »stegniti«. S pestjo je ubranil močan strel, ki je letel naravnost v sedmico.
Ob trikratnem sodnikovem žvižgu seveda veliko veselje. Vsega pa ni konec. Zadnje dejanje bo na vrsti v nedeljo (ob 16. uri) v Jesiju, kjer pričakujejo nabito poln stadion (napovedujejo pet tisoč gledalcev!).
IZJAVE PO TEKMI:
Goran Kocman, športni vodja Krasa: »V soboto sem malo za šalo malo zares napovedal zmago s 3:0. Jesina je dobra ekipa, Verbano pa se mi je zdel vseeno boljši. Gostje so imeli številne priložnosti za gol, tudi mi pa smo igrali dobro in smo bili bolj natančni v napadu. Na povratni tekmi nas čaka težka naloga. Vseeno imamo prednost treh zadetkov in upam, da je ne bomo zapravili.«
Krasov trener Alessandro Musoli-no: »Fantastično, čeprav bo v Jesiju pravi pekel. Danes (v nedeljo op. ur.) smo igrali zelo dobro, s pravo mero agonistične jeze. Imeli smo tudi kanček sreče, ki pa je v športu potrebna. Pohvalil bi res vse fante.«
Gianluca Fenucci, trener Jesine:
»Težko bi komentiral to tekmo. Nismo zaslužili tako visokega poraza. Sodeč po priložnostih, bi lahko tudi zmagali. Nismo še obupali in prepričan sem, da lahko na po-
vratni tekmi naredimo preobrat. Kras je dokazal, da je res odlična ekipa.«
VIGLIANI IZKLJUČEN? - Sodnik naj bi po tekmi izključil Krasovega napadalca Marca Viglianija, češ naj bi slednji po trikratnem žvižgu gostujočim navijačem pokazal grdo gesto. Ali Vigliani ne bo igral na nedeljski tekmi, bo znano, ko bo federacija izdala zapisnik. (jng)
Kras Koimpex - Jesina 3:0 (1:0)
STRELCI: v 12. min. Giacomi; 51. Orlando, 62. Kneževič.
KRAS: Contento, Latin (Jankovic), Tomizza, Giacomi, Sessi, Batti (Bagon), Cipracca, Centazzo, Kneževič, Vigliani, Orlando (Mosca), trener Musolino.
JESINA: Niosi, Altini (Sassaroli), Rossi, Focante, Alessandrini, Strappini, Pelliccioni (Frulla), Bugari, Marcoladi, Gabrielloni, Bediako (Stamate), trener Fenucci.
Kot po urinem kazalcu, na sliki zgoraj navijači Jesine, prvi gol z glavo Gabrieleja Giacomija, Jacopo Latin je z glavo rešil žogo na golovi črti, slavje krasovcev pred domačimi navijači
kroma
novosti
Repnič ni Repen. Osmice, casino, manjšina in ... brez piva
NAVIJAČI IN OSMICE - Nekateri navijači Jesine so se na Tržaško pripeljali že v soboto. Spoznali so osmice. Videli smo jih »Na kamencah« na Kontovelu, kjer so se spoprijateljili z domačini.
REPENSKE GOSTILNE - Navala navijačev iz Jesija so se veselili tudi gostinski obrati. V Repnu so bile gostilne polne.
REPNIČ NI REPEN - IzBrišči-kov v Repnič je najprej obrnil avtobus z igralci in odborniki Jesine, nato pa še avtobus navijačev. V Repniču so domačine spraševali, »kje je stadion«. Napotili so jih v Repen, čeprav pravega stadiona tam ni.
NOVA GORICA - Novinarji in nekateri navijači iz Mark so se v soboto zvečer odpeljali tudi čez mejo. Obiskali so novogoriške casinoje, ki so znani po vsej Italiji. Priznali so tudi, da ni nihče nič zmagal.
DOBRODOŠLICA IN PROMOCIJA ZA MANJŠINO - NK Kras je goste iz Mark sprejel z dvojezičnim napisom »Dobrodošli-Benvenuti«. Šport je odlična reklama za promocijo naše manjšine. Že pred tekmo so mediji iz Mark (v prvi vrsti spletna stran www.vallesina.tv) pripravili celo serijo prispevkov o Krasu, kot ekipi slovenske manjšine, in Repnu ter Tržaški pokrajini, kjer živijo tudi Slovenci.
VERDICCHIO - Pred začetkom tekme je kapetan Jesine Marcoaldi podaril Krasu nekaj steklenic Verdicchia, belo vino, ki ga pridelujejo na gričih okoli Jesija. Repenci se bodo morali oddolžiti s teranom.
PIVO V POTOKIH - 420litrovpi-va ni bilo dovolj, da bi repenski kiosk pogasil žejo vsej navijačev. Pivo je predčasno zmanjkalo, tako da so morali igralci praznovati z ... vodo.
MEDIJI IZ JESIJA - Predstavniki sedme sile iz Jesija (bilo jih je kar nekaj) so bili pred tekmo zelo sproščeni. »Prepričani smo bili, da zmagamo,« je po tekmi priznal Daniele (Val-lesina.tv), ki je bil seveda razočaran. Snemali so tekmo in jo tudi v živo komentirali za lokalni radio. Zanimanje in pričakovanje je bilo namreč v Jesi-ju (60 tisoč prebivalcev) veliko.
ZAHVALA 2 - Pri repenskem društvu se za pomoč zahvaljujejo Občini Re-pentabor, Civilni zaščiti, družini Rebecc-hi-Škabar in silam javnega reda, ki so pripomogli k temu, da je šlo vse kot po olju.
IZLET V JESI - Po Besozzu se navijači Krasa odpravljajo tudi v Jesi. En avtobus naj bi bil že polno zaseden, na drugem pa je še nekaj prostih mest. Start bo v nedeljo ob 6.30 s trga v Rep-nu (za informacije in vpisovanje pokličite na 3332939977). (jng)
razočarani
Kaj so
pisali mediji v Jesiju?
Il Messagero iz Mark: »Nesrečna Jesina, Kras jo je kaznoval«
Tako se je glasil glavni naslov lokalne izdaje časopisa Il Messagero, ki ni skrival razočaranja po visokem porazu v Repnu. V nadaljevanju piše še, da bo v Jesiju vroče in da mora Jesina poskusiti spreobrniti izid v svojo korist.
Vallesina.tv: »Zdajpreobrat ali repasaž«
Tudi dopisnik spletne strani iz Je-sine je prepričan, da bi lahko ekipa iz Mark na domačem igrišču zmagala s 4:0. Po spletni strani pa so v najslabšem primeru že vzeli tudi v poštev repasaž v višjo ligo.
Jesinacalcio.it: »Jesina, s Krasom začarana tekma«
So napisali na uradni spletni strani kluba iz Jesija in v uvodu dodali, da toliko ljudi in take koreografije v Rep-nu še niso videli. Res je.
Novi trenerji pri Vesni, Zarji Gaji in v Sovodnjah
VESNA - Vesna (promocijska liga) bo v novi sezoni še bolj čezmejno obarvana. Potem ko so pri kriškem društvu za novega športnega vodjo imenovali nekdanjega nogometaša Žarka Arandelovi-ca, so kot novega trenerja angažirali Arandelovicevega sovaščana (oba sta doma iz Sežane) in prijatelja Novico Nikče-viča (letnik 1972), ki je veliko sezon igral v prvi slovenski ligi (Hit Gorica, Olimpi-ja, Koper, Tabor Sežana). Nikčevič je svojo bogato nogometno kariero (igral je kot napadalec) končal v Venetu, pred tem pa je igral tudi za tržiški Monfalcone. Nik-čevič je v letošnji sezoni treniral Belo krajino v 2. slovenski ligi. Uvrstili so se na končno 5. mesto. Kot so pisali slovenski mediji, so se za trenerja Nikčeviča zanimali tudi pri ljubljanski Olimpiji. Predsednik Robert Vidoni pravi, da se pri Vesni z dvojico Arandelovic-Nikčevič začenja nov ciklus. »Oba sta bila odlična nogometaša in prav gotovo bosta mladim posredovala svoje znanje,« je prepričan Vidoni.
SOVODNJE - Novega trenerja so imenovali tudi v Sovodnjah. Belo-mo-dre bo v novi sezoni v 1. amaterski ligi vodil koprski trener Davor Vitulič (kot smo že pred kratkim namignili), ki je letos treniral Domio, pred tem pa tudi Breg. »Vituliču smo zaupali, ker je energičen trener, njegove ekipe igrajo lep nogomet in hkrati valorizira mlade nogometaše,« je dejal predsednik So-vodenj Zdravko Kuštrin.
ZARJA GAJA - Tudi pri Zarji Gaji imajo novega trenerja. Giacoma Di Sum-mo je zamenjal Nicola Lacalamita, ki je v letošnji sezoni sedel na klopi Opicine v 2. AL (8. mesto). »Lacalamita je mlad in ambiciozen trener. Kar se tiče ekipe, ne bo večjih sprememb, saj bomo nadaljevali s politiko valorizacije mladih domačih nogometašev. Rad bi se zahvalil Di Summi, s katerim smo dobro sodelovali in se na koncu tudi prijateljsko razšli,« je dejal predsednik Zarje Gaje Robert Kalc. (jng)
1 8 Torek, 8. junija 2010
ŠPORT
/
veslanje - Ob robu svetovnega pokala na Bledu
Iztok Čop »Norvežan« ... vendar na čakanju
V nedeljo morda zadnji zavesljaji vrhunskega športnika - Doba tranzicije
Vrhunsko mednarodno veslanje se je na Bled vrnilo po 21 letih, izvedba prve etape letošnjega svetovnega pokala pa je bila samo uvod v svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Materialno morajo Blejci urediti še precej stvari, športno pa še več. Nekako mesec dni pred blejsko preizkušnjo je na dan privrela slovensko-norveška varianta v zvezi z Iztokom Čopom, legendo slovenskega veslanja in športa sploh. Čop, sedaj pri skoraj 38 letih, jasno ne more več konkurirati najmočnejšim posameznikom, je pa še vedno lahko član posadk z večjim številom ve-slačev. Istočasno sloni ravnotežje (predvsem človeško) tudi na odnosih v vsakem čolnu in na strategiji tehničnega vodstva za vzgojo in rast novih posadk.
Iztok Čop je hotel menda le (še) nekaj zmagati. Pomislil je na skoraj revolucionarno rešitev v obliki mednarodne posadke. Na Norveškem ima odličnega prijatelja v Olafu Tufteju, ki je bil tudi njegova poročna priča. Predlagal je, da bi Tufte veslal z njim v čolnu pod slovensko zastavo. Veslaška zveza Slovenije ni našla luknje, ki bi v pravilniku nekaj takega dovoljevala. Na koncu je prišlo do norveško-slovenske variante. Čop in Tufte sta veslala v dvojnem dvojcu v norveškem dresu. Nič dramatičnega! Nikakor ni šlo za izdajstvo. V igri so bila le osebna čustva. In športni izkupiček? Četrto mesto v konkurenci, ki je bila na kakovosti SP (svetovnega pokala), ne pa SP (svetovnega prvenstva), ki je gotovo ostrejša. »Vseskozi sva bila malo za tretjim mestom. Morda celo preblizu. Ko bi drugače razporedila moči, bi nama jih morda nekaj več ostalo za finiš. Bila je vsekakor nova izkušnja«, je povedal med drugim Čop.
Bolj pa je bila zanimiva bodočnost. Za sedaj se bo posvetil veslanju v manj obremenilni obliki. »Šlo bo za aktivni počitek«, je povedal Ble-jec. »Jeseni bom odločil kako bo za naprej. Če bom nadaljeval, računam vsekakor na dve sezo-
Iztok Čop s svojim norveškim partnerjem
ni, ker bi v tem primeru prišle v poštev tudi olimpijske igre v Londonu.«
Pri selektorju reprezentance Milošu Janši je popolnoma jasno, da letos na Iztoka Čopa ne bo mogel računati. Oba sta si iskreno razčistila pojme.
Na Bledu je bila udarna posadka dvojni četverec, v katerem je veslal tudi Luka Špik, večkrat Čopov soveslač v dvojcu. Ne samo, da ni zmogel stopničk. Zadovoljiti se je moral s šestim mestom, zadnjim med finalisti. Noben drug slovenski čoln ni veslal v finalnih obračunih. »Začeli smo dobro«, je povedal Luka Špik (v četverecu so bili še njegov brat Jan, Gašper Fistravec in Andraž
Krek), »v zadnji polovici pa nismo zmogli takega ritma, ki bi bil kos drugim posadkam.«
Javno mnenje je v Sloveniji že pripravljeno na dejstvo, da so bili zaveslaji Iztoka Čopa v domačem jezeru njegovi zadnji v vlogi vrhunskega tekmovalca. Rahlo malodušje se je oprijelo tudi Špika, ki je bil v Čopovi družbi redno na boljših mestih. Na vidiku so spremembe v dvojnem četvercu že ob priliki prihodnjih tekmovanj za svetovni pokal. To pa bo najverjetneje pomenilo razkritje tranzicijske dobe, v kateri bo treba vrhunske veslače komaj razvijati.
Običajna vsaj ena kolajna na velikih tekmovanjih izgleda že stvar preteklosti.
Bruno Križman
košarka - Nba
Boston izenačil
BOSTON - Košarkarji Bostona so na drugi tekmi finala lige NBA v hramu tekmecev v boju za šampionski prstan, Los Angeles Lakers, slavili zmago s 103:94 in skupni izid poravnali na 1:1. Boston Celtics so do zmage v Staples centru prišli predvsem po zaslugi Raya Allena in njegovih 32 točk, vključno z osmimi trojkami.
D'AGOSTINO - Po Simone-ju Pepeju Udinese zapušča tudi Gaetano D'Agostino. V solastni-štvu bo v prihodnji sezoni igral za Fiorentino.
PEDROSA - Španec Dani Pe-drosa (Honda) je zmagovalec četrte dirke motociklističnega SP v razredu motoGP, ki pa je bil v znamenju odsotnega Valentina Rossija. Slednji si je na treningu zlomil nogo. Pedrosa je bil hitrejši od rojaka na Yamahi Jor-geja Lorenza, tretje mesto je osvojil Andrea Dovizioso (Honda).
OLIMPIJA ŠE UPA - Košarkarji Uniona Olimpije so izsilili peto odločilno tekmo finala lige Tele-mach. Na četrtem srečanju v Novem mestu so premagali Krko s 67:63 (17:18, 42:36, 58:51) in izenačili izid v zmagah na 2:2. Zadnja tekma finala bo jutri ob 20. uri v Ljubljani.
REKORD - 24-letna Poljakinja Anita Wlodarczyk je na mitingu v domačem Bydgoszczu z 78,3 metra izboljšala lasten svetovni rekord v metu kladiva.
BOLE - Slovenec Grega Bole (Lampre) je zmagovalec prve etape dirke Pro Toura Dauphine Libere. V skupinskem sprintu premagal Slovaka Petra Velitsa in Britanca Ge-rainta Thomasa.
sp v jar 2010 - Po anketi ljubljanskega Dela
56% Slovencev meni, da se bo Slovenija prebila vsaj do osmine
SLOVENCI OPTIMISTI - Včeraj objavljena tedenska anketa časnika Delo je pokazala, da je za precejšnje število Slovencev že sama uvrstitev na nogometno svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki dovolj velik uspeh, zato od izbrancev Matjaža Keka ne zahteva dodatnih uspehov. Večina pa od nogometašev pričakuje vsaj drugi krog. Med 435 anketiranimi Slovenci jih je kar 40,5 odstotka odgovorilo, da od reprezentance ne pričakujejo ničesar, saj je bila že sama uvrstitev na SP velik uspeh. Večji pa je delež tistih, ki od kapetana Roberta Korena in druščine na SP »zahtevajo« nadaljnje uspehe in najmanj uvrstitev v drugi krog. Teh je kar 56,3 odstotka. Kar 36 odstotkov pričakuje, da bi se slovenski nogometaši prebili v osmino finala, skoraj deset (9,8) odstotkov meni, da bi lahko prišli v četrtfinale, polfinale je pričakovanje 5,9 odstotka vprašanih, v finalu pa slovensko izbrano vrsto vidi 4,6 odstotka Slovencev.
PRVI IZGREDI - Manj kot teden dni pred začetkom svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki je v tej državi prišlo do nesreče na nogometnem stadionu. Pred nedeljsko prijateljsko tekmo med Severno Korejo in Nigerijo v Thembisi v predmestju Johannesburga se je v gneči poškodovalo več kot deset navijačev. Kot je sporočila lokalna policija, je do prerivanja prišlo pred tekmo, potem ko so gledalci pritisnili proti vratom stadiona. V gneči je bilo poškodovanih devet gledalcev in en policist. Stadion, ki lahko sprejme 10.000 gledalcev, sicer ni bil povsem poln. Tekmo so kljub incidentu odigrali, Nigerija je zmagala s 3:1.
MARCHISIO V VRTINCU POLEMIK - V Italiji pa ne mine dan brez polemik. Tokrat se je znašel v težavah vezni igralec Juventusa Marchi-sio, ki naj bi med prepevanjem ita-
lijansko himno nekoliko preuredil in v tipičnem ligaškem stilu Rim označil za mesto, ki krade denar severu. Marchisio se brani, češ da gre za laž, posnetki, ki so se pojavili na spletni strani youtube pa niso povsem jasni.
ŠE KRITIKE NA RAČUN ŽOGE -Potem ko so številni vratarji stresli nemalo jeze na uradno žogo letošnjega nogometnega svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki, je prvi vratar slovenske izbrane vrste Samir Handanovic (na sliki) za oceno Jabulanija, kot se imenuje «sporna» žoga, uporabil mirnejše tone: »Zoga res ni po godu vratarjem. Ampak na to se moramo privaditi, saj ljudje radi vidijo gole, ne pa obramb vratarjev. Zato nam preostane le to, da čim večkrat vadimo z njo, jo čim večkrat preizkusimo in se trudimo čim bolje opravljati svoje delo,« je diplomatski odnos do Jabulanija izkazal Handanovic, sicer tudi prvi čuvaj mreže pri Udineseju.
Manj prizanesljivi do - kot pravijo pri Adidasu - »doslej najboljše žoge na svetu« so bili drugi vratarji. Srbski reprezentant Vladimir Stojkovic pravi: »Ta žoga je pra-
va katastrofa. Igral sem že z veliko žogami, ki so spreminjale smer, nenavadno zavijale, toda ta je najslabša od vseh. Zagotovo je v prid napadalcem in narejena za večje število golov na tem prvenstvu.«
Nič manj kritična nista bila niti prva čuvaja mreže pri Braziliji in Španiji Julio Cesar in Iker Casillas, zanimivo pa je, da so ji kritike namenili tudi nekateri napadalci: Brazilec Fabiano jo je opisal kot čudno, italijanski strelec Giampaolo Paz-zini pravi, da je zanič, Nemec Mario Gomez pa, da je trša in povzroča bolečine.
ROBBEN V DVOMU - Nizozemska izbrana vrsta je na prizorišču svetovnega nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki pristala brez najpomembnejšega strelca. Nizozemski reprezentančni napadalec Arjen Robben je namreč ostal doma, kjer ga čakajo dodatni pregledi poškodovane stegenske mišice. Le dan po tem, ko sta se poškodovala ključna moža reprezentanc Slonokoščene obale in Anglije Didier Drogba in Rio Ferdinand, je z igrišča v soboto odšepal tudi Robben. Po prvih podatkih si je poškodoval vez v podkolenskem zgibu. Robben je pred tem zabil dva gola za Nizozemce na pripravljalni tekmi proti Madžarski v Amsterdamu. Madžarsko so odpravili sicer kar s 6:1.
«Nisem izgubil upanja. Dokler obstaja najmanjša možnost, bom računal na Arjena in ga bom vzel s sabo, ker verjamem, da lahko igra na svetovnem prvenstvu,» je po tekmi razlagal nizozemski selektor Bert van Marwijk, ki ostaja optimističen, saj se da takšne poškodbe z današnjimi postopki hitro pozdraviti. Če ne bo z zvezdnikom Bayerna nič boljše, bo nadomestnega igralca izbral 13. junija, torej dan pred prvo tekmo proti Danski.
tenis - Roland Garros
V moškem finalu Nadal nadigral Soderlinga
Še odmeva sobotna zmaga Francesce Schiavone
PARIZ - Drugi nosilec teniškega odprtega prvenstva Francije Španec Rafael Nadal je v današnjem finalu gladko v treh nizih s 6:4, 6:2 in 6:4 premagal petega nosilca Šveda Robina Soderlinga. Tako je prišel še do petega naslova v Roland Garro-su v zadnjih šestih letih, na lestvici ATP pa bo po lanskem poletju spet številka 1.Na-dal je podobno kot že leta 2008 na pariškem pesku tudi letos do naslova za grand slam prišel celo brez izgubljenega niza. Potem ko ga je lani v osmini finala izločil prav njegov današnji tekmec Soderling - ta je pozneje v finalu izgubil s Švicarjem Rogerjem Federerjem - si letos Španec ni dovolil spodrsljaja. Tako je postal šele drugi igralec v zgodovini po Švedu Bjornu Borgu, ki je osvojil vsaj pet pariških naslovov; Šved jih ima rekordnih šest (od 1974 do 1981).
»Robin je tudi danes igral fantastično in moral sem dati vse od sebe, da sem ga premagal,« je po zmagi dejal Nadal, ki si ni zaman prislužil vzdevka »kralj peska« in je to sezono na pesku izgubil vsega dva niza. Lanski poraz, ki ga je Nadalu v četrtem krogu prizadejal prav Soderling, je njegov edini v Roland Garrosu, saj ima razmerje zmag in porazov zdaj 38:1.
Finalni poraz je bil za Nadalovega tekmeca Soderlinga veliko razočaranje, čeprav bo Šved na ponedeljkovi lestvici ATP prišel do svoje najvišje uvrstitve v karieri - šestega mesta. »Rad bi čestital Ra-fi, saj je res odlično igral. A sam se bom vrnil tudi naslednje leto in saj veste, kaj pravijo: v tretje gre rado,« je dejal švedski igralec, ki je tako po lanskem finalnem porazu proti Federerju tudi letos igrišče zapustil s sklonjeno glavo.
ŠE ODMEVA USPEH SCHIAVO-NOVE - V Italiji medtem še odmeva velik sobotni uspeh Francesce Schiavone, ki je kot prva ženska osvojila turnir za grand slam. Pred njo je to uspelo dvema moškima, Nicoli Peietrangeliju leta 1959 in 1960 ter Adrianu Panatti leta 1976. Kar 34 let je torej Italija morala čakati na nov uspeh, po pričakovanjih pa si je naslov izborila ženska, saj je Italija v moški konkurenci daleč od vrha, medtem ko so med ženskami Ita-
Nadal in Schiavonejeva
ansa
lijanke že zmagovale ekipno, medtem ko je še manjkal uspeh med posameznicami. Schiavonejeva pa je zapolnila to vrzel in z izvrstno igro in z enim samim izgubljenim setom se je najprej prebila do finala, nato pa na odločilni tekmi premagala Avstral-ko Stosur s 6:4 in 7:6 (2). V Italijo se je Schiavonejeva kot junakinja vrnila v nedeljo, za zmago na turnirju v Roland Gar-rosu pa si je 29-letna tenisačica pospravila v žep več kot poldrugi milijon evrov. 1.150.000 € je nagradni sklad za zmagovalko turnirja, tej vsoti pa je treba dodati še 400.000 € nagrade s strani italijanske teniške federacije. Po zmagi na prestižnem francoskem turnirju je seveda Schiavone-jeva napredovala tudi na jakostni lestvici, saj se je zdaj prebila do 6. mesta.
Torek, 8. junija 2010 1 9
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
KRAJEVNE UPRAVE - Varčevalni ukrepi bodo udarili po malih občinah
Na udaru šport in kultura »Spojitev občin obvezna«
Ni manevrskega prostora za dodatno rezanje stroškov, ki vodi v nižanje kakovosti storitev
Varčevalni ukrepi italijanske vlade bodo udarili tudi po malih občinah, kjer so že rezali, kar se je rezati dalo, pravi županja iz Sovodenj ob Soči, Alenka Florenin. Utemeljena je bojazen, da takšno izpodjedanje finančnih tal občinam vodi v ukinjanje nekaterih lokalnih uprav, v njihovo združevanje oz. spajanje. Za županjo iz Števerjana Franko Padovan je to nesprejemljivo, saj Štever-jan res ne bi vedel, s kom naj se poveže, da bo ohranil svoj slovenski značaj. Za župana Doberdoba Paola Vizintina pa je zmanjšanje števila občin obvezno: »Eden izmed glavnih problemov Italije je preveliko število krajevnih uprav, kot izhaja že iz podatka, da ima dežela FJK preko 200 občin. V goriški pokrajini bi bilo dovolj pet občin, ne pa 25, kolikor jih je danes. Homogen teritorij bi morala upravljati ena sama občina, ne pa več občin, ki mečejo sosedom polena pod noge in tako zavirajo vsako razvojno politiko.« V luči homogenega teritorija bi se Doberdob lahko povezal s Sovodnjami, pravi Vi-zintin: »Če ne bomo začeli sami razmišljati o tem, nas bodo v to drugi prisilili.«
Ravno danes bo na sedežu deželne vlade v Trstu srečanje med pristojno od-bornico Federico Seganti ter župani in predstavniki občin in pokrajin iz dežele FJK, tema pogovorov pa bodo spremembe v ureditvi krajevnih uprav, ki jo uvaja državna zakonodaja. V Trst bosta šla tudi Florenino-va in Vizintin, medtem ko bo Števerjan zastopal podžupan Robert Prinčič.
Varčevalni ukrepi so za občine resen problem. »Težko si predstavljam, pri katerih poglavjih bomo še dodatno rezali,« opozarja sovodenjska županja: »Spet se bo zgodilo, da bosta najbolj prizadeta šport in kultura. Že letos smo jima morali odvzeti skoraj petdeset odstotkov prispevkov. V danih okoliščinah sta neke vrste luksuz, saj nimamo manevrskega prostora, da bi drugje nižali stroške. Kjer smo mogli, smo to po malem že počeli. Varčevati pri javnih upravah pa pomeni nižati kvaliteto storitev za občane. Na občini imamo po enega uslužbenca za vsako področje, če nam eden zmanjka, ostanemo na suhem. Edino možnost varčevanja zato vidim v nižanju števila izvoljenih predstavnikov na občini in stroškov zanje - na leto znašajo okrog 30 tisoč evrov -, nikakor pa ne uslužbencev, ki so zelo obremenjeni.« Alenka Florenin vsekakor potrjuje, da bodo načrtovana javna dela izpeljana, saj je denar zanje že zagotovljen.
Zaskrbljenost je zaznati tudi v Šte-verjanu. »Vsa leta smo za kulturo prejemali prispevek gorske skupnosti in goriške pokrajine. Usoda gorske skupnosti je zapečatena, od pokrajine pa do danes nismo še prejeli ničesar,« pojasnjuje županja Franka Padovan: »Občina ima tako malo denarja, da res ne vemo, kje bi kaj odščipnili. Pri nas neprestano varčujemo, davkov pa nismo vi-
šali. Podžupan na občini ne prejema niti fi-cka, če pa mora naša uprava razposlati po domovih pismo, s tem ne bremenimo proračuna, saj pisma raznese vaška mladina.«
»Upravljati v emergenčnih razmerah pri nas ni nikakršna novost,« pravi župan Doberdoba Vizintin: »To počenjamo že več let, zato smo iznajdljivi. Tako bo tudi še na-
prej. Upravljali bomo s ciljem, da ne bo negativnih posledic ne za socialo ne za šolstvo in ostala občutljiva področja. To bomo zmogli, ker smo znali varčevati v minulih letih. V skrajnem primeru bomo lahko uporabili denar, ki ga bomo prejeli od družbe, ki bo izkoriščala kamnolom. Ta predstavlja jamstvo za preživetje v pri-
hodnjem desetletju. Računam pa tudi na druge vire denarja. Pripravljamo strategijo, ki naj bi nam omogočila, da pridobimo nova sredstva za občino. Delikatnega in problematičnega vprašanja o stroških uprave pa ne nameravamo odpirati. Resneje bi bilo razmisliti o zmanjšanju števila občin. To se mi zdi obvezna pot.« (ide)
GORICA - Predsednik pokrajine o stroških politike
Obrnimo piramido
Krčenje denarja ne sme prizadeti malih občin in ostalih oblik decentralizacije - Sklicevanje na manjšino
Enrico Gherghetta
bumbaca
Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta se danes ne bo udeležil tržaškega srečanja z deželno odbornico Federico Seganti. »Zaščititi moramo našo avtonomijo in posebni status. Sklicevati se moramo tudi na prisotnost manjšine, ki ji je treba zagotoviti zastopanost. Pripravljeni smo seveda znižati stroške za politiko, vendar ne smemo dovoliti, da bodo nad našimi glavami to počenjali drugi. Stroške javnih uprav je treba rezati, vendar moramo pri tem obrniti piramido na glavo. To pomeni, da moramo največ krči-
ti v vrhu piramide, torej na deželni ravni, nato na ravni pokrajin in občin-glavnih mest pokrajin, malo ali skoraj nič pa na dnu piramide, torej malim občinam in ostalim oblikam decentralizacije, predvsem seveda rajonskim svetom, drugače izpodjedamo tla demokraciji. Treba je rezati stroške tam, kjer je največ potrate,« trdi Gherghetta, ki je pripravil delovni osnutek nove ureditev krajevnih uprav. Ta uteleša načelo obrnjene piramide. Včeraj ga je poslal predsedniku deželne vlade Renzu Tondu. Sedaj čaka na odgovor. (ide)
£Primorski
~	dnevnik
GORICA - Davki
Kar devet milijonov evrov utaje
Osebje goriškega poveljstva finančne straže je v prejšnjih dneh zaključilo preiskavo, v kateri je odkrilo davčno utajo za več kot devet milijonov evrov. V preiskavo so bila vpletena tri podjetja, ki imajo sedež na območju goriške pokrajine in ki v prejšnjih letih sploh niso izpolnjevala davčne prijave. Dve podjetji, ki sta bili vpleteni v preiskavo, delujeta na področju gradbeništva, eno pa deluje v mehanskem sektorju, so sporočili iz goriškega pokrajinskega podjetja finančne straže.
Finančna straža je odkrila, da so podjetniki prikrili približno sedem milijonov evrov prihodkov, ki bi morali biti podvrženi neposrednim davkom, 3.800.000 evrov, na katerih bi morali plačati davek na proizvodne dejavnosti Irap ter druge vidne vsote. Agenciji za prihodke so trije kapitalska družba in dve zasebni podjetji, ki sta bili popolnoma neznani davčnim oblastem, dolžni čez 800.000 evrov davka na dodano vrednost IVA.
Finančna straža je goljufijo odkrila s primerjanjem podatkovnih baz ter bančnimi preiskavami oz. pregledovanjem tekočih računov, ki so jih podjetja odpirala. »Po zaključku del so podjetja vedno izdajala fakture strankam, niso pa izpolnjevala davčnih prijav,« so sporočili s poveljstva finančne straže.
GORICA - Sindikat CGIL opozarja na krčenje storitev za bolnike
Namesto usposobljenega bolničarja v zdravniškem avtomobilu odslej šofer
Od prvega julija dalje bo goriško zdravstveno podjetje zaupalo vožnjo zdravniškega avtomobila goriške rešilne službe 118 navadnim šoferjem, medtem ko je sedanji voznik obenem tudi usposobljen bolničar. Ukrep, ki naj bi bil poskusne narave in ne zadeva tržiške bolnišnice, ne prepriča goriškega sindikata CGIL za javni sektor, ki opozarja, da želi vodstvo zdravstvenega podjetja s tem na napačen način omiliti problem pomanjkanja osebja v oddelku za prvo pomoč goriške bolnišnice.
»Bolničarja, ki vozi zdravniški avtomobil, namerava vodstvo zdravstvenega podjetja preusmeriti v oddelek za prvo pomoč, kjer je na voljo petnajst neizkoriščenih ležišč. Le-teh doslej ni bilo mogoče v celoti uporabljati zaradi pomanjkanja osebja. Položaj pa se po našem mnenju ne bo posebno izboljšal, če bodo oddelku namenili le enega bolničarja. Če ne bodo zaposlili tudi dodatnega zdravnika, se bo soba z ležišči spremenila v nekakšno "parkirišče", kjer bodo bolniki v nedogled čakali na pregled,« je povedala predstavnica goriškega sindikata CGIL za javni sektor Orietta Olivo in nadaljevala: »Ob tem bodo z odvzemom bolničarja zdravniškemu avtomobilu tudi zmanjšali učinkovitost in pre-
ventivno funkcijo, ki jo ima hiter poseg, zato bo na oddelku za prvo pomoč še več bolnikov.«
Olivova je povedala, da se problem pomanjkanja osebja ne tiče le oddelka za prvo pomoč, pač pa tudi drugih oddelkov goriške in tržiške bolnišnice. »Nezadostno število zdravstvenih uslužbencev ustvarja velike težave in onemogoča normalen potek dela,« pravi Olivova, ki obenem poudarja, da sindikat ne nasprotuje reorganizaciji zdravstvenega sistema, vendar zahteva, da do tega pride v spoštovanju »pravic delavcev in koristnikov zdravstvenih storitev«.
Goriško zdravstveno podjetje je sicer v zadnjih časih zaposlilo nekaj novih uslužbencev, je povedala Oli-vova, njihovo število pa je po besedah goriške sindika-listke bistveno nižje od števila zdravnikov in zdravstvenih operaterjev, ki so lani zaradi upokojitve ali drugih razlogov zapustili delovno mesto. »Dežela je v finančnem zakonu določila, da kvota zaposlitev v letošnjem letu ne sme presegati 40 odstotkov skupnega stroška, ki ga je zdravstveno podjetje imelo za vse uslužbence, s katerimi je lani prekinilo delovno razmerje. To v bistvu pomeni, da lahko za vsakih deset upokojenih delavcev zaposlijo le štiri nove, vsako izgubljeno delo-
vno mesto pa pomeni manj storitev za bolnike,« je povedala Olivova in nadaljevala: »Kvoto bi moralo zdravstveno podjetje "porabiti" v teku celega leta, v resnici pa bodo novi uslužbenci zaposleni že do konca junija. Predčasne zaposlitve so bile nujno potrebne, saj bi drugače ne mogli zagotoviti poletnih dopustov. Kljub temu ostaja stanje kritično: da se v kateremkoli oddelku znajdejo v težavah, je dovolj, da nekdo zboli oz. da ostane ena izmed uslužbenk na porodniškem dopustu. Direktor Gianni Cortiula odgovarja na ta problem rekoč, da je zdravstveno podjetje enotna ustanova in da je treba ustanoviti medbolnišniške oddelke. Direktor temu pravi "boljša organizacija resuzov", za uslužbence posameznih oddelkov pa bo verjetno pomenilo, da bodo morali delati tako v Gorici kot v Tržiču, kar se nam ne zdi prava rešitev. Mi ne nasprotujemo reorganizaciji, vendar menimo, da je treba pri tem spoštovati pravice delavcev in koristnikov zdravstvenih storitev. Denarne spodbude niso dovolj, saj morajo imeti uslužbenci tudi čas, da se odpočijejo.« Podrobnosti o reorganizaciji delovanja oddelkov, je pristavila Olivova, bodo znane septembra, ko bo zdravstveno podjetje predstavilo deželi nov akt o delovanju. (Ale)
SOVODNJE - Odlagališče na Malnišču
Jeseni starta sanacija
Včeraj sta občina in studio inženirja Stafana Rocca podpisala pogodbo - Karakterizacijo mora podjetje oddati v 30 dneh
Včeraj je prišlo do novega koraka v postopku za sanacijo odlagališča na Malnišču. Po javni dražbi za izbiro izvajalca karakterizacije odlagališča, na kateri je marca zmagal studio inženirja Stafana Rocca, in proceduri za dokončno dodelitev posega, sta včeraj tehnični urad občine in videmsko podjetje podpisala pogodbo. Podjetje ima od podpisa na voljo 30 dni, da izvede analize in izdela študijo, ki bo omogočila začetek konkretnega odstranjevanja odpadnega materiala.
»Sredi julija bodo izvedenci na občini oddali dokumentacijo, v kate-
ri bodo opisane značilnosti odlagališča in količine materiala, ki ga je treba odpeljati. Če se bo postopek nadaljeval brez zapletov, bomo že julija razpisali javno dražbo za izbiro izvajalca del. Septembra bodo uradi ocenili ponudbe in izbrali najboljšo, pred dokončnim imenovanjem izvajalca del pa bo minilo še kakih 20 dni. Menim, da bi se konkretno odstranjevanje odpadnega materiala lahko začelo že oktobra ali vsekakor pred koncem tekočega leta,« je povedal so-vodenjski podžupan Slavko Tomsič.
Denar, s katerim razpolaga so-vodenjska občina - 499.000 evrov -, pa
bo zadostoval le za odvoz manjšega dela odpadnega materiala, ki je nakopičen na Malnišču. Občina je zato že večkrat opozorila deželo Furlani-jo-Julijsko krajino oz. pristojnega odbornika Elia De Anno na potrebo po dodatnem prispevku. Po izračunih, ki so jih naredili pred leti, bi celotna sanacija morala znašati najmanj dva milijona evrov. »Jasnejšo sliko o tem, koliko denarja še potrebujemo, pa bomo imeli po izvedbi karakterizacije,« je pred nedavnim povedala županja Alenka Florenin, ki upa, da bo dežela v kratkem priskrbela dodatno vsoto za sanacijo odlagališča. (Ale)
Odlagališče na Malnišču
bumbaca
20
Torek, 8. junija 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
JAMLJE - Kulturni večer društva Kremenjak
S polno dvorano kronali sezono
Ob petju, plesu in glasbi na ogled razstava Naši umetniki - V soboto odprtje bara
GORICA - Pričevanja Silvina Poletta
Partizan Benvenuto vedno dobrodošel tudi med nami
»Naši umetniki« (zgoraj) in otroci med občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano jameljskega večnamenskega središča (levo)
bumbaca
»Vsak izdelek, vsaka umetnina, tudi najmanjša, izžareva ljubezen, ki jo umetnik polaga v svoje delo.« Tako je o razstavi »Naši umetniki«, ki so jo v soboto odprli v večnamenskem centru v Jamljah, povedala predsednica društva Kremenjak Bruna Vi-zintin, ki je uvedla v umetniški, plesni in pevski večer, s katerim je društvo kronalo letošnjo sezono. Na sobotnem dogodku se je zbrala množična publika, ki je niso sestavljali le domačini, pač pa tudi ljudje od drugod, ki so do zadnjega kotička napolnili jamelj-sko dvorano.
Pod vodstvom Ivane Sullini in ob spremljavi Jane Drasich je prvi nastopil kvintet Kremenjak v skupni zasedbi z mešano mladinsko pevsko skupino Gorica. Kvintet Kremenjak je postregel še s spletom treh slovenskih ljudskih pesmi, nato pa je prepustil oder harmonikarjema Mateju Emiliju in Andreju Pernarcichu, ki ju je pripravil profesor Andrej Gropajc. S poskočnimi plesnimi točkami so se izkazale mlajše, srednje in večje plesalke društva Kremenjak, ki jih vodi Jelka Bogatec, k obogatitvi večera pa je pripomoglo tudi gostovanje otroškega pevskega zbora društva Sovodnje. Le-ta je tako kot mešana mladinska pevska skupina Gorica, ki je s svojim petjem sklenila kulturni program, nastopil pod taktirko Jane Drasich. Osrednji dogodek sobotnega večera je bilo odprtje razstave Naši umetniki, pri kateri sodeluje devet ustvarjalcev iz Jamelj, Doberdoba in drugih krajev. Svoja platna, lesene in železne izdelke, kmečko orodje, kipe, nakit, violine, keramike in fotografije kamnitih struktur razstavljajo Sabina Milanič iz Vojščice, Viljem Ferletti iz Doberdoba, domačin Marjo Croselli, Mario Sossi z Opčin, Eda Miklus iz Števerjana, Valter Stančič iz kraja San Dona di Piave ter Anica Pahor, Igor Croselli in Robert Ocretti iz Jamelj. Razstavo »Naši umetniki« si bo mogoče ogledati še prihodnjo soboto, ko bodo v večnamenskem centru v Jamljah ob 19.30 odprli društveni bar. Dejavnost društva Kremenjak se bo nadaljevala 18. junija, ko bosta na vrsti volilni občni zbor in veseloigra »V šotoru z medvedom«, 23. junija pa bo društvo priredilo svetoivansko kresovanje. V večnamenskem centru v Jamljah bo pestro tudi 10. julija, ko bodo potekale plesne delavnice za osnovnošolce, nižješolce in višješolce. (Ale)
Silvino Poletto (desno) in knjiga Roberta Covaza (zgoraj)
foto k.d., bumbaca
KUSTERLE V NOVI GORICI
»Mutabiles nymphae«
V novogoriški Mestni galeriji so kot zadnjo v tej sezoni pripravili fotografsko razstavo Goričana Roberta Ku-sterleta, naslovljeno »Mutabiles nymp-hae«. Kusterle je eden najbolj svojevrstnih predstavnikov italijanske fotografije, ki ga zaznamuje velika navezanost na goriški čezmejni kulturni prostor. Čeprav je poznan kot fotograf sedanjega časa, je pri njegovih delih smiselno govoriti tudi o njihovi povezavi s tradicijo oz. praksami, ki so se uveljavile v preteklosti in se nadaljujejo še v naš čas. Pri njegovih fotografijah prepoznamo neposredno sklicevanje na nadrealizem in njegovo pretvorbo v novejše časovno obdobje s posebnostmi krajev, iz katerih avtor izhaja. V novo-goriški Mestni galeriji se predstavlja prvič; serija njegovih najnovejših fotografij bo na ogled do 24. junija.
OSLAVJE - V nedeljo ganljiv obisk v kostnici
Po 93 letih našel očeta
Oče 95-letnega Giuseppeja Narde iz mesteca Cerami na Siciliji je padel na Banjški planoti v 11. soški bitki
V oslavski kostnici Giuseppe Narda (na vozičku) in njegov sin Francesco fotovir
»Čez eno uro pridi v kostnico na Oslavje, kjer boš videl in slišal marsikaj zanimivega,« mi je v nedeljo po telefonu sporočil prijatelj Mario Muto, sicer vnet raziskovalec goriške preteklosti, posebno še dogodkov iz prve svetovne vojne. Odzval sem se na povabilo, in res sem priso-
stvoval prisrčnemu in obenem ganljivemu dogodku. V kostnici mi je prijatelj Mario predstavil Giuseppeja Nardo, 95-letnika po rodu iz mesteca Cerami v si-ciljski pokrajini Enna, ki že skoraj pol stoletja živi v Parizu, kamor se je s trebuhom za kruhom izselil konec petdesetih let.
Starost in bolezen so gospoda Nardo prikovale na invalidski voziček, pomoč pa mu nudijo številni sinovi, vnuki in prav-nuki.
Kaj pa je priletnega gospoda sploh spodbudilo, da je v družbi ožjih sorodnikov dopotoval iz Pariza na Oslavje? Po dolgem iskanju pri vojaških oblasteh in drugih institucijah je Narda pred nedavnim končno le izvedel, kje je med prvo svetovno vojno - pred 93 leti - padel njegov oče Francesco, in odkril, da je bil pokopan v kostnici na Oslavju. Iz Sicilije je na fronto vojak Francesco odpotoval, komaj 18-leten, že takoj po izbruhu vojne leta 1915, ko je bil njegov sin Giuseppe star le nekaj mesecev. Mladi vojak je bil vključen v440. strojnično stotnijo, ki je delovala najprej v sklopu brigade »Teramo«, nato pa »Girgenti«. Po skoraj dveh letih bojev, je vojak Francesco Narda (ti podatki so prišli na dan šele pred kratkim po zaslugi Maria Muta) našel smrt pri naselju Bitež na Banjški planoti, ki jo je italijanska armada zasedla v 11. soški bitki avgusta 1917. Smrt je siciljskega vojaka doletela v zaledju fronte, ko mu je delec avstrijske granate povzročil hudo rano na stegnu, zaradi katere je kmalu zatem umrl. Najprej so padlega (skupaj s stotinami drugih sotrpinov) pokopali na začasnem vojnem pokopališču v Bitežu, nato so jih v zgodnjih dvajsetih letih odkopali in prenesli na veliko zbirno pokopališče pri Pla-
vah ob Soči. Po izgradnji kostnice na Oslavju pa so ukinili vsa pokopališča in padle prenesli v novo počivališče, kjer so zbrani ostanki kakih 60.000 padlih. Družina na Siciliji je izvedela le to, da je Francesco Narda padel tega in tega dne. O usodi vojaka sta se med vojnama žena in sin padlega velikokrat pozanimala pri pristojnih oblasteh v Rimu, vendar točnega odgovora nista nikoli prejela. Točni podatki so po naključju privreli na dan šele pred nekaj meseci, ko je nek družinski prijatelj med obiskom na Oslavju opazil ime vojaka na eni od plošč z imeni tam shranjenih posmrtnih ostankov padlih.
Pod ploščo z očetovim imenom je gospod Giuseppe položil venec in svečo, krajši verski obred pa je opravil župnik iz Stražic, Silvio Ballarin. Vojaški pečat ganljivemu dogodku je s priložnostno melodijo prispeval vojaški trobentač. Omeniti velja še, da je pred tem zgodovinar Mario Muto pospremil družino Narda na ogled nekdanjih vojnih prizorišč na Banj-šicah, s postankom v Bitežu in na prostoru pri Plavah, kjer je med vojnama stalo veliko vojaško pokopališče. Gospod Muto je tudi poskrbel za tisk drobnega prospekta z opisom vojnih dogodkov. Usoda je hotela, da je sin obiskal očetov grob na predvečer njegovega rojstnega dne. Padli vojak Francesco Narda se je namreč rodil 7. junija 1897.
Vili Prinčič
Vsako srečanje s Silvinom Polettom, »legendo« goriškega odporništva, je prav posebno doživetje. Srečuješ se namreč s človekom, ki kot vulkan bruha informacije iz goriške preteklosti, ko pa se dotakneš partizanov, antifašizma, Goriške v vojnem in povojnem času ter »naše stranke« - kot se Po-letto izraža o Komunistični partiji Italije -, se vulkan spremeni v deročo reko, ki jo le s težavo zajeziš.
Pred kratkim je novinar dnevnika Il Piccolo Roberto Covaz izdal pri založbi Edi-zioni Biblioteca dell'immagine iz Pordenona knjižico z naslovom »Gorizia al tempo del-la guerra« in s podnaslovom »Memorie di Sil-vino Poletto - Partigiano Benvenuto« (Gorica med vojno - Spomini Silvina Poletta, partizana Benvenuta). Bralca bo najprej prevzelo občudovanje zaradi umskega napora, ki ga je zahtevalo zbiranje in urejanje neštetih dogodkov ter Polettovih spominov o Gorici sredi najbolj tragičnega zgodovinskega dogajanja. Covaz se je skoraj deset ur pogovarjal s partizanom Benvenutom, ki je danes na pragu devetdesetih - rojen je leta 1921 -, ter iz obsežnega gradiva sestavil knjižni pogovor, v katerem se prepoznavajo najrazličnejše goriške duše: italijanska, furlanska, slovenska, judovska, desničarsko fašistična, levičarska socialistična in komunistična, delavsko pro-letarska, napredna katoliška in klerikalna pa še bi lahko naštevali. Poletto pravi, da »pri devetdesetih si človek ne postavlja več vprašanja, kaj sem, ampak razmišlja le o tem, kar je spoznal in ustvarjal«. Ravno v tem modrovanju tiči morda skrivnost, da je partizan Benvenuto danes veder možakar, ki gleda s ponosom in dvignjeno glavo na prehojeno življenjsko pot, ob tem pa tudi poudarja, da »so nas v raznih partijskih šolah učili zgodovine, politike in še marsičesa drugega, vendar nikdar sovraštva do nasprotnika«.
Jutri ob 18.30 bodo v goriškem Kulturnem domu nazdravili Silvinu Polettu ob izidu knjige, obenem pa se mu bodo zahvalili za vnemo in požrtvovalnost, ki ju je izkazoval in ju še izkazuje pri podpori odporni-štva - med drugim je častni predsednik mestne sekcije VZPI-ANPI -, zadružništva in sindikalnega gibanja.
Priznanje je treba izreči tudi Robertu Covazu, ker se je v zadnjih letih spoprijel z dvema trdima goriškima orehoma. Najprej je spravil pod streho knjižni intervju z Rug-gerom Di Piazzo, čigar portret in razmišljanja je izdal v knjižici »Monsignor no«, sedaj pa še s Polettom. Tako se loteva nekaterih tabujev oz. kočljivih tem, s katerimi se del Gorice še vedno ne sooča. V njih poskuša avtor globlje razumeti mesto in obenem predlagati, kako »naj Goričani odkrivajo sami sebe«. Covaz poudarja, da mesto sestavljajo otoki, ki med seboj ne komunicirajo, prihodnost Gorice pa je v komunikaciji. Dolžni smo mu še enega priznanja: s svojimi knjižnimi intervjuji je zaoral ledino v goriškem prostoru, kar bi bilo vredno posnemanja tudi v slovenski manjšini, saj je osebnosti, ki bi zaslužile knjižni ali televizijski potret, nič koliko.
Igor Komel
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 8. junija 2010
21
NOVA GORICA - Gospodarski forum o na znanju zasnovani konkurenčnost
Iz kamene dobe nismo izšli, ker bi zmanjkalo kamenja ...
Učinki EREF-a tudi v lokalnem okolju - Čezmejno sodelovanje pospešuje razvoj
»Iz kamene dobe nismo izšli zato, ker bi zmanjkalo kamenja, ampak zato, ker smo našli nove in boljše možnosti,« se je včeraj v Novi Gorici slikovito izrazil eden izmed uvodničarjev na Evropskem regionalnem gospodarskem forumu (EREF), Peter Jungen, ko je spregovoril o »ponovnem izumljanju izhoda iz krize«, kakršni smo priča v zadnjem času. Na letošnjem, šestem EREF-u, ki je tematsko osredotočen na potrebo po visoko usposobljenih in mobilnih človeških virih, sposobnih z znanjem ustvarjalno oblikovati dodano vrednost, naj bi udeleženci našli nove odgovore na to, kako naj Evropa postane globalno bolj konkurenčna tudi na račun znanja in razvojnih možnosti. »Udeleženci ne bodo sicer rešili vseh težav, ki jih imamo, a sporočilo letošnjega foruma bo močno in zelo pomembno,« je prepričan Henrik Gjer-keš, slovenski minister za regionalno politiko in lokalno samoupravo.
Letošnji dvodnevni EREF poteka v času globalne gospodarske krize, zato so bila tudi izvajanja uvodničarjev prvega fo-rumovskega dne obarvana na to temo. Peter Jungen, predsednik zveze malih in srednjih podjetnikov v Evropskem parlamentu in predsednik centra za kapitalizem in družbo na newyorški Kolumbijski univerzi, opozarja, da je velik svetovni dolg ključnejši od gospodarske krize ter da če bi vlade v preteklosti omogočile manjše krize, takšne krize, kot smo ji sedaj priča na globalni ravni, sploh ne bi imeli. Zato pri preseganju gospodarske krize sam stavi na znanje in razvojne možnosti: rast omogočajo namreč nova podjetja, ki temeljijo na novih tehnologijah, takšnih podjetnikov pa bi po njegovih besedah v Evropi potrebovali okoli šest milijonov, kar bi bilo moč doseči z večjim številom naložb tveganega kapitala. »Kriza je pokazala na nujnost nekaterih reform, ki bi se jih bilo treba že davno lotiti,« pa je poudaril Cornelius Mario Vis iz biroja svetovalcev za evropsko politiko pri Evropski komisiji.
»Kohezijska politika je ena osrednjih politik, ki na območju EU prispeva k spodbujanju dolgoročne in inkluzivne rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in traj-nostnemu razvoju,« je na forumu včeraj poudaril minister Gjerkeš in dodal, da bi
brez sredstev kohezijske politike bile predvsem manj razvite regije oz. države EU, katerim je ta prvenstveno namenjena, brez pomembne in ponekod odločilne možnosti za vodenje aktivne razvojne politike, kar se je zlasti izrazilo ob zadnji gospodarski in finančni krizi. Kot nadalje poudarja, je prav čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje tisto, ki dopolnjuje in dodatno pospešuje gospodarski razvoj in prispeva k trajnostnemu razvoju regij.
Da se je novogoriški EREF že dodobra usidral v evropskem prostoru, je zadovoljen tudi novogoriški župan Mirko Brulc, ki v tem vidi tudi priložnost, kako lahko lokalna skupnost pomaga lokalnemu okolju, da pridobi nova znanja in videnja, nenazadnje pa tudi povezave z gospodarstveniki in politiki od Balkana pa do Bruslja. Učinki EREF-a se torej kažejo tudi v lokalnem okolju: kar nekaj podjetij je po županovih besedah že uspelo navezati pomembne stike z novimi partnerji z omenjenega območja, nekateri pa so z njimi tudi že sklenili in opravili posel.
EREF se je v nekaj letih razvil iz letnega srečanja v Novi Gorici v dejavno mrežo evropskih regij, ki jih združujejo napori za razvoj družbe znanja in za dvig na znanju temelječe konkurenčnosti. EREF 2010 se bo zaključil danes s sprejemom letošnje resolucije in priporočil ter potrditvijo teme in datuma za EREF 2011.
Katja Munih
GORIŠKO GOSPODARSTVO
Minister Gjerkeš z Giorgiom Perinijem, direktorjem predstavništva FJK v Bruslju k.m.
Najhuje se godi gradbenemu sektorju
Tudi v prvem trimesečju letošnjega leta beležijo sramežljive znake gospodarskega oživljanja, ki so jih že zaznali med oktobrom in decembrom lani. Pozitivni podatek se nanaša predvsem na področju lahke industrije, k čemu prispeva porast povpraševanja iz tujine, so včeraj sporočili iz goriške Trgovinske zbornice. To se pozna tudi pri zaposlitveni ravni, čeprav kar 20 odstotkov podjetij še vedno ima okrog 60 odstotkov osebja v dopolnilni blagajni. Najhuje se godi gradbenemu sektorju, kjer beležijo poslabšanje razmer zlasti med večjimi podjetji (50-249 zaposlenih). Kar pa zadeva malo trgovino, beležijo stabilne razmere. Trgovinsko zbornico skrbi predvsem to, da z iztekom socialnih bla-žilcev se bosta povečali brezposelnost in stiska družin.
MONITORAZA ZAVAROVALNIH DRUŽB
Gorica eno najbolj varnih mest
Monitoražo najbolj in najmanj »nevarnih« mest je za obdobje 2008-2009 opravilo Združenje italijanskih zavarovalnih družb ANIA. Vnovič se je pokazalo, da sta Veneto in FJK prometno najbolj varni deželi. Na prvih dveh mestih sta, tako kot lani, Ro-vigo (5,02 prometnih nesreč na 100 avtomobilistov) in Porde-non (5,05), Gorica pa je pokazala največji napredek in je s 5,30% eno najbolj varnih mest. Na jugu države je stanje nasprotno. Najbolj nedisciplinirani so vozniki iz Neaplja, na 100 se jih kar 16 na leto vplete v prometno nesrečo. ANIA trdi, da po desetletju (1996-2006) stalnega zmanjševanja število prometnih nesreč spet narašča. Največjo rast, poleg v Neaplju, beležijo v Caserti (+23,5%), Reggio Calabrii (+17,9%) in Salernu (+17,1%).
Slovenska duša Trsta
Danes ob 17.30 bo v prostorih knjigarne Libreria Editrice Goriziana na Verdijevem korzu v Gorici predstavitev knjige Marije Pirjevec »L'altra anima di Trieste«, ki je izšla pri založbi Mladika. O knjigi, ki v prispevkih 66 avtorjev odkriva slovensko prisotnost v Trstu, se bo s Pirjevčevo pogovarjal goriški zgodovinar Sergio Tavano.
»Mladi zapuščajo mesto«
»Medtem ko goriški župan Ettore Ro-moli dviguje glas, mnogi mladi Goričani zapuščajo mesto in iščejo službo drugje.« V polemiko, ki se je v prejšnjih dneh vnela med županom Romolijem in načelnikom Demokratske stranke (DS) v goriškem občinskem svetu Federicom Portellijem, se je včeraj vključil tudi član DS Federico Vidic, ki županu očita, da je prestar, da bi razumel prave potrebe mesta. »S tem županom je v Gorici vedno večje mrtvilo: primanjkuje dela, trgovine zapirajo in mestno življenje popolnoma zamira,« meni Vidic. Romo-liju je ponovno odgovoril tudi Portelli, po katerem je župan v izjavah za tisk navedel celo vrsto laži.
Gledališče pod zvezdami
Po nedeljski predstavi »Vsega so krivi zvonovi« bo drevi ob 21. uri na igrišču ob županijski dvorani v Štandrežu na ogled druga predstava iz niza »Gledališče pod zvezdami«. Prosvetno društvo Štandrež bo ponudilo predstavo »Vaja zbora« Vinka Moderndorferja v režiji Radoša Bolčine; na odru bo nastopila gledališka skupina Kulturnega umetniškega društva Šempeter.
Umetnost se spaja z vinom
Jutri ob 18.30 bo v gostilni Luka na Jazbinah potekal drugi večer iz niza »Bian-co d'autore«, v okviru katerega predstavljajo vrhunska vina in umetnike z obeh strani meje. Tokrat bo na vrsti predstavitev vina Klin iz podjetja Pri-mosic in skulptur Goričana Stefana Pa-dovana.
Trio Art na Kostanjevici
Drevi ob 20. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nastopil Trio Art, ki ga sestavljajo flavtistka Tamara Tretjak, klarinetist Branko Trifkovič in pianistka Tamara Ražem Locatelli. Izvajali bodo dela Andrewa Armina, Seana Salamona, Pierra Agri-colea Genina, Malcolma Arnolda, Fran-za Danzija, Camillea Saint-Saensa in Bojana Glavine. (km)
FARA - Zasedanje zveze Confagricoltura
Zveza kmetov proti prodaji zemljišč tujcem
VRH - Spoj tradicije in novih okusov
Marietta ad honorem za Gabriello Devetak
Državni predsednik zveze Confagri-coltura Federico Vecchioni je včeraj v Fa-ri izjavil, da je treba poiskati »rešitve, ki bodo omogočile zajezitev uveljavljajočega se pojava prodaje zemljišč tujim podjetjem«. Vecchioni je bil namreč osrednji gost na včerajšnjem letnem zborovanju članov kmetijske zveze Confagricoltura iz dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so zasedali na domačiji Villanova pri Fari.
V nadaljevanju je Vecchioni opozoril, da je v letu 2008 kmetijski sektor utrpel upad potrošnje, ki znaša 2,5 milijarde evrov, dodal pa je še, da v zadnjih dveh letih beležijo upad obdelanih zemljišč s 15 milijonov hektarjev na 12,5 milijonov, »pri čemer neprestano naraščajo neobdelana zemljišča v javni in zasebni lasti«.
»Milijon 400 tisoč zaposlenih v primarnem sektorju doživlja probleme in stisko, ki je primerljiva s stisko 5.000 zaposlenih v Fiatovi tovarni v Areseju in tako kot oni zahtevajo od rimske vlade, da jim prisluhne,« je poudaril Vecchioni in med drugim zatrdil, da je nujno potrebno poenostaviti birokracijo, ki bremeni kmete. Po njegovem navajanju kmetijski podjetniki porabijo letno 110 dni za pripravo davčne dokumentacije, zlasti tiste, ki zadeva zaposlovanje. K temu je deželni predsednik zveze Confagricoltura Giorgio Colutta pristavil, da glavni problem kmeta je prihodek, denarja, ki ga zahtevajo od dežele in države, pa ne gre obravnavati kot pomoč, temveč kot stimulacijo v boju proti krizi.
AJDOVŠČINA
Fructal bo financiral breskove sadike
Ajdovski Fructal bo tudi letos sodeloval pri obnovi sadovnjakov na Goriškem in v Vipavski dolini, in sicer s financiranjem skoraj 13.000 breskovih sadik, s čimer bodo obnovili 15 hektarjev breskovih nasadov. Gre namreč za nadaljevanje pred tremi leti sklenjene pogodbe med Fructalom in Kmetijsko zadrugo Vipava o finančnem sodelovanju pri nakupu sadik za obnovo sadovnjakov in pa dolgoročne pogodbe o odkupu breskev. Breskovi nasadi na Goriškem in v Vipavski dolini imajo v povprečju visoko starost, nujna pomladitev sadovnjakov pa je za lastnike draga. Zato je financiranje sadik za sadjarje zelo dobrodošlo, Fructal pa si zagotovi možnost pridobivanja visoko-kakovostnega sadja primerne zrelosti in brez poškodb zaradi kratkih transportnih poti. Za izdelavo sokov, nektarjev, sadnih pijač in drugih izdelkov, potrebuje namreč letno 2.000 ton breskev. Lani, ko je bila letina na Vipavskem in Goriškem z 2.600 tonami rekordna, je Fructal svoje potrebe v celoti zadostil pri domačih pridelovalcih. O letošnji letini je po besedah sadjarjev še težko govoriti, točnejše ocene bodo možne čez poldrugi mesec, zaradi neugodnega vremena pa je pričakovati, da bo breskev letos nekoliko manj.
Predsednik uprave Fructala, Drago Kavšek, zagotavlja, da podjetje kljub gospodarski krizi posluje dobro. V javnosti se sicer v zvezi s podjetjem zaskrbljeno spremljajo napovedi pivovarne Laško, da bi vsa podjetja združila pod isto streho. O tem Ka-všek pravi: »Fructal je in bo ostal pomemben člen pivovarne Laško in ostaja tudi v Vipavski dolini pomemben partner kmetov. Ali bo pravna oseba v neki bodočnosti, ne vemo. Pomembnejše kot to, da ostane pravna oseba, je, da Fructal ohrani blagovno znamko, kakovost in poveča prodajo na vseh naših ključnih trgih.« (km)
»Znanost v kuhinji in umetnost dobrega obeda«, to so vodila Pellegrina Artusija, pred 190 leti rojenega pisatelja in gastronoma, in obenem naslov njegove najbolj znane knjige, prave »biblije« italijanske gastrono-mije. Z njim bo od letos tesneje povezana tudi goriška kuhinja, točneje hram dobrega obeda na Krasu - Gostilna Devetak na Vrhu in njena »kulinarična umetnica« Gabriella Cottali Devetak.
V spomin na Artusija se vsako leto v njegovem rojstnem mestecu Forlimpopoli v Romagni odvija gastronomski praznik - »Festa Artusiana« -, v okviru katerega ponujajo odkrivanje novih okusov ter zadoščajo povpraševanju po spoznavanju kulinaričnih trikov in domače kuhinje. Devetdnevni praznik - potekal bo od 19. do 27. junija - je tudi priložnost za podelitev posebnih nagrad, in sicer nagrado Artusi za osebnost, ki najbolje izraža pojem solidarnosti in kulture, nagrado Marietta (po imenu Artusijeve kuhinjske sodelavke), za katero žirija izbere neprofesionalno, domačo kuharico (ali kuharja), ter od leta 2005 še nagrado Marietta ad honorem, namenjeno osebi, ki se s svojim delom posveča umetnosti in kulturi kulinarike s posebno pozornostjo do prvin teritorija.
Nagrado Artusi bodo letos podelili Luigiju Ciot-tiju, ustanovitelju združenja Libera, ki si na Siciliji prizadeva za uveljavljanje zakonitosti proti vsem mafijam in za delovanje zadrug, ki upravljajo posestva in lastnino, zaplenjeno mafijcem. Nagrado Marietta bodo podelili letos na svečanem večeru 20. junija, ko se bodo za kuhinjskimi žari pomerili neprofesionalni kuharji. Istega večera bodo podelili tudi nagradi Marietta ad honorem novinarki Benedetti Parodi, ki vsak dan ob uri kosila na TV programu Italia 1 vodi oddajo z naslovom »Cotto e mangiato«, in vrhovski »umetnici« Gabrielli Devetak. Rojena je v Brescii, ljubezen pa jo je privedla
Gabriella Cottali Devetak iz vrhovske gostilne a.w.
na goriški Kras, kjer je s požrtvovalnostjo in trudom ob tašči spoznala slovensko kuhinjo in prevzela vodenje sveže, pristne in iznajdljive domače kuhinje, ki spaja tradicijo z novimi okusi. Tako navaja utemeljitev nagrade, ene izmed najbolj prestižnih na italijanski gastronomski sceni, ki je upravičeno razveselila Vrh sv. Mihaela. Veliko bolj uveljavljenih in znanih kuharskih mojstrov je zanjo že čestitalo Gabrielli in družini Devetak. (aw)
22
Torek, 8. junija 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
Alberto in Stanislava Gergolet v objemu svojcev in prijateljev
PRAZNIK V SELCAH
Diamantni par
V objemu svojcev in prijateljev sta svojo diamantno poroko praznovala Alberto in Stanislava Gergo-let, ki sta se na zaobljubo izpred šestdesetih let spomnila v nedeljo, 6. junija, pri slovenski maši v cerkvi sv. Dominike v Selcah. Prepeval jima je slovenski ženski zbor, ki deluje v okviru slovenskih društev iz Laškega. Poleg številnih svojcev in znancev sta ob sla-vljencih stala njuna sinova Franco in Dario z nevestama, posebej pa so ju osrečili vnuki in pravnuk. Jubileja njune skupne življenjske poti se veselijo tudi Slovenci iz Laškega, ki so Albertu in Stanislavi iz srca izrekli voščilo.
Libreria Editrice Goriziana in Založba Mladika
vabita danes ob 17.30 na predstavitev knjige
LALTRA ANIMA DI TRIESTE
(Druga duša Trsta)
Sodelujejo: Lojzka Bratuž, Sergio Tavano in urednica knjige Marija Pirjevec.
V knjigarni Editrice Goriziana, (Corso Giuseppe Verdi 67)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252.
U Kino
~M Gledališče
fl Razstave
med 8. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 19. uro; informacije po tel. 003865-3359811, www.goriskimuzej.si.
FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI prireja odprtje fotografske razstave Gina Mo-rellija v baru Cichetteria v Ul. Petrarca 2 v Gorici danes, 8. junija, ob 18.30; na ogled bo do 3. julija.
FOTOKLUB SKUPINA75 vabi ob 35. letnici delovanja na odprtje razstave Fotografski sprehodi po Gorici v soboto, 12. junija, ob 18.30 v galeriji Kosič na Travniku 61 v Gorici. Fotografije bodo razstavljane po trgovinah ulice Oberdan, Korza Verdi, ul. Garibaldi, na goriški občini in ul. Mazzini.
~M Koncerti
DANES V GORICI KINEMAX
Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Sex and the City 2«.
Dvorana 2: 17.15 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«; 19.20 - 21.50 »La regina dei castelli di carta«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.30
-	20.00 - 22.00 »Perdona e dimentica«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 18.00 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«; 20.15 - 22.00 »Draquila: l'Italia che trema«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Saw VI« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 4: 18.00 - 20.40 »Robin Ho-od«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.00 - 22.00 »Vendicami«.
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na ogled veseloigre »V šotoru z medvedom« v režiji Maje Devetak v petek, 18. junija, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah.
GLEDALIŠČE POD ZVEZDAMI na igrišču ob župnijski dvorani v Štan-drežu: danes, 8. junija, ob 21. uri gledališka predstava »Vaja zbora« v izvedbi amaterske gledališke skupine KUD Šempeter; v sredo, 9. junija, ob 21. uri »Komandirjev tič«, nastopa KD Gledališka skupina Dekani; v soboto, 12. junija, ob 21. uri »Stokrat... in še več«, nastopa dramski odsek PD Štandrež.
S Izleti
ve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882071 ali 3294006925.
Obvestila
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: danes, 8. junija, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert Tria Art (Tamara Tretjak - flavta, Branko Trifkovič - klarinet,
Tamara Ražem - klavir).
SNOVANJA 2010: v sredo, 9. junija, ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju Bruno Mereu nastopil s klavirskim recitalom; vstop prost.
ZDRUŽENJE SEGHIZZI prireja državno revijo komorne glasbe ob 90-le-tnici ustanovitve: v sredo, 9. junija, ob 21. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil kitarist Ago-stino Maiurano.
H Šolske vesti
SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO vabi na zaključno prireditev danes, 8. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila 2010 do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev / dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
GORIŠKI MUZEJ obvešča, da je muzej na gradu Kromberk za obiskovalce ponovno odprt od ponedeljka do petka
PD RUPA-PEČ obvešča izletnike, ki se bodo udeležili potovanja na Škotsko 23. avgusta, da bo srečanje s Patrizi-jo v torek, 15. junija, ob 19. uri na sedežu društva v Rupi. Udeleženci naj na srečanju izročijo fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Ketteje-
KNJIŽNICA D. FEIGLA, GORICA IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, TRST sodelujeta pri pobudi Primorci beremo 2010, ki bo potekala od 9. junija do 25. novembra; informacije o projektu dobite v obeh knjižnicah.
POLETNO KOLONIJO NA PTUJU za učence od 9. do 13. leta starosti organizira Dijaški dom med 21. in 27. junijem; vpisovanje in informacije v popoldanskih urah po tel. 0481-533495.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči ko-talkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti med 14. in 18. ter med 21. in 25. junijem; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena).
POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina).
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010
bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češ-čut).
SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org.
GORIŠKA KVESTURA sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen.
SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA Simon Gregorčič z naslovom Juri Muri v Afriki bo potekalo od 14. junija do 16. julija in od 23. avgusta do 3. septembra; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, Svetogorska ul. 84 v Gorici (tel. 0481-533495) vsak delavnik od 13. do 18. ure.
ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeni-ški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. junija. Rok prijave zapade 8. junija; razpisne pogoje in prijavnica na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD.
SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA
vabi občane na srečanje, ki bo v sredo, 9. junija, ob 20.30 v spodnji dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. Tema srečanja bo hitra internetna povezava.
8. TURNIR12. UR NOGOMETA bo potekal v soboto, 12. junija, v organizaciji AŠZ Juventina na nogometnem igrišču v Štandrežu med 10. in 22. uro. Sledil bo koncert glasbe s skupino rock in pop glasbe, deloval bo kiosk s pijačo in jedačo; informacije in vpisovanje po tel. 3290913340 (Maja).
AŠKD KREMENJAK obvešča, da bodo v soboto, 12. junija, ob 19.30 v večnamenskem centru v Jamljah odprli društveni bar. Ob priložnosti bo na ogled razstava Naši umetniki; razstavljajo Anica Pahor, Eda Miklus, Sabina Milanič, Viljem Ferletti, Igor Croselli, Robert Ocret-ti, Marjo Croselli, Mario Sossi, Valter Stančič.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dvodnevni tabor 12. in 13. junija v Dolini. Zbirališče v soboto ob 8.30 na dolinski Gorici, sledil bo sestanek s starši za dvotedensko taborjenje. Zaključek bo v nedeljo, 13. junija, ob 16.00 prav tako na dolinski Gorici. Prvi dan: kosilo iz nahrbtnika. Prijavnice in informacije na www.tabornikirmv.it ali pri vodnikih.
V ORGANIZACIJI SPDG in v sodelovanju z občino Miren-Kostanjevica ter Krajevno skupnostjo bo v nedeljo, 13. junija, v Opatjem selu srečanje planincev. V dopoldanskem času se bodo od spomenika na Cirju odpravili na približno dve uri dolg pohod do Opatjega sela. Zbor udeležencev: do 9. ure pri spomeniku na Cir-ju, kamor se pripeljemo iz smeri Lokvi-ce (približno 1,8 km). Uradni del srečanja bo na prireditvenem prostoru v Opatjem selu, ob 13. uri. Udeleženci, ki se bodo na srečanje pripeljali z lastnimi sredstvi, naj sami poskrbijo za ureditev prevoza.
OBČINA SOVODNJE OB SOČI bo tudi letos proslavila obletnico upravne avtonomije z nizom večerov, ki bodo s športnim in kulturnim programom potekali na prireditvenem prostoru na Peči od 14. do 20. junija. Slavnostna seja bo v nedeljo, 20. junija, ob 18.30 uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
ŠPORTNI IN ODBOJKARSKI KAMP 2010 za fante in dekleta od 6. do 12. leta starosti v organizaciji družbe Rogos, OK Val in ZSŠDI bo potekal med 21. junijem in 2. julijem v jutranjih urah v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, popoldne pa bodo na Gradini potekale delavnice, vodeni ogledi, tečaji tujega jezika, skupinske igre in mnogo drugega (urnik 7.45-16.30). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat, pomagal mu bo Renato Srebrnič. Društvo bo poskrbeloza prevoz otrok izven občine; prijave in informacije do 16. junija po tel. 393-2350925 (Sandro) v večernih urah, tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na in-grid@bensa.eu, tel. 333-4056800 (Alia) ali na inforogos@gmail.com (za Gradino).
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 18. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v večnamenskem centru v Jamljah.
OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej ne-najeta stanovanja v lasti. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri 18. junija. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberd-obskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 16. uro ter na spletni strani www.doberdob.it.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s krožkom Galeb vabi na poletne delavnice »Ustvarjalno v Benečijo: od pravc iz ljudske zakladnice do sodobne umetnosti«, ki bodo od ponedeljka, 23., do sobote, 28. avgusta, v Gornjem Tarbiju (nekaj kilometrov od Čedada); informacije in prijave do 30. junija po tel. 040-635626 (ZSKD).
V	GRADU KROMBERK prireja Goriški muzej predavanje Ljobe Jenče z naslovom »Moč govora in ustvarjalno mišljenje skozi pripovedovanje pravljic« danes, 8. junija, ob 20. uri.
V	KULTURNEM DOMU v Gorici bosta v sredo, 9. junija, ob 18.30 prijateljsko srečanje s Silvinom Polettom in predstavitev knjige novinarja Roberta Co-vaza »Gorizia al tempo della guerra -Memorie di Silvino Poletto - Parti-giano Benvenuto«. Za glasbeni utrinek bo poskrbela vokalna skupina Sraka iz Štandreža.
FESTIVAL »SCONFINANDO« v občinski dvorani v Krminu: v četrtek, 10. junija, ob 21. uri večer v spomin na Tita Maniacca; v petek, 11. junija, ob 21. uri gledališka predstava »Forest« v izvedbi gledališča Teatro dell'incerto; v soboto, 12. junija, ob 18. uri laboratorij oblikovanja gline za otroke; ob 21. uri na Trgu XXIV maggio koncert v spomin na Sergia Endriga »Canzo-ne per te«.
KNJIGO »SVETI BLAŽ JE IMEL DEVET SESTRA...« bo kulturno društvo Jezero, ki je knjigo tudi izdalo, predstavilo v četrtek, 10. junija, ob 20.30 na sedežu društva v Doberdobu. Svoje spomine, ki segajo v prva leta prejšnjega stoletja, je zapustila pokojna gospa Pjepa Lakovič Ljubseva, publikacijo pa je uredila Luisa Ger-golet. O gospe Jožefi Lakovič bo spregovoril Karlo Černic, krajši video posnetek iz študentskih let z naslovom Portreti bo pokazal Darjo Fran-dolič. Nastopila bosta ženska vokalna skupina in moški pevski zbor Jezero.
DRUŽBA ROGOS prireja v juniju tečaj Rastline in zdravje v sprejemnem centru Gradina, Pot v dol 32, Doberdob 11., 12. in 18. junija od 19. do 20. ure. Na predavanjih bo mentorica Elisa Sinosich poleg teoričnega dela prikazala tudi pripravo nekaterih zeliščnih čajev, ob zaključku bo tudi botanična ekskurzija; informacije in vpisovanje po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com, www.riserva-naturalegradina.com.
ZSKD IN POKRAJINA GORICA vabita na predstavitev fotografske monografije »Blišč in beda aleksan-drink« v sredo, 16. junija, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 v Gorici. O knjigi, ki sta jo izdali Zveza slovenskih kulturnih društev in Pokrajina Gorica, bodo spregovorili odbornik Marko Ma-rinčič, odbornica Licia Rita Morso-lin, avtorji besedil in urednik Vili Prinčič. Udeleženci bodo prejeli brezplačni izvod.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO vabi v petek, 18. junija, ob 20.30 Pod lipo v Šte-verjanu, Klanec 14, na proslavo ob obletnici osamosvojitve Slovenije; nastopil bo MPZ iz Štmavra. V nedeljo, 20. junija, bo srečanje Slovencev živečih po Italiji: ob 11.45 maša v oglejski baziliki, nadaljevanje v bližnjem gostišču Leon d'Oro, kjer bo spregovoril beneški javni delavec Giorgio Banchig. Pri maši in na srečanju bo pel cerkveni pevski zbor iz Branika.
H Mali oglasi	H Osmice
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
PRODAM MLADIČE koze tibetanke, dve samički in en samček. Tel. 3347755361.
PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268.
Pogrebi
DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Patricia Ann Catling (iz tržiške splošne bolnišnice) v cerkvi v Bistrigni, sledila bo upepelitev.
/
KULTURA
Sreda, 9. junija 2010
23 1
LJUBLJANSKI GRAD - Uprizoritev Mestnega gledališča ljubljanskega
Dramska priredba Pahorjeve Nekropole
Avtor dramatizacije in režiser predstave je Boris Kobal - Interakcija med pripovedovalcem in poslušalci
Mestno gledališče ljubljansko -Dramatizacija romana Borisa Pahorja, Ganljiva gledališka interpretacija Nekropole, Dramska priredba in režija Borisa Kobala zvesto ohranjata duh izvirnika - V vlogi pripovedovalca nastopa Pavle Ravnohrib Boris Pahor, Boris Kobal: Ne-kropola, režiser: Boris Kobal, dra-maturginja: Klavdija Zupan, scenograf: Jože Logar, oblikovalka giba Uršula Teržan, lektorica: Barbara Rogelj, oblikovalec svetlobe in zvoka Boštjan Kos. Igrajo Pavle Ravnohrib kot gospod P. in Edi Gril, Damjan Kolovrat, Maruša Kos, Mojca Lavrič, Jasna Simončič, Marko Skok, Elvis Šti-glic, Denis Tatar, Tjaša Valentinčič in Mateja Zelič kot obiskovalci - sence. Produkcija: Mala scena MGL v ko-produkciji z društvom Celinka in KUD Pod Topoli
Roman Nekropola Borisa Pahorja je pretresljivo pričevanje s strani žrtve o brezmejnem zlu, ki ga je človek sposoben prizadeti človeku v brezosebni racionalnosti, ki že prehaja v otopelo množično bolezensko obsedenost. Zlasti pa je dostojanstveno izpričevanje duhovne premoči žrtve, ki nasprotno od krvnika skozi boj za preživetje, kljub poniževanju, ohranja svojo človečnost. Prav zaradi te močne dostojanstvene vitalnosti, ki žari iz romana kljub tragičnim in krutim razmeram, ki jih avtor opisuje brez evfemizmov, je knjiga prevzela množice bralcev po vsem svetu, ki ob njej z razumom in s srcem dojemajo absolutnost grozote in obenem kompleksnost zgodovine. Tako je avtorjevo spominjanje na mesece, ki jih je preživel v »deželi mrtvih«, kot sam večkrat poimenuje koncentracijska taborišča, obenem objektivno pričevanje o dogodkih, v katerih je bil soudeležen, in o tovariših v trpljenju kot tudi poglobljena analiza zgodovinskih razmer in osebnega doživljanja ter pričevanje namenjeno tistim, ki so se rodili pozneje in so imeli srečo, da grozote niso spoznali.
Pavle Ravnohrib v Nekropoli Pahorja-Kobala
Prav na tej interakciji med piscem-pripovedovalcem, ki je preživel zlo koncentracijskega taborišča in ki ga v spominu obdajajo sence nekdanjih tovarišev v trpljenju, in bralci-poslušalci, ki jim bo bistvo tega zla ostalo nedojemljivo, a jim že bežna slutnja o njem polni dušo z grozo, sloni gledališka interpretacija Pahorjeve Nekropole, ki jo je Mestno gledališče ljubljansko krstno uprizorilo v soboto in nedeljo, 5. in 6. junija, v La-pidariju Ljubljanskega gradu v okviru prireditve Svetovna prestolnica knjige.
Avtor dramatizacije in režiser predstave Boris Kobal sledi pripovedni niti romana, ki se začenja s protagoni-stovem obiskom nekdanjega koncentracijskega taborišča Natzweiler-Strut-hof v Vogezih, ki so ga Francozi spremenili v pomnik na svoje mučence. Po-
leg njega, ki ga je čuvaj izjemoma pustil na samoten sprehod po terasah z barakami, je v nekdanjem taborišču skupina obiskovalcev z vodnikom. Pripove-dovalčevi spomini se v ne-kronolo-škem sosledju zvrstijo v tem stiku na daljavo, v katerem besede vodnika in odziv obiskovalcev, ki kraj dojemajo brez protagonistove čustvene prizadetosti, zvenijo skoraj banalno. Vendar tudi ta na videz nezadostni odziv na prvi pogled le radovednih in ne prizadetih obiskovalcev vzbuja upanje, da spomin na grozoto ne bo umrl in bo preprečil njeno ponovitev.
Režiser je domiselno razgibal dogajanje tudi z vizualne plati, zlasti s soočenjem in interakcijo med pripovedovalcem in skupino obiskovalcev na ogledu taborišča, ki se v nekaterih tre-
nutkih spremenijo v sence nekdanjih tovarišev. Učinkovita osvetlitev poudarja gibanje nastopajočih in izstopajoče elemente izbranega prizorišča, ki združuje stare arhitekturne strukture z modernimi. Dogajanje sugestivno uokvir-ja Vokaliza Sergeja Rahmaninova, ki jo izvajata sopranistka Katarina Kobal in pianist Miha Nagode.
V vlogi ganjenega, a umirjenega pripovedovalca nastopa Pavle Ravno-hrib, ki zvesto poustvarja duh, ki preveva izvirnik. Poleg njega se kot obi-skovalci-sence gibljejo Edi Gril, Damjan Kolovrat, Maruša Kos, Mojca Lavrič, Jasna Simončič, Marko Skok, Elvis Štiglic, Denis Tatar, Tjaša Valentinčič in Mateja Zelič. Na Ljubljanskem gradu bodo Nekropolo odigrali še drevi in v petek, 11. julija, jeseni pa v MGL. (bov)
BORIS PAHOR
Nove knjige, nagrade, prevodi
Po Parizu, kjer so na sedežu organizacije Unesco predvajali dokumentarec Boris Pahor - trmasti spomin, in po Ljubljani, kjer so pre-mierno uprizorili Pahorjevo Nekro-polo (recenzijo objavljamo v sosednjem članku), se neverjetna pot tržaškega pisatelja še dalje vije med številnimi obveznostmi.
Včeraj je Borisa Pahorja gostili mariborski župan Franc Kangler, ki mu bo na proslavi ob dnevu državnosti (23. junija) podelil naslov častnega občana mesta Maribor. Tržaški pisatelj je dejal, da si odlikovanje jemlje v posebno čast, saj ima rad Maribor, »ker gre za mesto, ki ima smisel za slovensko zgodovino«. Med dejstvi, ki ga vežejo na Maribor, je Pahor navedel tržaške begunce, ki so se na Štajersko zatekli pred fašizmom. Tu pa so v času, ko ga je oblast preganjala, tudi tiskali njegove knjige; leta 1967 je izšla Nekropola, knjiga, ki mu je veliko desetletij kasneje prinesla tudi mednarodno slavo.
Tisto slavo, ki se v teh dneh seli tudi v Španijo. Prihodnji ponedeljek bo tržaškega pisatelja gostil inštitut za italijansko kulturo v Barceloni: predstavili bodo špansko Ne-kropolo, ki je v prevodu Barbare Pregelj pravkar izšla pri založbi Anagrama. Časopis El Pais je medtem objavil daljši intervju s tržaškim pisateljem, na svoji spletni strani pa tudi celotno spremno besedo h knjigi, ki jo je podpisal Claudio Magris.
Slovenska matica bo danes predstavila knjigo Sončna ura, v kateri je zbrana obširna pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961-1996), nekdanje profesorice slovenske književnosti na kranjski gimnaziji. Jutri bo Pahor spregovoril v knežji palači v Genovi, v petek mu bodo v Lignanu podelili literarno nagrado Hemingway-Sparkasse. (pd)
TRŽAŠKA KINODVORANA ARISTON - Sabina Guzzanti na obisku s svojim dokumentarcem Draquila
»L'Aquila umira na obroke«
Natrpana dvorana si ogledala drugi obraz potresa v L'Aquili - Režiserka o življenju v šotorih, vlogi opozicije, prihodnosti mesta, novih gradnjah in civilni zaščiti
Za italijanskega ministra za kulturo Sandra Bon-dija ni bil njen film dovolj zanimiv, da bi si ga ogledal na filmskem festivalu v Cannesu, tržaška publika pa je bila očitno drugačnega mnenja. V soboto zvečer je bila namreč kinodvorana Ariston krepko pretesna, da bi lahko sprejela vse tiste, ki so si želeli najprej ogledati dolgometražni dokumentarec Sabine Guzzanti Draquila in nato še prisluhniti besedam režiserke, ki je bila gost večera v sklopu festivala Filmakers, ki letno privabi v Trst številne znane goste. Letos so bili med drugim na 11 večerih prisotni Sergio Castellitto, Giuseppe Tornatore in nazadnje Sabina Guzzanti (na fotografiji Kroma). Usoda festivala je prihodnje leto neznana, saj je Dežela FJK napovedala, da bo črtala celoten prispevek 10 tisočih evrov, ki jih je Filmakersu namenila letos. Mnogi gledalci so torej čakali pred vhodom, da se je zaključila prva od dveh projekcij filma Draquila, ki je pokazal drugi obraz potresa v LAqui-li. Drugi obraz torej, ki je zelo različen od tistega, ki so nam ga prikazali mediji. Sabina Guzzanti je s filmom nedvomno zadela v polno. Prešla je iz zanjo običajne satire na film, ki sledi poti, ki jo je v ZDA začrtal Michael Moore. Draquila je namreč pravi dokumentarec - v 90-minutni film je Guzzantijeva poskusila strniti več kot 800 ur posnetkov in intervjujev. Režiserko je občinstvo sprejelo z bučnim aplavzom in ji postavilo najrazličnejša vprašanja, ki so le delno zadevala film, ki je v Italiji sprožil zelo ostre polemike. A zadel je tako v živo, da se zdi, da je ravnokar v pripravi film, ki bi orisal vse »pozitivne plati« popotre-sne rekonstrukcije LAquile. Film torej, ki se bo veliko bolj približeval tistemu, kar smo dnevno poslušali na vsedržavnih medijih.
Guzzantijeva je v soboto najprej opisala, kako so njen film sprejeli v tujini in v LAquili. »Vtujini so bili vsi presenečeni nad tistim, kar predstavljafilm, saj ni nihče vedel za nastalo situacijo. A prav tu je pro-
blem: razumljivo je, da v drugih državah ničesar ne vedo, manj razumljivo pa, da stvari nismo poznali niti v Italiji. VLAquili je bil odziv neverjeten. Ogromno je bilo ljudi, večina je bila med ogledom ganjena. Seveda pa niso bili vsi prebivalci LAquile navdušeni nad filmom - nekateri se z vsebino niso strinjali, a za večino je film prvič resnično orisal popotresno situacijo mesta. Naj dodam še, da je Bertolaso film kritiziral, še preden bi ga sploh videl...«
V filmu pride na dan, da so se prebivalci začasnih naselij počutili kot v zaporu, saj je bila svoboda gibanja omejena. »Ravno to je najbolj pretreslo evro-poslance, ko smo tam predvajali film. Cenzura je postala drugorazrednega pomena. Pomembnejše je bilo to, da so bili prebivalci brez prave svobode, pod stalnim nadzorom, še zbirati se niso mogli. Če smo med vrhom G8 v Genovi vsi videli, katere so bile omejitve svobode gibanja, v LAquili to ni nikoli prišlo na dan. O tem ni bilo nikjer govora.«
Vsi so primerjali LAquilo z ostalimi italijanskimi kraji, kjer rekonstrukcija ni stekla ali pa je bila zelo počasna, je dejala Guzzantijeva. »Nekateri so jih kritizirali, zakaj ne sledijo zgledu Furlanov, ki so si takoj zavihali rokave in začeli s prenovo mest. Enostavno jim je bilo to onemogočeno. Vsakemu, ki se je vrnil v svoj dom, so namreč naložili 800 evrov globe. Ni jim bilo dovoljeno prenoviti hiše, niti tistim, ki bi to lahko naredili, ker niso imeli pretirano poškodovanih poslopij. Tega dela sicer nisem vključila v film, ker bi postalpre-dolg. Politično je nedvomno veliko bolj donosno, da ti narediš nove hiše in družinam dodeliš stanovanja opremljena z vsem, kar si nekdo lahko želi, od pribora do televizije in omar. Imaš omare v tvojem stanovanju, ki bi lahko bile še uporabne? Ni važno, jaz ti vseeno zagotovim vse.«
Življenje v šotorih pa je ocenila kot veliko tragedijo. »Ljudje so šest in več mesecev živeli v šotoru,
kjer niso imeli kaj početi. Popolno brezdelje, ki je bilo tudi prisiljeno, saj je bilo druženje skorajda prepovedano. Skupine ljudi bi lahko namreč začele protestirati, kar bi bilo prav gotovo nevarno.«
Kaj pa o vlogi opozicije? »Mislim, da prihaja v filmu jasno do izraza, zakaj je tudi opozicija soodgovorna za nastalo situacijo. Sedež demokratske stranke, ki je stalno zaprt, zgrešene izbire med volilno kampanjo po potresu, dvoumne pozicije leve sredine ... Izvoljeni predstavniki so namreč vedno stali ob Berlus-coniju, ko je ta prihajal v LAquilo, a so ga nato te iste osebe na javnih srečanjih kritizirale. Tega ljudje niso razumeli. Veliko jih ni volilo, ker še živijo v začasnih prostorih ali v hotelih ob morju. Kar 15 tisoč prebivalcev LAquile se je razpršilo naokrogpo Italiji in sploh ne ve-
mo točno, kje zdaj živijo.«
Kaj čaka LAquilo v bodočnosti? »Zdaj je že jasno, da LAquile ne bodo nikoli na novo zgradili. Tega pa doslej še nihče ni javno izjavil in povedal prebivalcem. Če pa se pogovarjaš z ljudmi, občutiš, da to ni več le bojazen, pač pa tragična resnica. Zamudili smo trenutek, ko bi se lahko odločili za rekonstrukcijo mesta.«
Nove gradnje ... »Z novimi gradnjami so seveda dobički večji kot s prenovo obstoječega. Nič koliko ljudi se je z njimi okoristilo. Kriterij dodelitve novih stanovanj je bil enostaven: spraviti je bilo treba čim več ljudi vanje, tako da bi lahko napihovali številke. Ob tem, da so se za kriterije odločili, ko so bile gradnje že dokončane ... Občina je želela imeti besedo pri določitvi lestvic, a ji civilna zaščita tega ni dovolila. Med drugim so družine le začasno tam - trenutno je to brezplačno za eno leto, najbrž bodo imeli streho nad glavo zagotovljeno še za dodatno leto, nato pa bodo morali začeti plačevati najemnino. Najemnina bo obvezna tudi zato, ker so trenutno zgradili le hiše, za rast ekonomije pa sploh niso ničesar storili. Zgraditi morajo vse infrastrukture, da kraj ostane živ, saj brez trgovin, veleblagovnic, industrije, obrtništva, nikamor ne prideš. Gre za umiranje na obroke. Za vse to seveda ne bo političnega interesa, da bi našli denar, medijsko to ni zanimivo. Prebivalci potresnega območja že plačujejo davke in znova je treba plačevati tudi posojila.«
Guzzantijeva je ob obisku območja kaj kmalu spoznala, kako deluje civilna zaščita. »Vse, kar prihaja na dan v tem zadnjem obdobju, smo jasno napovedovali že v filmu. Lokalni novinarji so mi povedali marsikaj, a vse to ni moglo pronicati v javnost. Bila je namreč tabu tema. Videli boste, da bo v kratkem prišlo še marsikaj na dan.«
Iztok Furlanič
24
Torek, 8. junija 2010
ITALIJA
/
DELO - Evropska komisarja Redingova zavrnila druge kompromisne rešitve
Javne uslužbenke v pokoj s 65 leti že od leta 2012
Minister Sacconi: O zadevi bo odločala vlada v četrtek - Napetost v sindikalnih vrstah
LUKSEMBURG - Upokojitvena starost za javne uslužbenke se bo verjetno že leta 2012 dvignila s sedanjih 60 na 65 let. Minister za delo Maurizio Sacconi se je včeraj o zadevi pogovarjal z evropsko komisarko za pravosodje in civilne pravice Viviane Reding v Luksemburgu, da bi dosegel postopnejše uresničevanje zadevne zahteve, vendar brez uspeha.
Kot je povedal glasnik Redingove Mattew Newman, je Italija dolžna spoštovati razsodbo evropskega sodišča, po kateri morajo veljati za ženske isti upokojitveni pogoji kot za moške in torej za javne uslužbenke ista upokojitvena starost kot za javne uslužbence. »Komisarka razume, da za Italijo ni lahko spoštovati to razsodbo, vendar Evropska unija ne sme delati izjem, saj bi bilo to krivično do drugih držav. Prav zaradi tega mora biti prehodno obdobje kratko. Nova zakonodaja mora začeti veljati najpozneje leta 2012,« je dodal Newman.
Minister Sacconi je na tiskovni konferenci po srečanju z Redingovo potrdil, da ni maneverskega prostora za pogajanja. »Po sedanji italijanski zakonodaji bi se morala upokojitvena starost za javne uslužbenke dvigniti s sedanjih 60 na 65 let leta 2018. Italijanska vlada je Evropski komisiji predlagala kot
kompromisno rešitev leto 2015. A pristojna komisarka je to rešitev zavrnila. Zdaj nam ne preostane drugega, kot da se prilagodimo stališčem Bruslja,« je dejal Sacconi.
Minister za delo je napovedal, da bo o zadevi po vsej verjetnosti razpravljala vlada na svoji prihodnji seji, ki bo predvidoma v četrtek. Zelo verjetno bo zakonsko določilo o dvigu upokojitvene starosti za javne uslužbenke vključeno v zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi. Upokojitvena starost za javne uslužbenke naj bi začela veljati 1. januarja 2012. Sacconi je spomnil, da so za primer ne-spoštovanja razsodb evropskega sodišča predvideve zasoljene globe. »To bi nas lahko stalo do 714 tisoč evrov za vsak dan zamude,« je dejal Sacconi.
Da bo vlada v kratkem sprejela odločitev o tej zadevi, je potrdil tudi minister za javno upravo Renato Brunetta, ki je sicer upal, da bo Evropska komisija pristala na kompromis. Togost Bruslja pa medtem vznemirja tudi sindikate. »Menim, da je to neprimeren trenutek za zaostrovanje upokojit-venih pogojev javnih uslužbenk,« je dejal voditelj sindikalne zveze CISL Raffaele Bonanni. »Varčevalni ukrepi že tako posebno prizadevajo javne uslužbence. S pretiranim nategovanjem vrvi tvegamo, da se bo vrv pretrgala,« je dejal.
Minister za delo Maurizio Sacconi
ansa
Lažna medicinska sestra ugrabila novorojenčka
SALERNO - Rodil se je ob 10. uri, ob 14.30 pa ga že ni bilo več, saj so ga ugrabili. Zgodilo se je včeraj v bolnišnici v Noceri pri Salernu, kjer je kakih 35-40 let stara ženska, zelo verjetno italijanske narodnosti, oblečena v medicinsko sestro, vstopila v sobo, kjer je bila mati s komaj rojenim sinčkom, in se ponudila, da ga odnese v jasli, vendar je nasprotno zapustila bolnišnico ter se skupaj z neko drugo žensko odpeljala s fiatom zelene barve. To naj bi se zgodilo na podlagi prvih izsledkov preiskave, medtem ko je dogodek presunil krajevno in širšo javnost. Do sinoči otroka niso še našli.
Predsednika Napolitana v nedeljo obšla slabost
TURIN - Predsednika republike Gior-gia Napolitana je v nedeljo med obiskom v Turinu dvakrat obšla lažja slabost. Prvič na sedežu turinskega dnevnika La Stampa, drugič pa med polaganjem venca na grob Camilla Bensa di Cavourja v Santeni v okviru proslavljanja 150-letnice zedinjenja Italije. Zaradi tega se je predsednik na uradni slovesnosti na čast Cavourju pojavil brez kravate, kar je zanj res nenavadno, a kljub temu je do konca prebral svoj govor o »režiserju« italijanskega zedinjenja. Kot kaže, se je državni poglavar kmalu opomogel, saj je včeraj redno opravljal svojo dolžnost.
RIM - Protest gledališčnikov, pevcev, filmarjev
»Nekoč so sežigali knjige, sedaj so na vrsti gledališča
«
RIM - Kultura je pravica, kultura je pomemben resurs: pod tem geslom so se včeraj na rimskem Trgu Navona zbrali gledališki in filmski igralci, režiserji, operni pevci, odrski delavci, tehniki, novinarji in številni državljani, ki jim je pri srcu bodočnost italijanske kulture in svobodnega informiranja.
Včerajšnji protest proti krčenju javnih prispevkov kulturnim ustanovam so priredili sindikati CGIL, CISL in UIL, pridružili pa so se jim tudi novinarski sindikat FNSI, sindikat Raie-vih uslužbencev Usigrai, Demokratska stranka, Italija vrednot in druge organizacije.
Na Trgu Navona je bilo videti številne znane obraze. Prišel je režiser Nanni Moretti, ki včeraj ni dajal izjav: na tem istem trgu pa je leta 2002 stopil na oder in vodstvu leve sredine brez ovinkarjenj dejal, da ne bo koalicija s takimi voditelji zmagala na nobenih volitvah.
Svojo solidarnost kulturnim delavcem so izrekli igralka Sabrina Ferilli, gledališčnika Ascanio Celestini in Moni Ovadia, igralci Valerio Mastrandea, Massimo Ghini, pevec Renato Zero in številni drugi. Zero je dejal, da se vodilni v italijanski državi očitno bojijo kulture in medijev, saj se na vse kriplje trudijo, da bi omejili svobodo njihovim uslužbencev, nekaterim (na primer opernim gledališčem) pa celo grozijo z zaprtjem.
Da kulturi strežejo po življenju, je bilo očitno tudi iz per-formanse, med katero je skupina mladih »uprizorila« umor kulture. Nič bolj optimističen pa ni bil velik transparent, ki je kraljeval na trgu: nekoč so sežigali knjige, sedaj so na vrsti gledališča.
Na Trgu Navona so »uprizorili« umor kulture
ansa
ANKETA - Spletni Primorski dnevnik
Po mnenju bralcev ustava ni spoštovana
Velika večina sodelujočih v naši spletni anketi o italijanski ustavi meni, da dokument, na katerem temelji italijanska republika in ki ga je po drugi svetovni vojni sestavila ter izglasovala ustavodajna skupščina, danes ni dovolj spoštovan. Tega menja je bilo 79 sodelujočih oziroma nič manj kot 83 odstotkov bralcev. S trditvijo, da je ustava spoštovana, se je strinjalo samo 12 odstotkov sodelujočih,
medtem ko jih je 5 odstotkov izbralo odgovor »ne vem«.
V Italiji se v zadnjih letih uveljavlja percepcija, da je ustava ogrožena ter da ji državljani marsikdaj niso dovolj zvesti. To velja zlasti za same predstavnike vlade in predsednika vlade Ber-lusconija, ki je že večkrat povzročal napetosti med najvišjimi državnimi institucijami in ustavo označil kot »staro«.
Da (12)
Ne (81)
Ali je po vašem mnenju v Italiji ustava 12 %% dovolj spoštovana?
RIM - Varčevanje
Prenočitev bo turiste dodatno stala
RIM - V Rimu bodo uvedli poseben davek za turiste. Po predlogu župana Giannija Alemanna bo namreč moral obiskovalec, ki bo želel prenočiti v katerem od hotelov v italijanski prestolnici, plačati poseben prispevek v višini do 10 evrov. S tem naj bi mesto krilo stroške vzdrževanja turističnih znamenitosti.Glede na 20 milijonov prenočitev, kolikor jih letno beležijo v Rimu, bi lahko novi davek uspešno pomagal prazni mestni blagajni. Mestne oblasti nameravajo s tem prihodkom kriti stroške vzdrževanja kipov, spomenikov, arheoloških znamenitosti in parkov. »Rim dnevno obišče na stotisoče ljudi, ki uporabljajo naše storitve. Prav je, da s posebnim davkom prispevajo s sanaciji naših bilanc. Prebivalci Rima morajo prenašati breme masovnega turizma in bi morali zato dobiti določeno povračilo,« je dejal Alemanno.
Občina Rim ima za 9,6 milijarde evrov dolga, letno pa mora potrebuje 500 milijonov evrov. Nov varčevalni paket italijanske vlade dovoljuje občinam uvedbo tovrstnih turističnih davkov.
EKONOMIJA - Očala
Luxottica se krepko širi na Kitajskem
RIM - Največji proizvajalec očal na svetu Luxottica se je globalni finančni krizi zoperstavil z načrti o širitvi na Kitajskem. Kot je povedal prvi mož italijanske skupine Andrea Guerra, namerava Luxottica do leta 2013 razširiti svojo mrežo na Kitajskem na 500 trgovin. »Kitajska je za nas strateško pomemben trg, na katerem smo navzoči že 13 let,« je povedal Guerra. Luxottica ima trenutno na Kitajskem 240 trgovin in je tako najmočnejši proizvajalec očal visokega cenovnega razreda v državi.
Luxottica je bil prvi zahodni proizvajalec očal, ki je na Kitajskem neposredno odprl dve tovarni. Danes na Kitajskem zaposluje 5000 ljudi, ki so leta 2009 izdelali 17 milijonov očal. Prodaja na kitajskem trgu je doslej predstavljala zgolj dva odstotka celotnih prihodkov italijanske skupine, vendar pa so izgledi za rast zelo obetavni, je dejal Guerra. Koncern se namerava s Kitajske širiti tudi na trge jugovzhodne Azije.
RIM - Ta petek premierna predstava
Musical o življenju papeža Janeza Pavla II.
RIM - Življenje Janeza Pavla II. bo musical. Glasbeno obdelavo razgibanega življenja Karola Wojtyle bodo krstili 11. junija v Rimu. Besedilo za musical Brez strahu je napisal pisatelj in duhovnik Giuseppe Spedicato. Nastopilo bo 21 igralcev in pevcev. Papež bo Simone Sibil-lano, znan iz musicalov Jezus Kristus Superstar, Fantom v Operi in Robin Hood.
Musical se začne v mladostnih letih Wojtyle v Krakowu, kjer se je bodoči papež intenzivno ukvarjal s te-tatrom. V predstavo bodo vključene ključne etape življenja Janeza Pavla II., tudi napad nanj na Trgu svetega Petra 13. maja leta 1981. Igralec, ki bo upodobil atentatorja na papeža, v predstavi poje pesem Bog je mrtev.
Glasbo je napisal pater Biagio Mandorino. «Dolgo sem čakal na priložnost, da bi lahko skozi glasbo izpovedal svoje veliko spoštovanje do papeža,» je povedal Mandorino. Upa, da bo aktualni papež Benedikt XVI.
Janez Pavel II.
navzoč na premieri. Musical bodo po premieri v Rimu predstavili na turneji po Italiji. Oktobra ga bodo spet začeli igrati v Rimu.
Pater Spedicato se je besedila lotil leto dni po smrti Janeza Pavla II. leta 2005. »Pisati o osebnosti Janeza Pavla II., papežu, ki je spremenil svet, je čudovita izkušnja. Papež se je srečal z milijoni vernikov ter povsod širil ljubezen in upanje. Zato smo se odločili, da bomo musicalu dali naslov po papeževem pozivu ljudem Ne bojte se!,« je pojasnil Spedicato.
PREVOZI - Prenova
Državne
železnice kupujejo 50 hitrih vlakov
RIM - Italijanske državne železnice so pri francoskem koncernu Alstom in konzorciju Ansaldo-Bombardier naročile 50 novih hitrih vlakov. Vrednost naročila znaša 1,2 milijarde evrov, je v Rimu povedal prvi mož železnic Mauro Moretti.Novi vlaki bodo dosegali hitrosti do 400 kilometrov na uro, je napovedal Moretti.
Prejeli so veliko število ponudb, odločili pa so se za najboljša dva ponudnika, je dejal. Zanimanje za naročilo sta med drugimi pokazala tudi Siemens in Kawasaki, a so morali njuno ponudbo zaradi strogih tehničnih pogojev italijanskih železnic zavrniti. «Želimo imeti najboljše vlake na svetu,» je dejal Moretti.
Italijanske železnice vse bolj prehajajo na hitre vlake. Decembra lani je premier Silvio Berlusconi odprl progo hitrega vlaka med Turinom in Saler-nom. Namesto štirih ur in pol zdaj vlaki za 600 kilometrov dolgo pot med Milanom in Rimom potrebujejo le še tri ure, medtem ko vožnja od Turina do Neaplja traja pet ur.
/
SVET
Torek, 8. junija 2010
25
gaza - Po izraelskem napadu na ladje s humanitarno pomočjo za Palestice izpred tedna dni
Turčija poziva Izrael k mednarodni preiskavi Iranski Rdeči polmesec napoveduje pomoč
Francija je medtem predlagala, da bi EU preverjala humanitarno pomoč za območje Gaze
CARIGRAD/PARIZ/TEHERAN - Turčija je vnovič pozvala Izrael, naj privoli v mednarodno preiskavo incidenta minuli ponedeljek, ko je v napadu izraelske vojske na humanitarni konvoj za Gazo umrlo devet Turkov. Francija je medtem predlagala, da bi EU preverjala humanitarno pomoč za Gazo, pomoč Gazi pa je napovedal iranski Rdeči polmesec.
V	Turčiji, od koder so bili prejšnji ponedeljek ubiti aktivisti, so v nedeljo vnovič odmevali protiizraelski protesti. Premier Recep Tayyip Erdogan pa je poudaril, da nasprotujejo tistim, ki menijo, da bi morali ljudje v Gazi živeti "v zaporu na prostem". "Dokler blokada ne bo odpravljena in ne bo konec pokolov ter državnega terorja, bomo vztrajali pri tem, da Izrael odgovarja," je dejal.
Pred današnjo konferenco o krepitvi zaupanja v Aziji v Carigradu je turški zunanji minister Ahmet Davutoglu tudi dejal, da je od izraelske privolitve v mednarodno preiskavo odvisno, ali bo prišlo do normalizacije odnosov med državama. Ankara je sicer že prejšnji teden napovedala omejitve gospodarskih in obrambnih odnosov z Izraelom ter zahtevala javno opravičilo, verodostojno mednarodno preiskavo ter odpravo blokade območja Gaze.
Odnosi med Izraelom in njegovo nekdanjo glavno zaveznico v regiji so se ohladili že po izraelski tritedenski vojaški ofenzivi na območje Gaze pozimi leta 2008/2009, v kateri je umrlo več kot 1300 Palestincev. Po ponedeljkovem napadu je Ankara tudi že odpoklicala svojega veleposlanika iz Tel Aviva in prekinila načrtovanje treh skupnih vojaških vaj.
V	Turčiji se trenutno nahaja tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki se je zavzel za sveže spodbude za končanje izraelske blokade Gaze, ki traja že od leta 2006, obenem pa je gibanje Hamas, ki nadzoruje Gazo, pozval k spravi z njegovim tekmecem Fatahom.
Na carigrajsko konferenco je bil sicer povabljen tudi Izrael, vendar naj bi se je udeležil le izraelski veleposlanik v Ankari. Na njej med drugimi pričakujejo ruskega premiera Vladimirja Putina, iranskega predsednika Mahmuda Ahmadi-nedžada, sirskega predsednika Baširja al Asada in afganistanskega predsednika Hamida Karzaja.
O vprašanju Gaze pa se je v Egiptu pogovarjal ameriški podpredsednik Joe Biden. Po srečanju z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v letovišču Šarm El Šejk je povedal, da ZDA iščejo nove načine za obravnavo humanitarnih, ekonomskih, varnostnih in političnih razmer v Gazi.
Francija je medtem predlagala, da bi EU preverjala humanitarno pomoč za Gazo ter prevzela nadzor nad mejnim prehodom Rafa. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner, ki se je v nedeljo v Parizu sestal z britanskim kolegom Williamom Hagueom, je dejal, da je unija v preteklosti že nadzorovala prehod med Egiptom in Gazo in to bi lahko ponovno počela.
Da bi lahko EU nudila podobno pomoč kot v preteklosti, je dejal tudi Hague in poudaril, da je treba zagotoviti dostavo pomoči v Gazo in obenem upoštevati izraelsko skrb, da ne bi na območje prihajali materiali, ki bi jih lahko uporabili za izdelavo orožja.
Izrael namreč vztraja pri omejenem seznamu izdelkov, ki smejo priti v Gazo, in na njem ni nobenega, iz katerega bi lahko na kakršen koli način izdelali orožje. Med drugim tako na območje Gaze ne dovoli pripeljati cementa, ki bi ga tamkajšnji prebivalci potrebovali za obnovo hiš, razrušenih v napadu izraelske vojske pred skoraj poldrugim letom.
Pošiljko pomoči Gazi je medtem napovedal iranski Rdeči polmesec. Predstavnik organizacije, pristojen za mednarodne zadeve, Abdolrauf Adibzadeh je povedal, da bosta dve ladji proti Gazi od-pluli ta teden, tretja pa naj bi sledila nekoliko kasneje. Na eni od ladij bo 70 pro-
stovoljcev, predvsem zdravnikov in medicinskih sester, na drugi pa hrana in zdravila, je še povedal. Iran bo napotitev ladij usklajeval s Turčijo.
Poleg tega naj bi iranski Rdeči polmesec poslal tudi letalo s pomočjo. To naj bi pristalo v Egiptu, od tam pa naj bi po kopnem pomoč prepeljali v Gazo, pri čemer bodo sodelovali z egiptovskim Rdečim polmesecem.
Ob obali Gaze pa je včeraj zgodil nov incident. Izraelska vojska je streljala na čoln s Palestinci ter štiri ubila, dva pa še pogrešajo. Izraelci so čoln napadli s plovili in iz helikopterjev, izraelska vojska pa zatrjuje, da je šlo za skupino teroristov, ki so bili v opremi za potapljanje.
Izrael je sicer v soboto dostop do Gaze preprečil še eni ladji s humanitarno pomočjo Palestincem v Gazi. Ponoči so iz države izgnali še zadnje potnike z omenjene ladje, ki so morali podpisati dokument, s katerim so se odrekli pravici do pritožbe pred sodiščem v Izraelu. Del potnikov je iz Izraela že v nedeljo odpotoval v Jordanijo. (STA)
Izraelska vojska je včeraj na morju pred Gazo streljala na čoln s Palestinci ter štiri ubila, češ da gre za teroriste
ansa
finance - Tudi včeraj napeto
Evropske borze s padcem, evro se je nekoliko stabiliziral
nemčija
Varčevalni program za 80 milijard
FRANKFURT - Trgovanje na evropskih borzah se je včeraj končalo s padcem. Na vlagatelje še naprej vpliva petkovo razočaranje nad podatki z ameriškega trga dela, še vedno pa je med njimi zakoreninjen tudi strah glede dolžniške krize v Evropi. Evro se je popoldne nekoliko stabiliziral, nafta pa se je pocenila.
V Parizu je indeks CAC 40 izgubil 1,21 odstotka in trgovanje sklenil pri 3413,72 točke, londonski FTSE 100 je zdrsnil za 1,11 odstotka na 5069,06 točke, medtem ko se je frankfurtski DAX oblikoval pri 5904,95 točke, kar je 0,57 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je izgubil 0,92 odstotka in sklenil pri 2529,97 točk. ZUriški SMI se je znižal za 0,13 odstotka na 6291,04 točke, dunajski ATX je izgubil 1,42 odstotka in trgovanje sklenil pri 2235,21 točke, milanski FTSE Italia-All-Share pa je končal pri 19.262,54 točke, kar je 0,63 odstotka manj kot v petek.
Na borzi v Budimpešti je indeks Bux zdrsnil za 0,45 odstotka na 21.192,50 točke, beograjski Belex je izgubil 2,54 odstotka in sklenil pri 646,42 točke, medtem ko se je zagrebški Crobex znižal za 2,10 odstotka na 1925,10 točke.
Tečaj evra se je medtem nekoliko stabiliziral. V noči na ponedeljek je dosegel novo najnižjo točko v zadnjih štirih letih - prvič po marcu 2006 je zdrsnil na 1,1878 dolarja, nato pa se je tekom dneva okrepil na 1,1955 dolarja. Evropska centralna banka (ECB) je referenčni tečaj evra včeraj postavila pri 1,1959 dolarja, v petek pa pri 1,2060 dolarja.
Nafta se je včeraj pocenila. Za-hodnoteksaška lahka nafta z dobavo v juliju se je pozno dopoldne po evropskem času pocenila za 20 centov na 71,31 dolarja za 159-litrski sod, cena se-vernomorske nafte vrste brent pa je v Londonu padla za dobrih 16 centov na 72,21 dolarja za sod. (STA)
velika britanija - Novi premier
Cameron: Varčevalne ukrepe bodo občutili vsi
LONDON - Ukrepi za zmanjšanje britanskega javnofinančnega primanjkljaja bodo bolj boleči, kot smo sprva pričakovali, občutili pa jih bodo vsi državljani, je včeraj povedal britanski premier David Cameron. "Težave so veliko hujše, kot smo sprva pričakovali," je povedal Cameron.
Velika Britanija se ne bo mogla izogniti ukrepom za zmanjšanje javnofinan-čnega primanjkljaja, ki je v minulem fiskalnem letu dosegel 156 milijard funtov (189 milijard evrov), je prepričan Cameron. Ob tem je opozoril, da so težave veliko hujše, kot so sprva pričakovali. "Morebitne posledice so zato bolj nevarne, kot smo se bali," je v kraju Milton Keynes severno od Londona povedal Cameron, ki je vodenje britanske vlade prevzel maja.
Varčevalni ukrepi bodo verjetno vključevali zmanjšanje izdatkov za zaposlene v javnem sektorju in na področju socialne varnosti, je povedal Cameron in potrdil, da bo vlada zvišala davek na kapitalske dobičke, ni pa izključil niti zvišanja davka na dodano vrednost. Britanska vlada bo 22. junija predstavila tudi rebalans proračuna. "Način, kako se bo-
David Cameron
ansa
mo spopadli z omenjenimi težavami, bo vplival na naše gospodarstvo, našo družbo - na naš način življenja," je opozoril Cameron. "Odločitve, ki jih sprejemamo, bodo vplivale na vsakega posameznika v naši državi. Posledice teh odločitev pa bodo z nami ostale več let, morda desetletij, ki prihajajo," je še dodal.
Cameron je krivdo za nastali položaj pripisal prejšnji vladi premiera Gordona Brow-na. "Ker je zapuščina, ki nam je ostala, tako slaba, bodo ukrepi, ki jih bomo morali sprejeti, neizogibno ostri. Vendar pa bo življenje ljudi še slabše, če ne bomo ukrepali zdaj," je prepričan britanski premier. (STA)
Angela Merkel
ansa
BERLIN - Nemška vlada je včeraj sprejela najzajetnejši varčevalni program v zgodovini države. Do leta 2014 namerava prihraniti 80 milijard evrov, predvsem pri socialnih izdatkih. Rez v izdatke pa se obeta tudi gospodarstvu.
Nemška kanclerka Angela Merkel je sprejem varčevalnega paketa pospremila z besedami, da so časi resni in težki. Varčevalni program nima alternative, je dejala in drastično zmanjšanje izdatkov napovedala predvsem na področju sociale. Nikakor pa vlada ne načrtuje zvišanja davka na dodano vrednost in dohodnine. Področje socialnih izdatkov, ki predstavlja več kot polovico nemškega proračuna, naj bi naredili bolj ciljno usmerjeno ter učinkovito. Vlada namerava med drugim zmanjšati podporo za pomoč brezposelnim in znižati otroški dodatek.
Koalicija želi med drugim korenito prestrukturirati zvezno vojsko. Minister za obrambo Karl-Theodor zu Guttenberg je dobil navodilo, da do začetka septembra preuči možnost zmanjšanja števila vojakov z zdajšnjih 250.000 na 210.000. Pri tem bo država za vzgled, saj naj bi se število zaposlenih v službah zvezne vlade do vključno leta 2014 zmanjšalo za 15.000. V nemškem javnem sektorju je trenutno približno 278.000 zaposlenih. Poleg tega se bodo morali zvezni uradniki leta 2011 odpovedati načrtovanemu zvišanju božičnice, kar pomeni znižanje prihodkov za 2,5 odstotka.
Tudi gospodarstvo bo moralo varčevati. Jedrski koncerni Eon, RWE, Vattenfall in EnBW bodo denimo morali zaradi podaljševanja delovne dobe elektrarn po novem plačevati nov davek na gorilne elemente v skupni višini 2,3 milijarde evrov letno. Hkrati se ukinjajo subvencije za posebej energetsko učinkovita podjetja. Tudi v letalskem prometu se obeta nova dajatev, in sicer za vsakega potnika, ki bo letel s kakšnega nemškega letališča. S tem si vlada obeta dodatno milijardo evrov proračunskih prihodkov. Prav tako bo dodatno obremenila banke: najpozneje leta 2012 bodo morale začeti plačevati novo dajatev, če pred tem v Evropi in po svetu ne bo prišlo do rešitve. (STA)
Tudi Nato se pripravlja na varčevalne ukrepe
BRUSELJ - V luči svetovne gospodarske krize bo morala tudi zveza Nato razmisliti o morebitnem varčevanju. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen bo obrambnim ministrom držav članic predloge za varčevalne ukrepe predstavil že na četrtkovem srečanju ministrov v Bruslju, prve odločitve pa naj bi bile znane na vrhu Nata 19. in 20. novembra. "Zagotoviti moramo, da bomo denar - tam, kjer ga trošimo - porabili za res pomembne zadeve. Za to, kar potrebujemo sedaj in vlaganja za to, kar bomo potrebovali v prihodnje. To pomeni reforme povsod v zvezi," je poudaril Fogh Rasmussen. Rasmussen bo tudi predlagal varčevalne ukrepe, s katerimi bi skrčili ali zamaknili izdatke v višini 1,5 milijarde evrov.
IAEA na zasedanju o novih ukrepih zoper Iran
DUNAJ - Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je včeraj na Dunaju začel tedensko zasedanje, na katerem bodo članice najverjetneje potrdile nov sveženj sankcij zoper Iran zaradi njegovega spornega jedrskega programa. Iranu je pozornost v nagovoru namenil tudi generalni direktor IAEA Jukija Amano in ga pozval k sodelovanju. Po Amanovih besedah inšpektorjem agencije Iran prav zaradi številnih sumničenj, povezanih z njegovim jedrskim programom, predstavlja "poseben primer". Ob tem je generalni direktor tako Iran kot tudi Sirijo, ki naj bi prav tako prikrivala jedrske dejavnosti, pozval k boljšemu sodelovanju z IAEA.
Papež pozval h končanju nasilja na Bližnjem vzhodu
NIKOZIJA - Papež Benedikt XVI. je v nedeljo ob koncu obiska na Cipru pozval h končanju nasilja in prelivanja krvi na Bližnjem vzhodu, opozoril pa je tudi na težave, s katerimi se v regiji srečujejo kristjani. "Ob tej priložnosti bi rad ponovil svoj poziv k hitrim in usklajenim mednarodnim naporom za razrešitev napetosti na Bližnjem vzhodu, preden bodo konflikti privedli do še večjega prelivanja krvi," je med mašo na športnem igrišču v bližini Nikozije dejal papež. Benedikt XVI. je izrazil upanje, da bo sinoda škofov z Bližnjega vzhoda, ki bo oktobra v Rimu, osvetlila težave, s katerimi se na Bližnjem vzhodu sooča krščanska skupnost, ki "trpi zaradi svoje vere". (STA)
26 Torek, 8. junija 2010
ŠOLSTVO
/
licej prešeren - Enodnevna ekskurzija v Ljubljano
Zanimiva prestolnica
Ekskurzije so se 30. marca udeležili dijaki prvega letnika vseh študijskih smeri
V torek, 30. marca, smo se dijaki vseh prvih razredov liceja (1.A, 1.B, 1.C in IV. višje gimnazije) že zgodaj zjutraj odpravili na enodnevno ekskurzijo v Ljubljano. Že med vožnjo nam je vodič razlagal zgodovino Slovencev in vedno bolj uveljavljeno teorijo Venetov. Po poti smo izvedeli še veliko zgodovinskih in geografskih zanimivosti o slovenski prestolnici.
Po prihodu v Ljubljano smo se najprej povzpeli na Grajski grič, kjer smo si ogledali zunanjost Ljubljanskega gradu in spomenik slovenskim puntarjem, obenem pa nam je vodič orisal to obdobje slovenske zgodovine. Sledil je spust po strmi pešpoti v stari del Ljubljane, kjer smo si ogledali ljubljansko stolnico in Mestni trg z magistratom, nato pa smo se podali še preko Tromostovja do Prešernovega trga.
Po kosilu v BTC-ju smo obiskali Hišo eksperimentov, kjer smo najprej poskušali razne znanstvene eksperimente in nato sledili dogodivščini Trenjelogija, kjer nam je vodička na simpatičen način razložila zakonitosti trenja in lepenja. Sledil je še sprehod do Narodne galerije, kjer smo, že utrujeni, sledili še vodenju po tamkajšnjih zbirkah in si ogledali slikarske stvaritve slovenskih mojstrov. Posebno so se nam vtisnili v spomin slovenski impresionisti. Polni novih vtisov in obogateni z novim ali osveženim znanjem smo se nato veselo vračali proti Trstu.
Na fotografiji: pred znamenitim Rob-bovim vodnjakom (točneje njegovo kopijo) se je ponudila tudi priložnost za skupinsko sliko.
osnovna šola milčinski - Izlet Združenja staršev
Po Goriških Brdih
Spoznavanje krajevne kulturne dediščine in ostankov Soške fronte
V nedeljo, 23. maja, je Združenje staršev Osnovne šole Frana Milčinskega s Ka-tinare organiziralo celodnevni izlet v Goriška Brda z namenom, da bi se v sproščenem vzdušju poslovili od letošnjega šolskega leta.
Izleta smo se udeležile družine in učiteljice katinarske osnovne šole, ki smo z lokalno vodičko agencije Jota spoznavali okolico Goriških Brd. Pester program se je pričel na vrhu Sabotina, kjer smo se sprehodili po številnih kavernah in zaščitnih jarkih, izkopanih med Soško fronto, nato pa smo si še ogledali muzej, ki je otroke pritegnil predvsem zaradi zanimivih razstavljenih granat
in fotografij iz prve svetovne vojne. Pot se je nadaljevala po gričevnati briški pokrajini mimo urejenih vinogradov v Šmartno, obzidano srednjeveško vasico, kjer je prijetnemu sprehodu po ozkih ulicah sledil ogled vaških zanimivosti. Po bogatem kosilu v Dobrovem se je skupina odraslih prepustila pokušnji pristne briške kapljice v lokalni kleti, otroci pa so se naigrali s športnimi igrami.
V poznih popoldanskih urah smo se poslovili od sončnih Brd in naše vodičke, navdušeni nad zanimivim izletom, ki nas je obogatil s spoznavanjem briške kulturne dediščine in obenem pripomogel k utrjevanju medsebojnih prijateljskih vezi.
coš 1. maj 1945 - Konec maja so se podali na Koroško
Pri koroških vrstnikih
Učenci zgoniške osnovne šole so se udeležili odprtja umetniške poti dvojezične osnovne šole v Lipi pri Vrbi
Zgoniški
osnovnošolci v Lipi (levo) in skulptura, ki so jo prinesli v dar koroškim vrstnikom (spodaj)
Preteklega 28. maja se je Celodnevna osnovna šola 1. maj 1945 iz Zgonika udeležila odprtja umetniške poti, ki jo je organizirala dvojezična osnovna šola v Lipi pri Vrbi (Velden) na avstrijskem Koroškem. Kot več drugih šol, se je tudi zgoniška lahko ponašala s skulpturo, ki jo je prinesla koroškim vrstnikom v dar. Kot se Kraševcem spodobi, sta le šola iz Zgonika in pobratena Osnovna šola Antona Šibelje-Stjenke iz Komna posredovali v trajno last ponazoritev zamisli svojega rodnega kraja s prispodobo iz kamna, ki je simbol Krasa. Predstavniki COŠ 1. maj 1945 so v dar prinesli umetnino, ki je prikazovala moč sonca in morskih valov, ki božajo Kras in njegov kamen. Poleg tega so se učenci v spremstvu učiteljic in ravnatelja Marka Jarca udeležili tudi proslave in so ves dan prebili v gosteh na Koroškem.
Zgoniška celodnevna šola na ta način še dodatno krepi svojo vzgojno ponudbo, najprej v sodelovanju z OŠ Antona Šibelje-Stjenke iz Komna, ki se nahaja takoj čez mejo, preko nje pa do prijateljstva z dvojezično šolo v Lipi.
Celodnevna šola je torej nadvse vabljiva izbira ter nudi, poleg bogatih dejavnosti in športnih vsebin s pomočjo vaškega društva Kras, zanimivo in pestro vzgojno izobraževalno ponudbo. Pomoč občinske uprave v Zgoniku pa še dodatno predstavlja zagotovitev tistih storitev, ki so potrebne za uspeh in kakovost šole v že tako težkih in zahtevnih trenutkih, ki pestijo prav vzgojne ustanove.
dttzg žige zoisa - Izlet v Genovo
Bogata izkušnja
Obisk akvarija, mesta, ligurske obale in rudnika Gambatesa
Od 2. do 6. marca smo dijaki bieni-ja Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa preživljali krasne dneve na šolskem izletu v Genovi in okolici.
Po šesturni vožnji smo končno prispeli do cilja. Genova nas je sprejela z dežjem, a nič zato, saj je bil na programu obisk akvarija. O tem smo že veliko slišali, saj je drugi največji v Evropi in ima nad 40 različnih bazenov z najrazličnejšimi ribami in drugimi vodnimi živalmi. Martina pravi, da so bili najbolj očarljivi delfini, bodisi ko jih je gledala iz nižje lege, kot da bi bila pod morsko gladino, bodisi iz višje lege, ko so skakali iz vode, da so zajemali zrak.
Za Aleksa je bil obisk akvarija enkratno doživetje, zanj je bilo kot raziskovanje podvodnega sveta brez potapljanja. Najzanimivejši pa je bil bazen z morskimi psi, to je bilo prvič - in ne samo zanj - da se je srečal z živimi morskimi psi na tako majhni razdalji, občudoval je, kako so mirno plavali in čeprav so tako veliki, so prav gibčni. Rudi se je pri tem bazenu čudil, kako se morski psi predstavijo kot krotki bazenski velikani in ne kot krvoločni morski morilci. Peter se je najdlje zadržal pri pingvinih, zanj so bili zabavni in smešni, pod vodo so plavali kot blisk, na suhem pa so bili počasni in nerodni .
Drugi dan nas je vodička Agata vodila od starega pristanišča po starem delu Genove in nas seznanila z njeno zgodovino in najzanimivejšimi osebnostmi, ki so imele posebne zasluge pri razvoju in ugledu Genove. V stolnici, posvečeni sv. Lovrencu, smo občudovali razkošje umetnin iz renesančnega obdobja v baročnem in rokokojskem stilu. Videli smo še druge izredno bogato okrašene cerkve, pa tudi mogočne palače, ki pričajo o zelo bogati preteklosti. Sedaj pa smo imeli vtis zanemarjenega, precej umazanega mesta.
V popoldanskih urah smo se vkrcali na malo ladjo, ki nas je peljala po genovskem pristanišču. Preko mikrofona so nas obveščali o zgodovini in sedanjem delovanju pristanišča. Spoznali smo, kako veliko je, kaj vse se tu dogaja, posebno lep pa
je bil pogled na Genovo z morske strani, vtis je bil popolnoma drugačen od tistega, ko smo hodili po ulicah.
Tretji dan smo posvetili naravi, čakal nas je sprehod po znameniti poti, ki povezuje Cinque Terre. To je sklop petih vasic, ki ležijo v očarljivi naravi ob skalnati obali, na drugi strani pa se dvigajo ligur-ski Apenini s tipičnim mediteranskim rastlinstvom, ki ga prekinjajo obdelani vinogradi. Giacomo pravi, da so ga ti kraji prevzeli s svojo lepoto, isto trdijo še drugi sošolci. Razburkano morje je butalo ob tipično skalovje, ki se dviga visoko nad obalo in v katerem smo videli nagubane se-dimentne plasti, ki jih je moč narave tako oblikovala. Danes prinašajo v te kraje turisti velike dohodke, v preteklosti pa so bili tu le revni ribiči .
Še prej smo se ustavili v Portovene-re, to je starem, slikovitem obmorskem mestecu, ki se nahaja ob Zalivu pesnikov (Golfo dei poeti). Na vzpetini stoji stari grad z obzidjem, ki je v preteklosti obdajalo celo mestece. Sprehodili smo se ob morju in se povzpeli do cerkvice sv. Petra, ki stoji na pečini, od koder se nam je nudil čudovit razgled na morje, bližnjo obalo in nasproti stoječi otok Palmaria.
Zadnjega dne smo si ogledali še rudnik Gambatesa, kjer še danes izkopavajo braunit, iz katerega pridobivajo mangan, aktiven pa je že od 17. stoletja. Vanj nas je popeljal rudarski vlakec, ki nas je pripeljal v tretje nadstropje rudnika (nadstropij je vseh skupaj sedem), nato smo nadaljevali obisk peš v spremstvu vodiča, ki nam je razlagal o zgodovini rudnika. Dijake je pre-sunilo predvsem to, da so rudarji delali deset ur v rudniku in nato še doma na poljih. Na delo so hodili peš in hoja je bila hitra »a gamba tesa« zato so rudniku dali tako ime. V rudniku so bile zaposlene tudi ženske, one so polnile košare z braunitom.
Domov smo se vrnili s čudovitimi spomini in bogatejši, saj smo spoznali veliko zanimivosti in videli kraje, ki jih prej nismo poznali.
Pripravili dijaki 1. in 2.A razreda ter 1. in 2. razreda geometerskega oddelka
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 8. junija 2010
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Elisa Gero-limetto in Živa Srebrnič - duo trobent
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 6.10
6.30
6.45 10.45 11.35
11.50
13.30 14.10 15.05 16.50 17.15 18.50 20.00 20.30 21.20 23.25
0.55
1.40
Aktualno: Euronews
Dok.: Quark Atlante - Immagini del
Pianeta
Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate Aktualno: Verdetto finale 17.00 Dnevnik in vremenska napoved
Film: La libreria del mistero - Libri, ricatti e biberon (srh., ZDA, '07, r. D. Cass, i. K. Martin) Dnevnik in gospodarstvo Nan.: Don Matteo 4 (i. T. Hill) Nan.: Raccontami Dnevnik - Parlament Aktualno: La vita in diretta Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 23.15 Dnevnik Variete: Da da da Nan.: Il Commissario Montalbano Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sottovoce
Rai Due
6.00	Aktualno: Tg2 Costume e societa
6.15	Aktualno: Ricominciare
6.50	Aktualno: Tg2 Eat parade
7.00	Variete: Cartoon Flakes
8.15	Variete: L'albero azzurro
9.30	Aktualno: Storie di salute
10.15	Aktualno: Crash - Files
10.30	Aktualno: Tg2 Estate
11.15	Nan.: Love Boat (i. T. Lange)
12.05	Nan.: Il nostro amico Charly
13.00	20.30, 22.45 Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 Costume e societa,
sledi Tg2 Zdravje
14.00	Nan.: Ghost whisperer - Presenze
15.15	Nan.: Squadra speciale Colonia
16.25	Nan.: La signora del West
17.15	Nan.: Las Vegas
18.05	Dnevnik L.I.S.
18.10	Dnevnik in športne vesti
19.00	Variete: Secondo canale
19.35	Nan.: Squadra speciale Cobra 11 -
Sezione 2
20.25	Aktualno: Il Lotto alle otto
21.05	Variete: Master of Magic
23.25	Film: The Last Sign (triler, Kan., '04, i. A. MacDowell)
1.05	Dnevnik, Parlament
Rai Tre
6.00
7.00
8.00 9.00
9.10
10.45
12.00
13.10 14.00
14.20 14.50
15.00 15.05 15.35 16.00 16.30 17.00 17.50 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10
Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Italia, sledi Tgr Buongiorno Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Film: Toto' Diabolicus (kom., It., '62, r. Steno, i. Toto, R. Vianello) Aktualno: Cominciamo Bene Estate
Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
Nad.: Julia - La strada per la felicita 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Cominciamo Bene Estate - Animali e animali e... Dnevnik - kratke vesti Variete: La tv dei ragazzi di Raitre Nan.: Roman Mysteries Aktualno: Tg3 Gt Ragazzi Variete: Melevisione Nan.: Doc Martin Dok.: Geo Magazine 2010 Variete: Blob
Nan.: Il principe e la fanciulla Nad.: Un posto al sole Dnevnik
Aktualno: Ballaro (v. G. Floris)
23.20 Variete: Buonasera Dottor Djembe' 0.00 Nočni dnevnik
Rete 4
Nan.: Kojak Nan.: Il fuggitivo Nan.: Nash Bridges Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.25 Dnevnik in prometne informacije
Nan.: Carabinieri 5 Nan.: Distretto di polizia 4 Aktualno: Popoldanski Forum Nan: Nikita Nad.: Sentieri
Film: Butch Cassidy (western, ZDA, '69, i. P. Newman) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade
Film: Men of honor - L'onore degli uomini (dram., ZDA, '00, r. G. Till-man, i. R. De Niro) Film: Velocita' massima (akc., It., '01, r. D. Vicari, i. V. Mastrandrea) Dnevnik - Pregled tiska
12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.25
18.55 19.35 20.30 21.10
Canale 5
8.40 9.10
10.00 11.00 13.00
13.40 14.10 14.45 15.45
17.05
17.45 20.00 20.30 21.10
Dnevnik - Pregled tiska
Dnevnik, prometne infomacije,
vremenska napoved, borza in denar
Nan.: Finalmente soli
Film: I cani dei miracoli 2 (pust.,
ZDA, '08, r. R. Gabay, i. J. Turner)
Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Inga Lindstrom - L'incantesi-mo di Sandbergen (kom., ZDA, '09, r. K. Meeder, i. Grubel) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: A gentile richiesta Dnevnik in vremenska napoved Variete: Velone
Film: Miss Detective (akc., ZDA, '00, r. D. Petrie, i. S. Bullock)
23.35 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.05	Nan.: I Robinson
6.40	14.05, 17.30 Risanke
8.50	Dok.: Capogiro
10.35	Nan.: Grey's Anatomy
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
13.40	Nan.: Camera café
14.45	20.05 Risanka: Simpsonovi
15.00	Nad.: Champs 12
16.00	Nan.: Blue water high
16.30	Nan.: H2O
17.00	Nan.: Chante!
19.30	Nan.: Samantha chi?
20.30	Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi)
21.10	Dok.: Mistero (v. R. Degan)
0.00	Dok.: Mr. Bear
1.00	Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
2.05	Nočni dnevnik in Pregled tiska
^ Tele 4
7.00	8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02
Dnevnik
8.05	Pregled tiska
9.00	Aktualno: L'eta non conta
10.05	Nan.: Ai confini dell'Arizona
10.55	Dokumentarec o naravi
12.00	16.00 Dnevnik - kratke vesti
12.45	Dok.: Borghi d'Italia
13.10	Aktualno: Spazi aperti
14.05	Variete: ...Nel baule dei tempi
14.35	Aktualno: Super sea
15.30	Aktualno: Borgo Italia
17.00	Risanke
19.00	Aktualno: Attenti al cuoco
20.00	Športne vesti
20.05	Aktualno: Pagine e fotogrammi
20.30	Deželni dnevnik
21.00	Lirika: Medea
23.35	Dnevnik - Montecitorio
23.55	Videomotori
LA
6.00
7.00
10.00 10.55 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05
16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10
23.50 0.35 1.20
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Punto TG
Aktualno: Due minuti un libro
Nan.: Matlock
Dnevnik in športne vesti
Nan.: The District
Film :L'esercizio del potere (dram.,
Kan., '91, i. D. Sutherland)
Nan.: Cuore d'Africa
Nan.: Relic Hunter
Nan.: Crossing Jordan
Dnevnik
1.00 Aktualno: Otto e mezzo Nogomet: Španija - Poljska, prijateljska tekma Aktualno: Complotti Nočni dnevnik
Film: Bengasi (vojna, It., '42, i. F. Giachetti)
Jr Slovenija 1
6.10 Kultura 6.15 Odmevi
7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.30 16.00, 18.40 Risanke 10.35 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.05 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.25 Nan.: Linus in prijatelji 11.50 Intervju: Dr. Božidar Debenjak (pon.)
13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Umetnost igre (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.25 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.10 Nan.: Profesor pustolovec 16.30 Potplatopis, 1. oddaja 17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.20 Dok. oddaja: Zapeljevanje pogleda
18.00 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost
18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Čez planke: Južnoafriška republika 21.00 Dosje: Gradimo suženjstvo 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Razgaljeni 0.50 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik
08.06.1992 (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji
(t Slovenija 2
6.30	1.05 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.40	Dober dan Koroška (pon.)
9.10	Na lepše (pon.)
9.35	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
10.30	NLP s Tjašo Železnik
13.35	Bleščica, oddaja o modi
14.05	Studio City
16.00	Pozdrav Afriki
16.30	Iz arhiva TVS: TV Dnevnik
08.06.1992
16.55	Glasnik, oddaja Tv Maribor
17.25	Mostovi - Hidak
18.00	V dobri družbi
19.00	Družinske zgodbe
20.00	Globus
20.35	Muzikajeto: Gipsy Swing
21.05	Prava ideja!
21.30	Oglasi + napovedniki
21.35	Pot v Južno Afriko
22.00	Dediščina Evrope
22.50	Film: Zbogom, Bafana (pon.)
0.50	Zabavni infokanal
13.45	Dnevni program
14.00	Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti
14.20	Euronews
14.30	Film: Rop ob treh
16.00	Sredozemlje
16.30	Srečanja v skupnosti Italijanov
17.10	Artevisione
17.45	Kuharski recepti
18.00	Evropski magazin
18.35	Vremenska napoved
18.40	Primorska kronika
19.00	22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik
19.25	Športne vesti
19.30	Vsedanes, vzgoja in izobraževanje
20.00	Potopisi
20.30	Srečanje z...
21.10	»Q« Trendovska oddaja
22.15	Tenis: Roland Garros
23.45	Istra in...
0.30	Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku)
Tv Primorka
8.00
9.00 9.05 10.05 11.00
18.00 18.40 20.00
20.30 21.30
22.00 22.30 0.30
Dnevnik TV Primorka, vremenska
napoved, kultura in videostrani
10.00 Novice
19.00, 23.30 Mozaik
17.20 Hrana in vino (pon.)
12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in
videostrani
Izzivi mladih
Pravljica
23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik
Oddaja za Slovence v Italiji: Med
Sočo in Nadižo
Mura Raba Tv
Turizem in mi
Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Okrogla miza; 18.45 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buon-giorno da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Se-condo casadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di... ; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 E... state fresc-hi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Torek, 8. junija 2010
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
g nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
močan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
A
Nad Alpami je zaradi bližine vremenske fronte nekaj nestabilno-sti.V torek in sredo se bo ciklonsko območje pomikalo od Irske proti Portugalski, nad Italijo bodo zato dotekali občasno bolj vlažni jugozahodni tokovi.V četrtek pa bodo nad Trivenetom prevladovali zelo topli južnLo-£'''L~?tokovi afriškega izvora.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52
Dolžina dneva 15.36
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 16.47
Nad Balkanom in osrednjim ter severnim Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. Čez sred njo Evropo se proti vzhodu pomika vremenska fronta. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje tope' " in precej suh zrak.
BIOPROGNOZA
Danes vreme ne bo povzročalo opaznih težav. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala so-parnost.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.14 najnižje -50 cm, ob 9.30 najvišje 19 cm, ob 14.30
najnižje -17 cm, ob 20.41 najvišje 52 cm. Jutri: ob 3.41 najnižje -57 cm, ob 10.05 najvišje 23 cm, ob 15.03 najnižje -16 cm, ob 21.10 najvišje 54 cm.
MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stopinje C.
TEMPERATURE V GORAH OC
.2 6	2000 m .....	..... 13
21	2500 m .....	..... 10
16	2864 m.....	...... 7
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8,5, v gorah do 9,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
CELOVEC O 13/28
O 10/25 KRANJSKA G.
O
TRŽIČ
12/28
O
KRANJ
o
GRADEC 15/29
O 12/27 S. GRADEC
CELJE 12/30 O
MARIBOR
014/30
PTUJ
O
M. SOBOTA
013/30
O ^
LJUBLJANA
15/29
POSTOJNA
O 10/25
KOČEVJE	>
o	.
V _ O
ČRNOMELJ
V
N. MESTO 14/29
o ^^
ZAGREB 15/29 O
REKA 17/28
É
NAPOVED ZA DANES
V hribih bo dopoldne prevladovalo spremenljivo vreme; čez dan se bo pooblačilo in popoldne bodo verjetne krajevne plohe in posamezne nevihte. Po nižinah in ob morju bo dopoldne jasno do rahlo oblačno, čez dan pa spremenljivo z možnostjo razvoja posameznih krajevnih neviht ^v notranjosti dežele.
Pretežno jasno bo. Popoldne bodo predvsem v gorskem svetu možne posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju do 18, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C.
O GRADEC 15/31
TOLMEČ O
13/27
JV	VIDEM O
15/30 O PORDENON
16/29
TRBIŽ O
12/26
o 11/26
KRANJSKA G.

ČEDAD O
16/29
CELOVEC
O 14/29
O
TRŽIČ
13/28
O
KRANJ
o 13/28 S. GRADEC
CELJE 13/31 O
MARIBOR
O 16/31
PTUJ
O
M. SOBOTA
015/31
O ^ LJUBLJANA
15/30 POSTOJNA
/ro 11/26
KOČEVJE
r
^ N. MESTO 14/30 ■
ZAGREB 16/30 O
REKA 18/29
f NAPOVED ZAJUTRI
Ob morju bo pretežno jasno,v nižinskem pasu pa delno oblačno. V hribih bo spremenljivo, ponekod bodo verjetne posamezne plohe ali nevihte, ki bodo verjetnejše sredi dneva v Predalpah. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi.
Jutri in v četrtek bo sončno in vroče. Pihal bo jugozahodni veter.
INDIJA - Osem ljudi obsojenih na 2 leti zapora
Za industrijsko katastrofo v Bhopalu s 25-letno zamudo smešno nizke kazni
MEHIŠKI ZALIV - Okoljska katastrofa
BP za odpravo posledic izlitja nafte porabil že 1,25 milijarde dolarjev
Prizadeto prebivalstvo protestira proti razsodbi
ansa
NEW DELHI - Indijsko sodišče je včeraj osem ljudi spoznalo za krive vpletenosti v katastrofo v mestu Bhopal leta 1984, ko je zaradi uhajanja plina iz tovarne pesticidov umrlo več tisoč ljudi. To je bila najhujša industrijska nesreča v zgodovini. Osmerici, obsojeni zaradi "povzročitve smrti iz malomarnosti", so izrekli dve leti zaporne kazni, se pravi naravnost smešno nizko kazen.
Med obsojenimi je tudi Keshub Mahindra, ki je bil v času nesreče predsednik indijske veje ameriške družbe Union Carbide, lastnice tovarne pesticidov na obrobju Bhopala. Tudi ostali obsojeni so visoki indijski uslužbenci družbe.
Sodišče je vsem obsojenem izreklo po dve leti zapora in kazen v višini 100.000 rupij (2100) dolarjev, je povedal vir s sodišča. Dodal je, da so denarno kazen dosodili tudi družbi Union Carbide.
Sodni proces je potekal v Bhopalu, prestolnici indijske zvezne države Madhya Pradesh, obsojeni pa se bodo verjetno pritožili, poročajo tuje tiskovne agencije. V teku procesa je več kot deset sodnikov prisluhnilo pričevanjem 178 prič in pregledalo več kot 3000 dokumentov.
Kazenski postopek proti indijskim uslužbence Union Carbidea so začeli leta 1987. Indiji medtem ni uspelo doseči izročitve nekdanjega predsednika Union Carbidea Warrena Andersona.
Nesreča se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 3. decembra 1984, ko je iz tovarne Union Carbide ušlo kakih 40 ton plina metil izocianat, ki se je v gostem oblaku začel širiti skozi mesto. Bhopal je tedaj štel nekaj več kot 900.000 prebivalcev. Samo v nekaj dneh po nesreči je umrlo najmanj 15.000 ljudi, grozljive posledice nesreče pa je čutiti še danes. (STA)
PORTUGALSKA - Vzeli sta se lezbijki
Prva poroka istospolnih parov
LIZBONA - Na Portugalskem je včeraj odmevala prva poroka isto-spolnega para. Usodni da sta dahnili lezbijki Teresa Pires in Helena Paixao, ki sta ta pomemben korak storili, potem ko je tudi ta večinoma katoliška država minuli mesec uvedla poroke istospolnih parov. Korak naprej v svoji zvezi sta sicer ločeni materi, stari okoli 30 let, storili na 15-minutni slovesnosti, ki je potekala na matičnem uradu v Lizboni. Par sta od leta 2003, včerajšnji dan pa po besedah Piresove
predstavlja veliko zmago in uresničitev sanj. "Sedaj sva družina, to je pomembna stvar," je še povedala Pireso-va in dodala, da si bosta še naprej prizadevali za enake pravice homoseksualcev, vključno s posvojitvijo otrok.
Zakon, ki uvaja civilne poroke istospolnih partnerjev, a hkrati izključuje možnost posvojitve otrok, je parlament v Lizboni sprejel februarja. Portugalska je tako postala šesta država v Evropi, kjer se lahko homoseksualci poročajo. (STA)
NEW ORLEANS - Družba BP je včeraj sporočila, da so stroški odprave posledic eksplozije naftne ploščadi v Mehiškem zalivu dosegli že 1,25 milijarde dolarjev, kar ne vključuje 350 milijonov dolarjev za projekt gradnje umetne pregrade, s katero bi preprečili, da bi nafta dosegla močvirna območja v notranjosti Louisiane.
Direktor družbe BP Tony Hayward pa je včeraj sporočil, da s pomočjo pokrova, ki so ga namestili nad vrtino v Mehiškem zalivu, iz katere že poldrugi mesec izteka nafta, ujamejo okoli 10.000 sodov črnega zlata na dan. To je po njegovih besedah "verjetno velika večina" iztekajoče nafte. Hayward je za BBC povedal, da bodo prihodnji teden nad vrtino namestili še en sistem za lovljenje nafte. Po nekaterih ocenah naj bi od 22. aprila, ko je potonila naftna ploščad Deepwater Horizon, v morje izteklo 90 milijonov litrov nafte. Izlitje je najhujša okoljska katastrofa v zgodovini ZDA. (STA)